GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1996 352(497.4 Dobrepolje) g 1 19960027.. 4 INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Letnik 2, št. 4, april 1996 Veselimo se življenja "Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kaj vam je govoril, koje bil še v Galileji." (Lk 24,6) Ali nismo ludi mi sami mnogokrat kot živi mrliči, žalostni nad samim seboj'.'Ali ne zapadamo po nepotrebnem v malodušje? Življenje je seveda včasih tudi trpko in težko. Mnogokrat si težkega naredimo tudi sami. Jezus je v veliki noči premagal smrt. Premagal jo je tudi za nas. Praznik velika noč sovpada tudi s pomladjo, ki prinaša vsako leto v naravo novo življenjsko moč, novo prebujenje, zato nas velikonočni prazniki navdajajo z novimi upi in novim elanom. Ali se še znamo veseliti življenja? Veselili se ga zaradi življenja samega, veseliti se ga z dušo in srcem, veseliti z vsem telesom, veseliti se ga kljub težavam in problemom. Ali to še zmoremo? Velikonočni prazniki s svojim jasnim sporočilom življenja naj nas ob prihajajoči pomladi navdajo z novimi upi in novim veseljem. Dajmo duška temu veselju! Praznujmo veliko noč (kije končno spet tudi državni praznik) kot resnični in veliki praznik življenja in iskrenega veselja. Da bi to praznično vzdušje napolnilo nas, vse naše domove, naše vasi, pregnalo strah, malodušje in nezaupanje in dalo vsem prebivalcem naše občine obilo notranjega zadovoljstva vam želi vaš župan Anton Jakopič 17. seja Občinskega sveta Dobrepolje v dveh delih Občinski svet je sprejel zaključni račun za leto 1995 in osnutek proračuna za letošnje leto Pripravlja se odlok o ravnanju z odpadki - Odvoz odpadkov bo tudi v Strugah - Občina sc je prijavila razpis za dodelitev sredstev za demografsko ogrožena področja. nadaljevanje na 2. strani Vesele velikonočne praznike vam želi uredniški odbor Našega kraja Iz vsebine: AKTUALNO IZ OBČINE ZAKAJ VEČINSKI VOLILNI SISTEM? INTERVJU: STANE GODEC IZ OBČNIH ZBOROV PRED OBISKOM PAPEŽA ZALKA KOVAČIČ - PESNICA IZ KOMPOLJ DRUŽINSKI KOTIČEK ZGODBA NEKEGA ŽIVLJENJA ŠPORT 119960027,4 Ohranimo čisto okolje Že v prejšnji številki našega glasila sem omenil nekaj bistvenih problemov v zvezi z zaključnim računom za leto 1995. Občinski svet je zaključni račun na zadnji seji sprejel, nekaj obljubljenih številk pa si preberite na drugem mestu. Pred nami je proračun za leto 1996, katerega osnutek je občinski svet tudi sprejel. Končni predlog proračuna pa bodo občinski svetniki potrjevali v sredini aprila. Ker je možno, da se bodo postavke še spreminjale, bom poskušal o proračunu povedati kaj več v prihodnji številki časopisa. Sku-šajmo tokrat, ko mtio ravno pred veliko nočjo, koje že po navadi "čistilno vzdušje" na višini, reči nekaj besed o našem okolju in našem odnosu do njega. Ko boste tole brali, bo mogoče naša čistilna akcija, ki jo planiramo za 30.3.1996, že za nami. Če pa bo vreme slabo, bo akcija 20.4.1996. Ministrstvo za okolje in prostor in Republiška turistična zveza sta nas namreč pozvala, naj pristopimo k množični čistilni akciji, da bomo na ta način prispevali k lepšemu videzu naših krajev. V akcijo vključujemo vse vasi, vse prebivalec, društva šole itd. To pa seveda ne pomeni, da smemo za naše okolje skrbeti samo v času čistilne akcije, ampak vedno in povsod. Čeprav smo o tej temi že govorili, pa bomo o njej morali še velikokrat, ker je izredno občutljiva in pereča. Čistilno akcijo v neki vasi je seveda možno organizirati tudi kadarkoli med letom. Če se boste kje še dodatno odločili zanjo, javite to na občino, da bomo poskrbeli za to, da boste dobili kontejner, ki ga bomo odpeljali na deponijo. Čeprav v naši občini veljajo odloki bivših občin o ravnanju z odpadki, naša občina prav zdajle sprejema nov odlok o tem. V odloku bo odlaganje odpadkov in način njihovega odlaganja v skladu z veljavno zakonodajo opredeljen in odstopanja od tega reda tudi ustrezno sankcionirana. Urejanje teh stvari pa je silno zapleteno in zahteva mnogo napora od nas vseh, če nočemo, da bomo zastrupili sami sebe. Tukaj se seveda ne da vsega narediti z zakoni in kaznimi, pač pa le z visoko zavestjo vseh ljudi, vseh prebivalcev občine, da z odmetavanjem odpadkov kamorkoli in kamor komu paše, zastrupljamo sami sebe in strahotno kvarimo našo lepo naravo. Občinajc izpeljala nekaj potez za zmanjšanje naše onesnaženosti. Kupili smo dodatne kontejnerje, ki bodo nameščeni po vaseh. V redni odvoz odpadkov se bo vključilo tudi celotno območje Strug. Zadeva hi že stekla, vendar nas je zadržala huda zima. V jesenskem času je bila izvedena dodatna akcija zbiranja kosovnih odpadkov, ki jo bomo zadržali tudi v prihodnje, lako da bomo imeli dva zbiranja kosovnih odpadkov na leto. Vsako spomlad, praviloma v soboto, en teden pred veliko nočjo, bo vsesplošna čistilna akcija ki sem jo že omenil. Namenjena bo sanaciji obstoječih črnih odlagališč. Ob tem pa trkam na zavest vseh občanov: Ne vlačite in ne odmetavajte odpadkov po požiral niski h dolinah, po robovih vasi, ob gozdnih cestah, ampak jih odlagajte v kontejnerje. Kosovne odpadke pa hranite doma do dneva, koje napove- nadaljevanje s 1. strani Za 17. sejo Občinskega sveta Dobrepo-lje, ki je bila sklicana za 5. marec, je bilo planiranih 14 točk dnevnega reda, vendar se je izkazalo, da se jih ne bo dalo obdelati v šestih urah, kolikor so bile v povprečju dolge občinske seje do sedaj. Vzrok pa ni bil le v številu točk, ampak bolj v tem, da sta se na isti seji znašla zaključni račun in osnutek novega proračuna za leto 1996. Tako seje prvič zapletlo pri dnevnem redu, ko so nekateri svetniki predlagali, da se osnutek proračuna za letošnje leto prenese na naslednjo sejo oz. nadaljevanje te seje.Tako je bilo tokratno trajanje seje rekordno, skupno 14 ur. Predlog je bil sprejet in tako so svetniki na prvem delu 17. seje poleg zaključnega raču- dano zbiranje odpadkov, takrat pa jih oddajte. Avtomobilljske školjke in odpadne avtomobile ste dolžni v odpad odpeljati na svoje stroške. Strahotna bo podoba naše doline, če bodo ležali ob gozdnih poteh in po dolinah. Pa še na nekaj moram opozoriti. Vsi, občani, ki se ukvarjajo s kakršnokoli dejavnostjo, bodisi trgovina, obrt gostilna itd. so v skladu z zakonom in odlokom dolžni nabaviti SVOJ KONTEJNER ZA ODPADKE. Kontejnerji, ki jih je kupila občina, so namenjeni zbiranju gospodinjskih odpadkov. Na to smo že večkrat opozorili, pa se nekateri temu še vedno izmikajo. Ne verjamem, da tega ne bi vedeli, ker smo na to že večkrat opozorili. Ali bomo res prisiljeni poseči po sankcijah. Mnogi me opozrjajo, da bi bilo treba vse stvari v zvezi z. odpadki zaostriti in kaznovati vse kršitelje. Seveda bomo morali poseči tudi po takšnih sredstvih, vendar sem prepričan, da lepa beseda lepo mesto najde. Ne gre za to kdo bo koga prelisičil in kdo koga odkril. Za našo zavest gre, za zavest, da z vsakim nestrokovno in malomarno vrženim odpadkom, kvarim svoje bivalno okolje, kvarim izgled naše lepe dežele in zastrupljam sebe in sočloveka. Zamislimo se v to in nobenih sankcij ne bo potrebnih. Župan Anton Jakopič na obdelali še nekaj točk. .Še najdlje so se zadržali pri osnutku odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Dobrcpoljc. Tudi v naši občini je to zelo pereč problem, česar sc svetniki zavedajo, zato ni presenečalo dolgo razpravljanje o tem problemu. Osnutek odloka je predstavil tajnik občine, Anton Rus, ki je poudaril, da gaje potrebno čim prej sprejeti tudi zaradi tega, ker sc odvoz odpadkov na novo ureja v Strugah. Odlok med drugim določa vrsto odpadkov in načine zbiranja ter sam odvoz odpadkov. Bilo je veliko pripomb in mnenj, na koncu pa so sc svetniki sporazumeli, da je osnutek v javni razpravi do 20. marca. Po sprejemu, ki bo predvidoma na naslednji seji, se bo odlok v celoti objavil v našem glasilu in bo seveda obvezen za vse občane, predvideva pa tudi sankcije za kršitelje. 17. seja Občinskega sveta Dobrepolje v dveh delih Naš kraj DELO OBČINSKEGA SVETA 3 Najbolj enotni so bili svetniki pri sprejemu sklepa o prijavi za natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij za leto 1996. Zaradi nejasnosti pri obračunavanju plačila stroškov za nadomestno gradnjo, ki se je izkazala pri uporabi že sprejetega odloka, so svetniki sprejeli sklep o spremembi odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na ob- Dne 21.4.1996 ob 15. uri bo v dvorani v Strugah potekala ustanovitev krajevnega odbora SDSS Struge. Gost prireditve bo predsednik SDSS g. Janez Janša. Vljudno vabljeni! močju občine. V spremembi odloka se jasno definira namen objekta in določi sorazmerni del stroškov za razliko koristne površine,'ki nastane pri gradnji nadomestnega objekta, kar v prvotnem odloku ni bilo določeno. Izhodiščno ceno za stroške komunalnega urejanja določi OS na dan 31.12. za naslednje leto. Sprejetje bil tudi sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških gradbenega urejanja. Cene se uskladijo s povprečnim indeksom podražitve za stanovanjsko gradnjo. Za letošnje leto se cena nc poviša, ker je po mnenju OS ta že dovolj visoka. Povprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja na dan 31.12. znaša 73.260,00 SIT. Vrednost stavbnega zemljišča (korist in priprava) se določi v odstotku od povprečne gradbene cene določene za ta dan in znaša za prvo območje (Videm in Prcdstruge) 3 do 4%, za drugo območje (ostala naselja) pa 2 do 3%. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zem- ljišč za tretjo stopnjo opremljenosti znašajo na dan 31.12.1995 9.181,70 SIT na m2 stanovanjske površine, od tega 60% za objekte in naprave individualne komunalne rabe in 40% za objekte in naprave kolektivne komunalne rabe. OS je sprejel tudi sklep o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov za počitek in rekreacijo. Občine imajo pravico predpisati, da se davek na premoženje, za kar v bistvu gre, plačuje v višini, ki je do 5 krat večja od višine, ki je določena z zakonom. Naš OS je vrednost točke povečal za dvakrat, od prejšnjih 302,52 SIT na 605,04 SIT. V bistvu pa se ob tem plačuje le davek za počitniške hišice. V sosvet UE Grosuplje je bil poleg župana imenovan še Brane Brodnik. Svetniki so bili seznanjeni še z nekaterimi dodatnimi osnutki za grb občine, vendar tudi v tokratni obravnavi še niso sprejeli nobenih sklepov. Nekaj svetnikov je predlagalo ukinitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga do zdaj plačujejo le na Vidmu in v Predstrugah, vendar pri glasovanju predlog ni bil sprejet. Razprava o osnutku proračuna Obravnava osnutka proračuna je bila najdaljša točka drugega dela 17. seje. Svetniki so obravnavali prvi proračun, ki gaje pripravila naša nova občinska uprava. Pripravljen je bil po merilih in izkušnjah lanskega. Vseh vrst prihodkov, vključno tistih prenesenih iz lanskega leta, jc po predvidevanjih 248.424.260 tolarjev, odhodkov pa se načrtuje 253.444.260 SIT, kar pomeni, da se namerava občina zadolžiti za 5.650.000 SIT. Država letos zagotavlja 6% več sredstev za zagotovljeno porabo. Kljub nekaterim večjim postavkam na nekaterih področjih so svetniki imeli veliko pripomb in dodatnih predlogov. Po dolgi razpravi je bil osnutek proračuna sprejet, sprejeta pa je bila tudi odločitev, da se sprejemajo pripombe še 14 dni, do 25. marca. O podrobnostih iz proračuna bomo poročali po sprejemu predloga. Zadnja točka dnevnega reda RAZNO Pod zadnjo točko je OS obravnaval nekatere vloge. Med drugim je prispela vloga za nujno razrešitev problema kanalizacije v Krajčkovi dolini na Vidmu. Občinski svet je izrazil mnenje, naj se pristopi k ureditvi iztoka kanalizacije v tej dolini, da pa je potrebno opozoriti občane, daje ta kanalizacija izključno namenjena meteornim vodam, zato je vsako izpuščanje tekalnih odplak nezakonito. Športno društvo je zaprosilo za sonajem prostora, ki ga imajo zdaj v najemu strelci. Upokojenci so vložili prošnjo za podpis pogodbe o najemu prostorov in prestavitvi droga za žalno zastavo na bolj primerno mesto. Glede droga za zastave je OS ugodil njihovemu predlogu, za podpis pogodbe o najemu prostorov pa je dobil pooblastilo župan.Vaška skupnost Predstruge pa je poslala zahtevek OS, da se ne dovoli nobenega posega v prostor, torej nobena gradnja, dokler občina ne naredi potrebne sanacije v Predstrugah. Po razpravi je bil sprejet kompromisni predlog, po katerem velja moratorij na vse posege v prostor, dokler občina ne dobi potrebnih informacij o tem problemu na Upravni enoti, kar naj bi se zgodilo do naslednje seje. M. Steklasa Šola - včeraj - danes - jutri Okroglo mizo s to tematiko organizira OO SDSS Dobrepolje, v soboto, dne 27.4.1996 ob 20. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Okrogle mize se bosta udeležili ga. Angelca Likovič-predsednica odbora za šolstvo pri Strokovnem svetu SDSS in ga. Angelca Žerovnlk, članica odbora za šolstvo pri Strokovnem svetu SDSS. Obe delujeta tudi v komisiji za humano šolo naTeološki fakulteti. Vljudno vabljeni! 4 Sprejet zaključni račun za leto 1995 Rezultat zaključnega računa za leto 1995 je presežek prihodkov nad odhodki v višini 35.526.260,19 SIT, kar se prenese v proračun za leto 1996. Čeprav so svetniki predhodno dobili vse podatke, je župan še dodatno razložil osnutek zaključnega računa in ob tem povedal, da ta bistveno ne odstopa od rebalansa, ki je bil sprejet 27. decembra lani. Presežek je nastal tudi zaradi tega, ker je občina zelo pozno dobila vse podatke o višini prihodkov. Pomembno je dejstvo, da je občina dobila več sredstev, kot je pričakovala, kar je po županovih besedah tudi pripisati dejstvu, da so se javili na razpis in pridobili sredstva za demografsko ogrožena področja, ki so bila porabljena za rekonstrukcijo cest. Tako predstavlja največji delež prihodkov finančna izravnava za zagotovljeno porabo, ki jo daje država za zadovoljevanje nujnih potreb. Nekaj sredstev je bilo prenesenih iz leta 1994 iz občin Grosuplje in Kočevje. Manj od planiranih pa je bilo izvirnih prihodkov občine. Ti predstavljajo samo 9,9 % vseh prihodkov proračuna, kar bo v bodoče vplivalo tudi na prihodke iz naslova sofinanciranja. Naknadno je prišlo do realizacije prihodka po zaključnem računu Sklada stavbnih zemljišč. Pri odhodkih večinoma ni bilo večjih odstopanj od planiranih postavk v proračunu. To velja za delovanje občinske uprave, kjer je upoštevana tudi investicija v občinsko zgradbo, kulturo, izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo. Plan in poraba sta bila po merilih ustreznih ministrstev. Največje odstopanje je zaslediti pri vzdrževanju lokalnih cest zaradi večje potrebe po pluženju snega letošnjo zimo. Večji razkorak med rebalansom in porabo je nastal na projektu lokalne ceste Zdenska vas - Hočevje. Nekateri projekti še niso bili dokončani, in sicer ureditev vaških centrov v Ponikvah in Kompoljah ter odvodnjavanje Podpeške jame, zato je bilo v ta namen porabljenih manj sredstev. Ta dela se bodo predvidoma nadaljevala in končala v letu 1996. Dela na vodovodu pa so se financirala le iz amortizacijskih sredstev. Sprejetje bil zaključni proračun za leto 1995, ki izkazuje: skupne prihodke skupne odhodke presežek prihodkov nad odhodki 186.699.354,31 SIT 151.173.094,12 SIT 35.526.260,19 SIT Del presežka prihodkov nad odhodki v znesku 24.090.000,00 SIT se prenese namensko v proračun Občine Dobrepolje za leto 1996, in sicer za: -osnovna šola Dobrepolje - prizidek 10.000.000,00 SIT -vzdrževanje kulturnih domov 780.000,00 SIT -investicijsko vzdrževanje ZD - Struge 300.000,00 SIT -agromelioracije 500.000,00 SIT -promocijske naloge 290.000,00 SIT -planska in in urbanistična dokumentacija 1.300.(300,00 SIT -modernizacija LC Zdenska vas - Hočevje -pločnik v Predstrugah -ureditev parkirišča na Vidmu 6.690.000,00 SIT 960.000,00 SIT 795.000,00 SIT BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV ZAP.ŠT. 1 NAMEN 2 REALIZACIJA 1995 3 1. PRIHODKI 1. PRIHODKI, KI SE RAZPOREJAJO MED REP. IN OBČ. 52.446.556,84 2. PRIHODKI, KI PRIPADAJO OBČINI 1.059.558,17 3. FINANČNA IZRAVNAVA 83.426.074,57 PRIHODKI ZAZAGOT. PORABO (1+2+3) 136.932.189,58 4. PRIHODKI IZ NASLOVA DAVKOV IN DRUGIH DAJATEV 18.551.709,24 2.767.242,20 20.009.227,44 41.328.178,44 8.438.986,29 5. PRIHODKI OD PREMOŽENJA 6. PRIHODKI IZ NASLOVA SOFINANCIRANJ PRIHODKI ZA DRUGE NALOGE (4+5+6) 7. PRENOS PRIHODKOV IZ PRETEKLEGA LETA SKUPAJ PRIHODKI 186.699.354,31 2. ODHODKI 1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV 9.381.671,50 2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE 26.616.501,52 3. IZOBRAŽEVANJE (OSNOVNA ŠOLA) 25.039.680,40 4. SOCIALNO VARSTVO 7.225.479,96 5, OTROŠKO VARSTVO 10.936.398,75 6. KULTURA 5.680.027,50 7. ŠPORT 2.268.000,00 8. ZDRAVSTVO 2.235.090,26 9. KMETIJSTVO 3.030.548,35 10. TURIZEM 270.204,20 11. SKLAD ZA RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA 63.000,00 12. CESTNO GOSPODARSTVO 47.119.793,40 13. KOM. GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA 4.693.126,80 14. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 491.089,30 15. UREJANJE PROSTORA 87.455,70 16. VARSTVO PRED NAR. IN DRUG. NESREČAMI - 4.360.663,65 17. DRUGE JAVNE POTREBE 768.338,43 18. PLAČILA OBRESTI 9.314,60 19. OBLIKOVANJE REZERV 800.000,00 20. RAČUN FINANCIRANJA 96.709,80 SKUPAJ PRIHODKI 151.173.094,12 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 35.526.260,19 - -ureditev centra vasi Kompoljc 775.000,00 SIT -ureditev odvodnjavanja iz Podpeške jame l .700.000,00 SIT Preostala razlika presežka prihodkov nad odhodki, 11.436.260,19 SIT, pa se prenese v prihodke proračuna Občine Dobrepolje za leto 1996. Čeprav je bil zaključni račun sprejet po hitrem postopku z ve- liko večino glasov, je bila pred tem kar dve uri dolga razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi svetniki. Ker se dejstev za nazaj ne da spreminjati, so svetniki predvsem prosili za dodatna pojasnila in dajali pripombe, ki naj bi se upoštevale pri naslednjem proračunu. Vprašanja pa so se v glavnem nanašala na poslavke, kjer je prišlo do razkoraka med rebalansom in proračunom. Od številnih pripomb, ki so se nanašale na proračun, naj omenim samo nekatere. Več svetnikov je menilo, da bi morali vsi odbori pravočasno oddati finančna poročila za preteklo leto. Nekatere svetnike pa je zanimalo, kako je z najemninami za poslovne prostore in kako je urejeno glede najemnine z upravno enoto. Jože Samec je ponovno opozoril, da bi mogli prihodki iz. kamnoloma biti porabljeni za sanacijo razmer, ki tam nastajajo. Župan je v SDSS je sprožila pobudo za zakonodajni referendum, s katerim bi se volilci v skladu s svojo ustavno pravico na referendumu odločali ali podpirajo večinski volilni sistem ali ne. Predno bi prišlo do referenduma, bi pobudo moralo podpreti 30 poslancev Državnega zbora ali 40.000 volilcev s svojimi podpisi na upravnih enotah oz. njihovih izpostavah. Ker je očitno, da se strankarski vrhovi v odnosu do predloga novega zakona razhajajo, pobuda ni imela realne možnosti, da dobi podporo 30-ih poslancev. Zato je bil vložen predlog za pričetek zbiranja podpisov državljanov. Kot vemo, je bil le ta ustavljen s strani predsednika državnega zbora. Razloge, s katerimi g. Školjč argumentira preprečitev začetka zbiranja podpisov, je našel v poslovniku državnega zbora, "pozabil" pa je. da poleg poslovnika Državnega zbora, Slovenija premore tudi ustavo in zakone, ki jih predsednik državnega /bora ni upošteval. Odločitev o pobudi za razpis referenduma je sedaj na Ustavnem in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Kje pa so razlogi za takšen strah nekaterih strankarskih vrhov pred večinskim sistemom.' V prvi vrsti je eden od argumentov le ta. da bi ljudje v volilnih okrajih volili določenega kandidata. Verjetno boste dejali, da jc bilo tako tudi do sedaj, kar pa v celoti ni res. Pri posameznemu kandidatu je bila napisana tudi stranka, tako da smo volilci volili človeka, glasovi pa so se seštevali drugače, in sicer v prid stranki. Tako seje dogajalo, da so iz Državnega zbora izpadli kandidati, ki so v po- Del občinskega sveta Dobrepolje sameznih okoljih dobili veliko podporo pred konkurenti, izvoljeni pa so bili tisti, ki so dobili manj glasov. To je bilo možno zaradi tega, ker so bili posamezni kandidati različno visoko na strankarskih listah in jc bilo manj pomenrbno, koliko glasov je dobil posamezen kandidat. Tako ima po dosedanjem sistemu največji vpliv na to, kdo bo izvoljen v parlament, položaj na strankarski nacionalni listi, ki ga določajo vrhovi političnih strank ne pa volilci, ki kandidate volijo. Tu pa je že vprašanje, ali so volitve še demokratične in v kolikšni meri to ni že način, ki zavaja volilce. Kako je to možno? Možno je le v volilnem sistemu, kije narejen lako, daje namerno nepregleden in ki oteži volilen, da bi kontroliral delo poslanca, ki ga v Državnem zboru zastopa. Ravno to pa je predlog pobude. Če bo uveljavljen večinski sistem, bo vsaka volilna enota imela v Državnem zboru enega poslanca, ki ga bo lahko na zahtevo ene tretjine volinih upravičencev tudi odpoklieala. če se ne bo držal predvolilnih obljub. S tem bi bili že v naprej preprečeni kakršnikoli poskusi, da se volilce prevara z volilnim programom, kot je to leta 1992 storil Jelinčič. Ta sistem bi prinesel tudi stanje, ko bi se morali poslanci izjemno potrudili za svoja volilna okolja in ne bi smeli delati velikih neumnosti in se zavzemati predvsem za privilegije. Iz tekme za poslanske sedeže bi izpadli tudi vsi listi poslanci, ki jih jc v Državnem zboru moč videti le nekajkrat ne leto, pa še takrat se večkrat "zmotijo" pri pritiskanju na volilne tipke in jih pritiskajo po več /ve/i s tem pojasnil, daje že bila podpisana pogodba o izvedbi meritev, katerih re/ultati se bodo objavili v Našem kraju. Glede porabe denarja od kamnoloma razpravljalca nista bila enotnega mnenja. Svoje poročilo o finančnem poslovanju občine je oddal tudi nadzorni odbor v sestavi Marija Gačnik. Jože Zakrajšek inTomaž Blatnik. Odbor ni ugotovil nepravilnosti pri poslovanju, priporočal je le, da se preveri upravičenost nekaterih postavk v proračunu. M. Steklasa hkrati. Prav tako pa bi se morale sorodne stranke, če bi hotele uspeti na volitvah pred volitvami programsko povezati in v posameznih volilnih enotah nastopiti s skupnim kandidatom, saj bi le tako imel dovolj velike možnosti za izvolitev. To pa je že eden od največjih očitkov temu volilnemu sistemu, saj stranke ne bi mogle skrivati kart do izida volitev, temveč bi morale že pred volitvami jasno povedati, s kom so pripravljene sodelovati v koaliciji in s kakšnim programom, in s kom ne. Vse to pa je bilo za številne politike že prehudo, saj bi mnogi nikoli več ne dočakali položaja poslanca Državnega zbora. Pobuda SDSS prav tako prinaša še eno novost, in sicer poleg dosedanje ureditve, ko imata italijanska in madžarska manjšina vsaka po en sedež v Državnem zboru, bi bila dva sedeža v Državnem zboru namenjena še Slovencem po svetu. Pobudo je do sedaj poleg SDSS. podprla še Slovenska ljudska stranka. Vse druge stranke so se do sedaj d<> tega predloga distancirale. Morda je najboljši odgovor, kaj bo prinesel večinski sistem, v kolikor ga bomo uspeli uveljaviti, prišel v javnost iz ust tistih, ki se tega sistema najbolj bojijo, in sicer ZLSD. Janšev zakon so razglasili za katastrofo zanje, saj bi strankam slovenske pomladi v primeru skupnega nastopa prinesel dvotretinj-sko večino v parlamentu, medtem ko bi morale LDS, ZLSD. DS. DeSUS in Zveza za Primorsko nastopili ločeno, kar bi jim prineslo bistveno manj glasov. Tako smo v stanju, ko si najvišji državni funkcionarji na vso moč prizadevajo, kako zaustaviti zamago strank slovenske pomladi. Ker ne gre drugače, pridejo prav tudi me-KkIc. s katerimi nima pravna država nič skupnega. Na vsak način se želi pridobiti čas in s tem preprečiti pravočasno izpeljavo in uveljavitev referenduma o večinskih volitvah. Na političnem prizorišču se torej zopet spopadala dolžnost funkcionarjev, da delajo po zakonu, in zakulisne igre s ligami v žepu. Franci Žnidaršič Zakaj večinski volilni sistem? Predno si ogledamo argumenete za ali proti večinskemu volilnemu sistemu, si najprej poglejmo pobudo SDSS za Zakonodajni referendum o Zakonu o volitvah poslank in poslancev. NA OBISKU PRI OBČINSKIH SVETNIKIH Intervju: Stane Godec "Bodimo pošteni do sebe in drugih" Sestava OS Dobrepolje ni raznolika le po strankarski sestavi, ampak tudi po zastopanosti različnih poklicev. Stane Godec iz Ceste je kandidiral na strankarski listi SDSS, sicer pa je kmet. Eden tistih redkih, ki se kljub vsem težavam, ki so in še zdaj pestijo našega kmeta, še vedno ukvarja izključno s kmetijsko dejavnostjo in kot tak lahko najbolj suvereno govori o problemih naše vasi in našega kmeta ter o dolini, ki je v pretežni meri kmetijska. Če naletimo na človeka, ki sicer ni strokovnjak v neki stroki, ampak strokovnjak v življenju, ki zna modro živeti in presojati, je to posebna izkušnja. To je srečanje s tisto zdravo kmečko modrostjo in bistrostjo, ki lahko v posebnih trenutkih življenja odigra večjo vlogo kot vsa učenost tega sveta. Gre namreč za mnogo več, za tisto pravo kmečko poštenost, ki ima že od nekdaj močno razvit čut za dojemanje vrednot. Gre tudi za zdrav ponos, ki ima svoje korenine v trdni navezanosti na svojo zemljo. Tudi sam pravi, da je edino, kar ga še vleče naprej, navezanost na zemljo, pa še ta počasi pojema zaradi dejavnikov in okoliščin, na katere nima vpliva. V trenutkih sprostitve najde svoj mir pri čebelah. Trenutno ima 15 panjev AZ. Že 40 let goji čebele, z veseljem pa opravlja tudi delo predsednika čebelarskega društva. Za krpanje lukenj v denarnici, kot se sam slikovito izrazi, pa se jeseni in pozimi loteva poseka in spravila lesa. To opravilo predstavlja že skoraj ekonomsko zlo, da lažje pokrije vse stroške, ki pridejo na pomlad. Kot vsak pravi kmet je najbolj vesel dobre letine, zdravja pri živini in ljudeh in za povrhu veliko natočenega medu. V vsakdanjem življenju pa ga najbolj motijo nesoglasja med ljudmi. Prepričan je, da se najlaže najde skupna pot, če se odpustijo napake drug drugemu. Največja vrednota pa je zanj poštenost do sebe in drugih. Stane Godec izraža svoje poglede na probleme brez diplomatsko olepšanih besed z neupadljivo odločnostjo, ki je pogosto popestrena s posebne vrste humorjem. To je pogled, ki pogosto temelji na lastnih izkušnjah in zgodovinskem spominu. Z njim sem sc pogovarjala o stanju v občini s posebnim uzirom na kmetijske probleme. Kako ocenjujete stanje po dobrem letu delovanja nove občine? Kaj smo pridobili s svojo občino? Z novo občino smo vsi občani Dobrcpolja pridobili večjo moč nad izvajanjem tistih nalog,ki zadevajo nas in naše življenje. Že v lanskem letu seje pospešila predvsem izgradnja, popravila in asfaltiranje cest, ki so za Dobrepolje izrednega pomena, saj se večina delavcev vozi na delo drugam. Pomembna pri- dobitev se mi zdi tudi obnova stavbe občine Dobrepolje. Ker za tako organizacijo del občina potrebuje dodatno delavno silo, seje kot negativna pridobitev nove občine pojavila prevelika širitev zaposlenih v občini. Štirje novi zaposleni krepko podražijo "ceno" nove občine. Ali bi se po vašem mnenju dalo v tem času narediti več ali morda bolje, drugače? Z denarjem, ki gaje občina pridobila v lanskem letu, seje naredilo veliko. V prihodnjih letih pa bi zagovarjal večjo racionalizacijo oz. bolj smotrno uporabo denarja, da bi sc naredilo še več! Kaj pa delo župana in občinske uprave? Je po vašem mnenju dovolj dobro in usklajeno z delovanjem občinskega sveta? Kot nepoklicnemu svetniku in kmetu mi teden časa, ki ga imam za pregled in proučitev gradiva, ne zadošča. Velikokrat na sejah razpravljamo o pomembnih zadevah, ki se nas življenjsko dotikajo, sam pa nisem bil dovolj poučen oz. seznanjen. Županu ter predsedniku OS bi priporočal, da svetnikom pošiljajo gradivo za seje OS vsaj 10 dni pred sklicem seje. Kje se kažejo največji problemi v občini? Je 3-letni plan večjih investicij, ki ste ga sprejeli na OS po vašem mnenju ustrezen? Največji problem v občini je prav gotovo voda oz. vodovod. Cevi so izdelane iz materiala, ki vsebuje azbest, ki je nevaren uničevalec in zastrupljevalcc zdravja. Voda je zaradi tega oporečna. Že od vsega začetka ta vodovod nima obratnega dovoljenja. Nepravilnosti sc vrstijo že od samega začetka izgradnje tega vodovoda, ker ni bila zgrajena sicer že kupljena čistilna naprava, ki je sedaj žc zastarela ter je baje še uskladiščena nekje pri Domžalah. Hkrati pa je "voda" izredno draga. Na osnovno ceno vode pripada še 40% ekološke takse in 20% kanalščine. Kako ironično se slišijo ti izrazi, če vemo, daje voda nepitna, da vsi občani odpadne vode spuščamo neposredno v kraško podzemlje, ni zgrajene čistilne naprave... Kot prednostno nalogo bi torej postavil izgradnjo novega, čistej- Najbolj nazorno je to videti pri mleku. Kmetje dobivajo zanj prek odkupne cene subvencijo, in sicer tako tisti, ki pomoč potrebujejo, kot tudi tisti, kije ne." Trditev je povzročila precej nasprotovanj. Kako komentirate takšno trditev kot proizvajalec mleka? S to trditvijo se seveda ne strinjam. Regresiranje mleka je z mesecem marcem ukinjeno. Pred tem pa sem na vsak liter prodanega mleka dobil 4 SIT. Regresiranje spodbuja večjo pridelavo mleka. Ukinitev tega regresa pa si razlagam s tem, da v državi pridelamo več mleka, kot pa ga pojemo. Država bo raje zmanjšala proizvodnjo, kot pa da bi spodbudila večjo porabo mleka in mlečnih izdelkov, ali pa da bi spodbudila mlekarne k bolj celoviti ponudbi mlečnih izdelkov, ne pa da jih uvažamo, misleč, da so kvalitetnejši. Kakšno pa je stanje v živinoreji? Živinoreja stagnira. Cena mesa ne pokriva lastnih stroškov. V preteklosti smo bili kmetje /. regresi še nekako spodbujeni k večji pridelavi. V zadnjem času pa sc kmetje odločajo za /manjšanje števila živine, luknje v denarnici pa si krpajo s črnim zakolom. V Prckmur-ju so kmetje spraznili skoraj vse hleve zaradi uvoza mesa, ki ga podpira država... Kaj pa dolgoročnejša perspektiva? Tudi dolgoročne perspektive v kmetijstvu ne vidim. Cena mesa je na prenizki ravni, subvencioniranja mleka ni več, krompirja se nes-plača več pridelovati, ker je cena semenskega krompirja 150 SIT, cena jedilnega krompirja pa dosega 20 SIT. Ekonomske spodbude torej ni več. Tako človek vztraja le zaradi navezanosti na zemljo. V Sloveniji je zaraščanje kmetijskih površin eden večjih problemov. Je to tudi problem naše občine? Zaraščanja njiv in travnikov je tudi v naši občini vse več. Mnogi lastniki zemljišč pridejo sami h kmetu in mu ponudijo obdelavo zemlje. Vendar se kmetu majhnih njiv zaradi prej naštetih vzrokov ne splača več obdelovali. nacionalizirane zemlje? Na Cesti je postopek že v teku. Pri delu nam pomaga odvetnik Metod Kovač ter notar Miro Košak. V zadnjem času so naši časopisi polni člankov o onesnaževanju okolja in o tem, da je glavni onesnaževalec zemlje kmetijstvo ter ob tem o nevarnosti pesticidov. Kaj mislite o tem? Moje mnenje je milejše. Res tudi sam uporabljam škropiva za zatiranje škodljivcev in plevela. Pri konkretnem problemu pa se vedno posvetujem z inž. kmetijstva Slavkom Zgoncem, da bi uporabil najučinkovitejše in najboljše škropivo. Če primerjam stanje onesnaževanja kmetijstva s pesticidi pri nas in v Nemčiji, kjer sem že velikokrat bil, sem mnenja, da naše kmetijstvo veliko manj onesnažuje okolje. Zdi se, da je vas Cesta po zaslugi nekaterih posameznikov zelo aktivna pri organiziranju različnih stvari, od graditve vaškega doma pred leti, organiziranja prireditev, pa vse do organiziranja pustovanj. Se s tem strinjate? Kdo so poleg vas najbolj aktivni v vasi? Pri gradnji vaškega doma pred leti nas je bilo zaslužnih 15 posameznikov poleg pomoči celotne vasi. Po nekaj uspešnih letih organizacij kulturnih prireditev pa je ta aktivnost rahlo zamrla. Upam, da bo naslednja generacija uspešno nadaljevala naše začetno delo. Tudi organizacija pustovanj je rezultat navdiha nekaj navdušencev, ki se jim vsako leto pridruži še kak nov član. Te dejavnosti so popolnoma ljubiteljske. šega vodovodnega omrežja ter izgradnjo čistilne naprave. Kmetijstvo je ves čas po drugi svetovni vojni država postavljala v drugi plan. Tudi odnos družbe do kmeta je bil v nekem smislu poniževalen. Ali se v tem pogledu stvari kaj spreminjajo? Kaj menite o državni kmetijski politiki v tem trenutku? Kmetijstvo je bilo vedno zapostavljeno. Ko so se državniki in oblastniki zavedli situacije v kmetijstvu, pa so "na hitro" nekaj sklenili in brez treznega razmisleka delali več škode kot pa koristi v kmetijstvu. Situacija je sedaj podobna, cene kmetijskih izdelkov so določene "od zgoraj", cene surovin (nafte, semenja, gnojil...) pa sc neprestano dražijo. Ko preprost kmet postavi računico, ugotovi, da se mu le-ta ne izide, če pa sc mu izide, pa je to le pozitivna ničla, ki NE zagotavlja napredka, ampak stanje na istem mestu. Če bi hotel zaposliti delavca na kmetiji, bi kmalu ugotovil, da se mu tudi to ne izide. Tako ostanejo za delo le pridne roke domačih, tudi otrok. Ko pa ti odrastejo, si poiščejo službe, delavni zagon na kmetijah pa usahne. Država ne bi smela gledati na kmetijstvo kol na tovarno klobas. Da bi kmetijstvo postalo zanimivo, bi državi priporočil ponovno uvedbo premij na pridelano količino mleka in mesa. Včasih smo dobili kmetovalci na vsakih 1000 litrov mleka 70 litrov regresirane nafte, podobno je bilo pri mesu. Tako je bil kmet spodbujen za večjo pridelavo. Sedaj lega regresiranja ni več. Pred nedavnim smo v Sobotni prilogi Dela lahko prebrali naslednjo trditev dr. Vesne Prašnikar Z Ekonomske fakultete v Ljubljani: "Naše kmetijstvo je preveč zaščiteno. Kako ste zadovoljni s kmetijsko svetovalno službo v občini? Že dolgo časa nismo imeli tako dobrega kmetijskega svetovalca, kot je dipl. inž. Jože Andolšek, saj vsakomur dobro svetuje o živinoreji, ovčereji... O njegovem delu imam samo dobro mnenje. Po naših vaseh so ustanovljene agrarne skupnosti. Na Cesti ste predsednik te skupnosti Vi. Kako daleč je postopek vračanja Ker smo v volilnem letu, bi vas ob koncu razgovora vprašala, kakšna so vaša pričakovanja ali napovedi glede tega? Glede volitev pa mislim, naj se vsak posameznik samostojno in po svoji presoji odloči, katero stranko bo volil, če bo volil, in koga bo volil. Pogovor je vodila M. Steklasa v as Uspešnejše leto za Stolarno Dobrepolje S kakšnimi težavami se srečujeta obe dobrepoljski podjetji, smo pred časom že pisali. Ker pa smo v času tranzicije in lastninskega preoblikovanja podjetij, je prav gotovo v interesu občanov, da tudi vnaprej spremljamo stanje na tem področju, saj je življenjski standard v naši občini močno odvisen od gospodarske situacije v podjetjih, kjer je zaposlenih precej naših občanov. Z direktorjem Stolarne Stanetom Škuljem sem se pogovarjala o poslovanju in kako je pri njih s postopkom lastninjenja. Kako ste zaključili poslovno leto? Poslovno leto je bilo zaključeno uspešno, saj smo imeli pozitiven rezultat in tudi pokrili izgubo iz prejšnjih let. Ker vemo, da je lesarstvo intenzivna panoga, ste verjetno imeli veliko težav med letom? Kljub vsem težavam, kot so precenjenost tolarja, predragi državi, previsokih obrestih, itd. gledano z vidika izvoznikov, me opogumlja dejstvo, da se skoraj vsi zaposleni pozitivno odzivajo in izvršujejo zadane naloge. Kako je s procesom lastninjenja? Po skoraj osmih mesecih nerešene zadeve s postopkom denacionalizacije smo končno od Vrhovnega sodišča prejeli pozitivno rešitev, tako da nam je dana možnost nadaljnjega lastninjenja. Lastninski proces nam je bil ustavljen, ko smo že prejeli prvo soglasje od agencije in bi v letu 1995 lahko končali z lastninjenjem. Pripravljate tudi javno prodajo delnic? V programu lastninjenja smo predvideli tudi javno prodajo, saj bi tako večji del premoženja dobili znani lastniki. Na prvi poziv se je odzvalo precej Dobrepoljcev. Upam, da bo v ponovnem razpisu zbranih še več certifikatov in bo tako podjetje ostalo v dobrcpolj-skih rokah. Kako pa gledate na sklade in privatizacijske družbe? Ali se bodo tudi ti potegovali za vaše delnice? Po zadnjih informacijah je gotovo, da bo povpraševanje veliko, saj imajo družbe veliko neuporabljenih certifikatov, ki bi jih rade vložile v podjetja. Zaradi znižanja slovenske- ga premoženja jc certifikatov preveč, zato je pričakovati, da sc bodo družbe odzvale tudi na našo prodajo. Kot pa sem že večkrat dejal, je vlaganje v znano podjetje boljše kot pa vlaganje v privatizacijske družbe. Te so veliko denarja že porabile za reklame, visoke plače in druge osebne ugodnosti. Delničarjem V Uradnem listu RS številka 7/96 in v Kmečkem glasu številka 6 so bili objavljeni pogoji za financiranje intervencij v kmetijstvu za leto 1996. Zaradi lažjega razumevanja in boljšega obveščanja o možnostih za pridobitev teh sredstev sem se kot svetovalec odločil, da napišem v krajevni časopis Naš kraj članek o tistem delu intervencij, ki se nanaša na kmetijstvo naše občine. Vse območje naše občine je po razporeditvi območij razvrščeno v kraško območje. V letošnjem letu bo vlada Republike Slovenije regresirala sledeče dejavnosti: 1. OBNOVA ČREDE PLEMENSKIH KRAV -TELIC Pogoji: • vključevanje v A kontrolo prireje mleka in mesa in so potomke krav iz A kontrole ali matične mesne črede; • krave oz. telice so po telitvi najmanj sto dni v kontroli mlečnosti, mesni kontroli ali breje najmanj tri mesece; • so znanega porekla, potomke krav iz A kontrole in imajo znanega očeta ali so iz matične črede krav za meso; • območna selekcijska služba jih je v skladu z navodili za oceno po selckcijskcm programu za kombinirano in mesno pasmo ocenila za primerno za rejo. Višina regresa: Obnova iz lastne črede l3.500,(X)SITnaglavo Nakup l5.(X)0,00SITnagiavo 2. PRIREJA MLEKA Pogoji: pa bo od tega ostalo le malo. Kdaj nameravate končati z lastninjenjem? Težko je napovedati točen datum, saj nas država vedno znova preseneča z novimi birokratskimi prijemi. Kot sedaj kaže, naj bi zadevo uredili v nekaj mesecih. In kaj obljubljate našim delničarjem? Obljubljati je težko. Če bomo vsi pridno delali, bo veliko že to, da bomo imeli nova delovna mesta, omogočili lažje delo zaposlenih, razvijali delovna mesta pri kooperantih in se seveda trudili za izplačilo dobička. Pogovarjala se je M. Steklasa • izjava rejca upravičenca, da bo vsaj enkrat na leto obdelal vse površine, kijih ima v lasti ali v zakupu, kot dober gospodar; • vse živali morajo biti vpisane v register območnega selekcijskega zavoda; • obremenitev kmetijskih površin ne sme presegati 3 GVŽ na hektar; • vsaj tri mesece mora imeti vlagatelj omenjeni stalež; • vsaka krava mora biti oštevilčena; • dati mora izjavo, da bo imel stalež vsaj devet mesecev, v primeru izgube ali odtujitve pa mora živali nadomestiti v 30 dneh; • podpora se za 10% poveča, če je obremenitev površin manjša kot 1,5 GVŽ na hektar; • podpora se poveča za 5%, če traja paša letno več kot 80 dni. Višina podpore je 12.000,00 SIT na kravo letno. Stimulirajo se vsi rejci krav, ki izpolnjujejo pogoje. Premija na mleko se ukine v celoti. 3. PREMIJA ZA MLADO PITANO GOVEDO Pogoji: • rejec mora imeti živali v reji najmanj 6 mesecev; • živali morajo biti vključene v republiški selekcijski program; • za živali, ki so bile zaklane, mora biti priložen dokument kontrolne organizacije o teži in razvrstitvi klavnih trupov po kakovosti. Višina premije jc 20 SIT na kg žive teže. 4. PREMIJA ZA KRAVE DOJILJE Pogoji: • obvezni pripust ali semenitev vsako leto pod Finančne intervencije v kmetijstvu za leto 1996 licenciranoga bika; • minimalni stalež so tri dojilje; • registrirana reja na območni selekcijski službi; • kmetija ne oddaja mleka in ga ne predeluje na domu. Višina premije je 20.000,00 SIT letno na kravo. 5. PREMIJA ZA OVCE DOJILJE Pogoji: • minimalni stalež desetih ovac, mlečnih ali kombiniranih pasem in enoletno držanje tega staleža; • pripuščenc morajo biti pod licencirane ovne. Višina premije 2.000,00 SIT na ovco. 6. PREMIJA ZA KOBILE PASME HAFLINGER IN HLADNOKRVNIH PASEM Pogoji: • živali morajo biti ustrezno označene oz. morajo imeti identifikacijski dokument selekcijske službe v konjereji; • vsako leto morajo biti pripuščene pod licenciranoga žrebca. Višina premije je 8.000,00 SIT letno na kobilo. V tem prispevku sem navedel le premije, ki so najpogostejše na območju naše občine. Podrobnejše informacije za ostale premije, ki so v Uradnem listu RS 7/% lahko dobite na svetovalni službi ali na Mcrcator - kmetijski zadrugi Dobrepolje, Videm 36. Kmetijski svetovalec: ing. agr. Jože Andolšek Sestava štaba za CZ Občine Do-brepolje BOGDAN SMRKE, poveljnik štaba CZ Dobrepolje KRISTINA GREGORIČ, namestnik poveljnika štaba in zadolžena za pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem JOŽE LENARČIČ, član štaba, zadolžen za gašenje in reševanje ob požarih, RKB zaščita, zaščita pred nesrečami z naravnimi snovmi ALOJZŠTRUBELJ, član štaba, zadolžen za tehnično reševanje in zaklanjanje ANTONIJA PUGELJ, član štaba, zadolžena za prvo medicinsko pomoč Podelitev priznanj civilne zaščite Pred svetovnim dnevom civilne zaščite, ki je bil 1. marca, so župani občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje 29. februarja v gasilskem domu v Ivančni Gorici pripravili skupno prireditev, na kateri so bila podeljena republiška priznanja CZ za življenjsko delo in posebne zasluge pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami najbolj zaslužnim članom iz vseh treh novih občin. I/, občine Dobrepolje sta dobila plaketo in zlati znak CZ JOŽE ZRNEC iz Zdcnske vasi in STANE PUGELJ iz Strug. Priznanja jima je podelil župan občine Dobrepolje Anton Jakopič, župan občine Ivančna Gorica, Jernej Lamprct pa je v priložnostnem govoru orisal velik pomen civilne zaščite s posebnim ozirom na na specifične naravne okoliščine vseh treh občin. Prireditev je Župan podeljuje priznanje CZ Stanetu Puglju iz Strug popestril nastop vokalnega kvarteta iz Stične, prisotni pa so bili poleg predstavnikov štabov CZ, tudi predstavniki občin, upravne enote, ministrstva za obrambo, policijske postaje in drugi gostje, ki so tako ali drugače povezani s civilno zaščito. Vinko Blatnik in Jernej Lampret, tajnik in župan občine Ivančna Gorica V občini Dobrepolje seje osnoval nov štab civilne zaščite, ki ima s spremembo lokalne organiziranosti občin tudi večje pristojnosti. Člani civilne zaščite so se v lanskem decembru udeležili enotedenskega seminarja v Izobraževalnem centru CZ na Igu pri Ljubljani. M. Steklnsa Foto: Naš kraj Sliki zgoraj in spodaj: Slavnostna podelitev je bila v gasilskem domu v Ivančni Gorici Podelitev priznanja Jožetu Zrnecu iz Zdenske vasi IV. redni občni zbor Mercator Kmetijske zadruge Dobrepolje Občni zbor je vodil Jože Zrnec ,ani Mercator Kmetijske zadruge Dobrepolje so se v petek. 15. marca 1996, zbrali na svojem IV. rednem občnem zboru po preobrazbi zadruge v letu 1992. Na zboru so člani pregledali poslovanje v letu 1995 in se pri tem seznanili s problematiko, ki se pojavlja na trgu. Na večjo uspešnost poslovanja zadruge v največji meri vpliva nelojalna konkurenca na trgu. Da je tako, priznavajo tudi predstavniki naše vlade, vendar izgleda, da nihče noče ugrizniti v to kislo jabolko slovenskega poslovanja, ki v končni fazi vsem škoduje. Na zboru so se člani zadruge pogovarjali tudi o tem, kako izboljšati poslovanje in o načrtu dela v letu 1996. Danes zadruga šteje 53 članov, ki ustvarijo približno 25% prometa v celotnem poslovanju zadruge. Sicer pa največji delež, v prometu predstavlja prodaja mleka (50%), ki je lani dosegla nekaj nad 1,3 mio litrov, delež v strukturi prometa pa seje zmanjšal za dobre 3%. Delež trgovine na drobno se je povečal v primerjavi z letom poprej za dober odstotek in je predstavljal v strukturi prometa 28%. Delež prometa z izdelki domače obrti pa je predstavljal v strukturi prometa 21% in seje povečal v primerjavi z letom 1995 za 3%. Na splošno rečeno je promet v celoti na-rastel za dobrih 15%, zaslužek zadruge pa se je kljub temu zmanjšal, saj je potrebno maržo stalno zniževati, na drugi strani pa se stroški poslovanja tudi stalno zvišujejo. Kljub temu je bil lani z velikimi napori Zadovoljiva udeležba na občnem zboru ustvarjen pozitiven finančni izid, ki daje zadrugi kljub vsem težavam še nekaj optimizma. Na zboru so člani imeli tudi volitve vodstva zadruge in še enkrat zaupali vodenje sedanjim organom. Tako ostaja tudi še v naslednjem mandatu predsednik zadruge g. Janez Novak, podpredsednik pa g. Jože Zrnec, oba iz Zdenske vasi. Predsednik nadzornega odbora pa g. Tone Jakopič. IgorAhačevčič Foto: Naš kraj Nekaj o delu Aktiva kmečkih žena Dobrepolje Leto je naokrog. Ob koncu leta pa je potrebno potegniti črto skozi vse zastavljeno delo in pripraviti načrte za novo tekoče leto. Tako smo se članice AKŽ Dobrepolje zbrale 2.3.1996 na občnem zboru v gostilni "Pri Zori". Udeležba je bila zadovoljiva, pristopile pa so še nove članice, katerih prihod nas je zelo razveselil. Veliko zahtevnih del smo opravile v letu 1995, predvsem s strokovno po- močjo ge. ing. Irmc Lekan iz kmetijske svetovalne službe. Zagotovila nam je del sredstev, katera je del prispevala občina, ter del iz namenskih sredstev. Ob pogledu na opravljeno delo smo si lahko zastavile nove naloge, izobraževalna dela, strokovne izlete itd. Naj napišem nekaj del opravljenih v minulem letu. Prav gotovo je vsem najbolj ostalo v spominu srečanje aktivov Ivančne Gorice, Gro-suplja ter Dobrepolja. Opravljena so bila tudi strokovna predavanja dr. Grmckove, dr. gin. Trampuša, g. Zgonca o rožah, aranžiranje, priprava prazničnih pogrinjkov, pletenje adventnih venčkov, kuharski tečaj, predelava mleka. Potem so še strokovne ekskurzije, izleti: ogled v Kopru - nasade oljk, pridelavo zgodnje zelenjave, krompirja pod folijo ter ogled stroja pripravljenega za ta namen. Imeli smo ogled Narodne galerije, de-gustacijo pijač v Domu v Ljubljani, ogled gledališča, igre na Muljavi, izlet na našo obalo, ob 25. marcu na Brezje in ogled kmetije oz. vrtnarije. V okviru sejma v Gornji Radgoni smo izvolili Mihaelo Logar v Zvezo kmetic Slovenije. Veliko smo se ukvarjale tudi s peko, kot je štula za pusta, s pecivom pa smo postregle ob prihodu novinarjev v Dobrepolje ter ob simpoziju in ob otvoritvi ceste ter otvoritve občinskih prostorov. To je bilo nekaj opravljenih del. Zastavile pa smo si tudi že nova, predvsem eno od zelo perečih v naši občini. Kot vsi vemo, zaposlitev v zdravstvu ni zadostna za naše območje. En zdravnik splošne prakse terena zobozdravnica nikakor ne moreta obvladati vseh pacientov - občanov Dobrcpolja ter Strug. Zato smo se članice AKŽ odločile, da s pomočjo vaših podpisov zaprosimo Ministrstvo za zdravstvo, da nam dodeli še kakšno zdravniško pomoč. To je ena naših velikih želja. Imele pa bomo še razna predavanja, kot so bila do sedaj, o zdravstvu, kuhanju ter pečenju, o predelavi mleka. [zde-lovali bomo iz gline in slikale na svilo (ga. Sandi Zalar). Tudi letos bomo šle na izlet za 25. marec, poleti pa na morje in v Prek- murje. Verjetno nam bo svetovalka ga. Irma Lekan pripravila še kaj več zanimivih predavanj. Zagotovo pa že vemo, da bo srečanje aktivov iz cele ljubljanske regije v Grosupljem (lani je bilo v Gabrovki). Na to srečanje pridejo vse strokovne delavke s svojimi predstavnicami, direktorji, novinarko in še s kom drugim. Ob tem bo tudi tekmovanje oračev (lani sva se ga udeležili tudi dve ženski) ter kviz Mladi in kmetijstvo. Na zaključku bi še omenila, da bi bilo lepo. če bi se nam pridružile tudi žene in dekleta iz Strug in okolice. Nikjer ni rečeno, da morajo biti ravno kmetice, važna je volja. Na predavanja, tečaje, izlete pa se lahko pridruži katerakoli, negledc na članstvo. Vsake bomo veseli. Ob tej priliki pa bi se rada zahvalila tako v svojem imenu kot v imenu AKŽ ge. Stanki Ah-lin ter članicam AKZ Grosuplje za tako lepe čestitke in pesem v našem časopisu. Tudi mi jim želimo veliko uspehov, enako tudi članicam iz Ivančne Gorice. Vse ostale pa lepo pozdravljamo. Predsednica AKŽ Dobrepolje Marija Nučič Foto: Stanka Ahlin 2. občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje Novoustanovljena Gasilska zveza Dobrepolje uspešno deluje Drugega občnega zbora GZ Dobrepolje, ki je bil 14. 3. 1996, seje udeležilo 27 članov sedmih gasilskih društev. Najprej so se prisotni seznanili s poročili predsednika, poveljnika, blagajnika, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. V poročilih in razpravi je bilo poudarjeno, da je naša GZ bila med prvimi, ki se je prilagodila lokalni samoupravi. Opaža se spet večje zanimanje za to humanitarno dejavnost, povečuje pa se tudi članstvo, oživele so tudi razne akcije. Nadaljujejo se dela v PGD Videm, PGD Zagorica je dobilo nov avtomobil, v Strugah pa so dobili novo motorno brizgalno in nekaj nove opreme. Kljub temu, da so dobila vsa društva del nove opreme, še vedno ugotavljamo, daje ta še vedno pomanjkljiva in iztrošena, zastarel pa je tudi vozni park. Posebno skrb posvečamo izobraževanju. Pravkar se je končal tečaj za izprašane gasilce, ki se ga je udeležilo kar 65 udeležencev. Načrtuje se tudi tečaj za strojnike in razni drugi tečaji. Tudi izobraževanju mladih posvečamo posebno skrb. Lep primer so krožki v Strugah. Poveljnik GZ, Franc Zrnec, je na občnem zboru podal poročilo o operativnem delovanju zveze v preteklem letu. Lani sta bila na območju občine dva požara (v Podpeči in v Strugah). Udeležili smo se medobčinskega tekmovanja in izvedli občinsko gasilsko vajo na Vidmu, ki je bila zadovoljiva po udeležbi in po strokovnosti. Ustanovili smo komisijo za pregled tehnične in zaščitne opreme. Na podlagi njene ocene smo nabavili najnujnejšo opremo za vsa društva. Kljub temu je tehnična opremljenost precej slaba, zato smo oblikovali zahtevek, ki ga bomo poslali občihskemu svetu za dodelitev dodatnih sredstev. Blagajnik Jože Prijatelj je podal realizacijo finančnega načrta za leto 1995, Jože Grandovec pa je v imenu nadzornega odbora povedal, da so vseskozi spremljali in pregledali poslovanje, vendar niso zasledili nobenih nepravilnosti. Posredovanje bil tudi finančni načrt za letošnje leto. Program dela je seveda v veliki meri odvisen od financiranja, zajema pa gradnjo in adaptacije ter nabavo gasilske opreme. Upamo, da bomo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi lahko dogradili dom PGD Videm in izvedli popravila na vseh gasilskih domovih. V program pa smo si zadali tudi nabavo opreme. Vsa društva bodo v najkrajšem času izdelala načrte požarne ogroženosti za svoje okoliše, na osnovi katerih bo GZ izdelala skupni načrt. Letos praznuje PGD Zdenska vas 70-letnico, v okviru katere bodo 9. junija pripravili slovesnost z veliko vrtno veselico. Po enem letu novo ustanovljene GZ Dobrepolje ugotavljamo, da je naša mlada gasilska zveza lepo zaživela. V skupnem interesu gasilcev in občanov je, da ohranjamo to dejavnost, ki ima dolgoletno tradicijo in je ena tistih, nepogrešljivih, ki pomaga ljudem v primeru ogroženosti. Predsednik GZ Dobrepolje: Jože Lenarčič Občni zbor Planinskega društva Dobrepolje v Število ljubiteljev planin narašča rili tudi vsi prisotni gostje, ki so se odzvali vabilu. To so bili predstavniki PD Velike Lašče, župan občine Dobrepolje Anton Jakopič, predsednik Turističnega društva Stane Skulj in predsednik Športnega društva Alojz Ku-plenk. Izražena je bila želja po tesnejšem sodelovanju med planinskimi društvi, pa tudi sodelovanje med turističnim in planinskim društvom v občini. Občni zbor je potrdil tudi spremenjena pra- PredsednikTD Dobrepolje Alojz Nučič in del delovnega predsedstva v sestavi Franc Škantelj, Majda Hrovat in Stane Godec. V soboto, 9. marca je imelo svoj 6. občni zbor PD Dobrepolje, eno od najbolj množičnih in dejavnih društev naše občine, ki šteje po plačani članarini 159 članov. Predsednik PD, Alojz Nučič, je izrazil zadovoljstvo zaradi velike udeležbe na občnem zboru in zaradi širitve članstva in stabilizacije razmer v društvu. V svojem poročilu je najprej omenil spremembe, ki so nastale po raz-formiranju ljubljanske regije PD. !5. februarja se je na osnovi tega ustanovil Meddruštveni odbor z.ahodnodolenjskcga področja, ki ga sestavljajo PD Kočevje, Ribnica, Dobrepolje, Velike Lašče in Loški Potok. V svojem poročilu, ki seje v nadaljevanju nanašalo na delovanje PD Dobrepolje, pa je omenil, da se stvari okrog odkupa zemljišča, kjer stoji koča na Kamen vrhu, razpletajo, in da bo odkup od Republiškega sklada kmetijskih zemljišč možen. Sicer pa so se dela ob koči na Kamen vrhu nadaljevala tudi v preteklem letu. Člani PD so bili zelo dejavni, posebno se je izkazal s svojo vestnostjo gospodar koče, Franc Šporar, in nič manj njegovi pomočniki. V letu 1995 so organizirali društveni izlet na Malto, letos pa planirajo krajši izlet, in sicer v Logarsko dolino. Zadnjo nedeljo v avgustu pa bo srečanje članov na Kamen vrhu. Program za letošnje leto vključuje poleg stalnih aktivnosti tudi tesnejše sodelovanje s sosednjimi društvi, poudarek pa je tudi na sodelovanju z osnovno šolo. V načrtuje vzgoja in izobraževanje mladih za planinstvo in us- tanovitev sekcije PD na šoli. Tudi finančno poročilo, ki ga je podal blagajnik Franc Škantelj je ugodno, sredstva, ki se nabirajo, hranijo za stroške odkupa zemljišča na Kamen vrhu. Nadzorni odbor, katerega predsednik je Franc Nučič, je potrdil pravilnost poslovanja, društvo pa ima tudi novega tajnika Jožeta Pavlica, ki so ga imenovali na eni od sej upravnega odbora, ki seje sestajal po potrebi. Na občnem zboru so spregovo- Franc Šporar dobiva najvišje priznanje PD kot najstarejši ustanovni član Program pohodov PD Dobrepolje DATUM TURA ZAHTEVNOST ČAS HOJE VODI sobota 23.3.1996 Nova Štifta - Jelenov žleb zahtevna 7 ur PD Ribnica nedelja 14.4.1996 Sv. Anton, Stari grad, Limberk, Vodice manj zahtevna 4 ure J. Zrnec 787 151 sobota 4.5.1996 Struge, Sv. Ana, Grmada, Kamen vrh zahtevna 7 ur A. Nučič 787 434 sobota 11.5.1996 Blegoš - 1563 m manj zahtevna 2 uri A. Nučič sobota 25.5.1996 Kostelski pohod zahtevna 6 ur P D Kočevje nedelja 2.6.1996 Golica -1836 m manj zahtevna 4 ure T. Perhaj nedelja 9.6.1996 Velike Lašče - kulturna pot zahtevna 5 ur PD Velike Lašče sobota 22.6.1996 Storžič - 2132 m zahtevna 8 ur A. Nučič B. Smrke sobota 29.6.1996 Logarska dolina društveni izlet PD Dobrep. sobota 6.7.1996 Debela peč - 2015 m manj zahtevna 4 ure A. Nučič sobota 20.7.1996 Mojstrovka - 2332 m var. 1 - zahtevna var. 2 - zelo zahtevna 5 ur T. Nučič A. Nučič ponedeljek... 29.7.1996 Triglav - 2864 m zelo zahtevna dnevno 10 ur A. Nučič sobota 17.8.1996 Snežnik -1796 m zahtevna 5 ur F. Novak F. Škantelj nedelja 25.8.1996 Kamen vrh srečanje planincev PD Dobrep. sobota 7.9.1996 Mangrt - 2678 m zelo zahtevna 4,5 ure A. Nučič sobota 14.9.1996 Krn - 2245 m zelo zahtevna 8 ur A. Nučič Informacije in prijave na PDD, 10 dni pred vsakim posameznim pohodom. Program posameznega pohoda se lahko spremeni ter prilagodi vremenskim razmeram. vila PD. Ta so bila sicer izoblikovana v pravilniku iz leta 1989, vendar je bilo potrebno zaradi novega zakona o društvih pravilnik uskladiti. Predsednik komisije, kije to usklajevanje pripravila, Franc Nučič, je predstavil prenovljen pravilnik, kije bil soglasno sprejet. Kakšnih večjih sprememb pa ne prinaša. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in skoraj brez pripomb, kar je lahko dokaz za dobro vodenje in organizacijo v PD. Ob koncu občnega zbora je predsednik Alojz Nučič na predlog nadzornega odbora podelil najvišje priznanje PD Francu Sporar- NE BOJTE SE! Niti dva meseca nas ne ločita več od papeževega obiska. Veliko slišimo o tem človeku, ki je za kristjane po božji volji naslednik naslednik apostola Petra, kateremu je božji Sin naročil, naj potrdi svoje brate v veri, ko muje že prej izročil skrb za vso Cerkev - za vse verujoče v Kristusa. Katera je lista največja sila tega izjemnega človeka, ki privablja k sebi milijone ljudi po vsem svetu in mu prisluhnejo tudi najbolj kritični iskalci? Izredno trdna vera v Boga, stvarnika in urejevalca vsega sveta in neizmerna ljubezen do Kristusa, ki gaje Oče poslal za Odrcšenika vsega sveta. Popolnoma jc predan RESNICI. Jezus je v najtežjem trenutku življenja, koje stal zvezan pred Pilatom, ki ga je moral obsoditi ali oprostiti, popolnoma suvereno izjavil: "Jaz sem zato rojen, da spričam resnico, kdor jc iz resnice, posluša moj glas."(Jan 17,38). Papež je popolnoma predan Kristusu, ki je RESNICA sama in ki nam večno resnico oznanja z evangelijem. Ob njegovem nastopu je svet preplavilo geslo: NE BOJTE SE! V evangeliju slišimo te besede v dveh ključnih dogodkih. Ob Jezusovem rojstvu, oznanja angel pastirjem veselo sporočilo: "Ne bojte se, oznanjam vam veliko veselje, danes se vam jc rodil Zveličal" (Lk 2,10), in Kristus, ko se po vstajenju prvič prikaže na veliko noč ženam, jim pravi: "Ne bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli." (Mt 28,10). Papež dobro pozna današnji svet. Lahko bi mirno trdili, da nima nihče v svetu tako zanesljivih poročil iz vsega sveta kol jih ima on, saj je Cerkev razširjena po vsem svetu in ju in ga s tem imenoval za častnega člana društva To priznanje je dobil kot najstarejši in ustanovni član za svoje izredno zavzeto in požrtvovalno delo v PD Dobrcpolje. Predsednik Alojz Nučič je s ponosom povedal, da Franc Sporar pri svojih 85-ih letih še vedno hodi na Kamen vrh. Do zdaj je bil že 238 krat, kar je enako 45 kratnemu vzponu od Aljaževega doma do vrha Triglava. M. Steklasa Foto: Naš kraj je navzoča v vseh predelih sveta. Zato dobro pozna stiske in bojazni današnjega človeka. Na pragu leta 2000 pretresa svet še posebno veliko bojazni. Česa se današnji človek boji? Stalen strah navdaja ljudi pred vojno in terorizmom. Že smo mislili, da smo stopili v dobo miru, pa stalno poslušamo o vojni v Bosni, Čečeniji, o terorizmu v Palestini, na Irskem itn. Papež stalno poudarja nauk Cerkve, daje mir neločljivo povezan s spoštovanjem človekovih pravic in pravic narodov. Še bolj razširjen je strah pred stvarnim življenjem. Mnogi, predvsem mladi ljudje, so izgubili smisel življenja, kar jih peha v uživanje mamil, da si vsaj za nekaj trenutkov polepšajo svoje brezsmiselno stanje. Uresničuje se na glavo postavljena misel Karla Marxa: Opij je postal vera mnogih. Mediji, zlasti TV so tako prevzeli današnjega človeka, da ne zna več samostojno misliti in se odločati, pač pa mnoge prestavlja v nek sanjski svet. Strah sodobnega sveta sprosti fanatizem. Fanatik namreč išče zavetja v svoji preteklosti, kakor se otrok - tako pravijo psihoanalitiki - skuša povrniti v naročje svoje matere. Naše stoletje teži kot mora strah pred prihodnostjo. Še ni dolgo, kar smo oboževali znanost, danes nas že vznemirja (zastrupljenost s pesticidi itd.), zelo nevaren in daljnosežen jc strah pred odgovornostjo. Bojimo se karkoli obvezali, bodisi v duhovništvo, bodisi v zakon. Mnogi bi radi vse to delali na poskušnjo. Ta zadnji strah pred odgovornostjo se papežu zdi najbolj usoden in nevaren. Vsi strahovi, najbolj pa pa morda ravno ta, izvira iz dejstva, da sm< izgubili pravi življenjski smisel. Na življenji, ne gledamo več kot na celotno obveznost, k: vsebuje neko opredelitev in usmeritev. Živimi ga namreč po nekih izsekih, naš pogled pa m. sega dlje ko do konca nekega izseka in začetk: naslednjega - če sploh seže do tja! Res pa je. da se človek mora celostno obvezati. Bogu posvečeno in zakonsko življenje je dvoje oblik te brezpogojne obveznosti. Žal, dane nimamo več jasnih pogledov na smotrnost človekovega življenja. To je prava bolezen šibkost, moda. celo greh zoper duha. Saj ne moremo enako živeti pred Bogom in ničem. Sveti oče živi pred Bogom brez vsakršnega dvoma in ni je stvari, ki bi ga mogel odvrniti od njegove naloge. Na vse strahove, ki smo jih nanizali, odgovarja /. vero: Bog hoče, da bi se vsi ljudje, ki gradijo svet in ga hkrati rušijo, zveličali in vsi brez izjeme spoznali resnico. Naj se zavedajo ali ne, vsi pišejo zgodovino odrešenja, saj je to duša njihove skupne usode. "Ne bojte se!" pravi papež. Pa sam, se tudi nikoli ne zboji.'Ali je kaka stvar, ki mu zbuja strah? V pogovoru s francoskim pisateljem Andre Frossardom je rekel: "Danes živimo razpeti med strahom in upanjem. Upanje za svet. v katerem se že uresničuje božje kraljestvo, je evangelij. Bati se moramo in upati. Nikar se ne bojmo upati." Nekoč je papc.ž jasno povedal: "Tretje tisočletje bo ali krščansko ali pa ga sploh ne bo. Samo Jezus Kristus je edini odrešenik sveta. Če bomo sprejeli njegov evangelij in po njem živeli, se nimamo bati česa. Papež upa, da se bo človeštvo odprlo Bogu in s tem tudi ljudem. To je edina RESNICA. Sam seje srečaval z zelo kruto resničnostjo v vsem svojem življenju, a vendar upa. da bo dobro zmagalo. Vse njegove misli se stekajo in stapljajo v Kristusu, čigar luč prežarja vsa njegova razsvetljenja. Na začetku svoje papeške službe je klical in vabil ljudi, naj odprejo vrata Kristusu, ki jih edini more osrečiti in ljudem pokazati smisel življenja. Nikoli papež ne želi biti ne napreden ne nazadnjaški, ne želi biti usmerjen ne levo ne desno, marveč vedno služi samo evangeliju, kije resnica. Ko neprestano poziva k miru na svetu, ko spremlja nasilja vseh vrst, katerega je bil tudi sam deležen ob atentatu, ko gleda, kako se kakor ljulka bohoti laž in želi zadušiti resnico, kako njegovo čredo verujočih napadajo volkovi in se v ladjo cerkve zaganjajo tako težki in veliki viharji, da kar ječi, ima papež edino orožje - in to je molitev. Za kaj moli, so ga vprašali. On pa je kratko odgovoril: "BOŽJEGA USMILJENJA PROSIM. DA. BOŽJEGA USMILJENJA PROSIM. Franc Škulj, župnik Razpeti med strahom in obupom Papež med nami Sredi maja (17. -19. maj) bo prišel na obisk v našo državo prvi papež Slovan, Janez Pavel II. Kdo je papež, ki ga pričakujemo? Papež Karel Wojtyla se je rodil 18. maja. 1920 v VVadovvicah pri Krakovu , čigar oče je bil poročnik. V osnovni soli in gimnaziji je bil med najbolj bistrimi učenci, veliko je nastopal po odrih, zato so mu napovedovali lepo igralsko prihodnost. Leta 1939 se je vpisal na Krakovsko univerzo, kjer je pričel s študijem modroslovja in poljske rlologije. Žc naslednje študijsko leto se je zaradi nemške okupacije Poljske (1. september 1939) moral zaposliti v kamnolomu in prenehati s študijem, saj so Nemci zaprli univerzo, ker so želeli imeti Poljake le za fizično delo. Leta 1941 mu je umrl tudi oče, že prej pa so umrli tudi sestra, brat in mama. Kot enaindvajsetletni mladenič seje zaposlil v kemični tovarni in hkrati je igral tudi v gledališču. V tem času pa je spoznal, da ima Bog drugačen načrt z njim. Postal je gojenec tajrvira semenišča, hkrati pa je delal še v tovarni. Leta 1946 je bil posvečen v duhovnika. Krakovski škof ga je takoj poslal na nadaljevanje študija v Rim, kjer je tudi doktoriral. Sledilo je triletno obdobje kaplanovanja in župnikovanja po raznih župnijah na Poljskem in v Zahodni Evropi. Pri tem delu seje zavzemal za delavce, hkrati pa seje naučil veliko jezikov. Leta 1953 je postal profesor na Krakovski teološki fakulteti, ker je postal specialist v moralni teologiji. Z 38-imi leti postane Krakovski pomožni škof, ko mu je bilo 44 let je postal nadškof, pri 47 letih pa je bil že kardinal. Na drugem vatikanskem koncilu (1962 -1965) je bil velik njegov prispevek pri oblikovanju konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu (bogoslužje v jeziku naroda, kateremu določeni verniki pripadajo.....). Po smrti Janeza Pavla I seje pričelo 14. oktobra 1978 konkvale. Kardinali so pričeli z volitvami novega papeža naslednji dan. Izvolitev sedanjega papeža je bila po sedmih glasovanjih. Kardinal Karel Wojtylaje bil 16. oktobra 1979 izvoljen za papeža. Nadel si je ime svojega predhodnika Janez Pavel II, postal je 264. papež, v zgodovini Cerkve. Že prve dni je pokazal, da bo to papež, ki bo oznanjal goreče evangelij, da bo to papež, ki bo privabil številne ljudi, da bo to papež, ki govori veliko jezikov. V pridigi ob ustoličenju pred tristotisoč glavo množico 22. ok- tobra je dejal:"Ne bojte se ničesar! Odprite na stežaj vrata Kristusu! Odprite državne meje, gospodarske in politične sisteme, široka področja kulture, omike in napredka njegovi rešilni moči." Papeževa apostolska potovanja po svetu je 13. maja 1981 za nekaj mesecev prekinil atentat. Svoje veliko srce je papež pokazal tudi s tem, daje atentatorju, ki mu je stregel po življenju, takoj odpustil. Tudi Slovenci so ga množično obiskali v Rimu 18. oktobra 1979. Tedaj seje z Janezom Pavlom II srečalo približno 6000 naših ljudi. Papeža so povabili, naj pride na obisk že 19. decembra 1980, v letu 1981. pa tudi v poznejših letih. Sveti sedež je med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in za tem priznanjem seje sprožil val priznanj še ostalih držav. V letošnjem maju bomo torej imeli priložnost srečali na naših tleh voditelja katoliške Cerkve - Kristusovega namestnika na Zemlji, velikega državnika in tvorca miru konec dvajsetega stoletja. Prepričan sem, da se bomo njegovega obiska razveselili tako verujoči kot neverujoči, saj so besede, ki sporočaju misli o miru, prijateljstvu in ljubezni, vedno aktualne. Ivan Grandovec PREBRALI SMO ZA VAS Anton Trstenjak: Slovenska poštenost O slovenskem značaju, predvsem o poštenosti razmišlja dr. Trstenjak v svoji knjigi najnovejši knjigi SLOVENSKA POŠTENOST z znanjem psihologa in s pronicljivostjo velikega misleca. Na začetku ugotavlja, da slovenski izraz poštenost vsebuje širši pomen kot v tujih jezikih. Kar v slovenščini pojmujemo s poštenostjo, označujejo v drugih jezikih z različnimi izrazi. Pri nas je uporaba tega pojma mnogostranska in pomeni celo vrsto značajskih vrednot. Poštenost je bila nekoč pojem za Slovenca. Take so nas poznali in cenili tujci, dr. Trstenjak citira celo vrsto dokazov za to. V očeh tujcev, ki so pred stoletji potovali skozi našo deželo, je bil Slovenec pošten človek, pri čemer so imeli v mislih ne le poštenost v ožjem pomenu te besede, ampak vse ostale posebnosti, ki jih zajema ta izraz n.pr. bistroumnost, odkritosrčnost, odločnost, pridnost, vedrost, skratka pozitivne vrednote. Dr. Trstenjak v nadaljevanju razmišlja o slo-venski poštenosti skozi čas in ugotavlja, kako odločno sega v zavest našega naroda. Tudi danes hoče vsak veljati za poštenjaka, poštenost še vedno velja, a je po drugi strani vedno bolj v krizi. Avtor se zaskrbljeno sprašuje, če bo morda prehod v tretje tisočletje za Slovence obenem prelom poštenosti in vestnosti v "ohlapno brezbrižnost in moralno otopelost". V nadaljevanju razmišlja o vzrokih, zakaj je slovenska poštenost v krizi. Vzroke najde tudi v sodobni porabniški družbi, ki je podlaga za to, da naš človek vedno bolj podlega moralni plehkosti. Kriza vrednot jc znamenje časa, ki ga živimo. Sprašuje se, kako naj ob umetno navitih strasteh, ki se vedno bolj širijo, še uspeva dober človek in kako naj najde v tej prepleteni zmedi še smisel življenja. Vendar dr. Trstenjak pravi, da se ljudje po izkušnjah sodeč le dvignejo iz moralne nižine k prejšnji poštenosti. Zanimivo jc, daje avtor najbolj zaskrbljen za slovensko podeželsko prebivalstvo, ki ži-vi-bolj kot drugi sloji prebivalstva iz tradicije in njenih vrednot. Če ta sloj prebivalstva pade prenizko, se rad oklepa znižanih moralnih vrednot in se zlepa več nc dvigne na prejšnjo nravno raven. Dokaze za tako razmišljanje najde v zgodovini drugih narodov. Vendar dr. Trstenjak zaključuje svoje bogato razmišljanje z zmernim optimizmom in pravi, da jc "slovenska poštenost še vedno potrebna za narodovo preživetje, zato je tudi možna". M. Steklasa Naš kraj KULTURA 3/1996 15 Nekaj citatov iz knjige SLOVENSKA POŠTENOST: Samostojna osebnost ima na sebi nekaj podobnega kakor steber, če hočete, svetilka ob cesti. Vendar s to razliko, daje to živ steber. Je pač vzravnana osebnost, po kateri in ob kateri ljudje nehote uravnavajo svoje korake in smer hoje. Nekaj podobnega kakor steber ob poti, je pošten človek. Osamljen je na svoji poti, vendar pa usmerja druge, da mu sledijo. Menim, daje že vsakdo ob pogledu na poštenjaka sredi pisane nemirne in zmedene družbe začutil spoštljivo razdaljo. Poštenjak sredi družbe ni nikoli najbolj priljubljen, prej je pač najbolj spoštovan. Danes ni najhujša zabloda, če ljudje zamenjujejo zaporedje na vrednostni lestvici in dajejo prednost nižjerazrednim vrednotam pred višjerazrednimi. Najhujše je danes pač izguba vsakega čuta za razločevanje med dobrim in zlim. Prave kvalitativne razlike med moralno dobrim in slabim ne vidijo več. Vse jim je docela odprto in dovoljeno. Pošten človek je svoboden človek, prost vsake zasvojenosti. Pošten človek velja hkrati za modrega človeka. Modrost pa je več kot pravičnost. Človeka ne vrednotimo po tem, kaj ima, temveč, kaj je. Poštenost šteje več kot gmotno premoženje. K poštenosti sodi tudi precej poguma in odločnosti. Odkritost je nasprotje hinavščini in zahrbt-nosti. Poštenjak je odkrit človek, pri njem veš, pri čem si, hinavski človek pa je pravo nasprotje poštenemu človeku s čistimi nagibi. Pri njem nikoli ne veš, pri čem si. Od hinavca do spletkarja ali inlrigranta je samo en korak. Naivneža nobena izkušnja ne izuči dovolj. Diplomacija je laž. Kdor hoče biti diplomat, mora znati lagati. Diplomacija jc prekrivanje resničnosti. Nekateri ljudje tudi telesno zbolijo zaradi zavisti. Čim starejši so ljudje, tem bolj se jih loteva. Zavist človeka popolnoma razje; značaj mu zmaliči, da ni sposoben narediti nobene stvari več iz čistega nagiba. Vsakdanja izkušnja nam izpričuje, da so največji prepirljivci, ki žive v nepretrgani verigi sporov z okolico ravno tisti, ki se vedno sklicujejo samo na pravico. Pravica jc temelj vsake družbe. Toda sama še ne zadošča: združena mora biti z dobroto. Pravica sama vznemirja, šele dobrota pomirja. Kriminalka MISOLO VKA in dobrepoljska dramska skupina Ker nas vsi dobro poznate, se ne bomo posebej predstavljali. Prejšnja leta smo do-brepoljsko občinstvo razveseljevali s komedijami, letos pa smo si zadali zahtevnejši cilj, to je kriminalka Agate Christie Mišolovka (The Mousetrap). Skoraj ni človeka, ki ne bi poznal Agate Christie, kot ene najboljših avtorjev detektivskih in kriminalnih romanov in filmov, ki so bili posneti po njenih romanih. Njen uspeh je v tem, da zna gledalca prisiliti, da z napeto pozornostjo spremlja dogajanje, dokler zastavljen problem ni rešen. Kratka vsebina oziroma ekspozicija Mišelovke: V Londonu na Culverjevi cesti se je zgodil zločin. Umorjena je bila gospa Mauren Lyon. Takoj nato se po naključju v nekem novo odprtem gostišču nedaleč od Londona znajde osem oseb -pet moških in tri ženske. Zaradi snega so popolnoma odrezani od sveta. Vsi znaki kažejo, daje morilec gospe Lyon, ki seje zaklel, da bo ubil še dve žrtvi, eden izmed teh osmih oseb in tudi žrtvi sta v prenočišču. Kdo je morilec? Katere so njegove na- daljnje žrtve? Zakaj ubija? Na vsa ta vprašanja boste izvedeli odgovor v SOBOTO. 13.4.1996, OB OSMIH zvečer, v Jakličevem domu na Vidmu. Če morda mislite, da igra ne bo zanimiva, ker- ni komedija, se motite. Kriminalka je neprimerno bolj zanimiva in napeta. Ko se boste v mislih zatopili v iskanje morilca, vam bo čas minil kot za šalo. Pričakujemo nabito polno dvorano, saj je vaš obisk največja nagrada nam, ki pripravljamo igro. Kot kaže, bo to letos edina igra, zato se jo še posebej splača ogledati. Kot vedno, bomo tudi letos pobirali samo prostovoljne prispevke, čeprav nas bo igra stala precej več, kot so nas dosedanje komedije. David Jakopič MLADINSKA DRAMSKA SKUPINA DOBREPOLJE uprizarja v dvorani Jakličevega doma na Vidmu v SOBOTO, 13.4., OB 20.URI, premiero kriminalke Agate Christie MIŠOLOVKA Dopolnjeno je! Janez je zapustil domovino v povojnem vrtincu zmagoslavja in žalovanja. V Ameriki si je s skrbnim delom ustvaril skupaj z ženo Marijo topel dom. Vse do odhoda v pokoj se j ima je življenje obračalo med službo in družino. Mnogo trdega dela sta vložila v hišo in vrt okoli nje, saj sta si vedno želela, da na stara leta živita v ambientu, ki ju bo spominjal na Slovenijo, ki sta morala zapustiti v cvetu mladosti. Tudi njuni otroci so redno obiskovali slovensko šolo za izseljence in bogoslužje v slovenski župniji, ker stajima želela vsaditi v srca slovenski ponos. Ob vstopu v pokoj sta bila srečna, saj sta si zaželela po štiridestletnem garanju za stroji več miru, več prostega časa, ki ga bosta porabila le zase, ker sta se v letih graditve novega doma kar odtujila drug drugemu. Janez je prva leta "penzije" preživel v svojem sadovnjaku, zgradil je majhen bazen z otočkom, na katerem seje med rožami pojavila majhna cerkvica. To je bil spomin na domovino, na toliko opevani raj pod Triglavom - Blejsko jezero. Ob poteh na vrtu je bilo tudi polno rož, ki so pod taktirko Marijine roke v vseh letnih časih človeka pomirjale in mu govorile "Splačalo se je". V kotu vrta sta zgradila manjšo kapelo, v kateri je našla zavetišče podoba brezjanske matere božje. Na klopcah okoli tega znamenja so pogosto posedali njuni prijatelji, ki so tudi hrepeneli po domači zemlji, saj Amerika ni bila njihova prava domovina. Tu so si našli le streho nad glavo, tu so materialno obogateli, njihova srca pa so hrepenela po krajih, kjer so privekali na svet. Koliko lepih spominov na mladost so obudili v bližini te podobe, za katero so se skrivale besede: MATI, DOMOVINA, BOG. Janezovi in Marijini vnuki so se na tem lepem vrtu učili prvih samostojnih korakov, ki morajo biti v tujini še stabilnejši kot doma, da človeka vrtinec potrošniškega načina življenja ne izruva in odnese na rob družbe. Dedek je malčke v "jezercu" na vrtu učil prve močne zamahe plavanja proti toku, ker je vedel iz lastnega življenja izseljenca, kako se mora človek v tujini boriti proti raznim skušnjavam, ki želijo človeku vzeti hrbtenico, svobodomiselnost, čustva in zaupanje v življenje. Vesel je bil, ko je videl, kako srečni se vračajo njegovi otroci iz obiskov domovine, kjer je njemu in Mariji tekla zibelka. Njegovo srce je pogosto modrovalo: "Nisva zastonj Z Marijo najinim otrokom govorila o lepotah Slovenije, ki je posejana s cerkvicami, kapelicami in znamenji. Kako lepo je najina setev obrodila tu v tujini, na tuji zemlji, kako lepo je klasje - najini vnuki". Zadnjo jesen pa je začutil, da postajajo njegovi sklepi čudno trdi. Prijateljem je večkrat v šali dejal: "Kaj hočem, prihajam v kovinske dobe, ko se srebro naseli v lase, zlato v zobe in železo v kosti." Žena in najstarejša hčerka pa sta slutili, da to ne more biti le jesen življenja, temveč, da prihaja verjetno žc kar zima v očetovo telo. Po večkratnem prigovarjanju je vendarle dovolil, da ga je Marija odpeljala do zdravnika. Ta ju je takoj poslal v veliko mestno bolnico na specialistične preglede. Diagnoza je bila strašna. Rak. Molk, solze, groza, bolečina v srcu zakoncev. Bog zakaj si me zapustil! Janez je moral ostati v bolnici. Otroci so se pričeli zavedati, da ne bo nikoli več tako, kot je bilo. V vnukih seje potuhnila igrivost, veselje in razposajenost. Dedek je bolan. Marija je vse dneve pred Janezovo operacijo presedela ob njemu in mu poiskušala s svojo prisotnostjo izkazati veliko ljubezen, ki jo je čutila do njega, pa mu jo v letih skupnega življenja pogosta ni znala pokazati, saj je bila na prvem mestu gradnja prijetnega doma. Janeza so klepeti z ženo pogosto uspavali, na čelo pa so mu stopale debele kaplje znoja. Marija je v sebi nosila veliko upanje, da bo operacija vrgla iz Janezovega telesa tujek in bo spet pravi kranjski Janez - korenjak med Amerikanci. Po operaciji je prišel domov, vendar ni mogel več čistiti zasneženih stezic na vrtu, nositi hrano pticam, pozibavati vnuke, jesti ženinih slovenskih dobrot. V sobi je cele dneve poležaval, se sprehajal do okna, čez katerega se mu je pogled zaustavljal na podobi brezjanske matere, Matere, katere podoba jc imela takšno milino kot njegova pokojna mati. Misli so mu vse pogosteje uhajale na vaško pokopališče v njegovi Sloveniji, kjer počivata njegov oče in mati. "Kako težko je biti v tujini, pa čeprav imaš na voljo same pogače in kako luštno je bilo doma, pa čeprav je bil redni gost v hiši ješprenj in koruzni kruh." Po božiču je Janeza priklenila v svoj objem postelja. Bolečin ni več čutil, ker so mu jih lajšale zdravila. Žena Marija je spoznala, da verjetno to pomlad ne bosta skupaj pred podobo brezjanske Marije molila šmarnic in pri- poročala svojih otrok božjemu varstvu. S smrtjo Janeza pa se ni mogla sprijazniti. Tudi slovenski duhovnik, ki jc njenega nebogljenega moža na bolniški postelji pogosto obiskoval, je ni mogel prepričati, da bi svojemu možu dovolila odhod v večnost. Prišel je že post, Janez je hiral in ležal v domači hiši kot tujec. Njegove misli so že dva meseca bile drugje, že dva meseca ni bilo v njih človeških vsakdanjih skrbi. Sredi posta pa se mu je zdravje nenadoma izboljšalo. Prišel je k zavesti in z ženo sta se po dolgih dveh mesecih lahko spet pogovarjala. Marija je spoznala, da ni ona gospodar Janezovega življenja, da ni ona tista, ki bi določala dolgost njegovega življenja. Janezu je ob koncu klepeta, ko ji je naročil, naj pozdravi otroke, vnuke, sorodnike v domovini, prijatelje stisnila veliko koščeno desnico, mu odpustila kakšno malenkostno napako, ki jo je do nje Janez kdaj pa kdaj v življenju storil in ga tudi sama prosila, naj ji oprosti za dneve, koje želela, da mora le njena beseda veljati pri hiši. V njunem domu seje naselil mir, tolažba, upanje in ljubezen, ki zna velikodušno odpuščati. Čez nekaj dni je Janez ponovno padel v omotico. Ob njegovi smrtni postelji so poleg žene posedali tudi otroci. Zvečer, koje posijala iza oblakov luna, seje Janezu še zadnjič zaustavil pogled na Mariji. V mislih je preletel vsa leta, ko sta bila skupaj - kako hitro so minila, koliko skrbi, veselja in upanja je bilo v njih, ko sta v tihi družinski sreči gradila svoj dom, ko sta spremljala otroke pri vključevanju v ameriško družbo, ko sta na svojem vrtu klepetala in si zaupala srče bolečine, ko sta skupaj načtovala nakupe, ko sta si poklanjala srci... Sedaj zapušča vsa ta dogajanja. Ob pogledu na luno so mu misli pohitele še k materi, ki je morala veliko trpeti zaradi njega, koje zapustil domovino, pa je vendar ohranila dostojanstvo klene in pokončne slovenske matere, pa čeprav bi njega lahko tudi zatajila in bi ji življenje potekalo v materialnem blagostanju. Luna mu je sporočala, da sije tudi nad njegovo ljubljeno Slovenijo, da sveti vsem ljudem enako, pa naj delajo dobro ali hudo. Misli so mu splavale še na preprosto vaško cerkev, kjer seje še kot otrok srečeval v stiskah z Bogom, kateremu je vse življenje zaupal in ga spoštoval. Vedel je, daje pripravljen na najpomembnejšo odločitev življenja, na srečanje z neskončnostjo, z ŽIVLJENJEM, zato jc v miru z ženino roko načelu, ki mu je naredila obliko križa zaspal. Ivan Grandovec Nekaj utrinkov njene duše Zalka Kovačič, dobrepoljska pesnica Moderni čas je usmeril zanimanje v vabljivo in hitro minljivo materialnost. Zato moramo tembolj ceniti ljudi, ki jih potrošništvo ni premamilo, ampak so našli svoje bogastvo v duhovnih vrednotah. Osem desetletij bo letos izpolnila, a duh ji je živ in bister. Rojenice tega niso poklonile vsakomur. Pa ne samo to. Poklonile soji mnogo drugih vrlin: močno voljo, klen značaj, voljo do življenja in tudi pesniški talent. Ime ji je ZALKA. ZALKA KOVAČIČ. Živi v lični hišici v Kompoljah na začetku vasi. Že zunanjost njenega doma (veliki nakvačkani ptiči na oknih) opozarja, da v hiši domuje romantična duša. Pa tudi notranjost izžareva toplo domačnost. Ko me povabi k mizi, sedem. Ob dišečem čaju in piškotih mi razkriva zgodbe svojega življenja. Marsikaj težkega je doživela, zato seji včasih iskriv pogled zamegli, roka zatrese, ustnice zatrepetajo, a kmalu se zbere in mi pripoveduje o lepih spominih, ki jih je ujela v svoje pesmi. Najlepši so o njeni babiški službi, ko je, kot se je izrazila v pesniškem jeziku, "cvet življenja z mehko roko presajala v beli dan..." Žal mi teh pesmi še ni zaupala, a je obljubila, da bo napisala nekaj zgodb iz tega obdobja. Sicer pa so njene pesmi kot pisan šopek poljskega cvetja. Vsega je po malem: otroštva, dekliških sanj, upanja, hrepenenja... Ko sem jo vprašala, kaj narekuje njene pesmi, mi je odgovorila: "Navdušena sem nad vsem, kar je lepega, dobrega, plemenitega. Krivica pa mc boli. In kadar je duša vznemirjena, se mi porodijo verzi. In takoj jih moram napisati." Da bi zmogla še dolgo poustvarjati v pesmih, kar ji bo prinesel čas. Preberimo nekaj utrinkov njene duše. Slavka M ust ar DEŽ Dež na okno je potrkal: trk,trk,trk. Danes notri ostanite, jaz sem dežek mrk. Danes jaz bom rogovilil, vas namočil in umil, vedno moker že od nekdaj, jaz sem dežek bil. Ljubi dežek, daj namoči suho nam zemljo, da rodilo naše polje nam obilo bo. CESTA Vije se tam bela cesta je asfalt moderni škrat, volan noro pleše, v nesrečo dostikrat. Spredaj pelje avtobus, za njim pa bele limuzine že rešilni avto mimo šine. In krik zamrt. Tukaj se zdaj ta ubije, tam se drugi ponesreči, dan za dnem je tu na cesti človek v cestni gneči. Oj, moderni človek, kam drviš v smrt? Upropasti menda sebe ne želiš? Ne dočakaj konca svojih dni na cesti strt. OJ, POMLAD! Vsa polna tihih nad bo cvetela, bo vzkipela, oj pomlad. Sreča, kje si? V maju, v zelenem gaju? V vrtiču, ki hišo domačo varuje, kjer moja misel s ptički domuje? Sreča, sreča... Srečo sonce sije! Oj, pomladi je lepo, rožice nam zacveto. OTOŽNOST Kaj vzdihuješ, draga? Al ne veš, da ti pomaga zjutraj zora, beli dan še večer ti daljša... Saj ti vse pomaga. Vem, vse vem, toda nema bolečina mi srce je uklenila, da vzdihujem, objokujem, kar sem izgubila. Srčni dar - veselja dar. Dopisujte v literarni kotiček našega glasila Družinski kotiček Umiranje - ločitev od naših najdražjih Prav je, da se tudi v DRUŽINSKEM KOTIČKU dotaknemo teme o SMRTI oz. UMIRANJU. Sicer je to tematika, o kateri se zdi, da bi morali o njej pisati v mesecu novembru. Pa to ne drži. To je problem sedanjega časa, problem trenutka, v katerem živimo. Sodobnega človeka je smrti strah. Odriva jo na skrajni rob zavesti in jo celo izrine iz nje. Toda smrt je neprimerno bolj gotova kot rojstvo. Na milijone spočetih ljudi se ni nikdar rodilo, umrli pa so. Kaj, ko bi v družinah vsaj kristjani uzavestili smrt kot sestavino življenja. Na to nas je opozorila gospa dr. Metka Klevišar, ki je 8. marca predavala v avli župnišča. Dr. Metka Klevišar je 20 let delala kot zdravnica na Onkološki kliniki v Ljubljani. Ni čudno, da seje osamosvojila in v polni meri začela posvečati skrb umirajočim. Kolikor več življenjskih zgodb o umiranju jc doživela v času službovanja, toliko bolj je v njej zorela misel, da bolni in umirajoči potrebujejo bolj kot telesnega zdravnika ob sebi LE ČLOVEKA, ki je ob smrtni uri, v smrtnem boju prisoten ob umirajočemu: s svojo odprto dlanjo, s stiskom roke, z besedo na ustih. Kot je nazorno povedala, smo vsi v šoli življenja. Učimo se drug od drugega Tudi umirali. V tej fazi življenja ni več zdravnika, učitelja, gospodinje itd. na eni strani in na drugi umirajoči. Ne! Vsi smo na isti poti. Zato je prav, da končnemu cilju zremo vsi naravnost v oči. Ne smemo si zatiskati oči, kot da to niso naše skrbi in naše težave. Starost oz. bolezen in smrt je neizogibna preizkušnja življenja. Človeku je edinemu od živih bitij dano, da se lastne smrti zaveda. Kdo nam je dal to možnost? Kaj pa smo naredili mi? Umiranje in smrt smo skrili pred našimi pogledi. Zaprli smo jo v nedostopnost bolnišnic in domov za ostarele. Potisnili na rob naše zavesti in razmišljanja. Izničujemo čudovito zavedanje, ki je neločljivo povezano z življenjem samim. Če smo veseli človeka, ko se rodi, živi, zakaj se potem ob njegovem umiranju tako radi umaknemo? Če živimo v družinski skupnosti, si vsak dan skupno delimo podarjene dneve, zakaj se ob dnevih "ločitve" - umiranja, temu primerno od naših najdražjih tudi ne poslovimo? Ob vsem tem razmišljanju in dejstvih dr. Metke Klevišar postanem pozorna na čestitki na radiu Ognjišče, ki si sledita druga za drugo.: 1. čestitka: Naši dragi mami..., ki živi v domu Na sejo št.2, ki jc bila 10.3.1996 smo povabili g. župana Antona Jakopiča, ker smo se hoteli z njim pogovoriti o obešanju žalne zastave in o sklenitvi pogodbe o najemnini prostorov za naš klub. V razgovoru jc bil naklonjen razrešitvi obeh problemov, vendar je dejal, da ne more odločati sam, brez svetnikov. Tako smo z obema problemoma seznanili tudi vse svetnike. Župan jc menil, da zdaj ni več primerno izobešati žalne zastave na mestu, kjer je to bilo do sedaj, ker so tu novi občinski prostori, ampak jc treba najti primernejše mesto. S tem mnenjem smo se strinjali, zato smo predlagali, naj se zastava izobeša na vogal stavbe , ki je obrnjen proti Jakličevem domu, kjer bi bila na dovolj vidnem mestu. Pod njo naj bi bila tabla z napisom KLUB UPOKOJENCEV DOBREPOLJE s puščico, ki bi kazala k vhodu kluba od zadaj. S predlogom, ki gaje v razgovoru povedal župan, naj bi postavili drog za zastavo med banko in občino ali med občino in Jakličevim domom, se nismo strinjali, ker to ni dovolj vidno mesto. Razgled bi zakrivale veje z listi. Tudi na zelenici pred Jakličevim domom ali pri vodnjaku sc nam ni zdelo primerno, saj bo treba počakati na urbanistični plan parkirišča. Kot smo zvedeli naknadno, so nam na seji občinskega sveta ugodili, da bomo izobešali žalno zastavo na vo- za ostarele v... za 87. leto življenja. Njenih 15 otrok in 21 vnukov. 2. čestitka: Naši ljubi mami... iz... za73. leto življenja, želimo še vrsto srečnih in zdravih let v krogu svojih najdražjih, da bi na svojem domu še dolgo uživala sadove svojega trdega dela. Sestri Pepci pa iskrena zahvala, da tako lepo skrbi za našo mamo. Za konec: Vsi se moramo potruditi, da bomo zadnji del življenja znali skupaj živeti in doživeti. Tudi svojci, da umirajočega drži za roko, da se lahko poslovi od njega in da mu da možnost, da lahko umre kot človek in ohrani svoje človeško dostojanstvo do zadnjega diha. V ta namen jc ustanovljena skupnost HOSPIC, ki pomaga umirajočemu in njihovim svojcem v najtežjih trenutkih. Hvala dr. Metki Klcvišarjevi! Anica Štrubelj galu občinske stavbe, v kateri imamo tudi svoj klub. Mislimo, da tja zastava tudi sodi. Ob tem naj še omenim, da rabimo pri vhodu v klub luč nad vrati, saj zdaj ni nobene razsvetljave. Potreben bi bil pa tudi nadstrešek pred vhodom. Že dolgo pa nas muči problem nepodpisane pogodbe o najemnini prostorov. Smo najbolj številna organizacija v Dobrepolju, nimamo nobene pridobitvenc dejavnosti, vzdržujemo se le s članarino in prostovoljnim delom. Vse, kar prirejamo, so izleti in zabave, ki jih plačuje vsak sam. Zato tudi ne zmoremo plačevati visoke najemnine. Pogodbo pa rabimo vsaj za dobo desetih let, v kateri želimo imeti opredeljeno pravico do uporabe vode in odtoka in priključen bojler za vodo. Elektriko plačujemo sami, imamo svoj števec. Minimalno imamo odprta dva radiatorja. H klubu pa spada tudi prostor 1,5 x 2,5 m, ki služi kot kuhinja in skladišče. V pogodbi želimo imeti vse natančno opredeljeno. Župan nam je obljubil oprostitev plačevanja najemnine, nekaj bi prispevali le za kurjavo. Pogodbo bi radi podpisali čim prej. Upam, da nas pri tem podpirate vsi občani. Predsednik Društva upokojencev Konrad Piko Iz seje Društva upokojencev Nas kraj 3/1996 19 Pustovanje v Dobrepolju lepa navada. Udeležba upokojencev na zabavi je bila rekordna, saj je prišlo kar 56 članov. Veselja in dobrega razpoloženja je bilo na pretek. Tudi loto "Naš kraj" nas je obiskal, kar se je videlo v prejšnji in tudi tej številki. Ce kdo želi kupiti slike, naj se oglasi na telefon 7X7121 (Konrad Piko). Posebno bi se rad zahvalil naši kuharici, ki je pripravila tako okusno večerjo in našima dvema ženskama, ki sta stregli. Pust je za nami. zima pa se nikakor noče posloviti, pa čeprav je pust znanilec pomladi. Letošnji je bil lep, mrzel in bel kot že dolgo ne. Posebno bi rad pohvalil pustni program Ceščanov z vlakom, njihov nastop je že postal tradicionalen. Letos je bilo vsaj lepo vreme in nc kot lani, koje lilo kol i/, škafa. Tudi mi, upokojenci, smo imeli pustno zabavo pozno v noč. Vse je bilo dobro speljano. Nastop mačkar je bil zelo pester, oblekli so se kar štirje pari, ki so si zaslužili pohvalo in nagrado. Obiskalo pa nas je še nekaj drugih mačkar, vendar jih nismo uspeli prepoznati. Prav je, da se ohrani stara ^ Ne smem pa seveda pozabiti na našega Frenka Lenarčiča, ki nam je tako lepo igral in nudil pester program. Se mu priporočamo za drugič. Prva naslednja prireditev bo letna konferenca, ki bo v nedeljo. 28. aprila, s pričetkoni ob treh popoldne. Vabimo vas v čim večjem številu. Konrad Piko Predsednik društva upokojencev Foto: Naš kraj Z žalostjo ugotavljamo, da so nam pred kratkim umrli kar trije člani društva upokojencev Dobrepolje. To so bili Vinko Grm, star 88 let, Marija Nose, stara 54 let in Matevž Strnad, star 87 let. Vsi so odšli od nas v zelo kratkem času. Naj počivajo v miru. Konrad Piko Iz vrtca Mamice so praznovale Tudi otroci v vrtcu Ciciban posvečamo veliko pozornosti družini, posebno še mamam, ki so v mesecu marcu praznovale svoj praznik. Nekaj misli o mami in kako bi jo razveselili, so povedali naši najmlajši. Mamica je lepa... Dal bi ji lep uhan. Klemen, 5 let Mamica je dobra, ker mi kupi obleko, čokolado... Postlala bi ji posteljo, bila bi pridna. Urška, 6 let Mama je pridna. Dalji bom nekaj zajest. Bor, 3 leta Mamico imam rad, ker me uboga. Dal bi ji risbico. Rok, 5 let Mamico imam rad, ker mi kupi kinder jajček. Potni! bom posodo. Ambrož Mami je lepa, imam jo rad. Dal bi ji ogledalo. Urban Mamico imam rad, ker mi pere... Dal bi ji rožice. Jernej Mamico imam rada, ker je dobra, lepa... Dala bi ji risbico in šopek zvončkov. imela sem smolo Zelo sem se veselila smučarske šole v naravi. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na Malo goro pod Golico. Nastanili smo se v koči pod imenom Pri Fencu. Razložili smo vsak svojo prtljago, tudi postelje smo si postlali sami. Po kosilu smo odšli na smučišče. Imela sem zelo veliko smolo, saj sem drugi dan smučanja padla in si izvinila nogo. Odpeljali smo se v bolnico na Jesenice, kjer so mi pregledali in oskrbeli nogo. Naslednji dnevi, predvsem dopoldnevi, so bili bolj dolgočasni, ker sem sama ostala v koči. Gledala sem televizijo ali pa se pogovarjala s kuharicama. Večeri so bili precej živahni. Igrali smo se različne družabne igre. En večer smo imeli maš-karado in smo šli spat šele ob 22. uri. Kljub moji poškodbi mije bilo lepo. Nina Miklič, .?. r., Ponikve Skupina otrok iz vrtca. Ali nas prepoznate? Foto: Ivan Grandovec Zimski utrinki z bližnjega hriba... Foto: Martina Perhaj Športno društvo Dobrepolje se predstavlja Po daljšem času se vam spet oglašam, tokrat kot predsednik Športnega društva Dobrepolje. Društvo res obstaja šele nekaj mesecev, vendar ves ta čas ni mirovalo. Članstvo je precej poraslo, zdaj nas je več kot 60 s plačano članarino, ki znaša za leto 1996 1500 SIT. Upamo, da bo članov še več, saj se tako mladi kot starejši vedno bolj zanimajo za športne aktivnosti v kraju. In kaj smo delali v mrzlih zimskih mesecih? Organizirali smo dve vadbeni skupini, eno žensko in eno moško. Ženska skupina je imela eno uro aerobike in eno uro odbojke. V tej skupini so bile zastopane ženske različnih starosti. Moška skupina pa seje ukvarjala po eno uro z malim nogometom in ko- šarko. Vadba je potekala v telovadnici OS Dobrepolje, ki je prisluhnila vsem našim željam. V zadnjem mesecu smo organizirali zimsko ligo v košarki, ki ravno tako poteka v telovadnici OŠ Dobrepolje. V ligi nastopa 8 ekip, same tekme pa se igrajo ob nedeljah od 13. do 15. ure. V sklopu športnega društva deluje še namiznoteniška sekcija. Njeni člani so zelo prizadevni in uspešni, saj so dosegli na medobčinskem tekmovanju 3. mesto. Za konec vabim vse, ki želite delati na športnem področju, da se nam pridružile in po svoji moči prispevate k kvalitetnejšemu delu društva. Predsednik ŠD Dobrepolje Alojz Kuplenk Namiznoteniška ekipa je zasedla 3.mesto na medobčinskem rekreativnem prvenstvu (z leve proti desni: Slavko Jamnik, Tone Kralj, Damjan Erčulj in Polde Šuštar). REZULTATI SPOMLADANSKEGA DELA NAMIZNOTENIŠKE LIGE Dobrepolje - Kompolje 9:0 Dobrepolje - Muljava 8:1 Dobrepolje - Šmarje-Sap 6:3 Kompolje - Krka 1 5:4 Kompolje - Krka 2 5:4 Dosedaj so bila odigrana 3. kola. Ekipa Dobrepolja na IGRAH BREZ MEJA ŠPORTNO DRUŠTVO DODREPOUE In TURISTIČNO DRUŠTVO DODREPOUE sta se prijavilo za letošnji ciklus IGRE D REZ MEJA 1996. Na zelo burnem sestanku, kije bil 19. marca v prostorih RTV Slovenija, so naši predstavniki uspeli s kandidaturo in tako bo Dobrepolje ob Kopru, Kranjski Gori, Kranju, Bohinju, Mengšu, Radencih, Iški vasi in Železnikih zastopalo Slovenijo na letošnjih mednarodnih IGRAH BREZ MEJA. Naša ekipa bo nastopilo v Torinu (Italija) v petek. 5. Julijo, pomerila pa se bo z ekipami Grčije, Madžarske, Portugalske, Švice in Italije. Na prireditvi so zelo dobrodošli navijači, za katere bo, če bo dovolj interesentov, organiziran poseben prevoz, vstopnice za prireditev pa bodo na voljo po cca 10.000 ITL Zaradi rezervacije vstopnic moramo prijave posredovati do 5. mojo. Prijavite se lahko pri Alojzu Kuplenku (tel. 768066') ali Pavlini Novak (tel. 787177) najkasneje do 4. moia! O pripravah ekipe in o vsem ostalem, kar je povezano z nastopom na igrah, bomo še poročali. ŠPORTNO DRUŠTVO DODREPOUE TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE Veleslalom v Strugah V slabem mesecu dni so prizadevni člani Športnega društva Četež STRUGE, občina Dobrepolje, uspešno izvedli že dve zimskošportni tekmovanji. Prvo je bilo v smučarskih skokih na 30-metrski skakalnici, drugo, ki je bilo v nedeljo, 18. februarja, pa VELESLALOM. Na startu seje zbralo 65 tekmovalcev s celotnega območja Dolenjske. Tekmovali so v petih kategorijah. Proga je bila, tudi po zaslu- gi Gasilskega društva Struge, izredno dobro pripravljena. Vsem tekmovalcem je nudila skoraj enake možnosti, kar so tudi dobro izkoristili. Predsednik ŠD Četež Struge Jože Meglen je podelil pet kompletov medalj in priznanj. Najboljši so dobili tudi praktične nagrade. Najmlajša udeleženka je bila, še ne sedemletna Nadja Vesel iz Sodražice. Po dveh tekih so zasedli naslednja mesta: Dečki do 15 let: 1. mesto: Marjan STRAH (Kompolje - Dobrepolje) s časom 57,20 2. mesto: Matej ŠTEPEC (Zagorica - Bič) 3. mesto: Jaka VOLKAR (Šentvid pri Stični) Moški 15 do 30 let: 1. mesto: Marko STRAH (Kompolje - Dobrepolje) s časom 50,72 2. mesto: Miran ZEVNIK (Bruhanja vas -Dobrepolje) 3. mesto: Boštjan FORTUNA (Zagorica -Bič) Moški nad 30 let: 1. mesto: Jože PUCELJ (Sodražica) s časom 52,88 2. mesto: Franc KASTELIC (Muljava) 3. mesto: Janez ŠKANTELJ (Videm - Dobrepolje) Deklice do 15 let: 1. mesto: Tanja VESEL (Sodražica) s časom 1.02,70 2. mesto: Ana BUNJEVEC (Mozelj - Kočevje) 3. mesto: Maja FERKULJ (Struge) Ženske nad 15 let: 1. mesto: Simona HOČEVAR (Muljava) s časom 55,24 2. mesto: Tanja NOVAK (Videm - Dobrepolje) 3. mesto: Olga MEGLEN (Četež - Struge) Ob progi seje zbralo veliko število gledalcev iz vseh koncev Dolenjske, ki so v lepem sončnem vremenu navijali za tekmovalec. Ob pultu SD Četež pa so se lahko tudi okrepčali. Tekst in slike: Olga Meglen Obveščamo vas, da so uradne ure Policijske pisarne Dobrepolje v spodaj navedenih dnevih in urah: torek: 9.00 - 13.00 četrtek: 15.00 - 19.00 V nujnih primerih se obrnite na telefonsko številko 92 ali na telefon 763 - 122 ali 762 - 166. Začelo se je Pred sprejetjem proračuna Ne hi se odločil za pisanje tega prispevka, če ne bi kot občinski svetnik na listi SKD dobil od vo-lilcev mandat njihovega zastopanja in pravico demokratičnega soodločanja o zadevah naše občine. Ko sem nastanek občine podpiral, sem imel v mislih stvarno soodločanje v mejah razpoložljivih sredstev. Teh pa ni bilo nikoli dovolj. Ali pa, samo daje želja in potreb preveč in da z drobljenjem gasimo ogenj in se žc pripravljamo na kupovanje volilnih glasov. To ni način, katerega smo zagovarjali pred volitvami, ko smo govorili o majhnih stroških občinske uprave, o večjem neposrednem vplivu razporejanja državnega denarja, o nič večjih davkih za občane itd. Zakaj vse to razmišljanje'.' Preprosto zato, ker smo spet pred novim sprejemanjem proračuna in pred kratkim obravnavanem triletnem planu razvoja občine. Pri sprejemanju prvega proračuna smo člani UO SKD izpadli kot najbolj radikalni, ko smo bili proti preveliki porabi sredstev za ureditev prostorov občine. Zato ne bi želel, da se zgodba izpred leta dni ponovi. S tem pisanjem želim opozoriti na nekaj dejstev, ki so bistvenega pomena, kako zastaviti delo nove občine. Seveda je to razmišljanje osebno in ga nimam pravice nikomur vsiljevati. Ker pa želim tvorno sodelovati, sc mi zdi, daje pisanje, kako smo nekateri svetniki nenaklonjeni pridobivanju izvirnih prihodkov, neumestno. Sprašujem se, ali je umestno razpisovati nove in nove dajatve občanom, država pa se na drugi strani bohoti z zapravljanjem težko prigaranega denarja, ki ga na vse možne načine pobere od aktivnih delavcev in kmetov. Ena najvažnejših nalog svetnikov je gotovo sprejemanje plana investicij v občini za nekaj let na- prej. Razumljivo je, da vaški odbori želijo čim več svojih neposrednih koristi za svoje okolje. Tu pa se postavlja vprašanje sredstev in vrstni red razpolaganja le teh. Nemalo sem bil presenečen, ko sem v predlogu o triletnem planu, ki ga je pripravila občinska uprava, zasledil prav vse, kar si je kdo izmislil. Ali ni to račun brez krčmarja? Kanalizaciji se jc dajal še poseben pomen, o ureditvi pitne vode pa ni bilo ne duha ne sluha. Sredstva za vodovod naj bi se namenjala samo iz amortizacije. Zato postavljam javno vprašanje JKP Grosuplje, koliko denarja se je skozi vsa leta nazaj namenilo dobrepoljskemu vodovodu iz amortizacije? •Vsi dobro vemo, da pijemo vodo, ki teče po azbestnih ceveh. Kaj je azbest, nas iz dneva v dan holj poučujejo. Od izgradnje vodovoda ni bilo možno pridobiti uporabnega dovoljenja. Zakaj, vedo le samo inšpekcijske službe v Ljubljani. Pa četudi bi ga dobili, bi pili nezdravo vodo iz azbestnih cevi. Prav zaradi tega sem podal pismeno vprašanje na 16. seji občinskega sveta. Pisec poročila iz te seje je v časopisu Naš kraj verjetno nenamerno izpušča moje ime pri predlogih in vprašanjih o tem, kaj se na tem področju namerava storiti. Tako je po mojem mnenju v prvi vrsti in vzporedna naloga prenova glavnega vodovoda, zaradi izglasovanega samoprispevka pa samo dograditev šole, vrtca in asfaltiranje lokalnih in krajevnih cest. Če vse to uredimo v tem mandalu, smo opravili izredno veliko delo, večje kot so nam to omogočale storiti prejšnje občine Grosuplje in Kočevje. Ker je povsem jasno, da lahko porabiš samo toliko, kolikor imaš, bi se ne upal obljubljati več. Stane Skulj O vezah in poznanstvih je bilo že dosti povedanega. Tudi jaz sc bom na kratko ozrl nazaj. Članek Slavca Palčarja je vzpodbudil Braneta Brodnika, ki je napisal nekakšen odgovor na prvi članek. Sicer B. Brodnik ni de-mantiral trditev S. Palčarja in ni ponudil nasprotnih argumentov, temveč začenja pravo "gostilniško" polemiko o nečem povsem drugem ali tretjem. Želim pa povedati naslednje: 1. Občinski svet jc sprejel na pobudo predsednika občinskega sveta Braneta Brodnika nekakšen sklep, da svetniki občine ne bomo zganjali "gostilniške" politike. In prvi takšno neargumentirano polemiko začne prav sam, predsednik sveta, kajti zame njegov članek je "gostilniška " politika. Eno namreč je Slave Palčar občan, čisto nekaj drugega pa je Brane Brodnik, predsednik občinskega sveta. 2. Nadalje navaja, da nikakor ne ve, zakaj bi iskali miloščine pri ljudeh in strankah, kijih bremeni preteklost. Torej sam pravi, daje bila cesta (Zdenska vas - Grosuplje) asfaltirana z. miloščino s strani SKD, kar pa je za njega sprejemljivo, kajti to jc prava stranka, polna poštenja in milosti ter brez greha preteklosti. 3. Po čigavi zaslugi ni sprave, gospod Brodnik? Predsednik te države seje poklonil žrtvam povojnih pobojev v Kočevskem rogu in Teharjah. Vprašam pa te, ali se je gospod Peterle ali pa mogoče gospod Šuštar šel poklonit žrtvam vojne morije in mučenja na Sv. Ur-hu pri Ljubljani. Moje mišljenje je, da naj se tisti, ki so sodelovali v moriji, spravijo med seboj, nas pa naj pustijo s preteklostjo pri miru, vključno s teboj, gospod Brane Brodnik. Mi želimo živeti, ne pa sc pripravljali na kakšno novo morijo. Kot jc videti, se je zate zgo- dovina začela 9.5.1945, prej pa ni bilo nič. Niti Vsemogočni ni ustvaril neba in zemlje. 4. Iste politične strukture pri-vatizirajo družbeno imovino. Trditev je samo delno točna. Nisi navedel, da v tem sodeluje obilno tudi SKD, ki je na oblasti in v pozicijski koaliciji. Si pozabil morda na to malenkost? Za primer preuči Litostroj, ki ga odkupuje g. Duhovnik (SKD) za 22 mio DEM. Od kod mu denar? Sicer pa ni treba iti v Ljubljano za primer o privatizaciji. V tvoji stranki v dobrepoljski občini so direktorji, ki so bili direktorji že v državi, kjer smo nekdaj vsi živeli. Pa brez blagoslova ZK takrat niso mogli biti na položaju kar tako. Se ti ne zdi to malo čudno? Jaz sicer ne vem, kako se je sprivatizirala naprimer Stolarna. Vem pa, da Drobničevi niso dobili svoj del nacionaliziranega premoženja nazaj. 5. Ugotavljaš, daje vredno dati volilne glasove SKD -SDSS - SLS, torej je nevredno ljudi, da (po tvojem) oddajo glasove LDS ali ZLSD, čeprav je to pravica vsakega posameznika. Ti torej poučuješ Dobrepolj-ce o tem, kaj je prav in kaj ne? In mimogrede, si imel pooblastilo SLS in SDSS, da govoriš v njunem imenu? 6. Torej - kaj v poduk vesoljnemu svetu? Po tvoji razlagi sem torej jaz, ki sem kandidiral na listi LDS. naslednik morilcev, meniš torej, da sem potencialni morilec m vnaprej odgovoren za pretekle in bodoče morije; torej je potrebno takšne ljudi spraviti s poti na kakršenkoli način! Brane, Brane! Si se učil demokracije pri Mi-lošcviču? Zvone Zabukovec O sedenju na dveh stolih Če ne bi vedel za strankarsko pripadnost pisca članka "O vezah in poznanstvih še drugače" (Naš kraj, št. 3, stran 23), bi si upravičeno mislil, da pisec pripada skupini gorečih simpatizerjev strank slovenske pomladi, ki se bo na volitvah zelo težko odločil, katero podpreti, da ne bi užalil samega sebe. Ker pa gre za pisca, ki je član SKD, predsednik občinskega sveta in politik z izkušnjami skupščinskega poslanca, pa si ne morem kaj, da ne odgovorim na pisanje, ki si ga razlagam kot začetek prevolilne kampanije zunaj zakonsko določenih rokov. Kako drugače razumeti posamezne navedbe in članek v celoti kot pljuvanje v lastno skledo? SKD je na državnem nivoju na oblasti in nič ne kaže, dajo je kdo silil v vladno koalicijo (čigavo je že "cestno" ministrstvo?). Ista stranka je trdno na oblasti tudi v občini Dobrepolje. V vseh demokratičnih sistemih se to pojmuje kot uspeh. Pri nas je seveda drugače. Nekateri bi želeli biti hkrati in na oblasti in v opoziciji. Takega sistema pač ni in ga k sreči tudi nikoli ne bo. Resnica, ki si jo nikakor nočete priznati, ali pa se vam zdi nemogoča, je tudi ta, da seje t.i. "bivša politična struktura" porazdelila po vseh strankah današnjega političnega prostora. Glede na izkušnje pa bi si upal celo trditi, da jih je kar največ tam, kjer si jih vi seveda ne želite. V strankah slovenske pomladi. In na osnovi dejstva, ki drži, in očitkov, kijih ne sprejemam, daje LDS naslednica "bivše politične strukture", ki smo jo poznali pod kratico ZSMS, trdim, daje prav ta organizacija predstavljala opozicijo v zadnjem desetletju prejšnjega sistema. Upam pa tudi, da volilci in vo-lilke redno prebirajo časopis, saj ste z izjavo (citiram:) "Za našo dolino nevredno pa bi bilo, če jih (op. glasov) na naslednjih volitvah ne bi dali kateri od strank slovenske pomladi, poleg SKD še SDSS in SLS, ali pa jih sploh ne bi oddali" najmanj užalili več kot 200 volilcev in volilk LDS na zadnjih lokalnih volitvah. In ne gre samo za priložnostne volilce in volilke, ampak za ljudi, za (nevredne?) sokrajane. Če boste rekli, da smo staknili glave skupaj, jc to popolnoma res. Res smo se posvetovali zaradi nesprejemljivega delovanja Braneta Brodnika kot predsednika občinskega sveta. Njegov članek v občinskem glasilu z naslovom "O vezah in poznanstvih še drugače" pravzaprav potrebuje odgovor, ker je bil zato tudi napisan. Slave Palčar je postal moleč, ker vam gleda pod prste, zalo bi ga radi nevtralizirali in ga prikazali za bebca, kar najbrž ni, sodeč po vaši reakciji. V stranko LDS ni včlanjen. Iz kakšnih krogov pa izvira, vesta samo B. Brodnik in morda S. Palčar. Iz vsega, kar sem prebrala in po tem, kako sc v tej dolini odvija scenarij, ki ga piše ena sama stranka s tremi imeni, smo prišli v obdobje dobrepoljskega totalitarizma. Seveda ni to popolnoma nič čudno, saj smo vsi živeli v sistemu, kije načrtno spiral možgane. Večina jc temu podlegla in še vedno pozna en sam način razmišljanja - totalitarističen. Ko se pojavi nek posameznik, ki izstopa tako ali drugače, se hitro zbere skupina enako mislečih in ga toliko časa bombardira, da ga pori- O spravi pa tole: nobena vojna ni vredna enega samega življenja. Zato je moja vest čista. Zal mi je vsakega življenja, ki je bilo nasilno končano med vojno in po njej. Zato tudi ne morem in nočem prevzeti piščevega maščevalnega razumevanja sprave; kot da si je pravzaprav ne želi, ali pa bi se spravil šele takrat, ko bi v Kočevskem rogu in drugod vrnil milo za drago. Uroš Gruden regijska pisarna LDS ne v opozicijo. Koje enkrat v opfl-ziciji, izgubi ime. Potem sc piše: "Nekateri v tej dolini..." Nenadoma postane komunist, pripadnik sivega totalitarnega sistema, se giblje v nekih čudnih krogih, jc nesposoben in podobne stvari. Na žalost sem v B. Brodnika izgubila vsakršno zaupanje, ker sc je pokazal kot človek z dvojnimi merili in eno samo resnico -resnico svoje stranke. Izredno nevarno jc, ko človek enkrat ne deluje več iz sebe, ampak iz njega govori samo še strankarsko sovraštvo. Po drugi strani pa seje B. Brodnik toliko spozabil, daje bil v predvolilnem boju proti meni njegov glavni argument, da sem priseljenka. Mojega partnerja to ni motilo in B. Brodnika očitno tudi ne, čeprav je pogodba za vse življenje najbrž precej bolj resna zadeva, kakor mandat za štiri leta. Kaj dosti se ni spremenilo. Razmišljanje je enako, kakor jc bilo pred dvajsetimi in več leti, ker samoprispevki spadajo v sivi totalitarni sistem, ki jc omogočal brezplačno šolanje, službo za vse, socialno varnost in jc vsiljeval enakost. Če bi ljudje nc imeli spranih možganov, ne bi izglasovali referenduma, ker bodo šolo plačali dvakrat, enkrat z. dohodnino, drugič s samoprispevkom, nekdo pa sc bo okronal z lovoriko. V predvolilnih letakih ste obljubljali službe: "... da bomo gospodarji na svoji zemlji in ne mezdni delavci!" Nekako lakšna jc bila parola SKD v Dobrcpolju, pa me zanima, če ste še kje drugje odprli kakšno delovno mesto, razen na občini in koliko ste že razdelili sredstev za razvoj gospodarstva, recimo turističnih kme-tij? Bolje, da tako ne nadaljujem, ker je veliko preveč tega, in zakaj bi vas opozarjala na napake. Zdaj vi pišete zgodovino. Odgovorni ste zanjo, ne boste je mogli prevaliti na "naše očete". Ko bo Brane Brodnik predsednik države, obljubljam, da se bom bolj spoštljivo obnašala do njega, kot sc on do Milana Kučana. Celo pohvalila se bom, da ga poznam, čeprav se ne bom nikoli pridružila njegovemu načinu razmišljanja. Ko naš predsednik prestopi mejo svoje države, postane Slovenija. On jc naše zrcalo, tudi tistih strank, ki ga poskušajo na vsakem koraku očrniti. Izvoljen je bil na demokratičnih volitvah, tako kot jc bil izvoljen dobrepolj-ski občinski svet tudi od tistih "nevrednih", kakor nas imenujete. Srečanje B. Brodnika z našim predsednikom ne bo prišlo v zgodovino niti kot anekdota o predsedniku občinskega sveta. Končno pa nas potrebujete, da dokažete svojo premoč, svojo ve-likodušnost, ko nam z. našim denarjem gradite ceste in šolo. In čc dobro razmislim, ste tudi vi potrebni nam, ker sicer nc bi vedeli, da smo na pravi poti. Sandi Zalar, Predstruge -- U|aš kraj v_J Totalitaristicno pranje možganov Truplo Oznanila Dobrcpoljc, 1996 Letnik 23, Št. 5 "Oče potrdi nas v veri" V odgovor nepodpisanemu uredniku! Citiram: In , hvala Bogu, mislim, da večina ljudi to razume, kar stalno dokazujete s svojimi darovi in zanimanjem za vse, kar naredimo. So pa seveda tudi taki, ki so do cerkve strašno kritični. Vse jih moti in vse se jim zdi preveč, čeprav sami nikdar nič ne prispevajo. Morda pa prav zato! Življenje pa sc tako rado poigra. Ko je pred leti mož, ki vedno samo kritizira vsako delo, ki ga naredimo v cerkvi, dobil obisk iz Amerike, jim je hotel pokazati našo dolino. Normalno, da jih je peljal v cerkev in se pohvalil, kaj vse smo naredili. Podobno je nekdo, ki je bil tudi kar sovražno razpoložen do cerkve, nazadnje moral še ležati v njej. Mislil sem si: če bi bili vsi v župniji tako razpoloženi in tako "velikodušni" do cerkve kot tista dva, bi bila cerkev že zdavnaj porušena ali pa v takem stanju, da ne bi mogli nikogar peljati vanjo in se pohvaliti z našo kulturo in umetnostjo, pa tudi mrtev bi bi v njej ne mogel nihče ležati. Konec citata. Odgovarjam: 1. Zgradba, ki se imenuje cerkev, je kulturni spomenik našega naroda, in kot tak je vedno dostopen vsakemu človeku na ogled in užitek, če si to zaželi. Mislim, da ni važno, ali si veren ali ne. Kako pa naj vemo, če niso bili tisti obiskovalci iz. Amerike muslimani, mormoni ali kakšni drugi heretiki. Morda so bili celo člani Rdečega križa. Naprošam pa Vas, da v bodoče uporabljate veliki "C" (kot Cerkev), če gre za Vero in Vernike ter mali "c" (kot cerkev), če gre za zgradbo. 2. Ko človek konča svojo življenjsko pot, se ga pokoplje ali 0 gostilniških debatah in še o čem... upepeli. Čas od smrti do pokopa pa mora "prebiti" nekje, da se sorodniki in prijatelji poslovijo od njega še zadnjič. Ne glede na to, ali jc bil veren ali ne. Ker v fari ni mrliške vežice, je pač potrebno ta del obreda nekje opraviti. "Velikodušnost" prejšnjega režima seje pokazala s tem, da cerkev še stoji, ker so njeni rušitvi nasprotovali ljudje, ki so režimu služili in Vam dali možnost, da že 23 let objavljate in izdajate "Oznanilo". Ni mi jasno, kako je to možno, če so Vas tako zatirali? 3. In truplo je ležalo dva dni v cerkvi. Truplo ni imelo volje in moči, da bi naredilo s sabo, kar bi želelo in hotelo. S truplom so .se ukvarjali drugi, kajti duša je odšla veliko prej v Nebesa ali Pekel. Vsakemu pač po zaslugah v življenju. S truplom pa je tako. Tam ni ležal človek. V krsti je bila toleranca, odpuščanje grehov in milost človeška, ki pač z milostjo Vsemogočnega ni primerljiva. Papež Janez 23 je dejal, da tudi dober ateist lahko pride v Nebesa, kakor tudi slab vernik v Pekel. Kako pa naj jaz to razumem, ko nisem veren? Zvonimir Zabukovec V zadnjem mesecu je bilo zaradi članka oziroma odgovora g. Brodnika na moj članek kar nekaj vročih polemik in tehtanj, kdo ima prav za vse napisano. Naj presodijo ljudje. Očitno je, da g. Brodnik ni razumel mojega pisanja ali pa ni hotel. Zelo sem počaščen, da me rine v sam vrh bivših oblastnikov, toda ga moram žal razočarati, da se nisem nikoli družil z njimi zaradi političnih interesov. Veliko sem prebral, slišal in tudi videl na lastne oči, kakšni so ti ljudje in njihovi interesi, pa naj gre za tako imenovane naše ali vaše. Moram poudariti, daje pisanje g. Brodnika razburkalo sredino nekaterih strank, katere je imenoval v svojem prispevku, celo izven občinskih meja. Težko razumem, da pisec z nekaj več kot trideset let večkrat omenja zatiranost in bojazen pred mračnimi silami. Ker sva enako stara, jaz te zatiranosti ne občutim in je tudi nikoli nisem. Vsekakor drži, da se s takšnimi metodami in obujanji spominov iz nekega obdobja da pridobiti kakšno politično točko. Naslednja majska številka Našega kraja bo izšla že 26. aprila. Prispevke sprejemamo do 14. aprila. Strinjam se z njim, da politične strukture danes na veliko privati-zirajo družbeno lastnino. Katera stran je hujša v teh početjih, ne vem, vem pa, da tudi novodobni politični veljaki tudi z vaše strani niso imuni na takšno početje. V glasu ljudstva ali iz gostilniške debate se hitro izlušči, da se nekaj podobnega kaj lahko dogodi tudi v naši dolini. Časi so pač takšni, da privatizirajo družbeno lastnino mimo zakonov tudi nekateri, ki kažejo navzven neverjetno poštenost in imajo obraz obsijan s svetniškim sijajem. Verjetno je v tem kaj resnice, ali paje to gostilniško razmišljanje delavca z nekaj več kot 30.000,00 tolarji mesečne plače, ki se ne more sprijazniti s kruto resnico, da ima še včeraj družbena lastnina danes status delniške družbe, odločati o tem premoženju pridobljenem s svojimi žulji in odrekanji pa mu ni dovoljeno. Mogoče razmišlja o takih rečeh zato, ker se čuti opeharjenega, kajti svoj glas na volitvah je dal tistim, ki so obljubljali, da bo z mračnimi časi prišla prelepa pomlad, vsa cvetoča in razcvetena, z novimi idejami s poudarkom na gospodarskem razcvetu in da naš človek ne bo mezdni delavec v oddaljenih krajih. Odšla bo druga pomlad, a obljuba bo ostala neizpolnjena. Gostilniške debate so čedalje bolj glasne, še vedno pa drži pregovor, da kar pijan govori, trezen misli. Vse zgoraj napisano je resnica, za katero je potrebno, da pride na dan. Čedalje več pa jih bo, ki bodo iskali dobroto. Dovolj je bilo ponižnosti, pokorščine, skromnosti in molčečnosti. Slave Palčar Ps. Če seje kdo prepoznal, je to zgolj naključje. Crna kronika Pomlad jc že nastopila! Pričela so se dela na njivah, travnikih in gozdovih. Z naravo dela pa je povezana tudi varnost občanov in varnost njihovega premoženja. Pri delu v gozdovih bodite previdni, kajti zemlja je razmočena in hitro lahko pride do nesreče. Tu ni odveč opozorilo, da pri delu uporabljajte zaščitna sredstva. Nevarnost v tem času preži na cestah. Lepše vreme je na ceste privabilo kolesarje in motoriste, pa tudi traktorjev je več kot pozimi. Tu velja opozorilo staršem, da pregledajo opremo vozil svojih otrok in da otroke, ki še niso opravili kolesarskega izpita, brez nadzorstva njih ali drugih oseb ne spustijo na cesto. Opozorilo velja tudi traktoristom, da očistijo kolesa vozil, ko prihajajo na cesto s travnikov, njiv ali gozdov, kajti blato na cesti ob dežju naredi ceste bolj spolzke in je večja nevarnost nesreč. V tem času pa je treba omeniti tudi nevarnost pred požari. Spomladansko čiščenje vrtov, travnikov in gozdov, ki jc povezano skup-jenjem v naravi, lahko koristno delo spreme- ni v nesrečo velikih razsežnosti. Zato ni odveč opozorilo, da se kurjenja ne lotite ob vetrovnih dneh. 21.2.96 Neznani storilec je ponovno prerc-zal žicovod predsignalaob železniški progi v Predstrugah. Ogled jc opravila lokalna kriminalistična skupina, ki se bo z osumljenim v kratkem pogovorila. 27.2.96 Neznani storilec je ponovno vlomil v kontejner Cestnega podjetja Ljubljana, ki je postavljen ob regionalni cesti Mlačcvo , Videm. Storilec je pregledal notranjost, vendar zase ni našel primernega predmeta. 28.2.96 Mlajši voznik motornega kolesa Jawa 175, brez registracije, je v naselju Ponikve opazil patruljo policije in takoj pospešil hitrost vozila. Zaradi nepoznavanja kraja jc zapeljal v slepo ulico, kjer je vozilo pustil, sam pa pobegnil. Vozilo se hrani na policijski postaji Grosuplje. Mladega voznika prosimo, naj zbere pogum in vozilo prevzame. 1.3.96 V Delovno varstvenem zavodu Ponikve sta se sprla dva njihova varovanca. Prepir jc bil tako hud, daje močnejši udaril šib- kejšega s ključem po glavi. Oba se bosta srečala s sodnikom. 3.3.96 V domači hiši v Podgorici pri Vidmu so se sprli člani družine. Prepir seje sprcvrgel v prerivanje in pretep. Kdo je pri tem imel prav, bo odločil sodnik za prekrške. 7.3.96 V Zdcnski vasi sta se sprli sorodnici zaradi meje, ker se nista mogli dogovoriti, katera bo prva pokazala geometru, kje mora meriti sporno mejo. Spor bosta končali pred sodnikom. 10.3.96 V Zdensko vas je k sestri prišel na obisk sorodnik. Obiskovalca seje razveselil njen mož do te mere, da sta se sprla in prerivala do prihoda policistov. V kratkem času bo moral sorodnik obiskati še sodnika za prekrške. 20.3.96 Na Videm je na obisk k sestri prišel sorodnik iz Železnikov. Med obiskom pa je gost sestrinemu prijatelju izmaknil ključe osebnega avtomobila in se z njim odpeljal na Gorenjsko, kjer mu jc bil avtomobil zasežen. O njegovem protipravnem ravnanju bo odločalo sodišče. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Preventivna aktivnost policije na področju prometne varnosti v letu 1996 Preventivna aktivnost policije bo potekala skozi vse leto. Izražala se bo v akcijskem delu, ki bo usmerjeno v določene strukture udeležencev. Cilj akcij je, da ljudem poleg tega, da jih kaznujemo, poskušamo povedati, kaj pomeni kršitev, ki sojo storili, za varno udeležbo v prometu njih samih in drugih udeležencev v prometu. Tako je končana akcija STOPIMO IZ TEME, v kateri so policisti PP Grosuplje izdali 469 zloženk in 103 kresničke. V času akcije beležimo eno prometno nesrečo z udeležbo otroka, ki je bil lahko telesno poškodovan na območju občine Grosuplje. Proti koncu teče akcija NATAKAR! TAXI PROSIM. Rezultati dela bodo objavljeni po končani akciji. Od 15. aprila do 10. maja bo v teku akcija KOLESARJI (VARNOSTNI PAS). Skupni cilj vseh akcij pa je zmanjšanje števila prometnih nesreč in posledic. Prometna varnost v občini Dobrepolje v letu 1995 V letu 1995 jc policija v občini Dobrepolje obravnavala 16 prometnih nesreč (18), kar jc dve manj kot leto poprej. Od tega eno (0) s smrtnim izidom, tri (4) s telesno poškodbo in devet (14) z materialno škodo. Posledice v nesrečah so letos hujše, in sicer jc ena oseba umrla (0), tri (2) so bile hudo telesno poškodovane in ena (3) lahko. VZROKI 1995 1994 - neprilagojena hitrost 8 6 - nepravilna stran in smer vožnje 3 9 - neupoštevanje pravil o prednosti 2 1 - premiki z vozilom 1 1 - nepravilno prehitevanje 1 1 - ostalo I 0 SKUPAJ 16 18 Hitrostjo bila lani prisotna pri osmih nesrečah, kjer beležimo prav najhujše posledice, ki so zgoraj navedene. Dobrih petdeset procentov nesreč seje zgodilo v naseljih, kjer pa so posledice milejše, ker so tu manjše hitrosti kot izven naselja. V tem letu bomo poskušali stanje prometne varnosti na območju občine Dobrepolje izboljšati z doslednim izvajanjem ukrepov iz usmeritev dela policije na področju prometne varnosti. Želimo vam varno vožnjo! Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so: POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Naš kraj OBVESTILA, INFORMACIJE Odvoz odpadkov v zimskem času Javno komunalno podjetje Grosuplje se pri opravljanju dejavnosti odvoza odpadkov v zimskem času sooča z nekaterimi težavami, na katere bi radi opozorili vse uporabnike storitev. Zasnežene, včasih tudi poledenele ceste predstavljajo za polno naloženo smetar-sko vozilo veliko težavo, zlasti na nekategoriziranih vaških in lokalnih cestah. Tako se večkrat zgodi, da vozilo ne more pripeljati do posameznih vasi in zaselkov. Prav tako se dogaja, da so posode, v katere uporabniki odlagajo odpadke, zametane s snegom, ki ga izvajalec zimske službe odrine iz, zasnežene ceste. Posode so za uporabnike in izvajalce nedostopne, nekateri uporabniki zato brezbrižno odložijo odpadke kar ob cesti poleg posode, kar nedvomno kvari izgled kraja in povzroča obilico težav ob ročnem odmetavanju odpadkov v vozilo. Težava nastopi tudi v primeru, ko uporabniki v posodo odložijo še tleči pepel, ki povzroči vžig in gorenje ostalih odpadkov. Letošnja zima je bila vseskozi snežena in mrzla, temu primerne so bile tudi razmere na cestah in ob njih. Kar nekajkrat so bile ceste neočiščene in neprevozne, prav tako tudi poledenele. Takrat seje dogajalo, da ekipe niso mogle pobrati odpadkov iz. vseh posod, ki bi jih sicer po urniku morale. Ker ekipe nimajo prostih terminov in delajo v izmenah tudi popoldne, so se posode praznile šele ob naslednjih obhodih. Zaradi zamotanih posod z odrinjenim snegom ekipe niso mogle izprazniti vseh posod kljub dejstvu, da so po cesti prišle do njih. Večkrat se je tudi zgodilo, da ekipe niso izpraznile polnih posod, iz katerih seje kadilo in v katerih je tlel ali gorel ogenj. Z odlaganjem gorečih ali tlečih odpadkov lahko pride do vžiga odpadkov v vozilu in na centralni deponiji komunalnih odpadkov, posodo pa je potrebno nadomestiti ali popravljati. Vse tc nevšečnosti se lahko ob razumevanju in sodelovanju vseh zmanjšajo. Zato pozivamo vse uporabnike in izvajalec zimskih služb, da z vestnim in in pravočasnim čiščenjem lokacij posod od nametanega snega pripomorejo k ustvarjanju razmer, v katerih se bo lahko izvajalo praznjenje in odvoz odpadkov na deponijo. Prav tako pozivamo uporabnike, da očistijo lokacije zbirnih posod in s tem omogočijo odlaganje in praznjenje odpadkov. Tleči pepel ne sodi v zbirne posode za odpadke, uporabniki naj ga začasno deponirajo na priročni lokaciji, ali pa ga uporabijo za druge namene. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam v tej zimi na kakršen koli način pomagali, da seje dejavnost zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov izvajala brez večjih težav. Majhne težave in nepravilnosti pa bomo morali v zadovoljstvo vseh s skupnimi močmi odpraviti. Za Javno komunalno podjetje Grosuplje Vodja službe komunalne oskrbe Tomaž Rigler Spomladansko kurjenje v naravi Pri pospravljanju v naravi in kurjenju trave ter dračja se izpostavljamo nevarnosti, da pride do večjih požarov v naravi. Zaradi močnejšega sevanja sonca se spomladi pojavijo močnejši vetrovi, ki dodatno izsušijo podrast in izredno pospešujejo gorenje, da se širi v nekontrolirano smer. Izjemno naj se kuri v zatišnih legah ob mirnem vremenu, na osamljenem prostoru odmaknjeno od gozda. Nadzor mora biti do konca gorenja oziroma do popolne ugasnitve, ker je možnost ponovnega vžiga podrasti tudi kasneje. Kazni so po zakonu za kršitve izredno stroge. Sami skrbimo za preventivo, da ne bomo požarno in materialno ogroženi. Gasilska zveza Dobrepolje Odvoz kosovnih odpadkov Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov za območje Občine Dobrepolje bo v PETEK, 12. aprila, 1996. Kosovni odpadki iz gospodinjstev so: • pohištvo • sanitarni elementi • gospodinjski aparati • drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev . OBVESTILO Obveščamo vas, daje splošna očiščevalna akcija zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavljena na 20.april Pravna pomoč delavcem v stiski Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Grosuplje je v obdobju enega leta nudila pravno pomoč številnim delavkam in delavcem, članom sindikata. Glede na pretekla leta ugotavljamo, daje pomoči potrebnih delavcev vedno več. Največ kršitev sc pojavlja zaradi neizplačevanja plač, regresa, odpravnin, tako ob upokojitvah, še bolj pogosto pa, ko delavec postane trajni tehnološki presežek. Tem delavcem pripadajo največkrat večji zneski, saj so vrsto let delali v istem podjetju, od cesarje odvisna tudi višina odpravnine. Postopki na s(xlišču so res dolgotrajni, večletni, vendar rezultat v korist delavca končno pride. Delodajalec je dolžan plačati tudi obresti in stroški postopka, kar sodelavci, ki smo jih zastopali sprejeli z zadovoljstvom, mnogo manj zadovoljstva pa jc na strani delodajalcev. Plače, ki naj bi se izplačevale vsaj do 18. v mesecu, so za nekatera podjetja postala preteklost, zamiki izplačil so vse daljši. Zadnji "rekord" so v tem trenutku na našem območju dosegli v GPM Mi lesu, kjer delavci niso prejeli plač vse od septembra 95 dalje, v letošnjem letu pa so na čakanju. Od tega se ne da živeti, pravijo delavci, zato jih zastopamo v nadaljnjih postopkih, pred sodiščem seveda. Tudi invalidi so kljub ustreznim sklepom SPIZ-a vse pogosteje skupine, ki jim delodajalci kršijo osnovne pravice. Ne zagotavljajo jim zdravja in življenja varnega dela. Še več. Čeprav jih varuje zakon pred prenehanjem delovnega razmerja, jim delodajalci obljubljajo čudežne rešitve, le da podpišejo ustrezne sklepe. Nikar! Zahtevajte čas za premislek, predvsem pa sc posvetujte. Na našo območno organizacijo lahko pokličete vsak dan (tel./faks 764-1 11), naše prostore pa veliko članov že pozna, tisti, ki pa boste pomoč še potrebovali, nas najdete naTaborski 6, Grosuplje. Edini pogoj za brezplačni obisk pri odvetniku je, da ste naš član neprekinjeno vsaj tri mesece, v primeru potrebe po zastopanju na sodišču pa je potrebno obdobje enega leta. Če se želite včlaniti, pridite v naše prostore ali izpolnite spodnjo izjavo in jo pošljite na naš naslov: Območna organizacija ZSSS Grosuplje. Taborska 6,1290 Grosuplje in vam pošljemo dodatne ugodnosti in dolžnosti članov. Tudi če težav pri vašem delodajalcu še nimate, razmislite! Brezplačna pravna informacija je seveda delavcu vedno dobrodošla. r Izjava Sekretarka: Vilma Horvat I Prosim, dami pošljete informacije o ugodnostih, ki jih imam kot morebitni član, in sicer na naslov: Ime in priimek............... Ulica in številka............. Poštna številka in pošta. Zaposlen........................ Delni pregled odmere dohodnine in drugih davkov in prispevkov za leto 1994 1. Število vseh zavezancev za dohodnino za leto 1994; 16.340. 2. Samoprispevek: - število zavezancev, ki so uveljavljali olajšavo: 2.759 ali 16,9% zavezancev za dohodnino; - znesek: 27.703.696 SIT ali 10.742 SIT na zavezanca za samoprispevek. ki je uveljavljal olajšavo. 3. .Število starostnikov - zavezancev za dohodnino nad 65 let: 1662 ali 10,2% vseh zavezancev. 4. Število invalidov s 100% telesno okvaro - zavezancev za dohodnino: 38. 5. Število zavezancev z vzdrževanimi družinskimi člani: 6.192 ali 37.8% vseh zavezancev. 6. Dohodnina: število doplačil: 3.749 število vračil: 9.442 7. Število zavezancev po virih dohodnine: a) OSEBNI PREJEMKI - plača, nadomestila in povračila stroškov: 11.219 - stimulacije oz. bonitete: 2.449 -regres: 9.522 - drugi prejemki i/, delovnega razmerja: 193 - pokojnina in nadomestila izpl. pri ZP1Z 3.726 - nadomestilo, izplačano pri drugih izplač.: 1.027 - državna ali druga nagrada: 84 - plača iz tujine: I - pokojnina iz tujine: 36 b) DRUGI PREJEMKI IN DOHODKI - prejem., doseženi z oprav, storitev in poslov po pogodbah in na dr. podlagah: 1.073 - prejem, učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij: 124 - katastrski dohod, kmetij, in gozd. zcmlj., zmanjšan za oprost., olajš. in pristojbine: 6.771 - dohodki iz dejavnosti - dohiček: 882 - dohiček iz kapitala - dosežen s prodajo nepremičnin: 6 - dohodki iz premoženja - izplačana udeležba pri dobičku: 259 - obresti na posojila: 72 - dohodki, doseženi z oddajanjem v najem pravnim osebam in zasebnikom: 99 - dohodki, doseženi z oddajanjem v najem fizičnim osebam: 71 - dohodki iz premoženjskih pravic - iz avtorskih pravic: 488 - iz izumov, znakov razlik, in teh. izb.: 102 ODMERA DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN Odmera za leto 1995 Število * pravne osebe * fizične osebe * tuje pravne in fizične osebe 15 304 0 Skupaj 319 L J ODMERA DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA - dobiček, dosežen s prodajo nepremičnin 1. Število zavezancev v letu 1995: 26 ODMERA DAVKA NA DEDIŠČINE IN DARILA I. Število zavezancev v letu 1995: 88 Naš kraj OBVESTILA, INFORMACIJE 3/1996 29 ODMERA DAVKA OD PREMOŽENJA - VIKENDI Skupno število zavezancev: 636. Odmera po občinah: 1. GROSUPLJE - št. zavezancev: 173 2. IVANČNA GORICA - št. zavezancev: 410 3. DOBREPOLJE - št. zavezancev: 53 V letu 1995 smo enemu zavezancu odmerili tudi davek od premoženja od PLOVNEGA OBJEKTA, dolžine najmanj 8 metrov, medtem ko nikomur ni bil odmerjen davek od premoženja od STAVB. DELOV STAVB, STANOVANJA IN GARAŽE. ODMERA DAVKA, PRISPEVKOV, PRISTOJBIN IN KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA IZ KMETIJSTVA Število zavezancev, katerim so bile odmerjene obveznosti iz kmetijstva, razen prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in porodniško varstvo (odmera z odločbo): 3.605. 1. DAVKI Število zavezancev, katerim je bil odmerjen davek - po stopnji 8%: 121 - po stopnji 17% (tujci) 46 - po stopnji 0%: 8.961 2. PRISPEVKI a) prispevek za zdravstveno zavarovanje - v % od KD za leto 1995 - povprečno število zavezancev: 580 - od zavarovalne osnove za leto 1995 - povprečno število zavezancev: 510 h) prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - povprečno število zavezancev:510 c) prispevek za porodniško varstvo - povprečno število zavezancev: 510 3. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK od tega: * KS Dob * KS Krka * KS V. Mlačevo * KS Muljava * KS Št.Jurij * KS Račna * KS Zagradec * KS Žalna Skupaj 196 zavezancev 194 zavezancev 94 zavezancev 149 zavezancev 288 zavezancev 99 zavezancev 231 zavezancev 163 zavezancev 1.414 zavezancev ODMERA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 1995 a) za občino GROSUPLJE: * fizične osebe - število: 2117 * pravne osebe - število: 117 b) za občino IVANČNA GORICA: * fizične osebe - število: 1208 * pravne osebe - število: 45 c) za občino DOBREPOLJE: * fizične osebe - število: 178 * pravne osebe - število: 12 VLOGE * za odpis dohodnine za leto 1994 - število prejetih: 72 - število pozitivno rešenih: 3 * za delni odpis dohodnine za leto 1994 - število prejetih: 17 - število pozitivno rešenih: 5 * za odlog plačila dohodnine za leto 1994 - število prejetih: 4 - število pozitivno rešenih: 4 * za obročno plačevanje dohodnine za leto 1994 - število prejetih: 69 - Število pozitivno rešenih: 52 Podatki o številu zavezancev za dohodnino kažejo, daje bilo vseh zavezancev za leto 1994 v vseh treh občinah na območju Izpostave Grosuplje 16.340, napoved je oddalo 16.154 zavezancev, kar je skoraj 99, izdanih pa je bilo 16.118 odločb o odmeri dohodnine. Za zavezance, ki napovedi niso oddali, bo podan ustrezen predlog za kaznovanje sodniku za prekrške. Naši zavezanci so med letom plačali v povprečju 120.930 SIT na zavezanca (upoštevani so tisti, ki so jim bile izdane odločbe), torej nekaj manj kot je slovensko povprečje, ki je okrog tisoč SIT. Novi zakon o dohodnini, po katerem smo v letu 1994 prvič plačevali akontacije dohodnine, je prinesel več novosti, med kateri mi je splošna olajšava v višini 11% povprečne plače v RS (zaradi tega je tudi manj zavezancev v primerjavi s prejšnjim letom, ki jih je bilo 17.274) in lestvica za obračun davka. Te spremembe se odražajo v mnogo večjem številu tistih, ki so dobili dohodnino nazaj (9.442 zavezancev), in sicer v povprečju dobrih 18.000 SIT kol pa je zavezancev, ki so morali dohodnino še doplačati (3.749 zavezancev). Povprečno doplačilo je znašalo približno 29.000 SIT. Nekaj manj kot 3.000 je zavezancev, katerim seje dohodnina poravnala z med letom obračunano akontacijo ali pa je bil znesek morebitnega doplačila ali vračila dohodnine manjši od 1.000 SIT. Podatki kažejo tudi na to, daje večina zavezancev, skoraj 87%, v napovedi uveljavljala znižanje osnove za dohodnino za določene izdatke v okviru 3 %, v skupnem znesku nekaj čez 322 mio SIT (2,13% skupno napovedane osnove vseh zavezancev). Plajšavo za vzdrževane družinske člane je uveljavljalo 38,4% vseh zavezancev, ki jim je bila odmerjena dohodnina, in sicer je ta olajšava znašala 1.308 mio SIT. Zanimiv je tudi podatek o številu zavezancev, ki so uveljavljali olajšavo za med letom plačani samoprispevek (skoraj 2.760) v skupnem znesku manj kot 28 mio SIT). Iz podatkov o številu zavezancev po virih dohodnine je razvidno, da je od 16.118 zavezancev kar 11.220 zavezancev (skoraj 70%), ki so napovedali plače, nadomestila in povračila stroškov (en zavezanec prejema plačo iz tujine), tistih, ki so prejeli stimulacije in bonitete je 2.449, upokojencev je 3.762 oz. več kot 23 %, od tega jih prejema 36 pokojnine iz tujine. Nadomestila, izplačana pri drugih izplačevalcih (Republiški zavod za zaposlovanje - nadomestila za čas brezposelnosti, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - nadomestila za porodniški dopust, idr.) je napovedalo nekaj čez 1.000 zavezancev, državne in druge nagrade pa 84 zavezancev. Zavezancev, ki so napovedali prejemke po pogodbah o delu in na drugih podlagah je 1.073 (6,6%), zavezancev - študentov pa 124. Katastrski dohodek je napovedalo 6.771 zavezancev (37,3%), medtem koje zavezancev za dohodke iz dejavnosti 882 (samostojni podjetniki in drugi). Število zavezancev za dobiček iz kapitala je minimalno, prav tako pa nimamo prav veliko zavezancev, ki so napovedali dohodke iz premoženja. Dividende je prejela 259 zavezancev, obresti na posojila 39 zavezancev in dohodke od najemnin 170 zavezancev. Zanimiv je tudi podatek o številu zavezancev, ki so napovedali dohodke iz premoženjskih pravic, in sicer skoraj 500 zavezancev iz avtorskih pravic (3%), čez 100 zavezancev pa dohodke iz izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav. Število vlog za odpis, delni odpis, obročno plačilo ali odlog plačila dohodnine seje v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko zmanjšalo, kar je posledica sprememb v obračunavanju akontacij dohodnine med letom. Največ vlog je bilo za odpis dohodnine, in sicer 72, od katerih pa so bile samo 3 pozitivno rešene, za obročno plačevanje je prosilo 69 zavezancev, katerim je bilo tudi v večini odobreno, za odlog plačila 4 zavezanci in za delni odpis dohodnine 17 zavezancev, od katerih je bila delno odpisana dohodnina 5 zavezancem. RUJP IZPOSTAVA GROSUPLJE KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 1290 Grosuplje, Cesta na Krko 7 tel.: (061)761-556,763-233, 764-400 fax: (061)764-400 Razpisuje prosti delovni mesti: 1. dipl. gradbeni inženir 2. gradbeni tehnik Prednost imajo kandidati z več delovnimi izkušnjami in s strokovnim izpitom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s 3 mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Dr. Andreja Hribar Hostnik zobozdravnica Hribska pot 12 (za gostilno Mak) 1290 Grosuplje ORDINACUSKI ČAS: kadarkoli po dogovoru mobitel: 0609 637-290 •telefon doma:775-287 telefon ordinacija. 765-547 osebno zagotovo dosegljiva v ordinaciji: PONEDELJEK - ČETRTEK: Od 16.00 do 18.00 ure PETEK: od 9.00 do 11.00 ure PRAVI NASLOV ZA VAZO VARNOST JE TEAM G.I.Z. LJUBLJANA, VOJKOVA 63 tel.: 168 64 16, 168 50 46, 340 161, fax: 168 50 48 ĐRUŽIBS: . prireditve, d.o.o. - S.D., d.o.o. varovanje premoženja, d.o.o. ¥: ljubljani rogaški slatini celju grosuplju izoli M NUBUO: - dežurni center z intervencijsko skupino - prevoz denarja - varovanje veleblagovnic - varovanje prireditev - požarna varnost ZAHVALA ob smrti žene, mame, stare mame in tašče MARIJE NOSE iz Prcdstrug 65 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem , sosedom in vaščanom za vso pomoč in molitve. Hvala vsem, ki ste darovali za maše. Iskrena hvala dr. Mariču, sestri Ljubi Laharnar, patronažni sestri Mariji Stankovič in g. Tonetu Fabjanu za vse obiske, prijaznost in pomoč v bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje ter godbi na pihala za zaigrane žalostinke. Še enkrat se zahvaljujemo vsem za polnoštevilni obisk na domu in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Nič več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 83. letu starosti je za vedno odšla od nas draga mama, babica in prababica ANA HOČEVAR iz Pod gore 23 Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dobrim sosedom za vso pomoč in molitve, ter vsakemu vaščanu in občanu iz Podgore in Dobrepolja. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevskemu zboru za ganljivo petje ob njenem slovesu in vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali. Vsi njeni KINOPROGRAM ZA APRIL 1996 KINO DOBREPOUE, VIDEM 34 PETEK, 5. april, ob20.30 uri ameriška drama NEVARNA SRCA KRATKA VSEBINA: Film je posvečen učiteljskemu poklicu in prikazuje, kako lahko en sam človek spremeni pogled na svet celemu razredu, razred pa spremeni življenje učiteljici. Film je nastal po resnični zgodbi. Največja vrednost filma je v tem, da daje vsem tistim, ki ga gledajo, in še posebej dijakom, občutek, da nimajo težav samo oni. Učiteljski poklic je poslanstvo in družba si tega premalo zaveda. Osebnost učenca se oblikuje v šoli in ni vseeno kdo jo oblikuje in kako... NEDELJA, 7. april, ob 15. uri in 20.30 uri ameriška družinska komedija HVALA ZA VSE KRATKA VSEBINA: Trije transvestiti, sicer barski artisti, SWAYZE, SNIPES, LEGUIZAMO, jo mahnejo na zahod. Avto se jim pokvari sredi Amerike v malem podeželskem mestecu. Moški tega mesteca dobesedno znorijo za tremi lepoticami na visokih petah.... Začnejo se zapleti norih zmešnjav in tragikomičnih zapletov. Nekateri film po svoji vedrini primerjajo s komedijo iz šestdesetih let "NEKATERI SO ZA VROČE". Izjemoma v NEDELJO, 14. april, ob 11.uri ameriška drama DUHOVNIK KRATKA VSEBINA: Mlad duhovnik na svoji prvi službi v Liverpoolski škofiji ugotovi, da • ima njegov predpostavljeni v svoji sobi zakonsko posteljo, kjer spi s svojo gospodinjo. Pri spovedi šolarjev izve, da neko učenko njen oče spolno zlorablja. Mladi duhovnik hoče temu narediti konec, vendar ugotovi, da temu ne bo kos in da med takimi ljudmi ne bo mogel več. opravljati svojega duhovniškega poslanstva, dokler ne pride do presenetljivega zasuka... Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Naš kraj r 1 KINO 3/1996 NEDELJA, 14. april, ob 15. uri in 20.30 uri ameriška gangsterska drama VROČINA KRATKA OZNAKA: Dve gangsterski tolpi, milijon dolarjev, borba za nadzor nad teritorijem, so glavni elementi vseh gangsterskih filmov. Film VROČINA glede tega ni izjema. Odlično zrežiran in odigran film s številnimi akcijskimi prizori. Kritika je film zelo dobro ocenila in ga uvrstila v sam vrh žanrskih filmov s gangstrsko tematiko. PETEK, 19. april, ob 20.30 uri ameriška romantična komedija NE IMEJTE ME ZA NORCA KRATKA VSEBINA: PAUL NEWMAN je mestna zguba - nikoli ni nič delal in se potika sem ter tja, po malem hodi vsem po živcih. Živi iz dneva v dan in ljudem prodaja filozofijo, ki naj bi držala celo življenje. Njegova nekdanja učiteljica je mnenja, da fant, kljub temu, daje star šestdeset let, precej obeta. Ni se zmotila! Zakaj, pa si oglejte v tej posrečeni komediji. NEDELJA.21. april, ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriška romantična komedija KDO BO KOGA (GET SHORTY) KRATKA VSEBINA: DANNY De V7TTO in JOHN TRAVOLTA sta ustvarilačudovito komedijo v stilu filmov NORI PROFESOR in DVOJČKA. Zgodba je sicer preprosta, a polna neverjetnih domislic. JOHNTRAVOLTA je izterjevalec dolgov in pride k producentu niz-koproračunskih filmov izterjat 15.000$. Namesto, da bi pobral denar, ga producent pregovori, naj prestopi k filmarjem.Tu se pričnejo številni komični zapleti in na koncu izterjevalce denarja spozna, da je lažje izterjati denar, kol posneti film, zlasti če je glavni igralec DANNY DeVITTO. PETEK, 26. april, ob 20,30. uri ameriška kriminalna komedija z. Wesslyem Snipcsom. ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU KRATKA VSEBINA: Če ste si ogledali film "59 POTNIK" ali film "HITRETARČE" potem veste, daje WESSLY SNIPES igralec, ki še tako akcijo ali kriminalko spremeni v komedijo. Rop poštnega vlaka je sicer zelo resna zadeva, vendar jo SNIPES spremeni v pravo komedijo zmešnjav, ob kateri se boste dobro zabavali. Poleg komičnih prizorov je tudi veliko akcije, streljanja in pretepanje. Vabljeni vsi, ki se radi ob akcijskih prizorih tudi od srca nasmejete. NEDELJA, 28. upi il, ulj 15. ui i in ob 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijski film SMRTONOSNI PORAZ KRATKA OZNAKA: JEANCLAUDEVAN DAMMEjc tokrat gasilec zaposlen v hokejski dvorani. Filmska zgodba se prične med hokejsko tekmo. Napeto ozračje se stopnjuje iz minute v minuto — zaradi odločilne tekme med moštvoma na ledu in zaradi ugrabitve obeh gasilčevih otrok, ki jih teroristi ugrabijo, da bi gasilca prisilili v njihove nečedne posle. Mojstrsko posnet film, ki gledalca 110 minut drži v napetosti in negotovosti. —'—rr TRGO JAN d o o Videm 42b 61312 Videm Dobrepolje od 1.4.1996 ■■ ■ Velikonočni popust Prekajen šink B.K. 1 kg.................. 989,00 Prekajena šunka s kostjo 1kg....... 979,00 Orehova jedrca I.kval. 1 kg............ 849,00 Ajdova moka 1kg Žito................... 279,00 Suhe smokve 250g....................... 159,00 Rozine 400g..................................109,00 Kokos moka 250g......................... 99,00 Olje Cekin 11................................. 169,00 \Je5ete uetilz Moka T 400 za vleč. in kvaš. testo..... 74,00 Prašek Ariel 4/1.................................1.190,00 Prašek VVaise Rise 2.4 kg................. 549,00 Pepsi Cola PVC 2.51.......................... 240,00 Margarina za peko 250g.................... 79,90 Milka'čokoJada 100g lešnik................ 109,00 Pomaranče 4kg.................................. 599,00 Ponudba velja da razprodaje zalog onočne praznilze vam zeti podjetje TRGO'JAN ■ V poletnem času je trgovina odprta od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00, v soboto od 700 do 13.00 in 17.00 do 19.00, v nedeljo pa od 7.30 do 11.30. -—--;-- f.',;'.;:.-.:-:U. lic____-