PRIMORSKI DNEVNIK
PoStatna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 178 (6465)
TRST, sobota, 6. avgusta 1966
Zaostritev med ZDA in SZ zaradi streljanja na sovjetske ladje v Hajfongu
— —
Ze drugi oster protest sovjetske vlade Toda vlada ZDA ga je - zavrnila
Ameriška letala so poškodovala sovjetske ladje, eno ladjo pa so torpedovke ZDA zaustavile - Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da je bila vsebina protesta «žaljiva» - Ne izključuje možnosti vojaškega vdora ZDA čez 17. vzporednik
MOSKVA, 5. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je poslalo danes vladi ZDA odločno protestno noto «proti izzivalnim dejanjem, ki so jih izvrSile ameriške oborožene sile proti sovjetskim ladjam, zasidranim v Hajfongu«. V noti se poudarja, da so se ^provokacije nadaljevale
kljub sovjetskim opozorilom 9. Julija tl., kar dokazuje, da hočejo ZDA še nadalje razširiti uapad na Severni Vietnam in Poslabšati mednarodni položaj sploh«. Nota opozarja, da ZDA ''Prevzemajo nase hudo odgovornost za verjetne posledice te Politike«. Vlada Sz zahteva potrebne ukrepe, da se taka deja-nJa takoj prenehajo.
Nota tako nadaljuje: »Ameriška Vojaška letala nenehno nadletajo sovjetske trgovske ladje, ko se Približujejo Hajfongu ter se na-8*° spuščajo nadnje, da bi preprečila njihov vstop v pristanite in izkrcavanje blaga ter tako kršijo načelo svobodne plovbe.
1. tm. ob 18. uri sta neko jetalo in en helikopter ZDA letela nad rusko ladjo «Ingur», medtem ko so štiri torpedovke manevrirale okrog nje in jo prisilile, ba se zaustavi. D:ne 2. tm. ob 6. Uri so ameriška vojačka letala streljala na ladje zasidrane v Haj-longu, in sicer tja, kjer so bile *?vjetiske ladje. Nekaj krogel velikega kalibra je zadelo motorno ladjo «Medin», pri čemer je bilo neposredno v nevarnosti življenje elanov posadke in varnost ladje.«
Sovjetsko noto od 9. julija je vlada ZDa 23. julija tl. zavrnila ? 'Ogovorom, češ da so bili stor-■leni vsi potrebni ukrepi, da bi *? izognili škodi za plovbo, hkrati Pa je vlada ZDA zanikala, da *o bile sovjetske ladje v nevarno.
Predstavnik ameriškega veleposlaništva je danes izjavil, da je embasada sovjetsko protestno noto **yrnila, češ da je nijena vsebina 'glede vietnamske vojne netočna _n Žaljiva«. Zato so noto vrnili sovjetskemu zunanjemu ministrstvu. Predstavnik poslaništva ZDA Je dodal, da to ne pomeni, da poslaništvo ne bo opozorilo držav-
ni Tant je imel prav, ko je po •kzgovorih v Moskvi napovedal nadaljnje poslabšanje mednarodnega Položaja zaradi vietnamske vojne. Med zadnjim bombardiranjem Haj-fonga so namreč ameriški piloti streljali na neko sovjetsko trgovsko ladjo v pristanišču, ameriške torpedovke pa so neko drugo ladjo zaustavile. Zato je sovjetska vlada izročila vladi ZDA včeraj ostro protestno noto in jo opozo-r*la na odgovornost za posledice takega izzivanja zlasti zaradi tega, ker se je izzivanje sedaj ponovilo še drugič. Po Ruskovih navodilih Je poslanik ZDA v Moskvi sovjetsko noto enostavno zavrnil, češ da je žaljiva, kar je v Washingtonu na tiskovni konferenci potrdil sam jt-usk, ki je tudi izjavil, da so ameriški bombniki včeraj že četrtič bombardirali demilitarizirano cono 0,1 17. vzporedniku. Pri tem pa ni Isključil možnosti, da bodo ame-S*ške čete 17. vzporednik prekoračile, ker se lahko zgodi, da bo Peki ameriški poveljnik pač lahko Prišel v tak položaj, da bo moral ir-vršiti takšen ukrep zaradi varnosti svojih enot.
fce dodamo k tem včerajšnjim vznemirljivim novicam še dejstvo, da je prejšnji mesec bombardira-Pje Severnega Vietnama doseglo rekord, ki bo najbrž v tem mesecu prekoračen, poterr. jc pac jasno, da se vprašanje vojne v Vietnamu kar zelo slabo razvija. Vsekakor pa je indijska vlada,'ki je Predsednica nadzorstvene komisije, imela zelo prav, ko je domneva, da pomeni bombardiranje ob tl- vzporedniku uvod za ameriški Prestop meje med obema Vietna-Pioma.
V Chicagu sta pravi bitki med dvema tolpama mladoletnih črncev dve osebi izgubili življenje, večje število pa jc bilo ranjenih. Istočas. Po so zažgali s steklenico bencina stanovanje črnke, ki jc «kriva», ker je prebivala v belem področju. Streljali so se v bližini mesta, ko je topla črnih mladoletnikov vdrla v veleblagovnico. Končno je 10 tisoč mož policije mobiliziranih, v *yezi z mirnim pohodom, ki ga vodi znani črnski pastor Martin Luther King v beli okraj, da manifestira proti rasizmu.
Na videz gre za ločene dogodke, k' pa imajo globoko notranjo povezavo, kot jo imajo z dolgo vrsto sličnih dogodkov, o katerih prihajajo v zadnjem času vedno števil-Pejše vesti iz ZDA. Gre za borbo Proti rasizmu, ki pa ne prihaja sa-P>o do izraza v odkriti in načelni hltki belih in črnih demokratov, temveč prav pojavi banditizma med črnci ponovno govore o strahotnih Posledicah diskriminacij in o nuj-Posti naporov, da se ne reši samo termalna vprašanja, temveč črncem omogoči dejanska enakoprav-Post.
nega tajništva na proteste glede incidentov, ki utegnejo sovjetske ladje spraviti v nevarnost.
Iz Hanoja poročajo, da je hanojska vlada proti bombardiranju demilitariziranega področja včeraj in danes, protestirala pri nadzorstveni komisiji.
WASHINGTON, 5. — Na današnji tiskovni konferenci je ameriški državni tajnik Dean Rusk izjavil, da ZDA «nimajo nobene želje začeti z borbami v demilitariziranem pasu med obema Vietna-moma.» «Mi bi bili zadovoljni,« je dejal, «če bi mednarodna nadzorstvena komisija osvobodila ta pas sleherne vojaške akcije. V tem primeru bi brez dvoma ta pas popolnoma spoštovali.« Povedal je nato. da je ameriško letalstvo štirikrat v šestih dneh bombardiralo to področje, ker da se ga Je posluževala severnovietnamska vojska, da bi se «infiltrirala» v Južni Vietnam.
Nato je Rusk rekel, da ZDA niso hotele vdreti v ta pas ali pa prekoračiti 17. vzporednik, ki je meja med obema Vietnamoma, temveč da so želele samo, da ne bi kdorkoli uporabljal orožja proti komur koli. Dodal je, da bo vlada ZDA «zelo vesela, ko bo videla, da so se te borbe končale, in sicer hitro.«
Na vprašanje, ali je kakšna razlika med morebitnim vdorom v ta pas in morebitnim pošiljanjem a-meriških čet v Severni Vietnam, je Rusk odgovoril, da gre za «v,praša-nje prihodnosti, ki je odvisna od razvoja dogodkov,« vsekakor pa «bo neki poveljnik moral sprejeti tiste ukrepe, ki bodo potrebni za varnost njegovih enot.« Vendar pa «ni nujno, da pride do takih borb v demilitariziranem pasu in tudi bombardiranje ni potrebno, le Severni Vietnam naj drži daleč od tega področja svoje čete in naj ga ne uporablja za važno pot infiltracije.«
Glede odnosov s Sovjetsko zvezo je Rusk Izrazil zaskrbljenost svoje vlade, ker napetost s SZ narašča. ZDA pa želijo odnose izboljšati, toda ne tako, da bi ((zapustile -lužni Vietnam«.
Rusk je nato zavrnil sovjetske obtožbe, da so ameriška letala poškodovala sovjetske ladje v Hajfongu. Poudaril je, da zaradi ((žaljivega tona sovjetska nota ni bila sprejeta«. Izrazil je dvom — spričo dejstva, da so bombniki namenjeni bombardiranju skladišč goriva — da bi zadeli kakšno ladjo tembolj, ker je bilo zagotovljeno, da so vse bombe padle «na predvidene objekte«. Rusk pa pri tem ni izključil možnosti, da so ((krogle o katerih govori sovjetska nota, prišle s strani severnovietnamskega protiletalskega topništva«. Dodal je, da bi SZ najbolj prispevala k pomiritvi med Moskvo in Washing-tonom, če bi sklicala konferenco o Vietnamu.
Nato je Rusk govoril še o nekaterih drugih mednarodnih vprašanjih. Glede predloga Kambodže, naj se ZDA pogajajo neposredno z osvobodilno fronto namesto s Hanojem in Pekingom, je dejal, da ta predlog ne nudi velikega upanja, razen če gre za vesti, s katerimi vlada ZDA ne razpolaga.
Glede vseazijske konference je dejal, da je ta taj'andski predlog konstruktiven in da. vlada ZDA upa, da e-e bo uresničil. Glede ameriških ujetnikov pa je rekel Rusk. da je boljše, če se o tej zadevi j no razpravlja preveč v javnosti.
' Zh prostovoljec iž socialističnih držav je Rusk izjavil, da bi vlada ZDA rajši videla, če bi namesto
prostovoljcev poslali kakšnega posredovalca v Ženevo.
Za ameriške čete v Evropi le rekel, da trenutno ni predviden umik večjih borbenih enot, pač pa je res, da so morali ((preurediti« ameriške vojaške enote v Franciji zaradi francoskega umika iz NATO. Glede sestanka med Johnsonom in de Gaullom je izjavil, da gre še vedno za «hipotezo».
Ni dvoma, aa so RusS^ve izjave v zvezi z indijskim predlogom v Kanadi in Poljski kot sočlanicama nadzorstvene komisije. V zvezi s tem se je zvedelo, da če bo Indija tudi formalno predlagala, da se mora komisija, ki ima sedaj samo eno postojanko, okrepiti, bo Kanada na ta predlog pristala, medtem ko se za poljski odgovor še nič ne
ve. Glede tajlandskega predloga
PO 41. ZASEDANJU V ŽENEVI
Resolucije ECOSOC za nerazvite dežele
ŽENEVA, 5. — Nocoj se je končalo 41. zasedanje ECOSOC Gospodarskega m socialnega svela OZN, ki je trajalo pet teanov. Na zasedanju so razpravljali predvsem o gospodarskih vprašanjih držav v razvoju in še posebej o tistih vprašanjih, ki so v zvezi s financiranjem In socialnim razvojem.
člani sveta so poudarili zlasti zaskrbljenost, ker se je mednarodna pomoč tem državam v zadnjih časih zmanjšala, tako da verjetno ne bo moč uresničiti desetletnega programa za razvoj, ki ga je pripravila OZN. Zaradi tega je ECO SOC sprejel med drugim sledeče tri važne resolucije:
I. Resolucija o financiranju razvoja, tako da bi se odstranile nekatere negativne težnje za pove-
pa se poudarja, da gre za prvi pri-	“zlike med industriisldmi
mer, ko neka država jugovzhodne ■	e- mecl- 1'haustrljsklml
Azije poskuša z neposrednim naporom rešiti vprašanje vietnamske vojne.
Za Indonezijo je Rusk izjavil, da vlada ZDA pristaja na njeno politiko nevezanosti ter da Ji je pripravljena pomagati pri obnovi gospodarstva. Za Nigerijo je izrazil zaskrbljenost zaradi sedanjega položaja ter upanje, da bodo njeni voditelji našli rešitev ter da bo tudi tej državi vlada ZDA ((zagotovila razvoj«. Glede Latinske A-merike pa vlada ZDA upa, da bo prišlo pred koncem letošnjega leta do sestanka poglavarjev držav in predsednikov vlad. O tem se vodijo pogajanja.
in manj razvitimi deželami ter da bi se spodbudile energije tistih držav, ki prejemalo pomoč, po drugi strani pa da bi se industrijske države zavedale nevarnosti, ki jo predstavlja siromaštvo.
2.	Resolucija o večstranski pomoči v živežu, ki bi jo morale dati članice OZN ob sodelovanju s FAO.
3.	ECOSOC je sestavi! tudi poziv vsem članicam OZN, naj sodelujejo s prispevki v naravi, denarju ali pa v služnostih, da bi se uresničil program, ki je bil določen za dobo 1966 in 1968, za kar je potrebnih več kot 275 mili Ionov dolarjev.
VOJNA V VIETNAMU
Včeraj: že četrto bombardiranje demilitariziranega področja
Druga obletnica napadov na Severni Vietnam - Rekord v juliju - V teku so še najmanj štiri «operacije»
SAJGON, 5. — Danes zjutraj so ameriški bombniki že četrtič bombardirali demilitarizirani pas, in sicer južno od 17. vzporednika, kot je povedal ameriški vojaški predstavnik, ki je dodal, da je kraj oddaljen samo 32 km od mesta Domg Ha, središča ((operacije Hastings«, ki se je končala prejšnjo sredo.
Nadaljuje pa se operacija «Paul Revere« v srednjem Vietnamu, kjer pa ni bilo večjih spopadov, toda od 1. maja je tam, po ameriških podatkih, izgubilo življenje okrog 800 partizanov. Ob obali pa «mari-nesi« nadaljujejo ob sodelovanju južnih Korejcev z operacijo «John Paul Jones«. Baje so potopili sedem «sampan», ki so verjetno prevažale opremo za partizane.
Uradni bilten Pentagona pa vsebuje danes vest, da je bilo v Vietnamu in v Laosu od 1. januarja 1961 do 31. julija letos ubitih 4569 ameriških vojakov, 263 vojakov pa je bilo izgubljenih.
Hanojska vlada je danes sporočila, da je 7. ameriško brodovje 2. t.m. povzročilo smrt 16 otrok med bombardiranjem Severnega
Vietnama, ko so ameriška letala barbarsko bombardirala civilna stanovanja in gospodarske objekte v Hajfongu.
V	Sajgonu je objavljena statistika o dosedanjih letalskih napadih, ki so se nadaljevali tudi včeraj in danes, na Severni Vietnam. Letalstvo vojne aviacije in mornarice je opravilo po teh podatkih 2815 ((misij«, pri čemer se šteje za eno misijo pet letal. Hkrati je bilo izvršenih 8335 napadov na Južni Vietnam ter 21.616 poletov za prevoz čet in materiala, za iz-vidništvo itd. Največ napadov je bilo v mesecu juniju, ko je bil dosežen «rekord». Izgube v mesecu juliju: 35 lovcev in eno letalo C-47, ki je opravljalo «tajno nalogo«. Danes so ameriška letala odvrgla tudi 3 milijone letakov.
V	južnem delu dežele se nadaljuje operacija «Macon», ki se je začela pred enim mesecem z dosedanjim rezultatom — po ameriških podatkih: 221 ubitih partizanov. Nadaljuje se tudi operacija «Koko Head«, med katero so aretirali okrog 100 ((sumljivih« oseb, 39 partizanov pa ubili.
■•»■■■m................miiinmi..................................................■„■■■■■.■■■■........................,„■„...................................................„„■..........
V OKVIRU RASISTIČNIH IN DRUGIH IZGREDOV V ZDA
Dva mrtva in deset ranjenih med spopadi v Chicagu
Zažgali so stanovanje črnke, ki prebiva v belem predelu • Mirna manifestacija proti rasni diskriminaciji ■ 25 odstotkov manj žita za pomoč nerazvitim državam
NEW YORK, 5. — Dve osebi sta bili ubiti in deset ranjenih ali opečenih med številnimi spopadi na južnem predelu Chicaga. Streljanje je trajalo vse do zore, ko sta se spopadli dve največji tolpi mladih črncev, ki se že teden dni pretepata za preoblast nad področjem. Gre za tolpi: «Blackstone ran-gers« in Eastside disciples«.
Prva žrtev je bila okrog polnoči noseča črnka, ki je bila stara 4f let. Poslavljala se je 6d prijateljev, katere je obiskala, ko so jo ustrelili iz avtomobila, ki je bil poln mladih črncev. Zenska, Sally Jackson, je bila na mestu mrtva. Priče so povedale, da so mladi banditi kričali aBlackston rangers«. Druga žrtev je eden izmed voditeljev tolpe «Eastside disciples« Henry Marshall, katerega so zaklali, ko se je odpravil na obisk k prijatelju.
V belem predelu Chicaga pa so vrgli «molotovovo» steklenico v stanovanje edine črnke Core Brown, ki prebiva v tem predelu s svoji-
mi štirimi otroki. K sreči Cora Brown in otroci niso bili ranjeni. Nekaj čez polnoči je prišlo do
Kingom na čelu, ko so jih že napadli belci, ki so pričeli metati ka. menje. To je povzročilo, da je v neredov v mestu Harwey, ki je pripravnem stanju vsa policija
nlfrAn. 1 O l«m	G V-.	01 -     /m _■ _   . 1	4	„
okrog 18 km od Chicaga. Skupina mladih črncev je razbila šipe veleblagovnice in ukradla 24 karabink in lovskih pušk. Intervenirala je
Chicaga (okrog deset tisoč mož) Voditelji v belem predelu, skozi katerega nameravajo iti črnci, so pozvali prebivalstvo, da se naj ne
policija iri prišlo je do streljanja, zmenijo za manifestacijo. Vendar
med katerim je neki mladenič u-strelil in težko ranil policijskega agenta Freda Hessa, ki pa ni v življenjski nevarnosti.
Danes bo Martin Luther King vodil mirno manifestacijo nekaj sto črncev in belcev na področju Chicaga, kjer preteklo nedeljo podobna mirna manifestacija za ukinitev j rasne diskriminacije ni uspela, ker so beli prebivalci napadli demonstrante s kamenjem. Policija je izjavila, da bo zaščitila povorko s pomebnimi silami in da bo preko tisoč agentov stražilo na tem predelu mesta.
Belci in črnci so se pričeli zbirati v javnem parku s pastorjem
PO RAZPRAVI V POSEBNI KOMISIJI
V petek bo imel Wilson v rokah posebna pooblastila
Zadevni zakonski načrt bo v četrtek pred domom lordov Soglasje med strankami za obnovitev mandata U Tantu
LONDON, 5. — Vso noč, do danes zjutraj, je poslanska komisija petindvajsetih končala z razpravo o zakonu za blokado cen in plač. Razpravljanje je bilo precej nenavadno, ker so poslanci imeli na razpolago osem zložljivih postelj na hodniku. Bilo pa je tudi precej napeto, ker je prišlo do prepira, tako da je danes zjutraj v znak protesta odšel iz dvorane bivši minister za tehnologijo in sedanji generalni tajnik sindikata za pre-
mmmkssm
Tako je bil videti hodnik v drugem nadstropju bocenske sodne palače po terorističnem atentatu prejšnji četrtek
vozništvo Frank Cousins. Dejal Je, da močna deflacija in povečanje brezposelnosti nista edina alternativa za blokiranje mezd in — enostavno ni hotel več sodelovati pri delu komisije.
Sicer pa se lahko reče, da je komisija z delom zelo hitela in ga zaključila dvanajst ur prej, kot je bilo predvideno. Sedaj napovedujejo, da bi morali zakon dokončno dobriti najpozneje do petka. V torek in v sredo bodo poslanci opravili zaključno fazo debate, v četrtek pa bodo zakon poslali v odobritev domu lordov. Ko bo tudi v tem delu parlamenta odobren, bo imela Wilsonova vlada v rokah izredna pooblastila za izvajanje stroge politike cen in plač.
Poleg že znane podpore nekaterih sindikalnih kategorij, so danes sklenili podpreti Wilsonovo politiko tudi delavci v prevozništvu, in sicer tako da bodo za pol leta odložili svoje zahteve po tri in pol odstotnem povišanju plač. Prihodnji teden bodo o blokiranju plač razpravljali z Wilsonom predstavniki železničarjev, kajti včeraj so kurjači in uslužbenci, ki delajo na lokomotorjih, zavrnili blokado in izjavili, da hočejo razpravljati prej z ministrom Brownom.
Danes je 35 laburističnih poslancev zahtevalo preiskavo o načinu ravnanja konservativne vlade med sueško krizo pred desetimi leti. Tedanjo vlado namreč obtožujejo, da je delala sporazumno s ' Francijo in Izraelom, kar ni bilo v skladu z njenimi izjavami pred parlamentom.
Zunanji minister Stewart Je sporočil, da se bo osebno udeležili zasedanja generalne skupščine OZN, ki bo prihodnji mesec.
Parlamentarci obeh angleških strank so sklenili, da se U Tantu obnovi mandat, ki mu zapade v novembru, ker je dokazal, da zna pogumno braniti mir in voditi politiko mednarodnega sporazumevanja.
pa se je že zbralo nekaj sto belcev, ki so se postavili v bližino parka, v katerem se zbirajo črnci.
Martin Luther King je bil ranjen še pred pričetkom manifestacije. Ko je izstopil iz avtomobila, ga je zadel kamen v glavo. Rana ni težka.
V	parlamentu države Alabama je izjavil senator Wilson, da jih je obvestila FBI, da je šest mladeničev odpotovalo iz Washingtona z namero, da ubijejo guvernerja Georgeja Wallaceja. Ta guverner je eden izmed glavnih pobomikov rasne diskriminacije in bo njegov mandat zapadel letošnje leto. On ne bo kandidiral, temveč njegova žena, ki Jo je demokratična stranka že uradno določila za kandidata na novembrskih volitvah. Vendar soproga Lurleen ne zakriva, da kandidira samo zato, da bo lahko njen mož še nadalje vodil državo.
Funkcionarji ameriškega državnega tajništva so potrdili, da so ZDA sklenile za 25 odst. znižati količino žita, ki ga bodo letos dale na razpolago v okviru ameriških programov pomoči tujini. O tem so že obvestili ameriške diplomatske predstavnike v tujini. Senator Mc Govem je kritiziral ta sklep, češ da je bil sprejet prav v trenutku, ko številne države, med njimi zlasti Indija, nimajo dovolj živeža.
V JUŽNI TIROLSKI
Brezuspešne preiskave o bombnih atentatih
Bočen, 5. — Nadaljujejo se preiskave o bombnih atentatih, vendar v®e kaže, da so brezuspešne. Na področju Montesilone so karabinjerji našli brzostrelko in puško, vse v odličnem stanju. Včeraj je prispel v Bočen poveljnik karabinjerjev armadni general Ci-glieri.
V	Moncuceu v bližini Isarca, kjer je pred dnevi počila bomba, je nekdo vrgel skozi okno vlaka petardo. Bila je nemškega izvora, saj so našli napis v nemščini •prepovedana prodaja mlajšim od 15 let«, petarda ni povzročila nobene škode, pač pa mnogo strahu.
List »Tiroler Tageszeitung« piše, da so se v Innsbrucku •zbudile« skrajne organizacije, ki se hoje, da jim bodo zadnji atentati škodovali List poroča, da so včeraj prejeli sliko južnega Tirolca Franza Hoeflerja, ki je bil zaradi dinamitnih napadov obsojen in ki je umrl v zaporu v Bocnu. Pod sliko je napisano, da so do sedaj umrli v italijanskih zaporih trije Južnotirolci.
V	Boenu je izšla »Pravna revija Gornjega Poadižja« in to tako v italijanščini kot v nemščini. To je prva pobuda, ko so izdali neko dvojezično revijo. Revija je trimesečnik. Vodi jo odv. Leone Ventrella, v upravnem odboru pa so pravniki avstrijske in italijanske narodnosti.
Avstrijska agencija »APA« sporoča, da je notranji minister u-kazal ravnatelju policije v Salzburgu, da napravi preiskavo v zvezi z intervjujem, ki sta ga dala Norbert Burger in Peter Kie-nesberger za televizijsko postajo Bavarske in katero so posneli na avstrijskem ozemlju. Obadva znana terorista sta zagovarjala atentat proti finančnim stražnikom.
Truplo finančnega stražnika DTgnotija so danes pripeljali v Catanio, kjer so bili v katedrali žalni obredi, na katerih so bili prisotni naj višji lokalni predstav-, niki oblasti ter predstavniki oboroženih sil. Ubitega finančnega stražnika so pokopali v Catanii.
Budistični voditelji so danes obtožili vojaško vlado generala Kija, da pošilja politične ujetnike v borbo proti partizanom, kjer se morajo boriti v prvih vrstah. Budisti zahtevajo, naj vlada začne proti aretiranim osebam med zadnjimi političnimi neredi z rednimi procesi. V sajgonskih zaporih je namreč sedaj več kot sto budističnih menihov in sester ter več tisoč budističnih laikov. Budistični popularni voditelj Tri Kvang pa je sklenil, da bo nadaljeval z gladovno stavko, ki jo je začel pred osmimi tedni, dokler se ameriška politika v Vietnamu ne spremeni. Razen tega ie Tri Kvang obtožil ZDA, da podpirajo v Vietnamu le zelo majhno manjšino, ignorirajo pa ogromno večino ljudstva.
Hanojski tisk poudarja danes obletnico prvega ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama, ki se je začelo v avgustu leta 1964. Tisk poudarja, da so se severno-vietnamske vojaške sile zelo naglo razvile in si pridobile mnogo Izkušenj. Hanojska tiskovna agencija pa je razširila poziv dveh ameriških letalskih častnikov, ki med drugim poudarjata, da se «borba vietnamskega ljudstva za neodvisnost in ponovno združitev brez tujega vmešavanja ne razlikuje od boja, ki smo ga mi vodili proti Angležem pred 190 leti «
V Sajgonu se mudi danes tudi Nixon, bivši podpredsednik ZDA In propadli kandidat na predsedniških volitvah, ki je med drugim izjavil, da bi bila «napaka napasti Severni Vietnam kot zahteva general Ki,» čeprav se «ne strinja s tistimi, ki Kija blatijo« ter da bo ((ameriško ljudstvo podprlo vlado, če se bo odločila za bolj trde metode za Severni Vietnama
mmm
Prizor iz nenehnih rasističnih neredov v ZDA
Nemški odgovor o britanskih četah
LONDON, 5. — Pogajanja med predstavniki Velike Britanije in Zapadne Nemčije glede prisotnosti britanskih čet ob Renu so se zaključila brez konkretnih rezultatov, odnosno so se samo dogovorili, da se . ponovno sestanejo 12. septembra v Nemčiji. Kot je znano, Velika Britanija zahteva, da plača Zapadna Nemčija v celoti vse valutne izdatke, ki jih ima Velika Britanija za vzdrževanje svojih čet ob Renu. Ti izdatki znašajo 94 milijonov funtov šterlingov na leto (157,5 milijard lir).
Zapadno nemška vlada Je danes odgovorila na britansko zahtevo o plačevanju valutnih stroškov. Odgovor so izročili britanskemu veleposlaniku v Bonnu in je menda dokaj meglen
NORFOLK, i — Ameriško vojaško letalo Je nosilo v posebni posodi, ki je bila pritrjena na krilo, tajne dokumente. Posoda pa se je iz nepojasnenih razlogov odlepila od krila in jo sedaj išče sto «marines» in deset helikopterjev.
iriiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiniiiuiiiiiiiiniii,,,umni,n,mm,,n,,!,, I|llll|„lllllllll11tlllllllll||l|||||n|||(||||||||||||)||||||||||||||n
V	JAVNEM ŽIVLJENJU SPLOŠNO POČITNIŠKO OZRAČJE
V	senatu razdelili osnutek zakona o javni varnosti
Ratificiran sporazum med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami - Minister Natali o programu modernizacije italijanskih pristanišč
RIM, 5. — V političnem in javnem življenju na splošno že vlada popolno počitniško razdobje in je večina ministrov ter predstavnikov strank odpotovala na počitnice izven mesta. Tako je predsednik vla-de Moro danes prispel v Predazzo (Trento), kjer se bo zadržal z družino nekaj časa na počitku. Pozdravil ga je župan, predsednik deželnega odbora, vladni komisar dežele in drugi predstavniki oblasti.
V senatu so danes razdelili besedilo zakonskega predloga, ki ga je sestavila vlada glede sprememb zakona o javni varnosti. Gre za bistvene spremembe, saj so upoštevali zlasti ustavna določila, kot tudi izpremenjen objektivni položaj, tako da bodo izpremenili 68 členov, 22 pa jih bodo ukinili. O zakonskem predlogu bo takoj po poletnih počitnicah pričela razpravljati odgovorna komisija senata.
Federacija zdravniškln zbornic (FNOM) je danes ratificirala sporazum, ki je bil v sredo 3. avgusta podpisan s predstavniki zavarovalnih ustanov. Na zasedanju vsedržavnega sveta je za sporazum glasovalo 48 članov, 19 jih je bilo nasprotnih, 9 pa se jih je vzdržalo. Predsednik PNOM Bariatti je v poročilu povedal, da so se dogovorili z ministrom za delo, da se bodo ponovno sestali 10. avgusta, ko bodo razpravljali izključno o specialistični zaščiti, naslednjega dne pa bodo se dogovorili še o zadnjih podrobnostih odnosov z zavarovalnimi ustanovami.
Sindikalne organizacije niso preveč navdušene nad tem sporazumom in pravi CGIL v svojem sporočilu, da je edina pozitivna posledica v tem da se povrnemo na stari sistem neposredne zdravstvene zaščite. CGIL pravi, da je obstajala edinstvena priložnost, da se temeljito reorganizira celotni zdravstveni sistem v Italiji, ki pa ni bila izkoriščena in se je v bistvu ohranilo staro stanje z nekaterimi manjšimi spremembami. Identično je stališče socialdemokratskega sin-dikata UIL, ki ugotavlja, da na za-
je tako FNOM ponovno dobila popolno prevlado.
Minister za trgovinsko mornarico Natali je v intervjuju z znano revijo «Espresso,> orisal načrte za ureditev italijanskih pristanišč. Minister pravi, da se je v povojnem razdobju italijanski pomorski promet povečal od 60 na 190 milijonov ton v vseh pristaniščih. Istočasno pa so pristanišča ostala bistveno neizpremenjena, po večini celo z enakimi napravami. Zato je treba nujno izvesti obširnejši program, ki predvideva v petih letih 260 milijard lir izdatkov in od česar se že izvajajo gradnje v višini 75 milijard lir. Minister je ugotovil, da ta sredstva ne morejo zadostovati za kritje vseh potreb in da bo zato treba izvršiti izbire pri. stanišč, ki jih bodo obnovili. Pri tem se bodo ozirali na sedaj obstoječe naprave in zlasti na realne možnosti razvoja pristanišča in njegove konkurenčne sposobnosti.
O tem vprašanju Je minister ponovno govoril v zaključku izjave, ko je dejal, da bodo odločitve lahko bile za nekatera pristanišča zelo boleče in bodo predstavljale hudo izgubo, vendar da jih je treba sprejeti v okviru splošnih italijanskih gospodarskih interesov. Minister Natali ni izrecno omenil nobenega pristanišča, vendar pa iz celotnih izvajanj še zlasti iz nekaterih okvirno poznanih načrtov izhaja, da gre verjetno za podoben primer, kot je šo v načrtih IRI pri reorganizaciji Sv. Marka in da torej Trst ni vključen med obsež-nješe programe reorganizacije in modernizacije pristanišča.
Uvodnik tedenskega glasila KFI «Rinascita» komentira program, ki ga je izdelala paritetičrla komisija za socialistično združitev. Uvodnik je napisal Amendola in v njem pravi, da ta program nikjer ne omenja krščanske demokracije, s čimer se strahopetno izogiba obravnave enega izmed bistvenih vprašanj dejanske stvarnosti. Zato pa se obširno ukvarjajo s komu-
dobja hladne vojne ter se niti ne potrudijo, da bi napravili kakšno analizo. Socialistično združevanje v Italiji se izvaja s sistematičnim razbijanjem vseh enotnih odnosov med delavskim razredom, kar je v nasprotju s splošnimi težnjami delavskega gibanja v Evropi in na svetu na splošno, ko se po ostrih nasprotjih hladne vojne ustvarjajo enotni odnosi med komunisti in socialdemokrati. V tej zvezi Amendola obsežno citira primer Francije, ko so komunisti in druge skupine nastopili skupno na predsedniških volitvah.
RIM, 5. — Konec maja je bilo v Italiji vpisanega prebivalstva 53.097.000 oseb, navzočih pa je bilo 51.824.000 prebivalcev.
ključnih pogajanjih niso bile pri-1 nistično partijo in ponavljajo sta-sotne sindikalne organizacije in dalre protikomunistične laži iz raz-
4 mrtvi ob atentatu na center ZDA
BOGOTA (Kolumbija), 5. - Sinoči je eksplodirala bomba na sedežu ameriškega kulturnega centra, ki je ubila štiri osebe, 15 pa ranila. Številni ranjenci se bore s smrtjo. Kulturni center je u-radna ameriška ustanova in odvisna od veleposlaništva ZDA, na. meščena je v novi veliki stavbi, ki so jo zgradili pred kratkim. V centru je bilo v trenutku eksplozije okoli tisoč oseb, ki so povečini študenti, ki so poslušali lekcije angleščine. Med ubitimi je 30-letni ameriški vzgojitelj Robert Msetik, ki je poučeval angleščino, ter 25-letni kolumbijski slikar Fernando Saenz, ki je bil umetni-ški ravnatelj centra.
Vse kaže, da je atentat izvedla neka ženska. Bomba je namreč počila v ženskem stranišču v pritličju. Nekaj trenutkov pred eksplozijo so videli, kako je prišla iz tega prostora »črno oblečena in zelo elegantna ženska«. Kolumbijski predsednik Guillermo Leon Valencia je označil ta atentat za •strahoten zločin«.
«lzvidniško» potovanje francoskega zunanjega ministra v vzhodni Evropi
hnjirje ^ qU>tlnlH*be
*
Sr
gltibbu ^ hi iltri'ihtt'0
Julri v Piranu mednarodni «ex tempore»
za slikarstvo
PARIZ, avgusta. — Couve de Murvilla Je francoski tisk krstil za najbolj kvalificiranega izvidnika generala de Gaulla. Izraz »izvidniku so prvit uporabili zanj pred dobrim letom dni, ko je Francija sklenila poslati svojega zunanjega ministra v vse socialistične države vzh. Evrope, ki niso Slanice varšavskega pakta, da bi ugotovila, ali lahko organizira s temi državami dvostransko sodelovanje in razvije odnose na novih temeljih.
Francija je poslala svojega zunanjega ministra v te države, ko je ugotavljala, da se je doba vojaških blokov preživela in da je hladna vojna doživela neuspeh, ker se nobenemu ni posreSilo, da bi vsilil drugemu svoje koncepcije ali da bi zmanjšal narašča-JoSo nevarnost atomske vojne.
Edini izhod iz tega položaja sta predsednik de Gaulle in njegova vlada videla v tem, da se okrepijo tisti elementi v mednarodni politiki, ki peljejo k popuščanju napetosti in novim odnosom med državami evropskega Vzhoda in Zahoda. Francija, ki Je sama zapustila zahodni vojaški blok, je ugotovila, da ima moralno pravico, predlagati državam vzhodne Evrope, da okrepijo dvostransko sodelovanje na vseh področjih, na katerih je mogoče prispevati k zbliževanju narodov, k njihovemu sodelovanju, popuščanju napetosti in utrjevanju miru.
Ko se je Couve de Murville predsinočnjim vrnil iz Budimpešte, z zadnje etape svojega «iz-vidniškega« potovanja, je bil zelo razpoložen in je rade volje razložil časnikarjem prve ugotovitve o rezultatih pogovorov, ki jih je imel z državniki vzhodne Evrope. (To sicer ni značilno za šefa francoske diplomacije, ki nikakor ne slovi kot prijatelj »sedme silen.)
Očitno je, pravi Couve de Murville, da so te države med seboj dokaj različne. K temu so vsekakor prispevale različne zgodovinske, gospodarske in druge razmere in pogoji. Nekaj podobnega je
Hitreje na Bled
Prav gotovo je že zelo blizu dan, ko se bo mogoče na Bled peljati po novi cesti. Hitro za Naklom zapusti nova cesta staro cesto in se spet z njo združi blizu Podvina, tam, kjer je gorenjska cesta že spet dovolj lepa. (Seveda pa ostane še vedno problem cesta od Lesc do Bleda!). Novi kos ceste pa je, kot pravijo, premalo povezan s kraji, mimo katerih pelje. Tudi bližine kakega gostinskega obrata niso izkoristili, istočasno pa tudi na cesti sami ni nikjer kakega bifeja ali bara, kakor smo jih vajeni na cestah pri nas (in ki jih pogrešamo tudi na cesti Ljubljana-Zagreb).
dognal tudi, ko je bil v državah Latinske Amerike.
Te razlike je ugotovil tudi v tem, kako državni in politični voditelji v Varšavi, Moskvi, Pragi, Bukarešti, Sofiji in Budimpešti obravnavajo posamezne politične probleme. Couve de Murville pravi celo, da niti niso popolnoma enakega mnenja o nemškem problemu. Pravi, da je te razlike pripisati geografskemu položaju posameznih držav, njihovi oddaljenosti od Zahodne Nemčije. Države, ki so bližje Zahodni Nemčiji, posvečajo temu vprašanju večjo pozornost.
Osupljivo pa je — pravi Couve de Murville — da te države precej enako mislijo o francoski politiki. Z drugimi besedami, te države so enih misli o vlogi Francije v Evropi tudi glede na sisteme vojaških blokov. Tako sklepajo iz Couve de Murvillove izjave pariški komentatorji, ki jim je to tudi najvažnejši rezultat Couve de Murvillovega «velikega izvidniškega potovanja«.
To pa pomeni, da Francija lahko najde z državami tega dela naše celine skupni jezik, kadar gre za probleme Evrope in miru, in morda celo tudi za metode, potrebne, da bi našli ključ do rešitve nemškega problema.
Kar pa zadeva nemški problem, so Francozi previdni In mi-I sli jo, da Je to najbolj pereč in j zapleten problem v kompleksu od-i nosov med evropskim Vzhodom in Zahodom. Z vsemi vzhodnoevropskimi vladami so se Francozi sicer strinjali v dveh važnih stva-| reh: prvič, meje začrtane leta 1945, j so dokončne, in drugič, Bundes-; wehr ne sme razpolagati z atomskim orožjem.
Toda kar se tiče nemškega problema v celoti, so mnenja glede metod in vsebine še vedno vsaksebi. Za socialistične države je najvažnejše, kar tiče evropsko varnost, da bi sprejeli sedanji teritorialni status obeh nemških držav in priznali njun obstoj.
Francoska diplomacija se v zadnjem času ni naravnost izrekla za ukinitev takšnega »statusa quo» (čeprav ne priznava Nemške demokratične republike). Namesto predlagane metode predlaga Francija drugo, svojo. Po formuli, ki Jo razvija pariški »Monde« v svojem povzetku o Couve de Murvil-lovih obiskih, je »predvsem treba zdraviti in ozdraviti nemško zlo«. Predsednik de Gaulle pojasnjuje to takole: za nemški problem bo najlaže najti rešitev, če se vsa evropska celina pomiri in združi.
Tako proceduro Je de Gaulle priporočil ta mesec tudi Erhar-du. Rekel mu je, da bo v jutrišnji Evropi «vsa Nemčija morala vsekakor igrati važno vlogo; eno gre k drugemu: celotna Nemčija s celotno Evropo«.
Čeprav govore o «celotni Nemčiji«, pa to ni več klasična formula o združitvi Nemčije, namreč takšni, kakršno hoče Bonn. Po francoskih zamislih lahko nemški problem rešijo vsi evropski narodi v drugačni atmosferi, umirjeni, razbremenjeni vseh elementov hladne vojne. S tem namenom je de Gaulle priporočil Er-hardu, naj okrepi in pomnoži stike svoje države z evropskim Vzhodom.
Couve de Murville Je med svojo prtljago iz vzhodnoevropskih držav prinesel ugotovitve, ki utegnejo biti koristne tudi za francosko diplomacijo. Minister, njegovi sodelavci in časnikarji, ki so ga spremljali na potovanju, so se lahko med drugim prepričali o tradicionalnih stikih prijateljstva med temi državami in Francijo, kakršne je gojila z njimi že pred minulo vojno in pomenijo plodna tla za sedanja prizadevanja. Razen tega je obojestranska želja, da bi okrepili vse oblike dvostranskega sodelovanja, utrdila Francijo v prepričanju, da ne more o-stati osamljena na celini, potem ko je izstopila iz NATO (te ugotovitve, pravijo Francozi, bodo prav tako poučne tudi za naše zahodne zaveznike, ki So prerokovali, da bo Pariz ostal osam ljen).
Couve de Murville Je poudaril, da je v vseh državah, ki Jih je obiskal, spoznal iskreno željo, da bi v Evropi okrepili trajen mir. Poudaril Je, da njegova vlada želi, da se nadaljujejo pogovori, ki so Jih bili začeli. «Pot mini se za anja s popuščanjem napetosti med vsemi evropskimi narodi.«
Prihodnja etapa njegovega potovanja Je Beograd. Ko Je predsednik zunanjepolitičnega odbora francoskega parlamenta Maurice Schumann govoril o tem obisku, Je poudaril, da so obiske tako »razporedili« namenoma, ker se Jugoslavija nikoli ni zapletala v hladno vojno na nobeni strani in zato naj bi ta obisk dal v nekem
smislu francoski politiki priložnost, da povzame svoja opažanja o kompleksnem problemu, ki se imenuje Evropa, ki pa ne pomeni več dveh ostro ločenih grupacij držav. V trenutku, ko se je Francija osvobodila prejšnjih obveznosti in pritiskov v okviru »svojega« bloka, si Je omogočila, da bolje in širše dojame evropski problem.
Catania: 40 stopinj
RIM, 5. — Z najvišjo dnevno temperaturo je danes na prvem mestu Catania, kjer je živo srebro pokazalo 40 stopinj. Na drugem mestu je Bari s 36, Catanzaro, Mes-sina, Palermo so dosegli 35, na rimskem letališču je bilo 34, v Bologni, Rimu in Cagliariju 33, v Pescari 32. Vrsta mest je dosegla, 30 stopinj: Bočen, Verona, Trst, Milan, Firence, Campobasso, Neapelj in Alghero.
ZAGREB, 5. — Dva potnika sta izgubila življenje, devet pa jih je bilo ranjenih pri železniški nesreči danes ob 1.25 uri na železniški progi pri postaji Plaško v Liki. Ogenj je zajel spalni vagon brzovlaka Zagreb-Split.
Doslej so identificirali trupla dveh potnikov, ki sta izgubila življenje v spalnem vagonu, ki je popolnoma zgorel. To sta Katica Nola, gospodinja, in Neda Vrbanič, novinarka, obe iz Zagreba.
Dan na dan
cestne nesreče
BENEVENTO, 5. - Dve osebi sta izgubili življenje in dve sta bili hudo ranjeni pri nesreči, ki se je danes zvečer dogodila na periferiji kraja Tufara Valle na cesti Benevento - Neapelj. Neki «600», ki ga je vozil 48-letnt moški, se Je iz neznanih razlogov prevrgel. Drugi avtomobilisti so vse Štiri potnike odpeljali v bolnišnico, vendar je že umrla šoferjeva žena ter 17-letni sin. Vozač sam in 11-letna hčerka pa sta v kritičnem stanju.
PIACENZA, 5. — Na državni cesti Piacenza - Voghera sta danes pri avtomobilski nesreči našla smrt priletna zakonca, 77 in 69 let. Njun 26-letni sin, ki je vozil avto, je hudo ranjen. Iz neznanih razlogov je avto nenadoma zavozil s ceste čez šest metrov visok nasip.
Utonilo 42 oseb
DŽAKARTA, 5. — Med nevihto v zalivu Tomlni pri otoku Cele bes se je potopil 50-tonski motorni čoln «Presentya». Utonilo je 42 o-seb, medtem ko sta se samo dve rešili.
Niti nočejo povedati da so bili oropani
CAGLIARI, 5. — Policija še naprej išče avtomobiliste, ki so Jih včeraj trije zakrinkani roparji na neki cesti v Sardiniji oropali. Zdi se, da je marsikomu všeč, da Je iz neprijetne zasede prišel živ in zdrav, pa niti ni hotel vložiti prijave proti roparjem, mogoče tudi v bojazni, da se ne bi roparji pozneje maščevali.
Kradel, da bi ženo obdaroval
RIMINI, 5. - Neki 27-letni nemški turist, ki je z ženo na poročnem potovanju, je prišel z drugimi turisti v neko draguljarno. Mladi mož se je skrivaj polastil neke zapestnice ter odšel z osta-
LONDON, 5. — Iz neke ankete, ki jo Je napravil list «The Secu-rity Gazzette«, izhaja, da so v letu 1985 v Veliki Britaniji tatvine in ropi prinesli njih avtorjem 42 milijonov šterlingov (okrog 73 in pol milijarde lir). V tej številki niso vključene izgube zaradi goljufivih dejanj. Od ukradenega blaga Je policija uspela dobiti nazaj za 8 in pol milijona šterlingov, tako da je ostalo kriminalcem v rokah za 33.600.000 šterlingov (okrog 59 milijard lir).
Številke kažejo obenem porast za 8 milijonov šterlingov v primerjavi z letom 1064, to Je za 23
Bivši častnik, 27-letni David Laf-ferty, se je v četrtek opoldne vrnil iz jame, kjer je v globini prebil 30 dni. S tem je potolkel rekord Francoza Antoina Sennija, ki je lani v neki jami pri Nici ostal 126 dni. Lafferty je šel v podzemlje 27. marca. S sabo Je vzel kakih 200 knjig, ki jih je vse prebral. Porabil je 850 sveč, petrolejko pa je imel prižgano po
lo družbo. Lastnik Je tatvino takoj opazil, telefoniral karabinjerjem, obenem pa poklical nazaj turiste. Mladi mož Je poskusil, da bi zapestnico »izgubil«, toda končno Je le karabinjerjem priznal, da je zapestnico ukradel, da bi jo daroval ženi. Ta tako zvišen nagib pa karabinjerjev ni ganil in odpeljali so ga v zapor.
LONDON, 5. — S pištolami v rokah sta se danes dva roparja polastila kovčka, v katerem so bile plače za uslužbence nekega londonskega podjetja. Dva uslužbenca sta komaj dvignila 1625 šterlingov (okrog 2 milijona in pol lir) v neki bančni podružnici ter hotela vstopiti v avto svojega podjetja, ko sta izza zadnjih sedežev, kamor sta se skrila, skočila dva nezr:an-tfa z naperjenima pištolama. Eden je ukazal šoferju naj požene, drugi pa si je dal izročiti denar.
Whitman pokopan
LAKE WORTH (Florida), 5. — Danes so pokopali Charlesa Josepha Whitmana, ki je s stolpa univerze v Austinu ustrelil 14 oseb, potem ko je že prej ustrelil ženo in mater. Istočasno so pokopali tudi mater, medtem ko so ženo pred tem pokopali v grobnici njenih staršev v Teksasu. Whitmanu so dovolili cerkveni pogreb, češ da za svoja dejanja ni bil odgovoren.
odstotkov. Približno polovica porasta gre na račun kriminalne dejavnosti na področju Londona.
Prestolnica je na čelu med področji, kjer so kriminalci najbolj' na delu, s škodo 18,640.000 šterlingov. Drugo področje je Lancashire z 1,240.000, nato Glasgow z 1,180.000, Liverpool z 990.000, Birmingham z 956.000 in Essex z 888.000 šterlingov.
Ko so danes v poslanski zbornici govorili o kriminalnosti in o spremembah, ki bi Jih bilo treba uvesti v zakon o mamllh, Je neki konservativni poslanec povedal, ka-.
12-14 ur na dan. Najbolj se je bal, da bi zbolel in moral predčasno prekiniti svoje podzemeljsko bivanje. Ko je vstal, je pol ure telovadil. Popolnoma pa je izgubil čut za čas. Bil je v telefonski zvezi s površjem, vendar pa ni nič zvedel, kaj se gori dogaja, ker mu niso povedali. Pač pa je sam poročal, če je vse v redu.
Ko je prišel na površje, se je
BRUSELJ, 5. —- Na plenarnem zasedanju svetovnega židovskega kongresa, ki je že nekaj dni v belgijski prestolnici, je včeraj spregovoril tudi predsednik za-hodnonemškega parlamenta Eu-gen Gestenmaier, ki je med drugim dejal, da »danes ne eksistira Nemčija, ki bi bila pozabila na preteklost, temveč eksistira Nemčija, ki se sramuje in ki je slovesno obljubila, da se nikoli več ne bo zgodilo kaj podobnega*.
Gerstenmaier, ki je bil povabljen na posebno debato, posvečeno temi »Nemčija in Židje nerešen problem*, je dejal, da se njegova izjava oslanja na dejstva, ki ne izhajajo samo iz zunanjih dogodkov, kot poraz, temveč iz notranje spremembe, ki je nastala med samimi Nem.i. Glede na strah pred pojavom nekaterih majhnih skupin skrajne desnice v Nemčiji je Gerstenmaier dejal, da je ta pojav »zaskrbljujoč in za. hteva budnost, vendar pa se nanj ne sme gledati kot na obnovo nacizma ali povratek barbarstva*. Na koncu je Gerstenmaier dejal, da je v Nemčiji kes, obžalovanje, spoznanje, kolikšni so bili nacistični pokoli, in pa spoznanje, da je odškodnina nujna. Kar pa
ko v nekaterih »klubih«, ki jih je označil za brloge, »rekrutirajo« mlade ljudi za uživanje mamil: ali jim povedo, da bodo našli ((surovino« v kakem skritem kotičku stranišč, ali pa jo vtaknejo kar v žepe njihovih površnikov v slačilnicah. Seznamu snovi, ki Jih zakon navaja kot škodljive, so dostavili še drugih pet. Dodali pa bodo tudi novo halucigensko snov, poznano pod znakom «LSD 25». Poslanka Aliče Badon Je dejala, da ni ni-kakega dvoma o negativnih učinkih, ki jih ima ta snov, če se ne uporablja pod strogim nadzorstvom.
najprej zanimal, kako se je končalo svetovno nogometno prvenstvo. Spočetka je bil njegov ko-rak nekoliko negotov, sicer pa mu je na površju zopet vse močno ugajalo, tudi hrana — v Jami Je Jedel same konserve — in pivo, ki si ga je v podzemlju tako želel. (Na sliki je David Lafferty z ženo in hčerko, takoj ko se Je vrnil iz jame.)
manjka, je notranje ravnotežje med Nemci in Židi, ki zahteva normalne človeške odnose.
Bilo je mnogo kritik dnevnega reda zaradi vpisa problema odnosov med Nemci in Židi za debato na plenarnem zasedanju. Nekatere židovske organizacije so včeraj objavile izjave, v katerih se protivijo vsakemu dialogu z Nemčijo. Delegati, ki so se priglasili k debati, so se večinoma izrekli za dialog med Židi in Nemci, čeprav so podčrtavali težave zaradi spomina na nacistične grozovitosti.
Preteklo noč so se na zidovih palače, v kateri je kongres, na spomeniku belgijskemu kralju Albertu, ki stoji na vrtu te palače, ter na stopnicah poslopja pojavili čtevllni protisemitski napisi, kljukasti križi ter napisi »Heil Hitler*. Policija zadevo preiskuje.
Gorenjski sejem včeraj odprt
LJUBLJANA, 5. — V Kranju so odprli danes 16. gorenjski sejem, na katerem razstavlja okrog 220 podjetij. Razstavljeni so eksponati industrije, oblačilne konfekcije, elektroindustrije, živilske industrije in razni artikli za široko potrošnjo. Na sejmu bo dvakrat na teden modna revija, pri kateri bo sodelovalo 15 podjetij. Značilnost letošnjega sejma je v tem, da se bodo na samem sejmu lahko kupovali vsi razstavljeni predmeti. Sejem bo trajal do 16. t. m, Predvidene so tudi številne kulturne in zabavne prireditve, ker organizatorji pričakujejo velik obisk domačih in tujih turistov.
Tudi za Italijane etiopske nagrade
ADIS ABEBA, 5. — Dve od šestih mednarodnih nagrad «Haile Selas-sie«, ki so bile dodeljene letos, sta bili dodeljeni Italijanom. Eno nagrado je prejel profesor Rodolfo Pichi Sermolli z univerze v Firencah, drugo pa kmetijsko podjetje Casciani in De Nadai iz Elabereta (Eritreja). Prof. Sermolli prejme nagrado za študij botanike v Etiopiji. Nagrada znaša 20.000 dolarjev z zlato medaljo in diplomo. Za omenjeno kmetijsko podjetje pa utemeljitev nagrade navaja, da je nastala vzorna kmetijska industrija, kjer Je bila prej puščava. Nagrade bo izročil cesar Haile Selas-sie oktobra v Addis Abebi.
Indonezija izvaža v ZDA ženske lase
DŽAKARTA, 5. — Nekoliko majavo indonezijsko gospodarstvo Je našlo sijajen izvozni predmet za ZDA: ženske lase. Kakih 5.000 ton las so že prodali Američanom po povprečni ceni 5 dolarjev za kilogram. To je sporočila agencija «Antara», ki je še dostavila, da so najboljši lasje žensk z Jave. Ti lasje so dolgi in odlični za izdelavo lasulj.
VERONA, 5. — Neki 21-letni Danec se Je z gumijastim ležiščem odstranil kakih 70 metrov od o-brežja, gardskega Jezera, potem pa je izginil, ne da bi bilo mogoče pojasniti, kako in zakaj. Truplo so potem našli v globini okrog 20 metrov.
Priglasitev je možna že danes - Vabljive nagrade
Mestna galerija v Piranu se je zdaj lotila te prireditve, ki preseneča na prvi hip kot njena prva takšna kombinirana umetniška manifestacija, če pa se upoštevajo posebni pogoji razpisa, se nam zdi edinstvena tudi v jugoslovanskem državnem merilu. V naslednjem naj povemo malo predzgodovine in aktualnega povoda za takšno prireditev. Pod že tradicionalnim nazivom ((FORMA VIVA» se prirejajo v poletnem času enomesečni kiparski simpoziji, za izdelke v kamnu v Seči pri Sečovljah, v lesu v Kostanjevici na Dolenjskem, v železu pa v Ravnem na Koroškem. V območju piranske komune je zelo prikladen ambient na glavici polotoka Seča. Tam je z leti nastal že kar pomemben eksponat kamnitih skulptur na prostem, nekakšna muzealna zbirka kiparstva, ki diha v prijetnem gaju z njegovimi drevesi in se zdi, kakor da je zrastla na priroden način iz zemlje, na katero je bila postavljena. V romantični okolici tega kraja obiskovalci imajo lepo priložnost doznati nekakšno občo oceno situacije sodobnega kiparstva na mednarodni ravni. Tukaj so obklesali kiparji obeh spolov, domači in tuji iz daljnih krajev, pripeljane kamnite gmote za svoje individualne izdelke. Analogno drugi umetniški produkciji se je tudi na tem mestu očitovala tendenca dodajanja realnih elementov splošnemu abstraktnemu konceptu moderne dobe, s poudarkom monumentalnosti. V celotnem sklopu razstavljenih del prevladuje tehten vtis resnobe; ta se je naposled prenesel tudi na bližjo okolico, kajti posameezni kiparski izdelki podobnega stila in vsebine, postavljeni v bližini novih modernih turistično-gostinskih objektov z usklajeno arhitekturo od Portoroža do Lucije, so postali del lepe harmonične celovitosti. Vsakomur se odkrivajo nove arhitekturno-umetniške sredine našega obmorskega turističnega centra v okviru regulativne urbanistične zasnove primorske Slovenije.
Gospodarska reforma je med drugim tudi tukaj sprožila odločitev, da se vsakoletni razmeroma dragi kiparski simpoziji spremene v trienale, tako da se izmenoma vršijo v omenjenih treh krajih. Zato ga bomo letos pogrešali v Seči.
Da bi se dopolnila tako nastala praznina v letošnjem umetniškem dogajanju, je priskočila piranska galerija z organiziranjem sicer krajše slikarske prireditve pod gornjim naslovom. Namreč že sama izdelava zamišljenih slik ne zahteva toliko časa in fizičnega napora kot izklesavanje večjih kamnitih kipov. Po drugi strani pa je nekakšno kratkopotezno slikanje povoljnejše za ocenjevanje prve podzavestne neposredne u-metntške intuicije, ko ni časa niti ne priložnosti, da avtor dopolnjuje prvotno zasnovani izdelek z razumskim razglabljanjem in pripravljanjem tega, kar mu je bil predstavil prvi navdih izbranega motiva-objekta.
Nekaj podrobnosti iz razpisa nagrade »er temporeu za slikarstvo Piran 1966: Iz pravilnika izhaja, da bo delovni čas 7. t.m. od 6. do 17. ure. Udeležba je dovoljena vsem likovnim umetnikom. Priglasitev in markiranje platen in drugih podlag bo dvakrat v galeriji, in to 6. t.m. od 12. do 20. ure in naslednji dan od 6. do 10. ure. Vsak udeleženec lahko predloži po 2 platni. Izbira formata, tehnike in stila je prosta. Edino obvezni so piranski motivi za temo slik. Izdelke je treba dostaviti galeriji do 17. ure 7. t.m., crez okvira in pripravni za razstavo, opremljeni pa na drugi strani z imenom avtorja in njegovim naslovom, naslovom in ceno izdelka. Ocenjevalni odbor, ki ga sestavljajo akademski slikarji Lojze Spacal, Nikolaj O-merza in Mire Cetin, bo izbral najboljša dela za razstavo od 7. do 21. t.m., ki se bo pričela prvi dan ob 21. uri. Ob tej priložnosti bodo podelili 3 odkupne nagrade po 3.000, 2.000 in 1.000 ndin in še druge odkupne nagrade posameznih podjetij in ustanov. Preostali izdelki se vrnejo najkasneje do 10. dr.m.
Ta pravilnik je do sedaj že razpisan na približno 200 naslovov likovnih umetnikov in njihovih organizacij, tako da je število obveščenih v jugoslovanskem območju, sosedni tržaški in furlanski pokrajini doseglo približno 2000. Posamezni prejšnji razstavljavci v isti galeriji iz Avstrije in Poljske, kakor tudi prehodni likovni umetniki, ki obiskujejo galerijo, prihajajoči iz raznih držav, so ravno tako prejeli ustrezne informacije s primerki razpisa. Torej je poskrbljeno za obsežno obveščevanje, ki se bo nadaljevalo vse do samega začetka. Organizacijska shema začasno vzpostavljenih služb, vezanih za upravo galerije, kakor so sprejemna pisarna, skupina asistentk za pomoč umetnikom pri delu,
odbor za ceremonial, komisija za nagrade in tehnična služba, poleg samostojnih služb tiskovnega centra v galeriji in ocenjevalnega odbora je dala osnovo za potrebne prve priprave, ki so načrtno dokončane tako, da se bo celo prireditev lahko razvijala brez težav. Potek ceremoniala pri otvoritvi razstave predvideva pozdravne nagovore uprave galerije, občinske skupščine in turistične organizacije, podelitev nagrad in sprejem pri predsedniku občinske skupščine. Idejni koncept, povezava organizacijskih prijemov in prvih priprav ter sistematično obdelovanje podrobnosti, so imeli svoje središče pri agilnem tgjniku mestnega sveta zveze kulturno-prosvet-nih organizacij, ki je obenem upravnik galerije in tudi sam slikar realističnega in abstraktnega načina, Pavle Zamarju.
S to prireditvijo, na kateri se računa z vsaj 80 do 100 dejansko sodelujočih likovnih umetnikov, se namerava končno še komple-tirati umetniški fond lokalne motivike, kar je popolnoma upravičeno glede na številčno obsežnost in mnogostranost tukajšnjih možnosti zanimivega upodabljanja. Saj to ugotavljajo domači in tuji ljudje, ko večkrat zaman iščejo izdelke te vrste.
A. LENARČIČ
V uprizoritvi «Aide» na tržaškem gradu poje Luisa Maragliano v naslovni vlogi, Flaviano Labo pa v vlogi Radamesa
Razprave SAZU
(Razred za prirodoslovne
in medicinske vede)
Med publikacijami, ki nam jih ljubeznivo, pošilja Slovenska a-kademija znanosti in umetnosti, je tudi zelo zajetna Vlil. knjiga Razprav (Dissertatlnnos) Razreda za prirodoslovne in medicinske vede. Navajamo vsebino tega zbornika:
V. Ravnik: Morfološko-sistsmat-ska in horološka problematika vrste Globularia cardifolia L.s lat. (fam. Globulariaceac). L. Lazar: Prispevek k poznavanju flore alg Slovenije, Vi J. Hadži: Polip kot temeljna in prvotna oblika knularijev. J. Bola: Rodova An-cylus O. F. Muli. in Acroloxus Beck (Gaslropoda. Basommato-phora) v podzemeljskih vodah Jugoslavije. B. Šket: Taksonorhska problematika vrste Asellus aquati-cus (L.) Rac (Crust., Isopoda) s posebnim ozirom na populacije v Sloveniji. I. Rakovec: Plcisto-censlr.a sesalska favna iz Risova-če pri Arandjelovcu. A. Ramovš in V. Kochanskg-Devidč: Razvoj mlajšega paleozoika v okolici Ortneka na Dolenjskem. M. Mihaklo-vič in A. Ramovš: Liadna cefalo-podna favna na Begunjščici. A. Sercelj: Staropleistocenska flora 'z Bukovice pri Ilirski Bistrici. A. Sercelj: Palofloristična raziskovanja v Triglavskem pogorju.
Zbornik Pininfarina
V krasni zunanji obliki je izšel zbornik Pininfarina (7/1966), ki se z besedami Enza Ferrarija na uvodnem mestu spominja umrlega Giovan Battlste Pininfarine. Kot znano je veliki selfmademan umrl letos aprila: v zborniku je njegova barvna fotografija. Ostale članke m več kot sto straneh velikega formata so prispevali številni drugi avtorji. Člani se tičejo raznih področij, tudi elizabetinskega gledališča (Severo Boschi); nekateri so objavljeni v francoščini ali angleščini ali nemščini. Celoten zbornik je z izbranim okusom ilustriran in sploh imenitno opremljen.
lllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiMiiniiiniiiiiniiitiiiiiiiMiiiiMmiminiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiMiiilliiiiliillliiifimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiooiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinmililiiil
NA iHCimŠK! PROG! V LIKI
Novinarka Vrbaničeva zgorela v spalnem vagonu
MED ZIDOVSKIM SVETOVNIM KONGRESOM
V Bruslju kljukasti križi in protisemitski napisi
Na kongresu je govoril tudi predsednik nemškega parlamenta Gerstenmaier
Letošnje deževje je pripomoglo, da je na Dolenjskem mnogo gob. Po vseh dolenjskih cestah je te dni veliko otrok in odraslih, ki ponujajo jurčke za vlaganje. Njih cena je od 700 do 1000 din kg
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiniiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
V Veliki Britaniji, zlasti v Londonu tatovi in roparji zelo uspešni
BORBA PROTI LAKOTI V ZASTOJU
Znižuje se obseg pomoči nerazvitim deželam
Vietnamska vojna je zadala hud udarec načrtnosti politike za zmanjšanje razpona med visoko razvitimi in nerazvitimi državami
Vprašanje lakote na svetu In razvoja dežel v razvoju je še ve-dno, mogoče bolj kot kdaj koli, v ospredju. V vseh minulih letih se je mnogo govorilo o tem vprašanju, občasno so bili tudi sprejeti razni ukrepi na najvišji ravni (OZN itd.), bilo Je sklenjeno, da vsaka država podvoji vsako leto iz svojega proračuna določeno vsoto, kot prispevek za države v razvoju. Vendar pa je bila ta pomoč največkrat podrejena določeni poetični strategiji in taktiki posameznih držav. Pri tem mishmo seveda na prvem mestu na ZDA,
Te politične kalkulacije so postale očitne že pred več kot desetimi leti, ko je bila v teku hlad na vojna. Tedaj so ZDA nudile svojo finančno in na splošno gospodarsko pomoč tej ali drugi dr-žavi, toda vedno le pod pogojem, da se politično opredelijo, da zavzamejo določeno stališče v poli-
'MiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiitiiimii
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Lumbago
“Zaradi bolečin v križu se ne morem niti pripogniti. Vsak pre-mb, pokret, celo kašelj, mi pov-
zroča silno bolečino v ledju, ki spremlja vsak gib hrbta«. Take ‘n podobne tožbe slišimo od bolnikov, pri katerih ugotavljajo zdravniki, da imajo lumbago (od latinske besede lumbus, kar po-nieni pas oziroma ledje) ali led-ven i vsek. Ta bolezen nastjane kipoma, kot bi vsekala silna bolečina v ledju, najbolj pogosta ie pri moških, ki se pečajo s fizičnim delom in delajo v vlažnih in hladnih prostorih. Obole-nie napada tudi tiste, ki niso nauajeni na dolgotrajno fizično delo. Dn (j0 obolenja pride, je nčasih potrebno samo, da se na Ptimer pri enkratnem vzdigava-niu težkih predmetov nategnejo ledvene mišice.
Tri lumbagu gre za bolečine Pzdoli ledvenih oziroma križnih niišič. Poleg bolečine je značilna tndi zmanjša na gibljivost telesa. Bolnik se boji pregibov v križu
Vzrok je lahko nenaden prehlad in različni činitelji, ki so *'cer značilni Za revmatizem. Po štirih do petih dneh bolečine navadno minejo, če trajajo kakih deset dni ali več, je to znak ali vsaj sum na drugo bolezen, največkrat hrbtenično. V takih pri-tnerih nam bo pri nadaljnjem razpoznavanju bolezni p omagala rentgenska slika hrbtenice.
Lumbaga ne smemo zamenjati * tako imenovanim radiukulitisom (vnetje živčnih korenin). Glavni znaki lumbaga so bolečine v kri-
ki polagoma prehajajo v noge. Ce bolnik miruje, lahko bolečina tzgine, čim se pa bolnik premak-ne, ga močno zaboli.
Zdravljenje lumbaga obstoja v glavnem v mirovanju in uporabljanju fizioterapevtskih metod, h°t sta toplota in masaža. Dajemo tudi sredstva proti bolečinam, tn sicer aspirin, piramidon ter praške s kodeinom_
Lumbago se ne pojavlja samo
posledica težkega fizičnega dpla, p0 raznih poškodbah in po Prehladu, ampak ima lahko svoj izvot v okvari živcev in hrbtenice ali pa je posledica plevritisa, °holenj želodca in ženskih bolez-ni- V takih primerih so bolečine v križu kroničnega značaja. Razpoznava m zdravljenje Je pa stvar zdravnika.	Dr. S. B.
tični bitki, ki se je bila med za- j ostalosti, Svetovno tržišče je nje-
hodnim in vzhodnim blokom. Tedanja pomoč ni bila torej premišljena in samostojen člnitelj v borbi za odpravo zaostalosti, revščine in lakote v Aziji, Afriki In celo Južni Ameriki.
Pokojni predsednik Kennedy (in tu ne smemo pozabiti niti velikega vpliva, ki ga je imel na svetovno politiko pokojni papež Janez XXIII.) je skušal korenito spremeniti dotedanjo politiko na področju pomoči nerazvitim deželam. Ta nova politika se je razvijala vzporedno z izboljšanjem mednarodnih odnosov, s korenitimi spremembami v vodstvu po-
izprosen gospodar, ki terja od zaostalih dežel cenene surovine in polizdelke ter Jim daje v zameno drage .industrijske proizvode. Tako se nudi razvitim državam možnost, da se obogatijo na račun revnejših, katerim je zaprta pot k vsakršnemu razvoju.
Politiki so v današnjih pogojih svetovne politične konjunkture pozabili na ta resna vprašanja, ker menijo, da je važnejše reševati probleme političnega prestiža, u-trjevanja vplivnih področij Itd. Kljub temu pa to vprašanje ni popolnoma zamrlo. Strokovnjaki raznih dežel še nadalje proučuje-
Utike^ Sovjetske zveze, ki _Je ve- |j0 ta vprašanja ter pripravljajo ~“x	'načrte za smotrni razvoj zaosta-
lih dežel. Te načrte pa bo mogoče izvajati le, če se bo utrdil mir v svetu. Zato je borba za mir ena izmed poglavitnih nalog, ki čakajo človeštvo v bližnji prihodnosti.
dno manj cikala na prestižne pobude in posege, ki so bili značilni za Stalinovo razdobje. Sovjetska zveza se je tedaj načrtno podala na pot hitrejšega tempa gospodarskega razvoja, kompetitivnosti na svetovnem tržišču ter dviganja življenjske ravni sovjetskih ljudi. Vse to je sililo predsednika Kennedyja, da spremeni dotedanjo politiko ZDA
J. Kennedy pa je bil v precejšnji meri optimist. Sem pa tja je še prišlo na svetu do zaostritve politične krize in ob vseh teh prilikah so ameriški konservativni krogi skušali zaustaviti proces po-mirjevanja ter spraviti politiko pomoči nerazvitim deželam v stare kolesnice. To je postalo očitno posebno za časa kubanske krize. Tako je tudi Kennedyjev na črt hitro splahnel.
Od tedaj so se svetovni politični dogodki razvijali nadalje v taki smeri, ki je negativno vpkvala na vse poskuse, da bi se začelo resno reševati vprašanja gospodarske zaostalosti nerazvitih de žel. Odločilen udarec tem posku som pa je zadaia vietnamska voj na. ZDA so se z Johnsonovo po litlko v jugovzhodni Az'ji zaplet le v kritičen poiožaj, ki za seda, ne kaže nobenega izhoda. Iz leta v leto raste število vojakov ki jih i ameriška vi? :a pošilja na pozor-nico te izrazito neoKoionialistlč-ne vojne. S tem se seveda večajo tudi finančni stroški. Računajo, da ZDA potrošijo danes letno 20 milijard dolarjev za vzdrževanje svojega vojaškega aparata In -svoje politike v Vietnamu, če pomislimo, da celotni ameriški državni proračun ne znaša 100 milijard dolarjev, potem vidimo, da vojna v Vietnamu stane Američane eno petino njihovega drzivnega proračuna. Kaj v tehopogojlir o-stane za pomoč neražvltlm državam? Gotovo le trohica, katero pa se uporablja samo za pridobivanje zaveznikov
Položaj, ki »e v zadnjih časih razvija na tem področju, je zelo zaskrbljajoč. Znano Je namreč, da je bil neenakomeren gospodarski in družbeni razvoj v, svetu eden izmed činiteljev, ki so pogajali v veliki meri mednarodne konflikte ter pripravljali pot svetovnim vojnam. Ta enakomerni razvoj pa se danes jača, namesto, da bi se razpon krčil. Razvite države gredo naglo naprej po poti gospodarskega in tudi družbenega razvoja. Bogastvo se kopiči v razvitih državah, medtem ko v Aziji, Afriki in tudi Latinski Ameriki milijoni in milijoni ljudi umirajo od lakote. Po zadnjih podatkih živita na svetu danes okoli 2 milijardi ljudi, ki so podhranjeni ali pa nezadostno hranjeni. Vsak dan umrejo od lakote desettisoči.
Jasno je, da si zaostale dežele ne bodo mogle same pomagati, | da bi se izvlekle iz pogojev za-
•;	- w ^ -
Vodn jak na Trgu neodvisnosti in miru v La usarin i
lllllllllllllllll|||||II|«H||||||||||||||lltllll|l|||||||||ll||l|Ul,II,,II,1|||1||||||||||||||||||||||,|,,,,II|,I||||||||||||||||||||||,|1||||||||||||||||||||||||||||||||V||||M|||||||||U(||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M|||||
VLOGA STARŠEV PRI ODLOČANJU O BODOČNOSTI MLADINE
V uporabi prostega časa otrok skrit namig za izbiro poklica
Premalo raznolikosti pri izbiri - Važna vloga posvetovalnic - Nuditi deklicam možnost, da se udejstvujejo v proizvodnih panogah
Ob neki priliki smo izvedli anketiranje na eni izmed strokovnih šol v Trstu. Zanimalo nas je vprašanje, kam nameravajo naši otroci po dovršeni strokovni šoli. Rezultati so bili v glavnem naslednji: dečki so se odločili za mehanike, mizarje, trgovce in tehnike; dekleta pa za šivilje, frizerke, prodajalke in gospodinje. S tem je njihov interes ali zanimanje in obenem tudi znanje o poklicih zaključeno. To je bolj žalostno, kot se nam na prvi pogled zdi. Predstavljajmo si, da bi se večina mladine v naši državi odločala na podotičil1 način; v nekaj letih bi imeli superproduk-cijo teh poklicev, vsa ostala področja obrtniškega in'1 industrijskega delovanja pa bi skratka izumrla oziroma bi morali uvažati delovno silo. Pomislimo še na našo brezposelnost in na to, da imamo na svetu okrog 40.000 poklicev, izmed katerih jih je v Italiji vsaj 25.000, in pred nami se razprostira zelo žalostna slika našega bodočega delovanja, napredka in konkurence.
Z druge strani zahteva naša industrija vedno več strokovnega kadra, ker samo tako lahko konkurira na svetovnem tržišču. Od tod izhaja potreba po usmerjenosti otrokovih sposobnosti v določen poklic, od tod tudi poklicna usmerjenost mladine, in zato se tudi država zanima in podpira razne ustanove za profesionalno orientacijo.
'Človek prinese na svet določen fiziološki substrat, določene neizoblikovane talente, ki jih je treba najprej vzbuditi, nato uravnavati ln usmerjati. Otrokove dispozicije so v resnici plastične, se
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 —
Poročila; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 opek slovenskih Pesmi; 11.45 Vokalni ansambli:
12.15	Tone Penko: «Raki In raka Vice«; 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Pesmi za poletje; 14.45 Parada orkestrov; 15.30 Poje otroški zbor osnovne šole iz Trnovega pri Ljubljani; 16.00 Volan; 16.20 Aleksij Pregare: ((Zmagoslavje gospe Marije«; 16.50 Kraji in dežele v simfonični literaturi; 17.20 Na elektronske orgle igrata Ken Grif-fin in Sid Hamilton; 17.30 Raz-kuštrane pesmi; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Panorama ameriške folklore; 18.45 Glasbeni vrtiljak; 19.15 Počitniška srečanja; 19.30 Zabavni ansambel;
20.00	Športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Osebnosti v jazzu;
21.00	Josip Jurčič: «Deseti brat«:
«Kvas doštudira in se poroči z Manico«; 21.40 Operetne melodije;
22.15	Pesem in ples.
Trst
12.05 Plošče: 12.25 Tretja stran.
Koper
6.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.30 —
Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Glasbeni soored; 10.30 Celentanov vlan; 11.00 Glasbeni program;
n 45 pisana glasba?"'in" lJ(K)	Mala
15.00	Popevke; 16.00 Zabavna glasba; 16.45 Pojeta Eti Juvan in Igor Jakac; 17.00 Pisma poslušalcem;
18.00	Iz operetnega sveta; 18.45 Jazz; 19 00 Prenos RL; 20.00 Šport;
20.30 Prenos RL; 23.15 in 23.35 Plesna glasba.
SOBOTA, 6 AVGUSTA 1966 Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila; 8.30 Pisana glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni program; 9.30 Straussove skladbe; 10.05 Popevke; 10.30 Operni baleti; 11.15 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 13.30 Glasba za dve celini; 14.30 Ital. popevke; 15.15 Baleti; 16.15 Detektivske uganke; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Oddaja za bolnike; 18.10 Pisan spored; 19.35 Vrtiljak pesmi; 20.25 Scribe in Mčlesville: «Malica na travniku«; 21.15 Pesmi; 21.30 Zvočni trak.
//. program
7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 14.30, 19.30
—	Poročila; 7.32 Jutranja glasba; 8.0 Koncert; 9.00 Poje Wanda Ro-manelli; 9 15 Orkester The Mona-co Strings; 9.35 Nove pesmi; 10.00 Von VVebrove sonate; 10.35 Tekmovanje glasov in pesmi; 11.14 Pesmi za poletje; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.20 Operna glasba; 12.45 Turistična oddaja; 14.00 Pevci; 15.35 Ital. folklorna glasba; 16.00 Rapsodija; 17.05 Orkestri; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Nepozabne pesmi; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba: 21.00 Nove nemške plošče; 21.40 Plesna glasba.
III. program
18.30 A. Bergove skladbe; 19.00 Zgodovinski pregled; 19.15 Koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Mala pesniška enciklopedija; .21.30 Simfonični koncert.
Slovenija
7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30
—	Poročila; 7.30 Napotki za turiste; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje; 10:15 Po-
čitniški pozdravi; 10.30 Vedri zvoki; 11.15 Operni koncert; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti; 13.05 Boris Papando-pulo: Simfonietta; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel Dobri znanci in kvartet Pavla Kosca;
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 Samospevi Rada Simonitija; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gremo v kino; 18.35 Iz filmov in glasbenih revij;
19.00	Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Zabavna in jazzovska glasba; 19.50 S knjižnega trga; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe: 21.30 Jerome K. Jerome: Trije možje v čolnu; 21.57 Večerni akordi; 23.10 Oddaja za Izseljence; 24 05 Zaplešite z nami.
Ital. televizija
18.00	Spored za najmlajše; 19.25 Izžrebanje loterije; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La Trottola«; 22.05 Razdelitev filmskih nagrad v Taor-mini; 23.00 Dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Michelangelovo življenje; 22.30 Julie An-drevvs Show.
Jug. televizija
18.00	Poročila; 18.05 J. Anouilh: Ples tatov — Mladinsko gledališče; 19.45 Glasbena oddaja; 20.25 Vsako soboto; 20.45 Obzornik;
21.00	Dnevnik; 21.30 Strela z Jasnega — film lz serije Boj za obstanek; 22.00 Folklorni festival v Kopru — posnetek; 23.10 Svetovno smučarsko prvenstvo v Por-tillu (Čile); 23.40 Svetnik - film;
24.30	Poročila.
dajo v mnogočem izoblikovati, posebno preko samoaktivnosti, ki jo danes dušeslovci, v nasprotju s preteklostjo, smatrajo za glavni činitelj pri uravnavanju človekovih sposobnosti; ne smerne pa pozabiti na osebnostne činitelje, na mnogovrstne činitelje, ki leže v človeku, ki tudi oblikujejo in so uravnavajoči faktor človeka kot družbenega bitja.
Tako imamo na področju usmerjenosti mladine v poklic na eni strani družbene potrebe in zahteve kot člani te ali one skupnosti, do katere imamo določene dolžnosti, na drugi strani pa imamo opravka s človekom z vsemi njegovimi posebnostmi in pravicami, ki jih ima tudi na račun družbe, v kolikor kot posameznik sestavlja družbo. Zato moramo pri izbiri poklica hoditi po dveh poteh; po poti poklicev in po poti človekove osebnosti.
Važnosti poklicne izbire so se ljudje zavedali že zgodaj. To je bilo v začetku odvisno od stanu; sin je podedoval po očetu. Po francoski revoluciji pa so proglasili kot edino odločilen faktor sposobnost. Kljub temu je ostala izbira poklica stvar slučajnosti, gele hiter razvoj industrije in poklicne bolezni so prisilile posebno zdravnike k premišljevanju. Nastale so polagoma poklicne posvetovalnice.
Geslo poklicnih posvetovalnic se glasi: pravega človeka na pravo mesto. Ce se bodo po njem ravnali vsi, se bo zvišala raven našega naroda. To pomeni obenem beg iz zaostalosti.
Poti v svet poklicev so različne: mladi človek, ki se za to zanima, lahko sliši razna predavanja o vseh mogočih argumentih, po radiu, vidi razne dokumentarne filme ali tudi navadne filme, ki prikazujejo življenje tega ali onega poklica, lahko dobimo razne slike in albume, si ogledamo razstave, knjige, brošure, članke, časopise, Obiščemo tovarne, se po-govorjamo z delavci, obiščemo delavnice itd. Največ pa mlademu človeku lahko nudi šola. Pri nas ima vsakdo dostop do tega ali onega vira spoznanj, glavno je, da ga nekaj zanima. Važnejše pa je, da znamo te vire pametno in načrtno Izkoriščati, da si znar mo postaviti pravilno vprašanja. Vsakdo si mora zastaviti vsaj podobna vprašanja in iskati tudi odgovor: kaj bi v tem poklicu delal? Zasedenost ali nezasedenost poklicev! Kaj zahteva poklic? Tu mislimo predvsem na izobrazbo. Jasno, pa imamo pravico se vprašati tudi o zaslužku. Včasih ni slabo misliti tudi na zapuščene poklice, posebno ko je veliko povpraševanje za določen poklic. Tu je veliko polje za starše ln tudi za šolo. Nuditi moramo otroku čim širše obzorje, da se bo tako lažje tn sigumeje odločil-Ne smemo pozabiti, da je največkrat v tem, kako otrok uporablja svoj prosti čas. Prav tu je je že skrit namig, kakšen poklic si bo otrok izbral.
Naše izkušnje pričajo, da je eden najodločilnejših nagibov pri izbiri poklica, želja staršev. Tu navadno postavimo otroka v neroden položaj: ali naj si otrok izbere poklic, ki ga starši želijo?! Morebiti imajo starši prav, večkrat pa tudi ne. Starši želijo svojim otrokom poklice, ki bi otroku nudili boljši kruh, pri čemer pomenijo «bolJši kruh« uradniški poklici, ali poklici, ki zahtevajo visoko šolo. Spregledajo pa želje, nagnjenja, sposobnosti in zanimanje svojih otrok. Na vse te činitelje starši. odgovarjajo, češ da je otrok še mlad in ne ve še, kaj pomeni življenje. Toda ne smemo pozabiti, da tak nasvet izvira iz slepe ljubezni in vodi največkrat v nesrečo. Isto velja za razna mnenja, ki jih dajejo znanci in prijatelji. Zato je predvsem važno, da izberemo čimveč podatkov o poklicih in o samem sebi in ko bomo potem poslušali in upoštevali nasvet pametnih svetovalcev, staršev, učiteljev, zdravnikov — potem je mnogo več verjetnosti, da si bomo izbrali pravi poklic.
Toliko o poklicih. Sedaj preidemo na drugo področje: kako ugotoviti pri samem sebi, kaj nas dejansko veseli in za katere poklice imamo sposobnosti? Ko smo zbrali čimveč podatkov o raznih poklicih, smo opravili šele pol poti. Ostane nam še glavna, vsekakor najtežja stran: poznati moramo sebe, svoje močne in šibke strani. Ugotoviti moramo, ali naše znanje, naše zmožnosti in spretnosti ustrezajo zahtevam poklica, ki si ga želimo.
Tu pa J« človek podvržen določenim napakam ocenjevanja samega sebe: ali sebe precenjuje ali pa se podcenjuje. Zato je večkrat važnejše, kaj drugi mislijo o nas, kakor kaj sami mislimo o sebi. Najbolje pa je, da se prepustimo dušeslovcu, ki z znanstveno gotovostjo oceni najprej splošne lastnosti, ki so važne v vsakem poklicu: zdravje, olikano vedenje, prijaznost, poštenost, nato pa začne raziskovati posamezne sposobnosti, ki jih zahteva posamezni poklic. Tako npr. zahteva poklic urarja dober vid, občutljiv Up, spretnost prstov, smisel za dobro in natančno delo; tudi se nam ne smejo poUti roke. To ugotavljanje je prakUčno najtežje delo. Posebno zato, ker vsak poklic zahteva voljo, prizadevanje in pridnost. Duševne zmogljivosti ugotavljamo v posvetovalnicah, kjer ima dušeslovec na razpolago vse mogoče pripomočke, ki služijo za ugotavljanje naših osebnostnih potez, sposobnosti za razne poklice, določene spretnosti. Skratka v poklicni posvetovalnici ugotavljamo vse to, kar nam služi v poklicu. Ne smemo pa po-zabiU, da dobimo tu samo nasvet, to se pravi, da nas ugotovitev dušeslovca ne prisili slediti njegovi odločitvi.
Ostane nam še šola kot izob raževalno-vzgojna ustanova, ki pripravlja mladega človeka za živ-
ljenje. Cim širše obzorje nudi šola otroku, tem globlje bo potem prodrl na poklicnem področju, ki si ga bo izbral na podlagi nagnjenj. Spričevalo pa nam daje vsaj določene smernice, v kolikor ima nekdo vedno negativne ocene npr. iz računstva, mu gotovo ne bomo svetovali, naj gre za trgovca.
Vse, kar smo do sedaj omenili, velja za fante, kakor za dekleta. Cas bi že bil, da bi prenehali s starim naziranjem, da je mesto ženske samo doma za štedilnikom ali največ za šivalnim strojem. | Nekateri poklici so veliko primernejši za dekleta, kot za fante in z veseljem lahko ugotavljamo, kako so na nekaterih področjih družbene proizvodnje dekleta ali ženske skoro povsem izpodrinile moško silo. Kar se Uče duševne zmogljivosU, so ženske enake moškim, imajo pa navadno še eno dobro lastnost, ki se jo večkrat že v šoli opazi, in sicer da so marljive. Nikoli pa ne bodo ženske prodrle na področjih, ki zahtevajo veliko telesne moči. Skoda, da so poklicne želje naših deklet tako skromne in tako malo raznolike.
Ostanejo nam še otroci z različnimi in duševnimi hibami. Za te mlade ljudi velja posebna skrb. Ce Je zaposlitev za zdravega človeka potrebna, Je za človeka s telesno ali duševno hibo nujna. Tak človek je največkrat osamljen, se zelo rad poglablja vase, kar mu samo škodi. Tu moramo najprej ugotoviti hibo, nato pa moramo poiskati poklic, ki se ga lahko opravlja, kljub tej ali oni pomanjkljivosti. Take poklice poznamo, saj pri nobenem poklicu ne uporabljamo vseh naših sposobnosti, ali pa vsaj ne v enaki meri. Nemalo je primerov, ki dokazujejo, da ljudje z raznimi duševnimi ali telesnimi hibami dosegajo zelo dobre uspehe. Delajo tako kot zdravi ljudje, če so na meščeni na takih delovnih mestih, ki so glede na njihove telesne in duševne zmogljivosti najbolj primerna. Tako dosežemo dvoje; takemu človeku omogočimo zadovoljivo in enakovredno življenje in na delovnem mestu imamo delavca, ki prav toliko zaleže, kot zdrav človek.
Naj zaključimo z mislimi ljudi, ki so dobri poznavalci dela in življenja, ljudi, ki so bili srečni v življenju, ker so pravilno izbrali svojo pot; nobenega poklica ni, ki bi bil nečasten, nizek, ali ki bi se ga bilo treba sramovati; treba ga je le pošteno in spretno opravljati. Visoko sposoben čevljar ima večjo pravico, da je domišljav, kakor nevedni odvetnik, slab učitelj ali nesposoben zdravnik. Nič ni bolj odvratnega, kakor poslušaU, kako nekdo vsak dan preklinja svoj poklic ln nič ni bolj prijetnega kakor uživati radost poklicnega dela, v katerem se počutimo kakor v toplem domu, ki je bil zgrajen za nas.
J. B.
|llllllflllIII>-lllllllllMI1IIIllIllllllllllllltlllllllllllllllMMIIIIIl||||||||||I|||||ll|llllllllllllll*IIIIIMtltlllllllllllllll*llll(IMIIll*lll|lfllllllllltlllllll(llllllll||II|||||||||||||||,|,ai||
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne lo-
tite se tveganih pobud, ker bi vas znanci pustili na cedilu. Ravnajte diplomatsko s sorodniki.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Začnite skrbeti za bodočnost vaših otrok. Ugodno okolje vam bo omogočilo uspeh v življenju.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ce potrebujete denar, ne nadlegujte prijateljev, ker bi bili razočarani. Bojte se prenagljenih korakov.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Po kratkotrajnih težavah ste se sprijaznili z okoliščinami, v katerih je začelo teči vaše življenje. Ne navezujte globljih prijateljskih stikov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden dan za razumsko dejavnost. Poma-
HOROSKOP
gajte mladeniču, katerega ste hudo ošteli.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Počakajte na ugoden trenutek, da predložite tvegan načrt. Premišljujte o samem sebi.
TEHTNICA (Od 23.9. do 22.10.) Ugodne prilike za zaslužek. Nekomu ste odvzeli nekaj, kar mu Je bilo pri srcu, toda te napake ne boste mogli popraviti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.U.) Ce boste poslušali prijatelje ter se
zanašali na svoj zdrav razum, boste izpeljali zadevo, ki vam je pri srcu. Bodite hvaležni.
STRELEC (Od 22.11. do 20.12.) Davčni izterjevalec vam je za petami. Jezite se na neko osebo, toda iz smešnih razlogov.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nehajte lenariti ter začnite tekmovati z drugimi. Pri občevanju z drugimi bodite zelo previdni.
• VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri pogajanjih bodite zelo odkritosrčni. Ne zaupajte neznancem.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne računajte na pomoč bližnjih, ker ne razumejo vaših težav. Skrbite za družino.
Dr, JANKO JERI
Izkrivljena resnica
(Ob ugotavljanju jezikovno pripadnosti med rednim popisom prebivalstva na tržaškem območju leta 1961)
4.
Jugoslavija je bila prisiljena sprejeti številne obveznosti glede miniaturne italijanska rriahjšine v Dalmaciji, medtem ko Italija nikakršne, čeprav je imela številčno pomembno slovensko in hrvatsko manjšino.
Kljub izjavam avtoritativnih italijanskih predstavnikov pristojne oblasti niso ničesar učinkovitega ukrenile, da bi zavarovale slovensko in hrvatsko prebivalstvo pred divjanjem nacionalističnih in fašističnih krogov. Naj navedemo le požig slovenskega Narodnega doma v tržaškem mestnem središču (13. julija 1920), ta «ognjeni krst« tržaškega fašija, temu pa so sledili podobni požigi in teroristični izpadi po vsej Julijski krajini. Na slovenskem in hrvatskem ozemlju so bili člani fa-šijev zvečine oficirji in uradniki, ki so se tu naselili po italijanski zasedbi (leta 1918). Podpirali so jih italijanski agrarni veleposestniki v Istri ter industrijci Trsta, z njimi pa so sodelovale vojska in oblasti; te so fašistom celo priznavale nekakšno «urac!no misijo italijanskih predstavnik iv«. (27)	. pravni
in sploh ves državni aparat je bil sestavljen izključno iz Italijanov, v veliki večini doseljencev iz Italije. (28) Seveda je bilo njihovo uradovanje, ker sploh niso razumeli slovenskega oziroma hrvatskega jezika, skrajno pomanjkljivo in pristransko. «Treba je bilo lešiti vprašanje sosednjega naroda,« razglablja o takratnih političnih razpotjih italijanski avtor prof. F. Cusin, «toda ozračje razvnetega nacionalizma, v katerem so takrat razbili evropski mir je nasvetovalo najslabše rešitve. Na pr»iem mestu gre za monarhistično-militaristično tradicijo, ki je hotela pogoltniti Italijo kos za kosom in je pojmovala narodnostno združitev kot postopno širjenje Piemonta. To izročilo je hotelo poudariti posebnost, da so Trst osvojile .narodne sile’; zato so bolj hlapčevski organi poizkušali doseči da bi bile pozabljene avtarkične sile in tisti, ki bi hoteli predložiti vprašanje samega Trsta narodu. Ko so militaristično-reakcionarne sile zatajile demokratske postulate, so se povezale s tržaško plutokracijo lastnikov in graditeljev ladij — ljudi, ki so Italijanskega jezika, toda najboljšega avstrofilskega duha; tako oblasti niso našle za pomorsko in industrijsko zaščito ničesar boljšega kot razpihovanje nacionalističnih strasti. V nasprostju s tradicijo stare narodne liberalne stranke je stopil na piano feder-zonijevski nacionalizem takoj v njihovo službo in dobil za plačilo oblast gospodovati nad mestom. Fašizem je začel v opravičilo svoje napadalnosti po nasvetu znanih nacionalistov boj v vseh oblikah proti slovenskemu prebivalstvu, ker je v njem videl ne vem kakšno nevarnost. Bila je to bedasta in okrutna pobuda, ki je šla s časom na slabše in slabše, tako v sredstvih kot v ciljih in o kateri je dobro, da so Italijani prav posebno poučeni.« (29)
Ena izmed najbolj značilnih Ilustracij takega stanja in ravnanja z avtohtono slovensko in hrvatsko manjšino v Trstu in Julijski krajini sploh je rezultat italijanskega štetja prebivalstva 1. decembra 1921; to je na osnovi občevalnega jezika na primer ugotovilo v Trstu zgolj 18.150 oseb s slovenskim občevalnim jezikom (na Tržaškem 28.781; (30) pri tem je med drugim značilno, da v Trstu niso ugotovili nobene s srbsko-hrvatskim občevalnim jezikom, Čeravno je bilo med člani tamkajšnje srbsko-pravoslavne občine veiiko italijanskih državljanov. Samo v Dolini so našteli 22, v Miljah 12 oseb in v Marezigah 3 osebe s srbskohrvatskim občevalnim jezikom. 2e samo to, da se je v samem Trstu skrčilo število slovensko govorečega prebivalstva skoraj za dve tretjini, govori dovolj "o grobem falzificiranju dejanskega ktanja. Sicer pa so sami italitanski predstavniki na pripravah za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo po drugi svetovni vojni označili štetje iz leta" 1921 za nezanesljivo in neuporabno. (31) Takratni italijanski izvedenec prof. C. Schiffrer pa o tem štetju ugotavlja, «da najdemo v njem razen hib, ki izhajajo iz težav samega vprašanja (tu misli na občevalni jezik — op. J. J.) še več ali manj grobe potvorbe« (32) in «da so rezultati štetja absolutno v nasprotju s stvarnim stanjem stvari ter ne vzdržijo kritike.« (33) Sodil je namreč, da so podatki štetja iz leta 1921 o slovenskem prebivalstvu sprejemljivi, kjer so isti kakor leta 1910 ali pa boljši v korist slovenskega elementa, da pa je v drugih primerih treba sprejeti podatke štetja iz leta 1910.(34)
Pri poznejših štetjih prebivalstva (1931 in 1936) niso več ugotavljali jezikovne pripadnosti prebivalstva v skladu z fašističnim načelom, «da je v Italiji samo en narod in en jezik: italijanski«, to pa so striktno izvajali na vseh področjih. Ti dve štetji sta spričo tega zanimivi le zavoljo tega, ker prikazujeta splošno gibanje (porast) prebivalstva: v primerjavi s popisom leta 1910 se je število prebivalstva v Trstu leta 1931 povečalo na 249.574 prisotnih prebivalcev in v letu 1936 na 252.437 prebivalcev. (35)
V zvezi s štetjem 1931 velja dodati, da je bila odpravljena avstrijska upravna razdelitev, ki je še veljala za štetje leta 1921. Glede popisa 1936 pa je predvsem pomembno to, da je policija vzporedno s štetjem, kakor je razvidno iz italijanskih virov, izvedla še tajno narodnostno anketo; na osnovi te je baje ugotovila na Tržaškem okoli 40 tisoč Slovencev. Zdi pa se, da so poleg etnične pripadnosti ugotavljali tudi politično razpoloženje do fašističnega režima, saj so kasneje na osnovi teh podatkov novačili za kazenske enote, za tako imenovane «battaglioni speciali«. (36)
štetje, ki ga Je 1. oktobra 1945 izvedel v Julijski krajini oz. v Istri Jadranski inštitut pod vodstvom prof J Rogliča, je zajel nekaj krajev tržaškega področja; (37) vzporedno je namreč tudi potekala anketa PNOO za Slovensko Primorje v Trstu in je trajala do začetka leta 1946 Zaradi prepovedi ZVU anketa ni bila dokončana, razen tega pa so takratne napete razmere na tem območju samo delo izredno otežkočile; to še posebej velja za tržaško mestno središče, saj je tu anketa dosegla komaj tretjino slovenskega prebivalstva. Spričo tega je mogoče jemati njene rezultate le kot enega izmed indicev, po katerem lahko sklepamo delno o takratnem narodnostnem ravnovesju na tem področju
(27)	Gl. Angelo Tasca. Nascita e avvento del fasetsmo, stran 158—169, Flrenze 1950
(28)	((Italijanske oblasti«, opozarja med drugim protest narodnih predstavnikov iz krajev, ki jih je okupirala Italijanska vojska po prvi svetovni vojni, «so popolnoma ukinile ali skrajno omejile uporabo našega jezika v upravnih poslih in javnem življenju Prepovedale so uporabo naših zastav in grbov, sploh sleherno vidno obeležje naših narodnostnih občutkov. Da bi popačile resnično narodnostno fiziognomijo teh krajev, so prisilile lačno ljudstvo ob delitvi živeža k izjavam v korist priključitvi k Italiji. Razen tega so italijanske oblasti zaprle veliko naših šol in ukinile mnogo naših kulturnih institucij. Nadvse pa je žalostna usoda naših internirancev. Stotine intelektualcev in drugih vplivnih ljudi so deportiran, večino v verigah, v Italijo, tu so bili zaprti z zločinci ali konfinirani v močvirnatih ln s pičlo hrano oskrbovanih krajih. (F. šišič. Jadransko pitanje, str. 36 in druge, Zagreb 1920)
(29)	Trieste — storia falsa e storia vera «LTtalia llbera« 22 navembra 1944.
(30)	Prim. Censimento della popolazione del regno dTtalia al I dicembre 1921, III, Venezia Glulia, Roma 1926, str 198 in druge.
(31)	Memorandum, ki ga je predložila italijanska vlada konferenci zunanjih ministrov v Londonu septembra 1945 (Annoxe 6, Report of the Ethnical Groups in tbe Venetia Glulia. str 10). pravi: «Comme il a de ja dit, nous ne rčpondons pas de l'exactitude des statistiques portant sur le recensement en question» (namreč šteje leta 1921 - op J J.)
(32)	Op. cit,, str. 17.
(33)	Prav tam, str. 49.
(34)	Gl. prav. tam.
(35)	Gl. VII Censimento generale della popolazione, vol. II, parte prima: Italia settentrionale, Roma 1933, štev 674 in druge.
Gl. tudi VIII Censimehto generale della popolazione 21 aprile 1936, Popolazione residente e popolazione presente, secondo le cate-gorie di attlvitk economica in ciascun Comune del Regno, Roma 1937.
(36)	II Gazzettino, štev. 130, 2. junija 1961.
Gl. tudi F. Pagnacco, Il dramma di Trieste nelTurto fra Italia e Slavia, str. 83 in naslednje, Trieste 1957.
(37)
	Slovenci	Italijani
Boljunec . . .		32
Boršt			10
Dolina . . . .		13
Jezero . . . .		—
Krogi je . . . .		—
Log 			7
Mačkovlje . . .		1
Milje			4.345
Probenek . . .		—
Ricmanje . . .		12
Zabrežec . . .			 .
(Cadastre national de 1’Istrie d’apčs le Recensement du l.er Octo-bre 1945, Sušak 1946) str. 574, 575.
(Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI ONEVNIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30.2, najnižja 23, ob 19. uri 26.4; zračni tlak 1006.6 pada, vlaga 65 odst., veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo 5 desetin poob-lačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 6. avgusta
Vlasta
Sonce vzide ob 5,54 In zatone ob 20.28. Dolžina dneva 14,34. Luna vzide ob 22.50 in zatone ob 10.42 Jutri, NEDELJA. 7. avgusta Kajetan
RAZVOJ VPRAŠANJA LADJEDELNIC
Stališči CGIL in CISL do novega načrta IRI za preureditev ladjedelstva
Pri vseh razgovorih o preureditvi morajo biti prvenstveno udeleženi prav sindikati ■ Obsodba ravnanja ministra Roja - Sv. Marko se mora ohraniti
Včeraj so se razširile v mestu vesti o nekakšnem »drugem* na Črtu IRI, po katerem bi se položaj Trsta v primeri s prvim načrtom, ki je izzval prvo spontano protestno gibanje vsega prebivalstva, nekoliko izboljšal, čeprav bi se ladjedelnica Sv. Marka ne ohranila več v sedanji obliki, saj bi se dejansko »raztopila* v Tržaškem arzenalu. O tem načrtu so se sporazumeli tudi ministri, le minister za državne udeležbe Bo, ki je Genovežan, mu je nasprotoval. Zdelo se je, da se bo stvar le rešila, pa je takoj nastopilo v Rimu močno genovsko zastopstvo in načrt je šel za sedaj po vodi, oziroma bodo spregovorili o njem »opet septembra.
V bistvu bi po tem načrtu bil v Trstu sedež nove spojene družbe ladjedelnic IRI, ki naj bi bil po prvotni zamisli v Genovi. Ta družba naj bi se imenovala »Ital-cantieri*. V Trstu naj bi zgradili tudi že znano tovarno velikih pomorskih motorjev, ki bi absorbirala Tovarno strojev, bila pa bi ena izmed največjih tovarn te vrste v Evropi. Nadalje naj bi o-hranili od ladjedelnice Sv. Marka prostor za eno gradilišče im eno •plavišče, hkrati pa bi bil Sv. Marku in arzenalu skupen novi auhi dok, v katerega bi lahko •prejemali ladje do 200.000 ton nosilnosti. V Tržiču pa bi bila največja italijanska ladjedelnica, kjer bi gradili ladje velikanke m bi njena proizvodnja prekašala proizvodnjo obeh sedanjih ladje-
hrami z racionalno politiko moderniziranja in specializacije sedanjega industrijskega ustroja možnost ekspanzije vsedržavne ladje-delske dejavnosti in v tem okviru tudi tržaške, da se doseže maj-višja tehnološko-organizacijska ra. ven.
Poročilo poudarja, da je v interesu nasprotnikov delavcev, da bi prišlo do nasprotij med Trstom in Genovo, tako da bi se razbila delavska enotnost. Delavci morajo zavrniti vse takšne poskuse in okrepiti enotnost ter onemogočiti vsako politično »posredovanje*, ki bi privedlo k rešitvam, katere bi bile v nasprotju z resničnimi interesi vsedržavnega in krajevnega pomorskega gospodarstva.
Tajništvo Nove DZ pravi, da se bodo delavci bojevali za jasen smo. ter: za rešitev Sv. Marka in CRDA v okviru okrepitve ladjedelstva, ter ne dovoljuje nikomur, da bi pobiral sadove te borbe. Sodbo o rezultatih dela odbora ministrov in CIPE bo izreklo, ko bodo v celoti znani. 2e sedaj pa zavrača vsak kompromis, ki bi pomenil skrčenje sedanjega potenciala ladjedelnic IRI.
Tajništvo zavrača tudi trditev, «da bo Trst vztrajal na položajih drugega načrta IRI«, ki bi morali biti največja koncesija, katero je bilo moč dati v interesu mesta in nacionalne skupnosti« (pri tem se omenjajo besede, ki jih je objavil neki list op. ur.) ter zahteva da se delavskim sindikatom prizna pravi-
delnic. V Genovi pa bi osredoto-! c* in vloga drugega partnerja pri
čili gradnjo vseh pomorskih in industrijskih turbin ter ladij na jedrski pogon. Končno naj bi na predlog ministra Andreottija premestili iz Rima v Genovo finančno družbo Fincantieri, kar bi bil edini primer, saj imajo vse druge takšne družbe sedež v Rimu.
S tem so hoteli nekako »potolažiti* Genovežane Toda stvar ni uspela, čeprav so se nekateri tržaški parlamentarci trudili, da ne bi prišlo do te polomije. Tako smo torej glede tega zopet pri starem, saj je »kompromis* šel po gobe. Stvar je močno potrla tržaške kroge, ki so se trudili za ta »kompromis*,, čeprav je skoraj v celoti v resnici žrtvoval ladjedelnico Sv. Mačka. Toda takšna je pač »Realpolitiik* vodilnih tržaških krogov, ki menijo »bolje drži ga, kot lovi ga*.
Ko so prišle v Trst vesti o tem novem načrtu IRI za ladjedelstvo, se je takoj sestalo tajništvo Nove DZ-GGIL in vesti proučilo. Poročilo govori v uvodu »o tako i-menovanem drugem načrtu IRI»,
'ki naj bi se izcimil ** sestankov ministrov, ki so bili te dni pod predsedstvom predsednika vlade Mora in ob udeležbi predsednika IRI Petrillija.
Tajništvo Nove DZ pravi, da je zasluga delavcev in vsega meščanstva, če je prišlo do ponovne razprave o načrtu IRI. To dokazuje, da so bile lažne trditve, da je stavkovna borba brezupna. Nasprotno, včerajšnje vesti potrjujejo, da je moč Sv. Marka rešiti v okviru sprememb načrta IRI.
Sedaj torej vsi potrjujejo, da sta bili borba -delavcev in stališče CGIL v najhujših trenutkih pravilni.
Tajništvo CGIL poudarja, da je borba za ohranitev ladjedelnic vsedržavna im ne zapečkarska (lo-kalipatriotska). Zato se bo še nadalje potegovalo za to, da se o-
MiiuiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiivimniiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiuiiiiiiiiifi
vseh pogajanjih o reviziji načrta IRI.
Tajništvo pokrajinske zveze CISL pa je izdalo tisku poročilo, v katerem pravi, da je pozorno in natančno proučilo časnikarske vesti o medministrskih sestankih ter o novem stališču IRI v zvezi s predložitvijo novega načrta, ki nekoliko spreminja prejšnjega. Iz tega izvira predvsem grenka ugotovitev, da bo zelo težko objektivno in učinkovito izpeljati gospodarsko načrtovanje, če lahko en sam minister s svojim nasprotovanjem onego-či izvajanje volje vlade.
Tržaška CISL se odločno upira vsakemu poskusu, da bi postal načrt za ladjedelstvo jabolko spora in predmet zapečkarskih prepirov, da bi postavljali Genovo in Trst drugo proti drugemu, zlasti pa da bi prišlo do nasprotij med delavci obeh mest.
Odločna in množična akcija tržaških sindikidnih.itorapnizaaij. si
obrambo Sv. Marka in vseh obratov CRDA se je razvijala v splošnem ugovarjanju načrtu IRI, in dejstvo, da hočejo sedaj ta načrt spremeniti, je najboljše potrdilo, da so sindikati pravilno zasnovali svojo borbo.
Proti vsemu omahovanju, skepticizmu in malodušju se je pokazalo, da je bila akcija tržaških delavcev močno pozitivna v obrambi tržaških gospodarskih interesov v okviru okrepitve in razvoja vsega ladjedelstva v državi.
Razgovor, ki se je pričel 6. julija na sestanku sindikalnih voditeljev z voditelji IRI se mora nadaljevati, o čemer je izrekel željo sam prof. Petrilli, kajti sindikalne organizacije se ne bodo nikoli odrekle svoji vlogi druge stranke v razgovorih in pogajanjih o tako življenjsko važnem vprašanju. To se mora seveda dogajati z usklajeno akcijo v vsedržavnem merilu in proti vsem poskusom razbi-
jaštva zaključuje poročilo CISL.
* * *
Sindikalne organizacije CGIL, CISL In Delavska zbornica sporočajo, da so poslale ravnatelju lista «Avanti» skupno pismo, v katerem protestirajo «proti netočnostim v članku, ki je govoril o incidentih, do katerih je prišlo med splošno stavko v Trstu v obrambo ladjedelstva«. Sporočilo pravi, da ni nikdo v Trstu «razbil avtomobilov in javnih lokalov ter opravil vandalskih dejanj«. Sindikalni aktivisti so se trudili, ter se pri tem celo izpostavljali nevarnosti, da bi ohranili ogorčenje delavcev zaradi načrtov IRI v dostojnih mejah. Sindikati tudi zavračajo primerjanje teh dogodkov z dogodki, ki so jih povzročili fašistični izzivači lani.
Avtomobilisti!
niste
Ne prehitevajte, če popolnoma gotovi.
Ce vozite v koloni, ne prehitevajte.
Premislite, preden začnete prehitevati.
Prehitevanje ni v vsakem primeru potrebno.
Olajšajte prehitevanje tistemu, ki vas prehiteva.
Neprevidno prehitevanje se drago plača.
Ne prehitevajte nepremišljeno.
Ne prehitevaj te iz same objestnosti, tudi če imate hitrejše avte.
Ko prehitevate, poglejte prej v ogledalo.
Preden začnete prehitevati, pazite na tiste, ki vozijo za vami.
Pravočasno signalizirajte s smerniki, da hočete prehitevati.
Po končanem prehitevanju zapeljite spet na desno.
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Odbor bo podal ostavko če ne ugode zahtevam Trsta
v
Zupanovo posredovanje v zvezi z ladjedel-stvom - Oktobra bo v Trstu kongres fizikov
župan dr. Franzil je na zadnji pozitivnem zaključku pobude nas-
seji občinskega odbora poročal o stikih, ki jih je imel preteklo soboto glede pristanišča in ladjedelnic. Predvsem je prebral brzojavki, ki ju je poslal predsedniku vlade in ministru za proračun. V teh brzojavkah je poudaril, da bi moral medministrski svet za gospodarsko načrtovanje (CIPE) pohiteti s sprejetjem sklepov v zvezi
z vprašanjem ladjedelstva Ohčln- litiki.
proti komisiji za prevoze evropskega parlamenta, župan je namreč poslal tej komisiji pismo, v katerem ji je predočil vprašanja tržaškega pristanišča in prosil, naj si pristojni strokovnjaki ogledajo položaj tu na kraju samem. Konec avgusta pride v Trst poslanec Sei-friz, poročevalec komisije, ki pripravlja dokument o pristaniški po-
ski odbor je poudaril, da bo odločno nasprotoval vsaki rešitvi, ki bi okrnila tukajšnjo ladjedelniško industrijo. Sklenil je, da bo opomnil ministra za državne udeležbe Boja, da bodo občinski upravljal-ci podali ostavko, če bo sprejet sklep, ki bo v škodo delavcem CRDA ln mestu.
Zatem je župan obvestil odbor o
iii<iiiiiiiiiii*iiiiiiii^iiiniiii,ii,l,iii,i®®,ii,l,illl*®IIIIIII®IIIIIIIII®llll®IIIIIIIIIII#«III®IllllllllliliiiiiiiiimiiiMiniiii*iiHtiiiiEj#iitinMiiiiminiiniiiiiiiiiWBiaintinmiiiimi>
TURISTIČNI PROMET NA ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI MEJI
V juliju rekorden promet: nad 4 milijone in pol prehodov
Milijon sto tisov oseb več čez mejo kot junija
župan je med drugim sporočil odboru, da bo tržaška občina objavila poseben manifest ob proslavah 50-letnice usmrtitve Nazaria Saura. Za spomenik, ki ga bodo odkrili 10. avgusta, je občina prispevala 5 milijonov lir. Tri milijone je dala dežela. Končno je župan obvestil odbornike, da bo konec oktobra v Trstu kongres italijanskega društva za fiziko, ki se ga bo udeležilo 500 fizikov.
PO SPORAZUMU INAM ■ ZDRAVNIKI
Trenutno še po starem
Dokler ne bo točnih navodil, bodo zavarovanci še nadalje plačevali zdravniške preglede
Tri mesece in pol trajajoči spor med INAM in zdravniki se je zaključil, vendar, vsaj pri nas v Trstu, brez praktičnih rezultatov; pregledi so še vedno na zasebni podlagi, zaradi česar je zavarovanec prisiljen še nadalje plačevati iz lastnega žepa.
Sicer trdijo, da bo zadeva urejena v najkrajšem času. Dokler pa ne bo zbornica zdravnikov bolniških blagajn dobila iz Rima natančna navodila, se bodo zdravniki v naši pokrajini še nadalje držali dosedanje prakse pregledov. O doseženem sporazumu in o novem sistemu pregledov pa se bodo zdravniki pomenili med sestankom, ki bo v nedeljo ob 10. url v konferenčni dvorani splošne bolnišnice.
Predsednik tržaške zbornice zdravnikov dr. Petronio se je včeraj udeležil seje vsedržavnega sveta njihove strokovne zveze, ki Je bila v Rimu. Njegovo prisotnost na sestanku v Rimu so potrdili v zadnjem trenutku po zelo razburljivem sestanku krajevnega vodstvenega odbora zdravniške zbornice. Dr. Petronio je mnenja, da s sporazumom ne bodo izboljšali delovanja zdravnikov. Stvari so ostale na isti stopnji kot v preteklosti in nekatere so se, posebno v normativnem delu, celo poslabšale. S sporazumom, je izjavil dr. Petronio, niso dali možnosti zdravnikom, da bi Izboljšali pomoč bolnikom. Zdravniki so hoteli rekvalifikacijo, ki bi jo dosegli z zmanjšanjem števila pregledov. Tega smotra pa z novim sporazumom ni mogoče doseči. Vodstvo INAM v Trstu pa še ni dobilo nobenih navodil od osrednjih orga-
Nova javna dela
Deželno skrbništvo javnih del je z dražbo poverilo podjetju Ren. zo Ragogna iz Trsta za 5 milijo-
nov lir gradnjo opornega zidu na križišču ceste, ki pelje v Mačkov-lje in pokrajinske ceste. Za 14 milijonov 878.250 lir pa je tržaško podjetje Luigi Salina sprejelo obnovitvena dela pročelja pomorske postaje in skladišča 42 na pomolu »Bersaljeri*.
ČILA IN ZDRAVA
Bonelli in hči zopet doma
43-letni Liliano Bonelli in njego. va 15-letna hči Fulvia, ki sta med hojo po hribih v Karniji zašla in so ju pogrešali dva dni in eno noč, sta se včeraj čila in zdrava vrnila domov v lil. Caravaggio 4. Bonellijeva sta zaradi goste megle, ki je pokrivala hrib Tinisa, kamor sta bila namenjena po planike, zašla in so ju našli premrz-njena in utrujena v težko dostop, nem terenu v višini 1800 m, ki je znan pod imenom »prelaz smrti*.
Pogrešana Tržačana so našli a-genti finančne straže s pomočjo policijskega psa.
Proglasitev važnega deželnega zakona
Predsednik dežele Berzanti je izdal včeraj zelo važen zakon, po katerem se dežela pooblašča, da ustanovi finančno družbo za gospodarski razvoj Furlanije - Julijske krajine.
Zdravila za Vietnam
Tržaška zveza komunistične mladine je sklenila odzvati se vabilu vsedržavnega odbora za mir v Vietnamu in se obvezuje, da bo poslala borcem osvobodilnega gibanja v Vietnamu dva zaboja zdra vil v vrednosti 100.000 lir. Meščani, ki hočejo pomagati ljudstvu, ki se bori za svojo svobodo, lahko pošljejo prispevke vodstvu FGCI, Ul. Capitolina 'i.
Turistični promet na italijansko-jugoslovanski meji je v preteklem juliju presegel 4,500.000 prehodov; v tem enostavnem statističnem podatku je strnjen mrzličen promet 31 dni na cestnih prehodih na Tržaškem in na prehodu na openski železniški postaji. Ko smo se v preteklih dneh po mestnih ulicah čudili množici tujih avtomobilov in avtobusov v mestu in na nabrežjih, smo pričakovali, da bodo statistike o turističnem prometu na meji občutno narastle, da pa se bodo povzpele na takšno višino, nismo pričakovali. Da se bo število potnikov, ki so prekoračili mejo s potnim listom, dvignilo kar za milijon sto tisoč ljudi v primerjavi z Junijem, nismo mogli predvidevati. Lansko leto, na primer, smo v tem pogledu zabeležili le skok s 571.000 prehodov v juniju na 815(000 v juliju. Res Je sicer, da je v juliju število prehodov z obmejno prepustnico na Tržaškem nazadovalo za okoli 100.000, ker se je določeno število ljudi rajši odločilo za potovanje s potnim listom, kar je postalo popolnoma vsakdanja stvar po odpravi vizuma, vendar je pokazal kljub temu »čisti« prirastek mednarodnega turističnega prometa nadvse razveseljiv napredek. Naraščajoči mednarodni turizem ponovno opozarja na to, da je treba vhodna vrata na naše področje v prihodnje odpreti še bolj na stežaj, saj je ni gospodarske dejavnosti, ki bi bila tako donosna in «devizna» kakor je prav mednarodni turizem V turistih, ki prihajajo k nam, pa naj bo to namenoma ali slučajno, ker so poti v druge dežele, je treba vzbuditi zanimanje za naše kulturne spomenike, za tukajšnje naravne lepote, za naše prireditve, za naše gastronomske specialitete, skratka v njih moramo vzbuditi (dnduktivno« željo, da bi se prihodnja leta vračali k nam in po možnosti preživeli kar tu pri nas svoj letni oddih. Tukajšnje turistične organizacije se v tem smislu živo prizadevajo, kakor se vneto prizadevajo tudi prevozna podjetja, hotelska mreža in sploh vsi, ki imajo opravka s turizmom, od Napo-litanca, ki skrbi za ctHafemrund-fahrt« s čolnom po zalivu, do naj-skromnejšega gostilničarja na Krasu in ob morju. V okviru tega skupnega prizadevanja pa predstavlja anahronistično zavlačevanje carinskih pregledov na meji neljubo in škodljivo izjemo, ki prav gotovo ne vzbuja v turistih, ki se cvrejo pod avgustovim soncem v kolonah avtomobilov na obmejnih prehodih želje, da bi se kmalu vrnili k nam.
Podrobnejši podatki o razvoju prometa na Italijansko - Jugoslovanski meji na našem področju v preteklem juliju navajajo naslednja števila: v mednarodnem prometu s potnimi listi je stopilo čez mejo v smeri lz Trsta 500.563 italijanskih in 835.873 tujih državljanov, v nasprotno smer pa je potovalo 501.891 Italijanskih in 939.158 tujih državljanov. Vsega skupaj Je dal promet domačih in tujih turistov v obe smeri 2,877.485 prehodov, medtem ko je znašal promet v Juniju 1,798.004, a promet v lanskem juliju 915.008 prehodov.	,
Med tujimi državljani so bili najštevilnejši Jugoslovani, ki so dali sami 456.300 prehodov. Sledili so po vrsti Zahodni Nemci z 268.600, Avstrijci z 227.100, Francozi z 214 tisoč 100, Angleži s 135.100, Nizozemci s 106.500, Švedi s 84.500, Belgijci s 77.000, Švicarji s 75.600, Danci z 68.400, Američani s 37.400 prehodi itd.
V maloobmejnem osebnem prometu je v Juliju prešlo mejo v smeri lz Trsta 563.442 italijanskih in 262.047 Jugoslovanskih državljanov, v nasprotno smer pa jih je potovalo 556.521, odnosno 266.915. Skupno število prehodov v tem prometu Je tako doseglo 1,648.925, medtem ko Je znašalo Junija milijon 756.734, a Julija lanskega leta 1,013.181. Največ prometa so kakor po navadi zabeležili na preho-
du pri Škofijah (937.896 ljudi), temu pa so sledili po vrsti prehodi pri Fernetičih (434.374), Sv. Jerneju (144.506), Pesku (101.098), Lipici (49.359), Repentabru (21.961). Orehu (20.948), Prečniku (10.119), Sv. Barbari (9.083), v čamporah (7.212), pri Cerejih (6.297) ter' na Opčinah (5.989) prehodov.
Danes ob 10. url v Nabrežini
Zborovanje delavcev kamnarske stroke
Danes ob 10. uri bo na trgu pred občino v Nabrežini sindikalno zborovanje, med katerim bosta tajnika CGIL in CISL Arturo Calabria in dr. Livio Novelli govorila o stavki nameščencev kamnarske stroke, ki traja 27 dni, ker niso v naši pokrajini sprejeli minimalnih zahtev pokrajinskih sindikatov stroke CGIL in CISL. Kot je znano je do spora prišlo, ker hišo obnovili delovne pogodbe, ki je zapadla 30. junija 1964.
Občinske uprave Devina-Nabre-žine, Zgonika in Repentabra so včeraj podarile stavkajočim živilske pakete.
*	Danes bo ladja na turbinski po gon Eugenio C. odplula iz tržiške ladjedelnice v Benetke, kjer ji bodo v suhem doku očistili gredelj. Y nedeljo bodo Eugenio C, ki spada z 29.000 tonami med največje italijanske potniške ladje zasebnega sektorja, preizkusili ob istrski obali, kjer je zelo nevarna sipina. V ponedeljek pa bo ladja prispela v tržaško pristanišče.
*	Pokrajinsko tajništvo CISL je pismeno opozorilo vladne organe
in krajevne oblasti na zaskrbljen položaj v tržaškem obratu Azien-de Tabacchi Italiani. Medtem ko je bilo 1951. leta zaposlenih 750 oseb, je lani delalo le še 230 oseb. Istočasno pa je nova tobačna tovarna (Manifattura Tabacchi) v industrijskem pristanišču zaposlila le 221 oseb, kar je v nasprotju z obljubami o zaposlitvi vsega o-sebja Aziende Tabacchi.
Izjava o predstavi v rubriki TV «Almanah»
Ob ponovnem začetku predvaja, nja rubrike TV »Almanah* so gledalci med drugim občudovali oddajo, posvečeno oviram in težko-čam, ki jih je morala 'premagati moderna znanost, da bi omogočila potovanje na Luno, ir) težko-čam, na katere naj biulijai,eJipU, prvi ljudje, ki se bodo »izkrcali* na Luni. Predvajanje je bilo zelo zanimivo, a Tržačani so kaj kmalu opazili, da je skoraj v celoti vsebovalo film »Luna*, ki je prejel na zadnjem festivalu filmov fantastične znanosti v Trstu prvo nagrado, in sicer »Zlati pečat* tržaške občine.
Zelo čudno se zdi, da je televizija pri predvajanju tako važnega dokumentarija pozabila navesti vire, iz katerih je črpala predstavo, ter ni povedala, da je šlo za krat-kometražni film, ki je zmagal na mednarodnem festivalu v Trstu, ki se ga je udeležilo 6 tujih držav in ki ga je organizirala turistična in letoviščarska ustanova.
Spremembe na slovenskih srednjih šolah?
Te dni se govori o precejšnjih spremembah na vodilnih mestih slovenskih srednjih šol, vendar pa še ne moremo reči, da so govorice uradno potrjene. Tako se govori, da bo ravnateljica realne gimnazije dr. Laura Abrami to mesto zapustila ter prevzela mesto ravnateljice na neki italijanski šoli. Na njeno mesto na realni gimnaziji naj bi prišel prof. Anton Kacin, sedaj ravnatelj učiteljišča, medtem ko naj bi ravnatelj učiteljišča po teh vesteh postal prof. Janko Jež.
Danes in jutri v Zgoniku praznik «DeIa»
Danes 6. t.m. se bo ob 19. uri začel na odprtem v Zgoniku festival «Dela». Najprej bodo predvajali film Jorisa Ivensa «Nebo ln zemlja«, nato pa bo sledil ob zvokih orkestra Bordon iz Doline ples.
Festival se bo nadaljeval v nedeljo ob 10. uri. Ob 18. uri bo koncert pevskih zborov iz Doline, Križa in Saleža - Zgonika, ob 19. uri bosta govorila poslanka Marija Ber-netič in Giorglo Rossettl, ob 20. uri pa bo nastop folklorne skupine iz Portoroža.
Od 21.30 ddljfe ples ob zvokih dolinskega orkestra Bordon. Delovale bodo številne stojnice z jedačo In pijačo.
V nedeljo od 16. ure dalje bodo vsakih 25 minut vozili s Trga Ober-dan avtobusi, ki bodo imeli na Proseku zvezo. Za povratek bodo avtobusi vozili dokler bo potrebno.
* * *
Jutri 7. avgusta bo ob 16. uri pri Sv. Barbari praznik komunističnega tiska. Govorila bosta milj-ski župan Gastone Millo ln S. Spetič.
Nalezljive bolezni
Od 25. do 31.7. so zaznamovali v tržaški občini naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinke 2 primera, tifusa 1, ošpic 5, priušesne slinavke 4 in vnetja jeter 7 primerov.
...................................................
PO POLNOČI NA OBALNI CESTI PRI ŠTIVANU
Dva mrtva in dva hudo ranjena pri strašnem trčenju dveh avtov
Prišlo jc do čelnega trčenja, pri katerem se je en avto vnel - Šofer je zgorel
Okrog ene ure se je na obalni cesti blizu pokopališča pri štiva-nu pripetila strahotna prometna nesreča. Trčila sta goriški in tržaški fiat 850 in goriški avto se je zaradi silovitega trčenja vnel. Pri pretresljivi nesreči sta izgubila življenje dve osebi, od katerih je ena zgorela v gorečem avtu. Bolničarji RK so pozno ponoči prepeljali v bolnišnico v Trst dva ranjenca. Gre za 36-letnega Josipa Legišo iz Devina 5, ki se bo moral zdra viti 10 dni in 23-letnega Radislava Marušiča iz Gorice, Ul. Carso 22, katerega so sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. 36-letni Karel Mervič iz Devina 33, ki se je peljal v Legišovem avtu, je bil na mestu mrtev, v goriškem gorečem avtu pa je našel grozno smrt Rihard Nanut iz Standreža. Tako predvidevajo policisti, ker je avto registriran na njegovo ime.
Nesreča se je pripetila, ker je baje Nanut, ki je vozil proti domu, na ovinku z blazno hitrostjo zapeljal proti levi strani cestišča. Zaradi pozne ure nismo mogli zvedeti točnejših podatkov o pravih vzro-kih nesreče.
Lambretista sta trčila v avto
Na ovinku ceste pod Katinaro se Je včeraj dopoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila 18-letni barist Mauro Bron-zi Iz Istrske ulice 14 ter 18-letni delavec Giancarlo Ierin Iz Ul. San Zenone 13. Bilo je okrog 11.15, ko je Bronzi proti središču vozil lam-breto TS 24643, na kateri se je peljal tudi Ierin. Bronzi je privozil na ovinek, tam pa je zavozil proti sredini cestišča In treščil v fiat 1100 TS 81488, ki ga je nasproti privozil 33-letni zidar Paolo Gla-
vina iz Ul. Zanella 36.
Zaradi sunka sta se lambretista prevrnila in se ranila. Z rešilnim avtom so ju prepeljali v bolnišnico in ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Bronzi se je pri nesreči ranil in pobil po zgornji desni veki, desni obrvi, nosu, desni roki in nogi ter izgubil spomin. Zdraviti se bo moral 10 dni. Dva tedna pa se bo moral zdraviti Ierin, ki se je ranil ln pobil po čelu, levem komolcu, desni nogi ter izgubil spomin.
Pijan je v gostilni motil goste
Lastnik gostilne Chichina v Zav. lij a h št. 69 je včeraj okrog dveh ponoči telefonsko poklical agente letečega oddelka, ker je v njegovo gostilno vstopil pijan moški, motil goste in ga celo napadel. Policisti so takoj odhiteli v Zavije in pred gostilno na pločniku zagledali 39-letnega mehanika Maria Albertel-lo iz Ul. della Tesa 29, ki je ležal na tleh.
Pri poizvedovanjih v gostilni so policisti ugotovili, da je Albertel-ia nekaj časa prej prišel v lokal in začel motiti goste. Lastnik gostilne je pijanca povabil, naj zapusti prostor, toda Albertello so ta besede razkačile, da je napadel gostilničarja. Ko je gostilničar uvidel, da z besedo ne more nič doseči, je pijanca pahnil skozi vrata, kjer se je ulegel na tla ter tam ostal do prihoda policistov.
Albertello so policisti spravili v avto in ga odpeljali na komisariat v Milje. Ze med prevozom pa je bilo njegovo obnašanje zelo čudno. da so se morali agenti truditi pri mirjenju. Tudi na komisariatu se je Albertella obnašal zelo nedostojno in kazal znake nestrpnosti in živčnosti. Policisti so bili prisiljeni odpeljati ga v bolnišnico, kjer je Albertello pregledal dežurni zdravnik. Ugotovil je, da
je bil zelo nemiren in je zato odredil njegov sprejem na opazovalni oddelek bolnišnice, kjer so ga agenti zastražili. Kasneje so Al-bertello odpeljali v umobolnico pri Sv. Ivanu, kjer so ga sprejeli -ia zdravljenje.
Albertello bodo agenti prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti in motenja javnega miru.
Zastrupil se je s plinom
Bolan in brezposeln se je včeraj 45-letni mehanik Desiderio Steppancich, ki je stanoval pri 29-letnemu nečaku Stanisiau Step-pancichu v Ul. Benussi 9, odločil za usodni korak in se zastrupil s plinom. Strica je že mrtvega našel v kuhinji nečak, ki je o-krog 22.15 prišel domov na večerjo. Hitro je poklical agente letečega oddelka in bolničarje RK, toda za nesrečnika ni bilo nobene pomoči več. Sodni zdravnik dr Reich je pregledal truplo in ugotovil, da je smrt nastopila že popoldne. Zdi se, da je Steppancich odprl plinsko pipico po 14. uri, ko je žena njegovega nečaka šla z doma. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Mali oglasi
PAHKETISTl, Izdelava, popravila m strganje ter lakiranje podov — brez-plačni proračun — Tvrdka Abatange-lo et Gaspari. Trst, tel. 90-497.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. n. Frančiška a« Telefon «1.79«
Novo:
Zola:
ČLOVEK ZVER
1.650 Ur
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu,
k; ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu.
Gledališča
Grad Sv. Justa Danes zvečer ob 2t. uri bo na gradu Sv. Justa druga ponovitev Verdijeve «Aide», ki je v četrtek doživela velik uspeh. Nastopajo: Luisa Maragliano, Flavia-no Labo, Adriana Lazzarinl, Carlo Melioiani in drugi. Vstopnice so na razpolago: v osrednji blagajni v Trstu v pasaži Protti 2, tel. 36372; v Gorici pri potovalni agenciji Ap-pianl, Corso I tali a 18; v Tržiču pri UTAT. Via Fratelli Roselli l. Prihodnje ponovitve bodo še v torek 9. tm. .im v četrtek 11. tm.
Mlramarski park Danes nadaljevanje sugestivnih predstav «Lučl in zvoki«. Ob 21,30 in ob 22.45 v italijanščini ((Massimiliano e Carlotta«.
Nazionale 16.00 Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «L’uomo dl Rio« Jean Paul Belmondo.
Fenlce Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16.00 «Le 5 chiavl del terrore« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 16.00 «1 sette ladri« Joan Collins.
Alabarda 16.30 «100.000 dollari par Lassiter« Colorscope. Pamela Thu-dor, Richard Johnson, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fllodrammatlco 16 30 «L'uomo dalla pištola d’oro« Colorscope. Glorla Milland. Fernando Sancho. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Okinawa».
Cristallo 17.00 «Sono un’agente FBI« Technicolor. James Stevvart.
Garibaldi 16.30 «1 crociati contro Fin-vincibile Saladino« Technicolor.
Capitol 16.00 «Allarme dal cielo« — Technicolor.
Iinpero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno 16.30 «La grande notte di Ringo« Technicolor. Wiiliam Berger.
Vittorio Venetu 17,00 Revija kriminalnih filmov. »Vagone letto per assassini« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 16.30 »Agente S3S operazlone uranio« Technicolor.
Abbazia 16.30 «Erik il Vikingo« Technicolor. Giuliano Gemma.
LETNI KINU
Satelllte 21.15 — Dlagajna on zu.3C «Un mostro e mezzo« Franco Franetu, Ciccio Ingrassia. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Paradiso 21.00 — Dlagajna ob 20,30 «Viva Las Vegas« Barvni film, Elvis Presley, Ann Margret.
SPDT priredi 14. ln 15. avgusta izlet na Triglav z Izhodiščem iz Vrat in s povratkom v Trento. Ostali izletniki bodo prenočili na Vršiču in naslednjega dne bodo lahko obiskali Izvir Soče, »Alplnetum Juliana* ln muzej v Trenti.
SPDT priredi 7. avgusta ob otvoritvi planinskega doma «Zorko Jelinčič« na Crnl rrstl, Izlet v Podbrdo. Vpisovanje v Tržaški knjigarni v Ul. sv Frančiška 20.
Odhod ob 5. url z začetka Ulice F. Severo.
Prosvetno društvo M. Matjašič lz Barkovelj priredi 21. avgusta z odhodom ob 5.30 izpred Rumene hiše, oziroma ob 5. uri za udeležence iz mesta izpred kavarne Tivoli, Izlet v Bohinj, kjer bo skupno kosilo. Na povratku se bodo Izletniki ustavili 2 url na Bledu in nato obiskali Prešernov dom na Vrbi. Prijave do sobote 13. avgusta na sedežu društva.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Emilu Šuligoju z Opčin daruje Danilo Stubel z Opčin 2000 lir za Dijaška Matico.
V	počastitev spomina pok. Stank* Pahorja s Proseka darujeta Zofka in Miranda Kapun 1000 lir za Dijaško Matico in 1000 lir za Glasbeno Matico.
V	spomnn Stanislava Pahorja darujeta Ida In Vido Grilanc 1500 lir za Dijaško Matico.
Ob obletnici smrti naše drage mame Kate rine Kralj, Trebče 211, darujeta Guštin in Klara 2000 lir za Dijaško Matico.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 5. avgusta se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 6 oseb.
UMRLI SO: 73-letni Giuseppe Co-loni, 88-letna Clementiina Marchl vd. CappeMo, 65-le'tna Adele Janovtitz, 75-letni Giuseppe Gerghi, 62-letnt Gia-corno Tavolato, 71-letni Ernesto Ra-dich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
D Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Libertš 6; Testa d Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Salute, Ul. Gluha 1; Benussi, Ul Cavana ll; Picciola. Ul. Oriani 2: Vernari, Trg Valmaura ll.
LADJE V PRISTANIŠČU
M. Bertinglerl, C. dii Catania, A. Volta, Irma, Enri, L. Lauro, Ravel-lo, PoUuce, Ocea-nus, Euro, Victoria, Loredan, Saipa II, Sardatlarttlc, A-terno, United (It.); Risnjak, Više-grad, Korotan. Osor, Zetengora (Jd-gosl.); M e en a (ZAR); Old Oak, A-stor (Pa.); L. Guatelama, H. Lage (Braz.); Antonia II (Cy.); Lidice (CSSR); Koli (No.); Steanvvear (VBž; Myrsini (Gr.); Hemussite (Bol,); G. Garibaldi (SZ); Tano Ri-ver ,(Gh,): Berenice (Fr.).
Praznik «DELA» v Zgoniku
DANES, 6. AVGUSTA —
V NEDELJO, OB 18. URI OB 20. URI
PREDSTAVA DOKUMENTARNEGA FILMA O VIETNAMU “LE CIEL ET LA TERRE« (Nebo in zemlja)
KONCERT PEVSKIH ZBOROV
FOLKLORNI NASTOP SKUPI-NE IZ PORTOROŽA
OBA VEČERA PLES — IGRAL BO DOLINSKI KVINTET
BANCA DEL FRIULI
Societh per azioni — Fondata nel 1873 SEDE SOCIALE E D1REZIONE GENERALE — UDINE-Via Vittorio Veneto, 20
SEDE CENTRALE: Via Prefettura, 9 — UDINE — Tel. 53551-2-3-4 Mestne agencije v Vidmu
št. 1 — Drevored Volontari della	Liberta 12-b	Tel.	56-288
X 1 ~ FJ'	Poscolle', 8 ,Trg del	Pollame)	Tel.	56-567
št. 3 — Ul.	Roma. 16 (blizu železniške postaje)	Tel	57-350
št. 4 — Ul.	Pracchiuso, 44 (Trg	Cividale)	Tel.	53-700
Glavnica	L. 300.000.0(M>
Rezerve	L. 1.850.000.000
Podružnice: Artegna	Avlano - Azzano X - Bula - Caneva di Sa-
ctle Casarsa della Delizia - Cervignano del Friuli . Čedad -Codrotpo . Conegliano Cordenčns - Cordovado - Corm&ns - Fa-gagna - Gemona del Friuli — Gorica - Gradiška . Gradež Lido di Jesolo . Latisana Lignano Sabbiadoro - Maniago Mereto dl Tomba - Moggio Udinese - Tržič . Mortegliano . Montereale Val celima - Ovaro - Pagnacco - Palmanova . Paluzza Pavia dr Udi ne - Pieve di Cadore - Pontebba Porcia . Pordenone Porto gruaro - Prata	dl Pordenone - Sacile - S.	Daniele	del Friuli	S
Donk di Piave	- S Giorglo di Livenza - S.	Giorgio	di Nogaro	•	S.
Vito al Tagliamento Spilimbergo . Talmassbns - Tarčent • Trbiž Veneto6220 Torvlscosa ' Tricesimo - Trst - Valvasone Vittorio
Izpostave: Bibione (sezonska) - Caorle (sezonska) Clauzetto -raedis - Lignano Pineta (sezonska) - Meduno Polcenieo - Tra-vesio - Venzone.	'
Davčne izterjevalnice: Aviano - Meduno -	Moggio	Udinese Pnn-
tebba . Ovaro	Paluzza - Pordenone . S.	Daniele	del Friuli	S
Giorgio di Nogaro ■ S. Vito al Tagliamento - Torviscosa Brzojavke: Generalno ravnateljsvo in osrednji sedež: FRIULBANCA — Podružnice: BANCA FRIULI
Denarne vloge: nad 71 milijard — Upravljalni sklad: nad 84 milijard

TRST Via,e Settembre 16
tel 96016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLATI l!\ SR EUR M OKRASNI RREOMET!
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
GA v KimEI KOLI KE4J' to™
Telefonirajte na štev. 37-388
15-DNEVNA NAROČNINA L 500
Hiter uzmovič ji je ukradel denar
Na Komisariatu pn t>v Soboti ?e je predvčerajšnjim zglasila il-tjtaa 'upokojenka Maria Fort vd. f»ofer iz Ul. Zorutti 12 in službu-Jceitn agentom povedala, da so jo okradli v filobusu proge št. 10. ^godilo se je 1. avgusta, ko se je ■fortova peljala v filobusu in v rokah držala torbico, v kateri je branila listnico z osebno izkaznico in 29.000 lir. Fortova se ni ničesar zavedla, da ji je uzmovič balahno odprl torbico in ji ukradel listnico. Prišla je domov m torbico odložila, šele predvčerajš-bjim pa se je zavedla tatvine, ico i? ls^a'a denar in ga ni več na-s|a. Preiskava je v teku.
Tatovi odpeljali lambreto
Tatovi so neutrudljivi in pono-'' delajo kot stahanovci. Predvče-rojsnjim ponoči so v Ul. Imbriani odpeljali lambreto Ts 30811, ki jo je tam pustil 28-letni Fulvio Tri-»uson iz Ul. Gravisi 2-1. Nasledijo jutra je Tribuson iskal svo-
ZfriV°fil0' toda ni *a vež našel, ^glasil se je na komisariatu pri
vu' S0,30ti. kjer je tatvino prijali. Povedal ie, da je bil skuter Vreden 50.000 lir
Neprevidnost £a je drago stala
. 25-letni uradnik Giorgio Zambon J'2 Ul. Scomparini 27 je bil zelo nepreviden in ni računal, da se v kopališčih v Barko.vljah potikajo kopališke nuli. Predvčerajšnjim Popoldne se ie pripeljal s svojim *vtom fiat 500 TS 50375 do zadnje-?? kopališča «Topolinn» v Mira-‘barskem drevoredu. Stopil je jz avta in se ni pobrigal, da bi vra-a zaklenil. Zambon je nato šel
kopališče, .nekajkrat skočil v °do, ko pa se je vrnil k svojemu ?vtu, ki ga je bil pustil v bližini, U,ugotovil, da so ga neznanci preučil. Tatiči so izkoristili ugod-o priliko, da so bila vrata avta Pfjaklciijena,, jih odprli in iz no-ranjpsti pobrali 12.000 lir vreden ans^stor «europhon» ter 500 lir urobiža. Zambonu ni preostalo dru-f./®*’ kot da se je javil na kom:--•uiatu v Barkovljah, kjer je tat-vino prijavil.
Tudi na morju ni varno pred tatovi
.Pri nas Imamo tudi tatove - ribice, ki ponoči odplujejo na odprto “lorje in kradejo ribičem mreže. se je pripetilo v noči med sre-in četrtkom, ko so neznanci Pokradli 20 mrež za skuše (škom-Pre) ki jih je blizu valobrana «L. Kizzo« spustil v morje 56-letni ribi« Aldo Rossetti iz Ul. Matteotti **: Ko se je Rossetti predvčerajš-u Um zjutraj podal na morje, da °' pobral sad svojega dela, je na “v°je veliko presenečenje ugotovil, ua so izginile mreže in seveda tudi , uše. Zglasil se je na komisariatu v Miljah, kjer Je tatvino prijavil- Povedal je, da so bile mreže •redne 100.000 lir. Agenti so uvedli Preiskavo, da bi izsledili neznane tatove.
DANES SE ZAKLJUČI KAMPANJA ZA VARNOST NA CESTAH
Previdnost in spoštovanje cestnih predpisov naj odlikujeta vsakega avtomobilista
Ne pozabimo teh opominov v bodočih dneh - Upali je, da bodo številni lepaki, pozivi in govori koristili
STIKI MED NAPREDNIMI STRANKAMI
Po vsej državi se dane« opolnoči zaključi kampanja za varnost na cestah, ki jo je s sodelovanjem notranjega ministrstva, ministrstva za letalstvo, policijskih oblasti, cestnih, avtomobilskih in turističnih ustanov, organiziralo ministrstvo za javna dela v Rimu. Namen kampanje je bil, da bi pri avtomobilistih zbudila čut odgovornosti in strpnosti, ko sedejo za volan svojega avtomobila in se podajo na ceste. Ministrstvo za javna dela je čutilo potrebo, da opozori avtomobiliste na previdnost in strpnost na cestah ter jih pozvalo, naj na prometnih žilah pokažejo svojo avtomobilsko in cestno vzgojo, ki naj bi bila sestavni del civiliziranega človeka.
Ministrstvo za javna dela Je kampanjo o varnosti na cestah organiziralo prav v teh dneh, ko se bliža čas velikega bega iz mest. Sredi avgusta bo velika večina meščanov zapuščala svoje domove in se odpravila na dopuste in izlete v naravo, kjer se bo sprostila in v miru preživela praznike. Lepo bi bilo,
da bi prazniki za vse potekali v ve--IOP' '	‘.""J
da ne bi nikogar doletela nesreča
seiju
popolnem sproščenju ter
na cestah.
Vsak dan smo priča številnim prometnim nesrečam in čestokrat se zgodi, da sredi cestišč negibno obležijo trupla moških, žensk in otrok. Vsakokrat se to dogaja zaradi nespoštovanja prometnih predpisov in krivda za take nesreče Je vedno v neprevidnosti avtomobilistov, v izsiljevanju prednosti in brezsmiselnem prehitevanju, žal je med nami še vedno dosti takih avtomobilistov, ki smatrajo ceste za prava dirkališča in poganjajo svoje stroje do skrajnih zmogljivosti motorja. Pri tem imajo posebno slast, če prednjačijo pred drugimi in dohitevajo cele kolone motornih vozil. Ne zavedajo pa se, da je tako njihovo početje brezsmiselno in da jih čestokrat vodi naravnost v smrt. Pri vsep:i tem je najbolj žalostno dejstvo, da taki brezvestneži ne spravljajo v nevarnost samo sebe, ampak tudi druge uporabnike ceste, ki se držijo predpisov in vozijo pre-
AUTOMOBfLE CLUB TRIESTE
ENTE
PROVINCIALi; IL TURISMO
PER
AZIEN DA AUT0N0MA SOGGIORNO E TURISMO
Nesreča na delu
|gNa delu se je včeraj popoldne po-
Klar
jjesrečil 44-letni delavec Cario Ce-*lar, ki stanuje pri družini Zrfllst I, Ul. delllndustria, uslužbenec pri
Podjetju sanitarnih artiklov Dioni-T- Ceglar je okrog poldaa. v An-ofona Čampo Marzio s tovornjaka raztovarjal kotel za stanovanjsko PKrevalno napravo. Nenadoma je £otel zdrknil s kasona tovornjaka ih delavcu pritisnil desnico ob rob parnega kasona. Ponesrečencu so Poskočili na pomoč delovni tova-r«i in poklicali rešilni avto RK. ^Slarja so odpeljali v bolnišnico, v o 80 8a s prognozo okrevanja 25 dneh sprejeli na ortopedski “hdelek zaradi zloma desnega Palca.
OPERAZIONE VIA SICURA
E tempo di vacanze Rendetele e rendetevele serene.
Allo ,,stop“ arrestatevi.
Date la precedenza a chi č dovuta Sorpassate soltanto a colpo sicuro.
Prima di sorpassare guardate avanti e mdietro. Agevolate la manovra a chi vuol sorpassare. BUON VIAGGIO'
Počitniški čas je. Uredite da bo vam in drugim srečen.
Na ,,Stop“ ustavite se
Dajte prednost ako ima drugi pravicouido nje. Prehitevajte samo kadar ste absolutno gotovi. T*red prehitevanjem gledajte pred vami m za vami.
Olajšajte vožnjo tistemu ki vas prehiteva. SREČNO POTOVANJE!
Lepak v italijanščini in slovenščini,ki ga je dal natisniti Avtomobilski klub v Trstu. Te dni so ga razdeljevali na mejnih prehodih vsem avtomobilistom, ki so prihajali iz Jugoslavije
in filobusna okna, na letake, ki so jih razdeljevali uslužbenci tržaške-
ga Avtomobilskega kluba in bo jutri ponovno pognal svoj avto do največje hitrosti. Ne, ne smemo
fiat
filiala
v TRSTU
Ul. Čampo Marzio 12 »el. 31985
kjer je rabljeni avtomobil dober nakup
zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek
v široki izbiri modelov tudi avtomobili s posebnim jamstvom
največje olajšave pri izplačevanju
razstava je stalno odprta
vidno. Zato se večkrat zgodi, da prav ti postanejo nedolžne žrtve neprevidnosti in brezvestnosti drugih.
Ne bomo nikoli prenehali svariti, naj bodo avtomobilisti previdni. Iz izkustva vemo, da čeprav avtomobilist ob pogledu na policista na križišču zmanjša hitrost, nekaj sto metrov dlje spet požene svoj avto. Vemo tudi, da Je šofer hitrejšega avtomobila vedno nestrpen, ko pred njim vozi manj hitrejši avto in ga hoče po vsej sili prehiteti, čeprav nima pregleda na cesto pred seboj. Večkrat tvega in zaupa svojemu stroju, ki je po njegovem mnenju najbolj popoln. Toda zgodi se lahko, da nastane okvara prav v trenutku, ko avtomobilist zahteva od avta vse, s posledicami, ki si jih vsakdo lahko misli.
Kampanja za varnost na cestah in prevzgojo avtomobilistov se zaključi danes. Toda ali naj verjamemo, da se bodo jutri avtomobilisti držali cestnih predpisov in bili previdni? Marsikdo bo pozabil na govore, članke in raznovrstne lepake, ki jih je te dni videl na vseh vogalih, nalepljene na tramvajska 1
pozabiti na pozive, na lepake, na nasvete. Bodimo previdni tudi v bodoče in predvsem v teh dneh, ko bodo vse ceste prepolne avtov in motornih vozil. Držimo se pravil in pokažimo, da smo si prilastili cestne vzgoje, ki je obenem ogledalo civiliziranega človeka. S tem si bomo prihranili mnogo gorja in žalosti ter ga bomo prihranili tudi drugim. Ce gremo na dopust ali na izlet, gremo z radostnim srcem in se veselimo brezskrbnih uric, ki jih bomo preživeli v naravi, na plaži, v gorah. Zato ali ni bolje priti na cilj pol ure kasneje, kot pa ne priti, čestokrat tudi nikoli. Imejmo vedno v mislih, da je avtomobil sredstvo za zabavo in delo in ne orodje smrti in žalosti. Ko sedemo za volan bodimo previdni in zavedajmo se, da se večkrat v avtu peljejo tudi naše žene, matere, otroci ter da se v drugih avtomobilih isto tako peljajo žene, matere, očetje in otroci.
V teh dneh kampanje za varnost na cestah je bilo dosti govorov po radiu in televiziji. Vsepovsod smo lahko slišali pozive na previdnost in na spoštovanje cestnih predpisov. Časopisje je skoraj vsak dan pozivalo avtomobiliste, naj se držijo cestnih predpisov. Isto so opravili tudi avtomobilski klubi, ki so dali nalepiti lepake na javna prevozna sredstva, na vogale ulic in na najbolj vidne kraje prometnih cest. Avtomobilski klub v Trstu je dal natisniti več tisoč lepakov v italijanskem, nemškem, francoskem, angleškem in slovenskem jeziku. U-službenci avtomobilskega kluba so te dni na vseh cestnih mejnih prehodih naše pokrajine razdeljevali domačim in tujim avtomobilistom letake ter jih pozivali na previdnost. Isto tako so letake razdeljevali pri bencinskih črpalkah, nekaj tisoč so jih izročili na kvesturi in na poveljstvu mestnih stražnikov, da so jih agenti cestne policije in mestni stražniki razdeljevali avtomobilistom. Včeraj pa so uslužbenci na parkirnih prostorih zatikali za brisalce avtomobilov tujih turistov. Pozivov ne bo nikoli dovolj. Kampanja se sicer danes zaključi, toda umestno bi bilo, da bi trajala skozi leto.
Ministrstvo za javna dela je kampanjo najavilo v teh dneh, ko se zaradi počitnic promet zelo poveča in naredilo je prav. Zdaj pa je naloga samih avtomobilistov, da pokažejo svojo zrelost in se držijo predpisov. Previdnosti ne sme biti nikoli dovolj. Ne prehitevajte, če nimate prpd seboj proste ceste, ne Izsiljujte'prednosti in ustavljajte se na znakih «stop». S tem sl boste sebi m drugim zagotovili prijetne 'fcoČitnice in razvedrilo ter si boste prihranili gorje, jok, žalost in obup. Ne zahtevajte preveč od svojega avtomobila in zavedajte se vedno, da za vsakim vogalom, na vsakem ovinku in tudi na ravni cesti preži na vas smrt. Previdnost bodi vaše geslo. Ko ste na cesti imate določene pravice, ampak tudi dolžnosti, ker je cesta za vse in ne samo vaša last, kjer lahko počenjate kar se vam zljubi.
Naša želja Je, da bi ta kampanja za varnost na cestah pomagala in da bi se vsi avtomobilisti držali nasvetov. Zavedamo se, da ne bo mogoče preprečiti nesreč, mogoče pa je zmanjšati njih število in smrtne posledice silovitih trčenj.
Lažja zastrupitev s slaščicami
Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 4o-letno gospodinjo Marijo Zabrič por Cuk iz Sepulj pri Sežani št. 10 in jo sprejeli na prvi medicinski. oddelek zaradi lažje zastrupitve s hrano. Zabričeva, ki bo okrevala v 8 dneh, je povedala, da je okrog 10.30 v neki mlekarni blizu Trga Ponterošo popila belo kavo in pojedla dve slaščici. Nekaj časa potem so jo napadli želodčni krči, začelo jo je tiščati in ji je šlo na bruhanje. Zaprosila je za zdravniško pomoč in nekdo je poklical rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico. Zabričeva pripisuje slaščicam vzrok lažjega zastrupljenja.
Tu n e na L n čil
Wk
predvaja danes, 6. t. m. ob 18. uri in ob 21. na prostem Cinemascope Metrocolor film:
F
M*»ro-GoWwyn-M«y*r prestm*
MEZZO DOLLARO * DARCENTO
(POL SREBRNEGA DOLARJA)
Igrajo
RUSS TAMBLYN KIERON MOORE JAMES PHILBROOK
Politični pogovori v Novi Gorici med delegacijama PSIUP in SZDL
Predstavniki PSIUP bodo na konferenci v Novi Gorici govorili o perspektivah italijanskega delavskega gibanja
V sredo 2. avgusta Je delegacija pokrajinskega izvršnega odbora PSI UP obiskala občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva v Novi Gorici. Delegacijo so sestavljali pokrajinski tajnik Benito Riz-zl, člana izvršnega odbora Giuseppe Mirabella in Benito Russo ter član mladinske federacije Sergio Ceschla.
Med obiskom, ki je trajal ves
dan, sta se delegaciji pogovarjali o mednarodnem političnem položaju, o razmerah, v katerih živijo delavci po gospodarski reformi v Jugoslaviji, ter o integraciji italijanskega kapitala z evropskim ln mednarodnim.
Predsednik in člani SZDL Nova Gorica so spremljali delegacijo v neki industrijski obrat in v kmetijsko zadrugo, kjer so proučili.
IIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlllMimilllimillltlUllllllllllllflimilllllllMlillIllliilliiHinitlllllllHM
NOVEMBRA MED PROSLAVAMI STOLETNICE
Predsednik Saragat obišče Videm, Gorico in Trst
Predsednik hoče s tem dati zgodovinskemu dogodku poseben pomen, ker gre za obisk nove dežele s posebnim statutom
V Furlaniji so v teku obsežne priprave za obisk predsednika republike Saragata. ki ga pričakujejo v začetku novembra. Predsednik republike bo s svojo navzočnostjo dal poudarka proslavam 100-letnice priključitve Furlanije k Italiji. To bi lahko napravil že med svojim obiskom v Benetkah, vendar je hotel ločeno proslaviti priključitev videmske pokrajine kot sestavnega dela nove dežele s posebnim statutom. Po svojem obisku v Vidmu bo odšel v Gorico in v Trst. V političnih krogih pripisujejo njegovemu obisku v zaporedju, kakor ga omenjamo, ponazoritev zgodovinskih dogodkov: najprej je bila priključena videmska, potem pa še goriška in tržaška pokrajina.
V	nedeljo in ponedeljek ponovitev festivala
v Čedadu
V	nedeljo in ponedeljek bodo v Čedadu ponovili festival na Nadiži, ker ga je prejšnji teden motilo slabo vreme. Narasla reka je odnesla lesbn mošt in naprave, ki šo bile,Md njo in ob bregovih ter povzročila občutno škodo. Delavci sedaj obnavljajo značilni most, ki vodi k staremu mlinu. Oba večera bo na programu nastop popevkar Jev, manifestacijo pa bodo zaključili umetni ognji.
Mednarodni promet v Stupici
V mesecu juliju Je s potnimi listi prešlo mednarodni prehod Stupica v Beneški Sloveniji 40.230 o-seb, od katerih je bilo 37.184 italijanskih državljanov in 3.046 tujcev. V prejšnjem mesecu Je šlo čez ta prehod 23 potovalnih skupin.
Še dva zabavna dneva Juventine v Štandrežu
Športno društvo «Juventlne» prt-reja ponovno zabavno prireditev
na svojem igrišču v Štandrežu danes 6. in jutri 7. avgusta. Danes bo ples od 20.30 dalje, jutri pa bo ob 17. url tekmovanje v briškoli, zvečer ob 20.30 pa ples.
Za briškolo so na voljo naslednje nagrade: prvo mesto dva pršuta, drugo mesto dve vratovini, tretje dve salami in vino, četrto dve salami. Vpisovanje se prične ob 16.30, vpisnina za par 1.000 lir.
kakšno je v praksi delavsko samoupravljanje.
Ob zaključku sestanka so se sporazumeli, da bo v mesecu oktobru delegacija PSIUP imela v Novi Gorici predavanje z diskusijo o italijanski politiki ter perspektivah italijanskega delavskega giba nja; govorili bodo tudi na aktivu voditeljev in čianov socialistične zveze.
S tem sestankom, kt je sledil pogovorom v lanskem in letošnjem letu, so se še bolj poglobili politični stiki na osnovi sproščenega mednarodnega sodelovanja ter pokazali vrsto stičnih točk ter razumevanje političnih stališč v borb! za socializem.
SPD priredi 7. avgusta, ob otvo-titvi planinskega doma «Zorko Jelinčič« na Cmi prsti, izlet z lastnimi sredstvi z odhodom ob 3. uri zjutraj ali z vlakom z odhodom iz Nove Gorice ob 2.28 uri
Urnik trgovin za veliki šmaren
Za letošnji veliki šmaren, ki bo v ponedeljek, se bodo trgovine vseh občin goričke pokrajine, razen občine Gradež in okrožja Tržič, ravnale po naslednjem urniku:
SOBOTA, 13. AVGUSTA: vse trgovine so lahko odprte do 20. ure, mesnice bodo odprte tudi popoldne od 17. do 20. ure, pekarne bodo odprte ves dan.
NEDELJA, 14. AVGUSTA: vse trgovine z .jestvinami bodo zaprte ves dan. Odprte bodo mesnice od 6.30 do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. in dežurna cvetličarna Reichmann. Pekarne bodo spekle dvojno količino kruha, prodajalne kruha in mleka pa bodo prodajale blago tudi za naslednji dan In bodo odprte samo dopoldne. Ker so zaradi občinskega patrona v torek trije zaporedni dnevi, bodo lahko trgovine z jestvinami odprte ves popoldan do 13. ure.
PONEDELJEK, 15. AVGUSTA (veliki šmaren): vse trgovine bodo ves dan zaprte, izjemo bodo tvorile cvetličarne, ki bodo odprte od 8. do 13. ure.
TOREK, 16. AVGUSTA: zaradi praznika goriškega patrona bodo tudi trgovski lokali ves dan zaprti, izjemo bodo tvorile mlekarne in pekarne z dopoldansko prodajo blaga in mesnice, ki bodo odprte od 6.30 do 11. ure.
Padec kolesarja
S kolesa je v Ul. Silvio Pellloo padel 23-letni Leopoldo Bellini; zlomil sl je nosno kost. Z rešilnim
zjutraj do Podbrda, nato peš do. avtomobilom Zelenega križa so ga planinskega doma. Povratek zvečer. | odpeljali v civilno bolnišnico.
iiMlNiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiKuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiHuiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiuiiiiinimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiMiiiiiMiiiinmiiiiiiiMuiNf
OBMEJNI PROMET V MESECU JULIJU NA GORIŠKEM
Blizu tri M milijona prehodov 1; odpravo ovir v prehajanju meje
Kdaj se bodo sporazumeli o poglobitvi cesto pod železniškim nadvozom pri Rdeči hiši? ■ Dvolastniški promet preusmeriti na sosednja prehoda - Na jug. strani gradijo novo pot za tovornjake
Mednarodni in obmejni promet na goriškem mejnem sektorju Je v mesecu juliju dosegel Izredno visoke številke. Samo s potnimi listi so na mednarodnem prehodu Rdeča hiša zabeležili v prejšnjem mesecu nad 400.000 prehodov, povečini Italijanskih državljanov, medtem ko so v obmejnem prometu zabeležili nadaljnjih 322 000 prehodov, skupno torej skoraj 730 tisoč.
S potnimi listi je izstopilo 175.321, vstopilo pa 164.114 italijanskih državljanov, Izstopilo Je 37.897, vstopilo pa 31.465 lnozemcev. v veliki večini jugoslovanskih državljanov,
Italijanski dvolastniki so v juliju prečkali mejo 3.481-krat, Jugoslovanski pa 11.874-krat.
V maloobmejnem prometu so zabeležili naslednji promet:	na-
vadne propustnice: italijanski državljani 201.139 prehodov, Jugoslovanski državljani 100.233 prehodo«*; posebne propustnice: Italijanski državljani 1.847, jugoslovanski drž. 277 prehodov; Izredne propustnice: ital. drž. 37, Jug. drž. 14; jugoslovanski državljani, bivajoči v Brdih,
tiiMmiiHHiimiitHiiiiiitiiiMiiiiiiHiuimiiiimiiimuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimuiiiiiiiMiiiii
POSLEDICA HUDE NESREČE MLADEGA DELAVCA
Stavka delavcev CRDA za večjo varnost na delu
Stavkali so vsi delavci CRDA in zasebnih podjetij
Včeraj popoldne od 16. do 17. ure so stavkali vsi delavci CRDA in delavci zasebnih podjetij, zaposlenih v tem ladjedelniškem ob ratu. Zahtevali so, naj se podvza mejo učinkovitejši ukrepi za zaščito zdravja in varnosti delavcev.
Vzrok za stavko je bila huda nesreča, ki se je prejšnji dan zgodila delavcu 10-letnemu Dariu Mi-ninelu iz Tržiča, Ul, Marziale 44 Mladenič je padel na ladji, na kateri opravljajo zaključna dela. Prebil si je lobanjo ter poškodoval možgane. Njegovo zdravstveno sta nje je zelo resno ter je v življenjski nevarnosti,
HllO <IK1»> PROSEK
predvaja danes, 6. t. m. ob 19.30 vojne pustolovščine in vohunstvo — film po romanu W. Jflrg Luddeck:
M0RITURI
(UMIRAJOČI)
Igrajo
MARLON BRANDO, YUL BRVNNER in JANET MORGOLIN
VOZNI RED VLAKOV Z GORIŠKE POSTAJE
ODHODI
Z GORIŠKE POSTAJE
PROTI TRSTU:	5.41	(A),
6.41 (A), 7.39 (D), 8.05 (A), 9.16 (D), 11.17 (A), 14.02 (A), 16.31 (A), 18.16 (DD), 18.58 (A), 20.02 (A), 21.37 (A), 22.53 (D), 23.05 (DD*), 23.52 (A).
PROTI VIDMU; 4.28 (A), 6.24 (A), 6.55 (D), 7.26 (A), 8.04 (D), 9.30 (D), 11-00 (A), 13.01 (D), 13.43 (A), 14.16 (DD*), 15.36 (A), 17.47 (A), 19.01 (A), 20,01 (D), 21.03 (A), 22.22 (D), 23.51 (A).
ZA NOVO GORICO:	8.59
(A), 14.07 (A), 20.05 (A).
PRIHODI
NA GORIŠKO POSTAJO
IZ TRSTA: 4.27 (A), 6.21
(A), 6.53 (D), 7.24 (A), 8.03 (D), 9.28 (D), 10.58 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.15 (DD*), 15.34 (A), 17.45 (A), 18.58 (A), 19.59 (D), 21.01 (A), 22.21 (D), 23.50 (A).
IZ VIDMA: 5.36 (A), 6.39 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 9.14 (D), 11.15 (A), 13.59 (A), 16.28 (A), 18.14 (DD), 18.52 (A). 19.58 (A), 21.35 (A), 22.51 (D). 23.03 (DD**), 23.49 (A).
IZ NOVE GORICE:	10.03
(A), 15.20 (A), 21.25 (A).
A — potniški vlak; D — br-zovlak; DD — ekspresni vlak.
*) Vozi ob praznikih od 26. Junija do 11. septembra 1966
**) Vozi ob delavnikih pred praznikom od 25. junija do 10. septembra 1966.
so opravili 3.263 tranzitnih preho-
.	:	j.,,
V okviru videmskega sponzuma je s propustnicaml prešlo mejo 206.504 italijanskih in 115.661 jugoslovanskih državljanov, skupno
322.186.
Zaradi tolikšnega prometa se že
I vreio in kitaro v svet...
Na prehodu Rdeča hiša je vsak dan večji promet, katerega gostota se bo večala tja do velikega šmarna. Čezenj hodijo ljudje najrazličnejših narodnosti, povečini z avtomobili, pa tudi z motorji. Inozemskih turistov, zlasti takšnih, ki prihajajo iz oddaljenih krajev in nimajo svojih vozil, je bolj malo. Med temi je bil tale Francoz, ki si Je oprtal čez hrbet veliko vrečo, v katero je zmetal vse, kar mu služi za pot. Z njim je bil prijatelj, ki Je imel nekoliko manjšo vrečo, pa kitaro zraven. Prepotovala sta pol Franclje in Italijo ter se napotila v Jugoslavijo. Morda niti dobro ne vesta kam sta namenjena, morda tja, kamor Ju bo povleklo trubadursko srce.
VČERAJ DOPOLDNE V GRADIŠKI
Med pleskarjem	vojaške	spalnice
je padel	z lestve in	se pobil
Vojaka so pridržali v bolnišnici na zdravljenju
V vojašnici v Gradiški se Je vče- so ga odpeljali v goriško civilno raj dopoldne hudo ponesrečil vo- bolnišnico, kjer so ga pridržali na jak 21-letnl Domenico Rondlnella, opazovanju, doma lz Neaplja, ki služi v Gra- „	. . . . ,	.
diškl redni vojaški rok. Med ple- V n8kaJ dneh Je ie druga tiskanjem sobe je padel z dva metra 4a nesre4a v vojašnici; prejšnji dan visoke	lestve; pobil se Je po	glavi	sta se ožgala z	bencinom dva vo-
ter st	pretresel možgane. Z	rešil-	Jaka ter so Ju	morali prav tako
nim avtomobilom Zelenega križa pridržati na zdravljenju.
pričenjajo pojavljati predlogi, kako bi odpravili ozka grla, ki so se nujno pojavila. Dokaj star Je že predlog, da bi poglobili cesto pod železniškim nadvozom, da ne bi bilo treba tovornjakom, ki so naloženi previsoko, raztovarjati blaga ali jim prazniti gum, da lahko pridejo skozi viadukt.
Težave se pojavljajo tudi z dvo-lastniškim prometom. Kmetje, ki potujejo čez mejo, Jemljejo ponavadi s seboj vprego. Na mednarodnem prehodu Rdeča hiša, kjer je že tako ali tako dovolj prometa, vozil in malo prostora, odvzemajo kmečka vozila dragocen prostor ter povečujejo že tako naporno delo policijskim in carinskim organom. Zato Je skorajda nujno, da ta promet preusmerijo ali čez Rafut ali čez Šempeter, dva prehoda druge kategorije, ki bi zlahka prenesla nadaljnjo obremenitev.
Na jugoslovanski strani prehoda so sedaj v teku dela, da odprejo novo pot za tovornjake, tako da jim ne bo treba več voziti skozi glavni prehod med vstopnim in izstopnim poslopjem. Zsinje bodo naredili za vstopnim poslopjem novo pot, po kateri bodo tovornjaki zapeljali s parkirišča v viadukt in dalje proti Italijanskemu prehodu.
Gorica
VERDI. 17.00: «La notte del deside. rio», P. Hubscmid in I. Thulln; čmobeii film mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.30: uNessuno mi pu6 giudicareo, Laura Efrikian in Fa-brizio Moroni; čmobeii italijanski film.
MODERNISSIMO. 16.30-22.30: «1 gringos non perdonano«, B. Har-ris in T. Kendall; ameriški barvni kinemaskopski film.
VITTORIA. 17.30—22: «Linea rossa 7000», James Caan In Laura Devon; ameriški barvni film.
CENTRALE. — Zaprto.
Tržič
AZZURRO. 18—22.30: «4 dollari dl vendetta«, R. Wood; barvni kine-maskopski film
ENCELSIOR. 17.30—22: «Onibaba» (Le assassine); japonski umetniški film.
PRINCIPE. 18—22.15: «New York, Superdrago«, M. Lee; ktnema-skopski film.
S. MICHELE. 19.30—22.30: «Sem II selvaggio«; barvna slikanica Walt Disneyja.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244, telefon 35-38.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 7. avgusta bo v Gorici odprta cvetličarna RENATO GORIAN, Ul. Garibaldi št. 9, telefon 26-28.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 28,6 stopinje ob 14. uri, najnižja 18,6 stopinje ob 4.15; povprečne dnevi.j vlage 55 odstotkov.
PRIMORSKI DNEVNIK
NOGOMET
JUŽNO AMERIČANI PO SP
So vse pritožbe upravičene?
Vplivali so sodniki vendar tudi tehnične pomanjkljivosti - Leta 1970 premoč ekip iz J. Amerike?
Ko je pred približno enim me-seoem brazilska reprezentanca zapustila domovino, ni nihče izmed brazilskih nogometnih navijačev nifi najmanj dvomil v zmago Pe-Jeja in drugih na svetovnem prvenstvu. Moštvo je spremljalo preko 10.000 «aficionados», ki so hoteli biti« blizu svojim igralcem na težkem angleškem prvenstvu. Vsi v Braziliji so se zavedali, da je to prvenstvo težko, skrajno težko, toda nihče ni dvomil v končno zmago. Toda že po dveh tekmah v Liverpoolu je vsako upanje brazilskih navijačev neusmiljeno propadlo. Madžarska je z Albertom na čelu zadala Braziliji pekoč poraz. Tekma je bila daleč najlepša na tem prvenstvu, toda povsem po Jšaslugi madžarskih nogometašev, gotovo pa niso zadovoljili «ca-riocas«, ki so brez Peleja pokazali izredne pomanjkljivosti. Poraz proti Portugalski z istim rezultatom (1:3) je zadal brazilskim navijačem končni udarec. Pelejevl «afi-cionados» se sprva niso mogli spri-
jazniti s kruto resnico. Zdelo se jim je nemogoče, da se je brazilska turneja tako grenko končala. To je bilo gotovo najhujše zlo, ki je zadelo brazilsko prebivalstvo teh zadnjih letih. Mnogi so joka li, marsikdo je mislil na samomor, vsi pa so bili žalostni, obupani. Vsa brazilska karavana navijačev ki si je že kupila vstopnice za finale v Wembleyu, se je drugi dan po brazilski izločitvi iz prvenstva vrnila v domovino: «Brez Brazilije ni prvenstva«. Torej vsi nazaj domov, z grenko izkušnjo iz Liverpoola, in z debelimi solzami na licih.
Po izločitvi Peleja in tovarišev sta morali zastopati južnoameriško tradicijo reprezentanci Uru gvaja in Argentine, ki sta si po ostrih borbah zaslužili vstop v četrtfinale. Argentina se Je morala pomeriti z zmagovalcem turnirja Anglijo, Urugvajci pa so imeli kot nasprotnike Nemce. Argentinci so klonili nasprotnikom z najmanjšo razliko (0:1) in šele po izključitvi
Ko so igrali Južnoameričani je morala sodniku pomagati tudi policija
IMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiuiiiiiiiiiiiiiii
S MUCA NJf
SP V PORTILLU
Slalom za Annie Famose
Polom avstrijskih smučark
POBTILLO, 5. — Francozinja Annie Famose je osvojila prvo zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v čilskih Andah. Francoska smučarka je zmagala v slalomu.
V prvi vožnji je najboljši čas dosegla Kanadčanka Greene, pred Famose in Marielle Goitschel. V drugi vožnji je bila najboljša M. Goitschel pred Famose, zaradi občutne zamude v prvi vožnji pa ji ni uspelo priti do prvega mesta. Avstrijke so razočarale v prvi vožnji, v drugi pa se je izkazala Chri-stal Haas, ki pa je med prvo vožnjo padla in se slabo uvrstila. Lep uspeh so dosegle Američanke s tremi smučarkami na prvih petih
S.Z. BOR
obvešča društva, ki so prijavila ekipe za nogometna turnirja na IX. slovenskem športnem tednu, da morajo do vključno 16. avgusta predložiti organizatorju seznam i-gralcev, ki bodo nastopali za vsako ekipo.
SD BREG
obvešča, da bodo začeli v sredo ob 18. uri na nogometnem igrišču v Bol,juncu redni treningi za vsa nogometna društva.
mestih. Najboljša Italijanka je bila Glorianda Cipolla, ki se Je uvrstila na 11. mesto.
Izidi slaloma (390 m, višinska razlika 155 m, 52 vrat, temperatura — 7);
1.	Annie Famose (Fr.)	90”48
2.	M. Goitschel (Fr.)	90"95
3.	Penny Mac Coy (ZDA)	92”35
4.	Jean Saubert (ZDA)	92 ”37
5.	Cathy Allen (ZDA)	92”72
6.	C. Goitschel (Fr.)	92”94
7.	Nancy Greene (Kan.)	93”26
8.	Wendy Allen (ZDA)	93”44
9.	Edith Hiltbrand (Švica)	94”69
10.	Dikke Eger (Norv.)	94”69
11.	G. Cipolla (It.)	94”74
12.	Grete Digruber (Avstr.)	94”86
mm
GENOVA, 5. — V nadaljevanju državnega prvenstva za naraščajnike in mladince v Genovi je Tržačan Del Čampo osvojil naslov prvaka tudi na progi 100 m hrbtno s časom 1’7”9. Drugi Tržačan Zet-to Je med naraščajniki zasedel četrto mesto na progi 100 m prsno s časom l’2l”9. Odličen rezultat Je dosegel Furgluele (Can. Napo-li), ki je 100 m delfin preplaval v 1’3”5.
• * •
RIM — štafete za evropsko plavalno prvenstvo v Utrechtu bodo Italijani sestavili na podlagi izbirnih tekmovanj, ki bodo 13. avgusta v Turinu (ženske) in Bergmanu (moški).
najboljšega branilca v argentinskih vrstah, Rattina. Poleg tega je Hurst dosegel gol iz očitnega «offside». Tudi Urugvajcem je bila storjena marsikatera krivica. Nemški branilec Schnellinger je takoj v uvodnih minutah tekme ustavil z roko žogo, ki je bila namenjena neubranljivo v mrežo, toda sodnik Finney ni prisodil 11-metrovke, nato pa je celo izključil dva urugvajska igralca. Nemčija je zmagala s 4:0.
Z izločitvijo Argentine in Urugvaja se je svetovno prvenstvo spremenilo v «evropsko». Južnoameriški navijači pa niso pozabili krivic, ki so jim jih zakrivili angleški organizatorji. Obtožujejo jih, da je bilo to prvenstvo pripravljeno izključno za končno zmago angleške reprezentance. V Braziliji pa se pritožujejo, da se Je nogomet spremenil v pravo corri-do, kjer sta važni le moč in hudobija. Nogomet je tako izgubil vso nekdanjo lepoto, atrakcijo. Urugvajci pa bodo celo na bližnjem sestanku v Buenos Airesu, katerega se bodo udeležile vse južnoameriške nogometne federacije, predlagali, da se ločijo od svetovnega nogometnega organa FIFA, češ da je postal Stanley Rous s svojimi sodelavci pravi diktator. Mislimo, da do tega ne bo prišlo, še posebno ker se goreči navijači vedno bolj prepričujejo, da polom Južnoameriških reprezentanc ni odvisen samo od krivic Sira Stanleya Rousa in drugih. Razlogi morajo biti kje drugje. In tega mnenja smo tudi mi.
Oglejmo si najprej brazilsko reprezentanco. Trener Vicente Feola je imel na izbiro najboljše svetovne nogometaše. Toliko jih je imel, da bi z lahkoto sestavil pet ekip, ki bi lahko z avtoriteto nastopale na tem svetovnem prvenstvu. Pri toliki izbiri pa Je Feola pustil v Braziliji igralce kot Dudu, Dino Sani, Djalma Dias itd. Raje se je ponovno posl užil veteranov kot so Gilmar, Djalma Santos, Bellini, Garrincha. Poleg tega Je brazilski trener stalno spreminjal postavo od tekme do tekme, ker je bila reprezentanca očitno prešibka. Sla be postave naj bi bile torej opravičilo žš, slabe brazilske nastope. Toda tudi taktična igra Brazilcev ni bila preveč zadovoljiva. Cario-ca še vedno igra stari sistem 4-2-4 in tako zanemarjajo sredino Igrišča, ki je v modernem nogometu bistvene važnosti. Poleg tega Pelč in tovariši niso bili v izredni fizični kondiciji, kar pa je bistvene važnosti za tako izčrpno prvenstvo.
Urugvajci in Argentinci pa so presenetili prav zaradi Izredne kondicije. Taktično pa tudi oni niso bili pripravljeni na to prvenstvo Premalo so se spuščali v napad in raje so se poigravali z žogo ter zavlačevali igro s številnimi podajami. V tem pa so bili neprekos-ljivi. S takim načinom igre gotovo niso mogli resno misliti na zmage, kvečjemu na neodločni rezultat. Zares premalo. Priznati pa moramo, da sta nam reprezentanci odkrili nekatere vrhunske nogometaše. V vrstah Urugvaja naj o-menimo vratarja Mazurklewicza, branilca Trocheja, napadalce Cortes, Viera, Silva In Rocha. Za Argentino so presenetili branilci Mar-zolin, Perfumo in dvojica Albrecht, Rattin, med napadalci pa Onega, Artlme in Mas. Le nekateri dobri igralci pa se niso mogli meriti s kolektivnimi reprezentancami Anglije, Zahodne Nemčjie, Sovjetske zveze. Izločitev južnoameršlkih reprezentanc je zato povsem umevna, angleška izkušnja pa Je gotovo koristila Južnoamerlčanom in morda se bo čez 4 leta svetovno prvenstvo v Mehiki spremenilo v ((južnoameriško«.
— edson —
TUINTAM
Musulin 6.266 točk-
BRESCIA, 5. — Na državnem izbirnem tekmovanju v deseteroboju je zbral Goričan Musulin 6266 točk in se uvrstil na peto mesto. Po odličnem prvem dnevu je Musulin v naslednjih petih panogah zabeležil bolj skromne rezultate, kar ga Je stalo mnogo točk. Posamezni rezultati goriškega atleta so naslednji: 100 m 11”2, daljina 6,45 m, višina 191 cm, 400 m 52”9, krogla 10,38 m, 110 m zapreke 15”7, disk 27,99 m, palica 3.30 m, kopje 47,66 m, 1500 m 5’2”8.
RIM. 5. — Italijanska atletska zveza je povabila v mladinsko državno reprezentanco, ki se bo 11. avgusta v Piši pomerila s Francijo in Poljsko tudi dva atleta iz naše dežele. Gre za Musulina iz Gorice (110 m zapreke) in Cauza iz Vidma (skok s palico).
VATERPOLO
SANREMO, 5. — Ekipa zagrebške univerze Je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju potem, ko je v finalni tekmi premagala italijanskega prvoligaša Sori-ja s 3:1. V borbi za tretje mesto je Andrea Doria iz Genove odpravila egipčansko ekipo Eliopolls z 8:4.
KOŠARKA
Mivar-Bor 46-44
V prijateljski tekmi v Bazovici je Mivar premagal Bor s tesnim izidom 46:44 (20:28). Igra ni bila lepa, ker se posebno Boru pozna, da še ne trenira dolgo časa. Borovci so bolje igrali v prvem polčasu, v drugem pa so jim moči primanjkovale.
Bor je nastopil v postavi: Zava-dlal (6), Rudež (12), Rojaz (2), Ambrožič (6), Lakovič (14), Košuta (4), štokel, Švara.
K01CSARSTV0
MARSEILLE, 5. — Zmagovalec zadnjega Toura Lucien Aimar je ponovno prišel do zmage na krožni dirki v Marseillu. Samo 95 km, vendar zelo težko progo je prevozil v točno 2 urah in pol. Aimar je v finišu premagal Mattia in Bi-tossija. Z enominutno zamudo se je na četrto mesto uvrstil svetovni prvak Simpson.
TENIS
ViCHY, 5. — Po drugem dnevu polfinalnih borb za pokal De Ga-lea vodi Sovjetska zveza proti Franciji z 2:1, z istim rezultatom pa je v vodstvu tudi češkoslovaška proti Veliki Britaniji.
ŠE 24 DNI DO EVROPSKEGA PRVENSTVA
Budimpešta je pripravljena
Novo tekališie na Nep Stadionu ■ Idealni pogoji za trening v naselju Godollo - Ogromno zanimanje: 750 novinarjev!
V Budimpešti, sedežu 8. evropskega prvenstva v lahki atletiki Je skoraj že vse pripravljeno za začetek tekmovanj.
Tekališče na Nep Stadionu, ki je že bilo znano po svojih vrlinah, so že pred enim letom popolnoma obnovili z 20 cm debelo plastjo ugaskov pod stezo samo. Po mnenju strokovnjakov je tekališče sedaj še bolj elastično kot prej. Za-letišča za skoke v daljino in s palico se lahko uporablja v obeh smereh ker so ustrezne naprave na obeh koncih, na obeh koncih stadiona pa se lahko meče tudi kopje. Te dvojne naprave lahko lepo pridejo v poštev v primeru vremenskih neprilik ali vetra.
Za ogrevanje sta na razpolago dve napravi. Prva je na vzhodni strani Nep Stadiona. Gre za 600 m dolgo tekališče. Ta naprava ima tudi posebno tekališče za zapreke z 10 progami. Tu se bodo ogrevali pred tekmovanji predvsem tekači. Na zahodni strani stadiona se nahaja drugo pomožno igrišče, ki ima 400-metrsko stezo in zaletišče za skoke in mete. Metalci diska, kopja in kladiva, ki mečejo svoja o-rodja zelo daleč, se bodo iz varnostnih razlogov ogrevali na posebnem igrišču.
Evropski komite mednarodne atletske zveze je določil, da bodo na prvenstvu uporabljali najboljše atletske pripomočke, ki so na razpolago. Startne bloke, kladiva in zapreke je že dobavila nemška tvrdka Berg, diske sta izdelali nem ška Berg in finska Karhu, kopja pa nemška Berg, švedska Sefab in a-meriška Held. Enaki izdelki bodo na razpolago tudi na pomožnih stadionih. Lastna orodja bodo lahko uporabljali samo skakalci s palico, drugim atletom pa bo dovo ljeno, da svoja uporabljajo le na treningu, da bi ne bili preveč odvisni od organizatorja.
Rob zaletlšč za skoka v daljino i in s palico je označen vsakih 5 cm in atleti ne bodo tako izgubljali časa z merjenjem zaleta z metrskimi vrvicami ali stopali.
Progi za hojo na 20 in 50 km sta dalj časa isti. Speljani sta po valovitem terenu in posebno ugodna je proga na 20 km, ki je v celoti
speljana po velikem mestnem parku in je skoraj vsa v senci.
Atletsko naselje se nahaja na mirnem področju, približno 30 km od stadiona, v kraju Godollo. Naselje sestavljajo tri velike zgradbe ki lahko sprejmejo skupaj 1300 oseb. Zgradbe so namenjene študentom agronomske fakultete tamkajšnje univerze. Ena zgradba je namenjena ženskam, dve pa moškim. Vsaka soba je lepo opremljena, ima tri postelje, tri omare in umivalnik. Vsako nadstropje i-ma tudi 10 tušev in večjo dvorano za predavanja In televizjio. Ker bo število tušev gotovo prenizko so začasne naprave uredili tudi ob pomožnih stadionih. Malo nerodno bo v naselju le z jedilnico. Na razpolago je sicer ena velika dvorana, ki sprejme 500 ljudi hkrati, na prvenstvu pa Jih bo dosti več. Zajtrk bodo servirali že od 6. ure zjutraj, kosilo od 11. do 15. ure, večerjo pa od 18. ure naprej. Organizator se boji, da bo vsak dan po koncu tekmovanj v jedilnici gneča, ker se bodo atleti skoraj vsi hkrati vrnili v naselje. Podobno kot na tokijski olimpijadi bo jedilnica obratovala po sistemu samopostrežbe. Za kosilo in večerjo bosta na razpolago dve jedilni listi ter sadni sokovi in sadje brez omejitte.
čati za kosilo v naselje. Na stadionu je primerna restavracija, za počitek pa bo na razpolago tudi 100 ležišč, ki bodo enakomerno razdeljena raznim ekipam.
Za prevoz od naselja do stadiona bodo imele ekipe na razpolago posebne avtobuse, uporabljalo pa se bo lahko tudi železnico. Vožnja od Godolla do Nep Stadiona bo trajala približno 35-40 minut.
Organizator je prav posebno poskrbel za treninge. V neposredni bližini naselja se nahaja 400-metr-ska steza, ločena steza z zaprekami, ločena zaletišča za skoke in mete. Strokovnjaki In vodje raznih ekip, ki so obiskali Budimpešto so nad obilico naprav navdušeni In pravijo, da si bolje treningov ne morejo zamisliti.
Novinarji (teh bo skoraj 7501) bodo stanovali v internatu višje tehnične šole ali v hotelu Šport. Imeli bodo na razpolago zelo ugodne pogoje za delo. Na tribunah bo imel vsakdo telefon. Radijski in televizijski komentatorji bodo na višjih mestih, pod tribunami pa je že urejena velika dvorana s 100 pisalnimi stroji raznih jezikov, teleprinterji in telefoni.
Od • 104.000 prostorov na tribunah stadiona je za sedaj razprodanih 30.000 serij vstopnic (za vseh
Napeto pričakujejo žogo
""""""""'"H"".1..................i..m......
ŠPORTNA ENCIKLOPEDIJA
BASEBALL - igra iz Amerike
Igrajo ga tudi pri nas - Morda že letos Alpina z Opčin v prvi italijanski ligi
Ekipa, ki Je v napadu, skuša doseči preko raznih četrtin cilj in z njim točke. Za to ekipo nastopa po en igralec, ki skuša s kijem udariti žogo. če žogo res u-dari, spusti kij in steče prot! prvi četrtini, če Je udarec dovolj močan in dolg ali če nasprotna obramba zagreši napako, mu včasih uspe, da pride tudi do druge ali tretje četrtine, do cilja pa z enim udarcem redkokdaj pride. Cel krog lahko obteče samo če žoga preleti celo igrišče in pade za mejo. Igralca, ki je pravkar udaril (ali ki je bil izločen) zamenja naslednji član iste ekipe. Do prve četrtine se lahko napreduje tudi če metalec opravi štiri mete, ki niso primerni za udarec (balls). Na vsaki četrtini se lahko nahaja le en Igralec ekipe, ki je v napadu. Ekipa ostane v napadu dokler ji ne izločijo treh Igralcev. Tedaj Jo zamenja v napadu druga ekipa, sama pa gre v obrambo, Tej menjavi se pravi «inning», vsaka
tekma pa jih vsebuje 9. Ekipa, ki brani, skuša preprečiti nasprotniku, da pride do raznih četrtin in do cilja. Nasprotnika, ki skuša u-dariti lahko izloči že metalec s tem, da opravi trj za udarec primerne mete, katere nasprotnik ne skuša udariti, ali pa žogo zgreši (strike). Vrsta izločitve je, če obramba ulovi udarjeno žogo preden ta doseže tla ali če obramba poda žogo igralcu na prvi četrtini preden jo doseže igralec, ki je žogo udaril. Za izločitev na ostalih četrtinah se mora obramba z žogo dotakniti nasprotnika, razen če niso prejšnji koti že zasedeni. V tem primeru Je dovolj, da pride žoga v roke obrambnemu Igralcu, ki je tam na straži preden se posebne blazinice na tleh dotakne nasprotnik.
Pravil je pri baseballu še precej, bistvo pa Je v pravkar omenjenih. Domače ekipe nudijo včasih lep športni užitek, na splošno pa so v obrambi vse šibke in rezultati so
zato visoki. V Ameriki imajo ekipe močne napadalce «tolkače» vendar tudi zredne obrambe in zgodi se, da tudi po več «inningov» nobena ekipa ne doseže ne samo točke temveč niti prve četrtine.
Ameriški baseball zahteva moč hitrost in izredne reflekse. Igra je zato razburljiva in nič čudnega ni če navduši velikanske množice
Na Opčinah imajo ne samo pra vo igrišče za baseball, temveč tud1 dobro ekipo. Alpina, ki je sestavljena tudi iz slovenskih fantov (tl so pred mnogimi leti tudi prvi začeli igrati baseball), igra v drugi italijanski ligi in je sedaj na prvem mestu lestvice z dobrimi iz-gledi, da napreduje v prvo ligo Nekateri igralci Alpine so tehnično na zadovoljivi ravni, saj so se Igre naučili neposredno od mojstrov, mlajši rod pa žal ni videl pri delu igralcev Iz ZDA in v njihovi igri je manj duhovitih potez.
BRUNO KRIŽMAN
5 dni prvenstva). Vsak teden ima Atletom, ki bodo imeli tekmo-1 tudi 250-300 sodnikov ((trening«, vanja tako v jutranjih kot popol- Med sodniki so tudi mnogi odlični danskih urah, se ne bo treba vra- j madžarski atleti.
INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
GORENJSKA
V	Kranjski gori imajo še vsi ho. teli nekaj prostih postelj, le motel je v glavnem zaseden. Dovolj prostih postelj pa imajo v zasebnih turističnih sobah. V hotelih in v zasebnih turističnih sobah imajo še proste postelje v Ratečah, v v Podkorenu in Gozdu Martuljku, le gostišče pri Jožici je zasedeno. Planinske koče na Vršiču imajo še dovolj prostih ležišč; tudi koča v Krnici ima prosta ležišča. Na Črnem vrhu nad Jesenicami, v Domu pod Golico ter v hotelu Pošta in Korotan na Jesenicah imajo dovolj prostih ležišč. V zasebnih turističnih sobah, imajo dovolj prostih ležišč v Hrušici, na Potokih, na Planini, v Žirovnici in nekaj v Vrbi.
V	Bohinju sta zasedena hotel Zlatorog, Jezero-Bellevue in dom Staneta žagarja. Proste postelje imajo še v ostalih hotelih in gostiščih. Tudi v zasebnih turističnih sobah ima TIB Bohinj preko 300 prostih postelj. Mladinski dom je zaseden. Planinski dom na Uskov. niči ima prostih 20 ležišč. Na Bledu je še v vseh hotelih občasno nekaj prostih postelj; so pa nujne predhodne rezervacije. Dovolj prostih postelj je tudi v zasebnih turističnih sobah in počitniških domovih. V Begunjah na Gorenjskem imajo proste postelje v zasebnih turističnih sobah. Rezervacije spre-jema novi Turistični informacijski biro. Na Krvavcu, na Jezerskem in v Kranju imajo v domovih in hotelih dovolj prostih postelj. Tudi hotel na šmarjetni gori in hotel Airport na Brniku imata proste postelje. V Naklem imajo proste postelje v zasebnih turističnih sobah. V Tržiču in v Podljubelju ter v planinskih domovih na Zelenici, na Kofcah ter Pod Storžičem imajo dovolj prostih ležišč, žičnica ha Zelenico redno obratuje. Zgradili so tudi novo planinsko pot iz Doma na Zelenici do Roblekovega do. ma na Begunjščici — 1 in pol ure hoje. V Tržiču je odprt kopalni bazen; temperatura vode je 24' C. Planinski koči na Lubniku in na Starem vrhu imata dovolj prostih ležišč. Proste postelje imajo v Kamniku, na Veliki planini ter pla ninski dom v Kamniški Bistrici.
prav tako v Logatcu hotel Krpan in zasebniki. Tudi na Rovtah in v Domu na Goropekah ter v gostišču Blagajka na črnem vrhu nad Polhovim Gradcem imajo dovolj prostih postelj. Prostor je tudi v turističnih domovih na Kureščku in na Travni gori, v hotelu Polževo na Polževem, v Kočevju, v Kostelu in v Dolu ob Kolpi, V Grosupljem imajo proste postelje v za. sebnih turističnih sobah, prav tako v Zbilju ob Zbiljskem jezeru, na Rakitni jn v Ribnici. Tudi motel Medno ima še proste postelje. Gostišče v Rakovem Škocjanu je zasedeno. Dovolj prostih postelj pa imajo v Cerknici, v Domu na Sliv-niči, na Rakeku, v Ivanjem selu, Begunjah, v žilcah, na Velikih Blokah, v Novi vasi in v Loški dolini.
ŠTAJERSKA
V Rogaški Slatini imajo dovolj prostih postelj v hotelih in zasebnih turističnih sobah. Priporočajo pa rezervacije. Tudi v zdravilišču Dobrna imajo dovolj prostih postelj ; hotel Triglav je znižal ceno penziona na 29.00 Ndin. V Laškem ima hotel Savinja in zasebniki dovolj prostih postelj. V Logarski do-lini sta zasedena penzion Sestre Logar in Plesnik. Za Planinski dom so potrebne predhodne rezervacije. ?r?v„	Priporočajo	rezervacije
hoteli Celeia in Evropa v Celju ter Paka v Velenju. V drugih turističnih krajih v Savinjski dolini imajo dovolj prostih postelj. Na Mariborskem Pohorju je v hotelu Bel-levue, v počitniških domovih ter planmskih kočah dovolj prostih po-stelj; le Planika in Pajkov dom ter Ruska koča so zasedeni. Nekaj pro* stih postelj ima hotel Petovia v Ptuju; prav tako pa hoteli in gostišča v Slovenski Bistrici, v Lovrencu na Pohorju, v gradu Štatenbergu in v Lenartu v Slovenskih Goricah. Bungalovi ob Maribor-skem jezeru imajo. tudi še nekaj prostih postelj.
KOROŠKA
Oba hotela v Slovenjem Gradcu ter zasebniki imajo dovolj prostih postelj. Dovolj prostih postelj imajo tudi v hotelih v Črni, v Dravogradu in Mežici ter v Radljah ob Dravi; Poštarski dom in smučar-ska koča na Ravnah ter

JURIJ KOROLJKOV
45.
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Toda najboljša prijatelja Richarda Sorgeja, ki sta ga poslala v tujino, ki sta vodila njegovo delo, že zdavnaj nista bila več v upravi obveščevalne službe. Lažno so ju obtožili izdajstva in aretirali Pa tudi Richardu Sorgeju niso več popolnoma verjeli, dvomili so v njegova poročila in so jih včasih odlagali v skppioo dezinformacij. Sorge pa je, ne da bi kaj vedel o tem, še naprej vztrajal na svojem bojnem položaju, na prvi opazovalnici.
Na predvečer obletnice rdeče armade 21. februarja 1939 je poslal Sorge v center radiogram:
«Stojimo na svojih položajih in korakamo skupaj z vami in za borho pripravljeni prazniku nasproti.«
Zdaj so se dogodki prenesli na področje Halhin-Gola ali Nomongana kakor v mandžurščini pravijo temu nenaseljenemu, puščavskemu področju mongolskih step v bližini sovjetskega Zabajkalja. Maja 1939. leta so se začeli prvi napadi japonsko-mandžurskih konjeniških odredov na mongolske obmejne postojanke, razmetane in zelo oddaljene druga od druge.
Skoraj istočasno pa so se v Tokiu, Washingtonu in Londonu začeli tajni razgovori med japonskimi, angleškimi in ameriškimi diplomati. Oživeli so tudi nemško-japonski odnosi. Pa četudi so včasih dvomili v Ramzajeve informacije, so vendar od njega zahtevali podatke o načrtih potencialnih sovražnikov.
Veleposlanik Združenih držav Amerike na Japonskem Grow je začel zaupne razgovore z zunanjim ministrom Arito. Razgovore so nadaljevali v Ameriki. Japonci so si prizadevali prepričati državnega sekretarja Cordella Hulla, da so vojaški napori Japonske naperjeni samo proti Sovjetski zvezi. Vendar pa Hulla o tem ni bilo treba prepričevati — sam je namreč tudi izjavil, da Združene države Amerike nastopajo proti krepitvi Sovjetske zveze.
O tem je Richardu pripovedoval Eugen Ott in mu pokazal poročilo, ki ga je nameraval poslati v Berlin.
Imperialistični zahod je spodbujal japonske napadalce.
Kvantunška armada je nameravala začeti s povračilom — na področju vojaškega spopada so uničevali železniške proge, koncentrirali velike sile, skupaj vlačili topništvo in tanke. Na najbližjih letališčih so zbrali nekaj sto lovskih letal in bombnikov. Vse japonske operativne sile so bile zbrane v šesto armado pod poveljstvom generala Oglsuja Ripoja. Tik sovjetske meje so formirali peto armado, ki je bila določena za napad v smeri Zabajkalja. Na čelu pete armade se je znašel že dobro znani general Doihara Kenzi... Spet Doihara Kenzi.
V tokijskih listih so se pojavili zemljevidi obmejnega pasu, na katerih je bilo sporno ozemlje narisano tako, kot da že od nekoč pripada Mandžuriji. Richard se je bil spomnil lanskoletne tajne odprave japonskih topografov, o kateri mu je bil pripovedoval Mijagi. To je pomenilo, da so dogodke na Haihin-Goli planirali že prejšnje leto.
Zemljevidi so prav tako govorili o marsičem. Med rednim srečanjem je Hosumi Osaki pokazal Sorgeju drobno knjižico
profesorja Tanake. Srečala sta se v parku Hibija, v bližini cesarskega dvora, kjer se je navadno zbiralo veliko ljudi, ki je krmilo krotke golobe. Kot vedno sta se tudi to pot srečala «slučajno», metala iz škrniclja riževa zrna in se tiho pogovarjala. Ptiči so bili čisto krotki, priletavali so na ramena, leteli k škrnicljem s krmo in se niso niti bali, če jih je kdo prijel z rokami. Potem sta obveščevalca odšla, sedla kraj ribnika v kot parka in Hosumi je ponudil Richardu Sorgeju knjižico.
«Niste brali? Precej zanimiva je.»
((Ustvaritev velike združene Azije bo potekala v treh etapah,« je pisal avtor. ((Najprej se bodo združili Japonska, Kitajska in Mandžurija, potem bodo k njim pristopile Indokina, Burma in Filipini, na koncu pa Avstralija, Indija in Sibirija...«
Na ščitnem ovitku knjige, ki je bil v barvah, je bil upodobljen zemljevid Azije, ves prepleten s koncentričnimi krogi. Tu je bilo besedilo natisnjeno z velikimi hieroglifi: «Na najjužnejši točki naše države je skupina majhnih otokov, če jih vzamemo za središče in s polmerom opišemo do Bajkala velik krog, bo le-ta zajel Primorje, Kamčatko, Avstralijo, Indijo... To bo v bistvu ekonomska zemljepisna in rasna združitev na čelu z veliko Japonsko.«
«Sram me je za avtorja,« je rekel Osaki, ko mu Je Richard vrnil knjižico. ((Karkoli se bo zgodilo, nikoli mi ne bo žal, da sem si bil izbral to pot. Sovražim ljudi, ki mislijo tako kot profesor Tanaki. In hvaležen sem vam, doktor Sorge, ker ste me našli v Tokiu...«
«žal,» Je odgovoril Sorge, «ne gre samo za Tanaka, za tega intelektualca-mrhovinarja, ki teoretizirajoč o zločinu le-tega povzdiguje na stopnjo vrline, agresiji pa pravi ((združevanje narodov«. Sicer pa, mar nima sam veliko mračnih soimenjakov — Tanaka minister, Tanaka topničar, Tanaka profesor. Eni pripravljajo zločine, drugi pa jih opravičujejo. Tanaka-profesor lahko opraviči katerokoli zlo, ki ga storijo na našem
Na Vrhniki imajo hotel ManVova j Vesna'^v“Rib“nic?"aaporriug°S in zasebniki dovolj prostih postelj; | prav tako dovolj prostih postelj”
fini1'hldn3 f bwStVf nLV tem ~ izginili bodo prestopniki, izginili bodo tudi teoretiki zločinov... Toda preveč naiu ie
šon<taktiko?«k° miSHte ^ 0saki'san’ kaj če 'bi spremenili na-
«V kakšnem smislu?«
Sorge je pozorno pogledal na drugo stran ribnika, kler so se igrali otroci. Po njegovem obrazu, ki je že potemnel zaradi spomladanskega sonca, so se od podbradka navzgor proti ličnicam raztezale modrikaste brazgotine — posledice trčenja.
«Poglajte, kaj mislim,« je rekel Sorge, «preiti moramo na aktivnejše oblike dela...«
«Toda, mar...«
«Ne, ne,» Richard je s kretnjo roke zaustavil Osakija, «seveda, nihče nas ne more grajati zavoljo pasivnosti. Govorim o nečem drugem. Vsa ta leta smo se pripravljali na velike, glavne dogodke. Ti dogodki se približujejo in zdaj ni potrebno samo fiksirati jih ali pa jih predvidevati, temveč moramo poskušati, da bi na njih čim bolj vplivali. Vidite, v kakšnem smislu menim, da bi bilo treba povečati našo aktivnost Za vsako ceno nam je potrebno ohraniti mirne odnose med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Poglejte, kaj se dogaja zdaj...«
Richard mu je povedal, kar je bil pred nekaj dnevi slišal od Eugena Otta, Zgodaj zjutraj je zajtrkoval z veleposlanikom in Ott je med pregledovanjem pošte pokazal doktorju Sorgeju eno izmed šifriranih brzojavk:
«Tole poglej. Pred nami je resno delo.«
V Richardovih rokah je bila zaupna Ribbentroppova brzojavka, ki jo je bil pravkar prejel iz Berlina. Zunanji minister je ukazoval Ottu, naj predlaga japonski vladi, da bi obstoječi pakt proti kominterni razširili in spremenili v vojaško zvezo proti Angliji in Rusiji.
(Nadaljevanje sledi)