Leto ¥11, štev. 79 Ljubljana, četrtek & aprila 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din =i iihaja ob 4. »jutraj. a Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. UredniSiwo i LJubljana, Knaflova ulica štev. 5Д. Telefon štev. 72, ponoči tud; štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlšhro: LJubljana, Prešernov» ulica St 54. — Telefon St. 36. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4.. — Telefon št. 49/ Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. i. — Celje, Aleksandrova cest* RaČnn pri poštnem ček. zavoda : Ljub-jana št. 11.84a . Praha čislo 78.180 Wien, Nr. 105.241. Ljubljana, 7. aprila. V razvoju sedanje vladne krize je vzbudila pri nas v Sloveniji posebno pozornost takojšnja pripravljenost klerikalcev in radičevcev za sodelovanje v novi vladi SLS je čez noč pozabila na vse. kar se je zadnje leto vršilo med njo in gospodom Radiičem. Kakor bi se nikdar ne zgodilo, prezrla je, da je Radič izkočil iz federalističnega bloka v koalicijo z NRS, sprejel obstoječe državnopravno stanje ter okrca! svoje prejšnje zaveznike. zlasti pa SLS. Odpustila ie stranka ljubljanskega škofa Stjepanu Radicu vse njegove napade na jugoslovenski epi-skopat. odpustila njegovo «framason-sko» in «kulturnobojno» prosvetno politiko. čez katero je SLS še pred dobrim tednom udrihala z vso vehemenco. zlasti radi neplačevanja katehetov. A gospod Radič, ki je bil od klerikalcev leto dni proglaševan kot izdajalec, abnormalen človek in budalo, je na nedeljskem shodu na Sušaku tako lepo govoril o kooperaciji s klerikalci v novi vladi, kakor da bi bili klerikalci in radičevci najintimnejši, najprisrčnejši prijatelji in zavezniki SHS. Vendar je vse to tako priprosto, tako naravno in razumljivo! Klerikalcem se silno mudi v vlado, g. Radič pa bi nujno potreboval 20 njihovih poslancev. Radi lepšega in za slepilo politično nezrele javnosti naj se ta oportunistična, na osebnih in strankarskih interesih sloneča zveza imenuje «pravi sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev», dasi ne bi bila ta kombinaciia po svojih moralnih in stvarnih kvalitetah vredna nič več. a tudi nič manj kakor dosedanji, nekoliko manjši sporazum RR, ki je bil tudi od SLS tolikrat difikultiran. Ker ni mogla spredaj, bi SLS seveda rada prišla v vlado pri vratih od zadaj, bolj nevidno in tihotapsko. G. Radič je moral v vlado slovesno in spričo celokupne javnosti pri glavnih, spredniih vratih. Manifestacijski kapitulacijski izjavi g. Pavla Radiča v Narodni skupščini je sledilo še več drugih aktov v znak popolne kapitulacije separatističnega in federalističnega radičevstva napram politiki državnega in narodnega edinstva. Tudi besedilo pogodbe o sporazumu RR .ie v tem pogledu jasno in precizno. Praksa Stjepana Radiča v vladi sicer ni povsem odgovarjala danim obvezam, bilo je neprestano mnogih težkoč s starim grešnikom, vendar pa ni dvoma, da je evolucija dovedla radičevce v dr-žavnopravnem pogledu do čisto drugih smeri, kakor so jih oni korakali pred kapitulacijo. Klerikalci špekulirajo, da jim bo uspelo priti v vlado brez formalne m slovesne kapitulacije. Med ljudstvom še vedno propagirajo avtonomijo, boj proti unitarizmu. Ne opuste nobene prilike, da ne bi pred narodom poudarjali svojega protiustavnega in separatističnega stremljenja, — v Beogradu pa bi radi v isterrt času primaknili svoj politični lonček na ognjišče unitaristične vlade SHS. Vse to seveda samo iz taktičnih razlogov, da bi si preko Beograda m vladne centrale zopet popravili propadajoče strankarske postojanke v Sloveniji ter tako ojačali svojo separatistično politiko. Mesto razdelitve države v dve strankarsko-politični sferi, kakor dose-daj. bi se pač država z vstopom klerikalcev v vlado razdelila še na eno strankarsko sfero več. Režim bi ostal isti. ker bi nihče ne imel pred očmi no-treb ljudstva m države, marveč le svoje partizanske interese, ki bi jih bik) treba z veliko naglico nasititi radi kratkih življenjskih sposobnosti nove kombinacije. • Pri današnji strankarski breznačelno-sti. ko znači politično trgovanje vse in ko se vodilni politični faktorji ne brigajo za bodočnost političnega razvoja, je pri nas vse mogoče in tudi ni povsem izključeno, da pridejo klerikalci v vlado na uprav furtimaški način. Dasi bi bil že čas, da bi po 7 in pol letih obstanka Jugoslavije vsi politični faktorji pravilno cenili klerikalizem in njegovo opasnost za narod in državo, se vendar ne bi čudili, ako še vedno nasede klerikalcem kaka izven slovenska stranka. Ne тотето pa razumeti ogrevanja in navdušenja, ki ga zadnje dni kažejo pristaši g. Puclia za vstop SLS v vlado. Cim bi prišla SLS poleg gospoda Puclja v vlado, bi značilo to popolno poklerikaljenje vodilne lokalne državne uprave v Sloveniji Gospodom pucliev-cem bi se v tem primeru godilo tako. kakor vsem. ki so kdajkoli sedeli skupaj s klerikalci. Pri zaželjenem zobanju čre-šenj bi iim ostale le peške. Pucljevci. odnosno slovenski radičev-ci čedalje bolj dokazujejo, da jim je politika samo mešetarstvo. a da nimajo niti sposobnosti, niti volje delati stvarno in principljelno politiko. Samo zato, da postane v eventuelni novi vladi minister tudi g. Pucelj. dovoljujejo in se pehajo slovenski radičevci, da pridejo v vlado tudi klerikalci. Na dalekosežne usodne posledice morebitnega klerikal-no-partizanskega režima v Sloveniji radičevci niti ne mislijo, ker jim nikdar ni bilo zato, da obvarujejo ln zaščitijo slovenskega kmeta pred terorjem in verskimi zlorabami politikujoče dnhovšči- Nikola Uzunoulč dobil mandat za ж\т poslovne м Snoči ob 23. je kralj poveril dosedanjega ministra javnih del Nikolo Uzunoviča s sestavo poslovne vlade. — Namerava predvsem ohraniti dosedanjo koalicijo RR. — Razvoj krize v znamenju kapitulacije obeh voditeljev dosedanjih vladnih strank. Beograd, 7. aprila P. Ko je Stjepan Radič doznal od novinarjev, da Pašič odklanja njegovo zahtevo radi sklicanja parlamenta, je še nocoj odšel na dvor ob 9. uri in ostal tam nekako do 10. ure. Med tem časom je bila v predsedništvu vlade konferenca vseh radikalnih ministrov brez Radiča. Iz njihovih izjav je dobil vaš dopisnik informacijo, da je Pašič pristal na to, da se poveri Uzunovič, da sprejme mandat, da poskusi sestavo vlade RR. Nekako ob 10. zvečer ie odšel Uzunovič na dvor in ostal do 11. ure. Za njegov odhod na dvor so vedeli samo nekateri novinarji Po obnašanju radikalov tekom vsega dnè se to sploh ni moglo slutiti Vse tozadevne verzije so radikali demar.tirali. Tudi Uzunovîâ sam jih je demantiral. Po svoji prvi avdijenci je izjavil novinarjem, da ne more prevzeti mandata, ker v njegovi stranki vlada nekaka hierarhija. Ko je Uzunovič ob 11. prišel z dvora, so ga obkolili novinarji, katerim ie na vprašanje, ali ima mandat, odgovoril: Da. Njegovo Veličanstvo kralj mi je izvolilo poveriti mandat, da poskusim sestaviti vlado, ki bi nadaljevala dosedanjo politiko sporazuma. To je ono, kar morem reči. Moje upanje ie precej veliko, ker smatram, da ker se politika prav nič ne izpremeni in ker sta to politiko dosedaj vodili dye največji parlamentarni skupini .radikali in HSS, da bom prejel njihovo podporo in sestavil vlado, ki bo mogla nadaljevati to politiko. Novinarji so mu nato čestitali. Uzunovič pa je odgovoril: Čestitati se more, ko se doseže uspeh. To pa je za sedaj samo poskus. Novinarji so vprašali: «Ali boste jutri pričeli konzultiranje?» Uzunovič je odgovoril: «Da. jutri se prične konzultiranje. Hvala vam gospodje novinarji za pomoč. Od predstavnikov parlamentarnih skupin bom doznal njihovo mnenje, od mene pa boste slišali rezultat. Najprej se bom obr- Kako se je pripravljal Pašičev umik? Predvčerajšnja avdijenca g. Pašiča na dvoru je bila odločilna za Pašičev umik. — Kombinacije o sestavi nove vlade. Beograd, 7. aprila, p. Današnje «Vreme» je že zjutraj poročalo, da je Pašič pristal na to, da se umakne in da določi uglednej» šo osebo iz radikalskega kluba za sestavo vlade. Ta preokret pri Pašiču pa da je na» stopil šele po njegovi včerajšnji avdijenci na dvoru. Pred avdijenco se je to Pašiču od več strani nasvetovalo, vendar pa je ka» kor običajno molčal ali pa izjavljal, da ne smatra trenutka za ugodnega. Vendar se je moglo opaziti, da Pašič koleba, zlasti po Radičevih izjavah na Sušaku, v katerih je bil napaden. Pašič se je že prej nameraval umakniti in iti na daljši oddih, predno pa se je za to odločil, se je pojavila težka kri» za, ki je nastala v glavnem zaradi njegove osebe. Ko je spoznal, da je njegova oseba največja zapreka za rešitev krize, se je končno odločil, da posluša nasvete nekate» rih svojih prijateljev in olajša položaj svo» jemu klubu, ki more sedaj kompakten sto» piti v vse kombinacije za sestavo nove vla» de. Z umaknitvijo Pašiča, da je kriza ne» navadno olajšana ter se njena rešitev pri» čakuje v enem ali dveh dneh. «Vreme» je tudi označevalo kot najver» jetnejšo kombinacijo ono z Nikolo Uzu» novičem, češ, da se je ta kombinacija sno» či največ omenjala v bližnji okolici Pašiča. Z ozirom na to se pričakuje, da bo kralj pozval še tekom današnjega dne Nikolo Uzunoviča ter mu poveril mandat za sesta» vo vlade. Uzunovič bi imel sestaviti pred» vsem vlado radikalov in radičevcev, ki bi nadaljevala politiko sporazuma. Kako se čuje, bi se skušalo pritegniti tudi dr. Koro» ščev klub, če bi se sporazum razširil tud! na Slovence. Ako Uzunoviču v slučaju, da dobi mandat, ne bo uspelo sestaviti poslov» ne vlade, se govori, da bi mu kralj dovolil sestaviti homogeno radikalno volilno vlado. Beograd, 7. aprila, p. Tudi današnja «Po» litika» je zjutraj napovedovala, da bo po da našnjem sestanku med Pašičcm in Radičem skupščinski predsednik Marko Trifkovič predlagal kralju, da naj sestavi kabinet do» sedanji minister za javna dela Nikola Uzu» novič in sicer iz radikalne in radičevske stranke. Nikola Uzunovič bi potem spora» zumno po kratkem času odstopil in ponov» no napravil mesto Pašiču, kar naj bi se zgo» dilo takoj po odgovoru vlade na znane in» terpelacije. V novem kabinetu bi nastopile samo izpremembe v tem, da bi namesto Uzunoviča za enkrat prišel Miša Trifuno» vič, medtem ko naj bi ministrstvo ver dcw bil dr. Voja Janjič. Na mesto dosedanjega ministrstva vojne Dušana Trifunoviča pa bi prišel general Zečevič. Letošnja Hissova proslava m Vatikan Proslava bo višek sokolske prireditve. Praga, 7. aprila. d. Osrednje glasilo nem. ÉkJh katoličanov na češkoslovaškem, «Deu tsehe Ргезре», razpravlja o sporu, ki je nastal med Vatikanom in češkoslovaško vlado zaradi proslave Husovega praznika. List meni, da češkoslovaška vlaxla, pač želi poravnavo spora, da pa hoče Vatikan počakati, ka.ko hoče praška vlada letos proslaviti ta dan (6. julija). Ako vlada ne bo ofi-cijelno praznovala tega dne, bo Vatikan pripravljen za spravo. «Česlke Slovo», ki stoji zelo blizu zunanjemu ministru dr Benešu, se odločno upira temu stališču Vatikana in izjavlja, da bo letošnja Husova proslava, ki bo baš sredi velikega sokolskega zleta, naravnost vi-šek prireditve. List pravi, da se mora sedanja uradniška vlada udeležiti Husove proslave, ker ne more desavuirati prejšnje ga ministrskega predsednika Svehle, ki se je udeležil lanske proslave, češkoslovaška je suverena država in sj ne sme pustiti dopasti nikakega diktata glede proslave na rodnega junaka, najmanj pa od Vatikana. Škof Zadravec v preiskavi Budimpešta, 7. aprila, s. Proti vojaškemu škofu Zadravcu je bila kot vodji sekcije v ministrstvu za vero in pouk uvedena pre» iskava, ki se vrši običajno pred disciplinar» nim postopanjem. Velika eksplozija Pirna, 7. aprila, s. V celuloidni tovarni Hosch v Haldenau se je pripetila eksplozi» ja. Doslej so ugotovili 7 mrtvih in 20 težko ranjenih. nil na enega in drugega šefa radikalne in Radičeve stranke. Nadejam se, da bom našel razumevanje za nadaljevanje dosedanje politike in s tem mi bo posel olajšan. Ob 11. se .ie Uzunovič vrnil v predsedništvo vlade, kjer so ga pričakovali vsi radikalni ministri brez Pašiča. Uzunovič je kolegom pojasnil, da je dobil mandat, nakar so se ministri razšli in izjavili novinarjem, da je Uzunovič sprejel mandat po Paštoevem pristanku. Beograd, 7. aprila, p. Pri tem senzacionalnem obratu v razvoju krize vidijo politični krogi kapitulacijo g. Pašiča Ali je to samo manever z njegove strani, ali pa stvarna kapitulacija, se ne more ugotoviti, sodeč pa Po veliki borbenosti njegovih pristašev, ki je trajala ves čas, dokler je bil Pašič v predsedništvu vlade, ko so njegovi ljudje nagla-šali, da o umiku Pašiča ni govora, se poveritev mandata Uzunoviču smatra kot kapitulacija Pašiča. Iz izjave Uzunoviča se more razumeti, da bo Uzunovič poskušal pritegniti v vlado še kako parlamentarno skupino. Ako Uzunovič sestavi vlado z radičevci, vztrajajo radičevci pri tem, da v tako vlado ne stopi Milan Simonovič in dr. Stojadinoviič. z njihove strani pa verjetno ne bo vstopil Pavle Radič, dočim se od radikalov trdi, da tudi Boža Maksimovič ne bo vstopil v vlado. Kapitulaciji Pašiča bo verjetno sledila sedaj tudi kapitulacija Stjepana Radiča. ki je še nocoi dajal ostre izjave radi odklonitve sklicanja parlamenta. Najpreje je odklanjal osebo Nikole Pašiča, včerai oa je povsod izjavljal, da mu ni za osebe, temveč za stvar in za delo v Narodni skupščini. Sedaj je tudi on postavljen v novo situacijo. v kateri pa bo imel glede sklicanja parlamenta iste* stališče, kakor pri g. Pašiču. Ako bo hotel v novo vlado, bo moral današnje izjave glede sklicanja Narodne skupščine bržčas zopet preklicati. - 3 Atentat na Mussolinija Poročilo ua 2. strani. Radie in radikali o sklicanju Narodne skupščine Radikali izjavljajo, da Narodne skupščine ne morejo predčasno sklicati. — Radič ogorčeno grozi s konsekvencami, ako se Narodna skupščina ne skliče. ratificirala teh konvencij. Ako jutri dopoldne ne dobim od Pašiča pismenega od-govora, v katerem sprejema naše zahteve, bom šel takoj na dvor, da izjavim, da mi nismo več v vladi, da v taki vladi ne moremo biti, ter bomo prosili kralja, naj nas tajkoj razreši dolžnosti. Ne morem sedeti v vladi, ki jo obtožujejo radi korupcije. Ako Pašič moje pismene zahteve ne sprejme popolnoma, se ne bom več z njim raz-govarjal. To mu mora biti popolnoma jasno. Kakršnaikoli vlada pa. se bo sestavila, se po ustavi mora takoj prezentirati parlamentu, ker je neugodno, da bi bila vlada v ostavki do 5. maja. Rešiti se imajo važni posli. Posebno važna so vprašanja uradniških pokojnin, katerih je posebno mnogo v mojem ministrstvu. Beograd, 7. aprila, p. Na popoldanski konferenci radikalskih ministrov in ugled» nejših poslancev, ki se je vršila v predsed* stvu vlade, se je največ razpravljalo o sta» lišču, ki naj ga NRS zavzame napram zahte vi po predčasnem sklicanju parlamenta. Odhajajoče udeležence konference so no= vinarji izpraševali o sklepih ter dobili na» slednje informacije: Jovan Cirkovič je iz= javil novinarjem, da radikali smatrajo, da se parlament ne more sklicati pred 5. ma» jem in da bi to pomenilo kršenje poslovni; ka. Dr. Novakovič je pri odhodu iz pred» sedništva vlade izjavil: Zahteve radičcvcev ne bomo sprejeli Marko Trifkovič smatra, da bi bilo to proti poslovniku. Zares je Marko Trifkovič-v razgovoru z novinarji iz* javil, da je to vprašanje že rešila Narodna skupščina, ki je sama sebi izglasovala od» goditev zasedanja in določila datum sestan» ka, kar je točno po poslovniku, vendar pa če bi se storilo kaj drugega, to ne bi bil zločin. Zelo ugledna osebnost, radikalni pr» vak, ki je bil delj časa v razgovoru s Paši* čem, je dal vašemu dopisniku sledeče po» jasnilo: Pašič stoji na stališču, da se dan sklicanja Narodne skupščine, ko je enkrat določen, ne more izpremeniti. Sklicanje Na» rodne skupščine se more izjemoma spreme» niti samo v posebnih okolnostih, v slučaju vojne, mobilizacije, smrti vladarja itd. Takega slučaja pa sedaj ni. Radi tega Pašič ne sprejme Radičeve zahteve. S tem bi se ustvaril slab precedens. Pašič pravi: Radič bi lahko rekel, da proračun ni dobro se-stavljen, dajte da ga ponovno razpravlja» mo in da glasujemo poglavje za poglavjem. Beograd, 7. aprila, p. Nocoj je St. Radič sprejel vašega poročevalca in še nekatere druge novinarje. Na stavljena vprašanja je odgovoril: Najvažnejša novost je ta, da Pašič čaka na Marka Trifkoviča. Meni se zdi, da čaka predolgo. Tudi Trifkovič je rekel kralju, da je komaj pristal na to, da se skupščina odgodi do 5. maja. Meni je Vašič rekel, da bo konzultiral 2u svojih prijateljev, ker je stvar velika, je od goditev Narodne skupščine sklenil klub. To pa ni resnično. To vprašanje je rešil Pašič po svojem prevdarku. Zato sem tudi danes na najvišjem mestu izjavil, da je v interesu sporazuma, države in kompaktnosti radikalne stranke, ako se to vprašanje reši čim prej. Nj majhna stvar, ako šele 5. maja prideta na dnevni red trgovinska pogodba in potem interpelacija. Prišel ho kmalu junij in ž njim velika vročina, ko nirti zakonodajni odbor ne bo mogel delati. Vprašanje interpelacije se ne tiče vlade, temveč radikalnega dela vlade. Odgovor mora bSti definitiven in meritoren. Pašič mora sprejeti našo zahtevo da se vprašanje korupcije v parlamentu in vladi spravi t z dnevnega reda. To zahtevajo tudi naši ln. teresi. Vsa država ve da smo podali demi-sijo radi tega vprašanja, ki se mora razčistiti. Nima smisla, da ee ta stvar sedaj odlaga, kar bom tudi jutri povedal kralju. Zato sem tudi danes šel na sestanek k Pašiču. Naš kralj je zelo resen; ničesar ne pove, temveč samo posluša. Ne omenja nobenega imena. Pašič greši, aiko misli, da sem jaz osamljen. Ne vem, kaj misli kralj, toda moje stališče sprejema vsa država. Po godbe, katere mora Narodna skupščina ratificirati, so življenska vprašanja im ni vseeno, kdaj se razpravljajo. V Italijanski pogodbi so gotove klavzule zelo slabo stfli-zirane in kršijo suverenost naše države. Po tej pogodbi imajo Italijani pravico, da sme. jo établira t i tamercijalne in civilne druž. be na našem teritoriju. Kar ee tiče komer-djaflnih družb, je ta stvar vprašanje reci-procitete. Kar se pa tiče privatnih družb, je to strašno. Naši delegati niso biM pu».I šotni pri deflnlttivni sestavi teksta; čitah so v vlaiku, kar bo jim Italijani naznanili. K sreči tega ai podpisal dr. Ninčič, tem. več dr. Ribar. Kjerkoli nas ta gospod za. stopa, nas slafco zastopa. Tu je še mnogo stvari, za katere še ne moremo vedeti, o njih pa se mora v parlamentu resno raz-pravljaitt. Tudi ženevske konvencije medna rodnega biroja dela so stvar radi katere je celo Albert Thomas moral' priti v Beo. grad. Sramota je, da samo naša država ni Sestanek Radiča s Pašičem brezuspešen Potek včerajšnjih dogodkov, ki so vplivali na nagli razvoj krize- Beograd, 7. aprila p. Pri odhodu iz dvora je s noč: Radič izjavil, da bo še enkrat skušal doseči sporazum s Pašičem in da ga foo danes osebno posetiL Radlčeva izjava je povzročila upanje, da se bo kriza rešila še danes s pomirjenjem med Pašičem in Radičem. Izjave St. Radiča pa so bde morebiti samo maskiranje pravega stanja stvari. Danes po 10. dopoldne je prišel v predsedništvo vlade St. Radld z dr. Nikičem ter ostal pri Paišiču do 10.40. Med tem so do-šli v predsedništvo vlade tudi Pavle Radič m radikalu: ministri, ki so ostali po odhodu St Radiča pri Pašiču na konferenci. St. Radič je po posetu Pašiča izjavil, da ie od Pašiča zahteval sklicanje Narodne skupščine najkasneje do 14. t. m. Rad'd je odšel ob 11. na dvor ter je pri odhodu iz dvora izjavil, da je obvestil kralja o razgovoru s Pašičem in povdaril, da se kriza nadaljuje, ako Pašid ne odgovori do 4. popoldne na predlog, naj se skupščina skliče od 12. do 14. t m., a 16. t. m. naj pridejo na dnevni red odgovori na interpelacije. Radič je na vprašanje, ali je še vedno proti Pašiču odgovoril: »Rekel sem kralju, da ne vodimo osebne, temveč načelno politiko. Ako g. Pašič pristane na to, da se skli če parlament in da vlada meritorno odgovori na interpelacije, je vse v redu«. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo sestavil vlado Pašid, četudi ga je v »Domu« zelo ostro napada, je rekel St. Radič: »Nj nam na tem, da eliminiramo Pašiča. Pašič naj sa.no sprejme naše zahteve. Položaj je v njegovi rokah«. Kakor se vidi, je Radič ostal pri svojih starih zahtevah, ki jih je končno formuliral v ultimat, v katerem je zahteval odgovor do 4. popoldne. Danes popoldne ob 4. se ie začela v predsedništvu vlade konferenca radikalskih ministrov pod predsedstvom Pašiča. Ob 4.30 je prišel v predsedstvo vlade Pavle Radič, ki je dotedaj bil pri St. Radicu. S Pašičem je ostal skupaj do 5.30 Takrat se ie vrnil v St. Radidu s poročilom od Pašiča. Po tej seji so ministri, ki so odhajali, izjavili novinarjem, da je vse odgodeno za jutri. Tej konferenci je prisostvoval tudi minister Uzunovič. Ko .ie Uzunovič odhajal. je rekel novinarjem: »Pašič je moral radi Radičevih želj glede sklicanja parlamenta konzultirati Marka Trifkoviča. Pašid pa je s Trifkovide.n že ime! sestanek, jutri se bo Pašid sestal z Radičem«. Nato je Uzunovič odšel na dvor in je ostal tam do 8. ne, pač pa samo zato. da splezajo po hrbtih slovenskega kmeta do korit Ako bi še SDS v Sloveni« vodila tako politiko, kakor jo uganjajo radičevci in druge frakcije, ki se štuliio v napredne vrste, bi že zdavnaj v Sloveniji vse ječalo pod neznosnim jarmom klerika-lizma. Vsak. tudi najmanjši afront proti krivični m absolutistični krivi palici bi bil nemogoč in vse politično življenje bi se potopilo v močvirju klerikalne reakcije. Ne razumemo, zakaj ie bilo treba g. Puclju še posebne stranke, ako '> njen namen podpirati in pospeševati SLS! Slovenski kmet take stranke vse-kako prav nič ne potrebuje. Ce hoče on služiti klerikalizmu. lahko to stori ugodnejše brez političnega mešetarstva radičevske gospode, če na tega noče. ima v SDS edino zanesljivo, neuoo^lrivo in značairm zaščitnico svoiih naprednih in narodnih interesov poleg vsega drugega. kar mu lahko nudijo radičevci in klerikalci Francija odklonila Briand izjavlja, da bi francosko sprotju z locarnskim duhom. - Bukarešta, 7. aprila d. »Adeverul« poroča iz Pariza: Načrt francosko - rumunske pogodbe, ki naj bi se sklenila po vzorcu francosko-češk»slovaške in francosko.polj. ske, je defmWvno propadel Min. predsednik Briand noče podpisati take pogodbe, če. prav ga skuša romunska vlada pripraviti do tega. Predsednik francoske vlade iz. javlja, da ne odreka svojega podpisa iz načelnih razlogov, ampak z ozirom na to, da bi taka pogodba sedaj lahko na Angleškem in v Ameriki napravila vtis, kot da hoče Francija z južno, vzhodno-evrnpski mi državami skleniti pogodbe na temelju zveze zmagovalcev proti premaganim. Taka pogodba tudS ne bi bila v skladu s politiko focarnske pogodbe in pomirjen ja Evrope. Vlada je izdala proglas, v katerem našteva svoj program v sledečih glavD h teč. kah: udeležba inozemskega kapitala pri domačih podjetjih, povzdiga produkcije, zvišanje prejemkov državnih nameščencev, zboljšanje rumunske valute in preprečenje pogodbo z Rumunijo -rumunska pogodba bila v na-- Proglas nove vlade na narod, j zopetnega padca leja, revizija agrarne reforme, vzgoja podeželskega prebivalstva k nacijonalnemu poljedelstvu, moderniziranih obdelovanja zemlje, sprememba car ne. svobodni kulturni razvoj prebivalstva brez razlike plemena in vere. uspešna povzdiga kulture podeželskega prebivalstva in k nč-no reforma visoko- in srednješolskega pouka. V manifestu stoji nadalje, da se dežela glede manjšin ne sme oslabiti, marveč ojaoiti. Armado je treba reformirati. Zunanja politika se mora razvijati v smeri, ki jo narekuje duh miru in spravljivosti. Vzpostaviti se morajo odnošaji tudi z onimi državami, s katerimi jih dežela še nima, zlasti pa z RusUo. Montagu Norman sedmič guverner London, 7. aprila, d. Za guvernerja An» gleške banke je že sedmič izvoljen znani finančni politik Montagu Norman. Atentat na Mussolinija Atentat je izvršila hči pokojnega lorda kancelar j a Irske. — Napadalca baje nznobolna. — Mussolini lahko ranjen. Ve&kamke demonstracije po vsej Italiji sprotnikom fašizma. Aretacije Izgredi proti na- Rlffl, 7. aprila. los. Danes dopoldne ob 10. je ministrski predsednik Mussolini svečano otvoril aa Campidogliu mednarodni kirurgični kongres. Njegov govor je bH preveden v angleščino in francoščino. Po svečani otvoritvi bi se imel odpeljati z avtomobilom v Ostijo, torice zatrjevale, da je slovanske narodnosti. drugje pa se je zopet govorilo, da je Rumunka, Poljakinja ali Rusinja. Karaibinjerji so takoj močno za-Stražili vsa poslaništva, vendar pa ie močna skupina dijakov odšla pred rusko poslaništvo, ki ga je hitela napasti, da prisostvuje otvoritvi zračne proge Karabinjerji so demonstrante razgnali. Takoj po atentatu je notranji minister Federzora odredil zaporo vsega telefonskega in brzojavnega prometa z Politična situacija na Češkoslovaškem Uradniška vlada pripravlja češko-nemško koalicijo ali volitve prezidenta? — Razprave o reformi volilnega reda. — Parlament se sestane 20. t m. — Likvidacija Praškove stranke — Erar toži odbor za orlovski izlet v Brnu za dolžnih mu 200.000 Kč. Genova-Palermo. Strel iz množice Ko je min. predsednik okoli il. ure zapustil palačo Vittorio in v spremstvu rimskega guvernerja senatorja Cremo-nesija, generala Piccia, podtajnika Bon zan?jo koraikal skozi veliko mrtožico ljudi, ki je pela fašiste vsko himno k svojemu avtomobilu, je naenkrat počil iz množice strel. Mussolini se je prijel za obraz in stcpll korak nazaj. Po roki in po obleki se mu je vlila kri. Prisotni profesor kirurgije Bastianefli ga je takoj preiskal in izjavil, da ni povoda za razburjenje in da se ni zgodilo nič posebnega. Mussoîmi je takoj odšel v bližnjo palačo, pa se je po par minutah zopet prikazal na balkonu palače in zavpil razjarjeni množici: Niš se ni zgodilo. Ne vznemirjaj se, narod! Nato se je min. predsednik odpeljal z avtomobilom v zasebno stanovanje v ulici Rassella. Ko je vstopil v svoje stanovanje, je Izjavil smehljaje se svojim funkcionarjem, ki so mu hiteli nasproti: Se živim! Zgodilo se ni nič. Pojdimo zopet na delo. Ni treba, da se razburjamo in da alarmiramo narod. i Podrobnosti o atentatu. Ko je počil strel, se je množica silno Vznemirila in navalila na kraj napada. Napadalko so takoj izsledili tn so jo z največjo težavo rešili pred razburjeno množico. Da so atentatorico takoj našli, je pripisovati dejstvu, da je streljala iz neposredne bližine za gostim špajirjem karabinjerjev in miličnikov. Mussolini je pri atentatu ohranil hladno kri in takoj izdal stroge odredbe za ohranitev javnega reda in miru. Njegova rana ni nevarna. Strel mu je predrl le obe nosnici, za kar se mora Mussolini zahvaliti samo okolnosti. da se je ravno v treno'ku strela obrnil k svojemu spremljevalcu. Neki očividec navaja, da se je aten-tatorica malo pred atentatom pogovarjala z nekim sivobradim možem, ki ji je baje priporočal, naj skrije revolver v časopisu. Napadalka je v resnici dvignila časopis v pozdrav, pri tem pa oddala strel iz revolverja. Atentatorica je takoj po strelu spustila na tla steklenico joda, s katerim se je hotela najbrže usmrtiti. Istočasno je naglo zavila revolver v žepni robec. Kdo je atentatorica? Pri zaslišanju na kvesturi je atentatorica sprva navedla o svoji osebi razne podatke, ki so bili napačni. Končno so oblasti ugotovile, da je atentatorica istovetna z miss Gibsom, tretjo hčerjo pokojnega barona Ashburneja, bivšega lordkanclerja Irske. Rojena je L 1876 v Dalkeyju pri Dublinu. Sedanji glavar rodbine lordov Asliburnejev je brat atentatorice in biva v Nemčiji. Miss Gibson je že 27. februarja lani poskusila izvršiti v Rimu samomor. Ustrelila se je v prsa, nakar je izjavila, da se je hotela ustreliti v čast božjo ter so jo morali oddati v opazovalnico. Napadalka je v zaporu povsem mirna in hladnokrvna. Revolver, s katerim je streljala, je francoskega tipa Lebel. V stanovanju atentatorice so izvedli hišno preiskavo. Pri zaslišanju odklanja napadalka vsako izjavo in odgovarja s pri- in odkfanovanjem z glava Zdi se, da ne gre za komplot Pri njej so našli razna pisma in inozemske pro-tifašistovske liste. Atentatorica zapravlja vtis umobolne. Demonstracije in sežiganje v Rimu Vest o atentatu se je bliskovito razširila po mestu. Fašisti so takoj priredili burne demonstracije in vzklikali: Eviva il Duce. Med demonstracijami je skupina fašistov vdrla v prostore tiskarne in uredništva lista »II Monda«. razbila vse in potem zažgala poslopje. Isto se je zgodilo tudi republikanskim glasilom »La Voce Repubblicana«. Druge skupine so nosile iz časopisnih prodajaln opozicijon&hte liste ter jih zažigale. . Množica je bila silno razjarjena, ker eo prve govorice o narodnosti atsnta- inozemstvom, popoldne pa je ta ukrep preklical. Razburjenje po mestu se je prod večeru poleglo, ker sta fašistovski tajnik in guverner mesta izdala pomirjevalne razglase. Rimska miEca ie mobilizirana hi kcnflnlra v vojašnicah. Nadaljnje aretacije Kakor poročajo Usti, sta bila aretirana dva tujca, katerih imena ni»o znana. Drugi listi valijo krivdo za atentat na cpoïicljonalno časopisje. MHssofšnšievo zdravstveno stenje ni nevarno ZdraveiSki buletin ugotavlja rano po strelu, ki je prodrl obe nosnici. Rana rfi nevarna. Slovesna seja iaSsiuvskoga direktorija Musaoliiti je šel popoldne ob 4. v palačo Littorio, kjer so biH pod njegovim predsedstvom ki v navzočnosti v«eh ministrov in državnih podtnjnlkov potrjeni vsi pokrajinski tal nik! fašistovske stranke. Hkrati je svečano prevzel svoje posle tudi novi direktorij stranke. Temu činu pripisujejo veJik pomen, ker namerava Mussolini s tem, da pridejo pokrajinski funkcijonarji stranke v stike z direktorijsm, znova potrditi načelo absolutne discipline v stranki, ki naj odpravi vsako prcpirUivost in nezadovoljnost. Pokrajinski tajniki, ki so prišli v Rim skoraj polnoštevilno. so prirejali min. predsedniku Mussollniju i navdušene ovacije in mu čestitali, da j se je rešil smrtonosne krogle, ki je bi-| la namenjena, da uniči tako dragoceno J življenje. Manifestacije so veljale tudi i novemu glavnemu tajniku fašistovske I stranke Avgustu Turatiju. Avstrijske čestitke i Avstrijski poslanik je po brzojavnem nalogu zveznega kancelarja izrazil mi-i n is trsk emu predsedniku čestitke av-; strijske vlade in zveznega kancelarja. j Veliko vznemirjenje v Trstu Trst, 7. aprila L TržaSko prebivalstvo je zaradi atentata na Mussolinija zelo vznemirjeno ln razdraženo. Kakor hitro se je razširila vest o napadu, so bile takoj razobešene zastave po mestu. Na pobudo fašlstov.skega poslanca Banelilja in političnega tajnika tržaškega fašija je bilo sklicano za 5. popoldansko uro zborovanje na kvesturi. Sklenili so, da se takoj sestane mestni svet k nujni seji: Ob 6. zvečer je bilo na velikem trgu pred magij trnom fašlstovsko zborovanje. Z balkona magistrata sta govorila prefekt Gasr>i m poslanec Banelli. Nato so bile po mestu demonstracije. Tiskarna in uredtfSVo »Edinosti« sta močno zastražena po eni četi karabiiiîerjev in vojakov. Prefekt Gaspi je izdal vsem pokrajinskim otHa-stvom proglas, v katerem naznanja, da se je atentat na MttssoUnija wjsdovil in da je božja previdnost ohranila Mussolinija, rešitelja Italije, pri življenju. Demonstraclje v MIlanu МИап. 7. aprila o. Vsled napada na Mussolinija so fašisti zažgali poln avtomobil izvodov komunističnega stfasila »L' Unita«. Borza je bila takoj zatvor-jena. Prebivalstva se je polastilo slino razburjenje. Fašisti so priredili burne demonstracije ш mestu in vzklikali: »Ewiva 11 Duce!« Vsi prefekti so prejeli stroge naredbe, naj skrbe za javni red in mir. Amendola umri Na posledicah fašistovskega napada. Pariz, 7. aprila s. «Mattn. poroča iz Can-nesa, da je bivši itaHjaiwrtd minirter im oparicijonalni vodja A-mendola, M Je živel v Franciji kot begunec, tamkaj umrl davi ob 6.65. Amendola je bil ravn aie! J demokratskega «Mondai. Pred eatm letom eo ga na. paidM fašisti na cesti pri Monte OrSiiuja in ga precej hodo raafll Važne spremembe v grški ustavi Atene, 7. apriia d. Uradni list objavlja naslednji dekret slede spremembe nekateri točk ustave: Ker je pri dosedanji obliki parlamentarizma težko iratvar t. stalne ta čvrste vlade in v želji, da se doprinese k .povratku normalnega p ar lam en »arama, se člen 76. ustave grške republike z dne 29. septembra 1925 spreminja tako-le: Predsednik republike more zborniao razpusti« vsak čas, tudi pred pate.om njene funkcijske dobe. Člen 86. dcbi ta-le do»ta-vek: Tekom Istega zasedanja ni (кгоЦепо staviti nezaupnico vladi, kj je že dobila za-upaioo. Ta omejitev se ne nanaša na nezaupnico proti poedinemu minisiiu, razen ako se vlada «javi solidarno s tem ministrom. Predsednik republike ima pravico, da povzroči v vsakem zasedanju sklep zbor niče glede zaupnice ali nezaupnice vladi. L K. S. Praga. 6. aprila. V notranje-politlčni situaciji je nastalo pri nas z odhodom obeh zbornic na velikonočne počitnice neke vrste po-mirjenje, ne pa tudi ra*čiščenje. Vlada se trudi, da bi bila do konca meseca acrila uzakonjena predlo ga o novi ureditvi plač državnim nameščencem m učiteljem, kar bo sedaj morda laglje izvedljivo. ker finančni minister sedaj ne vztraja več na kritju potom sladkornega davka. Vedno bolj se kaže. da je bil padec parlamentarne vlade prenagljen in da se z nastopom uradniške vlade položaj bistveno nikakor ni zbolišal. V zvezi s pojavom nove vlade krožijo razne govorice, izmed katerih je najvažnejša trditev, da se pripravljajo volitve prezidenta republike, ki bi se imele izvesti čez eno leto. to je spomladi leta 1927. Toda mnogo verjetnejša je kombinacija, da ie nastop uradniške vlade v zvezi z bodočo češko-nemško vladno koalicijo Prav gotovo je. da enkrat pride do tega, da vstopijo Nemci. odnosno gotove nemške politične skupine v vladno večino in v vlado samo, in načelno se jim to ne more braniti, ker so pač znatna manjšina, toda s češkega stališča bi ne bilo želeti, da bi prišlo do tega aranžmana. Nesporno je, da bi moral biti pogoj za vstop Nemcev v vlado, da prično z lojalno politiko in da pravilno uravnajo svoje razmere napram državi. Tega dosedaj ni in jedva kaj takega dočakamo v najbližji bodočnosti. Zato je tudi težko računati s kakršnokoli češko-nemško koalicijo. Z ozirom na to ne preostaja ničesar drugega, kakor zanašati se na sodelovanje češkoslovaških strank. Obstoja torej edina možnost: obnovitev češkoslovaške koalicije, ki se morda še razširi s slovaškimi klerikalci. S temi se je pogajal že Švehla. kar .ie v naprednih krogih izzvalo nomisleke in vznemirjenost, ker bi njih vstop v vlado oiačll klerikalce, oškodoval pa napredno fronto. Na drugi strani pa ie treba uva-ževati, da bi bil vstop slovaških klerikalcev z ozirom na razmere na Slovaškem v eminentnem državnem interesu. Sicer pa bi bila naloga naprednih čeških strank, da bi tudi v koaliciji nastc-^e proti temu. da bi se nazadniaštvo preveč ne vgnezdilo v državni upravi. Obnovitev koalicije zahteva tudi no-tranio reorganizacijo, ki mora Mti temelj idejne konstrukcije dela, ki se mora izvesti. Pokazalo se je, da ne zadostuje gola kompromisna metoda brez silne ideje, kakršno je upotrebljaval Švehla. Razločitev koalicije in težave, da se vzpostavi nova slična organizacija, so imele za posledico, da je politična javnost jela razpravljati o reformi vr' 'nega reda Danes je diskusija o tem vprašanju na dnevnem redu. V ospredju razprav sta večinski in proporcionalni volilni sistem. Večina strank je vsekakor za očuvanie proporcionalnega sistema, ki bi pa nai bil primerno prilaeoden razmeram. Razmišljajo tudi o načrtih, po katerih bi se nai proporcionalni volilni sistem primerno kombiniral z večinskim. Zanimivo je. da je odpor splošen proti vezanim kandidatskim listam. Poslanska zbornica bo sklicana na dan 20. aprila in ji bodo takoj predloženi zakonski načrti o državnih nameščencih. kakor se je že sporazumel ministrski predsednik Cerny z zborničnim predsednikom Malypetrom. S temi predlogami se bo v svojih sejah takoj tudi bavil socijalno-politični odbor. Bo-do-K te predloge spremenjene ali izpolnjene, kakor to žele koalirane stranke, še ni odločeno, vse oa kaže. da vlada ne pripusti nobene spremembe. V tem smislu se je vsaj izrazil ministrski predsednik Cerny. Praški dnevnik Praškove konservativne stranke «Na pravo» je koncem preteklega meseca DTenehal izhajati. Iz-dajateljstvo objavlja, da ie ustavilo list radi finančnih težav in da hoče stranka osredotočiti svoje delo na organizacijo. Dejanski pomenja ta objava toliko, kakor da se likvidira ta stranka, ki jo je Prašek ustanovil bolj iz osebnih, kakor pa idejnih razlogov. Swritusova afera ie dala povod, da je moral odstopiti kot predsednik senata in tudi izstopiti iz Svehlove agrarne stranke. Med to stranko in njim se je nato vnela ljuta borba, v kateri so zmagali Svehlovci. Pri lanskih volitvah so Praškovci dobili samo 28.000 glasov. Ostali so brez mandata, morajo pa poravnati znntne volilne stroške. Posledica teh neuspehov je likvidacija njihove stranke. Finančna prokuratura v Pragi toži prtrediteljski odbor orlovskega zleta v Brnu 1. 1922. za plačilo lesa. ki ga je posodilo ministrstvo narodne obrane za zgradbo orlovskega zletišča. Orlovski zlet v Brnu se je končal z milijonskim primanjkljajem, a ker je bil izposojeni les last državnega erarja. je zletni odbor vse opomine vojaške uprave dosledno ignoriral. Tožbeni zahtevek znaša več kakor 200.000 Kč. Kongres angleške „Neod-straake" vime b London, S. apnila. Danes se je kon-ča! lestoénji kongres «Np-odvtene etraaike dela», И se je ba ottvarfl v pondeljek v Whittey Bay (Northnmfcer. land). Nekateri govofmiP.ci зо ostro napadali Rsmsayja MaodooaV.a, ki oi prtSel na zbo. rovanje. BraadJa sta ga totvši minister v njegovem kabinetu ShimweU im zet tord a Ourzona Oswaid Mosley. Predsednik zborovanja Jowett je v svojem otvoritvenem govoru fejavil, da je vsled razlike med staJi&Seim komunistov !n neodvisnih sodjeJtstov glede vçroSsnja oborožene revolucije oeœojfoôa adrožltev teh dveh političnih skupto. Oovwrn& je narta. Ije izjavil, da je ena najnevarnejših ago. dovtaiekih laži trditev, da je edino Nemčija z aferi vila гојло. «Ta laž,» je dejal, «še ved. ■ no zastruplja mednarodne oduoôaje. Vrnffc J smo se k stanju, kakršno Je bilo 1. 1914., in sedamja kapitalistična ровМЈка bo ne4z. bežno potopila Bvroipo v morje krvi, èe se mednarodno delavsko gibanje ne prebudi in organiatra za odpor.» Zanimivo je, da je stranka izvolila za svojega predsednika za bodofie leto Sfcot-ekeça poslanca Jamesa Martooo, po pokHeu u <5 štel j a, kl pripada levemu kril« stranke in se je proslavil po StevQwh incidentih v spodnji zbornici. Ta kzvolitev se tolmači kot odkrita voijna napoved neodvisne delavske stranke glavnemu voditelju angle, ške «Labour Party». Maodoiialdu, ki ja če. sto zahteval, da se nemirni Skotsii elemen a kaznujejo po strankinih statutih. (Kot soaao, je «Indepeademt Labour Party» posebna stranka v okviru velike «Labonr Party», ki admžuje poleg teh 6e veé dm. g(h soeijaiietičnlh druétev ta zlasti delavske »trokovne, gospodarske tal kulturne organizacije. «Neodvisna delavska stranka» tvori ËtevBôno le majhen del vrhovne stranke, ima pa veMk vpliv, ker eo v njej «rgaoteiranl skoro vsi socijaMatMS&i tn-telek tualci. Tudi MaodoaaM Je tzSel lz njenih vrst.) Danes sprejeta resolucija tejavtja soltdar nest «Neodvisne delavske stranke» s »tališčem rudarske strokovne zveze m se zavzema za podrčavtjenje rudnikov. Za slučaj. da pridejo delavci na Angleškem zopet do vlade, se zahteva eoergWna ecx-rja-listiGna politika brez obaira na to. če bo imela delavska stranka v parlamentu večino aii ne. Zahteva se n pr., da morajo vsi delavci — očetje, če so brespoeelnd ali ne, dobivati po 5 Èffirvgov državne podpore na teden za vsakega otroka. Resoînetja se zavzema v zunanji poliitikl za popolno revizijo versajske mirovne pogolbe, za to. da se Nem«ja oprosti repar atrij skih dajatev, da se črtajo vsi vojni dolgovi, in za popol no obnovitev trgovskih tn političnih zvez z Rusijo. Nadalje se zahteva екИсапје svetovnega kongresa socijalističnega delav. stva, da se onemogoči nova vojna Delavci morajo jasno izraziti svojo voljo, da bodo proti vsaki vojr.i nevarnosti organizirali odpor s terr, da ne bodo hoteld izdelovati orožja in odrekli vojaško pokorščino. Končno zahteva resolucija, da se morajo bri-i tanske čete umakniti iz Egiipta ta iz Iraka. i Pri predložitvi resolucije je izjavil Broek i way, da nima Zveza narodov niti sence , mednarodnega ugleda. Cela Evropa raz pa-i da v nove zveze, ki bodo nedvomno pri-i vedle do vojne v prihodnji generaciji. i Kaj piše seda ! v П«и»и" q B Stj. Radie Pašiču Nikoli r. Zagreb, 7. aprila V Лалабдјет »Domu« si je S:. Rad6 dobre privoščil NSkolo Pašiča in ga obdelal v drek, od njega podpisanih člankih z enako gostobesednos tj o kakor je doslej pisal ttaa'so za to drea-vo. Končno Radič poveličuje kraljevo ne-Mprosno odločnost napram korupciji. V drugem Santal (»Delevna vlada narodnega sporazuma«) Radič brezobzirno razkriva gnila početja svojih zaveznikov v vladi. Radič navaja, kaiko je aahteval zakon o občinskih volitvah in prevedbo volitev v Dalmaciji, a Pašič je odvrnil: To se ne da tako hitro prevesti, posebno ne radi Vojvodine, ker bi -am Nemci in Madžari ute«nili biti izvoljeni za občinske predstoj-n:ke. In še to je Paš:č dostavi!, da je velika škoda, da se ni leta 1918 obračunalo z vsemi Madžar in Nemci v Vojvodini, da ne bi z njimi bilo nikake brise in posla.. . Га izjava ie Radtča uverila. da pod Pa-čevo vlado ne bo in ne more biti v naši državi niti občinske niti kake druge samouprave. Dalje Radič navaja, kake ežave je imel s svojimi predlogi na vsaki seji ministrskega sveta in osobito opisuje razpravo o podporah za oškodovance po po-vodnji v novembru 1. 1 Minister St-jadno-vič je predlagal, da naj se za vse popbv-Ijence votira 1 milijon Din. nakar je Radič »planil«, a Pašič je dejal: »Naj si ti ljudje izkopljejo jaime in naj žvijo v njih!« Ob zakiručku vseh teh obtožb in primerov gnMobe navaja Rad'č, da je o vsem sproti informiral kralja in zato kralja ni nič presenetil sklep Hrvatskega seljaScega kluba, da se s takim početjem prestane in da se v NaTodn,' skupščini ustvari de'ovnu večina. iz katere bo izšla delovna vlade narodnega sporazuma. Poleg teh dveh člankov ima »Dom« še 2 osiiri beležki, kjer pravi, da z radikalskim klubom noče v vlado sploh noben klub. ako naj bi vlado sestavil Pašič. Kdo bo torej Pašičev naslednik? Nihče! pravi »Dom«, ker: NHiče ne mara nadaljevati PaSičeve politike. Kdorkoli prevzame sestavo ' nove vlade, bo to storil ravno v protivnem prav-cu, kakor je to doslej delal Pašič s svojo bliižio okolico. Političnebeležke Niso srečni, če ne lažejo Priliko vladne krize izrabljajo naši klerikalci zopet v svrho, da natvezijo svojim pristašem m čitalcem njihovega lažnivega časopisja nove laži o samostojnih demokratih. Taiko pse včerajšnji »Slovenec«, da so edino samostojni demokrati breiz jasno opredeljenega programa glede na državno politiko. Njim da je vseeno, kdo ses.avi vlado, kako io sestavi in kakšno politiko naj bi vodil. Zanje je važno samo to, da za vsako ceno pridejo v vlado. To piše »Slovenec« potem, ko je veSna vsega, tudi samostojnim demokratom neprijateljskega čaisopjsja, objavila nad vse jasno in precizno izjavo Sv. Pribičeviča, da SDS ne gre v nobeno vlado, če ne dobi zados.nih garancij, da se bo vodila politka v smislu njenega pragra/ma. In ta je menda poznan tudi našim klerJkaJcem, vsaj Je SDS ostala ves čais dosledna v izvajanju državno-pravnega programa, ki je osnovan na uni-tarizmru s široko upravno koncentracijo. Ali klerikalce boli, da smo moral; že ponovno pribiti njihovo šviga-švaga poli tako, ki je predelala že prav vse faae od cen-traltsUčne monarhije, do federalistične republike. Komu pa se tako stra&no mudi v vlado za vsako ceno, pa kažejo klerikalci sami s svojo posebno izdajo povodom predaje demfelje in pa njihova dva ministrska kandidata, ki na prazno Radičevo obijubo že tretji dan čakata v Beogradu na »obljubljene« portfelje. Na njihovo žatos-t ie videti, da ne bo kruha iz te moke. Kakšno avtonomija zahtevajo klerikalci? , ч! t>. t. m. objavlja čla- nek, ki ugotavlja, da je »Slovenec« zahteval nedavno avtonomijo na podlagi zgodovinskih mej, nekaj dni kasneje pa na podlagi fMoloSkega načela. Članek pravi končno, da je treba povdaritf, da je sedaj »Slovenec« energično zavrgel zgodovinsko načelo in da pljuje na zgodovinske pokrajine. Toda Hrvati zahtevajo federacijo ali avtonomijo ravno na podlagi tega zgodovinskega naceia in ravno tako zahteva dr. Spaho s svojimi tovariši avtonomijo Bosne v zgodovinskih mejah. Hrvatska ptička stranka, ki je v najtesnejših zvejah s SLS in je pravzaprav samo njen odrastek, zahteva avtonomijo Hrvatske na podla®l zgodovinskega načela. Zato bi bilo predvsem potrebno, da se vse te av tonom is tifae skupine najprej dogovore med seboj, kaj pravzaprav hočejo. Po našem mnenju bi bilo to tean boij potrebno, ker se klerikalci kakor tudi muslimani ponujajo v vlado in jih vabijo tudi ra . a I priporoča svo o bogato izbero м i tiBîh ртгШк ■ га gospode зо çra» ccnalî a » б s a a s i N&'VcC'i litiVaa 140 ' .ILIUUL!1 !U!_ÎL!tJLIUL!LO И. Л » ЕПШиШСГ Al! - ž s - da вг;«з- ce'c in naibel'ie lub-nfsfeo poseda le Bï-i :vrdM Rbés FSorlinclč » trgovina z železnino LnubV r-nn ??y. Petra c. 35. шапаошпопоосшашпЈСШ!! r,?1,u:> češkega n ar.gleškeua зићпд 3 пк>4ке ub:c-ks bode ta mesec s ;-, iO p ivrtiki Josip J.ančič, Lubljana. M klošičeva ctsta -4 4 kie- se pr-d-ja izvrstno blago ro to»»r- te* h cesah še do 31 т.чја 192n ' ' ° -'O ' , IU C 'U il u.v .., „ i. S1 Jj SAfiOFOEK za dame izdelu e tvrdka Che-raosechna Mes ni trg 10 (na d>oHču t rdke A AE Skaberne) I am dobite tud' TAKM3L prunano dob. o sredstvo zoper mole ter siične izdel«e. Iz Celja »— Seja širšega odbora k. o. SOS v Celju se bo vrSila danes ob 8.30 zvečer v klubovi sobi »Celjskega doma«, e— Občni zbor »Jug. Maticepodružnica Ceije, bo v soboto dne 10. t. m. ob 8. zvečer v mali cPvorani »Narodnega doma«. e— Smrtna bosa. V Fnmkolov&m pri Celju ie umrl raadučitelj v pokoju g. Ivaa š.ukL Bil je kremenit značaj in »vest pr staš demokratske misli. Na] v miru počiva! e— Prikazen v Operi. Kakor čujemo, se bo prednaišal od nedelje naprej v Mestnem kinu filim »Fantom parrSke opere«, katere, ga vsebina je posneta po romanu »Pr.ka-zen v Operi«, ki iohaja sedaj v »Jutru«. e— Nesrečni alkohol. Gospod dr. Schwab Je pričil v celjski »Novi Dotou statielAo porabljenih alkoholnih pileč v celjskem sre-zu v letu 1925. topilo se je vina dva milijona litrov, ptva 800.000 1, žganja 136.000 ! in sadjevca 530.000 1. Pa se še čudmo, da je toliko nesreč in prestopkov zakona, pamanjkiaflia denarja m revščine. e— Koncert v Celju. Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Celju Je pravočasno ofojaiyila po dnevnih časopisih, da priredi v soboto dne 10. t. m. koncert v veliki dvorani Celjskega doma. Po naključju se vrši sedaj istega dne še drug? koncert v Mesnem gledališču. Celjiska podružnica vojnih invalidov je navezana le na milodare slavnega občinstva in računa, da se bo poinoštevilno udeležilo koncerta v Celjskem domu že z ozirom na to, da sodelujejo domači umetnikS. Invalidi, vdove in sirote nimajo pričakovati od nikoder ni-kake podpore razen od podpornega fonda «voie podružnice, katera je zopet navezana na prispevke javnosti. Program koncerta je sledeči: 1. a) L Raff: »Kavatina«, b) Jul Masisenet: »Thais«, vîjol-solo iz o-pere (»vajata ga. in g. Sancin). 2. a) Vasilij Mirk: »Katica«, b) Oskar Dev: »Še ona«, c) Anton Foenster: »Njega ni« (izvaja, kvartet »Ljubljanski Zvon«), 3. a) Oiaccomo Puccinl: »Boheme«, b) Rim. Kor-zakov: ^Majska noč« (poje g. Banovec, opernï pevec iz Ljubljane). 4. a) Zorko Prelovac: »Tožba«, b) Emil Adamič: »Uspa vanka« (poje gdč. Špelca Ramàakova, oip. pevka iz Ljubljane). Po odmoru: 1. Virg. Ranzeto: »Serenada- (izvaja ga. ш g. San-cin). 2. a) Anton Foenster: »V tihi noči«, b) Zorko Prelovec: »Oj Doberdob«, c) Fr. Marolt: »Oj ta soldaéki boben« (izvaja kvartet »Ljubljanskega Zvona«), 3. Rosen-berg-Ručič; »Češi me, češi« (poje gdč. Šp. Ramišakova). 4. Anton Foers>;er: аГЈа Fra-nja iz opere »Gorenjski slavček (poje g. Btwovec). Predprodaija vstopnic po invalidih in v glavni tobačni zalogi g. Finžgar-la v Prešernovi ulici. e— Mestni odbor Orjune v Celju vabi vse člane 'kakor tudi člane delavske Orjune iz Oaberja na prijateljski sestanek, ki se bo vršil danes dne 8. t. m. v rdeči sobi Narodnega doma. Na dnevnem redu so razgovori o prireditvi, ki se bo vršila dne 1. maja t. L v Narodnem domu. kakor tudi o ustanovitvi taimburaškeea zbora. Začetek razprav je ob 8. zvečer. Udeležba je za vsakega člana dolžnost. Predsedstvo. e— Umrli so meseca шагса: V mestu Celju: Kave Marija, otrok brzojavnega mojstra, 10 dni? Filoména Sorgleohner, za-seonica, 75 let; Černigoj Andrej, stražnik, 44 let; Petrovič Ivana, zaisebnica, 65 let; C'razem Loti, posestnikova žena, 92 let; Lusœky Justina, žena vpok. sod. ofieijaJa, 73 let; Hacfkl Josipina, žena vpok. pošt. nadkenirolorja, 63 let; Novak Ana, mesna reva, 46 let; Rednak Jakob, tov. delavec. 36 Jet. V celjski javni bolnici: Kveder Albin, 2 tki stari otrok iz Škofje vasi, Pod-breinik Antonija, žena rudarja iz Marija Oradca, 26 let; Stritar Marija, zasebnica iz Celii, 58 let: Aram Neža. občaraka uboga lz Sv. Lovrenca pod Prož nam; Altzieb-ler Anton, delavec iz Celja; Korent Jo-že, 6 dni stari ctrok iz okoKce Celja; Coh Štefan, mesar in gostilničar iz Celja, 50 let; Ba-uman Terezija, sprevodnikova žena iz Loke pri Zid. mostu, 25 let; M!čelovSek Ciril, najemnikov sin iz Št. Vida pri Grobel-nem. 16 let; Vasel Marija, otrok služkinje iz Velenja, 1 leto; Špes Terezija, zidarjeva žena iz Ljobečne, 46 let; Geršak Ivan, tesar iz okokce Celja, 48 let; Inkret Jernej, prevžitkar iz Kostrivnice, 79 let; Jurič Olga, žena sekretarja fin. direkcije iz Novega Sada. 25 let; Sredovnik Karol, izdelova-teij cementnih izdelkov iz okoîce Celja, 23 let; Kačičnik Ivan, brezposelni iz Brezovice. 23 let; Šarlah Franc, najemnik b Teharij, 49 let: Vrhovnik Ivan. brezposelni te Šmartna v Rožni doKni. 38 let; Scimvdl Josip, mestni kontrolor iz Celja. 45 let; Pe. čovntk Franc, strojni kijaičavničar iz Dol. vasi, 50 let; Šlegel Netžns dninarica iz Velenja. 71 let: Čuš Franc, trgovski vajenec te Šmarja pri Jelšah. 17 let. V celjski vojaški bo!n»ci: Kodrunc Valentin drž. pod-ko-vni moister, 37 le:. V celjskem invalidskem domu: invalida Krvne Aleš, 45 let, in Turnšek Gregor, 52 let. h Trbovelj I- Nov abUntkl »vet. Preteklo nedeljo eo bfll «voljeni pri občinskih volitvah sle« de« občinski svetniki: od SOS. Joie Go» ropovšek in Miloš Roi- od Kmetske delav« »ke gospodarske liste Gustav Vodušek, Mi« ha Koren, Alojzij Grčar in Ferdo Roé; od SLS Avgust Jordan, Rudolf Ahac in Janko Amšek; od pravovernih levičarjev Franc Slapšak, Franc Jereblčnik in Matevž Flere od Bernotovcev Franc Pencel In Joie To« vornik; od Združene delavske liste Frane Gunšek, Kari Malovrh, Jakob Klenovšek, Ignac Star, Josip Grum, Vinko Grabnar, Franc Pliberšek, Ivan Jazbec, Martin Pov« še, Ivan Krušič, Ivan Bistan, Alojz Vrbnik, Rudolf Persoglio, Alojz Tanšek, Miloš Ter. zinski, Franc Tržan, Alojz Heferle, Ivan Breznik. Kari Podlesnik, Franc Brnjaz, Ed» vard Jurjavec, Alojz Strumelj, Gašper Va« stič. V novem občinskem evetu bo sedelo skupno 37 odbornikov. t—■ Na $ep*racij\ se je ponesrečila sam» ska delavka Lindičeva. t— Volitev župana. Danes ob 16. popol. dne se bo vršila prva seja novoizvoljenih občinskih svetnikov, na kateri se bo volil župan. Svetniki, ki bi brez veljavnega iz» govora izostali ali pred volitvijo odili, iz« gube svoj odborniiki poael in ne smejo biti tri leta izvoljeni, vrhu tega pa morajo plačati na občinsko korist globo, ki jo sme občinski odhor naložiti do 125 Din. t— Posledice nezadostnih varnostnih od» redb, ki so po redukciji delavstva postale ask> očitne, se že kažejo. Na zapadnem okrožju so se pretekle dni utTgali pri vzpe» njači vozički, ki so podrli v dolini pri vo« zičkih vpreženga konja na tla in mu polo» mili noge. Iz Laškega 1— Na sejem na veliki četrtek je bilo prignanih 325 glav živine. Prodanih je bilo 46 volov, 13 krav, 5 juncev in 3 telice. Cene so bile z? boljše vole od 10 do 11.50 Din, za krave in telice od 7 do 9 Din. 1— Pri rudniku v H udi jami se godijo ta» ke reči, da nad njimi vse strmi in ne more verjeti njih istinitosti. Za danes o njih še ne poročamo, kakor hitro pa ne bo reme« dure, pridemo z resnico na dan. Pazite go» spod je! 1— Orožniška slanica pride v bivšo Drob ničevo, sedaj Osolinovo hišo, s čimer bo ta mučna zadeva rešena. G. Osolinu moramo izreči vse priznanje za njegovo naklonje« nost v stanovanjskih zadevah v obče, oso« bito, ker vidimo, da se stavijo občini v tej smeri od vseh strani neverjetne zapreke. Najmanj 3 stanovanja v Laškem stojijo ne« zasedena ali prazna, več samcev ali samic, ki imajo hrano po gostilnah ali pa bi jo saj lahko imeli, se šopiri po družinskih st?no« vanjih, uradništvo pa se mora dnevno vo« žiti v Ljubljano ali Celje. Zopet drugi so nameščeni v Trbovljah (občina) ali Celju (sodišče), Planina, Kamnik itd., stanovanja si pa drže v Laškem. Mislimo, da bi v takih slučajih morale stranke same pokazati ne» koliko socijalnega sočutja, od druge strani uvidevnosti, od tretje pa — odločnosti na» piam vsakemu in naj si je ravnatelj ali karkoli 1 1— V «Kamenitu» nekaj vre med delav« stvom, ki je baje začelo s pasivno rezisten. co ali stavko. Niso ugodni časi zato, pripo» ročamo pa tudi vodstvu naj ne tira delav» stva v obup. Iz Ptuja j— Petovia. «Delavska politika» prinaša od časa do časa napade na vodstvo tovar« ne «Petovia», češ, da posopa s svojim de» lavstvom samovoljno in nesocijalno. Ker imamo med delavstvom svoje zaupnike, smo se informirali zlasti glede očitkov, ka» tere je objavila «Delavska politika» od 27. marca. Ta dopis gotovo ne izvira iz delav» skih vrst in ima dotični člankar samo na» men, da delavstvo hujska in pridobi za so» cijalnoodemokratsko stranko. Stranka pa naj ne misli, da gre vse delavstvo čez drn in strn za njegovo takozvano strokovno or« g .nizacijo. Tudi delavci po naših tovarnah so pričeli samostojno misliti in so se že, ali pa se še bodo odločili za ono stranko oz. za ono strokovna organizacijo, katera bo njih težnje v resnici najbolje zastopala. S samim hujskanjem se pa nič ne doseže, treba je resnega dela in pravega srca tudi za delavstvo. Kolikor so nam razmere zna« ne, se ima какот vsaka naša industrija, ta» ko tudi Petovia ob splošni industrijski kri» zi boriti z velikimi težavami. Upoštevamo tudi, da vodstvo tovarne ne more vedno ustreči vsem željam delavstva. Res pa je tudi, da se po možnosti trudi, da delavstvo zadovolji. Naša krajevna organizacija bo posebno gledala, da se delavcem ne bo go« dila nikaka krivica. Imeli smo že opetova« no priliko, da smo v tem smislu posredova» li in bomo to storili tudi v prihodnje. Čim več delavcev bomo šteli v svojih vrstah, temveč pravice bomo tudi imeli, da povzdig nemo svoj glas v njihov prid. j— Občinski telefoni. Dne 30. marca se je vršil na okrajnem zastopu sestanek žu» panov ter delegata telefonske tehn. sek« cije v Mariboru radi zgradbe javnih govo» riinic ev. občinskih telefonov po okraju. — Delegat, je razložil navzočim pomen tele» fona za občine po okraju kakor tudi za dru ge interesente, zlasti trgovce zunaj po de» zeli ter je objavil pogoje za napeljavo te« lefonske mreže, podal proračune za nape» ljavo in se dogovoril z občinskimi zastop» niki glede korakov, ki se imajo storiti, da se namen doseže. — Najbolj zainteresirani so kraji na sedežu župnij in pošt. tako Sv. Urban v Slov. goricah. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Sv. Barbara v Halozah, Ptujska go« ra in Sv. Trojica v Halozah, kjer bi se zgradila telefonska postaj« na sedanjih po« štah m tamkaj tudi upravljala. Trgovci in drugi posebni interesenti bi si lahlta dali napeljati telefon, tudi na stanovanje ali v trgovino. Najbolj dovzetna za telefonsko napeljavo j« občina Sv. Barbara, pa tudi Sv Urban in Sv. Trojica. Te hočejo od intere» sentov nabrati potrebni kapital, da bo mo« goče vod zgraditi Pogoji so sedaj ugodni, poštna in telefonska uprava gre naročnikom čim najbolj na roko, tako da bo res mogo« če še v tem letu zgraditi vaaj eno telefon» sko zvezo, kateri bodo druge sledile. Važ» noeti telefonskih zvez po okraju sicer ni potreba posebej povdarjati, razvidi pa se iz dosedanjega postopka, da se ljudstvo, občine, zlasti pa trgovci za telefonsko zve» zo zelo zavzemajo in jo bodo tudi dosegli. Gospodarstvo Avtomobilski oddeelk na Avtomobilski oddelek na Sport Službene objave LNP. (Seja k. in p. o. z dne 31. III. 1926.) Verificirajo se za SK. Svobodo v Ljublja» ni s pravom nastopa dne 8. IV. 1926 igr. Vi« čič Milan, Kavčič Edvard, Seme Josip in Tuma Branimir; za ŽSK Hermes igr. Božič Stane s pravom nastopa 8. IV. 1926. — Z ozirom na podano izjavo z dne 24. III. 1926 in ker ni nastopil za SK. Slovan, se verifi» cira igrač Jereb Stavko za njegov prejšnji klub SK Svoboda Lj. s pravom takojšnjega nastopa. Verificirajo se prv. tekme: Ilirija : Slavi« ja 8 : 1, Primorje : Slovan 3 : 2 in Primor« je rez. : Slovan rez. 3 : 0 vse tekme odigra« ne ozir. določene dne 21. III. v Ljubljani; Rapid : Merkur 4 : 2 odigrana 19. III. in Maribor : Ptuj 6 : 3, odigrana 21. III. 1926. v Mariboru. Vzame se na znanje sodn. por. o prijateljski tekmi ISSK Maribor : SK Ce» lje 4 : 2 odigrani dne 19. III. 1926. v Celju. Vzame se na znanje dopis SK. Ptuja z dne 29. III. 1926., s katerim javlja, da je za» slišal igr. Supantechitscha Ferdinanda ter soglasno potrdilo podsav. sodnika Radoliča. Z ozirom na tozadevne izjave se ukinja s\oječasno izrečena zabrana igranja igral» cu Supantschitschu Ferdinandu. Tajnik II. Hazena družina Primorja na gostovanju Kakor smo že na kratko poročali je ha» zena družina za Veliko noč gostovala v Ma riboru in v Murski Soboti ter izvojevala prav častne uspehe. Njeni lanski težki po» razi od strani Ilirije in Atene so bili vzrok, da smo s precejšnjim nezaupanjem gledali na to njeno prvo gostovanje zunaj Ljublja. ne. Vendar pa smo bili prijetno iznenadenl, ker je Primorje z lahkoto premagalo Rapi» da z 8 : 0 (3 : 0), proti družini Mure pa je dosegla docela reelen neodločen rezultat s 7 : 7 (5 : 1). O teh tekmah objavljamo še nastopne podrobnosti: V tekmi proti Rapidu je Primorje takoj prevzelo inicijativo, ki jo je obdržalo do konca. Sicer se napad dolgo ni mogel znaj» ti in je bila srednja napadalka Erbežniko« va navezana sama nase. Obramba je imela napram nenaravnim napadom Rapida lahko stališče. Povdarjati se pa mora, da je od lani primorjanska družina tehnično zelo napredovala, ni pa še dobro vigrana. Scor» tali sta Erbežnikova 5, Vidiceva 3. Sodil je objektivno g. Peheim. Publike malo. Veliko zanimanje pa je vladalo v Mur» ski Soboti za nastop primorjanske družine. Veliko število gledalcev je računalo s sigur no zmago izkušene družine Mure. Vendar pa je Primorje takoj prevzelo inicijativo ter že v prvem polčasu, čeprav je igralo proti solncu, zabilo po Erbežnikovi 5 go» lov. V drugem polčasu pa se je položaj iz» premenil. Družina Mure je pokazala kras. no igro ter zabila 6 galov. Pri Primorju se je opažala utrujenost in nesigurnost zlasti >ri obrambi. Od družine Mure je treba po. ivalno omeniti desno krilo, levo pomagalko in branilko. Vratarica je v drugi pokrvici branila zelo sigurno. Pri Primorju so uga. jale Erbežnikova, Zannerjeva in v prvi po. iovici vratarica Krischeva. Publika, okoli 600 oseb, je bila precej temperamentna. Sodil je dobro g. Sancin. Keteoro'ošlci гачоз » LiuSijeni. izmensko porodilo anrib 192Ô \№n» bar^mrtra 308 8 m Kraj Ca iarom. Temocr. №. «la 98 Smei vetra ;n 0№a< nos Vrsta padavine brzina v m opazovanja ч 0 /9 0—10 04 OOSZOVHII » mm to J ure ( 7 7fi60 68 86 NE 1 0 0 Ljubljana , .) 8. 7657 8-8 83 NNE 0.5 0 (dvorec) 1 14 761 1 221 35 SW 6 1 l 21 76 2 1 14-2 8 S\V 2 0 Zagreb . . . 8. 7645 11-0 71 SE 3 0 0 Beograd . . . 8. 762 3 16'" 63 WNW 13 1 0 Saraievo ... 8. 765-8 10 0 57 ESE 13 0 0 Skoplje . . . 8. '63-8 120 59 SW 03 4 0 Dubrovnik . . 7. 765 0 11 0 83 mirno 0 0 Praga .... 7 764 0 70 - SSW 1.5 5 0 V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot všeraj za 3.2 oam. Solnce vzhaja ob 532 zahaja ob 18M4, luna vzhaia ob 2'50. >ijače je dobro preskrb« Ijeno. Doslej so se vrišill Ijubljanelki velesejmt vedno v jeseni, kl ni najugodnejša za razstavo avtomobilov. Letos pa bo mednarodni vzorčni veleeejem v Ljubljani od 26. ju-nfja do 5. julij», to je v začetku poletja, kar je baš ugodni termin za večjo avtomobilsko razstavo, ki se namerava prirediti. V Sloveniji je avtomobilski sport zelo raavit; tudi motcciklizem ne zaostaja za njim. živahno delovanje ljubljanske sekcije Avto kluba in Moto - saveza je mnogo pripomoglo k tem uspehom, dasi so v zadnjem času ceste zelo nepriikladne. V času velesejma se bo vršiJa mednarodna alpska tekma, pri kateri bodo vozači pasi-rall LJubljano. O rasvoju avtomobil izma in motocikliz-ma v Sloveniji je informirano tudi tajništvo Mednarodne zveze avtomobilskih kon-strukterjer v Parizu. S posebnim odlokom je priznalo važnost avtomobilske razstave v Ljubljani in priporoča udeležbo svojim člajioan . tvornteam. Obeta se naan pestra revija najrazličnejših izideiikov evropskih tn ameriških tvor-nlc. Interesenti bodo imeli doroljno izbiro, kupili si bodo lahko na razstavi voz, ki ho odgovarjal okusu, uporabi ln gmotnemu stanju. Narodna banka SHS Stanje 31. marca 1926. (V milijonih Шп; v oklepajih razlike napram stamju 22. marca 1926.) Aktiva: kovinska podloga 442.6 (—1.6); posojila 1322.9 (—3.7); račun za odkup kronskih novčanic 1151.9, račun za. časne razmenjave 349.4; državni dolg 296S.3; vrednost državnih domen, založenih za izda.ia.nje novčaailc 2138.3; saldo raz nih računov 644.8 (— 1.0). Skuipno »016.6 Pasiva: vplačani del glavnice 28.8; re zervni fond 7.6; novčanice v obtoku 5683.1 (4- 2.4); državni račun začasne raemene 349.4; državne terjatve po raznih računih 116.0 (— 126.8) ; razne obveznosti 61(5.1 (4- 116.ï); terjatev države za založene domene 2138.3; nadaveik za najkupo. vanje zlata za glavnico ln fonde 77.8. Skupne 9016.6. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (7.. 1 m ) je bila zaradi pravoslavnega praznilka Blagi-veeti zaprta. Zagrebški tedenski sejem (7. t m.). Do-gion goveja živine srednji. Svinj precej Cene teletom in svinjam so poskočile za pol din ar j a. Za Italijo so se kupovali prvovrstni voli. Vojni dobavtitelji so povpraševali po sredojevrstnem blagu. Zaradi večjega povpraševanja je Ш promet zelo živahen. Danes se je podražila tudi ferma. Za kg žive teže so notiraili: voli I. 9.50—10.50 (izjemno do 11.25), II. 8—9, III. 7—8, krave domače I. 7.50—9, II. 6—6.50, III. 4—5, Junci I. 9—12, II. 8—9 junice I. 8—9, II. 5.50—7.50, teleta 8—10 (zaklana 10—14), svinje, domače, nepitane 1Г—13, pitane 13.50—14, sremske 16—17 (zaklane domača 15—16.50, zaklane sretnske lfi—17) Din. Ko nji: 5000—12 000 Din za par; jahalni konji 2000—3500 Din za komad. Krma: seno I. 100—125, II. 75—90. stisnjeBO 100, lucerna 125—17», slama 75—100 Din za 100 kg. Dunajski goveji sejem (6. t. m.). Dogon 230 glav; od tega iz Jugoslavije samo 76. Cene prilično nespremenjene Le najboljše blago je nekoliko conejSe. Za kg žive teže notiirajo: voli I. 1.45—1.65 (izjemno 1.70 do 1.95), II. 1.10—1.40, III. 0.95—1, biki 1 do 1.35, krave 0.85—1.30, slaba živina 0.55 do 0.85 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.). Zaključni tečaji ameriških borz višji. Na Dunaju težaven promeit. Razpoloženje za nakupovanja ni bilo posebno živahno. Nctirajo vključno blagovnopromet-ni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica, domača 40.75—41.25; r ž: domača 27—27.50; turščica: 20—21; oves: domači 28—29. 1925 tn se v bodoče pri uvozu blaga v Ru-munijo ne bo zahtevalo uverenje o izvoru blaga. = Redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote bo danes popoldne r borznih prostorih na Kongresnem trgu 9.1. Začetek je ob 16. url = Redna glavna skupičina Udruženja izvoznikov SHS bo v nedeljo lg. t. m. v pisarniških prostorih v Beogradu z običaj, nim dnevnim redom. = Pogajanja za sklenitev trgovinske po. godbe s Francijo. Iz Beograda poročajo, da se bodo naši delegati, določeni za trgovinska pogajanja s Francijo, podali v kratkeim v Pariz. Pogajanja se bodo vršila na podlagi načrta, ki ga je izdelala francoska komisija. з= žateško hmeljsko tržišče. Iz 2atca poročajo: Pred prazniki je bi8o živahno po-vpraševanje po hmelju. Promeit je precejšen, zlasti v srednjem blagu. Cene sred-njefinemu blagu 3500—3550, prvovrstnemu blagu pa 3650—3700 Kč za 50 kg (med 115 do 125 dinarjev za kg). = Velesejem v Solunu odložen. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je dobila od generalnega komisarja solunskega velesejma obvestilo, da se je prireditev mednarodnega sejma v Solunu, fei bi ве imela vršiti meseca maja t. 1., odložila do okto. bra t. L = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe za dobavo kovinskih odlitkov; do 10. t. m. za dobavo raznega mehkega lesa; do 13. t. m. pa za dobavo 2000 smolnatih bakelj. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo žebljev za tračnice. Direkcija Srpske slobodne cone v Solunu sprejema do 20. t. m. ponudbe glede oddaje del za osiguramje obale v Solunu. — Vršile se bodo naslednje ofertaihie licitacije: 5. maja pri direkciji državnih že-leenic v Ljubljani glede dobave ca 23.317.25 kilogramov odlitkov tz navadne sive litine; 7. maja pri odelenjn za mornaricu v Zemunu glede dobave 50.000 škatelj mesnih (golaž) konzerv, 8. maja pa glede dobave 20.000 kg testenin, 20.000 kg belega fižola in 20.000 kg riža. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ta industrijo v Ljubljani na vogied. — Pri Državnem rudniku v Pernilcu se bo vrStla v kratkem ofertalna licitacija glede dobave večjih količin hrastovega in drugega lesa za rudnik. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe direktno omenjenemu rudniku. = Velesejem v Bazlu (Švica) se bo vršil od 17. do 27. t. m. Posetnikl morejo dobiti legitimacije za brezplačen poset sejmskih prostorov pri upravi Bazeljsfeega veleeej. ma, pri vseh švicarskih trgovskih zbornicah in na švicarskem konzulatu v Zagrebu. Za švicarski vizum je treba posetnikoni pla čati samo polovično vožnjo. Legitimacije služijo posetnikom tudi kot sredstvo za znatno znižano vožnjo na švicarskih železnicah. Natančnejše informacije daje brezplačno švicarski konzulat v Zagrebu (Pre-radovičeva 24; tel. interurb. 4—39). = Padec ruskega červonca. Zadnje dni je začel slabeti tudi červonec, katerega položaj se je splošno presojal prav ugodno. Padec se pripisuje neokretni valutni fn gospodarski politiki Rusije. = Dopisi na konzulate. Naš konzulat na Krfu je obvestil ministrstvo zunanjih del, da se nanj čeetokrat obračajo trgovci in druge stranke za informacije. Vendar so redkokdaj vloge koltovane. S tem se prejem odgovora samo zavlačuje, ker ga dobijo potom oblastev, ki iniajo izterjati predpisano takso. Interesenti se zato opo. zarjajo, da svoje vloge na konzulate pred-pisno taksirajo (na vlogi kolek v iznosu 5 Din io 30 Din za odgovor). = Radio . razstava v LJubljani. Uprava Ljubljanskega velesejma organizira vzajemno s tukajšnjim Radio-klubom ob priliki letošnjih velesejmskih prireditev dve špecijalni radio-razstavi Od • 26. junija do 5. julija, ko bo Mednarodni vzorčni velesejem, bodo razstavili samo producenti in trgovci radio-aparate ter dele. Razstava bo nameščena v posebnem oddelku Ob priliki Pokrajinske razstave od 1.—12. septembra pa bo radio-razstava obiskovalcem poleg tvorniških aparatov predvedla še radio-apa rate in nadomestne dele, ki so jih izgotovili naši radio.amaterji. V posebnem paviljonu, ki bo občinstvu dostopen tudi zvečer, se bodo preizfcušali aparati svetovnih tvrdk in amaterski aparati. Posebne premije bodo nagradi1« vztrajnost in pridnost najboljših amaterjev. Vse informacije dajeta Ra-dio-khib v Ljubljani ta Uprava Ljubljanskega velesejma. = Tovarna verig, d. d. v Lescah pri B!e. du, je imela svoj IV. redni občni zbor due 27. marca t 1. v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Iz letnega pomočila posremamo, da je znašal čisti dobiček za poslovno leto 1925. 260.807.02 Din. DružDa bo izplačevala 8odstotno dividendo pri Ljubljanski kreditni banki in Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Iz poročila samega povzamemo, da se je produkcija v letu 1925 zvijala za okrog 80 ton In da se tudi eksport vedno veča. 462 = Tarifne pristojbine za zasebne vagone. Po čaeoplenih vesteh je sestavljen odlok za izpremembo sedenjih določb glede računanja tarifnih pristojbin za zasebne vago. ne. Pri tem se je usvojil švicarski sistem, tako da bo lastnik zasebnega vagona plačal za nalodlen vagon samo 90 % normalne tarifne pristojbine ter se iqu bo vrnilo 10£ (to Je 70 par za km), ki jih bo potem plačal za povratno vožnjo praznega vagona. Uverenja o Izvoru za uvoz v Rumu. nljo. V smislu odloka rumunske generalne direkcije carin i dne 10. februarja t. L se je preklicala naxedba s dne 35. novembra Borze 7. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih feupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75—76.50, Vojna škoda 289—293, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjsika posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 190—0, Merkantilna 100—102 (102), Pra-štediona 868—874, Slavenska 49—0, Kredit ni 165—175, Strojne 94—99, Trbovlje 3C6 do 370, Vevče 100—0, šešir 109—115. — Blago: les: bukovo oglje, suho, vilano, fco meja. 2 vagona, zaključeno po 90; povpraševalo se je po rezani hrastovlni ia hrastovih buliih; premog: nespremenjeno, samo ponudbe blaga; poljski pridelki: same ponudbe blaga; povpraševalo se je po polsladkem stisnjenem bo. nu; cement se je ponujal nespreme. njeno. ZAGREB. V bančnih papirjih srednji promet. Tečaji v glavnem na včerajšnji višini. V industrijskih papirjih promet za malenkost živahnejši Vojna škoda se je začela trgovati po 292 in je tekom sestanka poskočila na 293. — Dinar v Curihu dopoldne nespremenjen. Na zagrebškem deviznem tržišču zaradi tega ni bilo večjih sprememb. Skupni promet 8.8 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2280 do 2290, Dunaj 801.19—805.19, Berlin 1352.5 do 1356.5, Italija izplačilo 228.14—229.34, London izplačilo 276.11 in pol do 277.31 in pol, ček isto, New York ček 56.696—56.996, Pariz 19S.37—200.37, Praga 168.18—169.18, ček isto, Švica ček 1093.547—1097.547; efekti: bančni: Eskomptna 118—llg.5, Poljo 1$—18.5 Kreditna Zagreb 114—116, Hipo 60 do 61, Jugo 98—90, Ljubljanska kreditna 190—0, Praštediona 870—875, Slavenska 50 do 51, Srpska 132—133. Narodna 3900—0; industrijski: Eksploatacija 24—25, Drava 180—195, Dubrovačka (zaključeik 395), še. čerana 362.5—370, I sls fiO—62, Gutmann 270—280, Trbovlje 367—370, Vevče 100—0; državni: investicijsko 75.5—76, agrarne 44 do 44.5, Vojna škoda promptna 292—292.5, za april 293.5—294, za maj 296—297. CURIH. Beograd 9.1375, Berlin 123.50, New York 518.625, London 25.21, pariz 18.0125, Milan 20.855, Praga 15.375,' Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.14, Sofija 3.745, Dunaj 73.20, Varšava 62.50. TRST. Devize: Beograd 43.90—14, Dunaj 350—354 Praga 73.^0—73.90, Pariz 86.50—87, London 120.87—120.97, New York 24.g0—24.90, Curih 478—480, Budimpešta 0.034$—0.0351, Bukareèta 10—10.50. Valu. te: dinarji 43.25—43.75, dolarji 24.75 do 24.85. 20 zlatih frankov 93—96, zlata lira 479.30. DUNAJ. Devize: Beograd 12.45—12 49, Berlin 168.41—16g.91, Budimpešta 98.99 do 99.29, Bukarešta 2.9475—2.8в75, London 34.3850—34.4850, M lian 2g.44—M.I5. New York 707—709.60, Pariz 24.58—M CI, Pnkga 20.9450—21.0260, SoHja S.19—«14. Vartava 85.05—85.55, Ourih 13«.35—13«.«S. Valute: dolarji 706—710. dinerj» 114*—11.4«. Deviza Beograd na ostalih borzah: r Pra. gi 59.52, v Berlinu 7.389, v Londonu (popel-dne) 277, v New Yorku (6. t. m. po boni) 1.78 ia četrt. življe Hmundsenov ponovni polet na severni tečaj «Norge» je zapustila Rim in plove proti severu ekspedicija pod Franklinom se ie zaključila tragično Njegova ladja se ie razbila na dalekem severu. Potem je sledil Nansen s slovito ekspedicijo na krovu ladje «Fram». Njegova ekspedicija pa je imela bolj znanstven kakor raziskovalen značaj. Zasledovala je v prvi vrsti zemljepisne in znanstvene svrhe. Z Nansenom ie delil slavo raziskovalca severnega tečaja Američan Peary. ki je skušal dokazati, da je Grônlandija samostojen kontinent. Peary je bil baje prvi. ki se mu je posrečilo priti najbližje severnemu tečaju. Danes priznavajo to tudi raziskovalci, ki so imeli več sreče od njega, še pred leti pa se je o tej stvari veliko diskutiralo. Pearyja so dolžili celo sleparstva in so mu očitali, da je vodil svet za nos. Pred petindvajsetimi leti se je podal na raziskovanje severnega tečaja abru-ški vojvoda. Vse te ekspedicije pa so bile nepopolne. Še danes je približno 1700 kilometrov dolžine polarnega ozemlja neraziskanega in baš to je, kar najbolj žene Amundsena in njegove tovariše v neznane pokrajine. Poglavitni problem, ki ga je treba rešiti, se suče okrog vprašanja: ali je na tečaju suha zemlja, ali je ni? Če ie. lahko domnevamo. da se nahajajo v nji neizmerna bogastva. morda premog ali kake druge rude. Cilj Amundsenove eksipedicije torej ni samo znanstven, geografski, marveč v prvi vrsti praktičen. Zato tudi vidimo, da se za posest tega neznanega ozemlja že vnaprej bijejo tolike države. Poleg vsega pa bo pokazala Amundsenova sedanja ekspedicija. če in kako je mogoče rešiti problem zračne zveze med Evropo. Ameriko in Severno Azijo preko severnega tečaja. Ze Nansen je tozadevno projektiral zračno linijo z naslednimi oporišči: Amsterdam, Kopenhagen, Ljeningrad. Arhan-gelsk. Nome. Unimak. Yokohama. Vancouver. San Francisco. Trajanje take vožnje je predvidel za pičel teden dni. Sredstva za dosego severnega tečaja. Ljudje so se za dosego severnega tečaja posluževali različnih sredstev Najprej so v ta namen uporabljali ladje. Toda običajne ladje niso bile kos vsem pretečim nezgodam. Zato je zgradil Nansen posebne vrste ladjo «Fram», ki ji niso mogli škodovati mrazovi in katere niso mogle streti ledene plošče. Peary se je poslužil drugega sredstva: sani, v katere so bili vpreženi psi. Vendar se ni izkazalo niti prvo, niti drugo sredstvo. Šele moderna doba z najno-nejšimi iznajdbami je pokazala, da se je treba poslužiti povsem modernih praktičnih pripomočkov. Tako se je polagoma rodila misel raziskovanja severnega tečaia s pomočjo letala, odnosno zračne ladje. André, ki je nesrečno končal 1. 1897., je zgradil balon 4500 kubičnih metrov obsega. Dvignil se je ž njim v zrak in letel proti Špicbergom. Njegovega po-vratka ljudje niso učakali Baje je padel na tla, Eskimi so ga ubili, dele njegovega balona pa uporabili zase Andrejev konec je bil do zadnjega nepojasnjen in šele lani se je začelo nekaj svitati. Čisto pojasnjena na ni ta zadeva niti dandanes. V zadnjih letih je postal najznamenitejši raziskovalec severnega tečaja Amundsen. Še pred njim je poskušal svojo srečo Američan Hellmann. Imel je vodljiv zrakoplov, katerega je vodil z veliko lahkoto, a uspeha ni bilo. Letalo se je ponesrečilo na nekem poskusnem poletu še preden se je utegnilo približati cilju. Amundsen. Z Amundsenom. lahko rečemo, je začela nova epoha v raziskovanju severnega tečaja. Potem ko je mož proučil razmere, ki vladajo v polarnih pokrajinah, je začel misliti na sredstva, s katerimi bi se dal težki cilj doseči. Prišel je do zaključka, da je letalo edino sredstvo. ki more roditi dobre sadove. Lanska ekspedicija Amundsena in tovarišev Za osvojitev severnega tečaja vlada v Evropi in v Ameriki čedalje večje za-nimanie. Od leta do leta se pojavlja več ekspedicij. ki hočejo razkriti tajno najsevernejše točke naše zemlje ter ugotoviti kai se pravzaprav nahaia na tej točki: ali je kaj suhe zemlje, ki štrli iz vode. ali ima led in sneg svoje oporišče samo v svetu, ki leži pod vodno gladino. Raziskovalci tečaja izražajo različne domneve; nekateri — med njimi tudi Amundsen — menijo, da mora biti na tečaju vsa.i nekoliko kopne zem-lie, sicer bi se led ne mogel konstantno držati na enem mestu: drugi zopet pra-viio, da se nahajajo trdna tla na tečaju šele kakih 100 do 200 metrov pod vodo. Nansen n. pr. zastopa to stališče, ki ga je treba vsai toliko upoštevati kakor domnevo Amundsenovo. Letos odhaia na sever več ekspedicij. Deloma so vsa ta podjetja subvencijo-nirana od raznih držav, ki bi rade imele delež na bogastvih severnega tečaja, če se izkaže, da je tam kopno z bogatinu rudniki. Amundsenovo ekspedicijo, ki ima največ izgledov in pogojev za uspeh, podpirajo letos kar štiri države: Norveška. Amerika in Italija. Če odkrije Amundsen trden svet. bo moral na njem razviti tri zastave: norveško, ameriško in italijansko. Norveško ne le iz golega domoljuba, temveč tudi zato. ker so ga Norvežani najbolj podpirali pri njegovih dosedanjih poskusih za odkritje tečaja; ameriško zategadelj, ker je eden glavnih akciionarjev podjetja Američan Ellsvvorth; italijansko pa zato. ker je zračna ladja «Norge» last italijanskega zračnega brodovja in jo je dal Mussolini na razpolago samo pod pogojem. da bo tudi Italija deležna gotovih ugodnosti, če doseže ekspedicija svoj cili. Kratka brzojavka javlja, da se je «Norge» v torek dvignila v zrak in od-plula iz Rima proti severu. Njena proga ie naslednia: Rim — Toulon — Pulham — Oslo Oatčina (pri Ljeningradu) — Špicbergi Na zadnji progi je mogoče, da zračna ladja prekine svojo vožnjo na Va rdi)ju. najsevernejši točki Laplan-diie. S Špicbergov poleti «Norge» naravnost proti severnemu tečaju in čez tečaj do rta Barrovva, ki leži na skrami točki Aliaške. vzhodno od rta Smith. Raziskovalec Amundsen je določil, da mora ladja nastopiti vožnjo čez severni tečaj še pred 15. majem, ko je upanie. da bo imela ekspedicija lepo vreme. Posadka na ladji. Organizacija eksipedicije je izvedena do zadnjih podrobnosti. Sreča ekspedicije pa zavisi od dveh činiteljev: od lepega vremena m od energije posadke. Zastran sposobnosti posadke — pravijo Italijani, da ie na višku. Polkovnik No-bile ie izvrsten inženjer in zrakoplovec. Poleg njega bodo vodili «Norge» še: Amundsen in pilot Larssen, poročnik Horgen. kapitan Gottwaldt. operater Olonkiu (Finec) ter kapitan Misling. bivši poveljnik Amundsenove ladje «Maud». Poleg omenjenih bodo imeli važno službo: meteorolog Malmgrem. Bergem. Omdal in Hansen. V celem je za ekspedicijo določenih osemnajst oseb. katerih število pa se bo bržkone moralo skrčiti na šestnajst. Nekoliko zgodovine polarnih ekspedicij. Prvi poskus ekspedicije na severni tečaj zasledimo že pod angleškim kraljem Henrikom VIII. Tedai so iskali raziskovalci pot v Indijo čez severni tečaj. L. 1607. se je zaletel Andron na takem raziskovanju polarnih krajev nekoliko severnejše kakor njegovi predhodniki. Odkril je na ta način vulkan Jean Jean Mayen. S svoje ekspedicije je prinesel domov tudi važna poročila o favni na severnem ozemlju, ki ga dotlej še ni oskrunila človeška noga. Nelson, poznejši zmagovalec ori Tra-falgarju. se ie kot 15 leten fant udeležil neke ekspedicije na severni teča'. Podjetju je poveljeval Phillips. Naslednja se ni obnesla z željenhn rezultatom. Posadka ie prebila dvajset težkih dni in dvajset noči v smrtonosnem polarnem ledu, dokler se ji ni po strašnih naporih posrečilo zopet se dvigniti v zrak za takojšnji povratek. Takoi po lanskem povratku oa ie začel Amundsen kovati nove načrte za zavojevanja severnega tečaja. Priredil je v Evropi nekai predavani in je zbiral denarne prispevke. Sooznai pa je, da ga obubožana Evropa pri tej akciji r.e bo mogla podpreti. Zato se ie napotil v Ameriko. Tam so ga lepo sprejeli, na predavanjih so ga slavili in obenem zbirali dolarje Tako je prišlo do tega, da se vrši letošnja ekspedicija pod dvojnim imenom: Amundsen-EIlsworth. Ko je raziskovalcu priskočila na pomoč še Italija z zračno ladjo, .i- bil problem novega poleta vsaj s glavnem rešen. Zračno ladjo so Italijani preuredili po Amundsenovih navodilih in če pojde stvar po sreči, se je pričel zopet čas onega velikega pričakovanja, ki je držalo že lani v napetosti ves svet: pričakovanja o ugodnih vesteh «Norginega» poleta, pričakovanje o tem. kako bo človek zavojeval še najsevernejšo točko naše zemlje ter postal vsaj v nekem pogledu gospodar planeta, na katerem živi fn se giblje. Boks v poslanski zbornici v Washingtonu Washingtonska zbornica je bila 2. aprila pozorišče nenavadnega prizora, ki nudi ameriškemu tisku obilo snovi za zabavne, pa tudi pikre članke, naslovljene na zbornico in na vlado. Debatiralo se je baš o neki aferi zveznega sodnika Englisha, ko sta se začela poslanca Mills in Rankin prepirati med seboj. Prepir je postajal vedno ostrejši in slednjič je Rankin zakričal, ka-zoč s prstom na Miilsa, proti ostalim poslancem: »Vrzite to kanaljo skozi vrata!« »če še enkrat ponovite to psovko,« je razkačen zatulil Mills, »vam razbi-jem črepinjo!« »Vi ste podla kanalja!« mu je odvrnil Rankin še glasneje. To rekši si je slekel suknjič, njegov nasprotnik takisto, in začela sta se obdelovati po vseh predpisih boksarskega katekizma Morala je posredovati policija ki je razjarjena nasprotnika le z največjim trudom ločila in pomirila. Poslanci, ki so bili priče surovemu prizoru, so se zgražali, da se more kaj takega pripetiti v poslanski zbornici Zedinjenih držav. »Vrzite obe bestiji na cesto,« so pozivali policijo, »in vtaknite jih v ječo!« Izobilje škorcev Blizu vasi Merton v severnem Devonu (Anglija) se nahaja tri in pol hektarja velik gozd, zasajen z lepimi smrekami in mecesni. V tem krasnem gozdu so se tekom let zaredile tolike množine škorcev, da groze drevje popolnoma uničiti Že sedaj so nekateri predeli gozda tako oskubljeni, da skoraj niti strokovnjak ne more spoznati, kake vrste les je nekdaj tam rasteh Število škorcev v mertonskem gozdu, ki od leta do leta narašča v strahotnem razmerju, cenijo danes na več milijonov. Oblastva so podvzela že vse mere, da to drobno perjad malo iztrebijo; mobilizirani so bili vaščani, moški in ženske, iz bližnjih vasi, ki so pobili s puškami cele hekatombe ptičev. Pobijali pa so jih tudi s palicami, zažigali ponoči grmade pod njihovimi gnezdi ter uganjali pravcati peklenski hrušč in trušč, da bi škorce pregnali. Pomagalo pa ni kaj sile; ko so pticam postala »tla« prevroča, so jo odkurile pod oblake in se v tropah zopet povrnile, ko se je jeza sovražnikov ohladila. Oblastva so uvidela, da na ta način škodljivcem ne morejo do živega, zato so sklenila, da poskusijo še eno sredstvo, in sicer »najmodernejše«; strupene pline. Pripovedke o sv. Frančišku 1. Rože sv. Frančiška. »Ker ste jako vdani svetemu Frančišku«, je pripovedoval svojemu pisarju Anatolij France, »sem vam prinesel iz solnčne Italije rožo mogoto, čudovito cvetko. Vidite, beli cvetni listi so stig-matizirani, nosijo žig. kakor so ga imeli udje preblaženega Očeta. Redovnice trgajo te dragocene cvetove na legendarnem roževcu. Seveda jih vlagajo v svoj moîitvenik. da se posušč. Lepijo fih na koščke bristola (svojevrstne lepenke) in jih po zmerni ceni prodajajo romarjem. Kdo ne bi utrpel ene lire, kadar gre za rožo. poškropljeno s krvjo svetega Frančiška? Saj poznate zgodbo teh izpodbudnih rož? Nekega dne je blaženi začutil silovito polteno skušnjavo. A to je bilo v najhujši zimi Sneg je pokrival samostanski vrt. Vse je bflo mrtvo ali je spalo pod ledom. Ali hudobec je bede!. Tako ostro je bilo želo poltertosti. da se je dob roti jivi Обе smatral premaganega V nagKci strga s sebe tuniko in se čisto nag "Uvalja po šipkovem grmu Čuda prečudnega! Pod krvavo roso je črno bodikovje zopet ocvetelo. V snegu se razbrstijo rože. In da bi hranile spomin na svetnikovo zmago nad nečistim duhom. » te rože. In da bi hranile spomin na svetnikovo zmago nad nečistim duhom, so te rože nosile in še danes nosijo, vidite, svete Odznake ran. Prijatelj, tole sem utrgal v bazarju, kj ga vodijo nune. Zatrdile so mi njeno pristnost, in jaz prav nič ne dvomim o njej, zakaj legenda ie krasna. Med nama rečeno: darilo je morda nevarno. Na dno pekla bi vi poslali svojega starega mojstra, če bi vam bil prinesel za vezilo takšen lek. ki zavozla iglico. Ampak bodite brez skrbi, prinesel sem io iz Pergie v svoji listnici, na srcu, in frančiškanska roža ni delovala. Nedolžna je. Še več, menda____Sicer pa boste videli! In poveste mi kako in kaj. Mogoče nisem storil prav. da sem vam prepustil rožo _svetega Frančiška: saj imate mladostno rožo!« J. Br. 2. Oven v samostanu. »Čudim pa se, da mi niso v istem tržišču prodali nekaj volčje dlake ali sno-pec perja divjih grlic ki jih je udomačil, ali pa nekoliko metrov flanele. natkane z volno jagniiča. ki ga je rešil iz klavnice v spomin na Jagnje božje, ki od-jemlje grehe sveta. To Cvetje sv. Frančiška so zabavne bajke. Preprosto navihanost dihajo. Često me spominjajo našega La Fontaina. Včasi se mi hoče, da bi dal epilog tem Iegandam. Hudobni volk iz Gubbia, sai veste, je mrmral od starosti in njegov konec je bil zelo izpodbuden. Hodil je po hišah, a nikomur nič hudega storil, s psi je pod mizo obiral kosti, ki so mu jih metali. Bal se ga nj nihče, niti drobna deca, ki mu je v razvedrilo jahala na hrbtu. Jagnje pa so dali menda v rejo redovnicam sv. Klare. Iz spoštovanja do sv. Frančiška so mu otvorile ogrado, čeprav je bilo moškega spola. Zbirka legend ne govori o backi, bici ali bi-čici, temveč o janjcu. Vse ga je srčkalo kakor Gressetovo papigo »Zelenko* vizitandinke. Dokler je bilo jarč mahno. so se redovnice pulile, katero mu bo dala črez noč prostora v svoji celici. Ali bacek je rastel. prijatelj. Izgubil je svojo krstno nedolžnost kakor ga vi ali jaz: janjček se je umaknil ovnu. rogatemu mrkaču nalik vragu, trdogla-vemu, pohotnemu jarcu. Oven je bil v samostanu neznosen. V ogradi je obiral roževce. ki so zrastli. prijatelj iz sadike proslulega stigmatiziranega roževca. Delal je še dosti drugih stvari, ki pa vam jih ne morem praviti, ker niso do-učne Nazadnie so se morali obrniti do volka lz Gubbia. Rotili so ga. naj postane zopet hudoben in volk iz ljubezni do svetih samostanskih pravil, je ubogal. Vidite, prijatelj, tako je pobožni gubbijski volk pohrustal Frančiškovega bicka. ki je bil postal oven. J. Br. Ш splošno željo predvajamo ie danes filmski umotvor Lov za zlatom v glavni vlogi CHARLIE CHAPLIN fredstave ob 4, pol 6., pol 8. in 9. uri. Elitni kino Matica . diln kino v Ljubljani Telefon 124 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri. Četrtek, 8.: «Deseti bret». A. Petek, 9.: «J. G. Borkman». F. Sobota, 10.: «Scampolo». V korist Udruže» nja gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana. Izv. Nedelja, 11.: ob 15.: «Če pride čarodej». Otroška predstava društva Atena. Izv. Ob 20.: «J. B. Borkman». Ljudska pred» stava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 12.: «Ana Christie». E. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. Četrtek, 8.: «Boheme». E. Petek, 9.: «Wally». D. Sobota, 10.: Zaprto. Nedelja, 11.: ob 15.: «Grofica Marica». Izv. Pondeljek, 12.: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 8.: Zaprto. Petek, 9.: Koncert Gidije Buccarini. Gledališče v Ljubljani Ibeenova drama «John Gabrijel Borkman» se godi pozimi nekega večera na posestvu Rentheimovih in v Grefsenaasenu pri Krl-stjanlji z razgledom na mosto in fjord. Vsi dogodki in doživljaji nastopajočih oseb leže 18—20 let pred začetkom Лгатв. častihlepni im brezvestno podjetni Borkman je hotel postati bančni ravnatelj. Odvetnik: Hinkel mu je pomagal do te stop nje, ko se je Borkman odrekel svoje neveste Ele in se oženil z njeno sestro Gunhlldo. Toda Ela je odklonila Hinkla, odvetnik pa je ovadil Borkmana, ki ш je zaupal, da sipufculira z banlci izročenimi tujimi kapita-11. Borkman je bil nato tri leta v preiskovalnem zaporu in pet let v ječi ter je tičal še osem let v svoji sobi. Čakal je, da ga pridejo pozvat. naj stopi iznova na čelo banke. GunhlWa je imela z Borkmanom sina Erharda. Ko je prišla katastrofa, je vzela Erharda k sebi teta Ela in ga vzgajala, Gunhildi pa je dala na razpolago posestvo Ob Kristjaaiji. Borkman je živel zase v prvem nadstropju, Gunhilda pa v pritličju; nlikoli se nista videla, nikoli ne govorila. Edina njuna zveza je bil zvok korakov Borkmana, ki hodi kakor jetnik v ječi ali kaftoor volk v kletki neprestano gor ln dol po sobi. A Gunhilda je vzela Erharda končno le k sebi ter ga hoče vzgojiti tako, da bi opral madež z imenom Borkmanovii in s svojim delom prisilil svet, da pozabi oče-tov, oziroma možev nekdanji zločin. Drama se pričenja s prihodom Ele, ki hoče imeti Erharda zopet nazaj. Borba Gunhilde. Borkmana in Ele za Gerharda tvori ogrodje drame. V tej borbi se v dia. logih ponavlja vsa davna tragedija treh glaivnlh oseb. Gunhilda se bori za sina, ki naj bi jI bil sredstvo do novega ugleda v svetu, Borkman se bori zanj, da bi mu pomagal do nove moči in novih uspehov, Ela pa želi, naj bi Erhard odložil priimek Bork-mamov, postal Rentheim, podedoval vse njeno imertje ter bil srečen po svoji svobodni volji Erhardu pa ni ne za mater, ne za očeta, niti za teto; nič mu niso mar obitelj-ski ugled, očetova čast in materino hrepenenje, niti t edina nesebična, velikodušna ljubezen. Erhard hoče le živeti, živeti, uživati srečo. Zaljubil se je namreč v gospo Fani Wiltonovo, zrelo, precej starejšo lah-koživko, ki je zelo petična, in se odpelje ž njo na jug. Zaljubljenca pa odvedeta s seboj tudi mlado Frido, hčerko pomožnega pisarja Foldala, da jo boeta dala izučiti za pianistko in pa da jo bosta imela «za rezervo»-Fani in Erhard namreč slutita, da njuno razmerje ne bo dolgo trajalo, — Frida naj bi torej bila Fanina naslednica pri Erhardu . . . Edini Borkmanov prijatelj je pisar Foldal, nekdanji zaničevani njegov sošolec Tudi Foldal je po Borkmanovi špekulaciji ali po Hinklovi hudobnosti izgubil ves kapital. Toda Foldal je Borkmanu odpustil: prijatelja sta si, ker drug drugemu lažeta. Borkman vzdržuje v FoMalu lažno vero. da Je pesnik in da bodo njegovo dramo igrali z velikanskim uspehom; Foldal pa utrjuje Borkmana v lažni veri. da ni mrtev mož, nego da ga zopet pozovejo na mogoč no vplivno mesto ter da postane zopet prvi veljak v deželi. Borkman si laže sam, da je hotel imeti vse vire moči v svoji oblasti, vse, kar skrivajo tla, hribi, gozdovi in morje, le zato. da bi imel moč ustvariti blagostanje tisočerim in tisočerim; laže si, da je Ie izdajalski prijatelj Henkel preprečil vse. a da je Borkman še vedno sposoben doseči svoj nekdanji cilj. Domišlja si, da je sličan Napodeonu, M Je btl že v prri bitki obetre. ljen im pohabljen. Ne zaveda ee zločinske fantastlčnosti svojih nekdanjih projektov, niti se ne smatra krivca lin zločinca ter nima prav nič sočutja s svojimi žrtvami. Zagrešil je največji, neodpustljlvi greh, da je umoril svojo in Elino ljubezen, one. srečil ženo in pozabil sina, a storil bi to iznova, samo da bi postal zopet mogočni veljak John Gabrijel. Svoji ideji bi znova žrtvoval vse, tisoče sreč ln src, zakaj moč, vpliv in denar so mu ideal, kateremu se morajo umakniti ljubezen, prijateljstvo, vest in poStemJe. Z genljalno tehnično umetnostjo je Ibsen strnil vso dramo v štiri dejanja, ki ee vrše kot epilog preteklosti v par urah na isti večer. Heroj Borkman zve končno iz ust nesrečne, zato krute žene, da nima nobene bodočnosti več ln da je živ mrtvec ter iz ust Izdane ljubice Ele, da je lažnivec sebi in drugim. Ostavlla sta ga sin in poslednji prijatelj. Zbežati hoče v svet. kakor blazen hiti v visok sneg in hud mraz, dospe pomoči do klopi, na kateri je nekdaj z ljubljeno Elo sanjaril o velikih načrtih bodočnosti, še poslednjič zasanjali o preteklosti, jo vidi uresničeno v do-mišljiji in umre. Sovražni sestri pa si preko trupla podasta roko. Dočim so prva tri dejanja realistična, je zadnje dejanje elmbolska peeetn reeig naclje. Ga. Marija Vera je dramo izre žirala in ustvarila Gimhildo. Opravila Je oboje z razumevanjem, eaj je drugje igra la že obe sestri. GunhfMo podaja zelo močno, za moj okus malce teatralno, ne, vseskoz dosledno, samosvoje. Le glas naj moderira. Z Elo nI skladnosti. Da se ji zadnja slika nI obnesla, temu je kriv ne-dostatek primerne dekoracije in premika, jočega se prospekta. Drama živi večino, ma od starih kulis. Ga. Mila Sarlčeva igra EV) čisto v svojem individualnem, "naravnem stilu, nežno, duševno, le prettho. Premalo je Gun hildina sestra. Morda namenoma povdarja Elino bolehnost, zato jI nedostaje borbenosti tn energije. Kdaj dobi Sarlčeva zopet sebi primerno ulogo? Ga. M. Nablocka je prav dobro predstavljala cinično zapeljivko Wiltonovo. prezrelo koketo. Za svojo igralsko mladost Izvrsten Erhard Je bil gosp. Jan, k! obeta postati prav uporaben igralec. Najbolj simpatično ulogo Foldalovo igra gosp. Lipah v 3. dejanju takisto vrlo dobro in zaslužuje za jasno, mirno govorico posebno priznanje: v 4. dejanju tempo zavlačuje. V veliki, težki naslovni ulogi se zopet odlikuje gosp. Levar: njegovo 2. dejanje je v vsi predstavi na višku. Borkmana, tega Napoleona na Heleni, Izraža duševno ob vseh valovanjih čustev in misli z močno realistiko. ki je napravljala na poslušalce ves večer najgloblji učinek. Fr. G. Mariborski koncert svetovne pevke Gidie Buccarini (v petek, 9. t.. m.) ima sledeči spored: Meyerbeer, arija iz «Kugeno-tov»; Konjovič, 3 pesmi; Vardi, ariji < Er-nani» in «Trubadurja»; Domizetti, arija iz «Lucije Lammermoorske»; Puccini: ariji iz «Butterfly» in «Bohême»; Haendel: arija slavčka; Caruso Sni и davnih časov. Vse te skladbe poje pevka v originalu, Haende-lovo in Domizettijevo arijo Izvaja celo s spremljevanjem flavte. Priporoča se rezer. viranje sedežev v predprodaji. Izjava Govorice, širjene v Kamniku in okolici o gospodu Mihajloviču, so absolutno neute« тЧјепе in neresnične. Izjavljam, da so bile moje tozadevne govorice brez vsake podla» ge, ker je g. Mihajlovič to avtentično do« kazal. Kamnik, 4. aprila 1926. JUS KRANJC. vraske suha koia itd. bi pačili ruijljnbkejSe Uce. akv lih m bi Sn umonova 7 krema t» (Creme Simon) blagodejno odpravljala To odlično loalemo mazilo se prodaja po vseh državah z enako zajamčeno melino in učinkovitostjo kakor v Parizu samem. Te prednosti izvirajo iz posebne sestave m svojevrstnega hermetičnega zapiranja Naprodaj povsod .......P0'JnRF & SAVOt* SIMON ""......."'■".......•'■•■"■'■1.1М..Ш|Ш||||||||||1|||||||Ш1 Рапитепе Simon. 59 Fg. St Martin. Paru Dopisi VIČ. V nedeljo dne 28. marca je sosto-raia dramska sekcija JiNAD Jadrana na so> кшЛеш odru na Viču z zabavno angieâko vesdmsro »Moj srček«. Predelava je izpadla nad pričakovanje dobro in so naši akademiki pokazali, da se v nj.taovih vrstah nahaja nefcaj prav dobrih neraiskïh moči, Dobro posrečeoo kreacijo je podal Aiaric. ki je vlogo mladega in nadutega angleškega aristc&rana ieral z veliko rutino in bil v gotovih uenotfcih n&dusegljiv. Izmed osta-Kh moškh vlog moramo posebno omeniti ioida Јеотуба, Howkesa in Breata, ki so na CHÛiéeo aaiôin pripomogli k dobremu nspehu predstave. Mala Peg je svojo ve-fiko viogo od&raJa nad vee prtsrčoo in je s svojo naivnoenjo poibliiko nadvse zadovoljila. Zakrknjena anstoikratinja Chichester je distinguirano demo odigrala pohvalno. Njena hičenka Bthel je svojo ne baiš lahko vlogo igrala občuteno in dovršeno, tako da smo preipnèani, da bo postala prav dobra toienpretšnja tragičnih vlog. Pri predstavi Je martjirvo svlral društveni taanburaiiki 2bor, ki je v kratki dobi svojega obstoja pokaeal izredno zadovoljiv usipeh. ZeUno aaie akademike čam prej zopet videti na našem odru. n—nc JE21CA. V dvorani Sokolskega doma priredi na Belo n&deljo ob 4. popoldne dramatični odsek Sokola na Ježi» tridejansko fero >Moč uaaiorme«. Vabimo vse prljaiie-Ije marljivega je&škega Sokola, da se ude. laže igre la s tem рокаиејо nakionjeooet naprednemu prosvetnemu delu. DOMŽALE. Na cvetno nedeljo je Čitalnica iz SiSke vprizorila v so&okkem domu fera »Vdovo RoAlinko«. Čeprav navadno ni tabeee brise za prireditve, ki jih vpriearja v Domžalah napredni žtvelj, so to pot Domžale* z zanimanj &m segali po vstopni, cah. Bolj kot snov je enala Hudï v d-am radovednost, kafcžao pohujèanj-e se kaže v igri. Obiskovalci pa so se prepričali samo o resničnosti tega, kar se v vsakdanjem življenju tadeo rado dogaja, — O vsebini so že drogi pisali. Ooaovo mora b ti dobra, ker jo raaume pripr-ast človek tako, da s igro živi in uživa kot v žlvijemju. Seve — da more gledalec uživati, je velika zasluga «raloa, ČStatoica iz Šiške je nudila Dom-žalcem večer pota lepih užitkov tako, da si samo ie&mo še več takih priredi.ev. Ce rmotno niste dobro uspeli, imejte zavest, da ste si pridobili ime in hvaležnost ob. čtastva, kar sne lahko tudi sami sp «znali. To je pa več kot denar. Živijo ŠfScarji! SELŠKA DOUNA. Na veliki petek smo pokopali veieizaslužneiga mc(ža, posestnika ia gastttntčarja g. Franca Sl4>erja iz Selc. Lz daljni ln bližnjih krajev so prihiteli pri. latelji ta znanci pokojnika, da ga spremilo na zadnji poti. Pokoju- g. Sliber je bil mož kremenr.ega značaja in vseskozi na. prednetga mišljenja. Svoji druetoi je brl «kiten oče, ровкип pa blag gospodar ta svetovalec. Bij Je več let župan v Selcih. Ustanova Je »Bralno društvo Ratitoveo. >.n položil temelj požarni hrambi. V družbi, na prireditvah, na lovu je znala njegova prirojena družatmosu slehernega spraviti v veselo raaspoloženje. Zadnja leta ie pokoj-nik popolnoma opešal. Zemske ostanke blagega moža smo izročili materi zemlji ob petju žaloetmfc ravno na dan njegovega godu. — Ratitovec v svoji pomladni obleki čuva njegovo gomilo. Blag mu spomin! KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Tukajšnjemu Sokolu je neobhodno potreben lasten dom. kajti telovadnica, ki služi razen telovadbi tudi dramatiki, glasbi in predava. nJem, je dokaj premajhna, da bi mogla ustrezati vsem potTebaim društva. Odbor za zgradbo Sokolskega doma se trudi, da spravi druétrvo tudi v tem oziru na lastne noge. Med drugim priredi 2. maja na svo-lem zemljBču veliko jatvno tombolo z bogatimi in mnogoštevilnim: dobitki, kakor: konj, moderna zakonska spalnica iz me. cesna, novo m:<§ko dvokolo, vreča moke, zaboj sladkorja itd. itd. Tomfooteke tablice so že davno v razprodaji in jih je dobiti pri vseh članih in članicah društva. Bratje, sestre, prijatelji ta somišljeniki, sesajte po srečkah In pusetfte nas tega dne v obilom Številu. Preskrbljeno bo z tovrstno kapljico in jelom, a železnška zveza je na vse strani ugodna. Prireditev prične ob 3. popoldne in kcmča približno ob pol 6. Bratska društva prosimo, da se na to prireditev ozirajo. Dne 2. maja torej vsi na Javorn;,k. Sokolsfc Zdravo! NOVO MESTO. Dne 29. marca je bil občni zbor podružnice Jugoelovenske Matice v Narodnem domu. Oivoril ga je g. predsednik z okrožnico glavnega odbora v Ljubljani, ki živo opisuje strašno stanje našega življa tem preko. Tajnik je orisJ delovanje podružnice v minulem letu in se spomnil umrlih članov zlasti nad vse delovnega odbornika K. Perhineka, iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela podružnica v minulem letu 15.514 D.n 65 Par dohodkov, upravnih in rei.jskih stro*. Sfov je bilo 372.25 Dm, glavnemu odboru v Ljubljani pa je podružnica poslala 8013 dinarjev. Po poročilih tumkcijonaijev se je vràla volitev novega odbora. Dosedanji velezasiužni predsednik vlad. svetnik Ferd. Seidl, kl je vodil podružnico od njenega obstanka nadvse požrtvovalno, nesebično in vzorno, je odložil predsedniško mesto radi premnogih pesiov in zasebnega znanstvenega dela. Sam je iejav-.l, da zapušča Podružnico s težkim srcem, vendaT ga tolaži zavest, da bo prišlo vodstvo v dobre Io delavne roke. Soglasno je bil izvoljen g. Prof. Kovač, kl Je že večJaat pokaaal simpatije do Jugoskrvenske Matice. S prisrčnimi besedami se Je poslovil od dosedanjega predsednika vfš. sod. svetnik J. Koeina ln se mu zahval« v imenu vseh za požrtvovalno« ta delovалје. V odbor so bHi izvoljeni po ve£io dosedanji odborafti, na novo s4a Ma tevofjeaa I« notar M.,Marin-Wf in Fr. Jelene, Jel. eradnfc. Pri slučajnostih je predsednik poročal, da si ie odbor v tekočem letu nadel nalogo, da pri. dobi Stal v©e Omov. Mali oglasi, ki (lotijo v posredovalne In socialne nameae občinstva, vsaka beseda SO par. Najnaajil znesek Din 5*—. Ženttve, dopisovanje ter oglasi stroge trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjil snesak Din (9*—ч Občni zbor naprednega političnega in goep. društva za ko. lodvorski in šentpe-terski okraj ee vrSi t Četrtek, 8. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni «Pri BoDčarju» na Sv. Po-tra cesti št. 41 z običajnim dnevnim redom, člani, ud», ležite ee ga polcoStevtlno. 7940 Tombola? Dm 8. maja t. 1. na Kon-groonem trgu v korist bolnim, onemoglim, njih vdovam ln sirotam. — Begajte pridno po tablicah. Prodajajo jih vsi pismonose ia trafike po 2 Din. — Odbor. 9889 Kolo jugosl. sester t Ljubljani bo imelo v petek 9. aprila ob 16. ari redno od borovo s©jo UMeiba odbornic doUoMtl 9Ш «FOm na Polzeli» Na belo nedeljo dne 11. t. m. se vrši 7 dvorani pri Cunprm&nu predavanje in predvajanje filma «Vozai smrti». Gg. železničarji proge Celje—Velenje ln druirl prijatelji prometnega iivljo-njn, se vabijo na obilno odeleibo. Brei vgtapalne. «DiaStvo treznosti». Polzela 9341 Mizarstvo • stroji ali tudi brez istih и name v najem. Ponudbe na uprav» «Jutra» pod Hfro «Mizarstvo». 9S4T Kovaška dela vseh vrst izvršuje redno, solidno in po primerni ceni V. Urbančic, kovaški mojster v Ljubljani, Zabjak. Vulkanizira vse vrste gumija parna vutkanizacija P. Škafar r Ljubljani, Rimska c. 11. 270 Postranski zaslužek primeren ta vsakogar Po jaanila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna drulba t o z. v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7Ш. Krojaške pomočnike za dansko delo sprejme v stalno nameščenje «Elite», Ljubljana, Prešernova ul. 9. 7547 Več dobrih krojaških pomočnikov «a veliko delo sprejme konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana, Bmonska oesta 8. 6940 Prvovrstne šivilje za fino dansko ln moško perilo sprejme takoj tvrdka Jos. Lenard. Ljubljana, Du-tajska et>ta 20. 9372 Krojaškega pomočnika za malo delo sprejme takoj Alojzij âtembal, Ljubljana. Ftorijanska ulica stev. Î4. 9S92 Pvn^inllr» starejša, dobra moč, vešča expefliclje, se takoj sprejme Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «1000 perilo». 9882 Šivilja izurjena v meski konfekciji •e takoj sprejme. Naslov r opravi «Jutra». 9366 Za obisk privatnih strank se išia brezposeln, agilen Trgovski pomočnik s kavcijo 100 Din za Ljubljano. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dober proda-jate« 879». 9369 Pomočnico dobro izurjeno starejšo moč za francoska dela, sprejme damska modna krojačniea v Kolodvorski ulici štev. 28H Perfekten stenograf slovensko in nemško steaografijo, se išče. Ponudb« > navedbo honorarja pod «Stenograf» na upravo «Jutra». 9951 Plačilni natakar prvovrstna moč, se «prejm» Pismene ponudbe na naslov «Veika kavarna», Maribor. 9826 Bančni tekač ii Ljubljane ali najbližje okolic», se išče. Naelov v upravi «Jutra». 9343 (do&e) 2 mizar, pomočnika sprejme Jože Vižin, mizarstvo, Dorfarje, Sk. Loka. Vajenca mesarsko obrt ln ob-onem lesno trgovino, i> poštene hiše, se sprejme na deželi. Pismene ponudbe na npr. «Jutra» pod šifro «Lee». 9276 Gospodična se sprejme za popoldanske ure (3—6) k Uletni deklici in mlajšemu dečku. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Popoldan». 9246 Šofer s daljšo prakso na «Ford» avtu, se takoj sprejme. — Ponudbe na tovarne kemičnih izdelkov Oel»b & Ko.. Ljubljana-Vič. 9244 Železničarji toduradniki-^enzijonisti dole v prodajo mnozo iskan predmet. Naslov z natančno navedbo razmer na upravo «Jutra» pod «Potnik 56». 9161 Korespondent(-lnja) samostojna moč z večletno prakso, popolnoma veii slovenščine. srboht ^aščine in nemščiie. ee sprejme. Ponudbe z navedbo plače na: Industrijsko podjetje Celje. poštnl predal 2. 9123 Žagarja in mlinarja pridiega in zanesljivega — srednje starosti, iščem u takojšen nastop. Plača po dogovoru. — Ivan Resnik, Laško. 8042 Izvežbana likarica ki bi hodila na dom likat, se išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Likarica». 9346 Mesar in klobasičar s» sprejme takoj. Naslov v upravi «Jutra». 9352 Čevljarskega pomočnika za fino šivano delo sprejme Maher & drug, Ljubljana, na Mirju 2. 9374 Pletilje popolnoma Izurjene ee takoj sprejmejo v trgovni Franjo Ahlin, Sp. Šiška. 9373 Prov. potnik •» sprejme. Predstaviti se od 9-12 dopoldne v trgovini «Singer», Šelenburgova ulica 3. 9376 Pomočnico in učenko u šivanje sprejmem takoj. Naslov pove uprava «Jutra» 9386 Absolventlnja dvorazredne trgovske šole > nekoliko pisarniške praks» liče mesta konturisti-nje, knjigovodkinje, blagaj. ničarko ali karkoli. Ponudbe pod šifro «Takojšen nastop 17». 9259 Kontorlstlnja s prakso, vešfa slov in nem. stenografije ter strojepisja, išče mesta za takoj Naslov pove uprava «Jutra» 9277 Upokojen uradnik drž. rudekopa. Išče službo v kakem ru . .-kopu. Veftč je vseh tozadevnih del: bil je 1 let» v praksi v svinčenem, 5 let v železnem rudniku ln 20 let v premogovniku, od teh 5 let kot samostojen jamomeree. Rudarsko šolo j« absolviral z dobrim uspehom, je zdaj 42 let star In samostojen vodja obrata Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Zanesljiv 5024». 9375 Prodajalka dobra moč z večletno prakso, zmožna zastopati tudi Šefa. išče namestitve za takoj. Ponudbe pod značko «Zanesljiv» 16» na upravo «Jutra». 9366 Pisarniška moč vešč slovenskega, erbohrv., nemškega, italijanskega in francoskega jezika, kakor vseh pisarniških del ter iz-vežbai v leeni industriji, želi mesta. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Pisarna 13». 9357 Upokojen uradnik vešč slov. in nemške korespondence, strojepisja, išč» službe. Sprejme tudi mesto hišnega administratorja. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Zanesljiv — skromna plača». 9361 Vestna prodajalka sprejme mesto v trgovini z mešanim blagom, ali v špecerijskem oddelku, najraje * dobro Idočem kraju. — Nastopi takoj. Naelov pove uprava «Jutra» nod značko «Vestna prodajalka». 8010 Absolvent večmesečnega tečaja za knji- F o vodstvo ter strojepisje, I é e primerne eluibe kot knjigovodja v posojilnici ali trgovini. Cenj. ponudbe na podružnico «Jutra» v tfaribora pod «Naetop takoj». 9327 Klub esperantistov v Ljubljani otvorl v petek 9. t. m. tečaj za začetnike. Interesenti naj se priglasijo navedenega dne ob 19.30 » šentjakobski šoli. Učnina mesečno 15 Din, za dijak» 10 Din. 9317 DRVA - CEB1N Wolfova Ш Telefon: 56 481(11 Ford avto v zelo dobrem stanju, stara tipa. z izvrstno, debro mašino, se proda. Naslov pove uprava «Jutra». 9250 BSA motocikel 2 in tri četrt HP, skoraj nov, б» ugodno proda. — Kolo je najnovejšega modela in malo rabljeno. Pri zadostnem jamstvu se proda event. tudi na obroke. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Motor 200». 9289 Svinjsko mast zajamčeno čisto domačo slanino Eoljeno in sušeno salamo prvorazredno sir razne vrsto konzerve mesnate, od sadja in zele-ajadi, kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Jul. Schmidlin i drug Zagreb Preradovičeva ul. 24 Kuharica ki zna poleg srbske voditi tudi inozemsko kuhinjo, ee priporoča hotelom in restavracijam na letovišču Uidie ln Oficirskim domom. Dokumente in priporočila se dostavijo osebno. Za dogovor obrniti se na poštan-iki «Faj br. 100, Bitolj». 9389 Prodajalka mešane stroke, prvovrstna moč. išče mesta za takoj mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo «Jutra: pod «Poštena in pridna 3». 9358 Mesta gospodinje pri samostojnem gospodu, vzgojiteljic» ali družabni«« Išče inteligentna iu simpatična gospodična. Ponudbe pod «Kjerkoli 36» na upr. «Jutra». 9334 Carinski deklarant z daljšo prakso, Išč« mesta pri špedicijskem ali industrijskem podjetju. Dopise prosi na upravo «Jutra» pod šifro «V Sloveniji». 9323 Modistinjo samostojno moi, sprejme takoj Janja Haladea, Ptuj. 9403 (iščejo) Oskrbnik išče slnžbe pri kakini graščini ali velikem poljedelskem posestvu. Naslov v upravi «Jutra>. 9285 Trg. pomočnik mlad, prosi za službo — ▼zame tudi vsako druço službo. Pajerhuber, Maribor Oospejna ulica 2. 9398 Mesto sluge vratarja, čuvaja ali kako drugo primerno plužbo sprejmem Nastopim lahko takoj. — Naslov na upravo «Jatra> pod značko «Zanesljiv 4705». 9249 Trgovski pomočnik vešč mešane stroke in usnja, ieli mesta v kaki trgovini, najraje t Ljubljani. Nastop s 1. majem ali takoj. — Cenj. ponudbe na upravo «Jutra> pod značko «Vesten 77». 9331 Dekle dobro vzgojeno, išče mesta k otrokom pri boljši družini. Ima le dobro spričevalo. Pismene ponudbe »a podružnico «Jutra» v Mariboru pod šUro «Ljubiteljica otrok». 9402 Trgovski pomočnik mlajša, dobra moč mešane stroke, želi mesta v trgovi-ni; gr» tudi kot skladiščnik Nastopi takoj. Ponudba na npravo «Jntra» pod šifro «Veren». 9405 Skladiičnik prakso. Išče službo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Izurjen». »406 Vajenka za lnajke in moške krojv itv» ee sprejme. Naslov v upravi «Jutra». 9381 Služkinja pridna, poštena in zveata, zmožna vseh hišnih d»l, s» išče. Naelov v upr. «Jatra» Mizarskega vajenca ip r » j m e Ivu Sušteriič, VUnaH» pošta St. Vid. 9347 Gospod rešč vseh pisarniških del. blagajniško prakso, išč» kakršaekoli služb» pod vsakim plačilnim pogojem — Ponudbe na uprav» «Jutra» pod značko «Delaven 4565» 9064 Šofer tr»«m ta zanesljiv. im*iw »»»h avto popravil ter »udi Isučen dober elektrfkar — v«tt v postavljanju motorjev in instalacij visoke Ia aitke napetosti, t večletno praluo la dobrimi spričevali, ie» do 10. aprila prem», aiti sinih» in sicer h kakemu obratu. v»I«pos»«tvu ali v»«Ji trgovini. Naelov pov» «prsv» «Jura». %tl* Katera študentlnja ima čas in voljo, da bi dajala gospodu uro iz italijanščine, naj izvoli staviti ponudbo na upravo «Jutra» pod «St. SS». 9393 Inštruktor za dijaka alti» realne gimnazije, s« IU». — Ponudb» naj e» blajrovoU aasloviti na upr. «Jutra» pod iifro « Inštruktor». 9297 Tečaji za usnjerez knjigovezanje. izdelovanje klobukov, kroino risanj» ba. tik itd. s« prično 9. t. m. oa aavoda «Vms», Maribor, ASkarčev« allaa. 9S95 RADIO JNTERFLEX" z orig. Carborundum detek. na S žarnice Vam nudi za-jamč«no brezhiben sprejem v zvočniku (Lautsprecher). Naročila Bprejema in izvršuje za SHS Mm № Service Ljubljana, Šelenburgova ul. štev. 7, I. oadstr. (palača Jadr. Pod. banke). 16« Lep «Landauer» stiskalnico za seno in dva tovorna avtomobila poceni proda F Stupica, Ljub-Ijana, Gospoevetska c. 1. 9398 Svileni klobuki najmodernejši v vseh mod. nih barvah se dobe od 130 Din naprej pri Z Uahnič-Gorjanc, Kopitarjeva nI 1 Istotam se sprejemajo vsa popravila 8860 Hrastovo jedilnico elegantno, črno pollrano, v najfinejši izdelavi, proda Eo nizki ceni Ig. Repše v jubljani, Poljanska c. 21 0387 Lepa spalnica se poceni proda. Naslov v upravi «Jutra». 9370 Tovorno dvigalo (Lastenaufzu^) za 500 kg teže za transmlsijski ali motorni pogon, se proda. Dopise na upravo «Jutra» pod ZDačko «Priložnost» 6840 Fotoaparat 13 X 18, dobro ohranjen, s» poceni proda. Naslov pove uprava «Jutra». 9412 Proda se nekaj parov dobro ohranjenih moških čevljev št. 48. — Naslov v upravi «Jutra». 8390 Spalnica kompletna, iz trdega lesa, se ugodno proda. Vpraša se v Mariboru, Meljski hrib 62, pri vili Korotan. Album znamk Schaubekov, 31. izdaja, I. in II. zvezek, dobro ohranjen, se po vredni ceni prinla. Na ogled samo do poldan pri Josipu Schrael-zerju, Turjaški trg št. 4/11. 9345 Motorno kolo «Nekarsulm» 5 HP, dobro ohranjeno, brezhibno, ceno proda Franc Boštar, Jesenice, Gorenjsko. 9342 Damsko kolo dobro ohranjeno, se proda. Na ogled v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg it. 8. 9348 Skoro novo kolo po ugodni ceni naprodaj. Poizv» se pri blagajniku Jugoslavenske baake. Ljubljanski dvor. 9355 Osebni avto šeetsedežni, znamke «Perl», se poceni proda. Naslov v upravi «Jutra». 9333 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Naslov pove uprava «Jutra» 9810 Hrastovih pragov 50 kom. 5.00 X 38/24 in 1500 hrastovih železniških pragov 20/15/220, se kupi za takojšnjo dobavo. — Ponudbe na nasl»v: Jože Oražeu, Selo 30, Moste pri Ljubljani. 9262 Motorno kolo novejši model z električno razsvetljavo, od 7—12 HP, z ali brez prikolice, ee kupi. Ponudbe z opisom in ceno na upravo «Jutra» poti «Motorno kolo 5027». 9378 Fotoaparat 6^X9 kupim. Ponudbe s eeno na upravo «Jutra» p»d «Takoj 67». 9882 Gostilniške stole rabljene, kupiš» takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Stoli». 9358 Krekovo Sv. pismo Mohorjeve družbe, se teli kupiti. Ponudbe s ceno na upravo «Jutra» pod značko «M. M.» 9338 Pletilnl stroj 8 «Velika kavama», Maribor, denci pri Mariboru. 9328 Divan v rdečem plišu in nmivalna •niza i ogl i U.-tm in marmornato ploščo, vse skoraj novo, se zelo ugodno proda. Ogleda se pri «Kameni« mizi» v Zg. Šiški 17. S377 Par sto kartonov (škatelj) močne, 19 X 82, poceni prodam. — Naelov pove uprava «Jutra». 9386 Pozor! Pozor! Moške srajce iz cefira od 40 Din dalje, žensko in otroško perilo razprodaja «Amor», Glince, Tržaška c. št. 12. 9368 Otroški voziček dobro ohraajen, se proda. Naelov peve uprava «Jutra» Krojači, pozor! Dn» 8. aprila ob Ц2 pop. «• vrši prodaja v Wolfovi »lici št. 1 na javni dražbi: 2 šivalnih strojev, plataa. lodna, moške obleke itd. 9)40 Poceni naprodaj: ogledalo na stojalu s predali modro«! ua peresih, papiga, kl Ш nekaj govoriti. železo и u M reklame obešati, omare, rano pohištvo in s»dl od 50 do 600 1. Poizve se na Mectnem trgu «t 18 (tmriaa) — Ljubljana. »344 Vrt (njiva) ob cesti na Gorenjsko železnico, ee odda v zakup za več let. — Naslov pov« uprava «Jutra». 9305 Tovarno ključavničarske str»ke, ali zanjo primerno poslopje, ku pim Ponudbe pod značko «Ključavničarska tovarna» na upravo «Jutra» 9398 Lepe stavbene prostore T Spodnji Šiški pri Ljubljani tik železnice, p ipravne tudi za kakšno industrijo, 86 ugodno proda. — Dopise pod «Ugodna prilika» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 9401 Bled! Elegantna, fine opremljena vila (najkrasnejfia, centralna lega) proùa ali zamenja se (prosto stanovanje, ve-likomesto, tudi inozemstva) Pisma pod «Mlin» na upr, «Jutra». 8002 Dve Itfši z gospodarskim poslopjem proda Jožef Kozina v Domžalah St. 48. 9321 Enonadstropna hiša v Planini pri Rakeku, na prometnem kraju, z dobro idoče gostilno z obširnimi lokali, živinskimi in svinjskimi hlevi, velikim sadnim in zelenjadnim vrtom ter dobro rodečimi njivami, se takoj ugodno proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 9404 Na hrano in stanovanje sprejmem enega ali dva gospoda. Naslov pove upr. «Jutra». 9409 Mesečna soba ie odda enemu ali dvema gospodoma. — Naslov pove uprava «Jutra». 9394 Soba i eno ali dvema posteljama se odda, najraje Cez dan odsotnim. Naslov pove upr. «Jutra». 9391 Prazno sobo prostorno in s posebnim vhodom išče gospod. Plača dobro. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Soba 5020». 9371 Stanovanje pol ure od Ljubljane, obstoječo iz 3 sob, kuhinje in shrambe, se takoj odda. Poizve se pri lastniku v Ljubljani, Križevniška ulica št. 7/11. 9384 Gospod išče s o b o v sredini mesta. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Odmah». 9388 Gospodična išče sobico, ozir. kabinet. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Mirna 5010». 9359 Velika soba solnčna, z elektr. razsvetljavo. na Dunajski cesti 15, v II. oadstr. nad kavarno Evropa, se s 1. majem odda boljšemu gospodu. 9334 Opremljena soba s posebnim vhodom, se takoj odda. — Naslov pove uprava «Jutra». 9325 Gospod se sprejme na stanovanje in hrano pri hišnici na Starem trgu 9/II. 9337 3 prazne sobe z uporabo kopalnice, skupno ali posamezno, oddam v novi vili na Mirju, najraje gospodom. Ponudbe na upravo «Jutra» do 12. t. m. pod «Mirje 19». 9350 Opremljena soba separirana. z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra» 9349 Mesečna soba se takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra». 9335 Sostanovalec se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upr. «Jutra». 9320 Gostilna dobro idoča, v sredini mesta, se odda DaJmatincu. Cenjene ponudb« na npravo :Jutra» pod «Dalmatlnec». 9179 Majhna kavarna Mariboru, na [irometn! ceeti, se zaradi preselitve po nizki ceni proda. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Ugodno». 9396 Ena ali dve gdč. s» sprejmeta na stanovanj« in hrano. Naelov pove upr. «Jutra». 9319 Stanovanje 5 sob. s kuhinjo, pritikli-nami in vrtom se odda. — Naelov pove uprava «Jutra» 9292 Gospodična u sprejme i vso oskrbo v zračao sob» na Gosposvet-ski cesti 12/1. 0367 40.000 Din posojila iSčem. Prvovrstna garancija. Ugodne obresti. Vrnem 50.000. Rabim nujno Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Redka prilika 16». 9293 Trg» mešan, blaga podružnica Kranj, se odda v najem ali na račun agil-■emu, neoženjenemu trgovskemu sotrudniku. — Imeti mora vsaj 30—50.000 Din gotovine ali prvovrstno garancijo pri manjši gotovini. Prednost imajo tukajšnji, ki so zmožni trgovino samostojno voditi, ki so prosti vojaščine, ter jim je okolica Kranja znana Pogoji ugodni Ponudbe je nasloviti na imetnika: Franc Majdič. Kranj. 9 2000 Din posojila prosi inteligentna, samostojna gospodična, proti vrnitvi v mesečnih obrokih. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Hvaležna 36» 9356 Gospod L. L. v L. Tem potom istotako velikonočne pozdrave. — N. 8t. 9330 Mladenič z lastnim industrijskim podjetjem, išče znanja s samostojno devojko ljubke zunanjosti, ki bi imela nepremično premoženje ali temu primerno gotovino. — Resne, neauonimne dopise na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Srečna bodočnost». 9340 Lepo stanovanje »bstojeie li 2 eob. v vili, zamenjam za večje Ponudbe pod «Zamenjava» na upravo «Jutra». 9389 Lepa soba s prostim vhodom, e» odda Naslov pove uprava «Jutra» 9380 Opremljeno sobo s kuhinjo t e takej » d d a zakonskemu paru ali dvema f»«p Naslav pove uprava «Jatra». 9407 Prerokovanje Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite ta na znamenitega egipt gra-fologa. kateri Vam pove bodočnost Dobil sem mnogo zahvalnih pisem it raznih meet ki sera jih poBetil v Evro pi. — Naslov stanovanja: Ben Ali. hotel «Soča», soba 16 - Stranke sprejemam od 9—1. in od 2.-8 ure. Zadnji teden — samo de nedelje. 9311 upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Avto 4085, Bosna 705«, Bukova drva, Cantiere Legna-ui. Dobra šivilja. Dobrosrčnost," Dobra trgovina, Plat, Goldinarji, Gospodinja 6496, Gorenjka, Italijanščina, Klavir, Karikatura I, Maj 26, Mir 9, Mlad vrtnar 25, Mirno življenje 7141, Muren 30, Nujno 44, Nastop takoj, Ne-iwečeno, Obojestranska ue-sebičnost, Osrečuj bodi srečen, Organska, Obresti 3492 J»o veliki noči, Planine, Premožna in resna 80, Pisarniški prostori. Poštena 7800, Plača dobro 3, Pisarna 3, Postojna meja, Rešitelj, Stalno 4, Rentabilnost, Solnčno, Stanovanje Z. Z., Sijajna eksistenca, Srečna bodočnost 20, Sredi mesta. Soba 4. Služba, Sigurno 3352. Sigurnost 21, Skupna pomoč v življenju, Trgovski lokal 4012, Takoj 4026. Trirste, Trgo» vina 3807, Uboga 6383, Upanje I, Usoda, Vesten 14, Vestna 43. Vesten in pošten, Vila 4080, Upokojen hotelir, Vdova, Začetnica 14, Zvestoba 4, Zasedeno oremlje, zanesljiva moč 88, Lokal 20. ItA ii itf Adktrt* Mlad čmovnik drž. žel., mirnega značaja, s precej gotovine, ee želi poročiti vsled pomanjkanja znanja z do 24 let staro gospodično neomadeževane preteklosti. — Le resne ponudbe s sliko pod značko «Mihec» poslati na podružnico «Jutra» v Mariboru. — Tajnost zajamčena. 9401 Gramofon s 35 ploščami, prodam za 900 Din. Rožanc, Sv. Petra cesta št. 2/П. 9263 Pes volčjak ki sliši na ime «Lux» ter ima štev. 156, je ušel. — Najditelja prosim, da javi svoj naslov proti nagradi na upravo «Jutra» 9367 Trgovec na d':že!i, želi partijo ma-nufakturnega blaga v komisijo. Garancija prvovrstna. Ponudbe pod «Konkurenčni artikel» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 9397 Gospodične dve do tri, ee sprejmejo na dobro domačo hrano. — Naslov pove uprava «Jutra» 9408 Tri gospodične iščejo opoldansko hrano pri boljši družini in sicer za takoj, če mogoče v bližini pošte. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dobra hrana». 9379 Ratna šteta! 2Ц % državne obveznice Erodaja na mesečne obroke t. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica 4. 9363 Podružnico manufakturne trgovine oddamo proti jamstvu v Novem mestu, Kranju in Ljubljani. Reflektanti z lokalom imajo prednost. Ponudbe na poštni predal 160. 7921 Agenturska tvrdka fz Beograda dobro uvedena bi spreiela večje domače zastopstvo za Srbijo, katerekoli stroke — 3 krat v letu obiščejo se vsa mesta. Pismene ponudbe pod šifro „I. V. 40« na Oglasni zavod Jugoslo-vensko Rudolf Mosse, A. D, Beograd, Tera7i e 25 зш Foto aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerra ANTON K ANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica ite«. 1. Aparati v trgovini na ogled! — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine. 143-a Zdravje i pol bogastva. Za uspešno duševno in telesno delo tei za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogo) telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatimi oetami, ker one povzročajo močne ootresljaje. — Nosite tudi Vi PALMA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli in kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive In Se ceneje ko-usnje- 59 ? Odlikovane Tovarne E. Frette e C. Tkanine Monza (Italla) Prtenlne ШШЈђ|ј; Perilo Oprema za dom ____za neveste I za hotele, restavracije Is хЈгатШш OBRNITI SE NA PODRUŽNICO v TRSTU VIA MAZZINI, 30 1 Kdor hoče spoznati mesta In kraj« t Bmtskl, BmdI, Vojv*. Ima moški glas, oh. sladak moški slas! Vidite, takole se to godi: Kadar pride v Opero — prihaja navadno sredi prvega dejanja — tedaj trikrat zaporedoma potrka na vrata lože št. 5. Ko sem prvič slišala to trkanje in to v času, ko sem natanko vedela, da ni nikogar v loži, si lahko mislite, kako sem osupnila. Odprem vrata, poslušam, gledam: nikogar! in ali ne slišim naenkrat glasu, ki mi pravi: »Gospa Jules,« (to je ime mojega rajnkega moža) »pručico, prosim!« Veste, da sem kar odrevenela... Toda glas je nadaljeval: »Ne strašite se. gospa Jules, jaz sem fantom Opere!!!« Pogledala sem tja, od koder je prihajal glas, ki je bil sicer tako blag in prijazen, da se ga skoro nisem že več bala. Glas, gospod ravnatelj, Je sedel na prevm naslanjaču v prvi vrsti desno. Ce ne bi nikogar videla na naslonjaču, bi prisegla, da nekdo tam sedi, ki govori in ki je, po pravici povedano, zelo vljudna oseba.« NE POZABITE. da Je tvrdka B. VESELINOVIC < dr. v Mariboru za praznike znižala cene sa 20 /o tn uvedla novost, da vrne denar začetkom maja nazaj za blago, ki se ie kupilo pri nas meseca aprila 1.1. Kateri dnevi so določeni v to, se ie to strankam že sporočilo, sato shranite kopije blokov naše blagajne, da jih pozneje vpošljete- Pogiejie si našo zalogo, niste obvezana, da kupite! 145 ADVOKAT Dr. Dominik Žvokelj je otvoril svojo pisarno v Kamniku. ВШШИШН1 нмававваан ■■■■■■■■BMH Restavracija, pivnica in delikatese NA" H KAS Telef. 35-25 BEOGRAO Terazlje 25 Servira v restavraciji v zimskem vrtu, v pivnici in v bioskopu izborna jedila domače in tuje kuhinje, izvrstne pijače, slaščice In delikatese. »—>• Godalni koncert vsak večer ob 6. uri. ■МШННННММН1 i Svilene k lobuke in slamnike v veliki izberi, dobro blago nizke cene nudi modni salon LJUBLJANA Stuchlg»9ffašhe Židovska ulica št. 3 CrMi dom u Mariboru Velika pomladanska prodaja se prične od 1. aprila do 25. aprila po vseh oddelkih v Trgovskem domu Prodajalo se bode vse moderno volneno blago moško sukno, za ženske obleke, kamgarn, kover-coat itd. Svileno blago v nad 300 novomodnih barvah. Pralno blago, pol delen, kambrik, plavina (druck) cefir, najnovejši pomladanski vzorci. Karo moda v volni, kotonu, cefirju, pol svili in svili, nad 500 novih lepih vzorcev. Platno, šifon, robci itd. ter vse vrste blago po že znano nizki ceni. Pogled na velikansko razstavo „Pomlad" nudi vsakemu prijeten spomin na veletrgovino i imm dom u Mariboru 0 □ 0 □ 0 □ 0 □ □ □ 0 □ 0 171 3029 л t Opràva snežniške graščine v Snežniku, pošta Stari trg pri Rakeku, objavlja žalostno vest, da je njen zvest uradnik, gospod Franjo Irooec ekonomski Ia gozdni oskrbnik v torek, dne 6. aprila po polnoči preminiti. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 7. aprila ob 4. uri popoldne gmlaft, dne 6. aprila 1926. 3074 Sifon in platno za životno in posteljno perilo v najboljši kva- i liteti po najnižji ceni priporoča trgovina perila i« a I Hed. Šare Selenburgova ulica št. 5 ■ « ■ ■ Prodam krasno VILO v najboljšem stanju, na lepem trgu v Ljubljani po ugodni ceni. Eventuelno tudi celo posestvo, prikladno za vsako obrt, oziroma tovarno. 3070 a Naslov pove uprava „Jutra". Telefon 980 pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rab; Zastopstvo: LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA Selenburgova ul. 6 111 27 a Telefon 980 ХОООООООООООС Krasni dunajski modeli v salonu P. BARBORlC, S^K Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 6Ô-— na-125-a prej. cvetlice, trakovi i. t. d. Preoblikovanje slamnikov po najnovejši modi Cene priznano nizkei Cene priznano nizke. Nagrada novo dvoKolo alt športni otroški voziček! Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kom-e pletno z angleško pnevmatiko aH ■ otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. — Prodaja na ■ "broke. Največje skladišče dvokoles. otroških vozičkov in j nenmatike — „TRIBUNA", tovarna dvokoles, otroških » in d> !ov, Ljubiiana. Karlo ska cesta štev 4. W voz'čkov 151 «3OOO«XXlCXXX»X)00O0OCKXXX»00CX»OOO^^ 3E 3E Motvoz (špaga) se dobi po tovarniški ceni 1988 a Konopjuta d. d. Skladih Gespisvetska cesta 2 (nasproti Figovto). NAJBOLJIUK ZA KURJE OČI SMRT ZUUEYIMA" Zahtevajte samo originalni „Smrt žulje-vima"! U apotekama in drogerijama 1 zavo 10 Dinara. LABORATORIJA LAMKO, Beograd Kondina 11 159. L. Hiftus LJUBLJANA, Mestni trg IS lzdslovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo t Zaloga sprehajalnih pallo Stari de2nHd u «мот prtoblcieio. Ravnatelj večjega indnetrijekega podjetja, s tehn. in kamercijalDO prakso — Jugoelov. drtarljan — SeM prev*ett rodetvo večjega podjetja ta apno — aH pa vodja fffijalk sa cement in apno. Reflektlra te sasno na stalno mesto Podjetja ali trrdke — katere želijo imeti dota® ln pridno mo« — nad krotijo ptaati na: Atoma Oompany, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 1, pod šifro »ravnatelj.« Strojno pletenje. Sprejmejo se učenke in učenci v sp'ošni pouk za pletenje nogavc in vsakovrstnih športnih izdelkov ter daiejo nasvet o nakupu najboljših in pravilnih pletilnih strojev. N. Groeger, strokovna učiteljica, Ormož ob Dravi. 1911 a MODNI SALON ERNA D JUKANOVIČ LJUBLJANA, SV. PETRA C. 27 (poleg hotela Tratnik) priporoča najnovejše svilene klobuke In slamnike. Popravila in preoblikovanje točno in po 149 a najnižjih cenah. .................................... Zajamčeno 10 in več m3, 3" močne kupi takoj tvrdka K. i R. JEŽEK, Maribor Melje 103. 2096 Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic швр"°Г™ v Ljubljani Telstoa 173 1-' (prej Kranjska deželna banka) T izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut In devla. __63 a ë i i Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sin, odnosno brat, gospod i Ivan Trobevšek dijak V. glmn. razr. I po dolgem, mukepolnem trpljenju sklenil svoje mlado življenje. i Pogreb nepozabnega se bo vršil v I četrtek ob 10. nri na domače pokopa- II išče v Nevlje. 3075a Vrhpolje pri Kamnika, 7. apr. 1926. Žalujoč? ostali. Zahvala. Za izraženo nam sožalje povodom smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Ivana Premelča za poklonjene prekrasne vence in cvetje ter za mnogoštevilno čaščeče spremstvo pri pogrebu se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Sv. rekvijem se bo daroval v soboto, dne 10. t. m. ob 7. v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 7. aprila 1926. Globoko žalujoča rodbina Premelc. - - Urejuje k» tedaj« za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribniker. Za Narodno tiskarno dd. kot ttekarnarja Pran Jeeeràek. Za meeratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani