Št. 275 (16.312) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini • • •	;	' v zasužnjeni Fvr	r -
TRST I j,
GOKC,
ČEDAD
1500 Lk
I?
.p
1 rlACANA V GOTOVM
•vile m abbonamento postile 45% Art ^ »mmi 20b. legge 662% ■ F«* it Trieste
CARSO
last. Giraldi R.
OKRASNE PECI
VGRADNE PECI n	1 ZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
tel. 040/200238
PETEK, 20. NOVEMBRA 1998
Odrasli, otroci in njihove pravice
_____________RIM / PREMIER D'ALEMA SPET ZAVRNIL TURSKE PRITISKE_
Italija vztraja: primer Ocalan bo rešila v skladu z zakonom
ZDA spet za izročitev kurdskega voditelja Turkom - Ofenziva italijanske opozicije
Marjan Kemperle
Vsi odrasli so bili naj-P^ej otroci (toda le redki
. njih se tega spo-^njajo). Tako'je zapisal ^ntoine de Saint-Exupery v Posvetilu svojega Malega Princa prijatelju Leonu werthu (ko je bil Se Jjnjhen...). Pisalo se je leto 7*43: otroci so z odraslimi P lili grozote vojne. Saint-txnpery je postal leto ka-sneje v Lionskem morju ‘Odi sam žrtev tiste morije.
Leta vojne so - vsaj na gospodarsko učinkovitem Nahodu - minila, potrebno j1® je bilo Se skoraj pol sto-*eija, preden je svet odo-“rj| Deklaracijo o pravi-Cah otrok. Bilo je na današnji dan pred devetimi
Vemo, kaj je tisti akt po nienil: mnogo na formalni ravni (saj jamči otrokom Pravico do identitete, do svobodnega izražanja, do onakopravnosti, do bese-oe, do igre) mnogo manj P® na dejanski. Deklaracija je idealna, realna slika otroštva je povsem
drugačna.
Ko gledamo naSe otro-rf> kako se brezskrbno {grajo z dragimi, pisanimi ^racami in si bašejo v ^steca vsakovrstne indu-strijske sladkarije, mno-gukrat pozabljamo, da obstaja tudi drugi otroški SvpL popisan s strahotni-rui statistikami o otroški *unrljivosti, podhranjeno-Sn> nečloveškem boju za Preživetje malega telesca v gnusnih pogojili. Težko je Pomisliti, da si vrstniki naših rožnatih prvošolčkov na drugih koncih ®Yeta na najrazličnejše na-Clne že sluzijo kruh, in grozno je ugotavljati, da tt’ i11? Primer, pakistanski t^tci tepihov pravzaprav Privilegirani, Ce jih pri-Ulerjamo z brazilskimi mi-niprostitutkami. Kdaj pa jrnaj nas morilski rafal kakega mleCnozobega kavbojcka opozori, da tu-d* na Zahodu z otroki ni vse v najboljšem redu. tako je pac, ce postaneta na eni strani beda, na dru-gt Pa televizija otrokovi magistri vitae...
Vmes živimo mi, odra-s,tt- Po tistem, kar nam je doslej uspelo storiti za otroke, bi lahko zapisali: nedorasli. Večkrat slišimo, da so otroci najmanj zaSCi-ena kategorija ljudi, izpostavljena milosti in nemilosti.
ga? Nas odraslih. *,«kaj? Ker prevečkrat Pozabljamo, da smo bili dajprej otroci, kot nas v "lalem princu spominja amt Exupery. Ko se nam o° to spoznanje zapičilo v Spomin in v srce, bo Deklaracija o otrokovih pravicah sestopila iz sveta najlepsih želja na realna ua. Takrat bo otrokom dano Človeško dostojanstvo, m tudi odrasli bomo postali bolj dostojanstveni.
RIM - Primer kurdskega voditelja Abdullaha Ocha-lana postaja za Massima D’Alemo vse bolj zahteven problem. Italijanski premier je tudi včeraj zarnil kot nesprejemljivo tursko izsiljevanje (bojkot italiajn-skih proizvodov je vse bolj izrazit) in poudaril, da bo primer resen v skladu z italijanskimi zakoni. Obenem pa je podčrtal tudi pripravljenost na soočenje z Ankaro za miroljubno rešitev problema.
ZDA so včeraj spet poudarile, da podpirajo izročitev Ocalana Turčiji, bivši predsednik Cossiga pa je nasvet zavrnil kot »nepotreben«.
Na 3. strani
LJUBLJANA / PO RAZSODBI USTAVNEGA SODISCA
Volitev v Kopru ne bo
Koprska občinska volilna komisija včeraj ustavila volilni postopek
Več pristojnosti za Južno Tirolsko
RIM - D’Alemova vlada je vCeraj, tik pred deželnimi volitvami na Južnem Tirolskem, sprejela pet ukrepov v zvezi z avtonomijo bocen-ske in tridentinske pokrajine. Najpomembnejši je odlok, s katerim so obema pokrajinama predali skoraj vse kulturne in arhivske dobrine, razen nekaterih spomenikov, ki so simbol enotnosti države. Pokrajinama so dodelili tudi vse pristojnosti za upravljanje kulturnih dobrin, ki povsod drugje pripadajo državi. Med drugimi odloki je treba omeniti Se zlasti določilo v zvezi z oddajanjem ladinskih televizijskih sporedov v bo-censki pokrajini. S temi odloki je vlada izpolnila obvezo, ki jo je sprejela med razpravo o zaupnici.
Na 2. strani
LJUBLJANA - Volitev v nedeljo v Kopru ne bo. Na osnovi včerajšnjega sklepa ustavnega sodisca, ki je ponovno ugotovilo, da je Mestna občina Koper neustavna, je vCeraj popoldne občinska volilna komisija v Kopru ustavila izvajanje volilnih postopkov. Podobno odločitev je sprejela tudi posebna komisija, ki je pripravljala volitve predstavnikov italijanske narodnosti v občinske organe in v svet samoupravne skupnosti.
Ustavno sodiSCe je včeraj zavrnilo pritožbo zoper sklep predsednika DZ Slovenije Janeza Podobnika, ki je razpisal upravne volitve v vseh občinah. Ustavno sodiSCe je menilo, da je Podobnika k temu zavezoval zakon, v primeru Mestne občine Koper pa je treba upoštevati razsodbo sodišča samega, ki je ocenilo, da takšna, kakršna je, je Mestna občina v nasprotju z ustavnimi določili. Sodišče je zakonodajalcu dalo eno leto Časa, da občino uredi drugače, za isto dobo pa podaljšalo veljavnost izvoljenih svetov.
Na 12. strani
HRVAŠKA / Z UDELEŽBO 16 DELEGACIJ
Danes in jutri v Zagrebu vih Srednjeevropske pobude
ZAGREB - V Zagrebu se bodo danes in jutri sestah premieri in zunanji ministri 16 držav Članic Srednjeevropske pobude (SEP). Osrednje teme dvodnevnega vrha, najpomembnejšega srečanja na Hrvaškem doslej, bodo stabilnost v jugovzhodni Evropi, odnosi z EU in gospodarsko sodelovanje med Članicami pobude. S slovenske strani bosta na vrhu v Zagrebu sodelovala premier Janez Drnovšek in zunanji minister Boris Frlec, ki bosta imela predvidoma tudi veC dvostranskih srečanj, med drugim s hrvaškimi predstavniki. Premier Drnovšek se bo sestal tudi s predsednikom italijanske vlade Massimom D’Alemo.	v
Včeraj pa se je začel prvi gospodarski forum 16 držav Članic Srednjeevropske pobude (SEP), na katerem so-
deluje tudi Slovenija. Na forumu, ki poteka v sklopu rednega letnega srečanja premierov in zunanjih ministrov clanic SEP, sodeluje približno 700 udeležencev iz vseh držav clanic in mednarodnih oiganizacij.
Pred današnjim in jutrišnjim zagrebškim vrhom 16 držav clanic SEP pa je podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri navedel, da je njihov cilj večje gospodarsko sodelovanje, demokratični razvoj in poglobitev odnosov z Evropsko unijo. Po srečanju s predstavniki ita-lijanske manjšine na Hrvaškem se je Ranieri sestal tudi z Itahjani, ki na Hrvaškem delajo v sklopu raznih mednarodnih in nevladnih organizacij. Ti so ga seznanili s Se »odprtimi« vprašanji kot so problemi demokra-
cije in vračanje srbskih beguncev v nekdanje krajine, ki kljub zagotovilom hrvaške vlade ne poteka kot bi moralo. Odgovorni za center OVSE v Sisku veleposlanik Carlo Ungaro pa je dodal, da se povojna Hrvaška spoprijema s celo kopico nerešenih vprašanj. Vso zadevo Se obtežuje dejstvo, da je zelo težko vzpostaviti demokratični sistem po 50 letih diktature.
Danes bo v Zagrebu tudi minister za zunanjo trgovino Piero Fassino, ki je vCeraj navedel, kako bi bil sporazum o sodelovanju med Italijo, Slovenijo in Madžarsko ter podoben sporazum med Italijo, Albanijo, Makedonijo in Bolgarijo model sodelovanja tudi za druge države.
Na 9. strani
DZ o prispevkih za manjšine
LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu je včeraj predlagala povečanje sredstev za manjšino in za Slovence po svetu v državnem proračunu za letro 1999. Vlada je za Slovence v zamejstvu predlagala milijardo 300 milijonov tolarjev, to je enako vsoto kot je v letošnjem proračunu, komisija pa je ocenila, da bi bilo to vsoto treba povečati za 7 odstotkov, za kolikor so se povečale druge postavke v proračunu. Komisija je sicer sprejela Se veC predlogov za zvišanje proračunskih postavk.
Na 12. strani
Nov sosvet za koroške Slovence
DUNAJ - S skoraj enoletno zamudo je avstrijska vlada prižgala zeleno luC za ustanovitev novega sosveta koroških Slovencev pri uradu zveznega kanclerja. Novi sosvet bo imel mandat štiri leta, prvič pa se bo sestal 30. novembra, ko bodo izvolili tudi predsednika in podpredsednika tega posvetovalnega organa. Njegova sestava je ostala taka kot doslej, tako da bosta imeli obe osrednji organizaciji (ZSO in NSKS) po Štiri elane, socialdemokrati tri, Ljudska stranka in svobodnjaki po dva in Cerkev enega.
Na 12. strani
Spet manifestacija dijakov za reformo
TRST - V okviru vsedržavnega protestnega gibanja dijakov je vCeraj bila tudi v Trstu stavka dijakov z zahtevo po reformi Šolskega sistema, večjih investicijah v javni Šolski sistem in proti prispevkom zasebnim Solarn. Po mestnem sre-discu se je odvil sprevod.
Danes bodo priredili v Rimu protestno manifestacijo dijakov iz vse Italije.
Na 5. strani
Možnost rešitve za tovarno Sitip
TRST - V zapleteni krizi, v katero je zabredla tekstilna tovarna Sitip pri Orehu v miljski občini, se začenja nekaj jasniti. Kaže, da bi obrat od sedanjega lastnika, t.j. grupe Pezzoli, lahko odkupili družbi Parodi in Manconi, in sicer skupno. To bi tovarni zagotovilo nadaljnji obstoj, Čeprav bi verjetno zahtevalo žrtve na zaposlitveni ravni.
Na 4. strani
MNENJA, DEŽELA
Petek, 20. novembra 1998
ŽARIŠČE
Naš jezik in naša kultura
»Lahko imamo jezikoslovce in akademsko izobraženene ljudi, ki na svoje slovenstvo popolnoma nic ne dajo, po drugi strani pa lahko imamo preproste ljudi, ki v pravi slovenščini ne znajo skupaj spraviti enega stavka, a so v duši čisti Slovenci.« Tako je nekako dejal naš pesnik in časnikar Jurij Paljk na nedavni okrogli mizi o javni rabi slovenskega jezika v naših ustanovah, kjer je govoril kot predstavnik mešanih zakonov. Gre za prodorno in globoko ugotovitev, id nam sama po sebi že veliko pove o vsem, kar je v zvezi z narodnostjo, s pripadnostjo, z jezikom. Zato jo povzemam kot izhodišče pričujočega razmišljanja.
Spominja me na to, da je jezik v bistvu dragocena posoda, ki je namenjena posredovanju nekih vsebin. Jezik je istočasno forma in materia, je istočasno sredstvo posredovanja in njegova vsebina. Skrbi pa me dejstvo, da ostaja naše razmišljanje o jeziku še vedno preveč vklenjeno v okove formalizma in moralizma. Da se z jezikom ukvarjamo zgolj iz strahu pred asimilacijo in v boju za javno priznanje njegove enakopravnosti na tem večjezičnem območju. Da se z njim ukvarjamo zgolj kot manjsinci, ne pa kot sestavni del slovenskega naroda. Da se ne zavedamo, da je morda vprašanje krepitve duha slovenske narodnosti v marsičem odvisno prav od nas, ki živimo izven meja Slovenije, še posebej po njeni osamosvojitvi, saj se zdi, da beseda državnost ni v ničemer oplemenitila besede narod, pač pa jo je preprosto zamenjala.
Jezik sam po sebi še ne določa pripadnosti. In ohranitev jezika sama po sebi še ne pomeni ohranitve naroda. Vprašanje jezika je vprašanje vsebin, ki jih skozenj prenašamo in posredujemo. In vprašanje ohranitve slovenskega jezika je navsezadnje prav tako vprašanje vsebin, ki jih bomo skozenj posredovali. Je vprašanje sposobnosti ustvarjanja in poustvarjanja pomenov, ki bodo naš
Damjan Hlede
jezik duhovno in kulturno oplojevati, vsebin, ki bodo še naprej tkale zgodbo slovenskega obstoja in jo delale zanimivo tudi za druge narode. Da se ne bo zdelo, da gre za zgolj abstraktno razmišljanje, se vprašajmo na primer, zakaj se danes že otroci tako hitro navežejo na italijanski jezik. Ker je to prevladujoči jezik televizije in torej prevladujoči jezik njihove zabave, risank in posledično njihove igre. Zakaj je v pogovornem jeziku mladoletnikov (za sedaj bolj v Sloveniji kot pri nas) toliko angleških besed ati izpeljank? Ker je to jezik glasbe, ki jo poslušajo, jezik interneta, itd.
Jezik se ne bo ohranil, če ne bo skozenj spet spregovorila lepota. Slovenščina je zato slovenščina, ker so bile v njej zapisane takšne stvari, ki bodo ostale za vedno in ki bi v nobenem drugem jeziku ne mogle biti zapisane na tak način. »Studencev močnih, čistih sem željan, / rad bi napil se iz sončnega korita / in rad bi, da bi luč bila razlita / čez vso kot ajdov hleb črno ravan »(Balantič). Koliko takšnih mojstrovin je bil sposoben slovenski ustvarjalni duh prek svoje besede! Ne moremo mimo dejstva, da je književnost konstitutivni element slovenske narodnosti in njene državnosti. Niti ne moremo pozabiti, kako se je narodna zavest ohranjala in krepila prek slovenske pesmi. Z narodno pesmijo so se prenašale navade, običaji, ki so sami ustvarjali obličje slovenskemu jeziku in določati njegovo specifiko. Te kulturne in jezikovne specifike danes domala ne poznamo več. Zamenjali so jo halloween-i različnih vrst. S cerkveno pesmijo je rastel naš religiozni duh. In še danes nam italijanski sosedje zavidajo cekveno petje ob verskih obredih.
Odtod in se od marsikod je »privrel sok besede naše »(Gradnik). Ta sok izgublja danes svoj življenjski naboj. Po eni strani je njegovo šolsko posredovanje žal bolj izobraževalnega značaja kot pa celostno vzgojnega. Po drugi
strani pa se predvsem vse bolj pozna, kako se je vse tisto ustvarjanje, razen preredkih izjem, nekje usodno prekinilo in se je vse omejilo zgolj na neko muzejsko vzdrževanje preteklega ati na popuščanje raznim odtujevalnim in brezosebnim miselnim tokovom. Morda prihaja do tega prav zato, ker smo Slovenci vse preveč le v besedah in premalo v duši.
Ne moremo reči, da se ljudstva enkrat za vselej izoblikujejo v narod. Stalno so potrebni narodotvorni izzivi, ki jezik in pripadnost vedno znova utemeljujejo. Narod je poklican, da drugim narodom pove svojo besedo, so pravili ruski filozofi in teologi, od Dostojevskega do Bulgakova, besedo, ki naj jo podari v skupno zakladnico vseh narodov. V svojem jeziku naj narod zato, z ljubeznijo do drugih narodov, spregovori o lepoti svoje specifike. In če vsaj malo verjamemo v to, da zmeda babilonskih jezikov ni samo stvar nekega nerazložljivega zgodovinskega ali mitičnega slučaja, moramo narodnim posebnostim pripisati značaj nezamenljivosti in si priznati, da takrat, ko narod ne bo več zmogel s svojo besedo posredovati lepote svoje ustvarjalnosti, bo žal pomenilo, da se je njegov jezik izpel. Na njegove strune bodo lahko redki zanesenjaki še nekaj časa igrati že »izguljene« pesmi, ki pa bodo počasi tudi same utihnile...
Tega se nam je bati, kulturne brezbrižnosti in duhovnega osiro-mašenja. Od tega bodo »jeziki umolkniti«! Nasilnemu raznarodovanju se je bil naš narod sposoben voljno in ljubeče upreti, da bi tudi za ceno krvi omogočil prero-jenje materinega jezika. Kakšen pa naj bo upor, ki lahko zaustavi usodno notranjo izsušitev studencev narodove ustvarjalnosti?
Teh studencev bodimo še naprej žejni, da ne bi prezgodaj napočil čas, ko nam bo poslednjikrat izzvenelo Cankarjevo vprašanje »-Kaj in koliko si spravil, narod? Kdaj in kakšen se povrneš?«
TRST / GOSPODARSTVO
Bistveno za razvoj je sodelovanje
Podpredsednik SDGZ Vidoni: »Vzamejstvu graditi nove kadre za razvoj ekonomije«
TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje mora biti aktiven protagonist pri gospodarstvenem razvoju FJK, jasno je tudi, da samo s sodelovanjem med slovenskimi in italijanskimi strukturami lahko upamo v razvoj tržaške ekonomije. V to je prepričan podpredsednik SDGZ Roberto Vidoni, s katerim smo se pogovoriti o perspektivah gospodarstva v Trstu in v deželi v luči skorajšnjega 22. rednega občnega zbora SDGZ, ki bo v nedeljo dopoldne na tržaškem velesejmu.
Vidoni, sicer bivši predsednik sekcije za zunanjo trgovino SDGZ, je tudi direktor družbe Eurosava, ki trži in distribuira pnevmatike Sava na italijanskem tržišču. Naj omenimo, da je Sava Kranj letos prešla v grupacijo Goodyear, ki je drugi proizvajalec pnevmatik na svetu. Vidoni je podčrtal, da bo občni zbor potekal v posebnem obdobju zgodovine, saj bo zadnji tega tisočletja, tako da pričakuje ob tako pomembnem prehodu nove smernice in cilje. Zadnje obdobje ni bilo najboljše v zgodovini slovenske skupnosti, kar velja tudi za Trst in FJK, ki ne preživljata dobrega gospodarskega stanja.
Vidoni je pet let vodil sekcijo, ki je doživela hude preobrate in krizo. Poudaril je, da je bila slednja sad več dogodkov, od razpada Jugoslavije, ki je
Na slovenskih cestah letos že 282 smrtnih žrtev
LJUBLJANA - V letošnjem letu je za posledicami prometnih nesreč na slovenskih cestah umrlo 282 ljudi. To je 7,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lanskega leta, ko so ceste zahtevale 306 smrtnih žrtev, so sporočili iz urada za javno varnost pri ministrstvu za notranje zadeve.
Od sprejetja novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati s 1. majem, je za posledicami prometnih nesreč umrlo 19,3 odstotka manj ljudi kot v enakem lanskem odbobju. Letos je v tem obdobju umrlo 167, lani pa 207 ljudi. (STA)
bila za slovensko manjšino največje ti' žišče in na kar niso biti pripravljeni d° udarca, ki ga je zadal propad Tržaške kreditne banke. Globalizacija zahteva nove in modernejše pristope, za kar so že pred leti začrtati nove strategije za razvoj slovenskih podjetij, ki pa jih ni' so mogli razviti zaradi še vedno trajajočih problemov. Novi odbor sekcije za mednarodno sekcijo in storitve s predsednikom Edijem Ferlugo na čelu, je dejal Vidoni, je zastavil ambiciozne programe, ki jih bodo s skupnem sodelovanjem uresničiti.
Vidoni pričakuje, da bodo na občnem zboru prišle na dan nove ideje. Gospodarstvo je namreč pomemben del slovenske stvarnosti, še posebno za zaposlovanje slovenskih ljudi in mladih v slovenskih podjetjih. Vidoni }e tudi izrazil upanje, da se bo CimveC mladih vključilo v strukture SDGZ in dalo svoj doprinos za razvoj celotne slovenske skupnosti v FJK. SDGZ mora razmišljati v smislu globalizacije in delati v povezavi s sosednjimi državami-je dejal in dodal, da je treba v zamejstvu graditi nove kadre za razvoj tukajšnjega gospodarstva. Vidoni vabi tore) na občni zbor poleg članov tudi slovenske študente, ravnatelje in profesorje kot tudi vse ljudi, ki krojijo bodočnost slovenske skupnosti in novih generacij.	*n-«Q rvenorlin
Program CGIL za deželo
CERVINJAN - Dežela Furlanija-Julijska krajina mora ohraniti in okrepiti svojo posebno avtonomijo s pridobitvijo novih pristojnosti na mednarodnem področju, zlasti za razvoj sodelovanja s sosednjimi državami v okviru evropskih integracijskih procesov. Ob tem pa mora tudi izvesti potrebne reforme, ki naj zagotovijo tesno povezavo deželnih institucij z utripom deželne stvarnosti. V tem smislu je zaželjena volilna reforma, ki naj utrdi bipolarni politični sistem.
To so nekatere izmed glavnih tez, ki jih zagovarja deženi sindikat CGIL v svojem »Programu za deželo Furlanijo-Julijsko krajino«. Program je predstavil včeraj v Cervinjanu deželni tajnik CGIL Paolo Pupulin ob prisotnosti člana sin-dikatovega vsedržavnega vodstva Guglielma Epi-fanija.
VIDEM / PRIPRAVE NA DRUGI KORG OBČINSKIH VOLITEV
Kandidata še nista sklenila zavezništev
Cecoffi se je previdno odprl levici, Commessatti pa še ni rešil vozla podpore NZ
VIDEM - V Vidmu je v polnem teku volilna bitka za drugi krog občinskih volitev, ki bodo potekale v nedeljo, 29. novembra. Pravzaprav, bolj kot za pravo bitko, ki bo na sporedu naslednji teden, gre sedaj za nekakšno pregrupiranje čet v zaledju, snovanje strategije in taktičnih potez, če naj se za trenutek zaustavimo pri vojaškem izrazoslovju.
Od rezultatov prvega kroga, ko sta se v drugega kot županska kandidata prebila Commessatti in Cecotti, do danes, še' ni jasno, katere politične formacije bodo podprle enega ati drugega kandidata. Zaradi poenostavljanja se Com-messattija postavlja v desno sredino, Cecottija pa v levo sredino, vsi pa vedo, da ni prav tako. Čeprav se okoli njiju dejansko začenjata formirati dva bloka, desni in levi, vendar je še vse nedorečeno.
Te dni so na delu predvsem tajništva strank in predstavniki list, kajti treba je sprejeti odločitve o volilnih zavezništvih ali podporah v drugem krogu. Po volilnem zakonu bosta namreč morala oba kandidata najkasneje do dvanajste ure v nedeljo oddati na občinsko tajništvo parafinirane dogovore o
morebitnih volilnih povezavah. Odločitve so torej, bolj kot dni, že skoraj vprašanje ur.
Seveda ni vseeno, če dobita kandidata soglasje v obliki formalne povezave ali zgolj neformalne podpore, kajti od tega je potem odvisna tudi razdelitev svetovalskih mest v občinskem svetu. Najbolj glasen je bil zadnje dni predstavnik NZ Daniele Franz, ki je zahteval, naj se Pol svoboščin v drugem krogu zopet strne ob Com-messattiju (kot smo poročali pa Ljudska stranka kategorično izključuje možnost povezave z NZ). Franz je šel še dlje in je zagrozil, da bo v drugačnem primeru NZ začelo pogovore s Cecotti-jem.
Čeprav je merila v desno sredino, je ta grožnja v resnici sprožila vročo debato pri Levih demokratih, pri katerih je ena od teh notranjih skupin izrazila stališče, da se mora Cecotti takoj ograditi od vsakršne možnosti koketiranja z NZ. V stranki Levih demokratov doslej tudi še ni soglasja o tem, kakšno obliko naj bi dobila podpora Ce-cottiju. Poslanec Elvio Ruffino je na primer v zvezi s tem dejal, da lahko dobi podporo LD le, če bo
dal znak odprtosti do stranke in bo lahko zaloputnil vrata desničarjem NZ.
Forza Italia, Ljudska stranka, Liberalci in Unione Friuli, ki so kandidirati Commessattija so biti doslej tišji in sestavljajo kandidatov program za drugi krog. Oglasli se je sicer deželni svetovalec Isi-doro Gottardo z, resnici na ljubo, bolj malo prepričljivim stališčem, po katerem naj bi zaveznike izbirala sama kandidata. To utegne sicer biti tudi figov list ati klasična svetohlinska formula, s katero bi se Ljudska stranka poskušala rešiti iz zadrege morebitne podpore NZ. Ceš, mi smo biti kot stranka proti (in smo torej moralno čisti), a kandidat je imel pravico izbirati zaveznike.
Vendar, čeprav bi bilo skrajno naivno misliti, da imata pri snovanju zavezništev glavno besedo kandidata, je njuno zadržanje v tem trenutku nadvse pomembno. Oba sta razumljivo zelo previdna. Commessatti se je zaenkrat omejil na splošno izjavno, da se obrača tudi do opozicije, Cecotti pa v svojih izjavah odpira k levici in zelenim, ker ve, da je tam njegov možni paket glasov. (D.U.)
H VLADA / PET ODLOKOV >
Pokrajini Bočen in Tridenl imata sedaj več pristojnosti
RIM - Vlada je včeraj odobrila pet odlokov v zvezi z Južno Tirolsko. Gre za ukrepe, za katere se je vlada obvezala v programskih izjavah. Pomenljivo pa je dejstvo, da so jih odobriti včeraj, to je tik pred deželnimi volitvami, ki bodo prihodnjo nedeljo.
Nekateri izmed sprejetih ukrepov so birokratskega značaja, drugi pa so politično zelo pomembni. Pravzaprav sta pretežno administrativna dva od petih dekretov: prvi zadeva upravne organe za državno osebje, drugi pa predajo obema provincama, bo-censki in tridentinski, tistih nepremičnin, ki ji-hdržavna uprava ne uporablja več.
Eminentno političn-ba pa je odločitev v zvezi s kulturnimi dobrinami. Vlada je namreč z odlokom predala bo-censki oziroma triden-
tinski pokrajini vse kulturne spomenike v obeh provincah razen treh spomenikov iz medvojnega časa, ki so jih oceniti kot »simbole državne enotnosti«. Gre za spomenik zmagi v Boemi, spomenik alpincu v Brunicku in spomenik Cesareju Battistiju na Dossu pri Tridentu. S četrtim odlokom so določili pristojnosti obeh provinc na področju kulturnih dobrin in arhivov. Odslej bosta imeti provinci pristojnosti, ki jih ima povsod drugje država.
Zadnji odlok pa zadeva televizijske oddaje: tudi bocvenska provinca bo pristojna za oddaje v ladinskem jeziku, kar že sodi v pristojnost Tridenta. Obe provinci bosta odslej tudi koordinirali dejavnosti javne radiotelevizijske slušbe ter zasebnih radijskih in televizijskih postaj.
ITALIJA
Petek, 20. novembra 1998
RIM / PRIMER KURDSKEGA VODITELJA OCALANA
D’Alema ne kloni izsiljevanju Pol svoboščin napada vlado
Prihodnji teden ne bo srečanja s turškim premierom Vilmazem
RIM - Predsednik itc ^nske vlade Massir Alerna se prihodnji ®n ne bo srečal s ti ^im kolegom Mersutc ntnazem na tekmi ] “eiitusa proti Galal arayu. Tako so sporot ^noci s predsedstva v ^e' Razlog, da D’Alei e P°tuje ob tej priloži 1 v Istambul, je dej st' a bo turski premier sn° nied tekmo zadrz Parlamentarno raz p ^°' Prav na isti dan arski parlament razp ]al o cenzuri pri dmazovi vladi, ker patnier osumljen, da 1® okoristil s privatizac eke turske banke, v : evo pa naj bila vp eija tudi turska mafija.
Morda so prav te r ranjepoliticne teža Prispevale k dejstvu,
je skuSala turska vlada pritiskati na italijansko in da je spodbudila bojkot italijanskega blaga. Toda D’Alema je včeraj spet odločno zavrnil pritisk Ankare. Poudaril je pripravljenost na dialog, vendar zavrnil vsakršno izsiljevanje. Italija bo rešila primer kurdskega voditelja Abdullaha Oc-halana v skladu z zakonom, je poudaril Dilema. Isto tezo je v New Vorku na sedežu Združenih narodov zagovarjal tudi zunanji minister Lamberto Dini, ki je z novinarji ironiziral Cez zavzemanje ZDA, da bi Italija izročila kurdskega voditelja Ankari. »Mi nismo svetovali ameriškemu parlamentu, kako naj glasuje v zvezi s sexgatom,« je dejal Sef
italijanske diplomacije.
Včeraj je evropski parlament izrekel solidarnost Italiji, evropski partnerji pa so v glavnem molčali.
Medtem ko so Kurdi pred vojaško bolnišnico Celio v Rimu nadaljevali s svojo manifestacijo, ki je izraz podpore svojemu voditelju. Ocalan bo vsekakor ostal v arestu. Sodišče, ki je potrdilo arest, je tudi zavrnilo predlog pravosodnega ministra Oliviera Dili-berta, naj bi Ocalanu priznali možnost hišnega pripora.
V opoziciji pa se stopnjuje želja, da bi tudi s primerom kurdskega voditelja,. ki povzroča Italiji kopico preglavic, oši-bili vlado Massima D’Aleme. CCD Pierferdi-
nanda Casinija se je včeraj opredelil za takojšnji izgon Abdullaha Ocala-na, Čeprav ne v Turčijo, ker italijanski zakon prepoveduje izročitev katerega koli jetnika državam, ki niso odpravile smrtne kazni. Izgon naj bi bil po mnenju CCD edina rešitev, da se Italija izogne mednarodni osamitvi.
FI in NZ sta ubrali ne-koli drugačno pot. Tako Gianfranco Fini kot Silvio Berlusconi sta menila, da je Ocalan prišel v Rim ob podpori »mednarodne rdeCe pomoči«, vlada pa naj bi na to pristala. Levica skratka naj ne dajala jamstev niti v zunanji politiki, saj naj bi jo protiameriško nastrojene sile pehale v mednarodno osamljenost.
_ PARLAMENT / SPORNI PRISPEVKI ZA ZASEBNE ŽOLE
Šola, težak izpit za vladno večino
Socialisti, zeleni in Cossuttovi komunisti volili proti »šolski enakosti« - Vlado rešila opozicija
RIM - D’Alemova večina bi yceraj padla na parlamentarnem ^pitu, Ce ji ne bi priskočila na pomoč opozicija. Predmet, o katerem je bil govor, je bilo zelo delikatno vprašanje o tako imenovani »šolski enakosti,« ali v oolj razumljivem jeziku o javnih Prispevkih zasebnim, v veliki pečini primerov katoliškim šolam. Vlada je v finančnem zakonu predvidela za prihodnje leto »pomoč« v višini 340 milijard hr, kar pa ni šlo v raCun mnogim v vladni večini.
Med tistimi, ki jim javni prispevki zasebnim šolam ne dišijo, je bil socialist Roberto Villetti. vlozil je amandma, s katerim je Predlagal, naj bi spornih 340 mi-ujard lir namenili načrtom za eksperimentiranje, ki naj bi jih rzvedli v šolah v prihodnjem le-tn. »Ce vlada koketira z Mastello ut se približuje njegovim zahte-vym, se pa oddaljuje od tistih levih sil v večini, za katere predstavlja javno šolstvo eno od temeljnih vrednot,« je poudaril, rakoj je potegnil za sabo Cossut-tovega pristaša Giovannija De Murtasa, ki je najavil, da bo njegova skupina podprla amandma
in volila proti vladi. »Integriran šolski sistem je nesprejemljiv, ker bi predstavljal razkroj javnega šolskega sistema,« je opozoril.
Za amandma so volili socialisti, laburisti, zeleni, republikanci in Cossuttovi ter Bertinottijevi komunisti, proti pa Levi demokrati Ljudska stranka, UDR, Nacionalno zavezništvo, Forza Ita-lia, KDC in Severna liga. Nekateri parlamentarci so se odločili po vesti in niso volili. Med njimi je bil tudi predstavnik Forze Italia Marco Taradash, ki je izjavil, da ni »žeton, ki ponuja svoj glas Cossigi.«)
Vlada bi bila brez doprinosa opozicije poražena, saj ji je Vil-lettijev amandma »odjedel« 58 glasov. Predstavnik Forze Italia Giuseppe Pisanu je poudaril, da je opozicija priskočila vladi na pomoč izključno zaradi »ideološke koherence«, zavedal pa se je, da bi bilo »šolske enakosti« konec, Ce vlade ne bi podprli.
Javno finansiranje zasebnih šol je že od nekdaj za italijanske vlade dokaj težko vprašanje; v nekaterih primerih celo pogubno. Leta 1964 je takratna Moreva vlada padla prav zato, ker je
hotela nuditi družinam »svobodno izbiro« na vzgojno-izobraže-valnem podroCu. Že poldrugo desetletje prej se je v podobnih težavah znašel tudi Alcide De Gasperi. V začetku osemdesetih let se je zamajala petstrankarska koalicija, ker je 120 poslancev Krščanske demokracije vložilo zakonski predlog o finansiranju zasebnih Sol, Čemur so socialisti ostro nasprotovali.
Včeraj pa se parlamentarci niso ukvarjali izključno s šolskim vprašanjem. Tako je zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi kategorično zanikal možnost korektivnega finančnega manevra v prihodnjem letu. Poslanska zbornica je tudi odobrila 27. člen zakonskega odloka, ki je povezan s finančnim zakonom. Upokojenci bodo tako prejeli 875 milijard lir vec za zapoznela izplačila minimalnih pokojnin. Poslanci so tudi odobrili amandma Severne lige, po katerem bodo lahko občine odslej prodale tudi poslopja zgodovinskega in kulturnega pomena. Vlada je nasprotovala temu amandmaju, tokrat pa je opozicija večino preglasovala.
Ankara začela bojkot 'italijanskih proizvodov
ANKARA - Kaže, da bo napetost zaradi primera Čelan imela resne posledice tudi na gospodarskih odnosih Turčije z Italijo. Skupni blagovni promet znaša približno 10 ti-soC milijard lir, od katerega odpade 7.800 miljard na italijanski izvoz. VeCji del italijanskega izvoza zadeva strojno opremo, ki jo bodo težko bojkotirali, vsaj na krajši rok, medtem ko bo takojšnje posledice občutil izvoz blaga široke potrošnje.
V	Turčiji so že odredili bojkot italijanskih Čevljev, ki jih ne bo ve C na prodaj v 500 tisoC turških prodajalnah. Turška turistična zveza je sklenila, da ne bo vec prirejala potovanj v Italijo, vendar je prispevek turških turistov povsem zanemarljiv za Italijo. V Izmiru niso pripustili Pirellija k dražbi za dobavo zračnic za mestno prevozno podjetje. Turško združenje industrijcev je posredovalo italijanski Confindustriji zahtevo po izročitvi kurdskega voditelja: predsednica mladih industrijcev Marcegaglia pa je odgovorila, da je v Italiji treba spoštovati zakone.
V	prestolnici Ankari se je odvila množična manifestacija pred italijansko ambasado, med katero so zažgali nekaj italijanskih zastav in poteptali veC zabojev italijanskega sadja.
Skrajno desničarska organizacija Sivih volkov je napovedala, da bo »Italiji prisolila zaušnico«, general Har-mankaya pa je napovedal, da ne bo veC poslušal Pavarottija in jedel pice...
NOVICE
Scalfaro pojasnil kritiko odvetnikom
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj pojasnil svoje mišljenje v zvezi s stavko odvetnikov, za katero je pred dnevi rabil izraz »prevratniška«, kar je sprožilo val kritik. Predsednik je redkokdaj uradno pojasnil svoje izjave, Čeprav so polemike večkrat bile hude. Tokrat pa je naglasil, da sicer spoštuje odvetnike, stavka proti razsodbi ustavnega sodišča (ki je odredilo neveljavnost Člena 513 kazenskega zakonika, po katerem sodniki niso mogli sprejeti pričevanja, ki ga niso potrdili na procesu) pa predstavlja napad na državno inštitucijo, kar ni za Scalfara sprejemljivo. Kritikom - odvetnikom in vsej opoziciji - se je pridružila, sicer v bolj omiljeni obliki, tudi podpredsednica senata in vidna predstavnica Levih demokratov Ersilia Salvato, za katero je Scalfarova kritika odvetnikom bila prehuda.
Srečanje Veltronija s Cossigo
RIM - Tajnik Levih demokratov VValter Veltroni se je vCeraj sestal s Francescom Cossigo, liderjem Udr. Na srečanju, ki se je odvilo v sedežu Ul. Bot-teghe Oscure, sta potrdila namen obeh strank, da obdržijo zavezništvo do konca sedanje zakonodajne dobe.
»Pianist« v poslanski zbornici
RIM - Nov primer »pianista« je vCeraj povzročil razburjenje v poslanski zbornici, kjer so odkrili, da je neki poslanec glasoval tudi za odsotnega soseda (zaradi istočasnega pritiskanja na veC tipk so pojavu nadeli ime »pianista«). Podobno se je že zgodilo pred Časom, ko se je krivec, poslanec Levih demokratov, sam suspendiral za teden dni. Tokrat pa so odkrili poslanca Nacionalnega zavezništva, ki ga je predsednik zbornice Violante javno okregal.
Skupni nastop LS, Rl in UDR za evropske volitve
RIM - Na evropskih volitvah, ki bodo spomladi, bi lahko Ljudska stranka, Cossigova UDR in Dini-jeva Italijanska prenova lahko nastopili s skupnimi kandidatnimi listami. Tajnik Ljudske stranke Franco Marini je vCeraj sprejel vabilo tajnika UDR Clementeja Mastelle za skupni nastop, vendar je dodal, da bi želel pritegniti tudi bivšega premiera Romana Prodija. Skupnemu nastopu ni nasprotoval niti zunanji minister Lamberto Dini, ki je poslal pobudnikom srečanja dolgo pismo.
Marini je menil, da tudi morebiten skupni nastop ne vodi v oblikovanje nekega centra, ki bi bil alternativen levici, ker je LS v tem obdobju angažirana v levosredinskem zavezništvu za boj rpoti brezposelnosti.
Morebitno povezovanje sredinskih sil za skupni nastop na evropskih volitvah pa je po mnenju senatorja Oljke Andree Papinija dokaz, da ni še pogojev za sklic koordinacije levosredinskega zavezništva. Oljka je zavezništvo med levico in centrom, je menil Papini, medtem ko gre po njegovem mnenju Marini v drugačno smer.
Nekoliko različnega mnenja sta bila Marini in tajnik LD VValter Veltroni, ki sta se srečala vCeraj zjutraj in v skupni izjavi povedala, da bosta Prodija takoj po njegovi vrnitvi v Italijo pozvala, naj sklice sejo koordinacije.
Domnevnemu morilcu prišli na sled po 18 letih
BARI - Osemnajst let po zločinu so karabinjerji iz Barija odkrili domnevnega detomorilca. Gre za 53 - letnega pastirja Nicolo Giovinazza, ki naj bi pred 18 leti umoril novorojenčka, ki je bil sad njegovega razmerja s tedaj mladoletnim dekletom. Giovi-nazzo naj bi po izsledkih preiskovalcev umoril dete, ker naj bi ne hotel priznati ženi razmerje z mladoletnim dekletom.
j,	...........................................
: ' . . ' .
DiKOmUR HE POVEj
GrIstI HA
RAZPRODAjA ZARADI OBHOVE PROSTOROV
OD 13. nOVEFTlBRA DO 24. DECERlBRA
Žehska OBLAČILA HAjBOLjŠiH ZHAItlK S POPUSTOm DO Z f\„ .
60%
To jE EDinSTVEHA PRiLOŽnOST,
VEODAR RAj OSTAPIE TAjnOST SeVEDA,
ITl ata V Življenju se je treba obnavljati,
SPREMINJATI.
In izkoristiti najboljše priložnosti. Cristina da Udine, ki od zmeraj
OZNAČUJE MODO, PREDSTAVLJA DANES VELIKO PRODAJO, KI BO ODMEVALA ZARADI STILA, KVALITETE, ELEGANCE, IN, KAR NI ZANEMARLJIV DETAJL, ZARADI CEN. DOBER
nasvet? Izkoristite priložnost.
CRjstirm pa upiriE
Eleganza da Sempre
CRisrinA da UdIre • ViDEm-UDinE • Ul. Cavour 17 • Tel. 0432 506991 • V DECEfhBRU OB HEDELjAH ODPRTO
Eleganza da Sempre
TRST / NAČRT ZA PREUREDITEV ŠOLSKIH STAVB
KRIZA / VČERAJ SKUPŠČINA DELAVCEV
Dolga razprava v pokrajinskem svetu
Načrt zadeva tudi usodo slovenskih višjih srednjih šol
Za Sitip mogoče dvojno lastništvo
Tovarno naj bi skupno prevzeli družbi Porodi in Manconi - Zadeva v rokah bank
Pokrajinski svet je na sinoCni seji vzel v pretres načrt o preosnovi šolskih stavb, ki neposredno zanima tudi usodo slovenskih višjih srednjih šol. Do poznih večernih ur je bila razprava še v teku, načrt je med debato podprla večina svetovalcev, proti njemu pa se je odkrito opredelila edino SKP.
Sklep o katerem smo obširno poročali v naši včerajšnji številki, je predstavil pristojni odbornik Enrico Sbrigha, medtem ko je o delu svetovalske komisije obširno poročal njen predsednik Claudio Grizon. Oba sta podčrtala, da je Pokrajina pri preureditvi slovenskih višjih šol upoštevala predloge slovenske manjšine.
V to je podvomila svetovalka laično-reformističnega gibanja Ade-le Pino, ki je dejala, da vsaj v pristojni svetovalski komisji niso nikoli konkretno govorili o slovenskih šolah. Načelnik SKP Dennis Visioli je pokrajinskemu odboru očital, da glede tega vprašanja popolnoma zanemarja vlogo okoliških uprav. Ce
bi Slovenci imeli svoj samostojni šolski okraj, je dejal Visioli, bi to rešilo marsikatero vprašanje, medtem ko so v tej situaciji politični in birokratski zapleti na dnevnem redu.
Levi demokrat Igor Gabrovec je priznal, da je Pokrajina nekaj naredila, sklep pa predstavlja zanj osebno majhen poraz, saj je na koncu prevladal kompromis. Največji problem ostaja zelo nejasna usoda Poklicnega zavoda Stefan. Z njim je soglašal somišljenik Willy Mikac, ki je očital upravi protislovna stališča do slovenskih šol.
Predsednik Renzo Codarin je zavrnil kritike glede slovenskih šol, saj je bil prepričan, da so bili glavni problemi rešeni ob posredovanju prefekta. Gabrovec, Mikac in Vladimir Vremec (SSk) so skupno predlagali, da bi iz sklepa črtali omembo nekdanjega zavoda Palutan in da bi se omejili le na navedbo dveh slovenskih šolskih centrov brez omembe njunih pedagoških smeri.
V Devinu-Nabrežini Zeleni izstopili iz koalicije
Devinsko-nabrezinska koalicija Zupana Marina Voccija je včeraj ostala brez politične in upravne podpore Zelenih, ki so so na zadnjih volitvah predstavili z listo »Z Oljko za Voccija«. Občinska svetovalca Maurizio Rozza in Franco Radovich sta izstop iz Voccijeve večine povezala z vprašanjem iz obrtne cone, ki jo občinska uprava, kljub znanim težavam, namerava dosledno izpeljati. Zupan, ki je od vedno politično blizu Zelenim, sinoči ni hotel komentirati nepričakovane poteze Ra-dovicha in Rozze, dejal je le, da je zelo presenečen in potezo dveh zelenih predstavnikov ocenil kot popolnoma nerazumljivo in neprimerno.
V temačen položaj, v katerega je zabredla tekstilna industrija Sitip pri Orehu v miljski občini, je včeraj posijal žarek upanja. Tovarno bosta od sedanjega lastnika, t.j. od skupine Pezzoli iz Bergama, mogoče že v kratkem prevzeli družbi Parodi in Manconi, in sicer skupno. To bi omogočilo, da bi tovarna še naprej živela, čeprav bi verjetno morala temeljiteje spremeniti svojo dejavnost in najbrž tudi nekoliko zmanjšati število zaposlenih.
Te vesti so pokrajinski predstavniki sindikatov tekstilcev CGIL, CISL in UIL skupno z voditelji tovarniškega sveta zvedeli včeraj dopoldne, tik preden se je začela že pred časom sklicana skupščina delavcev. Posredoval jim
jih je direktor podjetja Cappelli. Kot smo že večkrat omenili, sta družbi Parodi in Manconi že pred dobrim mesecem predstavili ločeni ponudbi za.odkup obrata pri Orehu, zdaj pa se dogovarjata, da bi ga skupno, saj imata komplementarni dejavnosti. Ali se bo to naposled dejansko uresničilo, bo veliko odvisno od stališča, ki ga bo zavzela skupina štirih bank, pri katerih je grupa Pezzoli zadolžena. Prav danes se bo z njimi sestal tržaški prefekt Michele De Feis, ki pri zadevi igra posredniško vlogo.
Te vesti so seveda nekoliko zmanjšale napetost, ki je vladala v delavskih in sindikalnih vrstah pred včerajšnjo skupščino. Na njej so zato skleni-
li, da ne sprejmejo ni' kakih pomembnejših odločitev v pričakovanju, da se bo položaj v kratkem razčistil.
Prihodnjič se bodo zbrali na skupščini v torek, 24. t.m. Pristaviti je treba, da se bo v skladu S sporočilom vodstva tovarne v ponedeljek vrnilo na svoja delovna mesta 140 delavcev, ki je bilo od začetka septembra v dopolnilni blagajni. Zaposlili jih bodo s priložnostnim delom, v pričakovanju razčiščenja položaja z novim lastništvom. Vse pa kaže, da prehod ne bo neboleč.
Kaže, da se bo z novim lastništvom število delovnih mest zmanjšalo od sedanjih 270 na kakih 200 dio 220. Sicer pa bo čas povedal svoje.
NOVICE
Pobuda združenja industrijcev za mlade brezposelne
Tržaško združenje industrijcev je s sodelovanjem 40 podjetij, svojih članic, uvedlo »načrte za profesionalno vključevanje« (piani di inse-rimento professionale - PIP), namenjene brezposelnim med 19. in 32. letom starosti, ki živijo na področjih, katere zaobjema »cilj 2«. Z izjemo nekaterih mestnih predelov omenjena območja skoraj v celoti odgovarjajo tržaški pokrajini. Načrti za vključevanje niso neka oblika podrejenega dela, temveč inštrument, ki ima kot cilj vključevanje mladih, ki imajo za sabo univerzo, višjo srednjo šolo ali pa nižjo srednjo šolo (v tem primeru morajo imeti tudi potrdilo o profesionalni kvalifikaciji). Na mesec prejmejo 600 tisoč lir, vključitev pa traja največ 12 mesecev. Zainteresirani se za podrobnejša pojasnila (na primer imena podjetij, ki so pristopila k pobudi) lahko obrnejo na urad za delo v Ul. Fabio Severe 46, kjer morajo tudi vložiti ustrezne prošnje.
Srečanje s časnikarjem Pierom Dorflesom
V prostorih knjigarne Minerva v Ul. san Nicolo 20 bo danes ob 18. uri srečanje s časnikarjem Pierom Dorflesom in njegovim delom »Carosel-lo - Quando gli italiani cominciarono a consu-mare,« ki je izšlo pri založbi »il Mulino« v zbirki »Lhdentita italiana.« Večer bo vodil Giu-lio Laghi s tukajšnje univerze, vstop je z vabili, ki jih dvignemo pri blagajni knjigarne.
Jutri o »evru in Trstu«
Zasebni licej Vittorio Bachelet (ki je specializiran za poučevanje jezikov ali gospodarsko-prav-nih predmetov in ga označuje inovativen pristop k študiju) bo jutri ob 10. uri v Ul. Besenghi 16 priredil javno srečanje na temo »Evro in Trst«. Potem ko bodo dijaki HI. in IV. letnika predstavili temo srečanja, bosta posegla ravnatelj CrT Benelli in pokrajinski ravnatelj zakladnega mninistrstva ter član pokrajinskega odbora evra Bordini. Sledila bo razprava.
Sindikat Usipa in pribežniki
Policijski sindikat Lisipo (Tibero Sindacato di Polizia) se je obrnil do pristojnih organov z zahtevo, da poskrbijo za razkuženje prostorov in prevoznih sredstev, v katere sprejemajo pribež-nike. Policija vsak dan prestreže na desetine tujcev, opozarja sindikat, ki prihajajo iz vseh koncev sveta in lahko prenašajo nalezljive bolezni, poleg tega imajo za sabo na tisoče kilometrov poti, brez možnosti, da primerno skrbijo za osebno higieno. Razkuženje bi moralo biti pogosto in primemo potrebam, trdi Lisipo.
Srečanje o prehrani
»Prehrana in zdravje. Nakupovati, kuhati, jesti. Dobro izbirati in biti v formi«, je naslov prvega srečanja, ki ga prirejajo danes, 20. novembra, ob 20.30 v nabrežinski knjižnici občine Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zdravstvenim okrajem št. 1 na temo zdravja.
______POLITIKA / PRIPRAVE NA NEDELJSKI KONGRES_____
Kongresa SSk v Dolini in pri Sv. Jakobu
Posega tajnika Petra Močnika in podtajnika Andreja Berdona - Izvolitev delegatov
V torek je sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredila razpravo o Masellijevem osnutku zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, združeno s sekcijskim kongresom. Uvodoma je pokrajinski tajnik Peter Močnik prisotnim orisal glavne vsebinske točke omenjenega osnutka in se pri tem zaustavil zlasti pri četrtem členu, ki je v prvotni obliki povsem nesprejemljiv, a tudi v zadnji popravljeni verziji ne jamči pravočasne in pravične zaščite. Gornja izvajanja je med razpravo dopolnil pokrajinski podtajnik Andrej Berdon, ki je kritično ocenil premajhno dosedanjo zavzetost Slovenije za dosledno zaščito naše manjnšine.
Tehtno in izčrpno poročilo o delovanju sekcije v zadnjem obdobju,
kot beremo v tiskovnem sporočilu, je podal tajnik Sergij Mahnič, ki je med drugim obravnaval junijske deželne volitve, sodelovanje v občinski upravni koaliciji ter poslanstvo edine manjšinske stranke, kot je stvarno Slovenska skupnost. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad novimi delitvami na levici tudi med Slovenci, namesto, da bi šel razvoj v smer poenotenja političnih dejavnikov manjšine. Tajnikovo poročilo sta dopolnila občinska odbornika Aldo Stefančič in Damjan Ražem, ki sta govorila predvsem o upravnih občinskih problemih. Kongres je izbral sedem delegatov za nedeljski kongresi in potrdil dosedanji odbor.
V prostorih Šentjakobskega kulturnega društva je sekcija SSk za
Sv. Jakob in Staro mitnico imela svoje redno sekcijsko srečanje, ki se ga je udeležilo lepo število elanov in somišljenikov. Prisotni so najprej potrdili dosedanje sekcijsko vodstvo, nato pa izvolili tri delegate, ki bodo zastopali ti mestni četrti na skorajšnjem pokrajinskem kongresu.
Srečanja pri Sv. Jakobu se je udeležil tudi občinski svetovalec Berdon, ki je na kratko spregovoril o dosedanjem delu občinske uprave, obširno prikazal pozitivne, predvsem pa negativne strani Masellije-vega osnutka zaščitnega zakona za Slovence v Italiji ter poglobljeno osvetlil problematiko šolskih struktur na področju Sv. Jakoba, v mestnem jedru in v neposredni mestni okohei.
Klestenje delovnih mest v družbi Silone
Do junija 1999 bodo v okviru podjetja Silone, ki ima skladišče v Žavljah pri Trstu in obrat v Viscu, zmanjšali število delovnih mest od sedanjih 58 na 28. Tako je predstavnik podjetja včeraj napovedal predstavnikom sindikatov CGIL, CISL in UIL. Stvar je bila že dalj časa v zraku, se zlasti odkar je elektriška družba E NEL odpovedala pogodbo s podjetjem Silone za dobavo goriva. Govori se, da bodo število zaposlenih v Žavljah zmanjšali od sedanjih 34 na 24, število zaposlenih v Viscu pa od sedanjih 24 na 4. Vest je seveda huda, saj gre za dodatno klestenje delovnih mest v tržaški pokrajini, kjer je zaposlitvena raven že tako nizka.
POLITIKA / OB NEKATERIH POLEMIKAH
SESLJAN / V DOMU ZA OSTARELE
V Dolini se že pripravljajo na spomladanske volitve
Stranke in gibanja, ki sestavljajo dolinsko volilno zavezništvo » Skupaj-Insieme«, se nagibajo k ponovni županski kandidaturi Borisa Pangerca. Odločitev bo padla v prihodnjih mesecih (volitve bodo prihodnjo spomlad), sam Pangerc pa je že dal vedeti, da je pripravljen spet kandidirati, a pod pogojem, da bo imel za seboj vse dosedanje zaveznike.
V politično soočenje v dolinski občini se je pred kratkim vključilo tudi Gibanje za Oljko s svojim lokalnim koordinatorjem Gianifancom Clarijem. Slednji je v neki izjavi izrazil nekaj kritik na županov račun in iznesel pomisleke nad njegovo ponovno kandidaturo. To je sprožilo reakcijo glavnih komponent koalicije »Skupaj-Insieme«, to se pravi SKP, Slovenske skupnosti in levih demokratov.
Dolinska sekcija meni, da je Pangerc dober župan in si zato brez nadaljnega zasluži ponovno podporo. Slovenska skupnost je na svojem torkovem kongresu ocenila, da je slika o delovanju občinske uprave prav nasprotna od tiste, »ki jo je pred nekaj dne-
vi v italijanskem krajevnem dnevniku prikazal neki Clari Gianfranco, čigar izkrivljena izvajanja je kongres sekcije popolnoma zavrnil«. Oglasil se je tudi načelnik svetovalcev LD Sandy Klun, ki je o obstoju dolinskega Gibanja za Oljko prvič zvedel iz Piccola. Ne vem, kdaj je bilo to gibanje pri nas sploh ustanovljeno in ne vem sploh, kaj dela, nam je povedal Klun.
Z njim vsekakor v tiskovnem sporočilu polemizira pokrajinski koordinator Gibanja za Oljko Daniele Gouthier, ki ugotavlja, da Clari ni »samoimenovani krajevni koordinator«, kot ga je Klun imenoval v tržaškem italijanskem dnevniku. Clari dobro opravlja vlogo koordinatorja našega gibanja v dolinski občini, meni Gouthier, njegovo delo pa je cenjeno tudi na pokrajinski ravni. Prav zaradi tega je bil Clari tudi imenovan za organizacijskega koordinatorja Gibanja za Oljko za vzhodni Trst, pri čemer pomaga koordinatorju Alessandru Capuz-zu. Gouthier na koncu očita Klunu, da ne ločuje koalicije Oljke (sestavljajo jo levosredinske stranke) od Gibanja za Oljko.
Srbečica med pribežniki
Mlade tujce so pregledali v bolnišnici Burlo Garofolo
Zgodba o trinajstih mladoletnih pribežnikih iz Bangladeša se odločno kaže kot vedno hujši trn v peti devinsko-nabrežinski občinski upravi. Začetnim orga-nizacijsko-finančnim težavam se je že v preteklih dneh pridružil protest staršev otrok v sesljan-skega vrtcu, ki bi moral vsaj začasno gostovati mlade Bangla-' dešce.
Vsa zadeva pa se je še bolj zakomplicirala ob vesti, da je med trinajstimi pribežniki prisotna srbečica. Gre za-kronično kožno infekcijo, ki se kaže v obliki ploščatih, močno srbečih vozličih. Povzročajo jih prščice, ki se vrinejo pod kožo in tam odlagajo jajčeca. Bolezen je zelo nalezljiva, na srečo pa jo s posebnimi mazili pozdravimo v pribliz-nu tednu dni. Občinska uprava naj bi sicer imela čisto vest, saj so orožniki že svojčas Bangla-dešce predhodno podvrgli zdravniškemu pregledu v tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofa-lo. »Upravičeno smo pričakovali, da so bili fantje, tudi spričo pozitivnega izida zdravniškega pregleda, zdravi, saj je zaščita zdravja občanov naša prva
skrb«, nam je dejal župan Marino Vocci. Po zdravniškem pregledu je uprava Bangladešce nastanila v sesljanskem Domu za ostarele, pred nekaj dnevi pa je odjeknila vest, da se je srbečice nalezla tudi oskrbovanka Doma. In da njeni sorodniki menda nameravajo tožiti upravo doma »Stuparich«. Srbečica sicer na srečo ni »smrtno nevarna bolezen«, marsikdo pa se že upray vičeno sprašuje o kakovosti zdravniških pregledov, katerim naj bi bili praviloma podvrženi pribežniki iz dežel tretjega sveta.
Danes popoldne bo na sedežu vrtca v Naselju sv. Mavra sestanek med Zupanom in starši varovancev. Naslednjih deset dni bodo azijski pribežniki preživeli kar v bolnišnici pri Magdaleni, kjer so na opazovanju, zatem pa se vsa igra ponovno vrača v roke devinsko-nabrežinskih občinskih mož. Slednji trenutno preverjajo vse možne alternativne rešitve, med katerimi je tudi možnost uporabe prostorov Erse na Proseku, sesljanskega socialnega centra ali pa celo zapuščene kasarne finančne straže v Mavhinjah. (igb)
ŠOLSTVO / VELIKO STAVKAJOČIH, BOLJ MALO V SPREVODU
NOVICE
Premraženi dijaki na cesti za reformo šolskega sistema
Val stavk po vsej Italiji, tudi tržaški dijaki na vsedržavni manifestaciji
Veraj zjutraj je mestno Sredisce preplavila množi-Ca stavkajočih dijakov, katerimi tudi velika Vecma dijakov slovenskih Vis)ih Sol. Na poklicnem Zavodu J. Stefana so se vz-ržah pouka skoraj vsi dijaki, kot tudi na trgov-skern zavodu Z. Zoisa, podtem ko so na liceju Fr.
leserna in na peda-|oskem liceju A.M. lomska sklicali dijaško zborovanje, tako da sploh ni bilo pouka.
. Ce na Šolah v glavnem P bilo dijakov, in tudi v Halijanskih zavodih je bila udeležba pri stavki zelo ^okci, je bil sprevod zgIo ^alostevilen. Na Goldo-aijevem trgu se je ob 9. uri zbralo kakih 500 dijakov, Pa Se približno 30 univerzitetnih Študentov, ki so jasnili po Ul. Carducci, bjer se je od sprevoda locira manjša skupina de-siiiCarskih dijakov, s kate-rimi se je od samega začetka ustvarilo polemično vzdušje.
Razloge manifestacije so organizatorji (zmerno levo usmerjena Zveza
dijakov, naglasih pa so, da ne gre za politično obarvano manifestacijo) pojasnili v letaku, v katerem piše, da morajo državne in krajevne institucije zagotoviti resno Šolsko reformo in investicije v javno Šolstvo - očiten namig proti finansiranju zasebne oz. katoliške Sole. Ze finančni zakon, o katerem te dni
razpravlja parlament, bi moral predvideti večje prispevke za štipendije ali druge oblike pomoči manj premožnim dijakom, pa tudi nove oblike podpore, kot n.pr. sposojanje učbenikov in politika zmernih cen za Šolske knjige. Glede izboljšanja samih Šolskih struktur, Zveza dijakov ugotavlja, da je 1.500
milijard lir, ki so jih namenili za prihodnje triletje, prvi korak naprej, ki mu morajo slediti Se bolj učinkoviti posegi, predvsem pa, da morajo deželne uprave takoj izkoristiti državna sredstva za izboljšanje Šolskih struktur. Nenazadnje pa so zahtevali, in to zelo glasno, da bi bili dijaki enakopravno
zastopani poleg Solnikov v Šolskih svetih kot edino jamstvo resničnega izboljšanja šolskega sistema.
Sprevod (na sliki, foto KROMA/KrižmanCiC) se je odvil po Terezijanski četrti do Trga sv. Antona v veselem vzdušju in ob vzklikanju vrste gesel, med katerimi naj omenimo »Nase davke za nase zavode« in - seveda med divjim skakanjem -»Kdor ne skače je Berlin-guer«, Šolski minister, ki je pri dijakih očitno sinonim za žaljivko. Bilo je mraz, pihal je leden veter, po krajšem zborovanju pred cerkvijo sv. Antona so se Se zadnji dijaki porazgubili, največ po barih na toplo Čokolado ali Caj.
Stavke so se odvile po Številnih drugih mestih po vsej Italiji, danes pa bo v Rimu vsedržavni protest, na katerega je krenilo kakih 50 tržaških dijakov.
Razlogom stavke so se pridružili mladi Stranke komunisticne-prenove in Stranka italijanskih in slovenskih komunistov.
Posvet ZNO o pravicah ostarelih kmetov v italijanski in slovenski zakonodaji
Danes dopoldne bo v konferenčni dvorani Znanstvenega parka pri Padricah mednarodni posvet na temo: »Pravice ostarelih v kmetijstvu v italijanski in slovenski zakonodaji v perspektivi razširitve Evrope proti vzhodu«. Prirejata ga tržaška pokrajinska Zveza neposrednih obdelo-valcev-Coldiretti in Deželno združenje kmečkih upokojencev iz Furlanije Julijske krajine. Studijsko srečanje se bo pričelo ob 9.30 s pozdravnimi nagovori, med katerimi bo posegel tudi državni predsednik upokojencev ZNO sen. Nata-le Carlotto. Nato bodo govorili predsednik Sindikata kmetov Slovenije Evgen SapaC, državni sekretar pri slovenskem ministrstvu za flelo Jožef Tivadar, vsedržavni ravnatelj patronata EPACA Gianfranco Spiller in funkcionarka italijanskega ministrstva za socialne zadeve Alfonsina Rinaldi. Sledila bo razprava.
Jutri pobratenje sindikatov upokojencev iz Domja in Umaga
Jutri opoldne se bosta slovesno pobratila sindikata upokojencev SPI-CGIL iz Domja ter SUH-SSSH iz Umaga. Pobratimsko listino bodo podpisala v konferenčni dvorani Krožka Venturini pri Domju. Slovesnosti bo prisostvoval tudi dolinski župan Boris Pangerc. Sindikata nameravata sodelovati v ščitenju pravic upokojencev, pa tudi v utrjevanju politike miru in sožitja v obmejnem prostoru.
Sindikati kritični do proračuna Občine Trst
Pokrajinski sindikati CGIL, CISL in UIL so izrazili negativno stališče do osnutka proračuna, ki ga je pripravila tržaška občinska uprava. Ne strinjajo se s proračunskimi predvidevanji glede občinskega davka na nepremičnine (ICI) in občinskega davka na smeti, od občinske uprave pa bi hoteli imeti tudi večja zagotovila glede zaposlitvene ravni. O vsem tem bo tekla beseda na srečanju med predstavniki sindikatov in občinskega odbora, do katerega bo prišlo predvidoma v torek.
Allegro,
andante, vivace„.
Počasi!
Cesta Videm - Tricesimo
REANA DEL ROIALE (UD)
Odprto: torek • petek 19.00- 12.30115.00- 19.301 V soboto NON - STOP 19,00119.301
Otta dellg Calzatura
PITTARELLO
Korzo Italia, 25 TRST
Odprto: ponedeljek 115.00119.30 j torek • petek
[9,00- I3.00i 15.00- I9,30|
V soboto NON - STOP
|9.00| I9.30|
_____ZDRAVSTVO / TE2AVE V JAVNIH STRUKTURAH_
Kriza je še najbolj občutena v Buriu
Bolnišnica brez zdravstvenega in znanstvenega direktorja
V sistemu tržaškega javnega zdravstva so veliki in znani problemi: ločitev bolnišnic od teritorialnega zdravstvenega sistema je privedla do pomanjkljive koordinacije, predvsem ker ukinitvi nekaterih oddelkov oz. ležišč v bolnišnici, ki so bila namenjena predvsem ostarelim brez socialne oskrbe, ni sledilo odprtje novih služb pri ustanovi za zdravstvo na teritoriju. Vse te težave pa so relativno majhne v primerjavi s krizo, ki jo doživlja bolnišnica za matere in otroke Burlo Garofalo.
Teritorialno zdravstveno podjetje od letos vodi dr. Franco Rotelli, dolgoletni sodelavec pokojnega psihiatra Franca Basaglie, ki je pričel izvajati korenito reformo predvsem z namenom, da približa strukturo prebivalstvu oz. da prilagodi storitve potrebam občanov. Za korenito spremembo strukture, ki je bila zastavljena predvsem z birokratskim pristopom, bo treba dalj Časa in tudi večjo finančno razpoložljivost od sedanje, izvedenci pa menijo, da je zastavljeno delo na dobri poti do učinkovitega udejanjenja v korist zdravja tistih, bolnikov, ki jim ni potrebna bolnišniška oskrba.
Podobno je tudi z bolnišnicami, ki jih od lani upravlja posebno podjetje, na Čelu katerega je mlajši zdravnik, dr. Gino Tosoh-ni: tudi v zelo kompleksni strukturi Štirih javnih bolnišnic izvajajo korenito reformo predvsem z namenom, da nudijo potrebnim najprimernejšo zdravstveno oskrbo, ne nudijo pa več storitev, ki so lastne domovom za ostarele ali
drugim skrbstvenim ustanovam. Posodobljenje in racionalizacija sistema bosta tudi v tem primeru terjala dalj Časa, zelo jasno pa je zastavljen cilj: boljše zdravstvene storitve ob zmanjšanju dosedanjih stroškov.
Tretja noga tržaškega zdravstva pa krepko škriplje: Burlo, nekoč ponos mesta, svetovno znana znanstvena ustanova, kjer so pri porodništvu dosegli izredne rezultate, je na robu razsula. Prejšnji teden je odstopila pred kratkim imenovana zdravstvena direktorica dr. Marina Capas-so, po protestu zaradi de-zorganizacije bolnišnice, ki ga je podpisala ogromna večina zdravnikov, pa je odstopil še zdravstveni direktor ustanove dr. Renzo Tomatis. Slednjega sicer v
zadnjem obdobju večkrat ni bilo v bolnišnici, ker je opravljal raziskovalno delo v Zda. Zdravniki ugotavljajo poleg dezorganiza-cije tudi druge proble, med katerimi izstopa dejstvo, da imajo nižje plače kot v ostalih bolnišnicah in drugod po deželi. Glede tega je včeraj posegel predsednik deželne vlade Roberto An-tonione z zagotovilom, da bo deželna uprava skušala Cimprej urediti vprašanje, tudi v interesu zdravnikov ostalih tržaških bolnišnic, ki imajo nižje dohodke od videmskih kolegov.
Vendar je vprašanje plač manjšega pomena, osrednji problem Burla ostaja dezorganizacija. Na Čelu ustanove je ostala samo komisarka Elettra Do-rigo, ki je sicer zdravnica, vendar je na to mesto pri-
spela predvsem kot nekdanja pokrajinska tajnica Ljudske stranke. Bolnišnica je med drugim izgubila nekaj primarijev, ki jih še niso nadomestili, dvojni oddelki opravljajo iste storitve, finančni primanjkljaj presega 10 milijard lir, vendar najveC kritik leti na račun birokratske in počasne upravne strukture. Burlo še nosi naslov raziskovalne znanstvene ustanove, in na to se opira v obrambi svojega dela komisarka Dorigo, za katero se bolnišnice ne more voditi, kot Ce bi šlo za podjetje. To je nedvomno res, verjetno pa bi morala tudi zdravstvena ustanova slediti kriterijem učinkovitosti in sorazmerja med vloženimi sredstvi in doseženimi rezultati.
TRŽAŠKA OBČINA / DANES
Prireditev ob dnevu otrokovih pravic
Okrogla miza in razstave na razstavišču
Skupaj, da bi zrasli, je naslov manifestacije, ki jo ob današnjem dnevu
POČASTITEV 1 00-LETNICE ROJSTVA KLEMENTA JUGA
Gorniški večer v Saležu
Lepo število zlasti mladih slušateljev se je v sredo zbralo v Občinski knjižnici v Sa-ležu na večeru, ki sta ga priredila knjižnica in KD RdeCa zvezda. Občinstvo je prisluhnilo tekoči in izčrpni analizi »domače« gorniške literature in pa orisu življenjske in miselne poti Klementa Juga ob 100-letni-d rojstva.
O gorniški literaturi in s posebnim poudarkom na slovenske avtorje v Italiji je spregovorila prof. Loredana Umek. Na začetek svojega posega je postavila trditev, da »predstavlja slovenska alpinistična literatura zadnjih desetletij svojevrsten fenomen v svetovnem merilu predvsem zaradi njenih specifičnih literarnih vrednot« ter nato odgovorila na vprašanje, kaj je tisto, ki žene alpinista v goro, zakaj in kako o doživetem piše. V zadnjem sklopu pa se je osredotočila na pisanje Rafka Dolharja, Igorja Skam-perleta in Duška Jelindca, ki je nato zelo učinkovito predstavil oz. orisal lik Klementa Juga Izhajal je iz ugotovitve, da je postal Klement Jug za Slovence mit in nato nadaljeval s prikazom Juga alpinista, ki je plezal predvsem zato, da bi Nemcem in Cehom odvzel prvenstvene smeri v Julijskih Alpah, saj se je odločil, da se bo za narod boril na znanstveni ravni kot alpinist in filozof. Nato je beseda tekla še o njegovem odnosu do družbe, prijateljev, o vplivu Niet-scheja in Freuda ter o njegovi smrti v severni Triglavski steni.
Večer se je zaključil z branjem odlomkov iz Jugovih Planinskih spisov in igre Draga Jančarja Klementov padec. Veruška Kuk in Nataša Milic sta s svojim občutenim podajanjem še dodatno ustvarili posebno vzdušje, ki je bilo najboljši zaključek za prvi veCer v Občinski knjižnid v Saležu.
-zp
GLASBENA SREČANJA / V NEDELJO V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
Trobilni kvintet RTV Slovenije prihaja na obisk
Kvintet ki ga sestavljajo vrhunski glasbeniki, bo izvajal tako klasične kot modernejše skladbe
To nedeljo se bo v openskem Prosvetnem domu zaključil jesenski niz Glasbenih srečanj. Za konec so organizatorji pripravili majhno peseneCenje: nastopil bo namreC Trobilni kvintet RTV Slovenije, v katerem igrajo sami vrhunski slovenski glasbeniki, trobentar Stanko Praprotnik je morda najbolj zveneče ime. O njem le nekaj podatkov: po diplomi na ljubljanski akademiji za glasbo se je izpopolnjeval v ZDA pri T. Stevensu, J.
Stampu, R. Popru, idr., leta 1977 je prejel študijsko Prešernovo nagrado, že dolgo let je solist v simfoničnem orkestru RTV Slovenija, deluje v pihalnem triu in kvartetu Gallus ter triu Baraga; je zelo priznan tudi kot pedagog. Drugi trobentar kvinteta je Peter Jevšnikar, ki je tudi diplomiral z odliko na Akademiji za glasbo, izpopolnjeval se je v ZDA pri R. Popru, sedaj pa poučuje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in igra v triu Baraga. Sledijo: hornist Jože KocjanCic, ki je študiral v Ljubljani in v Essenu, trenutno pa igra tudi v trobilnem triu in kvartetu Gallus; pozavnist Aleš Snofl, ki je prejel številne prve nagrade na republiških in zveznih tekmovanjih v nekdanji Jugo-
slaviji in je prvi pozavnist orkestra SNG Opere in baleta v Ljubljani; ter tubist Damjan Jureš, ki se je izpopolnjeval v Firencah pri Vinku Globokarju, prejel je najvišje nagrade na različnih tekmovanjih, je stalni elan orkestra Slovenske policije, sodeluje pa š simfoniki RTV Slovenija, orkestrom Slovenske filharmonije in orkestrom SNG Opere in baleta v Ljubljani in Mariboru.
Trobilci se bodo predstavili z dvodelnim programom: najprej bo na sporedu klasika, in sicer J. Gal-
lus, J.J. Mouret, J.S. Bach, H. Pur-cell in G.F. Haendel. Sledila pa bodo modernejša dela s precejšnjim poudarkom na swing, blues in jazz: teme iz musicala VVest Side Story L. Bernsteina, G. Gershvvin in ameriški narodni motivi.
Koncert je torej namenjen širšemu občinstvu, poleg tega pa je to redka priložnost, da si ogledamo skupino poustvarjalcev, ki jasno dokazujejo, kako izredno visok je nivo slovenske pihalne šole (tudi v svetu). Nastop se bo začel ob 18. uri.	Aljoša Saksida
za pravice otroštva in mladostništva prireja od-borništvo za vzgojo tržaške občine skupno z deželnim odborom Unicefa, mednarodne organizacije, ki se bori za pravice otrok. Prireditev bo na sejemskem razstavišču pri Montebellu in bo razčlenjena na okroglo mizo in na vrsto razstav na temo otroštva.
Na okrogli mizi bosta prišla v poštev dva načina dorašCanja: rast skupaj »z« in rast skupaj »za«. Tržaška občinska odbornica Maria Teresa Basa Po-ropat bo spregovorila o vzgojni politiki, predsednica deželnega odbora Unicefa Gigliola Della Marina o pravicah otroštva, predsednica komisije za enake možnosti pri tržaški občini Renata Brovedani pa bo obravnavala prav temo enakih možnosti.
Na okrogli mizi bodo nato skupno spregovorili o otrokovih pravicah do
identitete, do svobode jz' ražanja in komuniciranja' do enakosti in enakoprav-nosti ter o pravici do svobode govora. Pozornost bodo posvetili tudi strukturam za otroke in mladostnike, od jasli in občinskih otroških vrtcev do rekreacijskih središC ter nižjih in višjih srednjih
šol.
Na razstavišču bodo odprli razstave risb za otroke likovnih umetnic Vesne BenedetiC in Paole Sapori; priznani tržaški fotograf Gabriele Crozzoli (gornja slika je njegova) bo razstavljal fotografije o otrocih, Roberto Lionetti pa bo dal na ogled fotografije o ženskah in otrocih iz zahodne Afrike.
Okrogla miza se bo začela ob 15. uri, uro kasneje pa bosta Benede-ticeva in Saporijeva skupno z obdelovalko gline Nicoletto Benvenuti vodili risarski laboratorij za najmlajše.
r~l OPČINE / VRSTA POBUD ll
Že jutri otvoritev razstave kraških ustvarjalcev
Tudi letos so na Opčinah poskrbeli za vrsto pobud, s katerimi bodo popestrili zadnje dni novembra in zatem poslednji mesec v letu. 2e jutri ob 18. uri bo v dvorani Zadružne kraške banke otvoritev H. skupne razstave kraških ustvarjalcev »Skupaj na Opčinah«. Častni gost bo Lojze Spacal, lahko si bomo ogledali dela slikarjev, zlatarjev, oblikovalcev marmorja in železa, dekorativne keramike in goble-nov. Razstava bo odprta do 2. decembra.
Dan kasneje, v nedeljo ob 11.45 bo sledila otvoritev razstave »Na krilih umetnosti«, ki bo v župnijskem domu Andrej Zink na Proseški ulici 28 in kjer bodo razstavljali slikarji, grafiki, kiparji. Ta razstava bo odprta do 8. decembra. V domu Brdina bodo prav tako v nedeljo, vendar ob 17. uri, odprli razstavo »Predstavljam se«, na kateri sodelujejo mlajši umetniki (računalniška tehnika, obrtniški izdelki, slikarji naivci, kiparji).
V torek, 24. t.m. ob 20.30 pa bo v dvorani Tabor v Prosvetnem domu (Ul. Ricreatorio 1) otvoritev razstave, ki so jo poimenovali »Nepozaben dan« in na kateri bodo predstavili vse, kar je vezano s poroko. Odprta bo do 29.11., defilebo 28.11 ob 20.30.
Danes posvet Slori
Danes ob 15. uri bo v prostorih openske Zadružne kraške banke posvet Slori o raziskovalni dejavnosti med Slovenci v Italiji. Poleg posegov predsednika, ravnatelja in predsednika Znanstvenega sveta Slori so predvideni posegi elanov, vabljenih gostov in vseh, ki jim je raziskovalna dejavnost v manjšini na splošno in dejavnost Slorija posebej pri srcu. Namen posveta je osvetliti novejše delovanje Inštituta, njegov razvoj od ustanovitve leta 1974 ter njegov sedanji raziskovalni program.
itoMiNiiro ©mim]@
Lutkovno gledališče PAPILU Maja in Brane Solce
AN BAN PET PODGAN
V nedeljo, 22. t. m,- ob l l. uri v Finžgarjevem domu na OpCinah
1 OTROŠKA MATINEJA! 1
^ČERAJ-DANES -i PRIREDITVE
Danes, PETEK,
20.	novembra 1998
edmund
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 16.30 - Dolžina . ey,a 9-20 - Luna vzide in zatone ob
Jutri, SOBOTA,
21.	novembra 1998
MARIJA
vreme včeraj ob
URL temperatura .i , a 5,8 stopinje, zraCni 1028,4 mb ustaljen, V61- 21,2 km na uro zhodnik, vlaga 34-od-, .°tua, nebo rahlo poo-aceno, morje rahlo raz-Sibano, temperatura or)a 15,1 stopinje.
Rojstva in smrti
Rodili so se: Michael . anetto, Manuel Scoz-n1' Riccardo Steffe, Piero Jandi, Mara Marcon, Elisa Sterpin.
Umrli so: 64-letna Cepi13 Formentini, 85-letna dvige Pecchiar, 75-letni ^lacinto Gaeta, 88-letna iberta Kebar, 88-letni Dtangelo Pešce, 91-letni ^arlo Paoletti, 94-letna p.nna Vellich, 66-letni loacchino Stranich, 84-etna Idilia Zore, 86-letni , 3si‘j0 Ghersini, 91-letna Maria Gerca, 84-letna , a,ria Zugna, 84-letni Ro-p0ifo Rebula, 84-letna Rossana Falk, 91-letna Rusabetta Osvald, 12-let-na Azzurra Sidari, 74-let-?a Miranda Severi, 85-Alfonso Masucci, 4-letni Mario Bottan, 68-‘etni Libero Indiano.
fl *_■
LEKARNE
Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. novembra 1998
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel.
40 639749), Trg Valmau-ra d (tel. 040 812308).
Opčine - Nanoški trg 3 Uel. 040 213718) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-Ceptom.
Lekarne odprte tudi od l9-30 do 20.30
Šentjakobski trg 1, Trg valmaura 11, Ul. Ginna-stica 44.
, Opčine - Nanoški trg 3 uel. 040 213718) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom.
nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. °40 764943).
Za dostavljanje zi na dom tel. 040 350
televita
Urad za inform RZE-USL - tel. 573012.
Urad za inform RZE deluje od f neljka do petka od 13- ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravs služba
Nočna služba o do 8. ure, tel. 040
Predpraznična od 1 20. ure in praznici do 20. ure.
Hitra pomoč tel 118.
Telefonska cen RZE-USL: 040 399-
SK BRDINA vabi elane, simpatizerje, prijatelje in društva na PROSLAVO OB 10-LETNICI, jutri, 21. novembra ob 20. uri v Prosvetni dom na OpCinah. Proslavo bo obogatila razstava fotografij 10-letnega društvenega delovanja.
PROSVETNI DOM -OPČINE - v okviru OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ bo v nedeljo,
22.	novembra, ob 18. uri, nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mouret, Bach, Pourcell, Haendel, Bernstein, Gershwin in Gilles.
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno - pevsko predstavo Stu ledi naj pride nutr. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30 v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
SKD PRIMORSKO -
Mackolje - priredi, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Zveze sloveni-skih kulturnih društev, osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve, v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo: mladi elani društva z izborom poezij domačinke Ne vi j e Bencina -Smotlak, glasbena supina Nomos in MePZ Primorsko pod vodstvom Antona Baloha. Režija Suzi Bandi. Na jubilejni slovesnosti bo društvo nagrajeno s podelitvijo odličja prijateljstva Občine Dolina, pevci pa bodo prejeli Gallusova priznanja Zveze slovenskih kulturnih društev.
KINO
ARISTON -	15.30,
17.45,	20.00, 22.20 »Gatto nero, gatto bianco« r. Emir Kusturica.
EKCELSIOR - 17.35, 20.25, 22.15 - »Matrimo-ni«, r. Cristina Comenci-ni.
ENCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi p er Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dil-lon.
AMB ASCIATORI -
15.45,	18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon.
NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, »Out of sight« r. Števen Soder-berg, i. George Clooney in Jennifer Lopez.
NAZIONALE 2-16.15, 18.15,	20.15,	22.15,
»Omicidio in diretta« r. Brian de Palma, i. Nico-las Gage.
NAZIONALE 3 - 15.45,
18.45,	21.45 »L’uomo che sussurrava ai caval-li«, r. - i. Robert Redford.
NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »The Truman Shovv«, r. Peter VVeir, i. Jim Carrey.
MIGNON - 16.00 -
22.00,	- »Ricordi morbo-si«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.15,
18.05, 20.15, 22.10 »Ra-diofreccia«, r. Luciano Ligabue, i. Stefano Accor-si, Luciano Federico, En-rico Salimbeni.
ALCIONE -	17.45,
20.00,	22.10 »Elisabeth«, r. Shekhar Kapur, i. Cate Blanchett, Geoffrey Rush.
H ČESTITKE
Danes v Bazovici nekdo 50 let slavi. Da bi Se naprej zganjal svoje burke v zdravju in veselju, mu želijo znanke »de Pari«.
V Nabrežini IVAN RAUBER 6. rojstni dan slavi. Da bi vedno tako priden ostal, mu želijo mama, papa, sestrica Giulia, nonoti, stric in Erika.
3 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF STEFAN
sporoča staršem, da bo na sedežu Sole roditeljski sestanek, danes, 20. novembra ob 17. uri za
III.,	IV. in V. razrede vseh oddelkov.
RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da bodo v Šolskih prostorih govorilne ure, danes, 20.11.1998 (za trienij) od 18. do 20. ure.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF STEFAN sporoCa staršem, da v nedeljo, 22. novembra 1998 od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 23. novembra 1998 od 8. do 13.30 bodo na sedežu sole volitve v zavodski svet. Glede na važno nalogo, ki jo ima zavodski svet pri Šolskem delovanju, vas pozivamo, da vsi sodelujete pri volilni propagandi in se polnoštevilno udeležite volitev.
RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠEREN sporoCa staršem, da v nedeljo, 22. novembra 1998 od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 23. novembra 1998 od 8. do 13.30 bodo na sedežu sole volitve v zavodski svet. Glede na važno nalogo, ki jo ima zavodski svet pri šolskem delovanju, vas pozivamo, da vsi sodelujete pri volilni propagandi in se polnoštevilno udeležite volitev.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
S	IZLETI
MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji).
GeC t©urs ŠKOFIJE
tel. 0038666 - 549588
NOVOLETNI KLUB v Dubrovniku
Z letalom iz Ljubljane Kaj bo? Plesi, igre, izleti, mažoretke, otroški vrtec, tombola, nagrade... SUPER ANIMACIJA! (P.S.: SE MALO MEST!)
Novoletni paketi:
Barcelona * Pariz * Praga Budimpešta * Kanarski otoki Križarjenje po Nilu ‘TOPLICE, ampak ...
najzabavnejše bo v našem KLUBU v Dubrovniku!
H3 OBVESTILA
BRECHTOVA Opera za tri groše v izvedbi koroškega Teatra Trotamora, napovedana za jutri, 21. t. m. v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, bo žal odpadla zaradi tehnične neusposobljenosti prireditvenih prostorov!
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici St. 3 na otvoritev slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA, jutri, 21. novembra ob 18. uri. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra. Pri otvoritvi bo sodelovala dekliška pevska skupina Valentin Vodnik iz Doline.
SKD GRAD vabi vse narodne noše k sveti masi ob priliki praznovanja Marije Zdravja v cerkvi sv. Mrije Velike v Trstu, jutri, 21. t. m. ob 16. uri. Zberemo se ob 15.30 pred cerkvijo. Toplo vabljeni!
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE iz Trsta vabi k masi ob prazniku Marije od zdravja, ki bo jutri, 21. t. m. ob 16. uri v cerkvi "sv. Marije Velike. Bogoslužje bo vodil dekan Lojze Kržišnik. S petjem sodelujeta zbor ZCPZ in OPZ OS Finko Tomažič iz Trebč.
SKLADNO S STATUTOM je pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško sklican v nedeljo, 22. novembra 1998 ob 14. uri v Finžgarjevem domu na OpCinah.
SK BRDINA organizira 4-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju v hotelu Belvi od 22. do 26. decembra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, v ponedeljkih, 23. in 30. novembra od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 040-212859.
SLOVENSKI KLUB -
Gregorčičeva dvorana, Ul. sv. Frančiška 20 - ŠPORT V NASI ZAVESTI - ob 40. obletnici SSI bodo avtorji Branko Lakovič, Bojan Pavletič, Mario Maganja in Duško Jelinčič predstavili knjigi, ki sta ob tej priložnosti izšli. Časnikar Sergij TavCar pa bo orisal Športni utrip pri nas. Vljudno vabljeni v torek, 24. novembra 1998 ob 20.30!
VABIMO VAS, da se udeležite SREČANJA UPOKOJENCEV KMEČKE ZVEZE, ki bo v sredo, 25. novembra ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red:	pozdrav
predsednika, poročilo deželnega predsednika upokojencev CIA in priprave na vsedržavni kongres.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPCINAH sporoča, da sodeluje pri pobudi »Coop - Computer p er la scuola«. Kupone »Buono esempio« lahko izročite osnovnim solarn openskega ravnateljstva do konca februarja. Hvala za sodelovanje.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v Četrtek, 26. novembra ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na diapredavanje Lojzeta Abrama Aotearoa - dežela dolgega belega oblaka.
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI-ANPI Evald Antončič -Stojan, v sodelovanju s Krutom prireja v petek, 27. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu A. Sirk v Križu srečanje na temo »Kaj so in Cernu služijo Bachovi cvetovi«. Predavala bo biologinja dr. Maja Darin. Vljudno vabljeni!
SKD GRAD vodi na tradicionalno božično razstavo, ki bo v prostorih društva Grad. Otvoritev
bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Toplo vabljeni!
RADIJSKI ODER opozarja, da morajo avtorji poslati do 30. novembra svoja dela za nateCaj za radijsko igro na naslov Radijski oder, Ul. Doni-zetti 3, 34133 Trst. Besedila v dveh tipkanih izvodih morajo biti opremljena samo z geslom ali Šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov pa naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali Šifro. Kot je bilo objavljeno v razpisu, naj radijska igra obravnava: a) življenje ob meji ali b) znanstveno fantastiko in naj ne traja veC kot 45 minut.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje dvanajsto študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne Studijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokosolcem, ki se bodo vpisali na unvierzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
obvešča, da je predavanje Podzemni svet našega krasa iz tehničnih razlogov preneseno na sredo, 2. decembra.
TEČAJ šivanja in krojenja bo v prostorih KD RdeCa zvezda, ob sredah od 17.30 do 19.30. Informacije na tel. St. 040-229264.
NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. St. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30).
JK CUPA prireja teCaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. St. 040-208869 (Lučka).
ZIMOVANJE	V
KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142.
KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072.
KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM zimske avtomobilske gume Pirelli P2000 165/70R13 Tubless A, v zelo dobrem stanju. Tel. na St. 040-220175 ali 040-220489.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije angleščine in matematike. Tel. 040-213861.
SAMOSTOJNO DELO -gostiltto-bar na Krasu oddam mladim. Tel. St. 040-213627.
SUHA DRVA vam pripelje na dom kmetija Aleš Komjanc iz Steverjana, tel. St. 0481-390238 (v večernih urah).
MLADICE boxerja, rojene 18. 11. 1998, z odličnim rodovnikom, tatui-rani loi, cepljene prodajam. Interesenti lahko kličejo na tel. St. 0338-6487945 v večernih urah.
ANGLEŠKA FIRMA isce 40-letno osebo za komercialno dejavnost. Tel. 0481-22045.
PRODAM MIZO za tehnično risanje, 170 x 120 cm. Tel. ob urah obedov na St. 04-330320.
NUJNO ISCEM v najem, po zmerni ceni, majhno neopremljeno stanovanje s kuhinjo, spalnico in kopalnico na področju od Rojana do Proseka. Tel. na St. 040-828189.
ISCEM DELO kot hišna
pomočnica ali varstvo starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Kličite od 19. do 20. ure na tel. St. 0038667-31484.
ITALIJANSKO ZDRUŽENJE OPERIRANCEV NA GRLU - skupina na grlu operiranih oseb iz nase pokrajine v sodelovanju z zdravniki, logopedi, terapevti in psihologi iz bolnišnice na Katinari pripravlja ustanovitev združenja. V združenju naj bi se zbirali vsi tisti, ki so prestali to operacijo, s svojimi izkušnjami pa naj bi pomagali tudi tistim, ki bodo trak operativni poseg potrebovali v bodoče. Zato iščemo ljudi, ki so se na različen način spoznale s to nevarno okvaro kot bolniki, sorodniki, zdravniki, bolničarji kakor tudi osebe, ki lahko zaradi svojih specifičnih znanj pri tem pomagajo, kot so na primer logopedi, terapevti, psihologi in konCno ljudje, ki so pripravljene nuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
UNIVERZITETNA
ŠTUDENTKA z izkušnjami nudi varstvo otrok in pomoC pri uCenju. Tel. 040-412680.
PRODAM naslednje knjige za višjo Solo po polovični ceni: I promessi sposi - A. Manzoni, Zgodovinski atlas, Fizika in svet fizike - Gerry Marion - Zanicchelli, Evropska civilizacija - prevedel Mašera, Pregled slove-snkega slvostva - Janko Kos, Pregled svetovne književnosti - Janko Kos, Od antike do danes - Nada Pertot, Letteratura e societa - Antonio Maran-do, La communicazione letteraria - Ettore Barelli. Tel. ob ponedeljkih, torkih in sredah od 19. do
21. ure na St. 040-211941 (Katja).
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Poklicati v večernih urah na tel. St. 040-231255.
SPALNICO rabljeno, v temnem orehu s Sestkril-no omaro, zakonsko posteljo, nočnima omaricama in predalnikom z zrcalom, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145.
MAGNUM isce prodajalko z delovnimi izkušnjami, z znanjem slovenskega jezika in z dobro voljo. Tel. 040-212921.
EURO RESTAVRACIJA v sklopu Palače hotela takoj zaposli spretno in strokovno pripravljeno natakarico z znanjem jezikov. Ponudbe po faksu St. 0481-31658.
STRESNE TRAMOVE od 3 do 7 m po ugodni ceni prodam. Tel. 040-228422.
ZSSDI razpisuje nateCaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, ul. Ci-cerone 8, 3. nad., tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998.
PRODAM nemškega ovčarja starega eno leto brez rodovnika, starsi z
rodovnikom, delno z dresiran. Tel. 040-211207 ob uri obedov.
GOSPA srednjih let iSCe delo za nego starejše osebe ali delo v gospodinjstvu tudi dvakrat tedensko. Tel. 040-820630,-po 21. uri.
PRODAM PASSAT VARIANT, letnik ’92, 18 CL. Cena 11.000.000 lir. Tel. 040-210164 ali 0347-8299615.
AUDI A4 1.8 T, letnik ’95, ugodno prodam. Tel. St. 040-213667, v večernih urah.
SAMOJEDO MLADICA
z rodovnikom, cepljenega, tetoviranega »LOI« proda privatnik po ugodni ceni. Zainteresirani lahko kličejo na tel. St. 040-229213 (tel. tajnica).
JUTRI, 21. novembra bo Berto Tonkic v Doberdobu odprl osmico. Ponujal bo vino in domač prigrizek.
KMEČKI TURIZEM
Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253.
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040-229383.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
V BORŠTU ima osmico Igor Barut.
OSMICO ima Drejce Ferfolja v Doberdobu.
OSMICO ima Ušaj v Nabrežini St. 8
PRISPEVKI
Ob 3. obletnici smrti drage mame Ljudmile Tauceri vd. Arban daruje hči Isa 25.000 lir za SPDT in 25.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na drago Božo Cossutta vd. Pittau darujeta Ida in Drago Pu-ric 50.000 lir za DPZ Vesna in 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Romana Škabarja daruje žena Ivanka z otroci 100.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na oCeta Berlota Colja daruje sin z družino 200.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Berlota Colja darujeta Anica in Albin Škabar 30.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Berlota Colja daruje družina Grilanc 50.000 lir za Balinar-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
sko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Berlota Colje daruje družina Suc 30.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
V počastitev spomina drage Danje Daneu darujeta Majda in Silvano Giraldi 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob obletnici smrti očeta in moža Alojza darujeta Anica in Justa Daneu 50.000 lir za openski cerkveni pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Ede Vicic in Romana Škabarja darujeta Mara in Alfonz GuStin (Col 12) 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
NA KNJIŽNI POLICI
SEŽANA / FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Italijanska izdaja knjige Je več dnevou ku klobas
Tretja moč mojstra Rafaela Podobnika
Za italijansko različico poskrbela založba Laguna
Z razstavo v Kulturnem centru Srečka Kosovela počastili 40 let ustvarjalnega dela
V prvih mesecih lanskega leta je pri založbi Devin izšla knjiga Je veC dnevou ku klobas, ki govori o nekdanjih prehrambenih navadah in receptih na Tržaškem. Izredno bogato kulturno-etnološko delo je sad zbiranja pričevanj strejših ljudi, ki jih je avtorica Vesna Guštin Grilanc obiskala po kraških vaseh tostran in onstran meje, Brega in tržaškega predmestja. S svojo raziskavo je Gušti-nova v bistvu rešila pred pozabo bogato kulinarično tradicijo tega konca Primorske, saj se nositelji ustnega izročila naglo starajo, njihovi otroci v dobi mikrovalovnih pečic pa za vse to niso vedno imeli dovolj posluha in zanimanja. Med iskanjem kuharskih receptov se je avtorica seznanjala tudi z z vaškimi praznovanji in običaji, šegami in navadami, ki so se delno že izgubile.
Knjiga je takoj naletela na izreden uspeh, saj je vseh tisočpetsto izvodov prve izdaje kmalu pošlo iz knjižnih polic. Začetka letošnjega leta se je tako Založništvo tržaškega tiska odločilo za dopolnjen ponatis, prav v teh dneh pa je
založba Laguna predstavila italijansko različico, ki je sicer tako po grafični obliki kot tudi po vsebini v bistvu popolnoma enaka slovenskemu izvirniku. Za oblikovanje italijanskega teksta pa se je založba poslužila tržaškega kulturnega delavca Roberta Dedenara.
»Uspeh knjige in navdušenje občinstva me nedvomno popo-lačata za veliki raziskovalni trud, ki sem ga
vložila«, je dejala Vesna Guštin. V nadaljevanju je avtorica obžalovala dejstvo, da bi bilo podobno raziskovalno delo pred nekaj desetletji gotovo uspešnejše in popolnejše, saj je bilo ustnega izročila pred leti nedvomno več. Že sam po sebi je zgovoren podatek, da je od prve izdaje do danes umrlo skoraj dvajset pričevalk oz. pričevalcev.
Sicer je Vesna Guštin nadvse aktivna tudi v
domačem vaškem o-kolju, ob priložnosti Kraške ohceti, raznih pobud ter predseduje domačemu kulturnemu društvu Kraški dom. »Knjiga pa hoče biti predvsem pričevanje o naši prisotnosti ter bogati tradiciji na tem ozemlju in v tem smislu gre razumeti tudi italijanski prevod« je pojasnila Guštinova. Po bežnem prelistanju italijanske izdaje lahko potrdimo, da je povsod strogo spoštovana dvojezičnost tako pri krajevnih imenih, kot tudi pri navajanju domačih imen jedi, splošne kuharske terminologije, imen vaških običajev in praznovanj.
Res imenitno delo torej, ki bo nedvomno obogatilo knjižno ponudbo našega mesta in še dlje, saj je lahko knjiga tako estetsko kot vsebinsko dokaj privlačna tudi za mimoidočega turista-sladoku-sca. In morda se bodo prav preko te knjige italijanski someščani končno le približali našemu kulturnemu izročilu - pravijo namreč, da še kako nekulturna oseba zna vendarle ceniti pristno in kvalitetno kuhinjo. (igb)
VIŠKA GSlntt C It A M C
Xe piu giorm
Umetnik Rafael Podobnik je razstavil svoja dela v sežanskem Kulturnem centru. Predstavil ga je umetnostni zgodovinar Janez Kavčič, v kulturnem programu je ob odprtju razstave sodelovala skupina Mehki čevlji pod vodstvom Milojke Garzarolli, ki je zaplesala ples na glasbo Marija Kogoja iz ciklusa Črne maske. Skupina, ki sodeluje tudi na državnem pregledu plesnih skupin, je s tem plesom navdušila številne sodelujoče ob 100-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja na proslavi v Lipici.
Po besedah direktorja sežanskega kulturnega doma Aleksandra Peršolje ni naključje, da mojster fotogrfije Podobnik razstavlja ob svojem življenjskem jubileju najprej prav v Sežani, saj tu deluje izredno aktiven fotografski krožek Žarek, sicer pa avtor s prefinjenim čutom oblikuje in slika Kras. Na odprtju razstave je umetniški zgodovinar Janez Kavčič opredelil oseben pogled na Podobnikovih 40 let, v katerih je vtkanih precej doživetij in spominov. V ciklusu »Tretja moč v naravi in ljudeh« zasledimo štiri sklope: osebe, stvari, zaznamovane kamne in krajino po petdesetih. »Podobnikove barvne fotografije, ki sestavljajo cikel Tretja moč, prisluškujejo bajkam, skrivnostim, dvoumnostim in čarovnijam. Avtor je poiskal in soustvarjal motive v zapuščenih domačijah, izbranih krajinskih kotičkih, objektiv prve svetovne vojne in ob osamljenih studencih. Tretja moč je sinonim za čudežne sile, ki naj bi jih po verovanju naših prednikov prašila Nikrmana podelila izbranim krajem in kamnom. Morda je to tudi drugo ime za tisto umetniško moč, ki rojeva toliko večjo ustvrjalno strast, kolikor bolj se ustvarjalcu izmika. Tretja moč obvladuje torej tudi ljudi, jih lahko zatira z marsikom in
obenem razkriva z elegantnimi pozami ženskega akta. Z željo, da bi gledalce lažje zvabili v svoj svet nekje med resničnostjo in sanjami, si avtor pomaga z nenavadnimi postavitvami, osvetlitvijo težišča motiva in posledično zatemnitvijo ozadja, barvnimi filtri na bliskavico ter nepredvidljivimi dovj-nimi posnetki. Čeprav prisega na avtorsko temnično delo, je Podobnik prepričan, da je fotografija predvsem tisto, kar se posname s filmom in foto-grfskim aparatom. Odklanja računalniško fotografijo. Globoko v sebi namreč čuti, da so mu klasični postopki pisani na kožo in da so bližje njegovi resnici«, piše Kavčič v obsežnem katalogu, okrašenem z barvnimi fotografijami. Tako je s ciklusom Tretja moč Podobnik kreativno izživel jubilejni obračun s svojim štiridesetletnim udejstvovanjem. Po razstavi v Sežani, ki bo na ogled do 5, decembra, se bo razstava selila še v Idrijo, Novo Gorico, Kranj in Ajdovščino.
Olga Knez
NOVICE
Literarni večer v Novi Gorici
V	veliki učilnici v Dijaškem domu Nova Gorica poteka danes in jutri seminar mentorjev, ki pripravljajo učence na tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Tekmovanje bo kot vsa leta doslej potekalo vse šolsko leto, obsegalo pa bo med drugim tudi pojavnost in pomen pesniške zbirke z naslovom »Pesmi štirih«. Tokratni seminar je pripravilo Slavistično društvo Slovenije in se ga udeležuje okob 70 slavistov iz vse države. Drevi ob 20. uri bodo or-ganizirah hterami večer in pogovor z avtorji zbirke. Udeležbo so potrditi vsi štirje pesniki: Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Tone Pavček in Janez Menart. Podoben seminar se bo ponovil prihodnji teden.
Kvalitetne izbire na Roots^blues 98
V	organizaciji Kulturnega društva Folkgiomale in pod pokroviteljstvom Občine Tavagnacco, bo jutri ob 21. uri v Avditoriju v Felettu na Videmskem koncert blues glasbe. »RootsTTBlues 98« tako se imenuje niz kvalitetnih koncertov, je že prejšnjo soboto predstavil dva izredna avtorja, »novinca« Francesca Ursina s skupino in »veterana« Paula Millnsa. Na več kot tri ure dolgem koncertu je Francesco Ursino predstavil svoj glasbeni prvenec »Viaggiatiore di Passaggio«, ki ga je občinstvo sprejelo z izredno toplino. Videmski kantavtor je prisotne presenetil s prikupno interpretacijo prefinjenih melodij, ki so izbrano spremljale poetična besedila. Dobro pa se je izkazala tudi skupina, ki je bila s kantavtorjem že pri snemanju CD-ja. Po nastopu Ursina se je pričel solo koncert Angleža Millnsa. Pri klavirju je angleški bluesman dokazal, da pri vsaki dinamični nijansi vrhunsko obvlada tipkovnico, tej glasbeni popolnosti pa je dodal karizmatični glas, ki je očaral publiko. Jutri se bo v Felettovem predstavila legenda Bluesa Kevin Coyna s skupino Para-dise Band. Angleža Coyna so vedno označiti za »A difficult genius«, ali po naše zapletenega genija. V svojem življenju, ki je bilo kar precej razgibano, z vzponi in padci, je dozdaj posnel enajst plošč, sodeloval pa je še z znanimi glasbeniki kot so Andy Summers, Carla Bley, Dagmar Krause idr. Koncertiral je po vseh celinah in od leta 85 je doživel nekako umetniško prerojenje. Coyne pa ni le glasbenik, ukvarja se tudi z likovno in literarno umetnostjo. Pan

Bomo dočakali novo glasbeno središče?
v svetu
FOKUS
V tih in skromen spomin na Sergia
(Adijo kolega...)
Ali bomo dočakali novo tržaško polifunkcionalno glasbeno središče?
Ati bo Trst imel svoje glasbeno mestece podobno slavni pariški Cite de la Musique?
Tržaški podžupan Roberto Da-miani je pred dnevi predstavil načrt občinske uprave »Progetto Tergeste«, ki namerava popolnoma obnoviti predel starega mesta. V Ul. Capitelti bi morali namreč na novo zgraditi glasbeni center... »Časa della Musiča«, kot so mu nadeti ime. Namenjen naj bi bil raznolikim glasbenim dejavnostim, ki kulturno bogatijo naše mesto: na površini 600 kv.m. naj bi v centru biti prostori za vaje in snemalni studio. Če se lahko po
eni strani veselimo dejstva, da je Tržaška občina po razkošnih štadionih in športnih palačah končno pomislila za načrt za kipeče glasbene dejavnosti, se nam po drugi strani poraja vrsta vprašanj. Sprašujemo se, kdaj bodo projekt uresničiti oz. po kakšnih načetih ga bodo upravljati. Ali bo center res multietnično središče, ati bo v njem res prostora za vse mestne glasbene ustanove, za vse glasbenike, profesionalce in ne? No, najbrž se je v teh pičlih vrsticah nabralo preveč vprašanj okrog prizadevnega in hvalevrednega načrta, ki je šele v začetni fazi. Upajmo le, da bo pred koncem leta 2001, ko predvidevajo otvoritev, slišati iz te stavbe prijetne melodije (kot iz pariške Cite de la Musique...), ne pa protestov, kreganj in polemik, kakršnih smo jih v podobnih primerih že preveč navajeni.
NOVE PLOŠČE
Cher, »Believe«, Wea
Carmen Consoli, »Mediamen-te isterica«, Cyclope/Polygram
Miles Davis, »The Early Years 1945-47«, Arcade
Mina, »Mina Gold«, Carosel-lo/Polygram
Oasis, »The Masterplan«, Epic
Rhapsody, »Symphony Of Enchanted Lands«, Lucretia/ LMP
The Rolling Stones, »No Se-curity« (v živo), Rolling Sto-nes/EMI
Arturo Sandoval, »Bot Mouse«, Self
Zucchero, »Bluesugar«, Poly-dor
Razni izvajalci, »Song Of Ch-ristmas - From The Alan Lomax Collection«, Rounder
PLOŠČA TEDNA
Alanis Morissette, »Suppo-sed Forzner Infatuation Junkie«, Reprise/Wea
Da lahko nenadni uspeh zmede samega umetnika, to je potrdila tudi štiriindvajsetletna kanadska kantavtorka Alanis Morissette. Po izredno posrečenem albumom »Jagged Little Pili« izpred treh let, ki je z osemindvajsetimi milijoni prodanih izvodov povedel mlado pevko na sam vrh sodobne lahke glasbe, je novi diskografski izdelek pretrgal že dokaj dolg umetniški molk. Dober del novih pesmi opisuje ravno te obotavljajoče trenutke, in sicer z vso neposrednostjo, kakršno jo zmore posredovali mlada duša. Rezultat teh občutkov je sedemnajst skladb (med njimi: »Unsent«, »Joy-ning You«, »I Was Hoping«) oziroma dvainsedemdeset minut svežega, modernega kan-tavtorskega rocka devetdesetih let. Po sledeh prejšnjega albuma.
KONCERTI
Koncert skupine Articolo 31, ki je bil napovedan za danes, v Športni palači v Trstu, odpade. Duo bo nastopil v soboto v Trevisu (Palaverde, Villorba). Kdor je kupil listek, ga bo lahko zamenjal s sobotnim. V soboto bo ob 18.30 odpeljal avtobus v Treviso.
Danes: Oscar Chersa - »Elvis Presley Show«, Trst, Hip Hop
Danes: Massimo Bubola, Me-
stre, Tag
Danes: Max Gazze, Roncade (Treviso), New Age
Danes: Delta V, Marcon (Benetke), Magic Bus
Danes: Massfve Attack, Milan, Filaforum
Jutri: 4 Hero, Pordenon, Small Club
Jutri: Kevin Coyne & Paradi-se Band, Feletto (Videm), avditorij, »Roots’n’Blues«
Jutri in 22.11. »40. Cecilij anka«, revija pevskih zborov, Gorica, Kulturni center L. Bratuž.
22.,	24., 26.11.: Orkester gledališča Verdi, dir. Stefan Anton Reck, »Die VValkiire« (R. Wa-gner), Trst, gledališče Verdi, operna in baletna sezona
22.11.	: Trobilni kvintet RTV Slovenija, Opčine, Prosvetni dom, »Openska glasbena srečanja«
23.11.	: P.J. Harvey, Milan, Palavobis
24.11.	: Filharmonični orkester iz Vidma, dir. Anton Nanut, solist violončelist Mstislav Rostropovič, Videm, gledališče Giovanni da Udine, glasbena sezona
25.11.	: »Poklon Alfredu Snitkeju« in Trio Viribus uni-tis, Trst, cerkev Sv. Silvestra, »Sodobni Trst«
25.11.: Nachmusique, Tržič, občinsko gledališče, glasbena sezona
25.11.: Godalni kvartet Tartini, Ljubljana, Cekinov grad Tivoli, Muzej novejše zgodovine
AJ
BLIŽNJI VZHOD / PO VČERAJŠNJEM SKLEPU IZRAELSKE VLADE_
Danes se začne prva faza umika izraelske vojske
Osvobodili bodo tudi 250jetnikov in odprli letališče v Gazi
, JERUZALEM - Izrael se )e včeraj odločil umakniti v°jsko z dveh odstotkov
zasedenega Zahodnega brega, v skladu s sporazumom s Palestnici iz Wye Plantationa.
Sporazum, ki sta ga 23. oktobra podpisala izraelski Premier Benjamin Ne-tanjahu in palestinski voditelj Jaser Arafat, določa vojaški umik s 13, 1 odstotka zasedenega Zahodnega brega Jordana v treh tezah, tako da bi na koncu Palestinci nadzorovali 18, 2 odstotka ozemlja, medtem ko sedaj nadzorujejo le 3 odstotke.
Po večtedenskem obotavljanju in odlaganju je izraelska vlada na včerajšnji Seji pod predsedstvom premiera Benjamina Ne-tenjahuja s sedmimi glasovi za, petimi proti in tremi vzdržanimi (trije ministri niso prišb na sejo) odobrila Prvi umik, potem ko je ugotovila, da je palestinska avtonomna oblast izpolnila svoje obveznosti iz sporazuma.
Predtem je namreč predsednik palestinske avtonomne oblasti Jaser Arafat v skladu s sporazumom iz Wye Plantationa in na zahtevo Izraela včeraj objavil odlok, ki prepoveduje kakršnokoli napeljevanje in šcuvanje k nasilju proti Izraelu. Odlok, ki ga je osebno podpisal Jaser Arafat, so objavili v trenutku, ko je v Jeruzalemu izraelska vlada na seji odločala o odobritvi prvega umika vojske z Zahodnega brega.
Objava tovrstnega odloka je bila eden od izraelskih pogojev za umik. Izraelski predstavniki so z njim zadovoljni. Palestinske oblasti so prav tako na zahtevo Izraela že predvče-
rajšnjim objavile odlok o boju proti nezakonitem posedovanju orožja Palestincev na avtonomnih območjih.
Do prvega umika naj bi prišlo že danes na območju Dženina. Istočasno bodo iz izraelskih zaporov izpustih prvo skupino 250 palestinskih jetnikov. Sporazum iz Wye Plantationa predvideva postopno osvoboditev 750 jetnikov v roku treh mesecev. Kot je včeraj sporočil tajnik izvršnega odbora PLO Mah-mud Abas, je v izraelskih zaporih kakih 3.500 Palestincev. Osvobodili bodo torej le tiste, ki so mlajši od 16 let in starejši od 50 let ter tiste jetnike, ki so že prestali dve tretjini kazati. Danes bo na letališču v Gazi pristalo tudi prvo maroško letalo.
SEXGATE / PRED PRAVOSODNO KOMISIJO POSLANSKE ZBORNICE
Kenneth Starr ponovno oblatil Clintona
Demokrati so mu vrnili milo za drago, tako da zadeve ne bodo rešili s kompromisom
VVASHINGTON - Veliki inkvizitor sexgatea je včeraj zvrnil na Billa Clintona pravi plaz blata in ponovno razklal parlament in državo. Medtem ko je njegov govor neposredno posredovalo devet ameriških televizijskih postaj, je posebni pravdnik Kenneth Starr pred pravosodno komisijo poslanske zbornice izjavil, da Clinton zasluži odstavitev, ker je »šestkrat lagal« in ker »je izrabil svojo oblast, zato da bi zavedel preiskovalce«. Med brezbarvnim prebiranjem predhodno pripravljenega besedila je ocenil ameriškega predsednika kot nevrednega, da opravlja svojo funkcijo, ker »krivo pričevanje ni zasebna zadeva«.
Kdor je upal, da se bo predsednikov spolni škandal z volilnim porazom republikancev razblinil kot
milni mehurček, se je torej pošteno uštel. Republikanci in demokrati so si ponovno v laseh. Na vidiku ni nobenega znaka kompromisa. Republikanci imajo v poslanski zbornici še vedno večino in hočejo vsiliti svojo voljo ogorčenim nasprotnikom.
Ker se jasno zavedajo svčjega poraza v poslanski zbornici, so demokrati streljali vsevprek na Kennetha Stana in njegov naCin, kako je vodil preiskavo. Pri tem so seveda mishh na televizijske gledalce in ne na 32 elanov pravosodne komisije, ki so že sklenili, kako bodo glasovati.
John Conyers, temnopolti poslanec, ki vodi demokratske poslance v komisiji, je Starra obtožil mahinacij in poskusa »strmoglavljenja predsednika, ki ga je ljudstvo dvakrat iz-
volilo«. Conyers je prikazal Starra »kot spolnega vohljača in obsedenca, ki je porabil na milijone dolarjev davkoplačevalčev, tako do bi osramotil nezvestega zakonca«. Očital mu je zasebne interese v službenih zadevah, kršitve preiskovalne tajnosti, SCuvanja k zločinu in vse to v imenu prave obsesije: »uničiti Clintona«.
Veliki inkvizitor je poslušal, ne da bi trenil z očesom, saj je imel na svoji strani Henryja Hydea, republikanskega predsednika pravosodne komisije. Clintonovi odvetniki so zahtevali 90 minut za Starrovo zasliševanje, Hyde jim jih je dal le trideset minut, ker ni hotel, da bi se tožilec spremenil v obtoženega. Zadeva bo torej šla dalje, kako se bo končala, pa je sedaj ponovno skrajno nejasno.
NOVICE
Protest Bagdada zaradi letat U-2
BAGDAD - Štiri ekipe inšpektorjev Posebne komisije OZN za razorožitev Iraka (Unscom) so včeraj nadaljevala s svojim delo. Medtem ko se je nekoliko umirila polemika o Clintonopvi zahtevi za spremembo iraškega režima, je Irak pri Združenih narodih znova zahteval prepoved poletov ameriških »vohunskih« letal U-2, ki jih uporabljajo inšpektorji za razoroževanje. Vodja iraške diplomacije Mohamed Said al-Sahaf je v pismu generalnemu sekretarju OZN Kofiju Anna-nu navedel, da »vohunska letala U-2 ne služijo dejavnostim Unscoma, ampak ogrožanju iraške suverenosti in varnosti«. Iraški minister je poudaril, da so ta letala od leta 1991, ko so začela z velike višine nadzorovati Irak, 422-krat kršila nedotakljivost iraškega zračnega prostora po vzletih iz Saudove Arabije, nazadnje dvakrat avgusta. Minister al-Sahaf v pismu Kofiju Annanu zato zahteva vnovično preučitev tega vprašanja in vztraja pri iraški zahtevi, naj mednarodni inšpektorji namesto s tujimi letijo z iraškimi letati, s Čimer bi na mah odpraviti vse nevarnosti.
Odbor ZN za sojenje Pinochetu v Angliji
ŽENEVA - Odbor ZN proti muCenju je izrazil Zeljo, da bi britanski državni tožilec znova preučil primer nekdanjega čilskega diktatorja Au-gusta Pinocheta, da bi ugotovil, ali bi Pinochetu lahko soditi v Veliki Britaniji, Ce ga London ne bi izročil kaki drugi državi. Državni tožilec je sicer že presodil, da ne razpolaga z zadostnimi dokazi, da bi pozitivno odgovoril na zahtevo Španije po izročitvi Pinocheta.
Clinton na Japonskem
TOKIO - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj v Tokiu Japonce pozval, naj zaradi gospodarske krize ne izgubijo poguma, pozval pa jih je tudi k večji odprtosti za ameriške proizvode. Na srečanju v mestni hiši, ki so ga neposredno prenašali po televiziji, je Clinton poudaril, da bo moCna Japonska pomagala k okrepitvi vse Azije. Enournega srečanja so se udeležiti študenti, trgovci in drugi ljudje, ki so Clintona spraševati od odnosov z Japonsko do afere Lewinsky. Pred tem se je Clinton srečal z japonskim cesarjem Akihi-tom. Clinton je vCeraj prispel na obisk na Japonsko, obiskal pa bo tudi Južno Korejo, dve gospodarsko najmočnejši azijski državi.
Grčija ratificirala akt VS ZN o sodiščih za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji
ATENE - Grški parlament je ratificiral akt Varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1993 o ustanovitvi sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Eden od opozicijskih poslancev je dejal, da so le s težkim srcem glasovali za ratifikacijo. Po trditvah nekaterih poslancev pa bo ratifikacija Grčiji omogočila, da uporabi sodišče kot morebitni sodni precedens za sojenje Turčiji, saj naj bi ta država med okupacijo severa Cipra leta 1974 zagrešila veC domnevnih zločinov.
KOSOVO / OPOZORILO SRBOM IN ALBANCEM
Nato zaskrbljen zaradi poslabšanja razmer
To bi lahko otežilo delovanje tako opazovalcev OVSE kot naloge zaščitnih sil zveze v Makedoniji
BRUSELJ - Zveza Nato je vCeraj izrazila »globoko zaskrbljenost« nad poslabšanjem razmer na Kosovu. V tiskovnem sporočilu je zavezništvo opozorilo, da se je zaradi incidentov, ki jih v nekaterih primerih povzročajo srbske sile in v drugih »oboroženi kosovski dejavniki«, kot je Osvobodilna vojska Kosova (UCK), od začetka meseca napetost močno povečala.
Nato opozarja, da utegnejo ti incidenti sprožiti nevarno reakcijo provokacij, zaradi Cesar bi se lahko pomšilo premirje in ustavilo izboljševanje človekoljubnih razmer, to pa bi ogrozilo priprave zveze Nato in Oiganizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) na nadzorovanje uresničevanja zahtev mednarodne skupnosti glede te pokrajine. Svojo zaskrbljenost je zavezništvo jasno predstavilo tako vladi ZR Jugoslavije kot kosovskim Albancem, piše v tiskovnem sporočilu.
NATO tako vse strani nova poziva, naj polno izpolnjujejo dane obljube, predvsem glede premirja, naj se izogibajo provokacijam in pospešijo priprave
na pogajanja o politični rešitvi vprašanja, saj je le ta, kot poudarja zveza, lahko podlaga za trajen mir na Kosovu.
Medtem je nemška zbornica, Bunde-stag, z veliko večino vCeraj glasoval za udeležbo 250 nemških vojakov v enoti zveze Narto, ki bo ščitila neoborožene opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Kosovu.
Za udeležbo vojakov nemške vojske, ki naj bi bili skupaj z ostalimi 1500 vojaki zveze NATO nameščeni v Makedoniji, je glasovalo 555 poslancev. 36 poslancev je glasovalo proti, sedem pa se jih je vzdržalo. Skupno je bilo oddanih 598 glasov.
ZR Jugoslavija je prisotnost sil zveze Nato v Makedoniji že obsodila kot grožnjo miru v celotni regiji, a ni pojasnila, kako bi zajamčili varnost neoboroženim opozovalcem OVSE na Kosovu. Medtem bo moral dokončno besedo o Natovi prisotnosti izreci tudi novi makedonski parlament, kot kaže pa je tudi desnosredinska večina naklonjena tej vojaški prisotnosti. (STA/CR)
ZAGREB / POD PREDSEDSTVOM HRVAŠKE
Danes in jutri zasedanje Srednjeevropske pobude
Italijanski premier D'Alema se bo sestal z Drnovškom
LJUBLJANA - V Zagrebu se bodo danes in jutri sestali premieri in zunanji ministri 16 držav Članic Srednjeevropske pobude (SEP). Osrednje teme dvodnevnega vrha, najpomembnejšega srečanja na Hrvaškem doslej, bodo stabilnost v jugovzhodni Evropi, odnosi z EU in gospodarsko sodelovanje med Članicami pobude. S slovenske strani bosta na vrhu v Zagrebu sodelovala premier Janez Drnovšek in zunanji minister Boris Frlec, ki bosta imela predvidoma tudi veC dvostranskih sreCanj, med drugim s hrvaškimi predstavniki. Premier Drnovšek se bo sestal tudi s predsednikom italijanske vlade Massimom D’Alemo.
Premieri in zunanji ministri bodo v Zagreb prispeti danes, kjer se bodo sestali na neformalnem kosilu. Sledilo bo neformalno zasedanje zunanjih ministrov. Udeleženci se bodo nato zbrali na zagrebškem sejmišču.
Plenarno zasedanje premierov SEP se bo začelo jutri s pozdravnim
govorom gostitelja, hrvaškega premiera Zlatka Mateše. Predsedniki vlad naj bi sprejeti sklepni dokument, ki bo predvidoma govoril o medsebojnem sodelovanju držav SEP in stabilnosti v regiji. Srečanja se bodo poleg predsednikov vlad SEP udeležili tudi predstavniki mednarodnih organizacij, kot so Evropska unija, Organizacija za varnost in sodelovanje v Eyropi, Svet Evrope, Evropska banka za obnovo in razvoj, OECD ter Evropska investicijska banka.
Hrvaški minister za zunanje zadeve Mate GraniC je na novinarski konferenci v Zagrebu poudaril, da bo srečanje tudi priložnost za številne večstranske in dvostranske sestanke; obenem je napovedal srečanje slovenske in hrvaške delegacije.
Iz 16 držav članic SEP se bo vrha udeležilo 12 predsednikov vlado. Sodelovali ne bodo predsedniki vlad Avstrije, Albanije, Makedonije in Moldove.
SEP šteje 16 Članic: poleg Slovenije in Hrvaške so to še Avstrija, Albanija, BiH, Bolgarija, Češka, Madžarska, Italija, Makedonija, Mol-dova, Poljska, Romunija, Slovaška, Ukrajina in Belorusija.
SEP je regionalna oblika sodelovanja, v kateri države Srednje in Vzhodne Evrope uresničujejo skupne interese na področju političnih posvetovanj in v okviru delovnih skupin na različnih področjih, kot so znanost in tehnologija, obnova BiH in Hrvaške, transport, telekomunikacije, drobno gospodarstvo, kultura, statistika, poklicno usposabljanje in izobraževanje, informacije in mediji, energetika, okolje, turizem, kmetijstvo, zaščita pred naravnimi nesrečami, manjšine in migracije. Finančno podporo za svoje projekte prejema SEP predvsem od Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). SEP ima tudi dokumentacijski center s sedežem v Trstu. (STA)
NOVICE
GORICA / SUNI A PRI ZUPANU
KULTURA / PRESEGANJE MEJE
KINO
Brecht v Kulturnem domu
Amatersko gledališče Trotamora iz Šentjakoba v' Rožu na Koroškem bo nocoj gostovalo v goriškem Kulturnem domu na povabilo ZSKD. Uprizorili bodo komedijo Bertoka Brechta Opera za tri groše, v režiji Marjana Slikarja. Predstava nosi moCne poteze musicala. Songi so v nemščini (z domiselnim projiciranjem prevoda), igra sama pa v slovenščini. Predstava bo nočoj ob 20.30. Rezervacija vstopnic pri blagajni doma med 10. in 13. ter 16. in 18. uro.
Razstava zakoncev iz Kamnika
»Razstava Tatjene Lužnik in Matevža Škufca, zakonskega para, je svojevrstna in lepa zato, ker nam predstavlja dva slikarja, ki jima je skupno predvsem dejstvo, da sta s svojimi slikami zapisana krajini in zemlji, naravi torej.« Tako likovni kritik Jurij Paljk uvaja predstavitev dveh slikarjev iz Kamnika, ki bosta razstavljala do 19. decembra v galeriji Ars v Katoliškmi knjigami. Razstavo bodo odprli danes ob 18. uri. Umetnika bo predstavil Jurij Paljk.
Srečanje s pesniki revije »Koan«
V	knjigami »Equilibri« v Semeniški ulici bodo nocoj ob 21. uri predstavili novo deželno pesniško revijo »Koan«. Na predstavitvi bodo sodelovali pesniki Michele Obit, Ivan Crico, Mara Donat in Roberto Russo, ki objavljajo v prvi številki revije. Na večeru bodo tudi predvajali video posnetke Paola Comuzzija, Stefana Marotte in Roberta Russa.
Nastop Januš Tria na gradu
»Glasovi kot iz vetra« je naslov drugega koncerta sezone Squarci, ki bo nocoj ob 21. uri v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu na pobudo združenja CSCI in pokrajinskega odbomištva za mladinska vprašanja. Sezona ponuja nenavadna in res zanimiva glasbena srečanja. Nocoj bo nastopil Januš Trio (Giuseppe Paolo Cecere, Klena Molinari in Bruna Ferraro). Koncertom s podnaslovom»Me-lolog v obliki sonate za flavte, antična glasbila in re-citatorje«bo ponudil duhovno potovanje med antičnimi skladbami 13., 14. in 15. stoletja pa vse do sodobnih kompozicij 20. stoletja.
Koncert iz sezone Lipizer
V	okvira glasbene sezone društva R. Lipizer bo nocoj ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma koncert violončelista Severina Zannerinija in pianistke Roberte Torzullo. Tržaški duo bo predstavil spored skladb J. S. Bacha, L. van Beethovna in J. Brahmsa.
Igral bo duo Samar - Tortora
Združenje »Musiča aperta« prireja danes ob 18. uri v dvorani G. della Torre (na vogalu Garibaldijeve in Morellijeve ulice v Gorici) koncert dua Giorgio Samar (flavta) in Giorgio Tortora (kitara). Izvajala bosta skladbe M. Castelnuova Tedesca, C. Bollinga in A. Piazzole. Vstop je brezplačen.
Razstava živali v Romansu
V	okvira tradicionalnega sejma sv. Elizabete bo jutri in v nedeljo v Romansu tudi razstava perutnine, kuncev in prašičev z vrsto spremnih prireditev za šolsko mladino. Organizatorji napovedujejo prisotnost po dvajset pasem prašičev in kokoši, 15 vrst kuncev in pet gosi. Priredili bodo tudi izbor naj-večjega purana, na katerem so se že v prejšnjih letih domači rejci vpisali v knjigo rekordov tudi z več kot 30 kg težkimi primerki.
Zveza slovenskih
■JVV kulturnih društev_____________________
vabi na ogled gledališke predstave Bertoka Brechta v izvedbi Teatra Trotamora iz Šentjakoba v Rožu na Koroškem (Avstrija)
OPERA ZA TRI GROŠE
Režija: Marjan Štikar
Kulturni dom Gorica - danes, 20. novembra 1998, ob 20.30
razstezna pokrivala za kavče
POIMCHO
nove prešite odeje
GABEL
(sodelujte na nagradni igri)
in drugih znamk
bogata izbira darilnih artiklov za letošnje praznike
GORICA
ul. Morelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342
Večja skrb za ljudske hiše
Izkoristiti razpoložljivo financiranja Predlog za znižanje davka ICI
GONG za branje, prikaz knjižnic iz obeh Goric
Bibliobus pred ljudskim vrtom
Delegacija pokrajinskega sindikata najemnikov Sunia, ki jo je vodil tajnik Sergio Donda, je včeraj obiskala župana Valentija in ga opozorila na potrebo po hitrem ukrepanju, da se izkoristi 8 milijard dodatnih finaniranj, ki jih je zavod za ljudske gradnje IACP pred kratkim dobil od Dežele. V prejšnjih dneh se je namreč razširila zaskrbljujoča vest, da občina še ni izdala gradbenega dovoljenja za prestrukturiranje kompleksa v Ul. sv. Klare, kjer naj bi pridobili 38 novih stanovanj. Valenti je odvrnil, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano že meseca maja, manjkajo le še nekatera dodatna dovoljenja, ki so se izkazala za potrebna zaradi popravkov k načrtu, ki so ga zahtevali gasilci. Občina hiti, da bi dovoljenja iz-
Predavanje o evropski varnosti
Evropski poslanec gen. Luigi Caligaris in sen. Mitja Volčič bosta danes ob 16. uri v pokrajinski sejni dvorani predavala na seminarju o per-sektivah evropske integracije, ki ga prireja združenje »Dialoghi europei«. Tema današnjega šestega srečanja seminarja je skupna obrambna politika Evropske unije, Sveta Evrope, ZEU in Nato pakta.
dala v nekaj dneh, zato ni razloga za zamude pri gradbenem posegu.
Donda je tudi pozval župana, naj uprava čim-prej izbere območje za 20 novih stanovanj, ki naj bi jih IACP realiziral s 4 milijardami prejetih sredstev. Valenti se je obvezal, da bo sprožil potrebni postopek. Prav tako je izrazil pripravljenost, da preveri obstoj prostih poslopij v občinskem premoženju, ki naj bi jih dodelili za stanovanjske potrebe.
Predstavniki Sunia so nazadnje predlagali občini, naj za ljudske hiše zniža davek ICI na raven, ki velja za prvo hišo, IACP pa naj bi se obvezal, da bo tako prihranjen denar uporabil za vzdrževanje in obnovo poslopij, ki so danes neuporabljena zaradi dotrajanosti.
»GONG za branje«je naslov zanimive pobude Goriške knjižnice Franceta Bevka v sodelovanju z Državno posoško knjižnico v Gorici. Kratica GONG pomeni Gorico in Novo Gorico (po prvih črkah njunih imen). Namen pobude je tesneje povezati knjižnični in nasploh kulturni stvarnosti ob meji. Jutri med 9. in 12. uro bo pred ljudskim vrtom v Gorici bibliobus treh knjižnic (Bevkove iz Nove Gorice, Lavričeve iz Ajdovščine in Kosmačeve iz Tolmina) predstavil slovensko, tujo in mladinsko literaturo. Ob 12. uri bodo v Državni knjižnici v Ul. Mameli odprli razstavo Dve me*sti ob meji: Gorica in Nova Gorica v italijanskem založništvu, v novogoriški knjižnici (Gradnikove brig. 25) pa je od sinoči na ogled razstava Sodob-
ni slovenski literarni ustvarjalci iz obeh Goric. Jutri opoldne bo v goriski knjižnici tudi tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili program in namen skupnih prireditev, ki se bodo nadaljevale tudi v naslednjih dneh.
V	prvih štirih dneh prihodnjega tedna bodo namreč sledila še štiri srečanja. V ponedeljek ob 19. uri bo dr. Zlotan Jan v oddelku za mladino in odrasle v novogoriški knjižnici predstavil pisatelja Fulvia Tomizzo in njegov roman»Franzi-ska«. Ravnatelj Bevkove knjižnice Rajko Slokar in višji bibliotekar Boris Jukič bosta v torek ob 17.30 v Goriški knjižnici predstavila slovenski knjižnični sistem. Pogovor ob uporabi sodobne tehnologije bo vodil ravnatelj državne knjižnice dr. Marco Menato.
V	sredo ob 17.30 bodo v predavalnici državne knjižnice v Mamelijevi ulici predstavili večjezični slovar»Lingue d’Europa: dizionario pratico italiano-friulano-sloveno-tedesco-ingle-se«. Sodelujejo avtorja Marijan Brecelj in Gian-ni Nazzi ter prof. Lojzka Bratuž. Niz srečanj se bo sklenil v četrtek, 26. t.m., ob 19. uri v knjižnici v Novi Gorici kjer bodo predstavili knjižnični sistem v Italiji, FJk, goriski pokrajini in delovanje Državne posoške knjižnice. Sodelujejo ravnatelj slednje Marco Menato, predsednica združenja knjižnic FJk Miriam Scarabo, ravnatelj NSK iz Trsta Milan Pahor in Boris Jukič iz Goriške knjižnice.
GORICA / NA OBČINI
Danes prvo zasedanje 32. mittelevropskega posveta
Predsednik deželnega sveta Antonio Martini bo danes ob 9.30 v sejni dvorani goriškega občinskega sveta odprl 32. zasedanje mittelevropskih kulturnih sreCanj, ki ga prireja istoimenski goriški inštitut ICM. Na dvodnevnem simpoziju bodo obravnavali temo Poznavanje in predstave o narodih srednje in vzhodne Evrope. Številna bo prisotnost strokovnjakov iz Italije, Avstrije in Madžarske, kvalitetno pa bodo zastopane tudi Hrvaška, Slovenija, Poljska, Romunija, Slovaška in Jugoslavija. Temeljno vprašanje bo, kakšno medsebojno predstavo imajo v današnjem globali-ziranem svetu drug o drugem srednjeevropski narodi.
Danes dopoldne bodo splošnejši uvodni referati, popoldne bo govor o posameznih narodih in manjšinah. Posvet se bo nadaljeval še jutri dopoldne z zasedanjem, ki mu bo predsednoval madžarski ambasador Laszlo Szorenyi, popoldansko sklepno zasedanje pa bo vodil sen. Mitja Volčič.
V galeriji Ar*S bosta razstavljala svoja dela
TATJENA LUŽNIK in MATEVŽ ŠKUFCA
Umetnika bo predstavil JURIJ PALJK Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave
danes, 20. novembra 1998, ob 18. uri
Katoliška knjigarna, Travnik 25
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
KC BRATUŽ / PREDSTAVITEV
Dve publikaciji ob 40. Cecilijanki
Jutri zvečer in v nedeljo koncerta z nastopom dvajsetih pevskih zborov
JUBILEJNA
4)(D. CECILIJANKA
REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Sodelujejo zbori iz Tržaške in Videmske ter Koroške in Slovenije. Posvečena bo skladatelju Stanku Jericiju ob 70. življenjskem jubileju.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ V GORICI
KOMORNA DVORANA
^ Danes, 20. novembra, ob 18.30: predstavitev publikacije Ob 40-letnici Cecilijanke in zbirke priredb slovenskih ljudskih pesmi Stanka Jericija.
Zbirko bo predstavila prof. Franka Žgavec. Sodeloval bo MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča.
VELIKA DVORANA
** jutri, 21. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri: revija pevskih zborov. V nedeljo bo tudi podelitev priznanj zborom in zborovodjem za dolgoletno sodelovanje na Cecilijanki.
V komorni dvorani KC Lojzeta Bratuža v Gorici bodo danes ob 18.30 predstavili dve publikaciji, ki sta izšli ob letošnji 40. zborovski reviji Cecilijanki na pobudo Zveze slovenske katoliške prosvete. Prva obravnava pevsko revijo, druga pa je posvečena Stanku Jericiju ob 70-letnici, ki jo letos praznuje goriski zborovodja in skladatelj, in vsebuje zbirko njegovih priredb slovenskih ljudskih pesmi. Na današnji predstavitvi bo sodeloval tudi MePZ Hrast iz Doberdoba, ki bo pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča zapel izbor Jericijevih skladb.
Pevska revija bo na sporedu jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 16. uri bo v veliki dvorani centra L. Bratuža, pod pokrovitelj-
stvom pokrajinske uprave. Na 40. Cecilijanki bo sodelovalo skupno 20 pevskih zborov z Goriške, Tržaške, Videmske, Koroške in iz Slovenije. Na letošnji jubilejni izvedbi bodo med drugim podeh-li priznanja pevskim zborom in zborovodnjem, ki so v teh desetletjih največkrat nastopili na Cecilijanki.
Lažje ranjena
voznica iz Sovodenj
V križišču ulic Manzo-ni in Pascoli sta vCeraj ob 11. uri trčila fiat tipo, ki ga je upravljala 52-letna Maria Pierina Sclaunich iz Gorice, in fiat uno, na katerem se je peljala 48-letna Giovanna Curcio iz Sovodenj. Slednja je bila lažje ranjena na kolenu in glavi in se bo zdravila 5 dni.
GORICA
VHTORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Out of sight«. I. George Clooney.
VITTORIA 3 18.30-20.30-22.30 »The opposite of sex«. Rež. Don Ross, i. Cristina Ric-ci. Prep. ml. pod 18. letom.
CORSO Rdeča dvorana: 18.00-20.00-22.00 »II fanta-sma delTOpera«. R. Dario Ar-gento, i. Asia Argento.
Modra dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg.
Rumena dvorana: 17.00-18.30-20.30-22.30 »Gallo ce-drone«. I. Carlo Verdone.
TR22C
EKCELSIOR 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg.
GLEDALIŠČE
SKRD TRŽIČ v sodelovanju z Občino Tržič in pod pokroviteljstvom Pokrajine vabi na uprizoritev komedije Borisa Kobala »Afrika, ali Na svoji zemlji«, ki bo v torek, 24. novembra ob 20.30 v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopa SSG iz Trsta.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE tajništvo Gorica obvešča, da bo redni občni zbor v Četrtek, 26. novembra, ob 12.T5 na OS O. Zupančič v ul. Bralo v Gorici. Tradicionalna sindikalna večerja in družabnost bo v petek, 27. novembra, ob 19.45 v gostilni Franc v Sovodnjah.
3 OBVESTILA
SPDG - Smučarski odsek sporoča, da bo srečanje z Maurom Russianom o tehnični pripravi smuči v ponedeljek, 23. novembra, ob 20. uri na sedežu v Ul. Malta 2.
SLORI priredi danes ob 15. uri v konferenčni dvorani Kraške zadružne banke na Opčinah simpozij na temo Raziskovalna dejavnost med Slovenci v Italiji.
S_____________IZLETI
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE priredi 8. decembra avtobusni izlet v Laško z ogledom pivovarne Laško in okolice. Rok vpisovanja: 20. novembra. Za informacije: Magda Tomšič, tel. 882032 in Edi Pelicon, tel. 882214 (ob obrokih).
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787.
POGREBI
DANES - iz Gorice: 12.45, Maria Martellos vd. Germ iz bolnišnice Janeza od Boga v Romans; 13.15, Noemi Pach vd. Buiatti iz splošne bolnišnice v ZdravSCine.
V Tržiču: 11.45, Maria Ca-bras por. Beraldo iz mrliške veže glavnega pokopališča; 13.00, Maria Devide por. Delphi iz splošne bolnišnice v Isolo Morosini.
Sezonske novosti moških oblačil
^>x~ G0R,C* ul. Carducci 24
tel. 537561
bančni partner v poslovanju s Slovenijo IDdrugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Petek, 20. novembra 1998
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
H2
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
^EURO / NEMŠKI FINANČNI MINISTER V RIMU
Lofontaine in Ckampi predlagata »policy mix«
Usklajevanje ekonomskih politik za rast in delo
RIM - »Policy mix«, angleški izraz za usklaje-vanje politik - v obravnavanem primeru monetar-^6» proračunske in poli-tlke plač - je možna evropska pot do uresničitve cRja gospodarske rasti in odpravljanja brezposelno-sti, ki je stopil v ospredje v enajstih državah evra. Nakazala sta jo nemški fi-nancni minister Oskar Rafontaine in italijanski zakladni minister Carl o Azeglio Ciampi (na po-^etku AP) na skupni tiskovni konferenci po vCe-rajsnjih pogovorih v Ri-oru, na katerih je nemški Tninister relansiral »evropski pakt za delo«.
JavnoproraCunska in Ttionetarna politika v no-vf Evropi si ne moreta bili v nasprotju, sodelovati TTorata za gospodarsko Tast Evrope, za ohranjanje stabilnosti cen in za odpravljanje brezposelnosti, sta se strinjala niinistra, ki sta tudi potrdila že uveljavljena sta-hsca: da se mora evro roditi kot stabilna valuta, sad kulture stabilnosti, ki Se je uveljavila v vseh enajstih državah, in da je neodvisnost Evropske centralne banke (ECB) skupno bogastvo unije. Ministra sta zato izrazila upanje, da bosta Ecofin (koordinacija ekonomskih ministrov EU) in ECB vzpostavili kontinuirano konstruktivno sodelovanje in na osnovi skupnega ocenjevanja gospodarskih okoliščin iz-Vajali tako javnopro-mcunsko in monetarno Politiko, ki bosta omogočali gospodarsko rast In stabilnost. V skupnem tiskovnem sporočilu sta Ciampi in Lafontaine za-pisala, da je treba v Evro-Pi realizirati tako politiko plač, ki bo skladna s cilji rasti in stabilnosti, medtem ko bo treba za odpravo velikih notranjih neravnovesij v uniji izvesti strukturne reforme, ki so nkrati pogoj za okrepitev kompetitivnosti gospodarskih sistemov. V ta
namen je treba po mnenju Ciampija in Lafontaina uveljaviti metodo usklajevanja med socialnimi partnerji tudi v evropski razsežnosti, in to v okviru učinkovite koordinacije z monetarno in proračunsko politiko.
Kot rečeno, je bil boj proti brezposelnosti vezna nit pogovorov ekonomskih ministrov Nemčije in Italije, njun recept pa je prav v začetku omenjeni »policy mix«: potem ko sta bila uresničena proračunsko ravnovesje in stabilnost cen, se je treba zdaj angažirati za razvoj in zaposlovanje. K temu cilju morajo biti odslej usmerjene proračunska in monetarna politika ter politika plač, je poudaril Lafontaine, za katerega se doba omejevanja realnih plač izteka in se pojavlja problem premajhnega notranjega povpraševanja. Nemški finančni minister ocenjuje, da ni mogoCe zgolj izvažati, kajti zaradi finančnih kriz po svetu je taka usmerjenost tvegana, zato se je treba nasloniti tudi na notranje povpraševanje.
Ministra sta se vsekakor strinjala o potrebi po periodičnih razjasnitvah s centralnimi bankami o ekonomskih trendih, kar je osnova, za uresničitev omenjenega usklajevanja treh politik.
Toda ali je evropska politika za delo sploh mogoča? Lafontaine odgovarja pritrdilno, ven-
dar dodaja, da sama ekonomska politika ne zadostuje in da je potrebna tudi fleksibilnost, konkurenčnost ponudbe in stroškov, infrastrukture, usposabljanje. Tega se gotovo zaveda tudi Ciampi - Čeprav se je komentarju izognil.
V Parizu posvet za preverjanje možnosti evropske borze
PARIZ - Predstavniki devetih evrop-skih borz (Pariz, London, Frankfurt, Amsterdam, Madrid, Bruselj, Ziirich, Stockholm in Milan) se bodo sešli 27. novembra v Parizu, kjer bodo razpravljali o predlogu za ustanovitev skupne evropske borze. Zamisel se je rodila potem, ko je prišlo julija do stikov med borzami v Londonu, Parizu in Frankfurtu okrog predloga o povezovanju, proti kateremu so se takoj dvignile kritike ostalih evropskih borz. Sestanek v Parizu bo namenjen razpravi o procesu oziroma o etapah ustvarjanja vseevropskega delniškega trga, ki bi moral biti kompetitiven v planetarni dimenziji.
IMENOVANJA / TELECOM DOBIL POOBLAŠČENEGA UPRAVITELJA
Bernabe od nafte k telefonom, kjer ga čaka cela vrsta izzivov
Menedžer iz bocenske pokrajine je v šestih letih povedel Eni skozi privatizacijski proces do rekordnih rezultatov in širjenja na tujih trgih
RIM - Po polnomoCnem predsedniku (very povverful chairman) Gian Mariu Rossignolu, se za lomilo Tele-coma vrača opolnomoCeni pooblaščeni upravitelj, in sicer v osebi Franca Bemabeja (na posnetku AP), ki je šest let uspešno vodil enegetski koncern Eni. Profil pooblaščenega upravitelja s polnimi pooblastili je bil po svojem prihodu na mesto predsednika Tecoma ukinil ravno Rossignolo in s tem prisilil zadnjega pooblaščenega upravitelja, Tomasa Tommasija di Vignana k odstopu, nakar si je sam prisvojil velik del njegovih pooblastil, nekaj pa jih je razdelil med svoje sodelavce. Njegova kariera pa kljub temu ni trajala dolgo in tako je po zamenjavi z novim predsednikom Libonatijem napočil cas vrnitve k močnemu pooblaščenemu upravitelju.
Tako energetski kot telekomunikacijski holding imata zelo podobno težo na borzi in sta po tržni kapitalizaciji tradicionalno na prvih dveh
mestih lestvice. V obdobju nakupovalne mrzlice na Piazza Affari se je njuna borzna kapitalizacija približala 100 tisoč milijardam lir, danes pa niha okrog 80 tosC milijard. Eni in Telecom imata skupno tudi to, da sta med najvecjimi koncerni v Italiji, da sta bila oba v lasti države in sta danes privatizirana (Čeprav ohranja zaklad-
ništvo v Eniju daleC najveCji delež, medtem ko ima v Telecomu komaj 5-odstotnega), predvsem pa sta bila popolna monopolista, ki se danes »učita« z nelahkimi novostmi liberalizacije in proste konkurence. Toda za Bemabeja bo izziv odslej drugačen: pri Eniju se je vodilna skupina po pomiritvi podkupninskega viharja stabilizirala, medtem ko ga pri Telecomu Čaka nelahka naloga obnove vodilne ekipe, katere složnost je bila hudo načeta zaradi neprestanega menjavanja vodilnih ljudi in strategij.
Franco Bernabe se je rodil pred 50 leti v Sterzingu (Vipitenu) v bo-censki pokrajini in je znan kot zelo zadržan, a odloCen Človek, ki se zelo nerad pogovarja z novinarji in se ne udeležuje družabnih dogodkov. Energetski koncem je vodil skozi preobrazbo v delniško družbo in privatizacijo ter ga popeljal do rekordnih rezultatov, o Čemer priča lanski Cisti dobiček 5.118 milijard lir.
PODATKI / LUKA KOPER
NOVICE
Oktobra so pretovorili skoraj 900 tisoč ton blaga
KOPER - V Luki Koper so oktobra pretovorili 899.461 ton blaga, kar je za polovico vec kot v istem mesecu lani. Oktobra so naložili 186.584 ton blaga, razložili pa 712.877 ton, so sporočili iz Luke Koper.
Skupaj so v Kopru prvih desetih mesecih letos pretovorili dobrih sedem milijonov ton blaga, kar je za 21 odstotkov vec kot v enakem obdobju lani, vendar Se vedno za tri odstotke pod načrtom. Od tega je bilo nekaj vec kot dva milijona ton blaga namenjeno izvozu, pet milijonov ton blaga pa je bilo uvoženega. Slovenska podjetja so v tem obdobju v Luki naložila oz. razložila 2, 1 milijona ton ali 30, 3 odstotka blaga, za tranzit pa so pretovorili 4, 9 milijona ton ali 79, 7 odstotka blaga. NajveCji, skoraj 41-odstotni delež v ladij-
skem pretovoru ima v prvih desetih mesecih razsuti tovor, ki je za 37 odstotkov presegel količine v lanskem prvem desetmesecju, za 28, 5 odstotka pa letni načrt.
Podatki o ladijskem pretovoru blaga kažejo, da so oktobra v koprskem pristanišču pretovorili 343.190 ton blaga ali 38, 2 odstotka za Slovenijo, medtem ko je tranzit za zaledne države dosegel 556.271 ton ali 61, 8 odstotka. Največ blaga so pretovorili za Avstrijo (191.842 ton), sledijo pa Madžarska (80.731 ton), Slovaška (14.669 ton) in Češka (13.628 ton).
V koprski Luki so oktobra pretovorili 6644 kontejnerjev in 19.101 vozilo, v prvih desetih mesecih pa 56.761 kontejnerjev (za odstotek veC kot v enakem obdobju lani) in 176.379 vozil (za devet odstotkov vec).
Banka Italije vztraja pri krčenju pokojnin
RIM - Studijski urad centralne banke je objavil analizo, iz katere izhaja, da bo davčni pritisk v Italiji kljub »dobri volji, ki se kaže v zadnjem Času, lahko v prihodnjih letih padel le v neznatni meri«, medtem ko se utrjuje spoznanje, da bo treba »na srednji rok utrpeti moCno omejitev nekaterih socialnih storitev, v prvi vrsti zdravstvenih in pokojninskih«. V raportu je zapisano, da sedanja generacija prenaša izredno veliko breme in da so bili davki povečani tudi zato, ker se njihova raven ni zdela pretirano visoka. Analitiki zato ugotavljajo, da se ne kratek rok davčni pritisk ne bo mogel znižati v otipljivejsi meri, in dodajajo, da je socialna poraba v Italiji sicer le rahlo višja od povprečja Evropske unije, vendar nekatere njene komponente, v prvi vrsti pokojninska in zdravstvena, kažejo vznemirljivo visk trend rasti na srednji rok.
Prihodnji teden »poroka« Alitalie in KLM
RIM - Zdaj je vest uradna, kajti vCeraj so iz Alitalie sporočili, da bodo 27. novembra v Amsterdamu formalizirali »poroko« z nizozemsko letalsko družbo KLM. Gre za strateški sporazum (master coopa-ration agreement), ki ne predvideva izmenjave delnic, ampak ustanovitev dveh mešanih družb, eno za potniški in drugo za tovorni zračni promet. Dogovor bo v celoti operativen v roku dveh let in bo letalskima prevoznikoma omogočil prihranek za »nekaj sto milijard lir«, saj družbi načrtujeta, da bosta v treh do petih letih dosegli 20-odstotni delež na evropskem trgu, medtem ko znaša zdaj seštevek njunih deležev 15% (8% KLM in 7% Alitalia).
c	19. NOVEMBER 1998	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
sz	ameriški dolar	1642,00	1668,00
m N’	nemška marka	982,00	998,00
<£	funt Sterling	2.736,00	2.791,00
3 o	švicarski frank	1191,00	1216,00
W N h	belgijski frank	46,94	48,94
5	francoski frank	289,00	299,00
	danska krona	255,00	265,00
	non/eška krona	217,00	227,00
< u ^	švedska krona	200,00	210,00
Z V	kanadski dolar	1.045,00	1.085,00
|N <q	portugalski eskudo	9,13	10,03
š N	nizozemski gulden	863,00	888,00
	avstrjski šiling	138,40	142,75
	španska pezeta	11,13	12,23
M	grška drahma	5,59	6,39
	irski Sterling	2420,00	2500,00
	japonski jen	13,23	14,13
	avstralski dolar	1018,00	1088,00
	madžarski florint	6,50	8,00
	hrvaška kuna	240,00	265,00
X J	slovenski tolar	10,05	10,35
	
	
19. NOVEMBER 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1657,790
EKU	1947,410
nemška marka	990,020
francoski frank	295,240
funt Sterling	2770,17
nizozemski gulden	878,020
belgijski frank	47,993
španska pezeta	11,642
danska krona	260,370
irski Sterling	2460,660
grška drahma	5,896
portugalski eskudo	9,652
kanadski dolar	1067,480
japonski jen	13,929
švicarski frank	1204,790
avstrijski šiling	140,720 .
norveška krona	222,750
švedska krona	206,420
finska marka	325,610
		
		
19. NOVEMBER 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1642,00	1672,00
nemška marka	982,00	997,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	863,00	888,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt Sterling	2720,00	2810,00
irski Sterling	2419,00	2514,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	5,70	6,16
kanadski dolar	1054,00	1094,00
švicarski frank	1191,00	1216,00
avstrijski šiling	138,70	143,20
slovenski tolar	10,15	10,45
hrvaška kuna	252,00	272,00
					
					
| 19. NOVEMBER 1998		INDEKS MIB 30: +2,19			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	20.870	+1,80	Mediolanum	46.694	+3,47.
Bca di Roma	2.761	+0,07	Mediaset	12.223	+2,95
Bca Fideuram 9.457		+2,55	Mediobanca	19.436	+4,26
Bca Intesa	9.229	+2,88	Montedison	1.911	+2,13
Compart	1.326	-0,30			
Comit	11.426	+0,48	Olivetti	4.181	+ 1,25
Benetton	2.809	+0,10	Parmalat	2.912	+ 1,99
Edison	16.242	+0,44	Pirelli Spa	4.924	+0,02
Eni	9.821	+1,47	Ras	21.616	+ 1,66
Fiat	4.711	+0,87	Rolo	36.292	+1,38
Generali	60.598	+0,17			
Imi	25.011	—	San Paolo To	26.370	+3,74
Ina	3.947	+3,08	TIM	10.743	+2,79
Italgas	7.556	-0,25	Telecom Ita	12.824	+0,92
m	ljubljanska banka				
	Podružnica Milano				
DUNAJ / SKLEP ZVEZNE VLADE
SLOVENIJA / KOMISIJA ZA SLOVENCE PO SVETJJ
»Zelena luč« za novi sosvet za Slovence
Umestitvena seja bo 30. novembra na Dunaju
Predlog za zvišanje postavk za manjšino
V primeru z lanskim letom naj bi postavke zvišali za 7 odstotkov, kot za ostale resorje
DUNAJ/CELOVEC - S skoraj enoteno zamudo je avstrijska zvezna vlada na včerajšnji seji končno prižgala »zeleno luC« za konstituiranje novega sosveta koroških Slovencev pri uradu zveznega kanclerja. Prva seja novega, za štiri leta imenovanega sosveta, bo 30. novembra, na njej pa naj bi bila izvoljena tudi predsednik in podpredsednik tega posvetovalnega telesa.
Avstrijska vlada je s svojim sklepom potrdila dosedanji sestav sosveta, torej 16-Clansko telo. Obe osrednji politični organizaciji slovenske manjšine na Koroškem, Narodni svet (NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), bosta - kot doslej - imeli po štiri elane, socialdemokrati tri, ljudska in svobodnjaška stranka po dva ter Cerkev enega. Sprva načrtovane širitve sosveta na dva predstavnika štajerskih Slovencev vlada - očitno zaradi prevelikega odpora Ljudske stranke na Štajerskem - ni izpeljala.
Z imenovanjem štirih elanov NSKS in štirih elanov ZSO je zvezna vlada potrdila dosedanjo pariteto obeh osrednjih političnih organizacij slovenske manjšine na Koroškem in ni zadostila zahtevi Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je v osemčlanskem delu manjšinskih organizacij zahteval novo razporeditev in sicer v razmerju 6:2 v korist NSKS. Prav tako vlada ni upoštevala zahteve slovenske Enotne liste, ki je zahtevala vsaj en sedež v osemčlanskem delu političnih strank oz. Cerkve.
Kot elani novega sosveta za koroške Slovence so bili potrjene naslednje osebnosti: NSKS - predsednik Nanti Olip, učitelj Stefan Kramer, pravnik Rudi Vouk, gospodinja Marija Mak; ZSO - predsednik in dosedanji predsednik sosveta Marjan Sturm, predsednica DS slovenskih socialdemokratov Ana Blatnik, podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Helena
Verdel in zbornični svetnik v koroški kmetijski zbornici Janko Zwitter; SPO - župan na Suhi Ger-hard Visotschnig, nameščenec Stefan Oražej, podžupan v Železni Kapli Engelbert Ojster; ČVP -župan v Pliberku Raimund Grilc, občinski odbornik v Rožeku VValter Richau; FPO - šolski ravnatelj VVerner Kuglitsch, občinskao-dbornica v Dobrli vasi Erika Piuk; Cerkev - vodja slovenskega dušno-pastirskega urada Jože Marketz.
Predsednik ZSO Sturm je sklep vlade komentiral z zadovoljstvom. Posebej je izpostavil, da je Avstrija s tem uradno potrdila enakopraven in enakovreden položaj obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev. Napovedal je tudi, da se bo vnovič potegoval za predsedniško funkcijo. NSKS, ki je vložil pritožbo tako glede izbire elanov kot tudi predlaganega sestava novega sosveta, včeraj še ni zavzel stališče do vladnega sklepa.
Ivan Lukan
LJUBLJANA - Člani parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so včeraj podprli vse predlagane amandmaje k predlogu proračuna za prihodnje leto, ki se nanašajo na skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu. Večino dodatnih sredstev, ki jih predvidevajo amandmaji, naj bi črpali iz tekoče proračunske rezerve.
Poslanci so soglasno podprli tri amandmaje, ki jih je predlagala komisija, večina pa jih je glasovala še za devet amandmajev, ki so jih predlagali posamezni poslanci ali skupine poslancev.
Predlog proračuna za prihodnje leto za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu sicer predvideva skupno 1, 5 milijarde tolarjev
sredstev oz. toliko, kot letos (indeks 100). Za podporo Slovencem v zamejstvu naj bi namenili 1, 3 milijarde SIT, za Slovence po svetu pa 174 milijonov SIT.
Komisija pa meni, da je to premalo, in predlaga, da se proračunske postavke Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zvišajo za sedem odstotkov, s Čimer bi zagotovili realni obseg sredstev na ravni prejšnjega leta. Tako so poslanci podprla amandma komisije, po katerem naj bi se postavka aa pomoč Slovencem po svetu povečala za 12 milijonov SIT. Drugi amandma komisije pa predvideva, da se postavka za podplore slovenskim manjšinam v sosednjih državah poveča za 91 milijonov SIT. Obenem je komisija podprla predlog Iva Hvalice (SDS),
KOROŠKA / DE2ELNOZBORSKE VOLITVE
Čakanje na strokovno mnenje o volilnem zakonu
CELOVEC - Bodo prebivalci Koroške na dežel-nozborskih volitvah 7. marca 1999 volili po starem, skrajno restriktivnem volilnem zakonu, ali pa bo deželni zbor v zadnjem trenutku le še znižal volilni prag od sedanjih deset na štiri ali pet odstotkov? Na to vprašanje še vedno ni odgovora, kajti za sredo obljubljeno izvedeniško mnenje salzburškega strokovnjaka za ustavno pravo Helmuta Schaferja do včeraj ni prispelo v Celovec.
Predsednik koroškega deželnega zbora, social-
demokrat Adam Unterrie-der, je novinarjem včeraj sporočil, da sicer vsak čas pričakuje pošto iz Salzburga, najprej pa bo stališče strokovnjaka posredoval deželnozborskim strankam. V primeru, da bi Schafer v svoji oceni ocenil, da bi pritožba proti sedaj veljavnem volilnem zakonu imela možnost uspeh, bi deželnemu zboru priporočil spremembo volilnih pravil, je dodal Unterrieder. Časovno da bi bila sprememba volilnega zakona možna, Ce bi deželni zbor začel s postopkom najkasneje sredi decembra letos. (IL)
SREDNJEEVROPSKA POBUDA / PRIHODNJI TEDEN
V Gorici mednarodni seminar o manjšinah
Zasedanja, ki mu bo predsedoval sen. Volčič, se bo udeležil tudi podtajnik Ranieri
GORICA - Konec prihodnjega tedna bo v goriškem avdirotiju dvodnevni posvet o stanju manjšin v državah članicah Srednjeevropske pobude. Posvet prirejata sekretariat Srednjeevropske pobude in mednarodni sociološki inštitit ISIG v sodelovanju z zunanjim ministrstvom, s tržaško univerzo in z goriško občino. Udeležili se ga bodo strokovnjaki in predstavniki vlad vseh držav članic Srednjeevropske pobude.
V Četrtek, 26. novembra bo govor o dveh specifičnih situacijah. Dopoldne bo namenjeno analizi stanja na Južnem Tirolskem. Pod predsedstvom senatorja VBolciča se bodo za govorniškim odrom zvrstili številni strokovnjaki iz Avstrije in iz Italiji, ki bodo z vseh zornih kotov orisah mednarodno in notranjepoli-
tično rešitev južnotirolskega stanja. Kot znano, predlaga Italija Južno Tirolsko kot model za rešitev drugih spornih vprašanj, med drugimi tudi za rešitev stanja na Kosovu.
V popoldanskih urah pa bo govor o manjšinah na Madžarskem in v Romuniji. Gre, kot znano, za državi z velikim številom manjšin in za delno še nerešene dvostranske odnose. Tako bo zanimiva predvsem okrogla miza o stanju manjšin ob meji in o stabilnostnih učinkih manjšinske politike v obeh državah.
Naslednjega dne, v petek, 27. novembra bo dopoldne javno zasedanje komisije Srednjeevropske pobude za manjšine, na katerem bodo predvsem opravili primerjavo med okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in doku-
mentom o manjšinah, ki ga je sprejela Srednjeevropska pobuda. Na tem srečanju bodo sodelovali predstavniki vseh držav clanic SEP-a.
Sklepno zasedanje pa bo v petek popoldne vodil podtajnik v zunanjem ministrstvu Umberto ranieri. Slo bo za odprto razpravic o problemih jezikovnih manjšin, na kateri bodo sodelovah strokovnjaki in politiki vseh držav Clanic Srednjeevropske pobude.
Po koncu uradnega dela zasedanja, v soboto dopoldne, pa bo v Gorici zasedala delovna skupina Srednjeevropske pobude za manjšine. Na dnevnem redu bo predvsem ocena stanja manjšin v posameznih državah, pa tudi možnosti sodelovanja z nekaterimi nevladnimi organizacijami.
da se slednja postavka poveča za 200 milijonov SIT ter veC drugih poslanskih amandmajev, ki so se nanašali na iste postavke kot ko-misijini, vendar so vsebovali drugačne zneske. Temu je sicer nasprotoval Davorin Terčon (LDS), Ceš da takšne odločitve kažejo na neresnost komisije.
Predlog proračuna za prihodnje leto ne predvideva vec ločenih postavk za Svetovni slovenski kongres, Slovensko izseljensko matico in Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ampak jih vključuje pod skupno postavko "Ustavne obveznosti - podpora Slovencem po svetu". Poslanci pa se s tem niso strinjali, saj menijo, da je izrecna navedba vseh treh omenjenih ustanov potrebna zaradi njihove nadaljnje avtonomnosti. Zato so soglasno podprli predlog amandmaja, ki ga je pripravila komisija, da se postavka razdeli tako kot lansko leto z navedbo organizacij v proračunu samem.
Komisija je podprla še dva amandmaja, ki ju je predlagal poslanec Hvalica. Po prvem naj bi uvedb novo postavko - sofinanciranje radijskih in TV programov za Slovence po svetu v znesku 20 milijonov SIT, v skladu z drugim pa naj bi pri Upravi RS za telekomunikacije odprli novo postavko - RTV pretvorniki ob meji z Itabjo in avstrijsko Koroško v znesku 100 milijonov SIT.
Komisija je podprla še tri predloge amandmajev skupine poslancev s prvopodpisano Majdo Kre-gelj-Zbačnik (SDS) v zvezi s sredstvi za sanacijo Knafljevega doma na Dunaju. (STA-CR)
______LJUBLJANA / PO NOVI RAZSODBI USTAVNEGA SODIŽCA_
V nedeljo v Kopru ne bo volitev
LJUBLJANA- Ustavno sodišče je na včerajšnji seji soglasno zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti akta predsednika državnega zbora o razpisu rednih volitev v organe lokalnih skupnosti. Omenjeno pobudo je na ustavno sodišče vložil Metod Jazbec iz Kopra, ki se je v okviru letošnjih lokalnih volitev na listi Slovenskega foruma želel potegovati za svetnika v koprskem mestnem svetu. Upravno sodišče v Novi Gorici pa je zavrglo pritožbo koprske županje Irene Fister in predsednika občinskega sveta Lojzeta Perica zoper odločbo ustavnega sodišče, v kateri je ugotovilo neustavnost koprske občine in podaljšalo mandat občinskim organom v tej občini. Kot je za STA povedal vodja oddelka Upravnega sodišča v Novi Gorici Igor Lučovnik, so tožbo zavrgli, ker ima odločba ustavnega sodišča naravno splošnega akta, presoja takih aktov pa ni v pristojnosti upravnega sodišča.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi včeraj sprejetega sklepa zapisalo, da je Jazbečeva pobuda neutemeljena. Predsednik državnega zbora je z omenjenim aktom ravnal v skladu z zakonom o lokalnih volitvah. Poseben primer pa je nastal z odločbo ustavnega sodišča, s katero je odločilo, da je koprska občina v neskladju z ustavo ter da mora državni zbor najkasneje v enem letu po uveljavitvi te odločbe spremeniti in dopolniti zakon o ustanovitvi občin tako, da bodo na območju sedanje koprske občine ustanovljene nove občine v skladu z ustavo ter da se sedanjim
organom koprske mestne občine mandat podaljša do nastopa mandatov organov novih občin.
Ko bo zakonodajelec v skladu z omenjeno ustavno odločbo spremenil in dopolnil zakon o ustanovitvi občin, bo župan korpske občine moral razpisati volitve v organe novoustanovljenih občin po pravilih, ki so predpisane za predčasne volitve, naslednje volitve pa bodo opravljene po določbah zakona o lokalnih volitvah o rednih volitvah.
Tajnik Republiške volilne komisije (RVK) Marko Golobic je dejal, da bo odločbo ustavnega sodišča posredoval koprski občinski volilni komisiji ter posebni občinski volilni komisiji za volitve predstavnika italijanske narodne skupnosti s predlogom, da ta sklep preučijo ter ukrepajo v skladu z voljo ustavnega sodišča.
Po Golobičevih besedah se bodo na podlagi teh ustavnih odločb vse volilne aktivnosti v Kopru ustavile in se zapečatile, niti se ne bo ugotavljal izid oddanih glasovnic s predčasnega glasovanja.
Predsednik republike Milan Kučan je izrazil upanje, da bodo »pristojni organi v Mestni občini Koper in predvsem prebivalci občine Koper z razumevanjem sprejeli odločitev ustavnega sodišča in trezno ter brez političnih pritiskov premislili, kakšno občino želijo v prihodnje. O tem naj se odločijo v postopku, ki ga zahtevata ustava in zakon in ob tem tudi komu bodo na volitvah, ki bodo sledile razpravi o občini, zaupali urejanje življenja v njej«. Spoštovanje odločitve ustavnega sodišča po mnenju predsednika »utrjuje usta-
vna jamstva, da bo odločilni kriterij za ureditev lokalne samouprave v Mestni občini Koper volja ljudi, ki tam živijo, izražena demokratično in v zakonitem postopku«.
Vodstvo koprske občine se je takoj, ko je bilo obveščeno o odločitvi ustavnega sodiSCa, sešlo z občinsko volilno komisijo. V skupni izjavi za javnost po srečanju pa so zapisali, da je ustavno sodišCe v okviru včerajšnje obrazložitve prvič konkretno povedalo, da septembra sprejeta odločba ustavnega sodiSCa preprečuje izvedbo volitev v organe koprske mestne občine v nedeljo, 22. novembra, ko bodo volitve potekale po vsej Sloveniji.
Na podlagi včerajšnjega sklepa ustavnega sodiSCa, v katerem je med drugim ugotovljeno, da veljavna odločba, s katero je sodišče pred časom ponovno ugotovilo neustavnost Mestne občine Koper, se je popoldne sestala tudi občinska volilna komisija in sklenila, da od 16. ure ustavi izvajanje volilnih postopkov za izvedbo volitev župana, elanov občinskega sveta, svetov krajevnih skupnosti na območju Mestne občine Koper, razpisanih za 22. november.
Da ni vec pogojev in podlage za nadaljevanje volilnih postopkov je na svoji seji ugotovila tudi posebna občinska volilna komisija za izvedbo volitev predstavnikov italijanske narodnosti v občinske organe in v svet samoupravne skupnosti italijanske narodnosti ter prav tako sklenila od 16. ure dalje prenehati z izvajanjem volilnih postopkov. (STA)
VRSTA ODPRTIH VPRAŠANJ
Predsednik FJK Antonione zahteva srečanje z D’Alemo
Predsednik dežele Fur-lanije-Julijske krajine Roberto Antonione je zaprosil za »nujno srečanje« z ministrskim predsednikom Massimom D’Alemo, da bi se dogovorili o celovitem izvajanju tega, kar predvidevajo sporazumi za območji Trsta in Gorice. Antonione pravi, da so številne obveze uresničili, »vendar je treba še veliko postoriti«, pri Čemer omenja podaljšanje skladov evropskega objektiva 2 za obdobje 2000-2006, dokončanje hitre ceste na Tržaškem in uresničenje povezave z Rabo-jezom, preureditev ceste Gorica - Vileš v avtocesto ter dodelitev potrebnih sredstev goriški Občini za gospodarski preustroj območja. Antonione opozarja na potrebo po ponovni vzpostavitvi gospodarskega in družbenega ravnotežja v FJK, deželi, ki je teritorialno na obrobju, vendar danes v središču velikih sprememb.
Zorzinijeva in ugodna posojila
Deželna svetovalka SIK Bruna Zorzini Spetič izraža zadovoljstvo ob novici, da bo v prihodnjem deželnem finančnem zakonu predviden izdatek 80 milijard lir (za tri leta), s katerim bodo omogočali brezobrestna posojila za »prvo hišo«. Ob tem svetovalka spominja odbornika Ro-molija na obveze do tistih, ki so najeli posojilo za nakup stanovanja lacp. Zorzini SpetiCeva je namreC že predlagala spremembo člena 70 deželnega zakona 75/82, ki zanje določa obrestno mero v višini 8%, kar je višje od tega, kar zahtevajo banke.
^ALPSKO SMUČANJE / ŽENSKI VELESLALOM
Meissnilzerjeva kot »Herminator«
Najhitrejša v obeh vožnjah - Hrvatica Kastelic spet blestela - Hrovat 5. kljub napaki
park city - av-
strijka Alexandra Meis-snitzer je zmagovalka rugega letošnjega vele-slaloma za svetovni Pokal v olimpijskem aijk Cityju. Meissnit-zerjeva je v slogu rojaka »Herminatorja« Maierja Premagala vse tekmice, oosegla je najboljši Cas ako prve kot druge ^ožnje. Z zaostankom oveh sekund in 16 sto-rnk je drugo mesto zasedla Nemka Martina Er-*’ tretja pa je bila Birgit Jaeeb (1,59 m, 53 kg) iz tnehtensteina, ki je zaostala za dve sekundi in 26 stotink. Za največje Presenečenje je s četrtim testom vnovič po uvod-Oem nastopu v Soldnu Poskrbela še ne 17-letna f^rvatica Janiča Kostelič, ki očitno ni muha enodnevnica, o sebi pa pravi, da je boljša v slalomu in superveleslalomu kot pa v veleslalomu. Takoj za jB0 se je uvrstila najboljša Slovenka Urška
Hrovat (+2, 90). V drugi vožnji se je kljub hudi napaki popravila za pet mest. Favorizirana Italijanka Deborah Compa-gnoni je odstopila že v prvi vožnji.
»Ce mi enkrat spodleti, ni to nobena katastrofa. Proga mi ni bila všeč. Ni bila zahtevna, ampak izredno hitra,« je svoj poraz komentirala Deborah Compagnoni. Slabo so se odrezale tudi ostale Italijanke. Karin Put-zer je bila sicer po prvi vožnji peta, a je zdkrnila na 17. mesto. Uvrstitev v drugo vožnjo si je priborila le še Panzaninijeva, ne pa Kostnerjeva. Do novih točk se je z 20. mestom (+4, 06) od Slovenk dokopala tudi Nataša Bokal, ostale (Pretnar, Dovžan in Bračun so odstopile, Suhadolčeva pa se ni uvrstila med prvih trideset) pa niso zadovoljile.
Z zmago je Meissnit-zerjeva prevzela vodstvo
v veleslalomski in skupni razvrstitvi svetovnega pokala.
Končni vrstni red: 1.
Meissnitzer (Avt) 2:18, 13; 2. Ertl (Nem) 2:20, 29; 3. Heeb (Lih) 2:20, 39; 4. Kostelič (Hrv) 2:20; 76; 5. Hrovat (Slo) 2, 21:03; 6. Parson (Sve) 2:21, 05; 7. VVachter (Avt) 2:21, 06; 8. Roten (Svi) 2; 21, 23; 9. Flem-men (Nor) 2:21, 27; 10. Rey-Bellet (Svi) 2; 21, 31; 11. Duvillard (Era) 2; 21, 32; 12. Cavagnoud (Era) 2:21, 43; 13. Mit-tervvallner (Avt) 2:21, 49; 17. Putzer (Ita) 20. Bokal (Slo) 2:22, 19.
Svetovni pokal skupno: 1. Meissnitzer 180, 2. Flemmen 1299, 3. EVVrtl 106, 4. Heeb 78, 5. Kostelič 72, 6. Rey-Bel-let 66, 7. Compagnoni (Ita) in Parson 60, 9. Cavagnoud 51, 10. Piccard (Era) 50, 11. Hrovat in Nef (Svi) 45, 13. Ottoson (Sve) 36, 14. Pretnar (Slo) 32.
r ODBOJKA / SP ZA-MOŠKE n
Italija spet prepričljivo
Gladko proti slabim ZDA »Azzurri« jutri proti Kitajski
Italija - ZDA 3:0 (15:6, 15:2,15:12)
ITALIJA: Gardini 9+6, Meoni 4+4, Gravina 1+7, Papi 7+7, Bracci 7+14, Fei 1+0, Sartoretti 1+0, Pasinato 2+2. Libero: Cor-sano.
ZDA: Bali 2+1, Lam-bert 6+11, Eatherton 0+3, Hoff 0+10, Bamett 2+14, Romano 1+0, Sorensen 3+6, Nygaard 0+2. Libero: Sullivan.
CHIBA - V. 2. tekmo četrtfinale faze je Italija premagala ZDA mnogo bolj prepričljivo kot na kvalifikacijah. Za »azzur-re« je bila to najboljša tekma doslej. Bebetovo moštvo je kaznovalo vsako od številnih napak Američanov, katerim gre priznati olajševalno okoliščino, da so dan prej proti Rusiji igrali kar tri ure in izgubili v tie-breaku. Trener ZDA Doug Beal je bil po tekmi čm od jeze zaradi napak v sprejemu in bloku nje-
govih fantov.
Danes bo na SP spet prost dan, jutri bo Italija igrala proti Kitajski, v nedeljo pa proti Grčiji. Izidi 2. kola četrtfinalne faze:
Skupina G: Kuba - Kanada 3:1 (15:10, 10:15, 15:12, 15:5), Bolgarija -Argentina 3:2 (15:8, 16:17, 15:7, 10:15, 15:9), Brazilija - Južna Koreja 3:0 (15:13, 15:5, 15:9), Španija - Japonska 3:2 (15:5, 13:15, 15:8, 11:15, 15:12). Vrstni red: Italija, Nizozemska, Jugoslavija in Rusija 4, ZDA, Grčija, Ukrajina in Kitajska 0.
Skupina H: Jugoslavija
-	Grčija 3:1 (11:15, 15:3, 15:9, 15:5), Rusija - Kitajska 3:1 (15:8, 16:17, 17:16, 15:9), Nizozemska
-	Ukrajina 3:1 (14:16, 15:11, 15:8, 16:14), Italija
-	ZDA 3:0 (15:6, 15:2, 15:12). Vrstni red: Brazilija, Španija in Kuba 4, Argentina in Bolgarija 2, Japonska, Kanada in Južna Koreja 0.
NOVICE
Vse tri nosilke uspešne
NEW YORK- Vse tri dvoboje tretjega dne teniškega masters turnirja v New Yorku so dobile favorizirane postavljene igralke. Američanka Lindsay Davenport, prva nosilka, je premagala Francozinjo Sandrine Testud s 4:6, 7:6 in 6:0, njena rojakinja Monika Seleš je brez večjih težav s 6:4 in 6:3 opravila z obolelo rusko lepotico Ano Kurnikovo, medtem ko je bila Mary Pierce (Fra) uspešnejša od Amande Coet-zer (JAR) in ji prepustila le eno igro (6:1,6:0).
Atleti leta 2001 v Edmontonu
MONACO - Kanadski Edmonton bo leta 2001 gostil svetovno atletsko prvenstvo, so sklenili danes na zasedanju Mednarodne atletske zveze v Monacu. Edmonton, ki je zbral 22 glasov, je prepričljivo premagal vse tekmece, saj je ameriški Stanford dobil le dva glasova, Pariz nobenega.
»Pozitiven« prvoligaš
RIM - Se neimenovani nogometaš italijanske A lige naj ne bi prestal kontrole dopinga. Odkar so zaprli zdravniški center v Rimu opravljajo analize v Lau-sannu. Tja so doslej poslali 1187 epruvet in dobili doslej 454 odgovorov. Kot kaže naj bi šlo v primeru omenjenega nogometaša za uživanje marihuane.
Fiscihella in Capirossi v Pordenonu
PORDENON - Današnji gost pordenonske manifestacije Fieramotori bo dirkač formule 1 Giancarlo Fisichella. Srečanje z Jordanovim dirkačem bo v sejni dvorani upravnega sveta sejma ob 15.30. Jutri ob isti uri se bo tam mudil tudi svetovni motociklistični prvak Loris Capirossi.
ZOI2002: koliko panog?
S ALT LAKE CITY - Organizatorji zimskih olimpijskih iger leta 2002 Se ne vedo, ali jim bo uspelo v že tako natrpan spored iger uvrstiti tudi discipline, kot so Zenski bob, skeleton, nekaj tekem v snovvboardu in ženska nordijska kombinacija. »Želimo ugoditi željam Mednarodnega olimpijskega odbora (MOK), a bomo morali zato žrtvovati enega od treh prostih dnvov,« je povedala generalna .direktorica iger Cathy Priestner.
KOŠARKA / 8, KOLO V KVALIFIKACIJSKIH SKUPINAH LIGE PRVAKOV
SMUČANJE / NA NEVEJSKEM SEDLU
Ljubljančani popolnoma nadigrali grško moštvo - Italijani po vodstvu v I. delu izgubili v zadnjih minutah
Zamejsko prvenstvo 21.2
Še danes prijave za seminar za učitelje
SKUPINA D
Union Olimpija - Paok Solun 84:64 (49:28)
. UNION OLIMPIJA: Priče 2, Stepa-??a 14, Daneu 1 (1:2), Duščak 4 (2:2), Kraljevič 11 (1:1), Zdovc 10 (4:4), Tay-°r 5 (1:2), Jurkovič 11 (3:4), McDonald
(10:13), Mutavdžič 6.
PAOK: Coldebella 4 (2:2), Berry 13 U;4), Maslarinos 4, Balogiams 6 (0:2), Krrig 19 (11:11), Morales 15 (5:6), Gia-nulis 7 (i:3).
Prosti meti: Union Olimpija 22:28, AOK 22:28. Met za tri točke: Union pirnpija 2:8 (Zdovc 2), PAOK 2:8 (Ba-Jogianis 2). Osebne napake: Union uhmpija 21, PAOK 26.
. LJUBLJANA - Ljubljanski košarkarji ln zvest° občinstvo, ki je tokrat do zadnjega kotička napolnilo dvorano lvoli, so priredili še en nepozaben vecer, katerega "žrtveno jagnje" je bil s°lunski PAOK. Šesta zmaga in peta v mzu je Ljubljančane pripeljala do 2. mesta v skupini D oziroma do dokonč-ne Uvrstitve med prve tri ekipe.
Začetek je bil obetaven, saj je bilo P° treh minutah in 30 sekundah igre
že 11:0 in nato 13:1, tako da je moral trener Sherf Zvi zaprositi za prvo minuto odmora. Pomagala je le toliko, da je Balogianis zadel dve trojki in znižal na 16:9 ter za nekaj minut uravnovesil igro. V14. minuti pri izidu 37:24 je domači strateg Zmago Sagadin zamenjal celotno začetno peterko, podobno je počel tudi Zvi, a ni našel pravega pro-tiorožja za razigrane Ljubljančane, in sledila je nova serija. V dobrih treh minutah so igralci Uniona Olimpije, ki so se vsi že v prvem polčasu vpisah med strelce, naredih delni izid 9:0.
V prvi minuti nadaljevanja je razlika poskočila na 25 točk (55:30), toda Grki se niso predah. King in Beny, ki sta v prvem delu skupaj dosegla le 10 točk, ter Morales so izkoristili odsotnost Stepanije in Kraljeviča, ki sta imela po štiri osebne napake, ter v 7. minute prišli na 13 točk zaostanka (55:41). Čeprav so nato gostje zaostanek znižah celo na 10 točk (58:48), tako da je bila ogrožena razlika osmih točk, kolikor so Grki zmagah v Solunu (76:68), je bilo jasno, da se PAOK ne more vrniti v igro. To so potrdili McDonald, z 20
točkami najboljši strelec tekme, Jurkovič ter Stepania, ki je v 16 minutah igre dosegel 14 točk in zbral 7 skokov. Prav v zadnjih trenutkih tekme so Berryu popustih živci, udaril je Jurkoviča, in sodnik ga je upravičeno izključil.
Trener PAOK Sherf Zvi je po tekmi dejal: »Vedeli smo, da Olimpija v zadnjem času igra odlično, toda tako prepričljivega poraza res nismo pričakovah. Moji visoki igralci so v prvem delu povsem zatajih, kar je naša stalna težava, visoko prednost Olimpije pa je v nadaljevanju ni bilo moč nadoknadih.«
Ostala izida 8. kola: Teamsystem -Asvel 84:61, Samara - Real Madrid 88:109 (39:58). Vrstni red: Real Madrid in Union Olimpija 14, Asvel Viheur-banne 10, Teamsystem 8, Paok Solun 6, Samara 0.
SKUPINA A
Taugres - Varese 75:72 VITORIA - Varese po tem porazu zgublja možnost za osvojitev enega prvih treh mest v skupini. Italijani so se pritožih nad sojenjem (25:12 razmerje
v dosojenih napakah 32 prostih metov za Taugres, le pet za Varese). V prvem polčasu so imeh tudi devet točk pred-nosh (40:31 v 16. min.), tekmo pa so izgubih v zadnjih minutah. Tržačan Pozzecco je dosegel 21 točk, Galanda pa 16 (tudi sedem skokov), za Taugres je VVinters dosegel 14 točk.
Ostala izida 8. kola: Zaljgiris - Saratov 77:62 (43:33), Fenerbache - Pau
Orthez 78:71 (38:29). Vrstni red: Zaljgiris 12, Fenerbache 10, Pau Orthez in Taugres 8, Varese Malpensa 6, Saratov 4.
SKUPINA B
Izidi 8. kola; Panathinaikos - Gibona 83:70, Crvena zvezda - Efes Pilsen 71:72 (34:39), Maccabi - Manresa 81:55 (42:24). Vrstni red: Panathinaikos 16, Efes Pilsen 14, Maocabi in Manresa 6, Gibona 4, Crvena zvezda 2.
SKUPINA C
Izidi 8. kola: Alba - Kinder 75:72, Ulker - 01ympiakos 79:89 (43:31), CSKA Moskva - Zadar 66:68 (32:32). Vrstni red: 01ympiakos 14, Kinder 10, CSKA Moskva in Ulker Carigard 8, Zadar 6, Alba Berlin 2.
Na zadnji seji smučarske komisije pri ZSSDI v Križu so se člani posameznih društev dogovorili tudi za datume množičnih tekmovanj v alpskem smučanju pri nas. Tako bo letošnje zamejsko prvenstvo na sporedu 21. februarja na Nevejskem sedlu, Zimske športne igre pa bodo 7. marca na Trbižu. Organizator obeh tekmovanj bo letos SPDT. Tradicionalni pokal treh dežel bo v soboto, 27. februarja v priredbi koroškega kluba Šentjanž.
Danes bo zapadel rok za prijavo na predsezonski smučarski seminar za učitelje, ki ga bo ZSSDI organizirao 5. in 6. decembra na nevejskem sedlu. Seminar bo vodil
slovenski demonstrator A vrste Aljaž Lukman, ker število prijavljenih stalno narašča (za zdaj jih je že petnajst), pa bo verjetno Lukmanu pomagal Se kdo. Vpis je možen Se danes pri matičnih društvih.
Košarka: Kontovel že drevi ob 21.00
Tekmo 6. kola moške košarkarske D lige bo Kontovel odigral že nocoj. V telovadnici Doma pristaniških delavcev »Ervatti« se bo, s pričetkom ob 21. uri, pomeril z Lego nazionale. Gostje so na lestvici edini še brez točk. Za varovance trenerja Claudia Starca je to dobra priložnost, da vknjižijo tretjo zmago.
Obvestila
SK BRDINA vabi elane, simpatizerje, prijatelje in društva na PROSLAVO OB 10-LETNICI, jutri, 21. novembra ob 20. uri v Prosvetni Qom na Opčinah. Proslavo bo obogatila razstava fotografij 10-letne-8a društvenega delovanja.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo srečanje z Maurom Russianom glede tehnične priprave smuči pred sezono v ponedeljek, 23. t. m. ob 20. uri na sedežu društva v Ulici Malta 2.
ZSSDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, Ul. Cicerone 8, 3. nad. tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 16. nre. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998.
JK CUPA vabi elane na društveno večerjo jutri, 21. novembra, v restavracijo Sardoč v Prečnik. Prijave sprejemajo še danes, 20. t.m. na sedežu društva in pri Optiki Malalan na Opčinah, tel. 040-213957.
SK DEVIN prireja do 22. novembra sejem rabljene smučarske opre-jne v prostorih Kulturnega društva Prosek-Kontovel na Proseku, mik sejma, danes, 20. t.m. od 18. do. 20. ure, jutri, 21. in nedelja, • t.m. od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. Vračanje neprodane opreme bo v ponedeljek, 23. t.m. od 17. do 20. ure.
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI prireja v dneh 5. in 6. de-embra 1998 predsezonski smučarski seminar na Nevejskem sedlu. Informacije in vpisovanje pri matičnih društvih do da-nes> 20. novembra.
Danes igra za vas Totocalcio
Juventus - Empoli *	1
Milan - Lazio	1X2
Salernitana - Venezia	X2
Sampdoria - Vicenza	1
Udinese - Piacenza	1X2
Atalanta - Cosenza	X2
Cremonese - Temana	IX
Pescara - Monza	1
Reggiana - Torino	2
Reggina - Brescia	X2
Como - Pistoiese	1
Foggia - Palermo	X
Catanzaro - Cavese	1
Martin Guštin (letnik 1980) se je začel ukvarjati s karatejem pri sedmih letih pri Shinkai karate klubu. Pri desetih letih se je lotil tudi minibasketa pri Poletu. Prestopil je nato k Jadranu, pri katerem je, razen ene sezone pri Domu, igral v vseh mladinskih ligah. Karate je opustil leta 1994. Lani je prvič igral z Jadranovo člansko ekipo v C ligi in tudi letos nastopa z našo združeno ekipo, kot mladinec pa igra za Bor Friulexport. Prejšnji teden je Evelin Bulfo-ni pravilno napovedala 4 izide,
KOnjSke dirke piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Padova); Olkin-ton (1) v tej kategoriji ne bi smel imeti resnih konkurentov. Slediti velja solidnemu Soleridu (X). Spazio Nor (2) se bo boril s prvimi.
2.	dirka (Firence): Momenta In (X) bi lahko v vodstvu vztrajal do konca. Pešca Rab (2) je v odlični formi. Omembo zasluži Stile Op (1).
3.	dirka (Montegiorgio): možnost baze s konjem Ritz OR (X). Ottaviano OR (1) je na dobrih vajetih. Phil Collinsa (2) ne gre zanemarjati.
4.	dirka (Rim): Favorit je Oliber BI (1), Ce ne zagalopi-ra. Sandy Stroke (X) bi se lahko vmešal v boj za zmago. Nachod (2) lahko vse premaga, Ce naleti na ugoden dan.
5.	dirka (Turin); naš favorit je vztrajni Peru (1). Rosa del Ronco (X) je vajena po-
Martin
Guštin
dobnih shem. Upoštevaj Si-roneja (2)!
6. dirka (Sirakuza, galop): kobila Jaifa Band (X) bi lahko tudi zmagala. Diego Malin (2) išCe maščevanje. Heraklion (1) je po teži in jahaču med favoriti.
	
L — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	X2
drugi	1
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	IX
drugi	2
6. — prvi	12
drugi	X
Borovci ujeli Spilimbego
V košarkarski C2 ligi so tekme 7. kola odigrali že med tednom. Kot smo poročali že včeraj, je Bor Radenska z zmago proti Porto-gruaru končno prebil led. Dom Kmečka banka je bil prost. Popolni radi skupine B so sledeči: Bo Radenska -Portogmaro 71:66, POM Tržič - San Daniele 74:64, Itala - Santos 84:72, Robur Palmanova - Spilimbergo 88:61, Servolana - Latisana 79:80.
Vrstni red: Itala Gradišče in Latisana 14, San Daniele 10, Servolana, Portogmaro in POM Tržič 8, Santos in Palmanova 6, Arte, Bor Radenska in Spilimbergo 2.
Nekaj izidov A skupine: Manzano - Barcolana 79:63, Intermek - Intermuggia 69:59, ACLI Ronke - Porcia 69:66.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Od 10. do 20. decembra bo Stalno Gledališče Furlanija Julijske krajine predstavilo delo W. Shake-speareja »Hamlet«. Režija Antonio Calenda.
Gledališče Cristallo
V	Četrtek, 26. novembra ob 20.30, 27. ob 20.30, 28. ob 16.30 in 20.30 ter 29. ob 16.30, Gmppo Triestino predstavlja delo Lina Carpinterija in Mariana Faragune »Udrai nel mar che mormora (Maldobrie di terra e di mare)«. Režija Mimmo Lo Vecchio.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Danes, 20. in jutri, 21. novembra ob 20.30, 22. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suonan-do la nostra canžone«. Režija Gigi Proietti.
Kinodvorana Alcione
Ciklus osmih filmov v francoskem originalu
V	sredo, 25. novembra, Erič Rohmer »Racconto d’autunno« (Conte d’automne].
Avditorij muzej Revoltella
9. festival - Film in gore
V	sredo, 25. novembra ob 20.30, »Lecho du Thien shan« (Švica).
Gledališče Miela
Jesenske predstave v okviru Šalom Trst
Jutri, 21. in v nedeljo, 22. novembra ob 21.15, »Zakaj prav mi?«.
V	ponedeljek 23. in v Četrtek, 26. novembra »Kino Yiddish med dvema svetovoma«.
V	četrtek, 26. novembra ob 18.00, »Vzpon. Pionirji v Izraelu«.
Gledališče »Silvio Peilico«
Skupina narečnega gledališča L’armonia predstavlja »Prijatelje od Sv. Ivana« z delom »Sambe-ria (Una boheme triestina)«. Avtor in režiser Giu-liano Zannier. Predstave bodo danes, 20. in jutri, 21. novembra ob 20.30, v nedeljo pa ob 16.30.
OPČINE Finžgarjev dom
V	nedeljo, 22. novembra, ob 11.00 Otroška mati-
neja z lutkovnim gledališčem Papilu. Maja in Brane Solce »An ban pet podgan«..
BOUUNEC
Gledališče Franceta Prešerna
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno-pevsko predstavo »Stu ledi naj pride nutr«. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
SKD Primorsko - Mačkolje, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in ZSKD, priredi v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve. .
GORICA
Kulturni dom
Danes, 20. novembra ob 20.30, predstava »Opera za tri groše«, v priredbi ZSKD.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V torek, 24. novembra, ob 20.30 gostuje SSG s Ko-
balovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«
TOLMEČ
Gledališče Candoni
Jutri, 21. novembra, ob 21.00 bo nastopila Franca Valeri v delu »Mal di Ma(d)re«.
______________SLOVENIJA.................
NOVA GORICA Kulturni dom
Predstava Kulturnega hrama Moste RdeCa kapica, ki bi morala biti jutri, 21. novembra za abonma Mali polžek, zaradi bolezni v ansamblu odpade!
Danes, 20. in jutri, 21. novembra ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNally, »Master Class«.
LJUBLJANA
Mestno gledališče
SSG gostuje danes, 20. novembra, ob 22.00 uri s SosiCevo »Balerina, balerina«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Operna sezona
22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 23. novembra ob 20.30, G. Zagnoni - A. Specchi - E. Tatti - G. Ascolese.
Dvorana Tripcovich
V	ponedeljek, 23. novembra ob 18. uri, »Eno uro s Sonio Corsini«.
V	soboto, 28. novembra ob 21. uri, bo s svojim orkestrom nastopil Renzo Arbore.
Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra
V	sredo, 25. novembra ob 18.00 poklon Alfredu Schnittkeju, ob 20.30 Ensemble Viribus Unitis -LJ (Slovenija), skladbe italijanskih in slovenskih avtorjev.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 22. novembra, bo ob 18. uri v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mou-ret, Bach, Purcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Jutri, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
V	torek, 24. novembra, nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma z violončelistom Matisla-vom Leopoldovic Rostropovich. Dirigent Anton Nanut.
______________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 23. novembra ob 20. uri, koncert Isabelle van Keulen, violina in Aleksandra Rudin, klavir.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Jutri, 21. novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«.
V	Četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v soboto, 28. novembra ob 19.30, druga slovenska baletna simfonija.
Cankarjev dom
20., 21., 26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije.
V	nedeljo, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega.
V	torek, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir.
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli
V	sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini.
_______________KOROŠKA_____________________
Mestno gledališče Celovec
Danes, 20. novembra ob 10.30 - Aliče v Čudežni deželi (pravljica z glasbo). Ob 19.30 - La Travi ata (opera - G. Verdi).
Jutri, 21. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja.
BivSe konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstavo so podaljšali do 30. novembra, ogled možen ob delavnikih od 9. do 20. ure, ob torkih je muzej zaprt.
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do Zidov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt.
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od
10.	do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure.
V galeriji Penice bo do 24. novembra razstavljal Alfi o Caucci. Urnik: vsak dan razen ob nedeljah od 16.30 do-20.00.
Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu
Balestri si je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih.
Art Gallery (ul. S. Servolo 6): do 25. novembra razstavlja svoja dela Mladen Boškovic.
Galerija Torhandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«.
Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): v
petek, 27. novembra ob 19. uri, otvoritev razstave Daniele Frausin.
Studio d’Arte (Trg Giotti 8): jutri, 21. novembra ob 18. uri otvoritev razstave znamenitih ilustratorjev. Razstava bo odprta do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od. 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriške pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«.
V	Kulturnem domu razstavlja goriš ki slikar Hija-cint Jussa. Ogled možen do 1. decembra ob delavnikih od 9. do 13., in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami.
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
V	Galeriji ARS bosta razstavljala svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca. Odprtje razstave bo danes, 20. novembra, ob 18. uri v Katoliški knjigarni na Travniku. Umetnika bo predstavil Jurij Paljk.
VIDEM
Center »centro friulano arti plastiche«: do 29. novembra razstavlja slikar in scenograf Luigi Da-nelutti. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do
13.00	in od 17.00 do 20.00.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
______________SLOVENIJA___________________
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moc« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika..
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
PIRAN
Mestna galerija: do 20. novembra na ogled ob 10-letnici galerije Insula razstava Likovna dejavnost med 1989-1998.
KOPER
Galerija Meduza
Na ogled je razstava slik Zvesta Apolonia.
Kavarna Loža
Do konca novembra je na ogled razstava slik akademskega slikarja Toma Vrana. Urnik: vsak dan od 7.30 do 23.00, ob nedeljah od 14.00 do 22.00.
Palača Gravisi
Do 20. novembra je na ogled likovna razstava ob 10-obletnici galerije Insula »Likovna dejavnost med 1989-1998. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do
12.00	in od 16.00 do 19.00.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 20. novembra ob 19.00, odprtje razstave akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od 9. do 12. ure, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev.
Danes, 20. novembra ob 18.00 in 20.30, v nedeljo, 22. novembra ob 21.00 in v ponedeljek, 23. novembra ob 18.00 in 20.30, komedija »Dr,- Dooli-tle«. Režija Betty Thomas.
V sredo, 25. novembra ob 20.30 gledališka predstava, Dramma Italiano di Fiume, Thomas Mann: »Mario e il mago«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
IZOLA
Galerija Insula: razstavlja Tjaša Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od
17.00	do 19.00.
Galerija Alga: do 2. decembra bo odprta razstava slik Tee Tavzlja. Razstava bo odprta vsak dan od
10.00	do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je moZen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
KANAL
Galerija Rika Debenjaka: do 2. decembra je na ogled retrospektivna razstava akademskega slikarja Rudija Kogeja.
TOLMIN
Knjižnica Cirila Kosmača: do 30. novembra je na ogled razstava del Avgusta Černigoja.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
______________AVSTRIJA________________
POTRNA
Pavlova hiša 30
Do 21. novembra razstava fotografij fotoreporterja Maria Magajne. Urnik: vsak torek, Četrtek, petek in soboto od 15.00 do 19.00.

RAI 3
slovenski
program
Za r”sr: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Dorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Risanka: Padajoči zajec TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
9.45
9.55
11.30
11.35
12.25
12.50 13.30
14.05
15.00
15.50
17.30
17.45
18.00
18.35
Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Aktualno: Deset minut z Film: Sua maesta non concilia (kom., VB '66, i. Erič Morecambe)
Dnevnik
Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Varieta: Centoventitre Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: Komisar Rex Dokumenti: Kvarkov svet Variete za najmlajse: Sol-letico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Seri o), vmes risanke Hei-di, Princesa Sissi in nan. Zorro
Danes v parlamentu Informacije o prometu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Kviz: La Zingara Dokumenti: SuperKvark (vodi Piero Angela) Dnevnik
Film: A cena con gli ami-ci (kom.. ZDA '82, i. Mickey Rourke, S. Gut-tenberg, D. Štern) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
^ RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
	Variete za najmlajše,	MfJ	Nad.: Piccolo amore, 6.50	
	vmes risanke		Guadalupe	
	Nan.: Lassie		Pregled tiska	
	Nad.: Quando si ama,		Nad.: Zingara, 9.45 Alen,	
	10.10 Santa Barbara		10.45 Febbre d’ amore	
	Tg2 - Medicina 33		Peste e corna	
	Vreme in dnevnik		Dnevnik	
	Variete: I fatti vostri -		Aktualno: Forum	
	Vaše zadeve		Dnevnik Tg 4	
	Dnevnik		Kviz: Kolo sreče	
BEiii	Tg2 Navade in družba,		Nad.: Sentieri - Steze	
■	13.45 Tg2 Zdravje		Film: Tormento d’ amore	[JJu]
muj	Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in		(dram., It.-Sp. ’58, i. M. Thoren, M, Serato)	
				
	TV (vodi P. Limiti)		Kviz: OK, il prezzo e giu-	
	Kronika v živo: Vita in		sto	
	diretta, vmes (16,30,		Dnevnik	
	17.15) kratka poročila		Risanke	
	Vreme, poročila, šport		Nan.: La dottoressa Gib	
	Rubrika o izletih in poto-		(i. Barbara D’ Uršo, Fabio	
	vanih Sereno variabile		Testi)	
	Nan.: J.A.G. (i. C. Bell, D.		Film: La stangata (kom.,	
	James Elliott)		ZDA 73, i. P. Newman,	
	Loto ob 8-ih		R, Redford, R. Shaw)	
	VeCerni dnevnik Tg2		Pregled tiska, nato Ditelo	
	Variete: Serenate		a Solange, 1.50 Sabato 4	
Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, danes v parlamentu, vreme, Šport Film: II beneficio del dubbio (thriller, ZDA ’93, i. D. Sutherland) Brezdelje utruja?
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Sola v živo, 9.30 Mediateca,
10.30	Podobe, 11.00 Tempo
Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni,
13.30	Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo
Tgr - Sredozemlje Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Doc Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole (i. Samuela Sardo)
Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman TV film: Senza alcuna difesa - One of Her Ovvn (dram., ZDA '94, i. L. Loughlin, G. Evigan) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Italia Maastricht
Dnevnik, pregled tiska, kultura Fuori orario RAi šport
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Detektiv na razpotju,
12.30	Due per tre (i. Johnny Dorelli)
Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter TyIo) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Nel nome deli’ amore (dram., ZDA '95, i. Laura Leighton, Richard Crenna, M. Hayden) Kronika v živo: Verissi-mo
Variete: Superboll (vodi Fiorello)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Variete: Paperissima (vodita Lorella Cuccarini in Marco Clumbro)
Variete: Titolo (vodi Enzo lacchetti)
Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver (i. R. Dean Anderson)
Film:	Persuasione
(dram., VB '95, r. R. Mi-chell, i. Amanda Root) Šport studio, 12.25 Odprti studio
Kviz: Caccia alla frase Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Beverly Mills Variete za najmlajše, vmes risanke Risanke
SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek Nan.: La Tata Odprti studio, 19.55 Šport studio
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film: Sotto il segno del pericolo - Clear and Pre-sent Danger (pust., ZDA '94, i. H. Ford)
SP v smučanju: Moški
veleslalom, 2. tek
Odprti studio
Fatti e misfatti
Šport studio
Film
S TElE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Kviz: Cooperando Gledališče v Gorici Goldrush Zoom umetnost Glasba: Musichiamo Zoom umetnost Film: War Bus

MONTECARLO
19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Quincy Film: Spada di Damasco (’53, i. R. Hudson)
Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Film: Amerika danes (dram., ZDA ’93, i. A. Mac Dowell)
Aktualno: Dottor Spot Film: Avalon (dram., ZDA ’90, i. A. Mueller-Stahl))
(r* Slovenija 1 {p Slovenija 2
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor:
Kontaktna odd.: Jasno in glasno, 10.15 Parada plesa, 10.30 Znanje je ključ, 11.05 Pomagajmo si Oddaja TV Maribor: Na vrtu
Nad.: Brezglavo (VB, 5.) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Vstajenje
Predstava SSG Tsrt: Kža megle (Franček Rudolf) Mostovi, 16.50 Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Oddaja za otroke: Zlatko Zakladko, 17.50 ris. nan. Cofko Cof
Dok. serija: Izzivi prihodnosti - Robotska predsta-va(ZDA, 14. del)
Razpoke v času: Slovenski miti in legende -Zmajeva skrivnost Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport
Zrcalo tedna
Petka
Gostiivanje
Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Polnočni klub Koncert: Timna Brauer in Elias Meiri
Dok. serija: Izzivi prihodnosti (ZDA, 14. del) Razpoke v času: Slovenski miti in legende -Zmajeva skrivnost Napovedniki
9.00
9.30
10.00
10.25
10.55 11.20
11.45 14.05
16.25
17.00
17.25
17.55
19.00
19.30
20.00
20.55
21.45 22.15
23.50
0.40
Vremenska panorama Nan.: Mladostniške izpovedi (Brazilija, 20. ep.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zelandija, 47. epizoda)
Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 103. ep.) Nanizanka: Opremlje-valke (ZDA, zadnja ep.) Nanizanka: Lahko noC, ljubica (VB, 8. del, i. Ni-cholas Lyndhurst, Mi-chelle Homes)
Film: Mefisto (Madž.) Euronevvs TV prodaja
Nan.: Indaba (Fr., 19. ep.) Nan.: Čudežni otrok (ZDA, zadnja ep.)
SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek TV igrica: Kolo sreče Videoring
Videonovosti z Mojco Podelitev Bloudkovih nagrad (prenos iz Ljubljane) SP v smučanju: moški veleslalom. 2. tek Dok. serija: Velike romance 20. stoletja (5. del) Film: Utrgana tragedija (Srbija 1995, r. Goran Markovič, i. Danilo Bata Stojkovič, Lazar Ristov-ski, Milena Dravič)
Nan.: Sodišče (ZDA, i. P. VVettig, Brad Johnson) Nočni pridih Nan.: Izpovedi mladostnikov (Brazilija, 21. ep.), 1.10 A.S. (Nem., 13. ep.)
Koper
			Euronevvs
		10$	Otroška oddaja: Gugalnica
	TV PRIMORKA	1	Četrtkova športna oddaja Košarka: Union Olimpija - Paok (EL)
			Program v slovenskem je-
	16.10 Videostrani		ziku: Vec ljudi vec ve
	Videospot dneva		Primorska kronika
	Volitve 98: Predstavljajo		Dnevnik, šport
	se, 17.00 Soočenje kandi-		Otroška oddaja: Gugalnica
	datov: Občina Tolmin		Lokalne volitve: Samo-
	Kviz: Crkarija		predstavitev kandodatov
	Kako biti zdrav?	gjifn	Vsedanes aktualnost
	Videostrani		Potopis (vodita R. Giuri-
	Dnevnik, vreme		cin, S. De Franceschi)
	Hitov trenutek	Sto	Mednarodna obzorja
	Volitve 98: Predstavljajo		Vsedanes - TV dnevnik
	se, 21.20 Soočenje kandi-	5®jj	Folkest ’98
	datov: Občina N. Gorica		Pogovorimo se o...
	Glasbeni premor	$85	Vsedanes - TV dnevnik
	Dnevnik TV Primorka		
Radio Trst A
8'00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; S.10 Kulturne diagonale; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Enej Silvij Piccolomini (A. Rebula, r. M. Mahnič, 8.); 9.35 Glasba Za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične 9lasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MPZ Fantje izpod Gramade; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni Predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 2PZGIasb. matice; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Gllasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
iT30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8'30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Mati-noja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8'30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,17.30,19.30	Dnevnik; 6.05 Primorska Poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš
kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba;
13.45	Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
15.30	DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno;
18.45	Cma kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 izštekani.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Repriza;
12.05	Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Koncert Evroradia; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 21.30 Nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10..	00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel, 067-32147 žiro račun 51420-601-27926"
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREOISCE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE AKTI- „
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.15 najnižje -19 cm, ob 9.13 najvišje 50 cm, ob 16.05 najnižje -59 cm, ob 22.34 najvišje 28 cm. Jutri: ob 3.45 najnižje -15 cm, ob 9.39 najvišje 48 cm, ob 16.34 najnižje -58 cm, ob 23.10 najvišje 27 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............0
1000 m.............-4
1500 m.............-9
2000 m...........-13
2500 m ..........-16
2864 m...........-19
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Led nsMml jeefosM ledolomilec^
zebe tudi drugod po Evmpi
MOSKVA, BERLIN, RIM - Medtem ko se vsa srednja in vzhodna Evropa trese v prvem letošnjem mrazu, je na severu Daljnjega vzhoda položaj dobesedno dramatičen. Niti jedrskemu ledolomilcu Sovjetski Sojuz ni uspelo prebiti debelih skladov ledu, ki preprečujejo dostop do odrezanih vasi v severnem delu sibirskega Cukotskega polotoka. Sovjetski Sojuz ima na krovu zaloge živeža, sledi pa mu tanker z 12.000 tonami prepotrebnega goriva. Ledolomilec so ledeni skladi ustavili slabih sto milj pred obalo in samo čudež bi omogočil Sovjetskemu Sojuzu, da se prebije do obale. Izredno nizke temperature za ta letni Cas že dva tedna pestijo skoraj vso Rusko federacijo. Celo v evropskem delu federacije je živosrebmi stolpec zdrsnil na -10° in celo na -18° Celzija. Da bi bila mera polna, v Moskvi že teden dni neprestano sneži, tako da je v zadnjih tednih zmrznilo 20 ljudi, zavladal pa je pravi prometni kaos.
O prometnem kaosu poročajo tudi iz Nemčije, kjer je zgodnja zima včeraj povzročila veliko zmedo na nemških cestah. Zastoji so bili ponekod dolgi že veC-deset kilometrov, avtocesto med Hannovrom in Dort-mimdom pa so morali zaradi hude poledice celo zapreti. Se ponoči so bili številni vozniki zaradi nemogočih razmer prisiljeni ustaviti svoja vozila in prenočiti v njih, zgodilo pa se je tudi mnogo prometnih nesreč. Prvi letošnji sneg je seveda razveselil mlade, saj so snežinke še okrepile predbožično ozračje, kot zgovorno prikazuje naš posnetek AP iz Berlina.
O težavah in izredno nizkih temperaturah poročajo tudi iz drugih držav od Poljske do Romunije. Kot že nekaj zim pa je nad severno Italijo vladalo izredno mrzlo, a suho vreme. Tako so v Toplachu na Južnem Tirolskem izmeriti -16°, v Brunecku -10°. Se nižje temperature so zabeležili v gorskem svetu Veneta, in sicer -20° na Marmoladi, -18° na Prelazu Ci-mabanche in -14° v Misurini.
Za nameček je včeraj snežilo v srednji in južni Italiji. Najhuje je bilo v Potenzi in na odseku avtoceste Salemo-Reggio Calabria. Na Siti je zapadlo 15 centimetrov snega, s snegom pa se ubadajo tudi v višje ležečih krajih Apulije. Meteorologi za danes napovedujejo snežne padavine v srednji in južni Italiji. Kot vedno, ko se nad južnim Sredozemljem poglablja cik-lonsko območje, prodor hladnega zraka s severa povzroča padavine šele južno od Ancone. Sneg bi seveda lahko naletaval tudi v vzhodnih Alpah, na Primorskem bo pihala zmerna do moCna burja. VeC snežnih padavin bo v vzhodni Sloveniji.
Košček meteorita padel na gruzinsko mesto Rustavi
TBILISI - Na mesto Rustavi, ki lezi 25 kilometrov od gruzinske prestolnice Tbilisi, je padel meteorit. Leti Machvariani je pravkar zapeljal iz garaže, ko je opazil, da je natanko pred njegov avtomobil padel nenavaden koničast in sivkast predmet. Strokovnjaki so potrdili, da gre za košček meteorita, ki pa je na srečo tehtal le 5 dekagramov.
Do ukradenega avta s ključi iz stanovanja
BRUSELJ - Bruseljska policija se letos bori proti posebnemu načinu kraje avtomobilov. Po poročanju belgijskih medijev je letos zabeležila že veC kot 190 primerov, ko so zlikovci vlomih v stanovanje, poiskali ključe avtomobila in se z njim nato mimo odpeljali. Tatovi se osredotočajo na popolnoma nove avtomobile, predvsem na znamke BMW vrste 525S, mercedese serije E in Volksvvagnove golfe. Policija meni, da tatinska naveza informacije dobiva iz prodajaln avtomobilov.
Nedostojni slon pred palačo ZN
NEW YORK - Združeni narodi v New Yorku so se soocih s hudim problemom pred slovesnim odkritjem bronastega kipa slona s pretirano veličastnim spolnim udom v palači svetovne organizacije. Visokega predstavnika ZN je zaskrbelo, da bi ta atribut vznemirjal otroke. Preučiti so različne možnosti rešitve perečega problema, med njimi tudi najradikalnejšo - kastracijo. Francoska agencija pa ne poroča, za katero so se odločiti, ko je darilo kenijske, namibijske in nepalske vlade v sredo zvečer slovesno odstrl sam generalni sekretar ZN Koti Annan.
Kraljičino odlikovanje za hrabrega pilota
LONDON - Britanskega pilota lovca, ki mu je 12.000 metrov visoko v zraku razpadla pilotska kabina in je uspešno pristal na letalonosilki, je kraljica Elizabeta H. odlikovala z najvišjim odlikovanjem za hrabrost. Poročniku Martinu Londonu je v zraku nad Adenskim zalivom daleC od domaCe letalonosilke razpadel pokrov cockpita. »Začutil močno eksplozijo in povsod je bil prah. Delci perspexa so leteti po kabini in se mi odbijali od Čelade, zašli v motor in ga poškodovali. Sprednji del pokrova kabine se je se držal, počutil pa sem se, kot da vozim odprt športni avto s liitrostjo 300 milj na uro,« je grozo popisoval poročnik London, ki je uspel oddati klic v sili in svojega lovca Sea Hurrier z višine 12.000 metrov varno spustil na letalonosilko HMS Invincible. (STA)