Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZYBZE DELOTNIH LJUDI MESTA CELJA, ОКВАЈЖТ C В LJ A-O K O LI C E IN SOSTANJA I Celje, sobota. Н.потешђга 1953| LETO VI. — STEY. 45 ~ CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor. OdgOToriii «redaik Tone Maslo. Uredaiitvo: Celje, Titov tr( 1. Po^ pr. 12. Tel. аО-в7. Cek. raču* fca»-T-23« pri NB FLRJ v Celjn. Ti»k Celjske tiekarae. Četrtletna naro¿niBa im, polletna 9m, e«l»- UtM 40e din. Izhaja vsako sobote. PoitaiM plačana т gotoviut. O uspehih in neuspehih peiiticnega deli SZOL pred volitvami Ze v prejšnji številki smo napo- vedali članek tov. Borovšakove, ki ga danes na tem mestu priobču- jemo. Istočasno popravljamo гшра- he v članku prejšnje številke, kjer $mo pomotoina imenovali tov. Bo- rovšakovo za predsednika SZDL, ki je pa sekretar OO SZDL v okraju Celje-kolica. Prvo bi popravila napako v prejš- жјет članku in to, da nisem predsed- aik OO SZDL, temveč sekretar. Okrajni odbor Socialistične zveze de- lovnega ljudstva je imel s pripravami za volitve, tri seje. Vse ostalo politično delo se je odvijalo na terenu. Lahko trdimo, da so člani OO SZDL z nekaj izjemami svojo nalogo dobro izvršili, in dajali pomoč občinskim in vaškim odborom SZ. V parih primerih pa čla- ni zaradi svoje preobremenjenosti ▼ drugih sektorjih dela, ali morda iz dru- gih v2nx>kov dela niso mogli izvrševati dosledno svojih nalog. Tako smo na zadnji seji razrešili dva člana funkcije Okrajnega odbora So- cialistične zveze delovnega ljudstva, in sicer: Ušen Vinka, kateri ni bil še pri- soten na nobenem sestanku, ter se je na zadnji opomin opra viču in navedel, da je preobremenjen z drugimi nalo- gami ter tov. Stare Ivana, kateri se istotako ni udeleževal sej in tudi na poslednji opomin ni opravičil svojih Izostankov. Zavedati se moramo, da je naš okraj eden izmed največjih v republiki in, če ne bo forum kot je Okrajni odbor SZ kot kolektiven organ dosledno izvrševal svoje naloge in nastopal kot nosilec vse politične dejavnosti, ni mogoče doseči zadovoljivih uspehov. Ravno pri pred- pripravah za volitve lahko trdimo, da so se vsi člani zavedali velike odgovor- nosti in dosledno izvedli sklepe, kateri so se sprejemali na sejah. Naše delo je bilo osredotočeno na pomoč občin- skim odborom. Odločili smo se za takle način dela: Sklicati občinske konferen- ce SZDL in na konference povabiti vse predstavnike množ. organizacij, vaške odbore SZDL in predstavnike obč. ljud. odborov. Nato izvesti vaške članske se- stanke. Na vseh konferencah so bili navzoči člani OO SZDL, kjer smo se podrobno pogovorili o nalogah ljudskih poslan- cev, o novih ljudskih skupščinah ter o novi metodi dela teh predstavniških teles tako, da je iz tega razpravljanja postalo jasno, za kakšne ljudi se bo SZ odločua pri predlaganju kandida- tov. Ker je le od kvalitetnega politič- nega dela odvisno, da se bodo na zbo- rih volivcev odločili za kandidate s ka- terimi bo zagarantirano uspešno delo najvišjih predstavniških teles, kar je odvisno od najtesnejšega sodelovanja poslancev z volivci. Potek teh konfe- renc in vodilne kampanje so v veliki večini organizacij vzbudile samozavest. Organizacije so ponovno oživele, ter se začele uveljavljati v politični borbi. To lahko potrdimo v glavnem za vse občinske org. SZ z majhnimi izjemami, katere so samostojno vodile naprej po- litično delo. Z vsem, kar smo razprav- ljali na občinskih konferencah, na ka- terih so povsod bili navzoči člani OO SZDL, je bilo treba seznaniti vse člane SZ. Zato smo po izvedbi konferenc pri- stopili k vaškim članskim sestankom. Tu je büo delo dokaj težje, pokazalo «e je, da so le maloštevilni vaški od- bori, ki bi samostojno vodili politično delo na vasi. Udeležba na članskih ▼aških sestankih je bua zelo različna, lahko trdimo, da je le na 50% teh sestankih bila zadovoljiva. Precej je takih vaških odborov, kjer ne zmorejo niti dobrega sestanka vaščanov. So pa tudi pogosti primeri, kjer se sestankov ne udeležujejo niti odborniki, ter bo marsikje treba pristopiti k izvolitvi no- Tih odborov. Občinski odbori, kot Okrajni odbor SZDL bo v bodoče moral dosti več po- zornosti posvetiti utrditvi osnovnih or- ganizacij, da se bodo le-te v polni meri uveljavile kot političen činitelj na vasi. Delo SZDL je bil odraz udeležbe na zborih volivcev. Udeležba na zborih vo- livcev in razpravljanje o pomenu vo- litev ter konkretne razprave o kandi- datih, vso to je pokazalo močno zavest Tolivcev, ki so se v polni meri zavedali pomena in važnosti volitev in so z jasnim političnim kriterijem glede oseb- nosti kandidatov presojali in se ni ni- kjer pripetilo, da bi skušali vsiliti za kandidate pasivne ali nesposobne ljudi. Člani Okrajnega odbora so prisostvo- vali od 63-tih zborih volivcev na 52 zborih in p>omagaIi objasnjevati gospo- darske in politične probleme. BUi so tudi primeri, ko je bilo treba zaradi slabe udeležbe sklicevati dvakrat zbore Tolivcev. Pri ugotavljanju vzrokov se je pokazalo, da je vzrok slabe udeležbe le malomarno obveščanje. Posebno obe- ležje so dale predvolilnim pripravam mogočne demonstracije proti krivičnemu sklepu AngUje in Amerike. Zbori vo- livcev so se pretvorili v protestna zbo- rovanja, ki so bua izraz socialistične državljanske zavesti, dokaz odločnosti, borbenosti in pripravljenosti za borbo proti italiianskemu imperializmu in proti vmešavanju v naše notranje aadeve zapadnih velesil. Velika pred- volilna zborovanja, na katerih so na- stopili vsi najvidnejši in najbolj go- spodarsko in politično razgledani to- variši republiških in okrajnih vodstev, so obrazložili volivcem notranjo in zu- nanjo politično situacijo ter gospodar- sko perspektivo socialistične graditve. Ta predvolilna zborovanja so povod ši- rokega razpravljanja o političnih in gospodarskih problemih na sedanjih ožjih sestankih. Kandidatne liste so bue vložene pred rokom. Na sestankih občinskega političnega aktiva se je na- pravila analiza dosedanjega izvršenega dela, do izvedb zborov volivcev. Ta analiza nam je podala jasno sliko de- lavnosti ali nedelavnosti političnih de- lavcev, kar je nujno nadoknaditi z drobnim individualnim političnim de- lom. Nadaljnja naloga je, seznanti z vsem do sedaj obravnavanim materialom sle- hernega volivca, kar bomo uspeli z drobnimi vaškimi sestanki, in z indivi- dualnim političnm delom. Na teh drob- nih sestankih pride do izraza razprav- ljanje o konkretnih političnih in gospo- darskih problemih na vasi, predmet razpravljanja je tudi davek, zakon o zemljiškem skladu, zakon o zaščiti goz- dov — gozdni sklad, sečna dovoljenja, elektrifikacija, graditev cest itd. Po- plava vseh teh problemov često za- megli razpravljanje o utrditvi vaških odborov SZDL, vključevanje članov v org. SZDL, plačevanje članarine, katera je v mnogih primerih v zaostanku za celo leto ali pa so primeri, da je čla- narina pobrana in je ostala nekje v predalu mize. ni pa niti izključeno, da ni ostala v žepu posameznikov. Zelo velika napaka je v tem, da nekateri odbori pobirajo članarino za vse leto in je tu res težava v primeru, da je pri neki hiši 5 ali 6 članov, ki morajo plačati članarino za vse leto naenkrat. Zato naj odbori skrbe, da bodo po- birali članarino največ za dobo treh mesecv skupaj. V tem primeru ne bo problem, da naši člani ne bodo plačali članarino. Tudi v plačevanju članarine se kaže zavest posameznih članov. Premajhno aktivnost so pokazali od- bori pri razprodaji blokov za voli'ni sklad. Zbiranje sredstev za volilni sklad mora biti postavljeno na najširšo osno- vo. Vsak državljan naj prispeva po svo- jih močeh, kajti zbiranje sredstev za volilni sklad ne pomeni zgolj finančne akcije, temveč splošno razgibanje in Individualna agitacija. Delo, ki so ga opravile organizacije SZDL in vložen trud požrtvovalnih čla- nov se ne da opisati v enem samem Članku. Smatram, da je osnovna naloga vsega političnega aktiva, da pod no- benim pogojem ne dovolimo, da bi ta široka politična aktivnost, ki je bua dosežena ob pripravah za volitve z za- ključkom volitev upadla. Tovariš Šumrada Vinko, sekretar Okrajnega komiteja ZK9 PO VOLITVAH V OKRAJNI ZBOR PROIZVAJALCEV Prvi del letošnjih volitev, volitve v okrajne Ln mestne zbore proizvajalcev so za nami. Proizvajalci so z veliko vo- lilno udeležbo volili odbornike, ki jih bodo v prihodnjih letih zastopali v okrajnem zboru proizvajalcev. Ta zbor je tudi volilno telo, ki bo izvolilo po- slance v republiški zibor proizvajalcev, a slednji v zvezni zbor proizvajalcev. S tem se dopolnjuje naš celotni zakono- dajni sistem. Proizvajalci bodo v bodoče po svojih voljenih predstavnikih sood- ločali o celotnem gospodarskem razvo- ju, tako v zveznem kot v slovenskem in lokalnem merilu. To je zahtevala nuj- nost, da se dejansko stanje demokra- tičnega upravljanja po proizvajalcih vskladi z ustreznimi oblikami v vseh voljenih predstavništvih delovnih lju- di. Zaradi tega je bila dosedanja Ljud- ska skupščina predčasno razpuščena in razpisane nove volitve v zvezni in re- publiške zbore, zvezni, republiške in okrajne zbore proizvajalcev. Za te volitve, ki so bue prve nepo- sredne volitve te vrste je bilo veliko za- nimanje delovnih ljudi za zbore proiz- vajalcev. Velika volilna udeležba kaže, da so bui volivci dobro poučeni o po- menu volitev. Pregled volilnih rezulta- tov po volilnih enotah v skupinah in- dustrije in kmetijstva nudi naslednjo sliko: Glej razpredelnici na 2. strani. Skupno je bilo izvoljenih 59 odborni- kov v okrajni zbor proizvajalcev. Sku- pino industrije, trgovine in obrti zasto- pa 42 odbornikov. Od tega je 19 delav- cev, 12 nameščencev, 1 intelektualec, 5 direktorjev in 5 obrtnikov. Po posa- meznih panogah.so zastopani takole: rudarji 7, tekstilci 6, kovinarji 4, les- ni in gozdarji 3, keramiki 3, usnjarja 2, gradbenika 2, električar j a 2, promet 1, trgovina 3 in gostinci 4. Obrt zastopajo 1 drž. obrt. mojster, mehanik ter 4 privatni obrtniki: 1 me- hanik, 2 pleskarja in 1 mizar. Sestav je zadovoljiv in v glavnem od- govarja gospodarski strukturi okraja. Skupina proizvajalcev v kmetijstvu je zastopana s 17 odborniki, njihov so- cialni sestav je naslednji: večji kmetje 2, srednji kmetje 6, mali kmetje 4, v službi pri KZ 2, kmečka sinova 2 in agronom 1. Predvsem pada v oči sorazmerno do- bra volilna udeležba v veliki večini vo- lilnih enot. Presenetil je rezultat v kme- tijski skupini, ki je po svoji udeležbi nepričakovano presegel udeležbo v in- dustri jski skupini. Pri tem je treba po- udariti, da je bila visoka udeležba tudi po nekaterih občinah in naseljih, kjer pri prejšnjih volitvah rezultati niso bili najboljši, n. pr. udeležba na voliščih v občini Slivnica, volišče v Lesiônem, Dobjem itd. Brezdvomno so imeli ne- koliko vpliva na veliko volilno udeležbo lokalizmi raznih oblik, pri katerih so nekatere zadruge skušale za vsako ceno doseči izvolitev svojega kandidata. V glavnem pa je volilni uspeh rezultat pravilnega predvolilnega dela občin- skih in vaških odborov Socialistične zveze in tudi večine uipravnih odborov ICmetijskih zadrug. Pri sedanjih volitvah so izidi prvič brez odbitka upravičeno odsotnih, ki se po novem volilnem zakonu ne upošte- vajo pri volilnih rezultatih. Ker se na- haja določeno število volunih upravi- čencev v zbor proizvajalcev na orožnih vajah je tokrat število neupravičeno odsotnih visoko nad povprečjem. To je vplivalo na končni rezultat volilne ude- ležbe, ki bi bila v normalnih zunanje- političnih odnosih precej višja. Pregled upravičeno odsotnih volivcev je po po- datkih volilnih komisij v skupini indu- strije, trgovine in obrti 12%, ki pa ni docela stvaren in je nekoliko previsok. Tako jih Ì2dcazujejo volilne enote št. 8 »Juteks« 2alec, 21% volilna enota 11 Opekarna Loče, Lip Konjice 21%, vo- lilna enota 12 »Konus« Konjice 21%, volilna enota 18 Rudnik Laško 19%, vo- lilna enota 9 Keramična Libo j e 19%, kar verjetno ne odgovarja dejanskemu sta- nju. Tu je najbrž več neupravičene od- sotnosti dobrih političnih priprav, zlasti pravočasna briga za udeležbo volivcev, ki stanujejo daleč od volišča in lažjih bolnikov. Veliki interes so pokazali za volitve tudi obrtniki, kjer je abstinenca ma- lenkostna in še to predvsem na voliščih, kjer ni bilo kandidatov-obrtnikov. Zato je tudi obrtništvo v našem okrajnem zboru proizvajalcev razmeroma močno zastopano. Bolj realen je 5.78% upravičeno od- sotnih v kmetijstvu, posebno, če upo- števamo poleg odsotnosti rezervistov mnogo večjo oddaljenost volivcev. Mno- go volišč je kljub temu volilo na 96%. Tako so volili na volišču v Pristavi II 100%, Polzeli 100%, v Ješevcu, občina Kozje 100%, Brdcu v 'občini Dobrna 100%, Vel. Pirešica 100%, v Zdolah, ob- čina Kozje 100%, volišče v Polju 98%, v Kozjem 98%, v Ratanski vasi 99%, v Zrečah 98%, Parižlje, obč. Braslovče 93%, Lemberg pri Smariu 97%, volišče Loče 97%, Založe 97%, Sešče 97% itd. Izpod 75 odstotkov oddanih glasov iz- kazujeta celotni volilni enoti Vransko, Tabor in Sentjurij, v drugih občinah pa volišča: Marija Reka 33%, Imeno 52%, Resnik 53%, Laško 59%, Vrh 59%, Drensko rebro 59%, Prevorje 65%, Li- bo j e 66%, Prebold 67%, Dob je, občina Lesično 68%, Skomarje 69%. Pri vsem tem pa zelo negativno pada v oči slab rezultat v 41. volilni enoti, kmečkih proizvajalcev v občini Vran- sko in Tabor, kakor tudi v 35 volilni enoti, ki zajema kmetijske proizvajal- ce občine Sentjurij. Zaradi lažjega pre- gleda navajamo rezultate ï>o voliščih 35. enote: Volišče Stev. volil. Volüo KZ Vransko 252 61 24 ?í KZ Prekopa 164 56 31% KZ Ločica 180 71 42% KZ Tabor 564 S35 59% Loke 281 212 75% Skupno: 1440 735 51% Politična situacija na Vranskem že da- lje časa ni dobra. Neodgovornost in brezbrižnost s strani članov ZK je že predčasoma narasla do take mere, da je organizacija sama sklenila svoj raz- pust, od prejšnjega števua 36 članov jih je v novi organizaciji ostalo le še polo- vica. Toda s tem ni bilo storjeno prak- tično ničesar. Mlačnost in malodušnost z močnimi malomeščanskimi tendenca- (Nadaljevanje na 2. strani.) Predsednik OSS Medved Albin - o vlogi inuspehihsindikalnih orga- ntzactf pri volitvah v zbore proizvajalcev Obiskal sem predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Celje, tov. Medved Albina, ki kandidira na 1. volilni enoti v Celju za republiškega poslanca. Ker tovariš Medved gotovo zelo dobro pozna gospodarske probleme Celja, saj je od- bornik MLO in član Sveta za gospo- darstvo in komunalo in bi mi tudi v tem pogledu vedel dosti povedati, sem se z ozirom na njegov položaj raje omejil na vprašanje delavskega zna- čaja. KaJco so orgajidzaoiie Zveze sindikatov oporavile svoje naloge pri volitvah v zbore proizvajalcev? Sindikalne podružnice na terenu me- sta Celja so po mojem zelo dobro od- igrale svojo nalogo. Včasih se je rado zgodilo, da so se sindikalne organiza- cije omejue predvsem na tehnično iz- vedbo volitev, medtem ko je politično delo dostikrat pešalo. Tokrat pa je bilo drugače. Deloma, pravzaprav največ zaradi tega, ker so volitve v Zbore proizvajalcev, tja do najvišjih pred- stavništev naše države, zgodovinska preokretnica, ne samo v našem notra- njem, temveč tudi v zunanjem delav- skem gibanju. Zbori volivcev so bui zelo dobro obi- skani, referati in poročila so bila do- bra in živa. Precej je na živahnost teh sestankov vplivala tudi naša borba za Trst. Tudi diskusija je bila dobra, če pa sem in tja ni bila čisto zadovoljiva, je temu vzrok, da so bili zbori voliv- cev sestavljeni iz več kolektivov, pa zaradi tega diskusija ni posegla v po- drobnosti. Tega pa ni mogoče pripisati nedelavnosti sindikalnih podružnic. V našJih centralnih listih so poročila o izidu volitev v Celju negirala dober imid volitev. Je bdia udeležba res tako slaba ali pa je bilo časopisje pomanj- kljivo informirano? Iz točnih podatkov Mestne volilne komisije, ki so brez dvoma resnični, posnemam, da je bilo v Celju le ma- lenkost več kot 3% abstinence med volilnimi upravičenci. Vsi ostali se vo- litev niso udeležili iz objektivnih raz- logov. Mnogo jih je bUo na bolezen- skih dopustih, precejšnje število pa od- pade na one člane delovnih kolektivov, ki so bui poklicani pod orožje. Imeli pa smo nad 40 primerov, ko so se ljudje vračali iz bolezenskih dopustov v svoje kraje, da bi izvršili svojo državljansko dolžnost. Ce vse to vzamemo v obzir, potem je slika ravno nasprotna, kot so jo časopisi prineslL Po teh podatkih bi moralo biti Celje med najboljšimi, če ne celo najboljše v republiki. Ker so v zbore proizvajjaloev voMli svoje predstavnike tudi obrtniki, bî tudi to vprašanje ne bilo odveč: kako sw le-td izvršiM svojo dolžmost? Mislim, da so v Celju obrtniki na splošno razumeli in izvršili svojo dolžnost. Drži pa, da je abstinenca v celotnem obsegu v glavnem zasluga ne- udeležbe nekaterih obrtnikov in njih uslužbencev v obrtnih obratih imela največji vpliv. Ker je Celje industrijsik!o mesto in sc problemi zdtnižujejo s problemi delav- stva, bi mi kot predsedniik OSS povedal nekaj več o delavskiii problemih mesta Celja? To vprašanje obsega zelo široko polje in bi ga bilo v obliki takega razgovora težko obdelati. Zato bom na to vpraša- nje odgovoril v obširnejši razpravi v naslednji številki vašega lista. Ker se volitve zelo hitro približujejo in ker vem, da si obiskal že mnogo se- stankov v svoja voliilmi enoti, bi mi od- govoril, kakšna je politična razgibanosii te enote in kaj so volivci na teh sestan- kih razpravljali? Volilna enota, v kateri kandidiram s tovarišem Jezemikom, je ta teden v največji predvolilni razgibanosti. Zboxl volivcev, razgovori z volivci so vsak večer, včasih pa tudi po dva na en večer. Ti razgovori so zelo živahni in dobro obiskani. Razveseljivo je, da se volivci zelo zanimajo za volitve in go- spodarske probleme. Imam nekaj pri- merov, da so volivci vpraševali, kakšno bo bodoče delo ljudske skupščine in kakšne so naloge bodočih poslancev ter kakšen je perspektivni plan mesta Celja. To je z ene strani zelo razveseljivo, z druge strani pa dokazuje, da SZ in ZK ponekod nista odigrali svoje vloge do- sledno in pojasnjevali volivcem stvari, ki bi jih morali že zdavnaj vedeti. Raz- veseljivo je to, da so se v razgovorih oglašali mnogi ljudje, tudi taki, ki se doslej niso aktivno udeleževali javnih politično gospodarskih razprav, manj pa je razveseljivo, da se člani ZKJ v tem pogledu niso dovolj založili. Tovariš Rehar Albin kandidira v zvezni zbor proizvajalcev v zvezni zbor proizvajalcev kandidi- rata v okraju Celje-okolica dva kandi- data, od katerih bo eden izvoljen za poslanca v zvezni zbor proizvajalcev kot predstavnik industrijske skupine. Tokrat je član uredništva obiskal tov. Rehar Albina, direktorja pri podjetju »Kovinsko podjetje« Zalee. Najprej je tov. Rehar na kratko povedal najvaž- nejše podatke svojega življenja in to na željo uredništva, ki želi, da bi se s temi podrobnostmi seznanili volivci širom olera j a. Tov. Rehar Albin je doma iz Petrovč., Je sin delavske družine. Pred vojno se je učil za železostrugarja pri privatnem podjetju v Žalcu, kjer je tudi danes v službi. Ob zlomu stare Jugoslavije je bU do leta 1942 v nemškem ujetništvu. Takoj ko se je vrnil domov se je po- vezal z narodnosvobodünim gibanjem in je leta 1944 stopil v partizane. Bil je komandir TVS-24 kuriske stanice v Savinjskem revirju. Po osvoboditvi je bü najprej zaposlen kot šef avtoparka na okrožju, potem je bil šofer v No- vem Celju, leta 1948 pa je bil postav- ljen za upravnika Okrajnega kovinske- ga podjetja v Žalcu. Od tam je bil premeščen za sekretarja Gozdnega go- spodarstva v Celje, potem je odšel v enoletno partijsko šolo v Ljubljano. Po končani šoli je bil sekretar tovarni- škega komiteja ZKS v Storah. Naposled se je zopet vrnil v Kovinsko podjetje v Žalec in prevzel mesto direktorja podjetja, kjer je še danes. Tov. Rehar je bil že član okrajnega komiteja ZKS, je odbornik Okrajnega ljudskega odbora in predsednik Sveta za notranje zadeve ter ljudski poslanec v Ljudski skupščini LRS. Tov. Rehar je članu uredništva od- govoril na tri vprašanja. Na katerih volilnih enotah so vas predlagali za kandidata v zvezni zbor proizvajalcev in katere zbore in se- stanke ste obiskali? Proizvajalci so me predlagali na 18 volivnih enotah. Obiskal sem precej ojasnil тоИтсет način volitev in še marsikaj drugega so se pogovorili. Zato je udeležba y Polju bistveno drugačna kot na Vranskem, kjer so komunisti pustili volUne pripra- ve v nemar. Osnovna parola abstinence na Vran- skem je bila visoki davki. Občina Vran- sko je obdavčena sorazmerno e ostalimi občinami okraja, kjer parole o previ- sokih davkih niso pogosto prihajale na zborih volivcev, v kolikor pa so prišle de njih, so bue skoro vedno odraz n^ado- volj stva zaradi nesorazmerja т davč- nem predpisu med posameznimi kme- tovalci. Ali je Vransko sicer »konom- sko zapostavljeno? V preteklih letih je dobila občina Vransko samo za elektri- fikacijo nad 4,700.000 din, za Zdrarstre- ni dom nad 1,000.000 din, a y dveh letih za izgradnjo ceste Praproče—Lipa dva milijona dinarjev. Samo v zadnjih letih je bilo občini Vransko na raznih pod- ročjih gospodarstva v celoti dodeljeno preko 8 milijonov dinarjev, čeprav so to nepopolni podatki. Sredstva, ki so jim bila dodeljena so rezultat pravüne go- spodarske politike pod vodstvom SZ in samo na osnovi takšne politike je bilo mogoče okrajnemu ljudskemu odboru dodeliti občini Vransko takšno pomoč. Na Vranskem to nekateri tolmačijo po svoje. Po njihovem mnenju je to oseb- na zasluga tamkajšnjega predsednika občinskega ljudskega odbora in bivše- ga odbornika Pečovnika in okrajnega odbornika Jurharja, ki sta uspela »izpu- liti« ta sredstva okraju. Tudi Kmetijska zadruga sama ni na- pravila niti svoje administrativno teh- nične dolžnosti za volitve. To čudn« zveni po raznih, po mojem mnenju ne- upravičenih slavospevih o tej zadrugi, ki so bui zadnje mesece т našem časo- pisju. Volilni rezultati občine Sent j uri j iz skupine kmetijstva prav tako dokazuje- jo brezbrižnost komunistov im. Soaiali- stične zveze v tej občini. Kar poglejmo rezultat: Volišče Stevüo volivcev Volil« % Sentjurij 164 78 47 Grobelno €8 S2 41 Kmet. pos. Sentjurij 7» iS M Sv. Jakob 141 §4 87 Blagovna 86» 144 68 Skupaj 801 §04 92,9 DokaE malomarnosti odgovomik po- litičnih ljudi ▼ Šentjurju м alabi Ta- lilni rezultati. Toda temu se ni čuditi. Okrajni aktivisti, ki eo prišli na dan volitev popoldne na pomoč, ж> našli upravnika zadruge mirno uživati ne- deljski ipočitek, a predsednik Kmetijske zadruge Kincl se je udobno počutil v krogu svoje družine. Nikjer ni bilo ču- titi organizacije Zveze komunistov, ne občinskega odbora SZ, niti zadružnega vodstva. Rezultati volitev v kmečki skupini v občini Sentjurij pri Celju niso odraz dejanske politične situacije pri volivcih, pač pa odraz slabosti in politične pasiv- nosti tamkajšnjih komunistov, občinske- ga odbora SZ ter lokalnega zadružnega vodstva. Aktivnost žena na voliščih je ugodno presenetila. Udeležba žena v industrij- ski skupini znaša 92% vseh volilnih upravičencev, a udeležba moških voliv- cev le 78%. Čeprav je nekaj moških volilnih upravičencev trenutno na orož- nih vajah, je vendar v volilnih rezulta- tih velika razgibanost žena za te volitve. Tudi v skupini kmetijstva je plus v korist žena, saj so volile 87,9%, a moški le 79,3%, v celoti torej v okraju v obeh skupinah žene 87,9%, a moški 83,3%. Ta rezultat dokazuje še nekaj drugega. Y kandidaturo za zbor proizvajalcev so bile sprejete le tri ženske, a izvoljena ena sama. Ali niso žene prav z udeležbo na volitvah dokazale svoje zanimanje za javno delovanje? Dale so krepko lekcijo političnim vodstvom v nekaterih tovar- nah kot so Tekstilna tovarna Prebold, Juteks v Žalcu, Tekstilna tovarna Šem- peter, tovarna »Volna« Laško, kcikor tudi političnim organizacijam SZ in ZK. Majhno število ženskih kandidatov do- kazuje potrebo stalnega dela za prema- govanje miselnosti o manjvrednosti žene, borbe za njeno dejansko enakopravnost. Volitve tudi dokazujejo, kako nagle »o se volivci navadili na glasovanje z listki. V obeh skupinah je bilo vsega le 1,5% neveljavnih volilnih listkov. Tudi glasovanje za prvega kandidata na list- ku, ki je bilo v preteklih letih zelo po- gosto, je pri sedanjih volitvah popolno- ma odpadlo in sploh ni vplivalo na izvolitev. Izkušnje Tolitev v zbor proizvajalcev niso popolno, vendar važno merilo po- litičnega razpoloženja ljudstva. Slabosti y posameznih tovarnah, občinah Ln va- seh opozarjajo, kje mora SZ bolj ener- gično prijeti za delo, poiskati vzroke nerazpoloženja in utrditi i)olitično enot- iiucL. jruiiuciii aKti v se mora jasno za- vedati, da večina reakcionarnih ele- mentov ni biLa upravičena voliti v zbore proizvajalcev, ker niso uslužbenci go- sipodarskih podjetij ali člani zadrug. V zibore proizvajalcev je lahko volüo le 40% volivcev, ki pridejo v poštev za volitve republiških in zveznih poslancev 22. novembra. Tudi privlačnost lokalnih interesov, združenih z lokalnimi kandi- dati, v veliki meri odpade. Na uspehih in neuspehih volitev v zbore proizvajalcev imajo organizacije ZK, SZ Ln sindikati izredno prilike utrditi svoje organizacije z novimi ljud- mi, ki so se pri volitvah izkazali v pred- volilnem in volilnem delu. Istočasno pa morajo očistiti svoje vrste nepotrebnega bremena oportunistov, malodušnežev Ln raznih reakcionarnih ostankov, ki le dušijo zdravo rast političnih organizacij in ovirajo izvedbo še uspešnejšega deia. Volitve 22. novembra so tik pred nami. Njih značaj je poleg notranje važnosti izredno pomembna podpora našem« državnemu in političnemu vodstvu v borbi za pravice našega ljudstva i» ostalega demokratičnega ljudstva y Trstu. Tudi volüni listki so glasen krik preko meja, da je obramba naših pravic y coni A sestavni del naše velike borbe ea eociailizem. Kandidata Albin Medved in Stane Jezernik med volivci na Jožefovem hribu v aredo je bil v »Skalni kleti« pred- volilni sestanek za teren Jožefov krib, ki je prav lepo uspel. Volivci »o v ivo ji sredi pozdravili oba republiška kandi- data, tov. Medveda in Jezernik*. Tov. Medved je v svojem govoru omenil velike uspehe, ki smo jih v nail državi po osvoboditvi dosegli na go- spodarskem polju. Velike težave »m» imeli y gospodarstvu po objavi reee- lucije kominforma in zaradi politike, ki jo vodi proti nam Sovjetska zveza. Prikazal je v svojem izvajanju tudi slabo gospodarsko politiko predaprilske Jugoslavije. Za socialne dajatve daje- mo 11% narodnega dohodka. Proračun za socialne dajatve za leto 1954 znaša samo v Celju 2 milijardi 300 muijonov dinarjev. Tovariš Medved se je dalje pomudil pri problemih našega mesta. Važea problem je regulacija Savinje, ■ ka- tero se ne bo moglo več dolgo odlašati. Predviden je prekop potoka Sušnice, izpeljava Koprivnice pod zemljo, re- gulacija Vogla j ne in drugo. Izpopolniti moramo obstoječo industrijo. Vprašanje Trsta je vsak dam héìi y ospredju svetovne javnosti. Toy. Jezernik je v svojih izvajanjih emenU uspehe, ki so bili doseženi v naših industrijskih podjetjih, ko so bila izročena v upravljanje delavcem, o y1o- gi komune v bodočem gospodarstvu i« nadaljnji izgradnji naše industrije. V bodoče bomo uporabili velik del na- rodnega dohodka za kmetijsko gospo- darstv«. Po izvajanjih obeh kandidatov ae je razvila živahna diskusija. Volivci s* želeli mnogo pojasnil posebno v zade- vah, ki se tičejo mestnega gospodar- stva in terenskih prilik. Tako so se volivci zanimali, kako je z gradnjo no- vih šolskih poslopij, ker to vprašanje je postalo že kritično, kako je z od- pravo škodljivih .cinkarniških plinov itd. Zelo važno je tudi vprašanje pre- skrbe prebivalstva s kurivom. Je pred durmi zima in mnogi še niso preskrb- ljeni 8 kurivom. Oba kandidata sta dajala p>ojasnila, odgovarjala pa sta volivcem tudi na- vzoča terenska mestna odbornika. Volivci so sklenüi, da se bodo 22. no- vembra stoodstotno udeležili volitev. U. C. (Razpredelnici s prve stremi) I. PROIZVAJALNA SKUPINA: INDUSTRIJA. TRGOVINA IN OBRT n. PROIZVAJALNA SKUPINA: KMETIJSTTO V toreR. dne 17. novembra ob IT. uri štev. 45 »Savinjski vestnik«, dne 14. nevemiDra 193* Sirarn I PODPREDSEDNIK OLG CELJE-OKOLICA TOVARIŠ KRIVEC O GOSPODARSKIH PROBLEMIH SVOJE VOLILNE ENOTE Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora in predsednik Sveta za gospo- darstvo tov. Krivec kandidira za po- slanca v republiško skupščino na ob- močju Rogaške Slatine. Ker se tov. Kri- vec nahaja v zdravilišču Novo Celje sem ga obiskal tam. Sprejel me je kljub svoji bolezni in je bil tega zelo vesel, da lahko vsaj preko časopisa spregovo- ri svojim volivcem o najvažnejših pro- blemih. Volivci vaše volilne enote vas gotovo pogrešajo na svojih volilnih sestankih in bi radi z vami reševali nekatere pro- bleme? Volivci na moji volilni enoti me prav- zaprav dobro poznajo. Zelo težko mi je, da se ne morqm udeležiti njihovih se- stankov in predvolilnih zborovanj. Na svojem položaju, ki sem ga pred bo- leznijo opravljal sem se podrobno se- znanil tudi s problematiko te volilne enote. Reči moram, da sem opazil pri nekaterih lokalistične težnje, ki si od moje kandidature in eventuelne izvo- litve obetajo nekakšno prioriteto. To pa zaradi tega, ker sem predsednik gospodarskega sveta, gospodarstvo pa je danes najvažnejši faktor v življenju naših ljudi. Le tem odgovarjam, da mora ljudski poslanec imeti pred očmi celotne koristi in napredek naše soci- alistične skupnosti, seznanjen pa mora biti do podrobnosti z lokalno proble- matiko svoje volilne enote Ln jo v okviru skupnosti tudi reševati. Kakšni so gospodarski problemi vaše Volilne enote? Voluni okoliš okoli Rogaške Slatine je zelo zaostal, mislim, v gospodarskem smislu. To je dediščina neljudskih re- žimov preteklosti. Rogatec (celotna ob- čina), potem Donačka gora. Sv. Rok, Sv. Florjan in še ostali kraji so pasivni. Tam je problem delovne sile zelo i>e- reč. Pa ne da bi jo primanjkovalo. Ljudje težko najdejo zaposlitev. To vprašanje bi se dalo rešiti na ta način, da bi v teh vaseh ustanovüi steklarske delavnice. Steklarna Rogaška Slatina bi v teh delavnicah zaposlila vaščane pri izdelovanju kristalne posode. Z ozi- rom na tradicijo te domače umetne obrti bi bilo to mogoče izvršiti. Tako bi hkrati rešili vprašanje delovne sUe in stanovanjskega problema, ker bi de- lavci lahko stanovali v svojih domovih. V teh občinskih brusUnicah bi bodoči delovni kolektivi ustvarili narodni do- hodek v korist svojih občui. Nekaj po- dobnega bi se dalo narediti tudi v Ko- stanjevici. Tudi kamnolom pri Sv. Roku bi bilo treba modernizirati, da bi lahko zaposlil večje števUo ljudi. V teh krajih je zelo pereče vpra- šanje vodovoda. Pomanjkanje vode ob- težuje življenje prebivalcev in živine, ki zaradi slabe vode boleha. Sotla je večkrat okužena in treba je misliti na zajetje zdravih virov. Tretje vprašanje elektrifikacije je tu- di zelo pereče. Doslej je büo na tem področju mnogo storjenega, vendar so Podpredsednik OLO Celje-okolica tov. Krivec v razgovoru z našim sodelavcem še vasi EKDd Bočem Kostrivnica, Sv. Florjan Ln nekateri drugi kraji brez električne napeljave, toda vsepovsod so priprgve že v polnem teku. Za kmečke predele je najvažnejša so- dobna obdelava zemlje. Predvsem je za te kraje najbolj donosno sadjarstvo. S tem v zvezi bo treba temeljiteje od- praviti kapar in ostale škodljivce, po- tem urediti nove plantažne nasade Ln drevesnice. Misliti je tudi treba na ob- novitev vinogradov, kjer je trsje že dotrajalo. Te naloge bodo morale izvr- šiti predvsem kmetijske zadruge. Dotaknil bi se še vprašanja zdravi- lišča. ZdravUišče Rogaška Slatina z od- piranjem novih vrelcev postaja vse bolj znano Ln rentabüneje. Seveda bo treba vložiti še precej sredstev, za kar bo pristojen predvsem okraj, da bo zdra- vilišče do popolnosti izkorLstüo naravne zaklade. Pa ne samo to. ZdravUišče sa- mo bo treba prej ali slej reorganizirati. Do sedaj je bUo zdravilišče, nalivalnica, kmetijsko posestvo in ostali obrati združeni pod eno samo upravo. Mnogo bolje bo, če se bodo stranski obrati upravno odcepili od centralizirane upra- ve. Na ta .način bo veliko več ljudi soudeleženih pri samoupravljanju, bo- doča samostojna podjetja pa se bodo morala bolj zanimati za obstoj Ln ren- tabilnost, medtem ko so do sedaj sem in tja računali pri ev. deficitu na dobiček kake druge panoge. Tov. Krivec je na zaključku izročil svojim volivcem pozdrave in jim želi, da bi v predvolilnem času rešui kar največ perečih vprašanj in storüi po svojih močeh kolikor mogoče za kul- turni gospodarski in i>olitični procvit svoje volilne enote. Jaz pa sem v svo- jem in (mislim, da sem prav storU) imenu volivcev njegove volilne enote želel tov. Krivcu hitrega okrevanja, da bi se čim prej lahko vrnU na svojo" dolžnost. Tako živahen sestanek ... o obnovi, davkih, noti ^oli, voliini udeiežbi in „zaiasnili vdovah" na voiilnem sestanicu v Lesičnem Komaj je končal dosedanji ljudski poelanec Sergej Kraigher svoj izčrpni govor, je po šolski sobi, ki so jo na- polnili ljudje do zadnjega kotička, za- šumelo kot bi odprl čebelni panj. Di- sikusija se je pravzaprav že začela, pre- den jo je najavil predsednik občinskega odbora SZDL. »Kako bo sedaj z davki,« je spraše- valo nekaj kmetov. Tovariš Kraigher jim je to lepo raztolmačil. Brkati možakar je tožil: »Pri nas je še vedno revščina. Obnova še ni kon- čana. V dolinah, so si sezidali palače, mi hribovci pa še nimamo poštene strehe nad glavo.« Tako priF>oveduje možak še naprej o »nepravilni« obnovi, ki je že več let glavna tema za obrav- navanja na sestankih v občini Lesično. »Saj dela pri vas sedaj posebna komi- sija za ta vprašanja,« îwjasni kmetu kandidat za ljudsko skupščino Mica Šlandrova. »Mnogo ste tudi sami krivi, da nimate vsi enako obnovljenih domov. Niste iz- koristili vseh možnosti, saj je okrajni ljudski odbor dal vaši občini do leta 1952 nad 30 milijonov za obnovo, poleg tega pa ste dobili za obnovo še večje zneske od Osvobodilne fronte. Zakaj pa ste dopustili, da so eni gradili »ipalače«? Odvslej boste morali vedno bolj uveljav- ljati svojo besedo, svoje pravice, ki vam jih daje zakon,« je pridal k zapletenemu vprašanju obnove v tej občini še sekre- tar okrajnega komiteja ZKS Vinko Šumrada. Izmed zbranih volivcev je vstal še en možak. Moral je biti od obnovitvene zadruge, ker je dobro poznal razmere pri obnovi ter je ljudem pKDJasnil: »Saj ni vse tako, kot pravite. Se letos nam je dal okraj tri milijone za obnovo in pravi, da bo še dal. Samo teh prvih treh milijonov še nismo izčrpali. Na vaških odborih bi se morali pomeniti, kdo še potrebuje denar za obnovo, ne pa sedaj tu na volilnem zborovanju vse občine.« Tako je prenehala razprava o obnovi Ln se je nadaljevala s šolo. »Kaj bo z našo šolo, podprite nas. Zgradili bi radi večjo, da bi imeli v njej gimnazijo in še dveletno kmetijsko šolo, ker si tudi naši kmetje želijo izobrazbe.« »Vaše stremljenje za šolo je vredn» vsega odobravanja, samo veUke načrt* imate in težko bo dobiti danes iz okraj- nega proračuna 120 milijonov za vaš* šolo, kot predvideva to sedanji načrt. Toda storili bomo vse, kar je mogoče,« je pojasnil tovariš Šumrada. S šole je preskočila nato razprava na volilno udeležbo. »Zagorje je danes slabo volilo za okrajni zbor proizvajal- cev. Do tretje ure niso imeli niti 20% glasov v skrinjici. Kje je krivda?« vpra- šuje naprej tov. Šumrada. »Nizka zavest ljudi,« se sliši Lz ozadja. »Toda če bi našim potrebam zadostili^ bi se zavest naših ljudi dvignila,« meni kmet v prvi klopi. »Kaj pa je dobilo Kozjansko v na- rodnoosvobodilni borbi, a se je junašk« borüo in delalo za osvoboditev? V par- tizane so šli vaši sinovi in možje ir zavesti. Ta zavest gotovo še ni popol- noma usahnila pri ljudeh zavednega Kozjanskega,« se je oglasu spet tovariš Kraigher. Ko je padel na Pilštanjski hrib ž« gosti mrak, so volivci razpravljali še • elektrifikaciji: »Imamo žico in ves ma- terial za elektriko, pa še svetimo s F>e- trolejkami,« so tožUi kmetje iz Zagorja Ln Drenskega rebra. Nekaj žena iz Pilštanja pa je spraše- valo: »Kaj bo z nami ,začasnimi vdo- vami'? Možje so nam v vojski, čuvaj« Trst, doma pa smo brez drv.« »Občinski odbor organizira p>omoč družinam, katerih možje so pri vojakih. Oglasite se na občini! Pomagali vana bomo, brez skrbi bodite,« potolaži žen« občinski odbornik. S vprašanjem >za- časnih vdov« se je tudi zaključil sesta- nek. Toda se je res zaključu? V razredu je postalo namreč še bolj živahno kot je büo poprej. Precej volivcev se j« zbralo okrog svojega dosedanjega po- slanca tovariša Kraigherja in kandidata Mice Šlandrove. Padlo je nešteto vpra- šanj. »Kaj mislite, kdaj bodo prišli naši možje iz vojske?« so ženske navalile s vprašanji na tovarišico Šlandrovo. Ta jim je FKDjasnjevala in žene so raziimele, da njihovi možje morajo biti na meji. Naprej so spraševali volivci še o poce- nitvi blaga. Nek mož je tožil o svoji kravi, ki bi jo moral prodati, če hm hotel plačati mizarju opremo hiše. Tretjega so spet zanimali še davki, če- trti je vabil tovarišico Šlandrovo, naj jih obišče še v njihovi vasi — Drenskena rebru. Tovarišica Šlandrova jim je ob- ljubila, da bo že prihodnji teden prišla k njim Ln obiskala tudi druge vasi v tej občini. V trdni temi so se volivci vračali r svoje vasice. V pogovorih so še ponovn« pretresali ves sestanek in se pogovarjali o svojem kandidatu — Mici Slandrovi. Ugotovitve vseh pa so bile: »Danee je bil pa res tako živahen eestanek!« B.K. PROIZVAJALCI v Šmartnem ob Paki so volili Pretekle dni so volili delovni kolektivi srvoje predstavnike v okrajni zbor pro- izvajalcev. V Smartnem so se za volitve -dobro pripravni, saj je od vseh upra- vičencev volilo 88%, posebno če po- mislimo, da je büo 27 volivcev opravi- čeno odsotnih. Ce bi bili prisotni tudi ti, bi bila udeležba 99,09%. Izvoljen je bil tovariš Franc Zohar, upravnik LIP v Smartnem ob Paki. Zadnjo nedeljo pa so bile volitve v proLzvajalsko skupino kmetijstva. Reči moramo, da je naša kmetijska zadruga storila vse, da so potekale volitve v najlepšem redu. Tudi volišče 'eamo je bilo okusno okrašeno. Udeležba je bila prav dobra, saj je volilo 89% vseh upra- vičencev. Volilna enota je obsegala na- slednje kraje: KZ Kokarje, Mozirje, Šmihel, Ljubija, Šmartno ob Paki in Gorenje ter KDZ Mozirje. Izmed treh kandidatov je bil izvoljen tov. Avgust Podgoršek iz Šmartnega ob Paki. Naj- bolje je izvedla volitve KZ Šmartno ob Paki, medtem ko so sosednje Gk)renje tokrat bolj slabo odrezale. Upamo, da bodo storjeno napako 22. t. m. v «elolá popravili. PROIZVÄJÄLSKA SKUPINA KMETIJSTVA 29. volilna enota: Polje ob Sotli, Buče, Imeno: Debelak (Maksa) Ivan, kmet, Prelasko. 30. volilna enota: Podčetrtek, Pristava, Sv. Peter n. M. s., Zibika: Krivec (Jožeta) Franc, kmet, Sv. Jernej. 31. vol'llna enota: Sv. Rok ob Sotli, Ratanska vas. Ro- gaška Slatina, Kostrivnica, Rogatec: Janžek (Jurija) Franc, kmet, Zgornje Sečevo 6. 32. voMIna enota: Kozje, Lesično, Zagorje, Drensko rebro, Prevorje, Dobje: Sinkovič (Jako- ba) Franc, kmet. Kozje 25. 33. volilna enota: Šmarje pri Jelšah, Lemberg, Sladka gora, Št. Vid: Sivka (Janeza) Janko, kmet, Seno vica 37. 34. volilna enota: Laško, Vrh, Breze, Rečica, Sv. Jedert, Jurklošter, Marof, Planina, Sv. Vid: Jančič (Franca) Anton, kmet, Velike Grahovše 16, p. Laško. 35. voliilna enoto: Sentjurij, Grobelno, Kalobje, BlagoT- ла: inž. Cizej Adolf, kmet. inž-, Веоотјв, p. Sm*Jurij. 38. ToMIna enot»: Brami j«, Ponikva: Mae*«» Ћптш, ^et, Hotunj« 20. 37. volilna enota: Slivnica, Dobje, Zusem, Sv. Stefan: Gajšek (Florijana) Fric, kmet, Loka pri Zusmu. 38. volilna enota: Loče, Sv. Jernej, Ziče, Spitalič, Tepa- nje: Zidanšek (Jurija) Franc, kmet, Su- hadol 11, p. Špitalič. 39. voMna enota: Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Loška gora, Skomarje: Kovše (Karja) Jernej, kmet, Vitanje 9. 40. volilna enota: Stranice, Frankolovo, Višnja тав. Strmec, Dobrna, VojnUc: Goričan (Karla) Karel, kmet, Strmec. 41. voMlna enota: Vransko, Tabor: Florijan (Franta) Ka- rel, kmet, Kapla 30. 42. volilna enota: Gomüsiko, Tmava, Braelov^e, Letuš: Kodre (Franca) Franc, kmet. Male Bra- elovče. 43. volilna enoto: Polzela, Šempeter, Št. Andraž: TurnSek (Franca) Pongrac, kmet. Bref št. !•, Polzela. 44. volOna enoto: Prebold, Šešče, Griže, Zalee, Ponikva pri Žalcu, Goto vije: Joit (Müía) Marlin, km«t. Zalee. 4Л. toMm» cacto: P«tr*Tče, Galicija: Jeloršek |В)ат1м) Mali j an, faneéki ein. Petrov*« 14. Tovariš Rehar Albin karididira ч zvezni (NadaljeTanje s 1. strani) zborov volivcev kolikor mi je pač čas dopuščal. BÜ sem navzoč na zborih vo- livcev v proizvajalnih skupinah v Žalcu, Preboldu, Rimskih Toplicah in Libo j ah. Poleg tega seveda tudi na zborih vo- livcev državljanov za volitve v Re- publiško in zvezno skupščino. Kot član Okrajnega ljudskega odbora imate gotovo podrobnejši pregled nad problematiko proizvajalnih skupin v okraju. Kakšna je ta problematika in kako jo bo treba po vašem reševati? Po mojem mnenju bo treba v bodoče bolj pogosto obiskovati delovne kolek- tive in jim tolmačiti nove uredbe, naj- bolj pa uredbe v zvezi z novim gospo- darskih sistemom, ki so v gotovih podjetjih še precej nejasne kar ima vpliv na neprestano nihanje proLzrvod- nje. So se na volilnih sestankih po pro- izvajalnih skupinah pojavile lokali- stične težnje? Lokalističnih teženj, v kolikor sem s« mogel prepričati, v organiziranem smislu po podjetjih ni, če pa se sem in tja pojavijo v manjših oblikah, je to dokaz premajhnega političnega dela v kolektivih, nezadostnega razlaganja naših skupnih gospodarskih problemov. Predvsem bi morali biti delovni ljudje seznanjeni z obsegom graditve naših ključnih objektov in razširjene gradit- ve naše težke in lokalne industrije. Na vse to bodo morale politične organiza- cije in člani Zveze komunistov polagati več pažnje. Kaj mislite • novoizvoljenem zboru proizvajalcev 9 okraju Celje-okoUc*? Ce so letošnji rezultati volitev in a tem T zvezi sestav zbora proizvajalcev boljši od dosedanjega bi težko odgovo- ru, ker bi moral imeti pregled aad »o- italnim «eetovem edbomikev m «4- bornike osebno bolje poznati. Prepričan pa sem, da bo Svet proizvajalcev v okraju dobro odigral svojo vlogo, ker so delovni kolektivi, zlasti industrijske skupine vzele volitve svojih predstav- nikov zelo resno. Zato bodo odborniki Sveta proizvajalcev gotovo najboljši med najboljšimi in bodo uživali pri svojih volivcih vso podporo in zaupa- nje. IZID VOLITEV V zbor proizvajalcev proizvajalnih skupin: industrija, trgovina in obrt v južnovzhodnem delu OLO Celje-okolica 17. TolUna enoto: Tek«tUna tovarna »Volna«, Laško: Aškere (Jožeta) Ludvik, knjigovodja, Tevöe. 18. volilna enoto: Stare (Tomaža) Ivan, delavec, Laško št. 170; inž. Mali (Martina) Ludvik, di- rektor. Huda jama 54; Lipovšek (Me- toda) Anton, delavec, Huda jama 54. 19. volilna enoto: Pivovarna Laško: Slapšek (Jožeta) Jože, nameščenec, Debro. 20. volUna enoto: »Izbira«, Laško: Jelen (Franca) Ггапс, nameščenec, Debro. 21. volilna enoto: Tovarna lesne galanterije, Rimske Toplice: Podnebšek (Ivana) Ivan, direk- tor, Rimsike Toplice. 22. volilna enoto: Gozdna uprava Planina, Kozje: Radej Friderik, nameščenec, Planina pri Sev- nici 28. 23. volilna enota: Kambrus. Rogatec: Strašek (Alojza) Jože, nameščenec, Rogatec 21. 24. ToMlna enoto: Steklarna Rogaška Slatina: Zobec (Avgusta) Cirü, delavec, Pemek žt. It; Rojnik (Hugona) Aleksander, namešče- nec, Tržišče. 25. volilna enoto: Zdravilišče Rogaška Slatina: Kovač (Frančiške) Ivan, direktor, Rogaška Sla- tina, zdravilišče; Ogrizek (Franca) Franc, delavec. Rogaška Slatina, zdravilišče. 26. voMlna enoto: »Izbira«, Rogaška Slatina: Drofenik (Matije) Karel, direktor, Tržišče št. 7. 27. volilna enota: Lesna industrija, Mestinje: Pisanec Jakob, obrtnik, Hotunje. 28. volilna enoto: Lesno industrijsko podjetje Sentjurij in GU Podčetrtek: Smola (Ferdinanda) Feliks, obrtnik, Šentiurij; Zdolšek (Fran- ca) Franjo, delavec, Razgor št. 26. Popravek: V prejšnji številki smo po- grešno objavili za 13. volilno enoto Lme tov. Fijavža, v resnici pa je bil izvoljen tov. Straus Rudolf, pleskar iz Konjic. Direktor v podjetju ne sme zlorabljati uradnega položaja Po odhodu direktorja Zupane Albi- na Л Tovarne tehtnic v Celju, je posle direktorja prevzel Mernik Ivan, ki je bil tudi predsednik delavskega sveta v tovarni. Mernik je precej samovoljno gospodaril v podjetju. Predsednik uprav.- neja odbora je bü Jost Jože, mezdna knjLirovodkLnja pa Vrečer Anica. Vsi trije eo zagrešUi kaznivo dejanje golju- fije, ki ga pa niso končalL Pri NB eo h«teli dvigniti 1,800.000 din ia plač- жев« ionda, da bi znesek razdelili aebi im éele^nemu kolektivu tovarne. Pr«- eeie«i plačni food pa oá bil B«rtvarj«(K ■ večjo produktivnostjo, temveč predvsena z dviganjem akumulacijske stopnje ln bi ta znesek bil izplačan v škodo aku- mulacijske mase. To pa jim je bilo pre- preprečeno, ker tajništvo za gosjxxiar- stvo pri MLO pred izplačUom ni dalo svoj pristanek. Odobravali so tudi na- grade raznim uslužbencim, ki jih po- eebna komisija ni priznala Ln izvršili pri poslovanju v podjetju še več drugik nepravilnosti. Pri okr. sodišču so se vsi trije zagovarjali zaradi poskusa golju- fije, zlorabe uradne oblasti in ponare- janja listin in biLi obeojeni Mernik Ivaa na 10 mesecev zapora, Jože Jost La Ani- ca Vrečer vsak na 1 mesec zapora, eaá- ■j« pogojno sa dobo enega leta. bo v Celju pred železniško postajo stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 14. novembra 1953j iStev. 46 Zmagoslaven pohod točnosti obiska gledališč na deželi Žalec je dne 6. novembra doživel ob polni zasedbi kino dvorane lep kul- turni večer, ki bo ostal slehernemu obiskovalcu še dolgo v prijetnem spo- minu. Mestno gledališče v Celju, ka- tero že Vsa dolga leta sem, vkljub premnogim zaprekam finančnega in tehničnega značaja, vrši vodno uspeš- neje svoje visoko kulturno poslanstvo med narodom, je razširilo krog svojega delovanja tudi na sosedna mesta in trge obšii-nega celjskega okoliša kot so: Laško, Žalec, Šentjur, Slov. Konjice, Šoštanj—Topolšica itd. Celjsko gleda- lišče nas je torej s svojim izbranim an- samblom počastilo z uprizoritvijo prve predstave iz letošnjega repertoarja, do- ločenega iz razpisa rednih abonmajev, i. s. s komedijo v dveh dejanjih (6 sli- kah): Draga Ruth, znano iz istoimen- skega filma. Medtem, ko moramo oceno igre sa- me prepustiti poklicnim kritikom, je namen teh vrstic predvsem ugotoviti razveseljiv in priznanja vreden pojav točnega prihoda obiskovalcev ob do- ločenem času, ki je dosedaj v vseh trgih in vaseh, na podeželju .sploh, po- menilo pravo Ahilovo peto ali če ho- čete: bolestno točko kulturnih strem- ljenj! Tu, prav tu se sedaj občuti bla- godejen vpliv rednega gledališča na podeželsko občinstvo... in upravičeno je upanje, da se bodo v doglednem ča- su tudi vse diletantske odrske prire- ditve na vasi pričele vzgledno čim- dalje bolj in bolj točneje ob določenem času, kar bo brezdvomno povzdignilo kulturni nivo našega naroda. In tako je prav, takšen naj bo naš napredek! — Mislim, da smo na prelomnici teh stva- ri, ukoreninjenih navad in razvad, saj do sedaj ni bilo verjetno prav nobene odrske uprizoritve na podeželju širom Slovenije, ki bi se ne bila po nagibih Igralcev samih ali vsled notorično za- mudnih obiskovalcev sploh, dostikrat ne pričela vsaj z eno-urno zamudo pre- ko določenega časa. Pomislimo samo, da je vsak točen obiskovalec pravza- prav kaznovan s tem, da mora celo uro in dostikrat še dalje čakati na razne številne zamudnike, predno se predstava lahko prične. Ali ni to brez- obzirno, netovariško in krivično, da o paradoksu sploh ne govorimo?! Kdorkoli je citai roman »Grof Monte Kristo« od Aleksandra Dumasa (izgov. Dima), ga je morala navdušiti točnost obeh takratnih grofov, ki sta si o pri- liki nekega sestanka v Rimu dala svoj prihodnji randevu čez leto dni ob do- ločeni uri v dvorani neke palače v Pa- rizu, se med letom nista medsebojno opozarjala na dano besedo, a kljub te- mu sta točno opolnoči vsak od svoje strani vstopila ter si sredi dvorane dostojanstveno podala roke v pozdrav. Ali ni takšna točnost brezmejno lepa? Vlak n. pr. ne čaka na zamudnike... Kdo bi se jezil nanj? Kino predstave se prično točno, istotako uprizoritve rednih gledališč; torej vzornih, izpod- budnih Vzgledov dovolj, da se tudi vodstva diletantskih odrov podeželja z najboljšo voljo po njih ravnajo, kar bo našemu narodu samo v čast in po- nos, pa tudi v korist. j, UČITELJSKO ZBOROVANJE v Šoštanju Preteklo soboto so se zibrali učitelji Šaleške doline na svoje prvo zborovanje v tem šolskem letu. O delu društvenega odbora je obširno poročal tov. predsednik Veber. 2e v za- četku je naglasu, da bi büo lahko nje- govo poročilo bolj ugodno, če bi se vsi člani zavedali, da tudi oni kot posamez- niki odgovarjajo za usipehe in neuspehe društvenega delovanja. Debata pa bi bila lahko bolj živahna, kajti članov je dovolj, vendar se k raz- pravi oglašajo navadno vedno eni in isti. Obravnavali so probleme, ki zadevajo vse panoge prosvetnasi udejstvovanja v šoli in izven nje. Več govora je bilo o družbenem upravljanju našega šol- stva. Priznati moramo, da tu še ni prave jasnosti in otipljivih uspehov. V tem pogledu so nas bratje Hrvati nedvomno prehiteli. Tudi glede pouka samega bi se dalo obširneje govoriti, seveda je pa tu nujno potrebna vsestranska podkovanost, kajti iz tega sledi potem tudi kakovostni pouk sam. Nekaj govora je bilo o mla- dinskem im stanovsikem tisku. Od vseh otrok v okraju jih je 54% naročenih na mladinski tisk. Zal pa so šole, kjer bi bil lahko ods.totek mnogo višji. Žalostno pa je, da ni niti 'polovica članstva naro- čenega na svoj stanovski tisk. Zavest članstva v tem pogledu pač ni na višini. Ustanovljen bo tudi klub učiteljev s sedežem v Šoštanju. Predpogoj pa je, da dobi društvo potrebne prostore, kjer bi se lahko zbiralo. Upamo, da bodo merodajni v tem pogledu pokazali vso potrebno razumevanje. Vso pozornost bo treba posvetiti tudi zidavi šol, kajti nekatere v okraju ne ustrezajo več vzgojnim in zdravstvenim zahtevam časa. Obljube so dane, sedaj pa trdno upamo, da bodo sledila tudi dejanja. Člani so na qbcnem zboru izvoliU tudi nov sedemčlanski upravni odbor, nadzorni odbor ter dva člana kot za- stcipnika Sveta za presveto in kulturo. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki ostro obsoja mešetarjenje z našo zemljo in našimi ljudmi v Trstu in coni »A«. Hočemo pravico in svobodo za svoje ljudstvo, kakor tudi drugim že- limo svobodni razvoj in mir v svetu. Srčna kultura in še kaj Srčna kultura! Kako različno dojmimo te besede posamezniki. Ce sodim prav, misli večina ljudi o sebi, da so srčno dobri — srčno kulturni ljudje. Večina meni o svojih dejanjih, da izvirajo iz srčne olikanosti, kot to drugače imenu- jemo. Svoja morebiti di-ugačna, morda celo groba dejanja pa opravičujejo z zaiposdenostjo, utrujenostjo in podobnim. Drobna, slabotna žena, mati štirih otrok, se je v nedeljo zjutraj napotila v celjslto bolnico iz tri ure oddaljene vasi. Pred tednom dni ji je enoleten otroček potegnil z mize pravkar nalito juho. Ves obrazek in ročice ena sama opoklina ... Prišla je v bolnico zato, da bi izvedela, kako je njenemu najmlaj- šemu. Zaradi poškodbe ga je morala prepustiti negi otroških negovalk. Da, otroških negovalk! Človek bi si vsaj predstavljal tako oziroma moralo bi biti talco, da so to dekleta oziroma žene z vso rahločutnostjo in dobrim posluhom za nesrečo sočloveka, saj morajo nado- meščati otroku mater. Prepuščena so jim v oskrbo nežna bitja iz materinih rok, iz "listih rok, katerim vsaj v pre- težni večini pomeni otrok najdragoce- nejše, kar ima na svetu. Ko je ta žena vprašala, kako je nje- nemu otrolcu, jo je otroška negovalka Hilda na otroškem kirurgičnem oddelku celjske bolnice zavrnila: »Saj veste, da je opečen! Opekline se ne zdravijo tako hi-tro. Vprašajte konec prihodnjega tedna, kako mu bo. Kaj ste pa delali, da ste tako majhnega otroka. OjpekU?*. To nsj bi bUa tolažba materi, ki je vsa v strahu in trepetu za stanje svojega najmlajšega prišla tri ure peš zato, da bi izvedela, kako mu je, če ga že videti ne more. Ni prišla zato, da bi izvedela, da je opečen, kajti zato ga je morala prinesti v bolnico. Tudi ne zato, da bi ji očitali nesrečo, ki je ni kriva in za- radi katere je njej sami tako zelo hudo. Iz bolnice je odšla ranjena, razdvojena, bolj kot je prišla vanjo. Otroškim negovalkam so zaupana živ- ljenja otrok delovnih ljudi. Vendar nega ni le telesna nega, marveč obsega tudi fin duševni kontakt z bolniki in zlastì v primeru otrok tudi s tistimi, ki so jim otroke morali prepustiti v nego. Mar zaposlenost in utrujenost in ma- terialno stanje teh uslužbencev v takem primeru opravičuje p>omanjkanje srčne kulture? Ljudska univerza v Mozirju je pričela z delom Preteklo sezono je LU v Mozirju s stalnimi predavanji z raznih ix)dročij gospodarskega in kulturnega življenja lepo iapolnüa naloge, ki jih postavlja pred nas naša družbena stvarnost. Mo- zirjani so se predavanj v splošnem prav zadovoljivo udeleževali. Novo sezono dela 1953/54 pa smo pričeli prejšnjo sredo, to je dne 4. t. m. Predaval je tov. Albin Podjavoršek, profesor učiteljišča iz Celja, ki nam je v poldrugo uro tra- jajočem govoru zanimivo in nazorno prikazal smotre in naloge jugoslovanske vzgoje in v čem je potreba, da se mo- ramo prav vsi brez izjeme zanimati za vzgojna vprašanja. Navzoči številni po- slušalci so sledili predavateljevim izva- janjem z veliko pozornostjo. Nekatere probleme vzgoje so nakazali v diskusiji, ki se je razvia po predavanju. Nasled- nja predavanja LU bodo po načrtu, ki ga je pripravil odbor Ljudske univerze v Mozirju. Obširnejše poročilo o delu LU pa bomo podali v prihodnji številki našega lista. -s- Vecer umetniške besede v Ceiju v soboto bo v dvorani Narodnega do- ma ob 17. uri nastopil član mariborske Drame Janko Hočevar z recitacijami pod naslovom »Večer umetniške bese- de«. Improvizacije bo izvajal pri kla- virju dirigent mariborske Opere Her- bert Svetel. V Celju menda še nismo videli to- vrstne umetniške prireditve. Janko Ho- čevar je z enakim sporedom nastopil med tednom v Mariboru. Spored, ki ga bo predvajal celjskim FK>3lušalcem, ob- sega dela najvidnejših svetovnih piscev. Med domačimi pisci je izbral Franceta Prešerna: Povodnega moža in Strunam. Ivan Cankar bo zastopan z Gospodom stotnikom, Dragotin Kete s Pijancem, Milan Pugelj: Pri šefu in Oton Zupan- čič: Prišel sem domov. Med tujimi av- torji je zastopan Puškin s Crnim šalom. Iz kitajske lirike bo recitator izvedel Pivca pomladi od Li-Taj-Poja in Zma- govalčev ples od neznanega kitajskega pesnika. Vstopnice so v predprodaji pri Put- niku in pri blagajni pred prireditvijo. Luče v luči turizma Luče so ena naših najlepših gorskih vasi. Leže v višini 520 m ob sotočju Lučke Bele ali Lučnice in Savinje med Rogatcem in Raduho kot dvema naj- bolj markantnima vrhoma v svojem obližju. Ne poznam zlep>a bolj slikovi- tega pogleda na človeško selišče, kakor je pogled na Luče z Nadlučkih spodnjih njiv. Čudovit je tudi pogled s poti od Planice na Klad je, nekaj posebno le- pega sipet pogled s pota na Krnico in dalje proti vrhu Rogatca. Zaradi svoje lege ob bregovih izredno tople in ribate Bele in Savinje, ki je prav nad in pod Lucami polna najlepših brzic, roman- tičnih tolmunov in kotlov, obdanih z geološko mikavnimi bregovi, polnimi najrazličnejših detajlov, zaradi gorske okohce, ki z Raduho že presega mejo sredogorja in daje s svojo razorano za- hodno steno, delno obrnjeno k pokrajin- ski sliki Luč, značaj gorske vasi, in za- radi vsega ozračja, ki ga diha lučko polje pred vhodom v najožji del Sa- vinjske soteske, so Luče idealno torišče za turista in dopustnika. Pred vojno so tudi Luče imele znaten tujsiki promet. Znane gos.tUne s prenočišči so bile: »Raduha«, »Ojstrica«. »Hočevar«, »Pri Slovencu«, »Ivan Rob«. Tudi privatni, drobni tujski promet je bil precej up)0- števan. Pomembna taka postojanka zunaj Luč je bil Stoglej s prekrasno lego pod Dolom, v bližini Trbiške zi- jalke in nedaleč od Presihajočega stu- denca. Luče so že bile postavka v slo- venskem turizmu, s katero je računal predvojni »Putnik« v Celju in Mariboru in jih najdete tedaj v vsakem prospektu. Med okupacijo Luče k sreči niso to- liko trpele kakor Ljubno in Solčava. Vendar je p>odoba vasi v gospodarskem pogledu ista kakor drugod. Smisel za turizem se je začel oživljati šele v zad- njem času. Na delu je nekaj ljudi, ki jim ni vseeno, kako se prirodni pogoji izrabljajo. Luče s svojo okolico imajo v zgodovini slovensliega planinstva in torej tudi turizma pomembne zasluge v pionirski dobi. Tu so bili doma gorski vodniki Anton Dolinar, prvi vodnik celjske sekcije DuöAV, Jurij Planinšek p.d. Krašovc, dolgoletni oskrbnik Kocbe- kove koče in graditelj potov po Ojstrici in Raduhi, Anton Pečovnik, graščinski gozdar, Jakob Pečovnik, Franc Dežman p. d. Suhe, graditelj več potov, dolgo- letni oskrbnik Doma na Korošici, Jaka Robnik, dolgoletni oskrbnik planinskih koč na Okrešlju, Korošici, Raduhi in na Golteh. Tu je deloval zaslužni tajnik Savinjske podružnice SPD učitelj Bran- ko Žemljic, Pustoslemšek in še nekateri drugi. To je dragoceno izročilo, ki v Lučah ne sme zamreti. Treba ga je oži- veti s Turističnim društvom, Planinskim društvom (pravzaprav pa bi to lahko bilo oboje v enem društvu, kakor je to že ponekod, kjer je za to manj razlogov in pogojev, n. pr. v Železnikih), treba je o tem govoriti v šoli in v nadaljevalni šoli, pa tudi na organizacijskih, sindi- kalnih zborih, ki jih ima Gozdna upfrava ali Živinorejska zadTuga, na gospodinj- skih tečajih itd. Lučam v čast bodi po- vedano, da Odbor za tujski promet nemških narodnih svetov za planinske dežele v brošuri »Deutsche und deutsch- freundliche Gaststätten in Südoester- reich« V Lučah ni priporočal nobene od lučkih gostiln, kar pomeni, da Nemci v tem kraju niso dobili svojega turi- stičnega oporišča, kakršnega so n. pr. imeli pri Fluderniku in Podpečanu na Ljubnem. Luče imajo vse pogoje za to, da goje poleg izletniškega tudi počitniški turi- zem s .povprečno dokaj dolgo dobo bi- vanja za posameznega turista, ker s svojo okolico nudijo celo vrsto mikav- nih enodnevnih tur, p>oldnevnih izletov in sprehodov in ogledov cele vrste pri- rodnih znamenitosti. Da naštejem le nekatere: v območju Raduhe — štirje različni pristopi z lučke strani, dva se- stopa na solčavsko stran, Rogatec, Le- penatìca, v Gornji grad preko Erhičeve- ga vrha in Citri j e (bogata folklora!), skozi Podvolovjek na Črnivec ali Veliko Planino, skozi Podvolovjek na Presed- Ijaj (popolnoma zanemarjena in opušče- na, a izredno zanimiva planinska pot), ture v območje Vodol in Korošice, ki se vse lahko zaokrožujejo s sestop>om na Robanov kot, na Poljsko in Belsfko pla- nino in Dol (tudi opuščena pot), skoraj opuščena pot na Podvežak in dalje т območje Vodotočnika za Dleskovcem in Koroškim vrhom; med enodnevne ture z izhodiščem iz Luč lahko štejemo tudi več tur v območju OLševe, Logarske do- line in Matkovega kota; krajši izleti oziroma sprehodi: k Trbiški zijalki in Rjavčevi jami (v obeh najdišča jam- skega medveda) blizu Kačje riže, k Pre- sihajočemu studencu z Iglo, čigar »skriv- nost« nam lepo razlaga Seidl v knjigi Kanmiške ali Savinjske Alpe (1907, 1908), v Podvolovjek, na Duplje, v Robanov kot; k višinskim kmetijam s prekrasnimi pogledi na panoramo Savin j cev (Vršnik, Tolstovi-šnik, Knez, Havdej itd.). Zaradi izredno tople Bele, ki nudi pri svojem izlivu lepo naravno kopel, so Luče za. daljše počitniško bivanje še bolj pri- merne. V perspektivi bi bilo misliti na kopališče, kakor ga ima Martuljek (t glavnem zaradi enega samega večjega hotela, nekdanjega Koopa). Povprečna temperatura luške vode je višja kakor martuljške, podnebje pa milejše kakor ob vznožju Spikove skupine. Posebne sladkosti hrani luška pokrajina za lovce in ribiče, a posebej za lovce na širnem visokogorskem svetu od Sibja in Pod- vezaka do Pasje rebri ter v območju Raduhe. Ta svet je uradno zaščiten na pobudo PD Celje in k sreči doslej tu- ristom skoraj popolnoma neznan. Tudi za zimsko sezono imajo Luče primerne pogoje, saj se redni promet do njih le redko zapre, plazovite rebri na nekaterih odsekih bistveno ceste ne ogrožajo. Na južnih pobočjib Raduhe, v obližju podraduških kmetij so smu- čišča, oddaljena iz Luč od f>o1 ure do ene ure, ves dan na soncu. Smuk z vrha Raduhe je nekaj, kar se pri nas le redko kje najde, z višinsko razliko 1500 m; т zgornjem delu (svojih 4 do 5 km do Cirkovnice) ga poznavalci primerjajo smuku s svetovno znane Marmolate, v sjxvdnjem pa nudi položen spust po smreko vj u in jelov ju, ki se je v zadnjih letih žal precej razredčilo. Zimski čari Raduhe so znani le ozkemu krogu smu- čarjev iz Celja. Le redki so bili gostje iz centralnih predelov Slovenije. Tisti pa, ki so jih spoznali, se niso mogli na- čuditi (znani alpinist univ. prof. dr. inž. France Avčin, dr. inž. Darò Dolar, Rado Kočevar). Luče so dalje prav lahko opo- rišče in izhodišče za daljše smuàke vi- sokogorske ture, ki j ih naša Smučarska zveza ne goji več, marveč jih podpira še Planinska zveza, organizirala pa jih je po vojni nekajkrat samo Gorska re- ševalna služba, ki so vsebino zimskega turizma zelo obogatile in v svetovnih zimskih športnih središčih v Švici ia Franciji (tudi v Pirenejih) še vedno predstavil ajo veliko privlačnost (tako imenovane traversé). Visokogorske smu- ške ture, ki se lahko merijo s svetom okoli Komne, Konjske, Viševnika, Li- panjskega vrha in Vogla, pa tudi v ob- močju triglavskih smučišč, so tu v ob- močju Korošice, Velikega vrha, Vršičev, Dleskovca, Poljskih devic, po južnih po- bočj'ih Planjave in Ostrice. Ves ta svet so smuči že orale, a bolj pred vojno kakor po vojni. Po vojni se s podaljša- nimi stopali podajajo sem le alpinisti, a še ti ne sistematično. Zaključujemo: Luče so lahko biser zgomjesavinjskega turizma. Treba je le v tem smislu delati, nekaj investirati, predvsem pa 1 j.udi tem smislu pre- bujati in vzgajati. T. O. Tukaj smo za obrambo Trsta Položaj dne 1. novembra 1953 Enostranski sklep vlad Velike Bri- tanije in Združenih držav Amerike o priključitvi cone A in Trsta k Italiji ni naletel le na odpor vseh naših narodov, ampak je temu sledilo tudi ojačanje vojaških enot v Slovenskem Primorju. Med temi je tudi enota, ki nosi številko vojaške pošte 7640, katere pripadniki so V precejšnjem številu iz celjske okolice. Zato bo bralce »Savinjskega vestnika« gotovo zanimalo njeno delo in življenje med tukajšnjim prebivalstvom. Lahko trdim, da smo pri primorskih ljudeh T njihovih vaseh bui sprejeti res kot prava ljudska armada, saj se pri- morski narod predobro zaveda, da brez te armade ne bi bilo njegove osvobo- ditve. V nobeni vasi, kjer smo bili na- stanjeni, ni bilo treba veliko vpraševati ra streho, saj se je vsaka hiša čutila skoraj nekako počaščeno, če je lahko sprejela ljudsko vojsko pod svojo stre- ho. Zavedajo se, da se naša armada skupaj z našimi narodi bori za pra- vično stvar, zato so pripravljeni, če bo potrebno, iti skupaj z armado т borbo proti okupatorju, ki je četrt stoletja zatiral primorsko ljudstvo. Trst je z Tsem svojim zaledjem bü redno naš •dkar pomnimo in tudi sedaj mora •stati naš, govorijo primorski očanci. ki se spominjajo časov, ko se je to ob- morsko slovensko mesto z veliko nagli- co in vsestransko razvijalo. Vse te stvari ponovno dokazujejo, da sta armada in ljudstvo neločljivo po- vezani. To vpliva na razpoloženje na- ših vojakov, ki vidijo, da imajo v svo- jem narodu vso podporo. Vojaško živ- ljenje nas je sicer usmerilo v ponav- ljanje vojaškega znanja, toda to nas ne more ovirati, da ne bi tudi sproti ob- ravnavali domačih in tujih političnih dogodkov. V ospredju je sicer vpra- šanje razvoja dogodkov okoli Trsta, nič manjše pa ni zanimanje za bližnje vo- litve. Pogovori se sučejo zlasti okoli kandidatov, ki so jih volivci postavili v posameznih volilnih enotah. »Lenka« (tako imenujejo tov. Borovšak Heleno) bomo pa že volili, pravijo borci naših edinic, ki so doma iz Kozjanskega F>od- ročja. Večina izmed njih jo pozna že iz časov NOB, ko je bila na terenu. Istega mnenja so tudi Konjičani, ki imajo v eni izmed tukajšnjih enot tudi sekretarja SZDL tov. Suca, ki je isto- časno eden najstarejših borcev naše čete. Zelo ponosni so na svojega kandi- data tov. Leskoška borci iz Celja in so preprižani, da bo vsak celjski volivec dal svoj glas na dan volitev za člo- veka, ki ima zato m?sto toliko zaslug. Podobno menijo tudi Savin j cani, ki se v celoti strinjajo s kandidaturo tovariša Avblja. Čeprav pripadniki armade ne volijo republiških poslancev, je tudi o njih precej razgovorov. Prepričani smo, da bodo naši volivci doma tudi v ta fo- rum izvolili najboljše kandidate, ki bo- do znali pravilno in uspešno zastopati interese skupnosti. Gotovo bo naše bralce zanimalo, kako poteka naše vojaško življenje, posebno še spričo tega, da gotovi posamezniki skušajo prikazati stanje v popolnoma nasprotni sliki. Sicer ne morem trditi, da so pogoji najboljši, vendar pa spri- čo tolikšnega razumevanja civilnega prebivalstva in lokalnih organov ob- lasti do naših potreb lahko premagu- jemo vse svoje težave. Razen rodnega vojaškega ln političnega dela ter či- tanja dnevnih informacij še vedno naj- demo čas za razvedrilo. Ob večerih se razlega pesem po primorskih vaseh in ni redko, da starejši možakar, ženica pa tudi mladince in otrok zajoka ob partizanski pesmi, ko se spomnijo na padle svojce v zadnji vojni. Te solze pa so Istočasno tudi odraz ponosa do svoje lastne domovine. V na§i enoti vo- di pevce tOT. Berglez iz Slov. Konjic. Pomagajo mu Savinjčani, Celjani. Vi- tanjčeni ln drugi. Tudi skupno čitanje dnevnih ротосЦ ima na skrbi Konji- čan in ta sem jaz. Skrb za higieno pa je bila zauoana tov. Šucu. Kljub temu, da smo prišli iz raznih krajev, je edi- nica kar hitro postala eno telo, ki sku- paj dela, se uri v vojaškem znanju in seveda skupaj skrbi tudi za razvedrilo. Kar se tiče vojaškega zngnja, so se naši fantje do sedaj dobro izkazali, kar se je videlo pri tekmovanju pri zla- ganju in razlaganju orožja. Mitraljezec Krivec Štefan iz Rogatca je bü prvi, ki je razstavü in sestavu mitraljez v 42 sekundah. Borec Paj Jože iz Laškega pa je na istem tekmovanju dosegel prvo mesto za puško. Marsikaj bi se še dalo napisati iz našega dela. Prav gotovo pa je, da m naši boroi v zadnjih dneh pokazali, d« so res dobri vojaki, ki jim nobena na- loga ni pretežka in ki so pripravljeni pokazati vsakomur, ki bi prestopu naše meje, da se naši narodi znajo boriti za svojo zemljo. Vsem bralcem »Savinjskega vestnika« pošiljamo iz Slov. Primorja vojaške — tovariške pozdrave. Vodnik Langerholc Vinlro Pripadniki IÎI. centra predvojaške vzgoje v Celju, so se od prvega dm zadnjega prostovoljno prijavili po 8. oktobru v JLA. S tem, da so priprav- ljeni boriti se za našo zemljo, če bo potrebno, so pokazali patriotično zavest Veliko predvolilno zborovanje ^Xev. 45 »Savinjski vestoik«, <3ие 14. novembra 1953 Stran 5 TONE SELIŠKAR - lOJZE FILIPIČ: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA (Ob premieri 4. nov. in reprizi 5. nov.) Ob drugi premieri v novi sezoni na- gega gledališča naj mi bo dovoljeno iz- reči nekaj splošnih misli o gledališču. Saj je to ustanova, izredno resna usta- pova, za katero bi se morala vsa jav- nost zares zanimati, ne samo zaradi sredstev, ki jih od družbe gledališče terja, marveč zaradi kulturnega in vzgojnega poslanstva, ki ga gledališče vrši. Kje je vzrok, da zavest o izredni važnosti te ustanove ni prodrla v naj- širše kroge v mestu in njega okolici? Kako je mogoče, da premiera in re- priza ene najbolj znanih naših mladin- skih povesti nista dobili svoje publike? Napačni pojmi o gledališču? Nekultur- nost? Pomanjkanje narodne samoza- vesti? Ponosa, da imamo poklicno gle- dališče, enega od bistvenih atributov nacije, kakor se je to ugotovüo v dobi prebujanja narodov? Ali pa crtajmo vsa ta vprašanja in vprašajmo upravo ali gledališki svet, zakaj to delo ni bilo postavljeno v abonma? Menda ne, kajti stara, preizkušena repertoarska politika je vse ljudske igre, dijaške in mladin- ske predstave izrabljala vedno le za vzgojo in pridobivanje stalnega občin- stva. To stalno občinstvo je, mislim, še vedno poglavitni problem, čeprav se je število abonentskih predstav pri nas dvignilo. Problem je v tem, kako to število abonentov obdržati in stalno večati. Dober repertoar in dobre pred- stave gotovo niso edino propagandno in reklamno sredstvo. Človeški rod je tak, da rad podlega vedno novim nači- nom propagandne tehnike, ki jo je tre- ba stanovitno poživljati, impulzivno, ne šablonsko. Ljudje, ki kjerkoli Ln ka- korkoli vodijo javno življenje, pa bi 1 morali s svojim ravnanjem pokazati, da je gledališka kultura resnično v po- nos mesta Ln našega naroda. Predstava, ki stane težke stotisoče in ki je obenem krstna predstava, bi morala k premieri združiti cvetober vseh abonmajev, če- tudi se je vršila popoldne. Za mladinsko predstavo gre. Vse, kar storimo za mladino, storimo zato, da bi ji šlo lažje, kot je šlo nam. Seliškar je splovil svojega »Galeba« zato, ker je mladini imel nekaj povedati Ln ker ji je hotel dati nekaj lepega, nekaj, kar jo mika in pri tem vzgaja. Vzgojna vrednost mladinskih predstav je nepre- cenljiva, čemu bi ponavljali! Ali si mo- remo misliti bolj pustega in praznega Človeka, kakor takega, ki bi ne imel smisla za umetnost? Mladinske gleda- liške predstave — lahko rečemo, da so zelo zahtevne — nazorno vodijo mla- dega človeka v svet lepote, mu goje okus, bogate čustveni in miselni svet Ali ne bi bUo prav, da vidijo tako pred- stavo starši in vsi, ki so za vzgojo mla- dine soodgovorni? Predstavo je pripravu Branko Gom- bač, ki je v Celju pred leti začel glob- lje orati ledino mladinske gledališke kulture. Izbral je šest mladih igralcev, ostale vloge pa so zasedli člani an- sambla in nekateri amaterji. Režiser je že samo s tem postavljen pred težjo nalogo. Pritrjujem tistim, ki pravijo, da je prav zaradi izredne pomembnosti mladinskih predstav treba čim več vlog ïasesti z Izkušenimi igralci. Naloga re- žiserjeva je bua težja tudi zaradi dra- Jnatizacije, katere se je lotU dramaturg Lojze Filipič prav zaradi težav, ki jih ima slovenska dramaturgija z mladin- skim repertoar Jenni. Dramatizacija je Vedno hudo problematična zadeva. Ce je v epskem delu čutiti dramatski pri- jem, potem še gre. Seliškarjevo lagodno pripovedovano povest predelati v eno- vit dramr,ki 'tekst pa res ni lahko. Mlado moštvo »Galeba« se spoprime « več nasprotniki: z domačini, ki jik Predstavlja Jakob, in s tihotapci. Oba. •konflikta sta sicer epsko povezana z Алtej evo zgodbo, dramatsko pa ne. Ce šlo za dramatsko reportažo Seliškar- ieve domačijske »pustolovke«, potem bi •Pričo tehničnih možnosti razumel, da ^ri elike povzemajo prvih šest poglavij Povesti, ostale tri slike pa ostalih enajst. *^islim pa, da za reportažo ni šlo. Imel '^m vti$, da elementi predstave niso ^ili uravnovešeni Ta neuravnovešenost •o predstave. Benedetto Croce v svoji »Estetiki« pridiga, da estetika ena sa- ma, po zvrsteh neločljiva in nedoloč- ljiva umetnost, vsa literarna teorija, da je pravzaprav zmotna domišljija. Čeprav ne pritegujem nasprotni skraj- nosti, ki sta jo v modernem času du- hovito zagovarjala Brunetiere in Bovet, se mi zdi, da moramo še prav posebno pri dramatiiki čislati zgodovinsko — razvojno zakonitost in Lzkušnje. Ce kje, mora tu biti ten^po in gibanje, udar na udar. Izmenjava besedi, dialog daje le takt času, ki pred nami na odru po- teka. Vsaka beseda pomeni nepovraten trenutek. Mislim, da je temeljna po- manjkljivost predstave v njeni skrom- ni gibljivosti, kajti drama ne more biti nič drugega kot dejanje, predstavljeno z dialogom. Ce je na odru dialogizirana povest, v kateri ni dramatskoga tempa in pulza, potem tudi ne more biti pra- vega dramatičnega učinka. Avtor dramatizacije se je zavedal, da ne stoji pred lahko nalogo, zato je po- segel tudi po napovedovalcu, ki naj bi napel most v drugem delu dramatiza- cije. Ce bi se na ta rekvizit, ki ga dra- matika že od nekdaj pozna, bolj oprl, bi si težko nalogo še olajšal. Scenarija akad. sUkarja Marjana Pliberška je bila tudi taka, da je spro- ščeno režijo in igro prej ovirala kakor pa pospeševala. Scena z vsemj pripo- močki je silno važna stvar. Spričo te- žav in spričo nadihneke novosti, ki Albert Sirk: Ilustracija k »Bratovščini Sinjega galeba« smo jo zaslutili iz projiciranih podat- kov o predstavi (Galed je baje že ekra- niziran!), nismo pričakovali tako natu- ralistične scene. In če je že pri roki, bi nam morala nuditi večjo perspektivo in večjo iluzijo. Verjetno bi bilo Se- liškarju in Filipiču in seveda tudi gle- dalstvu v večjo korist, če bi bila scena bolj skromna, manj slikovita, pa bolj značUna. Saj domišljija mladega gle- dalca je čudovita, teatrske tehnične možnosti pa so samo take, da gotovo ne morejo ukrotiti politehničnih ape- titov današnje mladine. V drugem delu so bili igralci obsojeni na galejo, ki je plula preko odrskega prostora, imenit- na dogodivščina z Lorenzom pa se je seveda morala večji del goditi za od- rom. Tako je scena pomagala ovirati tvorbo dejanja in njegove nosüce. Bila je veličastno zamišljena, bila je orjaška v odrskem prostoru, zato so se igralci kar nekam izgubüi v njej. Nič dobro se mi niso zdeli izrabljeni svetlobni efekti in akustične ponazoritve: hru- menje morja je büo neritmično, takt motorja n. pr. ni bil v sorazmerju s tonažo Meteorja, tudi pokanje pušk je bilo le prenedolžno. Tudi v tem je neka neuravnovešenost. Cemu ne bi bili natančni v takih malenkostih! Ma- lenkost lahko nekaj razdere, včasih pa tudi ustvari. To velja tudi za kostume. Skratka, imel sem vtis, da se je na re- žiserjevo misel obesila teža scensko- tehničnih pomanjkljivosti. Najvažnejša, najvplivnejša in najodgovornejša oseb- nost — režiser, tvorec ansambla, vrhov- ni interpret obeh avtorjev, je imel za- res hud handicap. Tudi igra je nujno trpela na prepo- časnem tempu Ln na pomanjkanju de- janja. Sedejev Just je bil podan z vse- mi odlikami tega solidnega igralca. Strnadov Braziljanec je doživel od pre- miere na reprizo prehudo metamorfoza Strnad je na premieri nedvomno po- kazal, kaj zmore. To, da je bU na re- prizi kot igralski lik slabši, mu štejem v dobro, ker sem čutil, da je svojo vlo- go doživel v celoti z notranjo nujo. Ko se ji je odrekel na ljubo predstavi, so zazevale razpoke na prej celem liku. Prizadevanje za Izrazitostjo je pri njem morda kar preveč izrazito, toda tako prizadevanje krči pot do velikih uspe- hov, do umetniške jasnosti, do velikih, nepozabnih likov. Vloga je bila, čeprav ima v sebi idejo, za »Galeba« prej ba- last kakor pa mreža, v katero bi avtor in režiser lovila interese gledalstva. Ali je ne bi lepše rešil napovedovalec? Umiranje je mučna zadeva. Vem, da se je v dramatizacijah takih epskih smrti težko ogniti, toda čim manj takih sta- tičnih slik predstavi, tem večje jamstvo za uspeh. J er sinov Jakob potrjuje, da smo z JeršLnom pomembno ojačili an- sambel, isto velja za Albrehtovega Bar- bo. Brezigarjev Lorenzo je bil intoni- ran na grozotnost in surovost, kliše, ki nas zadovoljuje, pa nič ne preseneča. Skof je z Antejem, nekakim plemeni- tim roparjem, simpatično rešil svojo nalogo, kar je treba reči tudi za vse ostale »odrasle« igralce Mateja — ra- diotelegrafista in napovedovalca je igral Tomšič, komandanta in mornarja Božič, stražarja in prvega gosta Novak, gostilničarja in dežurnega mornarja Mimik, drugega gosta Tone Vrabl, obe dekleti Božičeva in Goršičeva. Mladin- ski sekstet je razmeroma mnogo po- kazal posebno v ansamblski igri. Puh- majstrov Ivo je kar primeren, v nje- govi igri sem pogrešal tistega osnovnega ritma, ki bi naj mladega junaka ožar- jal, da bi bil res junak, radoživ, ves mlad. Lepe odstavke je dala tudi Spa- capanova z Milevo. Ostale vloge so imeli Janez Golob (Franjo), Marjan Krušič (Peter), Andrej Urbančič (Jure), Matjaž Lovšin (Pero) Ln Lojze Golob (Mihael). Dobili smo torej nov komad za mla- dinski repertoar. Z obogatitvijo de- janja, z razvezovanjem epskih vložkov Ln indirektnega podajanja velikih do- godkov za odrskim horizontom, s po- enostavljenjem scene in večjimi zahte- vami za igralce, bo Sinji galeb prav lahko zaživel na naših odrih, kakor je nepogrešljiv v našem šolskem in doma- čem čtivu. Vsak otrok ga pozna, vsak otrok ga ima rad, vsak ga bo torej z užitkom gledal v dramatski ponazoritvi. Nimam namena skalpirati nikogar niti nimam namena s poročevalsko ru- tino preprosto zadostiti svoji nalogi, rad pa bi po svojih močeh pokazal pomen in obseg, ki ga gledališka kultura ima. Ce imam Polonijeve oči, brez njih ne morem! T. O. Kj je novega v naših amaterskih družinah? Po letu dni premora, ki ga opraviču- jejo s pomanjkanjem delovnih prostorov in angažiranjem članstva na drugih odrih, bo »Ljudski oder« zopet nastopiL Dne 19. in 22. t. m. bodo igrali Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali« v režiji in sceni tovariša Toneta Zorka. Predstava bo v dvorani bivšega Ljudskega gleda- lišča, ki je s preselitvijo Mestnega gle- dališča prišla zopet pod neposredno upravo Mestnega odbora Ljudske pro- svete. Na povabilo tajništva MO LPS pa so se enega preteklih večerov zbrali v či- talnici Ljudske knjižnice režiserji in vodje še drugih celjskih amaterskih družin k razgovoru o njihovih načrtih v novi sezoni. Tovariški pomenek je po- novno jXDtrdil stare, že znane ovire in težave, ki jih morajo premagovati po- žrtvovalni ljubitelji odrske umetnosti: pomanjkanje ljudi, pomanjkanje mate- rialnih sredstev, pa tudi pomanjkanje efektnih domačih iger. Kljub tem za- prekam pa so že skoraj pri vseh druži- nah zastavili. ' V Zagradu oziroma na Polulah, kjer se gledališko življenje odvija večinoma po zaslugi požrtvovalnega in prizadev- nega režiserja tovarišice Marice Stante- tove, so že imeli nekaj bralnih vaj za »Maturo«. Nastopili pa bodo tam enkrat po.novem letu, ker zaradi nočnih za- poslitev igralcev z vajami ne morejo pohiteti. Več sodelavcev si obetajo iz vrst učiteljiščnikov iz Doma učiteljišč- nikov na Bregu, ki se nameravajo z ostalimi Brežani priključiti »Svobodi« terena Zagrad-Polule-Pečovnik. »Svoboda« v Gaberju bo začela svojo igralsko sezono s kakšno veseloigro. Do- končne odločitve še ni; morda bo to »Scampwlo«, morda kaj drugega. Izbiro dela bo odločilo število nastopajočih. Razen tega imajo v načrtu tudi uprizo- ritev drame »Zmaga«, ki jo je spisal delavec domačin Franc Jovan. Delo ob- ravnava vprašanje gospodarskega kri- minala in socialistične morale. Sodeč po teh prvih informacijah, ki nam jih je dala igralka tovarišica Marjeta Zeletova, utegne biti delo zares zanimivo. Igralci v Storah, med katerimi — zelo razveseljivo — prevladuje mladina, bodo počastili letošnji praznik ustano- vitve republike z uprizoritvijo »Opera- cije« v režiji člana Mestnega gledališča tov. Janeza Škofa. Po »Operaciji«, ki račimajo, -da jo bodo že igrali v novem Prosvetnem domu, bodo pa uprizorUi kakšno komedijo. Storski amaterji so £i izbrali tudi poseben odbor, ki kolek- tivno odloča o izbiri odrskih del. Tudi v Trnovljah prevladuje pri ama- terskem delovanju mladina. Vodita ga nadobudna tovariša Ivo Majer in Drago PUih. Ta dva sta lansko leto za uprizo- ritev »Divjega lovca« izdala celo gleda- liški list. Zdaj pripravljajo »Guzeja«. Odločitev sicer ni korak nazaj, pa tudi ne korak naprej. Toda ljudi je treba navaditi na gledališče, pravita. Kasneje pa se bodo odločali za dela, ki jih pri- poroča ljudskoprosvetni vestnik »Ljud- ska prosveta«. Za proslavo 29. novembra pa kanijo nastopiti z nekim svojim dra- matskim delom. Skof j e vaški amaterji iz društva »Bratje Dobrotinšek« pa bodo pod vod- stvom tovarišice Mavčeve p>osvetili za- četek svoje sezone mladini z uprizorit- vijo pravljične igre »Janko in Metka«. Obenem pa se že pripravljajo tudi na praznik novoletne jelke. Nastop s kak- šnim drugim delom so odložili vpoklici starejših igralcev. Prepotrebno materi- alno podporo pa si obetajo zagotoviti s pritegnitvijo sodelavcev iz delovnega kolektiva škofjevaške tovarne. Razgovor ni íwmenü le izmenjave medsebojnih misli ter tovariških na- svetov, temveč tudi prijetno srečanje z ljudmi s skoraj neprekinjenim delov- nim časom, ki znajo in utegnejo nese- bično združiti svoje manuelno delo a intelektualnim, ali obratno — intelek- tualno z manuelnim, ki ga zahteva gle- dališko delo — šivanje oblek, izdelava kulis, pleskanje dvoran in podobno, vse zaradi prosvetljenja njihove sredine ia njene bližnje in daljne okolice. G. G. Tečaji Ljudske univerze v Celju \ Kakor v drugih kulturnih centrih na- še domovine, prireja razne tečaje tudi Ljudska univerza v Celju. Vrše se na učiteljišču skoraj vse dni tedna in je v večernih urah dan za dnem prav ži- vahno v prostorih II. osnovne šole. Prizadevanje naših delovnih ljudi, da bi se spoznali s tujimi jeziki, je treba zares pohvaliti. Največ je zanimanja za angleščino. Imamo dva prva in po en drugi, tretji Ln četrti letnik. Po dobrerh mesecu pouka lahko poudarimo, da in- teres med prijavljenci ni padel, na- sprotno — še vedno dotekajo nove pri- jave. Upajmo, da bodo tečajniki vztra- jali do konca! Nadalje sta I. in II. let- nik nemškega jezika, II. letnik fran- coščine, I. letnik jezika esperanto in tečaj slovenskega jezika. Obžalujemo, da med našimi nameščenci ni več za- nimanja za slovenski jezik. Morda se komu vendarle čudno zdi, da bi se — kot Slovenec! — uču slovenskega je- zika. Vsakodnevni pogled na razne na- pise po mestu, pa tudi »jezik« v raz- ličnih aktih ipd. pa dokazuje, kako za- postavljamo našo materinščino. V tečaj slovenskega jezika se vpisovanje še vedno vrši — pridite kar v ponedeljek ob 19. k pouku! Veliko zanimanje je v Celju tudi za stenografijo; imamo I. in II. letnik. Tudi tu je interes stalno na zgledni višini in moramo udeležence tečaja le pohvaliti, da lepo vztrajajo na začrtani poti; saj bo dobilo Celje tako v do- glednom času lepo ŠtevUo stenografov in bodo vsaj do neke mere krite po- trebe na tem področju. Stenografijo se uče v posebnem začetniškem tečaju 'tudi dijaki učiteljišča, v okrilju MKUD »Oton Zupančič« pa so si osnovali uči- telj iščniki tudi esperantski krožek in se uče tedensko dve uri tega medna- rodnega jezika. Strojepisni tečaji. Mnogi tovariši in tovarišice v Celju in okolici so izra- žali željo, da bi priredUa Ljudska uni- verza v našem mestu tudi tečaje stro- jepisja. Služeč izobraževanju delovnih ljudi in njih potrebam po uradih in v podjetjih glede na delo pri pisalnem stroju je vodstvo tečajev LU ukrenüo vse potrebno, da so se pričeli tečaji strojepisja. Vrse se v Ekonomski sred- nji šoli v Celju, Vodnikova ulica, kjer imamo na razpolago 21 pisalnih stro- jev. Prvi tečaj je pričel v petek, dne 13. t. m. Interesenti se še lahko prija- vijo — v pisarni učiteljišča — prijave sprejema upravnik tečajev LU, Albia Podjavoršek. LJUDSKI ODER CELJE Četrtek, dne 19. norembra ob 20: Nušić, Zelajcii ostali. Premiera. - Nedelja, dne 22. noTcmbra ob 15,30: Nušić, Žalu- joči ostali. Ргта ponoTiter. Prodaja vstopnic pri blagajni dya dai prerf predstavo od 16. do 18. ure oziroma 2 uri pre* predstavo. NOVO MESTO — mesto spomenikov NOV in vzorne urbanistil(e Letošnji 29. oktober je pomenil za Novo mesto izreden praznik. Lokalna kronüca mora ta dan začrtati s poseb- nim poudarkom. Množica, kise je zbrala iz vse Dolenjske k odkritju spomenikov NOB, ni prišla le iz radovednosti, resna zbranost na licih slehernega je dovolj prepričala tudi tistega, ki ne pozna težkih žrtev, ki jih je Novo mesto in vsa Dolenjska žrtvovala za osvoboditev. Kako ceni in spoštuje te žrtve sedanji rod! V naših dnevnikih je bUo slavje opisano Ln vsi pomembni govori, za sle- hernega, ki budno zasleduje in siprem- Ija utripe našega sodobnega življenja bi bilo odveč podrobneje opisovati nepo- zabno svečanost. Naš namen je opozoriti celjsko javnost na spomenike in njih funkcijo v mestu samem. Gledalca pre- eeneča predvsem skupina plastičnih spomenikov, ki izzvenijo v skupno har- monično ubranost kiparjeve in arhitek- tove zamisli. »Suženjstvo« je upodob- ljeno v borcu, ki ima na hrbtu zvezani roki in ki je ves potisnjen v zemljo, v glavi in njenem vzponu od zemlje navzgor raabereš titansko, skoraj ne- zlomljivo voljo, da se reši epon. Ta obraz te spominja na klasično upodo- bitev Dolinarjevega »Matije Gubca«. Vsa nabreklosit telesnega mišičevja daje slutiti, kako s.trašanski boj bije borec — simbolni predstavnik ljudstva, da n« podleže nečloveški fašistični *veri. Ce je v tej sikulpturi še nejasna končna od- ločitev boja poteptanega človeškega do- st.ojan»tva, je v sohi »Svobode«, ki jo je kipar ponazoril z borcem, ki je do pasu gol Ln na prvi pogled čudovit akt atleta. Mladi borec je v poletu naprej in na- vzgor, čeprav z obema nogama stoji na podlagi. Impresija umetnine je tako živa, da sugerira gledalcu v podzavesti misel, ta hi|P se bo borec pognal od talne plo- skve ter zajadral nekam v daljne višine. Njegova prožna stoja in roki, dvignjeni v višino kot letalska krila, vse to usmer- ja notranji motor, ki eksplozivno bruhne bisitvo človeka v sproščen objem svo- bode. Njegov mladosten obraz je ožar- jen od notranje energije in čudovite volje do življenjske radosti, a tudi žrtev, ki jih terja svoboda. Kipu »Svobode« ob desni pa je arhitekt odmeril pleme- nit, enostaven prostor — arkado štirih polkrožnih odprtin na stebrih. V dveh od teh je poprsje heroja Staneta Roz- mana in Borisa Kidriča. Na arkadni steni v ceiotni izmeri so vklesana imena talcev in herojev, ki jih je dalo imeno- vano mesto z okoijem. Nemara tihega gledalca pretrese ta stena, ki je vsa po- suta z imeni, kar najbolj. Tu se bodo spominjali svojcev sorodniki in znanci, a tudi eleherni obiskovalec teh krajev se bo Eamißlil v nedavno preteklost, ki se nam sicer iz leta v leto že odmika v zgodovino, ki pa bo živa le v toliko, v koiikor je živa v naših srcih. Z enim samim pogledom je komaj možno zajeti vso «kupino te plastične družine, ki je tako bogata pe vsebini, a nič manj tudi odlično rešena naloga kiparja. Ysa dela je ustvaril kipar Sa- vinšek, urbanistično okolje pa arhitekt prof. M. Mušič, katerega pozna celjska javnost vsaj po idejnih načrtih za po- slopje Stare grofije (Mestni muzej, Stu- dijska knjižnica). Vse okolje te simfo- nije Skulptur NOB je urbanistično re- šeno edinstveno, v enkratni plemeniti enostavnosti. Nikjer ne srečaš bahatih reminiscenc iz velemestne arhitekton- Sike roix>tamice. Vse dimenzije so pri- krojene stvarnim razmeram mestnih vedut Ln cestišču. Kip »Svobode« je iz- stavljen skoraj v »prometni vozel«, le nekaj korakov je oddaljen od njega Ln s podstavkom na klinasti zarezi trapez- nega zelenüa dvignjene terase. Tako je sredi življenja, ki polje dnevno v tem predelu mesta. Na desni od »Svobode« je opisana arkada s čudovito obnovljeno staro hišo, ki bo sprejela vsak čas vase novo kulturno ustanovo — Studijsko knjižnico Novega mesta. Malo spredaj so »Gorenja ali ljubljanska vrata«, ar- hitektonski spomenik še izza srednjega veka. V nadstropju tega poslopja je še danes pristna dolenjska gostilna, ne- zaslišano praprosta, a na moč domača. Nič se ne bom čudil, ko bo tudi ta lokal obnovljen v Sitarosvetni intimaiosti, da se bodo tudi tukaj radi shajali še tako prominentni turisti iz domovine in osta- lega sveta. Saj ti pogled iz teh ргерто- stih oken tako lepo zajema vsaj del opisanih spomenikov in dnevni vrvež na ulici. Naj še omenim, da je posebnost vhoda v imenovano gostilno gotski ši- laati kamenit portal, ves skrušen pod bremenom stoletij. Kipar SavLnšek, avtor celotne kiparske zaenove, je s kipom »Svobode« realiziral v najvišji meri plasüko NO tematike. Gotovo, da ogled te plastike je vreden potovanja v Novo mesto! Ta dan pa so bila odprta prvič ▼ zgodovini Novega mesta tudi vrata v Muzej za Dolenjsko. Muzejska ustanova je dobila svoj dom v »Križatiji«, v po- slopju, ki je historični spomenik. Tudi to poslopje je büo po okupatorju močno poškodovano, po načrtih arhiteikta Mu- šica pa vzorno obnovljeno. Niti mal« se ni štedilo s plemenitim gradivom: bronom, hrastovino, kamnom in mar- morjem. Poleg muzejskih zbirk je r pritličju tudi Arhiv Dolenjske v dveh povsem urejenih prostorih, kjer delujeta samostojno dva arhivarja. Na dlani leži: uspehi in realizacije te višine so možni le v soglasju vseh kolektivnih naporov ljudskih forumov in znanstvenikov ozi- roma strokovnjakov. Svetal primer No- vega mesta ne blešči le Dolenjsiki, vsej Sloveniji mora biti vzor. Naravno, da pisec teh vrstic misli zlasti na Celje, ki goji hkrati vročo željo, da si ogledaje Novo mesto merodajne osebnosti MLO Celje, mesta in okolice. Zveze borcev, Olepševalno društvo in vsi tisti, ki jim je turizem resnično pri srcu. Ce je bO podpisani na tej slavnosti v Novem mestu ta dan vzhičen, je kanila v kupo rado.yti tudi kaplja trpkega priokusa oh primerjavi kulturnih ustanov tamkaj in tod. Poučen pa je primer majhnega me- steca z nerazvito industrijo tudi za naše gospodarstvenike, arhitekte, urbaniste ln kiparje. Naj se ne tolmači moja dobro namerna misel napačno. Le kdor nrmogo vidi in pravično tehta, sme katero mimo laskanja in hvale zapisati na račun last- nega mesta. A. S. Govoril bo Frane leskovšek - Luka Stran « ^Savinjski vestnik«, dne 14. novembra 1956 štev. 45 Prenos poslov invalidskega varstva na okraje Svet za zdravstvo in socialno poli- tiko LRS v Ljubljani je sklenil, da se prenesejo posli invalidskega Varstva iz Invalidske uprave v Ljubljani na okrajna tajništva za zdravstvo in so- cialno politiko. S tem ukreppm se to- rej izvrši decentralizacija poslov inva- lidskega varstva. OLO Celje-okolica je že prevzel invalidske spise in likvida- ciijske liste od Invalidske uprave v Ljubljani in se naj torej invalidi v bodoče obračajo na tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, invalid- ski odsek v Celju v vseh invalidskih zadevah, v katerih je do sedaj odločala Invalidska uprava v Ljubljani. Začasno ostane v pristojnosti Invalidske uprave v Ljubljani le odločanje glede osebnih in družinskih invalidnin ter vsa opra- vila klimatskega in kopališkega zdrav- ljenja invalidskih upravičencev za leto 1953, odločanje o invalidskih in otro- ških dodatkih ter ostala služba iz po- dročja invalidskega varstva pa preide s tem na invalidski odsek pri tajništvu za ljudsko zdravstvo in socialno poli- tiko OLO Celje-okolica. Invalidska služba pri okraju se bo v zvezi s tem preselila v nove prostore iz I. nadstropja v pritličje dvoriščne zgradbe OLO. Ta preselitev se je iz- vršila v prvi vrsti zato, da se invalidom ne bo treba mučiti s hojo po stopnicah. Vzpodbuden vzgled mladinskega kolektiva na MLO v Celju ostali mladini Danes pri nas izobrazba ni več pri- vilegij mladine vladajočega razreda družbe, ampak je pravica in dolžnost vse naše mladine. Za vedno so odprav- ljene razredne razlike tudi pri vzgoji mladine. Pomena te velike prednosti za svoj napredek se marsikateri mla- dinec in mladinka še ne zavedata do- volj. Zaradi tega je umljivo, četudi ne vedno opravičljivo, da se izobrazbe ne poslužujeta kot svoje pravice, niti v tem pogledu ne vršita vedno dovolj svoje dolžnosti. Prepogoste zabave, po- gost obisk malovrednih filmov in še ta in oni predsodek ali napačno mišljenje zavrača marsikaterega mladinca in mladinko od izobraževalnega dela. S poslušanjem predavanj, sodelovanjem pri diskusijah, s čitanjem dobrih knjig in obiskovanjem primernih izobraže- valnih tečajev si zlasti delavska in nameščenska mladina širi svoje obzor- je, poglablja svoja umovanja sveta in življenja, utrjuje materialistični sve- tovni nazor in zori za moralno visoko vredne graditelje socializma. Naloga vse družbe, zlasti pa mladinske orga- nizacije in vzgojiteljev je, da mladino navajajo k izobraževalnemu delu, jo pri tem vzpodbujajo in ji izobrazbo omogočajo. Najresneje se je izobraževalnega dela lotu v Celju mladinski kolektiv na- meščencev na MLO. Odločili so se za splošno izobraževalni seminar. Semi- nar bo trajal 2 meseca. Tedensko se vrši eno predavanje. Vsakemu preda- vanju sledi kratek razgovor o sliša- nem.Doslej so bila že naslednja preda- vanja: 1. Smotri in naloge jugoslovan- ske vzgoje. 2. Vprašanje materialistič- nega svetovnega nazora. 3. Pomen in značilnosti socialistične morale. 4. Mla- dina in vprašanja ljubezni. 5. Osnove duševnega življenja. Predavanja so vsako sredo ob 17. uri v sejni dvorani MLO. Pri vseh dose- danjih predavanjih je bila udeležba pol- noštevilna — upamo, da bo tudi pri bodočih. V dveh delih se bo vršilo predavanje: Kaj moramo vedeti o le- pem vedenju. Tečaj se bo zaključil 2. decembra s predavanjem: Vzgoja volje in značaja. Druge polovice te- čaja se udeležuje tudi mladina, ki je uslužbena pri trgovskem podjetju Po- trošnik. Odbor Ljudske univerze za mladino v Celju vabi ostale mladinske kolek- tive, da slede vzpodbudnemu vzgledu kolektiva na MLO in kolektiva pri Po- trošniku ter se odločijo za redno ude- ležbo na predavanjih splošnoizobraže- valnega seminarja. Šiv. Nekaj problemov o socialnem zavarovanju Med najvažnejšimi panogami našega javnega življenja je brez dvoma so- •ialno zavarovanje. Vedeti je, da ima socialno zavarovanje opraviti predvsem z betežnimi, bolnimi in starimi ljudmi, tedaj z onimi, ki so se pri delu za našo skupnost poškodovali ali onemogli. Kompleks vprašanj iz socialnega za- varovanja bi moral biti naša vsako- dnevna skrb, vsakodnevna briga in je dolžnost nas vseh, da pri reševanju teh vprašanj sodelujemo. Družba izvaja socialno zavarovanje preko posebnih za to pooblaščenih Za- vodov za socialno zavarovanje. Osnovno vprašanje je brez dvoma utrditi in ustaliti pravni položaj teh zavodov. Dosedanji zakoniti predpisi sicer ta vprašanja deloma urejujejo, nesporno je, da so Zavodi ustanove s samostojnim finansiranjem, ter kot take registrirane pri pristojnih oblasteh. Vsakodnevne izpremembe in utrip gospodarskega življenja pa našo zako- nodajo dostikrat prehitevajo ter je na- stala sedaj nujna potreba po novi vskladitvi obstoječih predpisov s pred- pisi socialnega zavarovanja, z eno be- sedo zakonska ureditev tega obsežnega področja našega družbenega življenja. Revolucionarna sprememba, ki je na- stala v naši državi po osvoboditvi se je nujno odražala tudi na tem pod- ročju. Materija pa v današnjem razvoju naše družbe ni zadovoljivo urejena, zlasti manjkajo predpisi oziroma raz- čiščenje pojmov o vlogi, ki naj bi jo Zavodi za socialno zavarovanje v naši družbeni ureditvi imeli. Gre za njihov pravni položaj, in sicer za osnovno vprašanje, ali naj postanejo Zavodi družbeni organi ali pa oblastni organi. V zvezi z novim gospodarskim sistemom je jasno, da je eno izmed osnovnih na- čel tudi pri socialnem zavarovanju go- spodarski račun, pri čemer pa nikakor ne sme biti okrnjena nobena pravica, ki jo zavarovancu zakoniti predpisi da- jejo. Z drugimi besedami povedano tu- di najbolj pasivni zavod za socialno za- varovanje mora izplačevati ravno tako visoko pokojnino, hranarino ali otro- ški dodatek, kakor finančno najboljše stoječi Zavod. Ce se postavimo na stališče, da je Zavod družbeni organ, je treba nujno načeti vprašanje izdaje odločb o pra- vicah zavarovanca, ter ugotoviti, če so to upravne odločbe prve stopnje in ka- ka pravna sredstva so zavarovancu na razpolago. Ce se pa postavimo na sta- lišče, da so Zavodi oblastveni organ, je pa treba vskladiti vprašanje samostoj- nega finansiranja z načelom oblastve- nega organa, kateri živi svoje gospo- darsko življenje tako, da črpa prora- čunska sredstva. Prav tako pa je važen s tem v zvezi tudi položaj uslužbencev teh Zavodov. Današnja zakonodaja pa tudi prehi- tevajoča jo praksa stoji na stališču, da so uslužbenci Zavodov državni usluž- benci, ter so seveda tudi plačani po predpiish o državnih uslužbencih, z drugo besedo, nižje kot uslužbenci v gospodarskih pyodjetjih, čeprav so pa gospodarska načela Zavodov in gospo- darskih podjetij enaka. Ce pa še upo- števamo, da imajo uslužbenci Zavodov opraviti samo s starimi bolnimi in be- težnimi strankami, da pri svojem delu izpostavljajo dostikrat celo svoje zdrav- je v nevarnost, vidimo nevzdržnost pla- čilnega sistema, ki velja za njih. Tu so v najbolj grobih oblikah naka- zani nekateri problemi, predvsem o položaju Zavodov in njihovih uslužben- cev, ki so tako elementarnega značaja, da zahtevajo čimprejšnjo ureditev, ker je sedanje stanje bolj ovira kot pa pospeševanje razvoja v eni izmed naj- važnejših panog našega družbenega življenja. K reševanju teh problemov smo po- klicani vsi, ker nam ne more biti vse- eno, kakšna usoda nas bo zadela, ko bomo postali tudi mi stari in potrebni počitka. Dr. H. A. Iz Celja ... Pijančevanju je treba zastaviti pot Na dobro obiskanem sestanku v Novi vasi je naš kandidat za rep. skupščino tov. Olga Vrabičeva pribila pri svojem izvajanju še žalostno sliko celjskih šol, ki so baje prej podobne tovarnam kot pa modernim učilnicam, saj manjka še uvedba tretje smene. Doslej šolstva ni büo mogoče zboljšati, ker zaradi gradnje splošnih ključnih objektov te- mu problemu ni bilo mogoče dodeliti dovolj visokih materialnih sredstev. Drugo, kar je omenüa, je bilo še bolj žalostno. Za pijačo porabijo v Celju gorostastne zneske. Sprožua je vpra- šanje, kako bi se dalo popivanje za- jeziti. Nemara so alkoholne pijače še vedno prepečeni. Volivci so ugotovUi, da res cene al- koholnim pijačam niso v sorazmerju s cenami za industrijsko blago. Poleg tega je vprašanje, če bodo vinogradni- ki pri dosedanjih cenah sploh lahko kdaj izboljšali svoje življenje, obnovüi svoje nasade in mehanizirali obdelavo. Sedanje cene vinu so v dobrem delu še »zasluga« viničarske življenjske ravni pridelovalcev. Navzoči član Rdečega križa je z ve- seljem pozdravu diskusijo v tej smeri in obrazložu škodljivost pijančevanja za ljudsko zdravje, blagostanje in dru- žinsko srečo. Treba bo misliti, kako bi se temu zlu uspešno uprli. Ce bi bue pijače drage, bi se vsak premislil, pre- den bi na veliko popival. Govorili so tudi o tem, da bi otroške dodatke kro- ničnih in prekomernih pivcev moralo dobivati žene. Izdale naj bi se od- ločbe, ki bi pooblastüe delodajalca, da bi lahko otroške dodatke izplačevali materam ali tistim, ki otroke dejansko oskrbujejo. Zelo umestno bi bilo, če bi bUa izdana odločba, po kateri bi skupnost lahko odtegovala pijancem del plače. Ta denar bi se zbiral v fondu, iz katerega bi potem oskrbovali družine, prizadete zaradi alkohola. Ta sestanek v Novi vasi je bü zelo dober, ker dokazuje, kako živo so voliv- ci posegli T konkretne primere in da na osnovi teh resnično prihaja volja ljudstva navzgor do tja, kjer se spre- jemajo zakoni. Visok delovni jubilej Te dni je preteklo 55 let nepretrga- nega službovanja tov. Kren Rudolfu, višjemu elektro-tehniku pri podjetju Elektro-Celje. Rojen je bil 18. novembra 1897 na Javorniku pri Jesenicah. Tehniško sred- njo šolo z diplomskim izpitom je opra- vu leta 1897 v Dunajskem Novem me- stu. Po krajših službovanjih pri To- varni avtomobüov in Tovarni tračnic v Gradcu je odšel v Bosno, kjer je kot obratovodja elektrarne v Kreki služ- boval polnih 38 let. Po drugi svetovni vojni pa se je vrnü v Slovenijo in je še vedno aktivno zaposlen pri Elektro- Celje. Kljub njegovemu visokemu strokov- nemu znanju in izredni marljivosti je tih in skromen ter izredno prüjubljen pri svojih stanovskih tovariših. Poleg svojega dela se je ves čas svo- jega službovanja v Bosni udejstvoval in žrtvoval mnogo svojega prostega ča- sa kot poveljnik gasilske čete ter je bü tudi član Gas uske zveze za Bosno in Hercegovino in kot tak tudi odli- kovan. V letu 1950 pa je bü ponovno odlikovan s Redom dela III. stopnje. K njegovemu 55-letnemu delovnemu jubüeju ter 76. rojstnemu dnevu mu iskreno čestitamo in želimo, da bi ve- der in zdrav ostal še dolgo т naši sre- dini Gibaeia prebivalcev v Celju v CelJB je kil* т ë«su od 30. 1». 4* 7. U. 1955 rojemik 29 «1еек»т i» 17 deklic. P*r*čili s« se: LeskoTec kfaksimilijan, mantešeemec ia Ljublja- ве, Kot«ikoT« I, im Roje Sonja, aameščenka iz Celja, liedlojf 72; Lancner Ivan, nameščenec iz Celja, ZidanškoTa 7, in Žaler Marija, bolniška strežnica iz Celja, Ipavčeva 10: Kune Bogomir, kijučaTničareki pomočnik iz Celja, Sp. Hudinja 108, in Bračie J»žefa, tkalka iz Celja, Lisce 27. Umrli s*: Resmik Marija rej. Pavlic, upokojenka iz Celja, Polule 33, stara 72 let; Krhlanko Marija roj. Smigovec, fospediaja is Platinovca 18, občina Šmarje pri Jelšak, stara 51 let; Zdolšek Bogomir, »pokojeei šolski mpravitelj iz Celja, Cankarjeva ■lica 7, star 44 let; Konec Jožefa roj. Drager, jospodinja iz Celja, Jetniška 18; Svečnik Alojz, dojenček iz Celja, Ulica ÏIV. divizije 2-III; Te- sten Marija-Olja roj. Rudman, upokojenka iz Celja, Dečkova cesta 26, stara 71 let; Pajk Ana roj. Slapiak, yespodinja iz Celja, Zagrad 2Ü, stara 73 let; Tidevič Nada, otrok iz Cače vasi, •bčina Rogañka Slatima; Jonke Kamilo, jradbeni tehnik iz Celja, star k2 let; Majcen Jožef, po- sestaik iz Celja, Dekreva fc, star 63 Itt. SRAMOTNO JE KLJUB ZAKAJ IN ZATO . .. Ni važno, zakaj je ta primer nastal, zakaj se ne reši in kaj je navajalo ljudi, da se je moral zgoditi. Ugotovljeno je in neizpodbitno, da v središču mesta tik pred železniško po- stajo za Domom SZDL v avtomobilski garaži iz lesa stanuje družina. Tudi т letnem času bi büo tako stanovanje neprimerno. Saj so betonska tla, prepih je stalen. Ne vemo kaj je pravzaprav navedlo te ljudi, da so se vselili v to podrtijo? So storili to samovoljno, z od- ločbo ali kako drugače je eno vpra- šanje. Drugo vprašanje pa je, če sploh obstoji lahko vzrok, da se danes >živi ljudje« nahajajo v takem stanovanju pred očmi. ljudi, nalašč nastavljenih za posmeh naših sovražnikov. Morda bo vedel kdo odgovoriti zakaj je tako. Na vsak način je treba zadevo rešiti ne glede kdo je kriv. PISMO STANOVANJSKI КОМ181Л ▼ CELJU Tovarii Leopold Lebeničnik je leta 1952 kupil majhno enostanovanjsko hišico. Prištedil si je sredstva z žulji, računajoč na miren dom Y hiši sta dve sobici in ena kuhinja. V tej hiši pa stanuje stranka, ki ima za^iedeno večjo sobo ia kuhinjo. Tovariš Lebeničnik pa s svojo bolno ženo in otrokom živi v manjši sobici. Vložil je prošnjo, naj stanovanjska komisija dodeli sta- novanje njemu, stranki pa dodeli drugo. Tudi ta in nadaljnji dve prožnji sta bili pozabljeni. Iz sodne dvorane TUJE LASTNINE NISO SPOŠTOVALI Čretnik Franc, delavec pri »Betonu* v Celju, je 19. 7. letos v Cretu ukradel delavcu Ponikvar Francu iz suknjie«. denarnico s 3800 dinarjev gotovine. De- narnico je z vsemi osebnimi oškodo- vančevimi listinami zavrgel, gotovin« pa p>crabil zase. Kazen 4 mesece zapora. — Cvelber Mirko je 19. 5. 1953 Topol* Jožetu iz Ostrožnega ukradel mošk» dvokolo, vredno okoli 12.000 dinarjev. Zraven tega je v Celju in okolici izvrši še tri večje tatvine. Obsojen je bü n« 1 leto in 3 mesece zapora. — Ujič Vje- koslav je bil s priložnostnimi deli zapo- slen pri posestniku Mlinar Francu ал Ložnici pri Celju. Iljič je Mlinarju ix>- stopoma pokradel 15.000 dinarjev goto- vine in več jajc. Obsojen je bil na toi meîece zapora. — Cvikl Anton je no- vembra 1952 iz skladišča gostinskog* podjetja Rimske Toplice vzel 5 vreč ce- menta, vrednega 5500 din, januarja 195t zopyet 5 vreč cementa, vrednega 4000 di- narjev. Ukradeni cement so od njega kupili Požaršek Franc, Mejač Franc im Deželak Anton. Vsi so bui obsojeni, ht sicer: Cvikl Anton na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo enega leta, Požaršek, Mejač dn Deželak pa bodo plačali vsak 5000 dinarjev. SEKALA STA PROTI PREDPISOM Dobovičnik Franc iz Strmca je v je- seni leta 1951 prodal Bračič Karlu т svrho poseka na 12 arih gozdne površine stoječ bukov les. Bračič Kari je spomla- di leta 1952 na FK>vršini 12 arov izvršit golosek s posekom okoli 40 prostornin- skih metrov bukovega lesa. Zaradi uni- čevanja gozdov sta bila obsojena Dobo- vičnik na 600O din, Bračič pa na 35в# dinarjev. NEPOŠTEN NAKUPOVALEC TRBO- VIH SIB Švager Ivan je bil pooblaščen za na- kup vrhovih šib za podjetje Mizarstvo- vrbopletarstvo na Polzeli. Da bi se prt tem okoristil, je v zaključnice vpisoval lažne nakupne cene. Zaključnice je predložu podjetju kot prave, zaradi ca- sar je podjetje v svojo škodo izplačal« 7069 dinarjev gotovine preveč, kater* si je Š vager prüastil. S vager Ivan je bil zaradi goljufije obsojen na 9 mese- cev zaixxra. PODJETNA 2ENA je Marija Krajne iz Dobja pri Planini. V trgovini Kmetijske zadruge v Dobj« je pod pretvezo, da bo račun ,E>oravnaI njen zaročenec, v dveh primerih naku- püa več tekstilnega in špecerijsikeg«. blaga v vrednosti okrog 12.000 dinarjev. Dve goljufiji je îwskusala izvršiti še na Planini. V teh dveh primerih bi bua rada prišla do gotovine, kar pa ji вм. uspelo. Obsojena je bila na 9 mesecev- zapora. ... in zaledja Ш вМARTNEGA OB PAKI ШшТ »*i«k bodo poglobiU Zadnje dni je komisija na željo član- stva SZDL pregledala Hudi potok, ki dela ob času deževja veliko škodo po poljih in njivah. Komisije so se udele- žili zastopniki okraja, vodnega gospo- darstva, želeenice, občine in SZDL. Ker trenutno denarja ite ni na razpolago — po proračunu pa bi büo nujno potrebnih najmanj 6 milijonov — zato bodo p>otok za sedaj samo poglobili, dokler ne bodo dobili potrebnega denarja. Dve tretjini stroškov bosta prispevali vodno gosjpo- darstvo in železnica, ostalo pa ljudje sami, ki bodo to lahko odslužili tudi z delom. Šalijsti sc zbirajo Pod okriljem Partizana so ustanovüi na željo članstva šahovsko sekcijo. K tej se je priglasilo že lepo število mladih ljudi. Upamo, da bo ta sekcija bolje uspevala, kakor pa nekatere druge, ki z delom ne pridejo nikamor naprej. — Želimo mnogo uspeha! DVE IZ LESICNEGA Letošnji kredit za obnovo je posebno na območju obnovitvenih zadrug Le- sično in Drensko rebro posegel v živo. Stevüne pritožbe so pokazale, da je bilo prejšnja leta premalo brige, v kakšnem razmerju so se pri članih gibali dode- ljeni krediti z doseženimi uspehi v ob- novi. Zato ni čudno, da so skozi obnovo smuknüi tudi primeri nereda. Окгајшс odbor SZDL Celje-okolica je svojin*. vaškim odborom naroču, da morajo od- slej pri pogorelcih osebno pregledali delo in šele nato p>otrditi račune. Ker se- bližamo koncu koledarskega leta, kre- dite so pa zaradi prerekanj pričeli črpaM šele sedaj, so se nakopičili tudi računi^ da je naglica skoraj neizogibna. Ljudjr želijo, da bi se ti ukrepi v redu izvajali^ saj bodo SZDL samo povečali veljavo.. Kmetijska zadruga si je v sušilnici r Lesičnem zgradüa skromno pisarno i». jo opremila. Tudi električna instalacij* je izvršena, ne morejo pa dobiti pri- ključka, ker ga elektrifikacij ski odibor v Drenskem rebru ne dovoli, dokler ne bo zadruga vložila prošnje in plačal* delež. Člani ugibajo, če ne gre za na- ga j ivost, ker si ne morejo misliti, da bi zadruga ne imela toliko zaupanja, d* bi plačala prispevek elektrifikacijskemu odboru tudi po priključku. Slabi zgledi, medsebojnega sodelovanja. Gibanje prebivalcev v celjsici okolici t celjski okolici je bilo v času od 30. It. í*d 7. II. 1953 rojenih 8 dečkov in 9 deklic. Poročili so se: Povalej Aleksander, šofer iz Bodreža 17, i». Plevnik Marija, poljedelka iz Kamenika 17, ob- čina Šmarje pri Jelšah; Krajne Anton, rudar ík Kasaz 17, občina Petrovce, in Ofentavšek Ana» gospodinjska pomočnica iz Stražišča 16, občina Strmec; Cater Ivan, poljedelce iz Kalobja 44» občina Slivnica pri Celju, in Suster Ana, polje- delka iz Osredka 9, občina Slivnica pri Celju? Trebovc Matija, železničar iz Spodnjih Laž 25^ in Dovnik Julijana, kmečka hči iz Žič 55; Kra- šovec Karel, trgovski pomočnik iz Kamenč IV •bčina Braslovče, in Dolar Ljudmila, uslužbenka« iz Loč 17; Ofentavšek Karel, kmetovalec iz Stra- žice 16, in Muzel Kristina, poljedelka iz Stra- žice 7, občina Frankolovo; Jecl Janez, delavec ie- Javorja 35, in Pušnik Antonija, poljedelka is Javorja 35, občina Slivnica pri Celju; Pušnik. Franc, ikrobilec ii Gorice pri Smartnem, im- Žernejc Frančiika, poljedelka iz Gorice martnem. Umrli so: Peve« Bogomir, železničar iz Zg. Sele 84, »tar- 14 let; Anderluk Janez, itrugar z Maribora, »tar- M let; Kalar Antonija roj. Flis, gospodinja i» Lindeka 13, itara 57 let; Kralj Vinccnc, kmet ie Malih Roden it. 40, »tar 67 let; Kropf Franv kraet iz Cače va»i it. 4, star 53 let; Kocman Jo- žefa raj. Trbeve, foitilničarka iz Breze 49. itara M let; Roje Jurij, prevžitkar iz Brezove, etar S4 let; GareëaM Marija roj. Rehar, prevžitkarica iz Socke, ttara 92 let; Jekl Ignac, poljedelec i» ftrmca, ilar M let; Mutelj Alojzija roj. Trebil, ^ravžitkarica ia Straž, itara 77 let; Skaberae Aaa ia Prateiaefa 39. stara 2 meseca; Talaf- Marija, fe«p«di«j»ka pomočnica iz Trnovalj léf^ «tara 73 lat; Zaidar Tarami ja raj. Tabar, g—f- «Uaj« ki L*ka iK »tara 77 lat. Nesocialistični odnosi do družbene imovine v vsakem času je bü način za na- domestitev škode, ki je nastala zaradi dejstva naravnih su, času primeren, toda ne vselej odgovarjajoč. Današnje zavarovanje ima študijsko podlago. Po- goji so postavljeni tako, da se kombi- nirajo s statiko, izdelano na osnovi verjetnostnega računa. Toda o načel- nosti ne bi preveč govorili. Dajmo raje kar konkretno, kako imajo i>onekod še vedno nesocialistični odnos do družbene imovine. Mestno gledališče smatra zavarovanje na osnovi kapitalistične teorije. Gleda- lišče ni zavarovano z izgovorom, da je premija za zavarovanje previsoka. Se vedno jih strašijo prividi agentov iz kapitalistične dobe, ki hodijo okrog za- radi profita. Sef ekonomske pisarne pravi, da je zavarovanje gledališča spričo postavljene premije nesmisel. Podobno je pri Gradbenem podjetju OLO. Zavarovalni uslužbenec je petkrat prišel v pisarno, da bi zavaroval avto- mobü. Zastonj. Ko je prišel šestič, so mu povedali, da je od avtomobüa ostal le še kup ruševin. Skoda znaša okoli 100.000 din. Tretji primer je tudi Grad- beno podjetje OZZ. To podjetje gradi stavbe, ki so nezavarovan*, torej tno- ctavno riskir*. No, dobro je. Podjetje, ki ima tak od- nos do ljudske imovine si na osnovi rizika prištedi dajatve za premije. Toda ali ti ljudje pomislijo kaj bo, če pride do nesreče, ki nikjer ne počiva. Takrat bo vprašanje, če bo družba upoštevala malomarnost in nerazgledanost tistih odločujočih faktorjev, ki so odklanjali zavarovanje. Dvojna morala... v narodnoosvobodüni vojni je bil ranjen. Dobu je strel skozi prsa. Proti svoji volji je danes zaposlen kot trgov- ski poslovodja v Polzeli. Stanuje v Ce- lju in se vozi vsak dan z vlakom т službo. To je napor, ki škoduje njegovi rani. V vojni je bil pošten in tudi da- nes ni komolčar. Je izredno sposoben in kot borec od leta 1941 še vedno aktiven član JLA. Toda težko je bolan. Njegova bolezen zahteva suho in sončno stanovanje. Ze leto dni proei aanj, žal brea uspeha. •O* Neki drugi borec je bü tožk* r«njen T nogo in težko bodi po «tecinicak. Sta- nuje T drugem nadstropju, prosi za spremembo etanovanja — ludi zastonj. •Go V pekami т Zidanškovl ulici je **- varišica kupu« in plačala 1 kg kruh«. Dala ea je na tehtnico, a je tehtal ko- maj 90 dkg. Takih primerov je dosti Tendar wo navedeni §»m* tisti, ki «o plod naše lastne birokracije in niso v skladu z »ašo locialiitično moralo. Birokracija *i zrastla n* ■•cialističnih tleh. Je pro- izvod star« «ai^lnoeti in mavad. Biro- kracija j« pl*á mv*lom*iča«akef* **- sáranj*. V slueaju slabega vremena Stev. 4SÍ »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. norembra 195t StraM T Kmetje, kmetijske zadruge! Kovinsko podjetje v Žalcu vam olafša delo Kovinsko podjetje v Žalcu je zadnje éaee zelo napredovalo. V stari Jugo- slaviji je v tem podjetju delalo 18 do 2f ljudi, medtem ko je danes števUo delavcev 4krat večje, kljub temu da je miehanizacija izpopolnjena. Mehanizacija kmetijstva je danes naj- bolj aktualna naloga v socialistični dr- žavi. Nagel razvoj modernega kmeto- vanja zahteva čim več strojne obdelave i« zato Kovinsko podjetje v Žalcu skrbi |w:edvsem zato, da osvaja, izpopolnjuje i» gradi nove stroje. Podjetje izdeluje že celo vrsto kmetijskih strojev, ki so domač prototip in so se zelo dobro iz- kazali. Navajamo izdelke Kovinskega pod- jetja v Žalcu: Troeilci za umetni gnoj. Podjetje je iedelalo že celo vrsto trosücev, ki brez- Jaibno delujejo. Razpošuja jih v vse Seraje, predvsem pa kmetijskim zadru- gam. Mali in A'eliiki sadni milni so zado- voljili vsakega kupca. So na ročni in »trojni pogon. Črpalke (gnojnčne) na ročni in mo- ^ni pogon s kapaciteto od 80 do 150 Mtrov na minuto. Sadni mlini pripravljeni na postaji Delorni hriehiiv Kotinshega podietja v Žalcu iilro- rišča io priliko in čestiia stojim odiemclcitn hckor iudi vsem delotnim holehiitcm k Prazniku republike — 29. novembru! Sušiiliii<;e sa hm«U v kvadraturi od 4 do 24 m*. Podjetje je sušilnice izpo- polnilo. Sedaj izdelane imajo štiri eta- že, medtem ko so predvojne imele samo tri. Luščiilci za Jkoruzo so tudi nov lasten tip. Mlini za grozdje na ročni pogon so najnovejši izdelek. Slamioreznioe na ročni pogon je prve te vrste izdelalo Kovinsko podjetje. V livarni ... Vodne zasime izdeluje podjetje od 50 do 250 mm svetlobnega premera. Poleg tega vrši podjetje v Žalcu vse indiuistrijsike remonte zel« promptno in hitro. Kovinsko pod j e v Žalcu ima lastno livarno sive litine in barvastih kovin. Kmetje, kmetijske zadruge, kmetijske šole in kmečka gospodarstva — izpopol- nite svoj strojni park z izdelki Kovin- Trosilec za umetni gnoj skega podjetja Žalec. Naši stroji in naprave vam skrajšajo čas, zmanjšajo delovni napor in temeljito opravljajo ter nadomestujejo delo ljudskih rok. Naročua pošiljajte na Kovinsko pod- jetje Žalec, telefonsko na Žalec tel. št. 19, telegrame na Kovinsko Žalec. CELJSKE bodice JEZA BI RADI OSTRIGLI... kaj bi bilo, če boter jet kot žaba gladke kože bi med drevjem tekal pee ... kaj bi bilo, če bi »Bodice« pohlevne kakor božji volek se silile med dobre vice? Ce na tratah trava niha, je to dokaz, da od nekod čez jaso tudi veter piha ... Ce v stratosfero kdo odskoči je za »Bodice« redka čast, da so zbodljaji bili vroči. A ker »Bodice« anonimna Celjanom drezajo v obisti, pojoč jim hahljajoče himn» ni kriv papir in črni tisk, če kdo zajavka »mea culpa«, ko ga oplazi »brezov« blisk. Ce komu mera je prepolna in škarje v rokah zdaj vihti naj pomni, da je slaba volne, ki ježa po prirodi diči, da jež le ni tako od muh, da mogli bi ga kar ostrici. CELJSKI OBRAZI 21 klobuku visoko je krajce zavihal. Ime mu po gobah jesenskih diši. Pa bi s peresom po drugih udrihal, čeprav se na lastnih nogah lovi. 22 Je s plačo direktorsko v pokoj odšel, še predno Celjane je »plina odrešil«. Gorje, ko bo v »večna lovišča« zletel, preveč se v življenju je v hostah pregrešil., 2s Za blagor pijancev možak se poti. Za blagor pijancev je v piskru sedel. Dokler bo v Celju kaj »žejnih« ljudi, od blagra pijancev možak bo žipel... Kdo se skriva pod talarjem na Gomilsftem Zadnjič sem hodil skozi Gomüsko po blatnih poteh. Izogibal sem se luž in pred kapelico naletel na zajetne mo- žakarje, ki so na vse protege nekoga hvalili in povzdigovali v nebo. Ce bi jih vprašal kdo je, bi mi verjetno ne povedali. Pozneje sem srečal ženico in jo vprašal če ona ve kdo bi bü srečen človek, ki je deležen tolike slave. Brez ovinkov mi je povedala, da so gospod župnik najbolj čaščeni človek v vasi. Poizvedoval sem dalje in zvedel, da je tamkajšnji župnik komaj leto dni med njimi in je že storil »mnogo dobrega«. In kaj je vse štoru? Kar poglejte, vse cerkvene podružnice bodo obnovljene, tudi župnišče bo kmalu urejeno, otroci so deležni krščanskega nauka. No, prav. Poglejmo si to stvar. Ce obnavlja, to ni nič hudega. Zgradbe so zato, da stojijo, ne pa da se podirajo. Toda sčasoma sem dobu drugačno sliko. VSE ZA boZjo Cast .., Zupnišče so začeli obnavljati z veliko vnemo. Veliko jih je bilo, ki so segli globoko v žep in na župnikovo željo darovali svoje prispevke. Cisto slučajno menda ni, da so se v tej akciji odre- zali najbolj tisti, ki so se pri davkih najmanj. Ljudje so delali tudi »udar- niško«. Toda kmalu se je ta vnema polegla. Župnik pa si je znal pomagati. Po končanem veronauku je odvlekel otroke k župnišču, da so tam pomagali pri obnovi. In seveda vse za božjo čast — brez plačila. Vsaj otroke bi gospodu župniku ne bUo treba izkoriščati. PREPRIČANJE IN »ZVELICANJE« Župnik zna imenitno pasti svoje ov- ce. Je zelo misijonarskega duha. Rad spreobrača ljudi. Ce ne more drugače se po vzoru šempetrskega kolege loti staršev. Tako je nekega starega očeta nagovarjal, naj pregovori svojega sina za izstop iz Kmetijske zadruge, naj ga spreobrne in ga privede k sprejemu sv. zakramentov. Čudna godlja. Vera in gospodarstvo, vse v enem loncu. Ce je kdo včlanjen v Kmetijsko za- drugo, ker želi napredka kmetijstva in hoče boljše živeti kot so živeli pred- niki, potem je to greh, zaradi katerega člani zadrug ne morejo biti zveličani. VZGOJA MLADINE... Do vzgoje mladine v veronauku ima gospod župnik po ustavi pravico. Ve- rouk sme poučevati v cerkvenih pro- storih kar ni nič čudnega, saj tako de- OBSOJEN VROCEKRVNEŽ Rakun Cvetko je v Založah pri Pol- zeli pretepel z lesenim predmetom Turnšek Matijo in ga hudo telesno po- škodoval. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. lajo povsod, kjer je cerkev ločena od države, pa tudi na zapadu. Toda nekaj drugega je. V cerkvi je na zimo mrzlo. Gospodu župniku ni nič mar, če se bodo otroci do dobra prehladili. Ce bi bü gospod župnik tako vnet človekoljub in bi upošteval, da je človek »ustvar- jenje božje«, potem bi moral skrbeti poleg duševnega tudi za telesno zdravje svojih ovčic, saj se menda ljudje ne rodijo zato, da bi »za čast božjo« skraj- ševali svoje življenje. To je postopen samomor ali celo dolgotrajen umor, ki pa je po cerkvenih zakonih tudi pre- povedan. Ce šole, kadar je najhujši mraz, zaprejo pouk kljub temu, da so zakurjene, bi tudi gospod župnik na Gomüskem lahko počakal z veronau- kom na toplejše dni. Take stvari sem zvedel mimogrede, ko sem vlaču noge iz globokega blata. K sreči na Gomüskem nimajo cestne razsvetljave, pa me Gomilčani v temi niso mogli videti, da sem bü blaten do ušes. Gospod Zaloga je pripravljen... »Mene je življenje že izučilo. Moja politika je neodvisna. Ravnam po zdra- vi pameti in rečem vam, vselej sem jo še dobro zvozil...« je imel navado raz- lagati gospod Zaloga v krogu svojih prijateljev. Res je bila politika gospoda Zaloge svojevrstna, kot je bil čudaški in svo- jevrsten višji knjigovodja sam. Imel je to bolezen, da je vselej trdil ravno obratno, kot so govorili drugi. Sploh pa na časopise je imel gospod Zaloga gromozansko piko. Držal se je načela, da je resnica ravno obratna, kot jo ča- sopisi prinašajo. V tistih burnih oktobrskih dneh, ko se je začela čudna kaša okoli Trsta ku- hati, je bil gospod Zaloga vsak večer v kavarni. »Ste slišali, gospod Zaloga, naši pra- vijo, da se bomo udarili, če bo po- trebno.« Gospod Zaloga pa: — Nič se ne bodo, saj si ne upajo. — Naslednje dni. — Izgleda, da se bodo na miren na- čin pogovorili... — Gospod Zaloga pa: —• Nič ne bo. Stepli se bodo. Trst je samo povod ... So se že spletli z Rusi... — In dejansko je bil gospod Zaloga trd- no prepričan, da je svetovni »polom« neizogiben. Prvo nedeljo se je odpeljal k sorodnikom nekam v hribe, ki jih drugače vsa leta ni obiskal... — Je že dobro, če ima človek tudi take vrste žlahto, je menil višji knjigo- vodja in si zagotovil za svojo družino »kot« v poveznjeni bajti tam v oddalje- ni grapi. Ves teden nato je gospod Zaloga bil 2 družino vred v nakupovalni akciji. Dan za dnem je odnašal iz trgovin vse, kar je lahko dobil in dokler mu ni zmanjkalo gotovine. Soli za pet let do- volj, popra toliko, da bi celo Celje ki- halo, če bi ga z aviona kdo sesul čez mestne strehe... Gospod Zaloga se je pripravljal... —• Najtežje je, če je človek lačen in če ga zebe, je nekega večera ugotovil, ko je rezal kurja očesa na nogah. — Imam idejo. K sreči je božja previdnost uda- rila trgovine s slepoto. Enostavno na- kupili si bomo blaga na obroke. Prav- zaprav je to ideja in pol. Vojna bo, to je neizogibno, dolgovi pa bodo zbri- sani. Se spominjaš, Agata, kako sva imenitno naredila pred zadnjo vojno. Strmeckiju sem ostal dolžan lep kup denarja. Tako bo tudi tokrat. Čakaj, da izračunam. Jaz imam trinajst jurjev plače, ti imaš enajst jurjev in punca devet jurjev. To je skupaj triintrideset jurjev. Sicer nesrečna številka, pa kaj za to, saj nismo babe. Vsi skupaj lahko vzamemo najmanj za sedemdeset jurjev blaga. Gospa Agata je bila prevzeta, Gidica, hči, je norela od veselja nad novimi oblekami in plašči. O, pač. Gospod je tič. Sosedje so kar zijali nad tako bi- stroumnostjo ... Na četrtek je družina Zaloga polnila zaloge. Prodajalke so rezale, zavijale, služkinja pa je komaj odnašala nakup- ljeno blago. Zvečer je bila pravcata pojedina. Gospa Zaloga je povabila sosede, Gi- dica prijateljice. Vse skupaj pa so ze- lene od zavisti gledale, kako je kro- jačica celo uro meri'da s prežlahtno bistroumnostjo prežeto postavo gospo- da višjega knjigovodje, idealno grajeno telesce gospodične Gidice in malo bolj zajetno pojavo gospe Zaloga. Tisto noč in ves naslednji dan, so bili možje v soseščini žrtve svojih než- nejših polovic. — Ti nam ničesar ne preskrbiš! — — Sploh na cesto ne gremo več. Ta- kale. V starih cunjah? Najboljši plašč je bil že pred celim letom nov. — Bojazlicev si. Se žal ti bo. Vzemi za vzor gospoda Zalogo. To je možak. Ce pomislim, da sem ga nekoč zavrnila in potem pogledam tebe. O, bog. Kaj sem bila slepa? Cisto drugače je izgledalo pri dru- žini Zaloga. Gospa Agata je bila na moč prijazna. Gospod Zaloga je komaj pospravil mastno kosilo, čeprav je bil petek. Gidica je kar obsipavala gospoda papana s poljubčki in v kuhinji na tihem razlagala materi, kako se je njen ugled dvignil pri prijateljicah. To je bil petek, najveselejši, kar so jih pri Zalogovih kdaj imeli. Kaj če je petek? Saj nismo babe. Smejal se bom tudi v nedeljo, je moško pristavil gospod Za- loga,%na opombo bogaboječe služkinje. V soboto zjutraj pa so ženske v so- seščini kar žarele. V pisarni so se Gi- dicine prijateljice zlovešče hehetale. Gospoda Zalogo, ki je bil knjigovodja pri nekem večjem podjetju, ki dela tudi s tekstilnirríii iizdelki, pa je oUlivala mrzlica in vročica hkrati. V rokah je držal odlok o znižanju cen tekstilnim izdelkom... — Kaj? Ne. To ni res. Volilni gulaž. Po volitvah bodo preklicali današnjo odločbo... — Prepričan, da je spet narobe res, je opoldne korakal domov. V izložbah so aranžerji popravljali cene. Gneče okoli njih. Gospod Zaloga je brisal potno čelo. Knjigovodja je in hitro zna računati. Pa ni bilo niti po- trebno. Srečal ga je Jaka Zavist, sosed, ki je bil najbolj udarjen s strani svoje zakonske polovice, mu je na glas zra- čunal: — Torej za dvajset jurjev ste se naj- manj usekali. Pa tudi vojne ne bo, če znižujejo cene. He, he. — Gospod Zaloga je dobil na mizo zelje in žgance: — Glej, kje boš jemal denar. Vsak mesec osem jurjev od plač ni mala reč — je brundala Agata, kateri je že radio prišepetal novico ... k. j. Mesto po soilskih koiimcsh enkrat na šoštanjskem Slemenu Obsotelsko turistično društvo s se- dežem v Celju je zaslutüo možnost po- hiteti iz mesta v nižave na višave, ko se je nudüa neverjetno ugodna prilika dobiti avtobus za popoldan delavnega dne, v torek, 10. novembra. Malo je büo treba vabu in že je bü avtobus poln, čeravno je büo nekaj pomisle- kov, da povabljenci niso za izlet pri- pravljeni niti časovno niti s prehrano. Kar ob treh popoldne se je napolnü avtobus pred celjskim kolodvorom in že je zdrknil v spodnjo Savinjsko do- lino skozi Velenje in Šoštanj. Kar mra- čuo se je že, ko smo napenjali oči, da bi zagledali novo velenjsko jezero in smo iskali cesto, ki bi nas naj pe- ljala na novo planinsko postojanko, v kočo Sleme nad Šoštanjem. Cesta je krasna, in niso se mogli izletniki tega jesenskega popoldne na- čuditi, kako lepo je izpeljana po ser- pentinah ob prepadih, pa kako je ide- alno vzdrževana... In poleg ceste te jesenske barve po gozdovih, samotnih drevesih in jasah ter obronkih, ki so se prelivali od zeleno do rumeno, rdeče in vijoličaste barve, saj je ob večeru posijalo še enkrat sonce v višavah, ko se je prej že kar večerilo in mračilo y nižinah. Res je, da ni bilo niti šakalov in ne medveda, celo zajčka ni büo čez cesto, pa smejali smo se kravici sredi zeljne njive, ki si je po volji izbirala in pokušala kar vse zeljne glave po vrsti, v višjih legah pa nam je prišla po ozki grabi naproti kravica z belimi jagneti, da smo videli in razumeli pri- rodno prijateljstvo v gorah. Motor našega avtobusa je bü z nami vred od poti navdušen, saj ni prav nič vzdihoval in ječal, marveč je kar ko- rajžno vlekel navkreber. Le tam ob tistem slavnem napisu, ki obeta kočo že kar čez »par korakov«, a celo ki- lometrov ni büo konec, smo se že pri- čeli bati, da smo po gladki in suni cesti prezrli svoj cilj. Pa smo ga našli, točno kakor je treba, tam kjer že leži sneg v legah ob obronkih, saj je koča nekaj nad 1Û00 metrov visoko. In za- čuda je ta dan ležal sneg pri tisočme- trski višini. Nenajavljeni in za lepoto v naravi in v planinah navdušeni, smo prišli v električno razsvetljeno kočo, zagledali v nižinah megleno morje pod seboj, nad nami pa jasno nebo z mladim mesecem. Iz doline je začel pihati hladen gorski veter, ko smo zopet odhajali v dolino veseli, lepega in neverjetno izkorišče- nega popoldneva, saj smo bui v gorski koči, kakršnih ni mnogo lepših niti v bajni Švici. Celo v planinski koči na Slemenu nas je pozdravljalo Obsotelje, saj je visela med krajevnimi podobami mozirsküi planin tudi slika Rogaške Slatine ia Kumrovca, da ne pozabimo našega na- mena in naših ciljev po društvenih pra- vilih, da spoštujemo in spoznavamo tu- di tuje, ko tera bolj skrbimo in delamo za svoje. Dr. P. St. bo zborovanje v vseh prostorib etraa e »SAVINJSKI TlSTNIKe.dne 14. novembra 1958 Stev. Telesna vzgoja in šport Atletika PRVENSTVO CELJA T CROSSU T aedeljo, dne 15. t. m. ob 10,30 bo na atlet- skem stadionu jesenski tek čez drn in strn za ■rrenstTo mesta Celja. Tekmovanje prireja AD Xladivar, pravico nastopa pa imajo člani vseh družbenih organizacij na področju mesta Celja. Tekmovalne proge so določene po kategorijah: 1. člaai, rojeni 1934 in starejii, bodo nastopili ▼ teku ва 2000 m; 2. mladinci D (rojeni 1935 do 1937) bodo tek- movali na progi 1000 m; 3. mladinci C (rojeni 1938 do 1939) na progi 4. članice (rojene 1935 in starejše) na 800 m; 9. mladinke (rojene 1935 do 1939) na 500 m. Vse proge so izrazito ravninske, brez vsakr- Inik TzponoT in bodo izpeljane po poteh in trav- ■ikih T okolici stadiona. Start in cilj za vse tekmovalce bo na atletskem stadionu. Zaradi zanimivosti in merjenja sil tekmovalcev iz našik loi, športnih društev, društev Partizan in ude- ležencev iz celjskih delovnih kolektivov, je raz- pisano prvenstvo za najboljše ekipe in posamez- ■ike. Vsaka organizacija bo na tem tekmovanju po svojih udeležencih prejela toliko točk, koli- kor bodo njeni tekmovalci pustili za seboj osta- lih udeležencev. Najboljše ekipe in posamezniki bodo prejeli diplome, zmagovalci pa še posebej spominska darila. Aktivni atleti in atletinje AD Kladivarja bodo nastopili na tem tekmovanju т posebnih skupinah in na drugih progah ter se ejihov plasman ne bo upošteval pri razpisanem tekmovanju. Prireditelj pričakuje veliko ude- ležbo na tem tekmovanju, ki je v našem mestu T letošnjem letu organizirano iz propagandnih razlogov na povsem kratkih progah. Vsak koli- kor toliko razgiban državljan lahko brez po- sebnih naporov premaga določene razdalje in s tem prispeva svoj delež k boljšemu uveljavlja- nju svoje organizacije in podjetja. MNOŽIČNA TEKMOVANJA PRED OFICIELNIM ZAKLJUČKOM Letošnji razpis Partizana in Zveze športov Slo- Fcnije množičnega tekmovanja т raznih vejah telesne vzgoje je v Celju in okolici v zadnjih mesecih močno razgibal našo kmečko in delav- sko ter šolsko mladino. V samem mestu Celju je na teh tekmovanjih sodelovalo preko 4000 udeležencev, v okolici Celja pa preko 2000. Od- lični organizacijski prijemi naših telesno vzgoj- aih in športnih organov y Celju ter OSS Celje bo v največji meri omogočili to razgibanost. Množična tekmovanja v atletiki, nogometu, na- atiiznem tenisu, adbojki, plavanju, streljanju in kegljanju so navdušila večje število našega de- lavstva, zlasti mladino, ki je po tej aktivnosti sklenila, da se bo odslej redno ukvarjala s te- lesno vadbo. Med drugimi je že sprejet sklep a osnovanju stalne namizno-teniške lige med celjskimi delovnimi kolektivi, prav tako tudi o aadaljnjem ligaškem tekmovanju v nogometu in odbojki. Ta nadaljnja razgibanost bo vsekakor že v kratkem pokazala, da je v vrstah našega delavstva precej nadarjenih športnikov, ki bodo lahko uspešno nastopali tudi v športnih 'društvih. T tem je množično tekmovanje na celjskem področju povsem uspelo in doseglo svoj pravi aamen. Tudi šolska mladina je pokazala z mno- žično udeležbo v plavanju in atletiki, da je na ■ asih šolah neizčrpen vir novih svežih sil, ki bodo vedno lahko uspešno ob nadaljnjem iz- popolnjevanju zastopali naše mesto na vseh iportnih tekmovanjih. Mesto Celje je v razpisanem tekmovanju Par- tizana in Zveze športov Slovenije od vseh slo- venskih mest in okrajev doseglo najvidnejši ttspeh. Okrajni sindikalni svet Celje in zastop- niki Zveze športov Slovenije bodo na državni praznik 29. novembra ob priliki svečane akade- snije celjskih društev Partizan v bivšem celj- skem gledališču podelili najzaslužnejšim organi- satoriem tega tekmovanja in prvakom v posa- meznih šnortnih igrah in panogah dinlome in pokale. Organizatorji tekmovanja pričakujejo, Ла bodo na to svečanost prišli vsi udeleženci MHOžičnega tekmovanja iz Celja in zastopniki iz okolice. Novemu uspehu celjskih delavcev in športni- kov ob osvoiitvi prvega mesta v„ množičnem tek- movanju t Sloveniji naše iskrene čestitke! DVE NOVT DRUŠTVI PARTIZAN Pred nekaj dnevi je na pobudo mladine т bližnii celfski okolici partizanska organizacija ■arasla za dve novi osnovni organizaciji. V LrubeCni in Trnovljah so ustanovili Partizana, društvi za telesno vzgoio. V obeh krajih imajo vse pogoje za uspešno delo. V LjubeCni je tam- kajšnja opekarna pokazala veliko razumevanje жа telesno vzgojo in športno udejstvovanje svoje mladine. Društvu je dala na razpolago veliko dvorano za zimsko vadbo, za delo na prostem pa lepo igrišče. Tudi v Trnovljah je tamkajšnji tUD novemu društvu dal na razpolago prostore T prosvetnem domu, za udejstvovanie na prostem pa si urejajo primerno ierišče. Uspešno delo •beh društev pa zavisi od dobrega vodstva in predanih vaditeljev, ki si iih bosta morali obe društvi vzgojiti v najkrajšem čnsu. Trenutno pomaetkenfe potrebnega orodja bo prav tako aaemogočilo uspešnejše delo v društvih. Leno bi bilo — sat takšna je bila želja tamkajšnje mladine — če bi v tem kritičnem са«ч ob pre- wiarovanju začetniSkih težav priskočili obema društvoma v pomoč TVD Partizan Celje-mesto in Gnberre, ki ir"ata založeni telovadnici z naj- različnejšim orodjem. SMUČARSKI MNOGOBOJ fadnîe dni meseca oktobra so celjski smučarji t svojih nrinravah na zimo tekmovali v atlet- skem smučarskem mnogoboju. Na atletskem sta- dionu se je zbrala le nešfica tekmovalcev, med ■ (imi vsi celjski smučarski reprezentanti v aln- skih disciplinah. Zmagovalec na tej prir^-ditvi je bil znani atlet Kopitar Jože. ki je nnbrnl preko E700 točk. Zmagal je v vseh discinlinnh, razen v teku na 3000 m, kjer je bil najboliSj Cetina Peter. Ostflii tekmovalci so se zvrstili takole: Vid^fniV. Cetina Janko, Nunčič, Cetina Peter, Božič Silvo itd. CINKARNA - ZMAGOVALEC V NOGOMETU NOVINARJI - V NAMIZNEM TENISU Zadnje dni je bil т Celju finalni del tekmo- vanja v nogometu in namiznem tenisu. Za pre- senečenje so v nogometu poskrbeli noeometaši Cinkarne, ki so v odsotnosti nogometašev To- Tarne emajlirane posode zasluženo osvojili na- slov nogometnega prvaka delovnih kolektivoT ObS Ceijd in okolice za leto 1953. — Kezultati finalnega tekmovanja: Cinkarna : Liboje —5:1, Metka : Kogaška Matina — 2 : 1, Rogaška Slati- na : Liboje — 1:0, Cinkarna : Metka — 1:0. Nogometaši Cinkarne se v liualui igri le s te- žavo osvojili naslov prvaka, igralci Metke niso kapitulirali v regularnem poteku tekme, ki se je končala neodločeno O : 0. Pričelo se je s stre- ljanjem kazenskih strelov. Prva serija po pet strelov na obeh straneh ni prinesla odločitve, übe moštvi sta dosegli po tri zgoditke. V na- daljevanju pa je sreća bila Cinkarni bolj na- klonjena. Kar prvi strel so že realizirali, nogo- metaši Metke pa so v odločilnem trenutku za- Streljali kazenski strel in s tem z resultatom 1:0 izgubili naslov prvaka ter krasni kristalni pokal. V namiznem tenisu so se т glavnem srečali le eeljski igralci. Od zunanjih udeležencev so prišli le igralci iz Liboj in Novega Celja. Zdravstveni delavci so pokazali na tem tekmovanju solidno znanje, vendar so v polfinalu klonili pred igralci Betona. V finalni igri sta se srečali moštvi Be- tona s celjskimi novinarji, т kateri so slednji zasluženo zmagali kar s 5 : 2. Vrstni red v na- miznem tenisu pa je naslednji: 1. Novinarji, 2. Beton, 3. Narodna banka Celje, 4. Sindikalna podružnica sdravstvenih delavcev Novo Celje. Organizacija tekmovanja pod vodstvom tovariša Milana Božiča je bila odlična. Nogomet__ PORAZ KLADIVARJA Na varaždinskih tleh je Kladivar doživel poraz. Celjski nogometaši so z velikim optimizmom šli v to borbo, v njihovih vrstah je bil zopet >stari gade Radko Dobrajc — pa tudi to ni pomagalo! Brez dvoma bi Kladivar ob večji pazljivosti po vodstvu s 3 : 1 v drugem polčasu moral odnesti s tega srečanja vsaj eno točko. Rezultat srečanja — 4 : 3 za Slobodo! Celjani so v prvem polčasu dosegli vodstvo z 2 : O, nakar so domačini zni- žali do polčasa na 2 : 1. V začetku drugega pol- časa je Kladivar zopet potegnil in zvišal na 3:1. V nadaljevanju igre pa so vsi igralci močno popustili. Domačini so prevzeli pobudo v svoje roke in so povsem prevladovali na terenu. Kril- ska vrsta Kladivarja je prav v teh kritičnih trenutkih bila najslabši del moštva in je prav njena zasluga, da je Sloboda odločila srečanje' v svojo korist. Za Kladivarja je dal dva gola Dobrajc, enega pa Posinek. S tem porazom je Kladivar zdrknil proti dnu tabele v hrvatsko- slovenski ligi. Vodstvo Kladivarja je sicer vlo- žilo protest, ker tekme ni vodil delegirani sodnik (ampak domačin), poleg tega pa žoga, s katero so igrali vso tekmo, ni imela pravilnih dimenzij. CELJE : KOVINAR - 4 : 2 (2 : 0) Srečanje zadnjih moštev na tabeli vzhodne slovenske lige se je končalo z zasluženo zmago domačinov. Igra sama ni bila kaj zanimiva in na tehnični višini. Igralci na obeh straneh so mnogokrat zgrešili uporabne žoge. Kovinar iz Stor je sicer pokazal požrtvovalno igro, vendar je prav v tem moštvu več posameznikov, ki ne Kažejo razumevanja za kolektivno igro. Z za- drževanjem žog in >soloakcijami< niso uspevali. Celjani so predstavljali nevarnejšega nasprot- nika. V svojih vrstah imajo več dobrih igralcev, ki pa z ostalimi še ne tvorijo homogene ekipe. Zato je često bila igra nepovezana, brez nekih smiselnih kombinacij. Tekmo je vodil Vaneli iz Trbovelj, uspešni strelci pa so bili: za Celje — Biikvič 2, Rajšek in Basarok, za Kovinarja pa Ožek I. in II. SREDNJEŠOLSKA NOGOMETNA LIGA I. gimnazija : II. gimnazija — 2 : 1 (1:1) Učiteljišče : IKS - 4 : 2 (1 : 0) Se dve sodni • • . NEDOVOLJEN POSEG Ocvirk Marija iz Latkove vasi pri Preboldu, je Zupančič Mariji odpravila plod. Podbregar Jožefa pa se je z njo glede tega dogovorila. Prva je bila ob- sojena na 3 mesece, druga pa na 1 me- sec zapora. KLADIVO JE VRGLA V GLAVO Leskovar Angela v Zg. Zrečah Lesko- var Elizabeti in jo tudi ipretepla. Priza- dejala ji je lahko telesno poškodbo. Ka- zen 2 meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. OSTRA KAZEN ZA TATVINO KOLESA T našem tozadevnem sodnem poročilu ni bil mišljen tov. Franc Veber, upokojenec iz Mari- borske ceste. Lokošek 90 let star Družina Lokošek iz Brez nad Laš.kim z veseljem in ponosom pričakuje 90. ob- letnico rojstva svojega očeta, ki jo bo imel dne 7. novembra t .1. Kljub svoji visoki starosti se počuti še vedno po- polnoma zdrav in krepak in opravlja vsa kmetijska dela brez težav. Je zelo priljubljen v svoji družini kakor tudi pri ostalih ljudeh. Se vedno rad pre- bira liste raznih časopisov brez vsakih očal. Njegovo življenje je bilo trdo, to- da uporno se je boril s težkočami z upa- njem na boljše živlienje. Ima zasluge tudi v NOV, ko je moralno in material- no pomagal partizanskemu pokretu in je še danes član ZB. Njegova družina in sorodniki, pa tudi mi, mu kličemo še na mnoga leta! OBVESTILO Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ žt. 17/101-53) ter na .podlagi sklepa seje Občinskega ljudskega odbora Skof ja vas razpisujemo javno dražbo naslodnjihi stanovanjskih hiš: eaostanovanjska hiša Skof ja vas št. 18, začetna cena 1,101.306 din enostanovanjska hišica brez številke Skofja vas, začetna cena 378.200 din Dražba bo na sedežu Občinskega ljudsikega odbora Skofja vas dne 20. no- vembra 1953 s pričetkom ob 9. uri zjutraj. Pismene ponudibe v zaprtih kuvertah se afprejemajo do vključno 15, novembra 1953. Volitve v zbor proizvajalcev Okrajnega ljudsicega odbora Celje-oicolica Sprejetje Ustavnega zakona o temeljih druž- bene Ш poutiCiie uiediive rj^rtj lu o zvezum oigdUiu üDLasíU v leiuòuji spoiuiaUi, ¿.akuud o spicmciui>i ćleuu usiüvuegci /,ал.очл v шсаеси sepicmuru t. 1., iiauaije ¿.u^^jiia o &ргешишиаи in dopolnitvah zakoua o Okrajuih ijudskín ud- ¿uriu (i due lb. bcpieuiuia i^^jj m z,akuuu o spieiuembuu in dopoiuiivuk ¿akoua o volitvah in odpoklicu oduoruiküv ljudskin odborev {z dne 1ö. scpieiuuitt 1У->ј) je piiueslo tudi v sa- mem bisieiiiu volitev oduoruikov okrajnih in uic&iuiu ijiidskiii ouporov i)i»i>ene spicmuuibe, ki so odraz nadaljnjega razvijuiija druzueuin odnosov socialibiicue dizave z ociiuim poudar- janjem deiuukraiizacije lu preuasaujeiu druzue- iiiu lunkcij na samoupravne orgaue, pri čemer pride očitno do izraza naraščajoča udeležba ne- püsiediiiii proizvajalcev v iiajvisjiii dr^avmh in tudi lokaluiü orguuili oblasti skladno z njiho- vim dejansKim uveljavljanjem v ua^em gospo- daiskeiu življenju. Ljudskim oduornikom, članom zbora proizva- jalcev Ukrajuega ljudskega odbora Celje-oko- iica, ki so bill izvoijeui pri volitvah v ukrujni zPor proizvajalcev lansko leto due 7. deceiuUia, bo ob izvoiitvi lu potrditvi novili odbornikov pre- nehal mandat kijuU temu, da sicer ujiUova man- datna doDa se ue Pi potekla. Spremembe (povečanje) v številu članov zbo- rov proizvajalcev v okrajnih in mestnih ljud- skih odPonii, sprememPe v samem uačiiiu vo- litev in zlasti nova pristojnost izvoljenih odbor- nikov, člauov zbora proizvajalcev okrajuih (mestnih) ljudskih odborov, da volijo kot člani volilnih teles poslance v republiški in zvezni zbor — vse to je narekovalo potrebo po izvo- litvi novih odbornikov, ki bodo imeli tudi man- dat zu izvolitev pooiuuccv v zbore proizvajalcev Republiške in Zvezne ljudske skupščine V skladu z novimi zakonitimi predpisi je okrajni LO Celje-okolica na skupni seji okraj- nega zbora in okrajnega zbora proizvajalcev due 22. septembra 1УјЗ določil: 1. da znaša število odbornikov zbora proizva- jalcev 59 (s čemer se je število povečalo za 12 odbornikov v primerjavi s prejšnjim številom) tako, da odpade glede na udeležbo pri družab- nem produktu OLO Celje-okoüc«: na proizvajaisKo skupijo i. v'^^"-. trgovina in obrt) 42 (prej 3()); na proizvajalno skupino 11. (kmetijstvo) 17 (prej 11); 2) da znaša število volivnih enot na področju okraja 45, in sicer tako, da predlagajo in volijo kandidate proizvajalci proizvajalske skupine 1. v 2«. voliv. enotah, proizvajalske skupine 11. pa v 17. volil, enotah. 3. da se vršijo volitve v okrajni zbor proizva- jalcev v skupini: industrije, trgovine in obrti dne 4. novembra 1953 v 16 vol. enotah, 6. novembra 1955 v 12 vol. enotah, v skupini kmetijstva 8. novembra 1953 v 17 vol. enotah. Bistvene spremembe našega volilnega sistema glede samega predlaganja kandidatov za okrajne zbore proizvajalcev (enako za republ. in zvezni zbor proizvajalcev), ki se sedaj vrši neposredno po proizvajalcih na zborih volivcev določene proizvajalske skupine, ki jih določa okrajna vo- lilna komisija na predlog občinskih ljudskih od- borov, so v samem poteku volitev prišle pre- malo do izraza, kar kaže, da nismo v zadostni meri spoznali pomena teh sprememb, oziroma da jih nismo v zadostni meri tolmačili. Ude- ležba in aktivno sodelovanje volivcev na zbo- rih, kjer se razpravlja o kandidatih in kjer se tudi odloča o kandidatih, je najmanj tako va- žen akt neposrednega sodelovanja državljanov pri organih državne oblasti kot volitve teh or- ganov samih. Zato z udeležbo volivcev-proizvajalcev v tej fazi volitev (sodelovanje na zborih volivcev, kjer so se izbirali in predlagali kandidati) ne smemo biti zadovoljni. Ne more biti zadostno opravičilo, da je predlaganje kandidatov na zbo- rih volivcev-proizvajalcev nekaj novega zato, ker je odpravljen način kandidiranja po tako imenovanih volilnih telesih: po delavskih svetih, članskih sestankih sindikalnih organov tam, kjer gospodarske organizacijo niso imele^ delavskih svetov, po obrtnih zbornicah, zadružnih zborih oziroma po delegatih gospodarskih organizacij, katere so sestavljale v gotovih primerih skupno volilno enoto. Primerjave udeležbe na zborih volivcev z ude- ležbo pri volitvah samih (razlika znaša okrog 27% v slcupini industrije, trgovine in obrti, ozi- roma okrog 61% v skupini kmetijstva) jasno po- kaže, da je bila prva faza t. j. faza predlaganja kandidatov dosti slabša od končne faze v volit- vah samih. Najbrže bo res, da je pri številnih volivcih prevladovalo sicer nepravilno mišljenje, da je glavno, če volijo, medtem ko so prepuščali vprašanje postavljanja kandidatov drugim. V nekaterih gospodarskih organizacijah, ki so bile dolžne sklicati in voditi zbore volilcev, — zlasti v skupini kmetijstva, pa so se očitno zadovoljili s tem, da so si zagotovili le sklepčnost na zbo- rih volivcev. Zbori volivcev po gospodarskih organizacijah, katerih je bilo določenih v skupini industrije, trgovine in obrti 36; v skupini kmetijstva pa 70, skupno torej 106 v celem okraju, so se z edino izjemo KZ Prebold izvršili, vendar v nekaterih primerih zaradi nesklepčnosti šele ob drugem sklicanju. Očitno je pomanjkljiva organizacija sklicanja zborov volivcev v nekaterih podjetjih kot n. pr. v rudniku Laško, rudniku Zabukovca ali Invalidskem podjetju Polzela bila vzrok ne- sklepčnosti prvega zbora volivcev. Se slabše je bilo v kmetijski skupini tam, kjer so zbori vo- livcev zajemali večja področja. Tako so se za- radi nesklepčnosti morali ponoviti zbori vo- livcev v kmetijskih zadrugah: Buče, Dobrna. Gotovlje, Griže, Lemberg (celo dvakrat). Pol- zela, Sv. Štefan, Sv. Jernej, Šempeter v Savinj- ski dolini. Tepanje, Vransko, Žalec — medtem ko se v KZ Prebold zbor sploh ni opravil, ker je bil ponovno nesklepčen. Udeležba na zborih volivcev je bila očitno boljša v industrijski skupini kot v kmetijski, kljub temu, da je OZZ Celje-okolica vložila ve- liko naporov in odločno pomagala pri organiza- ciji zborov volivcev v kmetijskih zadrugah. Go- tovo so tudi politične organizacije na deželi pod- cenjevale važnost političnega dela v zvezi z zbori volivcev v kmetijski skupini, mogoče tudi zato, ker so bile mnoge zaposlene z drugimi nalogami, ki so se ravno v tem času postavljale pred njih (zbori volivcev za rep. in zvezni zbor. davki, klicanje na orožne vaje itd.). Udeležba na zborih volivcev v industrijski skupini, ki je znašala 57% volivnih upravičen- cev je prav lepa, če se upošteva, da še niso všteti upravičeno odsotni (bolni, službeno od- sotni, na .orožnih vajah), katerih lahko računa- mo na 10—15%. v skupini kmetijstva pa je zna- šala udeležba na zborih volivcev povprečno 20.4%, kar je očitno premalo, kar lahko vidimo, če jo primerjamo z udeležbo т nekaterih dru- gih okrajih, kot n. pr.: Maribor-mesto 40.7% Maribor-okolica 31.5% Šoštanj 25.1% Trbovlje 28% Slovenj Gradec 23.8% Eden od vzrokov slabe udeležbe pri zadrugah je tudi pomanjkljivost evidence volilnih upra- vičencev. Ze po opravljenih in deloma med opravljenimi zbori volivcev so se morali volilni imeniki popravljati, ker so bili v nekaterih vpi- sani tudi taki, ki niso kmetijski proizvajalci, kot n. pr. obrtniki, učitelji, matičarji, dijaki, miličniki, duhovniki, kuharice — skratka vsi člani KZ sploh, niso pa bili vpisani n. pr. polj- ski delavci, družinski člani kmetov, članov KZ, ki se bavijo s kmetijstvom, če niso bili sami včlanjeni v KZ. Odgovorni organi kmetijskih zadrug torej v marsikaterih primerih niso resno pristopili k sestavljanju volilnih imenikov т smislu navodil, prav tako pa tudi komisija za volilne imenike pri OLO ni sproti ob kontroli- ranju ugotavljala teh hib in pravočasno prepre- čevala posledice, ki se pri vsakih volitvah mo- rajo pokazati, če se podcenjuje važnost točnosti in pravilnosti volilnih imenikov. Predlaganje kandidatov na zborih volivcev v gospodarskih organizacijah kaže, da je prišla do izraza iniciativa s strani volivcev samih. Na zborih je bilo predlaganih v I. skupino povpreč- no po trikrat toliko kandidatov kot se voli od- bornikov posamezni volilni enoti, v skupini, kme- tijstva pa še nekoliko več. Tudi z ozirom lia de- jansko zaposlitev predlaganih kandidatov je bila izbira sorazmerna. Tako je bilo od predlaganih kandidatov v sku- pini industrije po dejanski zaposlitvi delavcev 75, nameščencev 26, direktorjev 7, sindikalnih funkcionarjev 0; v skupini kmetijstva pa: članov KZ 52, dru- žinskih članov 1, kmečkih delavcev 1, name- ščencev zadrug 5, zadr. funkcionarjev 0. Kliiib temu, da je po številu upravičencev т skupini industrije skoraj dvakrat toliko moških kot žensk, nasprotno pa v skupini kmetijstva skoraj dvakrat toliko žensk kot moških — je bilo na zborih volivcev predlaganih izredno malo žena: v skupini industrije le 2, od katerih je bila ena izvoljena (Vitanc Marija, delavka т Tovarni nogavic v Polzeli), v skupini kmetijstva pa le ena na zboru volivcev v KZ Blagovna, ki pa ni bila izvoljena. Ako upoštevamo miselnost, ki na žalost še vedno vlada na deželi glede udejstvovanja žena v družbenem življentu, se je bolj čuditi temu, da v skupini industrije, trgovine in obrti v več- jih industriiskih centrih niso predlagali zona za kandidate, kar kaže, da se je temu vprašanju polagalo premalo pozornosti, vsaj kolikor se tiče kandidiranja v okrajni zbor proizvajalcev. Zbori volivcev za predlaganje kandidatov so se izvršili v obeh skuninah v prvi polovici oktobra. Med nrvimi so izvedli zbore volivcev poleg zdravilišča v Rogaški Slatini, kier se je opravil že 29. septembra, v gospodarskih organizacijah: Hniezad ?.&\ec. Opekarne Loče, LIP Slov. Ko- njice, Izbira Rogaška Slatina, Juteks Žalec, Kambrus Rosrateo, Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice. Gozdna uprava Planina itd. Po končanih zborih volivcev je bilo troba iz- polnjevati še razne frmalnosti n. pr.: dobiti iz- jave o sprejemu kandidature, overiti podpise kandidatov in prodsndnikov zborov ter predsed- nikov kandidacijskih komisij, kar je nekate- rim podjetjem delalo težave in je trajalo pre- cej časa, da po pripravila pravilne predloge za potrditev predlaganih kandidtur. >Tzbiric v Pre- boldu se n. pr. ni posrečilo v 16 dneh dostaviti predlogov in zapisnikov, zaradi česar so bila prr-kornčpn ia zakonitega roka zavrnjena. Po- polno opravičilo za tako postopanje ne more biti okolnost, da se ureditev teh stvari ni izvršila pravočasno zaradi iefn. ker so noka+eri. ki "o bili zadolženi za ureditev teh formalnosti odšli na orožne vaie. Volivci iz občine Prebold so bili seveda zato pri volitvah v zadregi, ker na glasovnicah ni bilo imenovanih kandidatov, ka- tere so sami predlagali, temveč le tistih, katere so predlagali na zborih volivcev drueih organi- zacij v isti volivni enoti. Povemo lahko, da je bilo pri volitvah na volišču, ki \ je organizi- ralo to podjetje za vse proizvajalce občine Pre- bold (izvzemši tekstilne tovarne) neveljavnih 9 glasovnic. 5 od teh je bilo neveljavnih zato. ker niso volivci poznali kandidatov in so na glasovnice napisali: >Kandidatov ne poznam.« Komentar k temu ni potreben. Tudi pri trgov- skem podjetju >Izbira« v Rogaški Slatini so imeli težave z dostavljanjem predlogov z zbora volivcev, ki so romali od Rogaške Slatine do Ce- lja polnih 20 dni, kljub petkratni urgenci. Vendar pa so bile to le redke izjeme in so sicer Tse gospodarske organizacije dostfevil^ predloge zborov volivcev pravočasno. Cim bližje so bile volitve, toliko bolj je po- stajalo očitno prizadevanje političnih aktivov i« vodilnih organov v gospodarskih organizacijah, da bi se čim boljše pripravili za volitve. Kako resno so pristopali k zadnjim predvolilnim pri- pravam dokazuje 100% udeležba zastopnikov go, spodarskih organizacij in zadrug (preko 108 po številu) in vseh predsednikov volilnih odborov iz vseh gospodarskih organizacij, ki jih je bilo preko 150 (z izjemo KZ Lemberg) na skupne« sestanku dne 27. oktobra v Celju, na katerem so se pogovorili o vseh tehničnih in drugih pro- blemih v zvezi z izvedbo volitev v okrajni zbor proizvajalcev. Take udeležbe na skupnih sesfaa- kih pred tem še nikoli ni bilo. Iz tega in iz drugih priprav se je dalo pred- videvati, da bodo volitve v vsakem pogledu uspe- le, kar so pokazali tudi sami volilni rezultati. Vsi trije dnevi, ko so se vršile volitve, so po- tekali v znamenju tekmovanja, kje bo udeležb« boljša in kje bodo imeli prej volitve že zaklju- čene. V tem pogledu so bile v boljšem položaju podjetja, ki so volila sama zase od onih, ki so morala prevzeti tudi tzv. >občinske< proizvajal- ce, t. j. vse obrtnike in vse proizvajalce tistih podjetij z manj kot 25 zaposlenimi proizvajalci, ki niso imela lastnih volišč, ali pa n. pr. z za- drugami, ki so imele volivce raztresene na širo- kih področjih. V skupini industrije je že v dopoldanskih urah vsako 5 volišče zaključilo z volitvami ob 100% udeležbi. Pred določenim časom za za- ključek volitev je končalo z volitvami nadalj- njih 23 volišč, tako da je bila le dobra po- lovica vseh volišč odprta ves čas. Med prvimi so končala z volitvami s 100% udeležbo podjetja: Okrajno kovinsko podjetje Žalec (ob 7.40 uri). Lesno industrijsko podjetje Mestinje, Železniška postaja Laško, Kambrus Rogatec, Trafopostaja Laško, LIP Slov. Konjice, Gozdna uprava Pod- četrtek, Pivovarna Laško, Hmezad Žalec, Želez- niška postaja Grobelno itd. Vse te gospodarske organizacije so zaključile volitve že dopoldne in so nekatere od teh kot n. pr. Hmezad Žalec, LIP Slov. Konjice in LIP Mestinje že dopoldne tudi dostavile ves volilni material. Tudi v kmetijski skupini je bila udeležba že v dopoldanskih urah 100% na številnih voli- ščih. Med prvimi so končali z volitvami na Dr- žavnem posestvo v Slov. Konjicah, v KZ Ziče, v KZ Polje ob Sotli, v KZ Šempeter na volišču Kale, v Ločici, v KZ Sv. Jedert, KZ Višnja vas itd. Na 40 voliščih od 103 je bila udeležba vo- livcev po odbitku upravičeno odsotnih 100% že prej, preden bi se morala zapreti volišča. Ako upoštevamo udeležbo na zborih volivcev, ki je znašala le 22% z udeležbo pri volitvah, ki znaša 83.67%, moramo samo ugotoviti, da so vo- lilni rezultati nad vse ugodni in da so soraz- merno mnogo boljši od lanskoletnih. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da v tem procentu niso všteti upravičeno odsotni (bolni, služb, odsotni, na orožnih vajah itd.), s čemer se dejanska udeležba zviša na okrog 6% v skupini kmetij- stva in za okrog 12% v skupini industrije. Ako pogledamo odstotek udeležbe v posamez- nih skupinah izgleda navidezno, da je bila ude- ležba v skupini kmetijstva za dobra 2% večja od udeležbe v industrijski skupini. Dejansko pa razmerje ni tako z ozirom na to, da v tem niso vračunani upravičeno odsotni, katerih je v sku- pini industrije sorazmerno več (zaradi odsot- nosti na orožnih vajah) kot pa v skupini kme- tijstva. Tudi številka glede neveljavnih glasovnic, ka-. tera je že sama na sebi itak majhna, kaže, da je bilo število tistih, ki so sicer prišli volit, ki pa niso hoteli glasovati za nobenega kandidata majhno, tako rekoč brezpomembno. To zlasti zato, ker je večina neveljavnih glasovnic zaradi tega, ker volivci niso znali pravilno izpolnje- vati glasovnice, kar se zlasti kaže v tem, da je bilo število neveljavnih glasovnic аотагт^тво večje tam, kjer je bilo treba obkrožiti več kan- didatov. Zanmivo je tudi to, da v skupini industrije mi bilo bistvenih razlik med posameznimi volišči i» da ni bila udeležba nikoder manjša od 70%. Nasprotno pa je v skupini kmetijstva razlika med posameznimi volišči precej velika in se giblje od 24—100%. Slaba udeležba v KZ Vran- sko (24%), v Prekopi (31%), v Ločici gre pred- vsem na račun malomarnosti pri sestavljanje volilnih imenikov oziroma na račun tega, da т KZ Vransko sploh niso za posamezna volišča na- pravili izpiskov, tako da niti volivci niti vo- lilni odbori niso videli, kdo voli na tem in kdo da drugem volšču. Ce bi imeli v KZ Vransko urejene volilne imenike, bi se z ozirom na ve- liko število članov te zadrugo tudi skupni pro- cent dvignil, ker je povsem jasno, da slaba udeležba v tej zadrugi ne gre na račun tega, da bi bila abstinenca zavestna, temveč na ra- čun slabe priprave pri organizaciji volišč. Na srečo so bili to redki primeri, ki pa se т bode- če ne bi smeli brez posledic ponoviti. Z izvolitvijo novih odbornikov v okrajni zbor proizvajalcev stopamo v nadaljnjo fazo udejstvo- vanja neposrednih proizvajalcev v lokalnih or- ganih ljudske oblasti. Ti bodo poleg svojih od- borniških funkcij v zboru proizvajalcev okraj- nega ljudskega odbora tudi neposredno sodelo- vali pri volitvah v republiški in zvezni zbor proizvajalcev, ki bodo dne 24. novembra t. 1. Njihovo delo mora biti vredna zaupanja, ki s» jim ga dali volivci s tako veliko udeležbo pri volitvah. Dr. Pavlic POVERJENIKOM PREŠERNOVE DRUZBE IN KNJIGARNAM! j Konec meseca novembra bomo pričeli z razpošiljanjem knjig Pre- šernove družbe. Da bi imeli za ekspedit vse pravočasno priprav- ljeno, prosimo, da nam najkasneje do dne 20. novembra sporočite vse spremembe, ki so nastale v šte- vilu članov, naslovu in podobno. Nadalje prosimo, da za te člane poravnate članarino najkasneje do konca meseca novembra. Vsa sipo ročila oziroma naročila, ki bi jih prejeli po 20. novembru in bi jih ne mogli več upoštevati pri rednem ekspeditu, bomo iz- vršili na račun naročnika s tem, da bo doplačal k redni članarini 240 din še 25 din za odpremo. Zato prosimo, da nam takoj sporočite, koliko članov predvide- vate še pridobiti, da vam bomo poslali knjige tudi še zanje. GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUZBE OBJAVE m OGLASI MAKULATURNI PAPIR po 4« din za kg prodaja Celjska tiskarna. PRODAM foto-aparat Altifleks (spigel refleks) kamera. Compur 1:4:5 Triar. Naslov v upravi lista. POCENI PRODAM radio >Telefunken« 3-cevni. Naslov v upravi lista. KORf^NJK 2000 kg (po 4 din) in posteljo z vlož- kom prodam. Dobrajc Angela, Laška vas — štore. PRODAM stavbno parcelo. Cesta na Dobrovo. Naslov v upravi lista. PRAZNO SOBO s posebnim vhodom iščem. In- formacije na upravi lista. ZAMENJAM sobo in kuhinjo. Celje, Teharska cesta 9, levo. ADMINISTRATORKA z znanjem strojepisja in stenografije išče službo. Naslov v upravi lista. V počastitev spomina pokojnega Bogomira Zdolžka, šolskega upravitelja v p. in bivšega upravitelja Obrtne nadaljevalne šole v Celju je darovalo tukajšnje Društvo učiteljev in profesorjev strokovnih šol 2000 din Vajeniški šoli raznih strok v Celju kot prispevek v ajen sklad za podporo učencev. Vsem znancem in prijateljem sxx)- ročamo, da nam je umrla dne 29. okt. 1953 naša dobra KOCMANOVA MAMA Pogreb je bil v soboto, 31. X. 1953 na šentruprtsko ^pokopališče. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu! Sentrupert nad Laškim, 2. okt. 1953. Koomanovi NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA! Dne 15. 11. 1953: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna shižba traja oé sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ur* zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE 'Vodstva šol v celjski okolici in vse gledališke- obiskovalce opozarjamo na nedeljsko ророИаж- sko predstavo »Bratovščine Sinjega galeba«. — Predstava je izven abonmaja. Vstopnice si lahk» skupine in posamezniki re?ervirajo pismeno alf telefonično na št. 26-60. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 15. novembra 1953 ob 15,30: Seliškar- Filipič — »Bratovščina Sinjega galeba<. Izvea- _KINO UNION. CELJE_ Od 11. do 16. 11. 1953: »ZLOČIN V NEYADI< -- ameriški film Od 17. do 23. 11. 1953: »TRI PREPOA'^EDANE ZGODBE. — italijanski film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljafc ob 16., 18. in 20. uri. _KINO DOM, CELJE__ Od 10. do 16. 11. 1953: »OB VELIKI LOČNICI. - ameriški film Od 17. do 23. 11. 1953: »TAJNI TOVORc - ameriški film Predstave dnevno ob №.15 in 20.15, eb nedetjak ob 16.15. 18.15 in 2в.15. DOBRA KNJIGA je naibolßi prijaielj in učielj! — Za dobro kr jigo bo skrbela PREŠERNOVA DRUŽBA Doma SZDE ^ Vabljenil