LETO XXVI. ŠT 8 (1216) TRST, GORICA CETRTEK, 4. MARCA 2021 CENA 1,20€ www.noviglas.eu TAXE PERCUE TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA, ITALY SETTIMANALE Poste italiane S.p.a. Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma1, NE/PD ISSN 1124-6596 KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Str. 7 / Srecanja pod lipami Prijeten vecer ob 20-letnici odobritve zašcitnega zakona Str. 9 / Razmišljanje Prof. Majda Artac Sturman o praznovanju dneva žena Str. 13 / Trst Pri Slovenski prosveti, DSI in Mladiki so pocastili Prešerna Ne samo enkrat na leto Danijel Devetak N one, mame, sestre, žene, hcerke in prijateljice! V ponedeljek bo vaš praznik, in vendar vam vsi, ki vas cenimo, vsak dan iz srca želimo vse najboljše. Da, vsak dan, saj je prava zabloda, da se na vas in na to, kar nam pomenite, spomnimo samo ob 8. marcu. Velik nesmisel je, da moramo v 21. stoletju še vedno razmišljati o tem, da v družbi nimate mesta, ki vam pripada, da ste še vedno žrtve nasilja in sistema, ki tepta vaše pravice; ali slišati, da so ženske dobre samo za lonci v kuhinji, ob otroški previjalni omari, za tajniška in drugorazredna dela. Nedostojno je, da moramo sploh še vedno utemeljevati, zakaj se je potrebno boriti za spoštovanje in dostojanstvo žensk. In vendar … Žal smo namrec še vedno dalec od tega, da bi v naši družbi imeli vsi enake možnosti in zadošcenja. Neenakost med spoloma je vidna v zasebnem življenju, saj je moški na splošno veliko manj udeležen pri hišnih opravilih in vzgoji otrok, pa tudi v javnem življenju, saj ženske - tudi kljub višji izobrazbi - težje zasedajo pomembne položaje zlasti v gospodarstvu in politiki, pogosteje so zaposlene s krajšim delovnim urnikom ali za dolocen cas, za svoje delo prejemajo nižje placilo. Sicer pa po naravi moški in ženske nismo enaki. Ce posplošimo, prve zaznamujejo bolj fizicna moc, samouveljavljanje in razum, druge pa notranja moc, intuicija, custvena inteligenca, skrb za dobro drugih. Lahko bi rekli, da smo komplementarni. Lahko bi tudi rekli, da svet v tem trenutku kot še nikdar prej morda potrebuje vec žensk na kljucnih mestih ... Zaradi vsega tega bi dan žena moral biti vsak dan, gotovo ne samo enkrat na leto, kajti cloveštvo, kot ga kroji moški svet, je nepopolno. Sam moški, ki ne zna sodelovati z žensko, je nepopoln, “postane cuden”, mi je rekel moder prijatelj, ki je v življenju veliko študiral in potoval. Mislim, da ima prav. Sami moški ali same ženske še nismo osebe v najlepšem pomenu besede: najlepše osebe so moški in ženske, ki znajo lepo sodelovati. Ki se znajo pogovarjati, poslušati in slišati, med sabo razumeti in cutiti. Zato, drage none, mame, sestre, žene, hcerke in prijateljice, hvala, da ste! Papeževa misel za postni cas Izogibajmo se opravljanju! P apež Francišek je v nedeljo, 28. februarja, po molitvi angelskega cešcenja prisotne vernike na Trgu sv. Petra nagovoril in tudi nam vsem preko televizijskih zaslonov predlagal, naj imamo letos malce drugacen post v postnem casu: “Predlagam vam post, tak post, ki vas ne bo pustil lacnih. Postimo se tako: izogibajmo se opravljanju in grdemu govorjenju o drugih; to bo poseben post. V letošnjem postnem casu ne bom opravljal drugih, ne bom grdo govoril o drugih! In to lahko naredimo vsi mi! Lep post je to … In ne pozabite, da vam bo vsak dan koristilo tudi branje odlomka iz evangelija. Nosite s seboj evangelij v žepu, torbici, in vzemite ga v roke, ko lahko. Ni pomembno, kateri odlomek evangelija boste prebrali, a berite. To bo odprlo Gospodovo srce.” Jup Pogovor 6 Pogovor Valentin Devinar iz Štmavra je steber krajevnega društva, po poklicu pa vodovodni in plinovodni inštalater, ki rad dela z ljudmi in si zna zanje tudi vzeti cas Foto damj@n POGOVOR Lea Ušaj “Ko okužba vdre, se hitro razširi in je zelo težko omejiti njeno širjenje” K oronavirusne epidemije še ni konec. To dobro vedo tudi v bolnišnicah, kjer še vedno sprejemajo nove in nove paciente. Kakšna je zdajšnja situacija, smo se pogovorili s specializantko interne medicine Leo Ušaj, ki je zaposlena v Splošni bolnišnici Izola. Pred epidemijo je delala na oddelku za interno medicino, vecinoma na kardiološkem oddelku, že dolgo pa dela tudi na covid oddelku. V obalno-kraški regiji so se razmere spet zaostrile in ta se je ponovno obarvala v rdece. Se to pozna v bolnišnici? Zadnje dni oziroma zadnja dva tedna se to res pozna, ker je na urgenci veliko bolnikov, pozitivnih na covid-19, in nekateri rabijo tudi sprejem v bolnišnico. / str. 3 Urška Petaros 8 Knjižna novost Martin Frandolic iz Doberdoba se veliko let ukvarja s prodajo cvetja. Z njim smo se pogovorili o njegovem poklicu in delu v cvetlicarni v casu pandemije Izšla je nova knjiga strokovnjakinje za kulturo oblacenja Lee Pisani, pravi vodnik za vsakega moškega, ki hoce zares vedeti, kaj naj oblece ob vsaki priložnosti Spletno strokovno srecanje v organizaciji Zadružne kraške banke in Kmecke zveze Nove zamisli za ponovni zagon Ceprav starejši veckrat si velikega pomanjkanja tega politicnega boja pride potarnamo, da se ne cepiv v Evropski uniji ne bi najbolj do izraza, ko Janševi prepoznavamo vec v današnji mogli drugace razlagati. nasprotniki poskrbijo, da kmetijstva S politiki, pa naj gre za Italijo Malokdo se še spomni, kaj je se blati Slovenija v tujini, ali Slovenijo, moramo britanski premier Johnson zadnji primer je usklajen poznavanju sodobnih, pogoje clanom KZ, ki se pogovor s strokovnjakom. Ta priznati, da je prav politika govoril o pandemiji, potem mednarodni napad na cedalje bolj pomembnih bodo odlocili za nabavo kmetovalcu obrazloži, kateri tista, ki sprejema odlocitve, je sam zbolel, se vrnil in Janševo vlado, ceš da rešitev je bilo namenjeno POS terminala: brez stroška nakup stroja (sistem prenosa ki vse nas pogojujejo. To velja obrnil plošco, sedaj velja ustrahuje medije. Ko pa je strokovno spletno srecanje, za aktivacijo, 6-mesecno podatkov, avtomatizacija) je tudi za obdobje pandemije, za uspešneža, ki mu ni slovenski premier povabil ki sta ga Zadružna kraška delovanje zastonj, izredno dejansko deležen podpore. ki traja že vec kot leto dni in primerjave. Najbrž tudi ni predstavnike EU, naj si banka in Kmecka zveza nizke komisije za transakcije. Koristenje le-te zahteva je spremenila, spreminja in nakljucje, da Velika Britanija pridejo v Slovenijo ogledat, priredili v torek, 23. februarja. Interesentom nudijo v preucitev zmogljivosti bo še bolj spremenila naše ni vec v Evropski uniji, ce ima kdo je za vecinskimi S pobudo, ki jo je uvodoma poslovalnicah ZKB vse kmetije, izpolnjevanje vsakdanje življenje, tudi na voljo toliko cepiv, kot jih mediji, je bil takoj “joj in predstavil predsednik potrebne informacije o vseh varnostnih predpisov politiko. prejema. V Sloveniji je za vse oj”, ceš da to ni v redu. Prav politiki so tisti, ki Tudi slovenska vlada se morajo sprejemati odlocitve, spopada s covidom-19, kot in za dobrega politika velja se spopadajo vse. V Italiji tisti, ki sprejema dobre je premier Draghi potegnil odlocitve. Danes imamo prvo odlocitev, zamenjal ljudje izjemno kratek je koordinatorja za boj spomin, svetovni splet proti pandemiji Arcurija seveda tudi veliko pripomore z generalom Figliuolom, k temu, da se ne spominjamo operativcem vojske, ki se niti vcerajšnjega dogodka, dobro spozna na logistiko, kaj šele, da bi se spomnili kar naj bi pripomoglo, da bi dogodkov izpred leta ali se tudi Italija potegnila iz dveh. Danes nihce niti ne globoke krize, precepljenost pomisli, kaj vse je ameriški prebivalstva je namrec zelo predsednik Biden obljubljal, nizka, ker je cepiv premalo. demokrat, kot so nam ga V Evropski uniji stvarno prikazovali. Ko je pred dnevi razmišljajo o nekakšnem ZKB Adriano Kovacic, se digitalnem placevanju. in drugih obveznosti. Ker bombardiral v Siriji, so tiste, ki so pred pandemijo “zdravstvenem potnem bancni zavod približuje Strokovnjak deželne predstavlja koristenje teh vsi tisti, ki so pred casom sramotno in strahopetno listu”, da bi vsaj potovanja vsakodnevnim težavam zveze bank zadružnega sredstev velik zalogaj, navijali zanj, kar molcali, zbežali, spomnite se samo med clanicami EU potekala kmetijskih podjetnikov, ki kredita Michele Poian bo KZ v kratkem sklenila kot tudi “pozabljajo”, da se nedostojnih kupov peska lažje. V torek zjutraj, ko to jih je prizadela pandemija. je obrazložil delovanje konvencijo s specializiranim drži Trumpovega nacela: na naših mejnih prehodih!, pišemo, cakamo, kaj bosta Spletna prodaja se je v casu deželnega rotacijskega storitvenim podjetjem, ki “Najprej Amerika!” v boju premier Janša za vse kriv, sklenila deželni predsednik covida-19 nadvse razširila. sklada za kmetijstvo bo kmetovalcem nudilo vse proti pandemiji zaradi tudi za slabo vreme, ce hocem Fedriga in slovenska vlada, Pot za izstop iz krize vodi (deželni zakon št. 80 iz leta potrebne informacije. virusa covid-19. V ZDA in biti ironicen. V Sloveniji je obetajo se nam nove omejitve prek sprejetja in uveljavitve 1982), prek katerega so Predavatelj je spomnil še, Veliki Britaniji cepljenje politicni boj na tako nizki na meji. Šlo bo za politicne novih pristopov. Priložnosti, kmetijska podjetja deležna da je agencija LAS Kras tik proti covidu-19 namrec ravni, da je cloveka sram, ko odlocitve, ki bodo vplivale na ki se bodo pojavile po ugodnih posojil (nicelna pred objavo razpisov za napreduje izjemno dobro bere objave vidnih politikov. naše življenje, saj, kot je dejal sedanjem kriznem obdobju, obrestna mera, od 50 do dodelitev prispevkov glede in nihce nima vec dvomov Vsem je skupno predvsem te dni premier Janša, “virus je v svojem pozdravnem 100 % naložbe) za ureditev nakupa kmetijskih strojev in o tem, da je to zato, ker so to, da “pozabljajo”, kaj nima politicne barve”, proti nagovoru omenil predsednik proizvodnji namenjenih opreme (do 60 % naložbe), ameriške farmacevtske so vsi do vceraj poceli, njemu se moramo boriti vsi, s KZ Franc Fabec. Kmetijstvo, objektov, nakup strojev in obnove zapušcenih zemljišc družbe dale prav tema ko so plenili državno skupnimi mocmi. s katerim se ukvarja precej zemljišc (le delno). V sklopu in ureditve turisticnih poti. državama prednost, sicer imovino. Nedostojnost JUP mladih, navsezadnje doživlja ukrepov zoper covid-19 Rotacijski sklad FJK 80/82 pozitiven trenutek tako na nudijo banke zadružnega pride v poštev tudi za nakup krajevni kot svetovni ravni. kredita kmetijskim podjetjem rabljene opreme. Vodja komercialnega možnost pridobitve denarnih Skratka, olajšav, podpor urada ZKB Ivo Mozetic je sredstev pod lažjimi pogoji. in razvojnih možnosti je na srecanju spregovoril o O podporah in olajšavah, s za kmetovalce kar nekaj. Prevec tragedij za štirimi stenami elektronskih placilih. Navade posebnim poudarkom na Vsakršna odlocitev za se spreminjajo. Uporaba kmetijstvu 4.0, je na srecanju izvedbo naložbe terja Janez Povše kartic je, še predvsem iz govoril tajnik KZ Erik Masten. vnaprejšnji temeljit pogovor bi na ta nacin opustili vsakršno prizadevanje higienskih razlogov, cedalje Ker ni enostavno, udejanjanje z osebjem banke oziroma za odpravljanje ene od najhujših oblik nasilja. bolj razširjena. ZKB nudi do pojma tehnologije 4.0 stanovske organizacije. Pravzaprav bi morali reci, da so tragedije za Manjkajo tudi neposredni nagovori na možne konca marca zelo ugodne terja temeljit vnaprejšnji Mch štirimi stenami, torej doma med najbližjimi, storilce, ki pripravljajo ali so že pripravili nacrt, popolnoma nesprejemljive in ne da jih je prevec, kako bodo dvignili roko nad svojo partnerko že ene same ni mogoce mirno sprejeti. V mislih vselej tedaj, kadar jih slednja namerava zapustiti imamo seveda umore žensk, zakonskih žena, oziroma je že odšla drugam. Manjkajo nagovori, Poziv deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca mater, partneric, in ob tem ostanemo brez besed, naj vendar ne postanejo zlocinci in naj si ne enkrat bolj in drugic manj zgroženi. Gre za pojav, vzamejo pravice nekoc bližnji osebi vzeti ki nikakor ni nov in ki je osupljivo trdovraten tudi življenje in naj se pri tem spomnijo, da bodo Dežela naj dosledneje uporablja v najbolj razvitih predelih naše družbe. V tukajšnji s tem unicili tudi svoje življenje. Predvsem pa državi v najvecji meri v Lombardiji in Piemontu, naj kot pravi moški prenesejo izgubo ljubljene znotraj Evrope pa je presenetljivo izrazit vsopotnice, naj torej vzdržijo hudo bolecino, ki ne priznane manjšinske jezike! V Nemciji, Franciji in deloma na Švedskem. Na more biti opravicljiv razlog, da se nerazsodno sreco se prav Italija in Slovenija ponašata z zelo okrutno mašcujejo nad osebo, ki jim je bolecino teh dneh zasedanja odgovarjal pristojni nadgraditvi uporabe nizkim evropskim številom teh vnebovpijocih prizadela. In ce spadajo v skupino razmišljujocih deželnega sveta odbornik Pierpaolo Roberti, slovenskega jezika, ki naj zlocinov, toda tovrsten hvalevreden podatek ljudi, naj se poskusijo oprijeti tistega najvišjega je prišlo na vrsto tudi ki je na kratko obrazložil, preseže vidik izpolnjevanja ne more biti pomirjujoc, saj pomeni za vecinski nacela, ki se zdi predaja, v resnici pa je rešitev svetniško vprašanje, ki ga da se deželna uprava glede po zakonu predvidene narod med 110 do 120 ženskih žrtev letno. in zmaga nad samim seboj, da je namrec bistvo je predstavnik Slovenske slovenšcine naslanja na pravice. Dežela, ki je V tukajšnji državi se v tekocem letu tovrstni resnicne ljubezni dati in dajati ljubljeni osebi skupnosti Igor Gabrovec centralni urad za slovenski posebna in samostojna srhljiv umor zgodi vsak peti dan, v casu popolne svobodo in še enkrat svobodo. Edino v tem vložil oktobra v zvezi z jezik, ki naj bi bil po zlasti zaradi zgodovinske zapore med prvim valom pandemije pa je do okviru ljubljena oseba ni obtežena in se zato uporabo slovenšcine v odbornikovih besedah prisotnosti narodnih in njega prihajalo kar vsak drugi dan. Ob vsem tem medsebojni odnos prelomno ne izcrpa in potem javnih sporocilih deželne ravnokar deležen okrepitve. jezikovnih skupnosti, je mogoce opažati, da so odzivi na te grozljive lahko konca z nasiljem kot posledico dejstva, uprave. Gabrovec je Ta deželna struktura ima mora aktivneje uporabljati tragedije pravzaprav nekam medli in kot takšni da storilec svobode sploh ni bil sposoben in v svojem dokumentu nalogo, da ugodi vsem, ki vecjezicnost predvsem niso spodbudni, saj se v vecini primerov kažejo v pripravljen dati. Bila je spregledana vrednota, ki ji navedel, da državna in se na deželni upravi zglasijo v javnem obvešcanju, obliki zdramatiziranih novic na nacin crne kronike je ime prav podarjanje svobode in je edina rešilna deželna zakonodaja šciti v slovenšcini. Ista služba je informativnih kampanjah ali pa kot razmeroma neobcutena navedba pot med grozecimi stranpotmi. In s pomocjo spoštovanje, rabo in tudi pristojna za prevajanje in promociji, tako v nesrec, podobnih tistim v prometu in na delu. vrednote je mogoce vzdržati in premagati uveljavljanje manjšinskih kažipotov, plakatov in konvencionalni tiskani Skratka smo zelo blizu nevarnosti, da doloceni najhujše bolecine, predvsem pa smrtonosno jezikov in da nas na to veže obvestil. obliki kot tudi v sodobnejših dogodki polagoma postanejo del t. i. normalnega skušnjavo, ki zdaj eno zdaj drugo osebo usodno tudi deželni statut. Gabrovec je v svoji repliki informativnih sredstvih, ki življenja, kar je vsekakor najslabša možnost, saj potisne v ubijalsko temo. Na vprašanje je v avli opozoril na potrebo po jih ponuja digitalizacija. Komentar Covid-19 pogojuje politiko 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Aktualno 3 S 1. STRANI Pogovor: Lea Ušaj, specializantka interne medicine “Ko okužba vdre, se hitro razširi in jezelo težko omejiti njeno širjenje” J az sem bila ta teden trikrat pacientov s covidom. To je covid oddelku, sem imela na imajo lahko pri sebi svoj toliko sprejemov iz domov bili vsi zelo prestrašeni in so dežurna in sem morala zelo pomembno, ker bi lahko primer 24-urno dežurstvo telefon. Na covid oddelku za ostarele. V domovih so se moje navade spremenile. vsakic sprejeti štiri do pet drugace prišlo do okužbe. približno petkrat na mesec, imamo tudi telefon, ki ima se organizirali najprej s Skušal si se izogniti ljudi na dan v bolnišnico Ko okužba namrec vdre, se ostale dneve pa sem delala 12 Whatsapp, Viber in podobne tem, da so ustvarili rdece druženju, še predvsem ce si zaradi covida-19. Glede hitro razširi in je zelo težko razmer v bolnišnici bi omejiti njeno širjenje. rekla, da je bilo nekaj casa Preden sva se slišali, hudo, takrat ko je bilo hudo ste omenili, da ste ta v celi Sloveniji, potem teden delali že veckrat se je umirilo. Zadnja dva po štiriindvajset ur. Je to tedna pa se je situacija spet obicajno ali ste zaradi poslabšala. koronavirusa spreminjali Kako se je spremenilo vaše urnike? delo v bolnišnici v casu Ne, tudi sicer imamo 24­epidemije? Ste bolnišnico urna dežurstva, vendar razdelili na covid oddelek in manj pogosto. Zdaj v casu ostale oddelke? koronavirusa smo nekateri Ce govorimo o imeli samo 24-urna internisticnem oddelku, dežurstva, po katerih smo ga je bilo treba zmanjšati, potem dva dni prosti. Tako ker smo potrebovali kader, si v bistvu v enem mesecu bodisi sestre kot zdravnike, delal samo desetkrat, vendar da smo ustvarili covid je bilo vsakic po 24 ur. Pri oddelek. Ostale programe tem nisi sam, imaš vedno še je bilo tako treba omejiti. enega specialista osem ur, morem vec zboleti, vsaj za Del bolnišnice, ki ima tudi enkrat pa smo imeli še enega ali 8 ur. aplikacije, s katerimi cone znotraj doma, kjer so zdaj ne, in da ne morem del samo za intenzivno specializanta osem ur, ki sta V bolnišnici imate zaradi lahko poklicejo svojce in oskrbeli bolnike, potem pa še okužiti drugih. Prej pa je bilo enoto, smo uredili samo ti zjutraj pomagala. Potem epidemije prepovedane jih tudi vidijo. To jim je s cepljenjem, tako da zadnje zelo neprijetno. za paciente, okužene s ostanemo dežurni popoldne obiske. Kako na to reagirajo zelo pomembno. Pacienti, case skoraj ni vec klicev iz Za konec še to: kaj vam koronavirusom. Kjer so bili in ponoci, da spremljamo pacienti in svojci? okuženi s koronavirusom, domov za ostarele. Veliko je najpomembnejše in prej internisticni oddelki, paciente, ki so že na oddelku, Za nikogar ni enostavno. so namrec vecinoma starejši jih je v vsem tem casu tudi najlepše pri delu? smo pripravili sivo cono, ki in da smo na razpolago za Že dolgo nimamo obiskov. in vsi izolirani, mi smo prebolelo covid-19, tako da Meni je moje delo zelo všec, je mejna. Tam so pacienti, nove sprejeme ljudi, ki so bili Ljudje to vejo in vecinoma vsi obleceni v varovalno jih je iz domov veliko manj. rada hodim v službo. Ko pri katerih nismo sumili na na urgenci in so potrebovali razumejo, za bolnike in opremo, tako da ne vidijo niti Dobivamo pa zelo razlicne gledaš naokoli, vidiš, da ni za okužbo s covidom, vendar sprejem v bolnišnico, ali svojce pa je to vseeno zelo nas, ki jih zdravimo, in to je ljudi, ki so stari od 50 do 90 vse tako, in vedno bolj ceniš, so morali biti vsi veckrat pa ljudi s terena, ki so billi neprijetno. Predvsem za psihološko zelo naporno. let približno. da ti ni težko delati. Tudi testirani (prvi in cetrti dan), pozitivni. Dobivali smo klice starejše, ki zbolijo in se Se je v zadnjem obdobju Kako se je spremenilo vaše ce se ljudem zdi ogromno, preden smo jih sprejeli v s terena in to urejali. znajdejo sami v novem zaradi cepljenja spremenila privatno življenje v tem da delam po 12 ali 24 ur, ni belo cono. Ce so bili dvakrat Kot sem že omenila, tudi okolju, kjer ne poznajo starost bolnikov, ki jih casu? Ste morali, glede na težko, ker delam v bolnišnici negativni, so potem šli v belo sicer obstajajo 24-urna nobenega, ni prijetno, da sprejemate v bolnišnico? to da delate v bolnišnici, skupaj z ljudmi, mislim cono, v tisti internisticni dežurstva, ki pa so manj nimajo niti obiskov svojcev. Zadnje case se je spremenilo, spremeniti svoje navade? bodisi na paciente kot na oddelek, kjer naj ne bi bilo pogosta. Ko nisem bila na Zato se zelo potrudimo, da ker opažam, da nimamo vec Predvsem na zacetku smo kolege. Všec mi je, kar delam. Goriški skavti so ob rojstnem dnevu svojega ustanovitelja obeležili dan spomina Pusti svet bolj “barvan”, kot si ga prejel O b dnevu spomina, ko današnjem svetu vidi neko ukazov ekipe, delcek poti potenciale, vendar ostane skavti na belo platno ulovili to vedno ponesti v svet, in ne se skavti spominjamo sivino, ni vse tako barvano, pa je lahko prehodilo le barvan – in to barvo deli tudi svoj svet poln barv, ki nas samo, ko imamo ruto na sebi. našega ustanovitelja Badna kot bi lahko bilo. Nihce si ne doloceno število nog in rok drugim! bo spominjal, da moramo Navihana sova in Powella, to je dan, ki ga upa biti poseben, drugacen, za celotno skupino. A ne Cisto ob koncu so tako tudi iskati barvo, ki je v nas, ter Energicni galeb ponavadi skavti Slovenske samosvoj, vsi so si podobni. samo to! Planet Zelenega so zamejske skavtske Zato nas je popeljal skozi reševali izpod kupa smeti, organizacije preživljamo razlicne kraje, od koder je ki so jih morali primerno skupaj, smo se goriški skavti ženi Olive, ki med drugim sortirati, ucili pa so se tudi 27. 2. 2021 zaradi zdajšnje prav kot on praznuje vozlov. Ob koncu so si še situacije zbrali na razlicnih rojstni dan 22. 2., pošiljal ogledali kratek animiran lokacijah, na Jazbinah, v razglednice. S pomocjo le film Alike (režiser), kjer Štmavru in na Vrhu, in v teh so s skupnimi mocmi od so spoznali, kako res vsi manjših skupinah preživeli najmlajših do najstarejših sledimo nekim standardom aktiven skavtski popoldan. bratov skavtov odkrili in je malo tistih, ki si upajo Deželno vodstvo SZSO je razlicne dežele in njihove biti drugacni, saj nas družba namrec letos Skupnostim prebivalce - najrazlicnejše vodi in ukaluplja vse v isto voditeljev treh stegov barve! Od vsake so se smer. A kdor krepi lastne poverilo nalogo, naj vsak nalezli pozitivne energije in talente, zanimanja in steg zase pripravi srecanje spoznali posebne znacilnosti za vse veje (VV, IV in RP) in le te. S potnim listom so tako priložnostno obeleži tako potovali po deželah rojstni dan Badna Powella, in tam prejemali žige, ce ki ga vsako leto vsi skavti so izzive, ki so jim barve sveta obeležujejo okoli 22. postavljale, tudi primerno februarja. sprejeli in izpolnili. S Baden Powell nam je pomocjo cudežnih kock poslal šifrirano pismo, ki so tako skavti v skupinah, so ga skavti morali najprej ki so združevale male in razbrati. Šele nato so lahko velike, ustvarjali zgodbe, ki prebrali, da se jim BiPi so jih tudi uprizorili, podali zahvaljuje, da jih je veliko, ki so se na poseben poligon, sledijo njegovim stopinjam. skozi katerega so morali Opozoril pa jih je tudi, da v priti delno slepi, ob pomoci 4 Kristjani in družba NOVI GLAS Srbsko pravoslavna Cerkev ima novega voditelja Nov patriarh je zagrebško-ljubljanskimetropolit Porfirije Srbsko pravoslavno Cerkev (SPC) je ustanovil sv. Sava, Volitve patriarha Volitve se izvedejo v zopet žarišca duhovnega življenja. Poznavalci trdijo, SPC. Vecina pravoslavnih Cerkva je ne priznava. Prav ta, da Vatikan nima rednih diplomatskih odnosov s tega? O vsem bo pokazal cas. Vsekakor so pri SPC ko se je vrnil z gore Athos, patriarhovi palaci. Tokrat da je SPC zelo konservativna tako postajajo novi problemi Prištino. Ugiba se celo, da bi velika pricakovanja, kar daje kjer je bil menih. Leta 1219 je izvolitev potekala v kripti institucija, ki ima ustaljeno v Crni gori. Tu se na eni papežev obisk pod sedanjim upanje, da se bo tudi tam kaj je bil posvecen za prvega cerkve sv. Save. Prisotnih sodelovanje s srbsko državo, strani oblikuje crnogorska patriarhom za Srbijo bil celo premaknilo. srbskega vladiko. Cesar Dušan je bilo 36 vladik. Po prvem zlasti z njenim vodstvom, zato pravoslavna Cerkev, po drugi možen, mogoce prav zaradi AK Veliki je leta 1346 razglasil krogu volitev izberejo tri na tem podrocju verjetno ne bo strani pa je novi crnogorski Srbsko patriarhijo, ki je kandidate, vsako ime napišejo posebnih sprememb. Država zakon o verskih skupnostih trajala do leta 1458, ko so jo v svojo kuverto in te dajo v tudi gmotno podpira SPC, tako podržavil kar nekaj imovine ukinili Turki. Ponovno so jo Sveto pismo. Izbrani menih nekateri verski analitiki pišejo, SPC, kot so razna zemljišca, pa obnovili leta 1557 s sedežem potem izvlece kuverto in tisti, da država dela to zato, da tudi zgradbe. v Peci. Carigrajski patriarh jo je ukinil leta 1776. Šele ki je v tej kuverti napisan, postane patriarh. Ta nacin ima na Cerkev vpliv in jo tudi zaradi financ politicno izrablja. Patriarh bo nujno moral rešiti nekatere spore med leta 1920, ko se je ustanovila volitev je uvedel patriarh Znano je, da SPC ne placuje metropoliti. Najvecji problem država Jugoslavija, se je SPC Germen, da ne bi prihajalo do davkov. Pokojni patriarh Irenej je trenutno metropolit ponovno obnovila s sedežem raznih manipulacij, ki so se v je jasno povedal: “SPC bo Düsseldorfa in cele Nemcije, v Beogradu. Leta 1969 se je zgodovini pojavljale. placevala državi davke, ko bo ki je v sporu z nemško državo od SPC odcepila makedonska Novi patriarh Porfirije je mož ta vrnila cerkveno premoženje, in vodstvom SPC, poleg njega pravoslavna Cerkev, ki pa jo dialoga. To je pokazal že v dokler tega ne bo, mi davkov pa so še nekateri metropoliti vecina pravoslavnih Cerkva casu, ko je bil predstojnik ne bomo placevali!” izven Srbije, ki tudi ne sledijo ne priznava. V SPC še vedno samostana v Kovilju. Ta Tudi Kosovo je velik problem, vodstvu SPC. uporabljajo julijanski koledar, samostan je imel najvec ki bo bremenil novega Kot v celem pravoslavju kar pomeni, da so vsi prazniki mlajših menihov, ki so patriarha. Vendar patriarh je obstajajo tudi v SPC prozeliti, Novi patriarh je postal zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije, ki je to 13 dni za našimi. Tako imajo študirali po svetu, od Aten, sorazmerno mlad, v primerjavi to so meniški samostani, metropolijo vodil od leta 2014. Rojen je v Becaju z imenom Prvoslav Božic 7. januarja, civilno novo Moskve pa vse do Pariza. s starejšimi metropoliti, ki bodisi moški kot ženski, Peric. Osnovno šolo je obiskoval v Carugu, gimnazijo v Novem Sadu. leto je sicer 1. januarja, 14. Novega patriarha SPC caka kar ima osemdeset let in še vec, ki sicer priznavajo SPC, ne Menih je postal leta 1985 v samostanu Visoki Decani. Leta 1986 je januarja pa praznujejo praznik nekaj nerešenih vprašanj. zato lahko sklepamo, da priznavajo pa njenega vodstva diplomiral na pravoslavni bogoslovni fakulteti. Na postdiplomskem Jezusovega obrezovanja. Po Sam je povedal, da je spoznava, da je Kosovo za Srbe in so odlocno proti kakršni koli študiju je bil od leta 1986 do 1990 v Atenah, kjer je doktoriral. Nato popisu prebivalstva leta 2011 njegova prioriteta predvsem izgubljeno. Ostaja mu samo ekumenski bližini z drugimi je postal predstojnik samostana v Kovilju. Opravljal je še službo se je 84,59 % Srbov izjavilo za na duhovnosti, in to na eno, kako se bo izvlekel iz tega Cerkvami, še zlasti z RKC. Med vojaškega škofa za Srbijo, predaval na teološki fakulteti pastoralno pravoslavne vernike. Znacilni pravoslavni duhovnosti, zato zacaranega kroga? te spadajo predvsem menihi, teologijo in sodeloval tudi v vodstvu srbske radiotelevizije. Govori prazniki v pravoslavju so salev. To so prazniki svetnikov, ki jih se bo najprej posvetil temu. Želi, da bi srbski samostani, Ne smemo pozabiti na makedonsko pravoslavno ki so se vrnili z Atosa. Kaj pa zbližanje z RKC? Ena grški, angleški in ruski jezik. Iz vsega tega spoznamo, da nima še šestdeset let, in lahko sklepamo, da bo SPC vodil od 30 do 40 let. verniki castijo po domovih. tako moški kot ženski, postali Cerkev, ki se je odcepila od od ugodnih strani za SPC je Misel na 3. postno nedeljo Naša požrtvovalna ljubezen L etos na 3. postno nedeljo pretkanost v iskanju tega, bilo Božjega, tako pa nazadnje prebiramo odlomek iz kako bi sicer na zunaj, vsaj v odtegovali samemu Bogu Janezovega evangelija o cloveških oceh, sicer izpolnil tisto, kar mu je šlo. Ko smo tem, kako je Jezus izgnal postavo in predpise, v resnici vse to povedali, moremo reci, preprodajalce in menjalce iz pa bi iskal nacin, kako bi da smo lahko tudi mi podobni templja. Že v Gospodovem zadevo pravzaprav kršil, a zelo pogosto tem ljudem na casu se je pricelo dogajati to, z mirno vestjo. Razlika med poganskem dvorišcu templja. kar je kasneje, ko so zavrgli tem, kar je legalno, in tem, kar Gospodu gre celotna naša sam Božji Logos, poceli Judje, je prav, je lahko zelo velika. oseba, kar naznacuje naše da so namrec menjavali Gre namrec za to, da ni zraven srce, v vsem, kar smo in kar denar z oderuškimi obrestmi. clovekovega srca, ampak gre imamo. Tako ni dovolj samo V Evropi, potem pa tudi za njegov egoizem. Nekdo nositi kršcanskega imena, še drugod, se je oderuštvo je lahko legalno porocen ampak je treba v polnosti razpaslo zlasti po nastopu ali posvecen, kar pomeni, živeti tovrstno življenje – kajti protestantizma, v Svetem da je veljavno posvecen, a isti apostol nam v Razodetju pismu pa je vedno potekal njegovega srca ni tam. Koga pravi, da imamo ime, da boj proti tovrstni goljufiji. pravzaprav zanima, ce je živimo, pa smo mrtvi. Ne Ko se obhaja Dantejevo kristjan veljavno porocen? živimo namrec v Božji milosti leto ob 700-letnici njegove Zanima nas, ali res živi svoj in navzocnosti, ne živimo smrti, je treba povedati, da je zakon kot pravi Kristusov pred Bogom in povezani z oderuhe najvecji italijanski ucenec. Mišljeno je seveda vse njim svojega življenja. V njem poet uvrstil v najnižji krog njegovo cloveško življenje. Ce ima vsakdo svoje pomembne pekla, skupaj z neskesanimi že govorimo o zakramentu vloge, kjer pa pravzaprav sodomitskimi grešniki, saj svetega zakona, potem je služi tako Bogu kot bližnjemu. oderuhi delajo rodovitno tisto, nujno treba poudariti, da sveta Imamo stanovske dolžnosti, kar po naravi ni rodovitno, Cerkev nikdar ni govorila ki jih je treba izpolniti, treba kar je v Beneškem trgovcu le o zakonu ali o svetem pa je iti onkraj dolžnosti in omenil tudi Shakespeare, zakonu, temvec o cistem narediti še kaj vec, treba je drugi pa delajo rodovitno, zakonu oz. svetem zakonu, narediti podvig, kar pomeni kar je po naravi nerodovitno, papež Pij XI. pa je celo napisal beseda askeza. Res nas mora clovekovo spolnost. Skratka, tako naslovljeno okrožnico razjedati gorecnost, a v smislu velika krivica, ki k nebu vpije – O cistem zakonu (Casti svece, ki jo ogenj pocasi po mašcevanju, se je dogajala connubii). Pri Gospodovem izrablja. Je podoba Kristusa v samem Božjem svetišcu, svetišcu torej gre za to, da in njegove žrtve za svojo zato so bili pa vsi ti izgnani. pustimo posvetno necistoco nevesto, Cerkev. V pismu Ne gre za to, da bi bilo samo zunaj svetišca, vstopimo pa Efežanom nas apostol Pavel po sebi narobe upoštevati svobodni vse te navlake. Ce lepo vabi, da smo mu podobni postavo, ki so jo Izraelci bi torej menjalci in trgovci in smo tudi mi požrtvovalni v prejeli po Mojzesu, težava je delali te menjave pošteno, ne ljubezni, kakor je Kristus do bila v legalizmu, ta težava pa bi bilo nobene težave, težava svoje Cerkve, za katero je dal ostaja tudi še danes. Kaj je to pa je bila, ker so služili in življenje. legalizem? Gre za cloveško goljufali celo s tistim, kar je Andrej Voncina Kaj nam hoce povedati koronavirus? (39) Primož Krecic ter odnosov se porajajo razlicne bolezni, zlasti Družina in epidemija psihicne in duhovne, ki potem preidejo tudi na telo. Ce je v družini še kdo od starih staršev ali koronavirusa bližnji sorodnik, je pomembno, da ni izkljucen, ampak se cuti sprejet in ovrednoten. Trdnost Ob uvedbi karantene v prvem in drugem valu družine se preverja po najšibkejših clanih. Velika epidemije sta se zelo pokazala pomen in vloga modrost je zavarovati starše, ko obnemorejo. Tudi družine. Le-ta je ohranila zavetje, temeljno odnos do bolnikov razodeva kakovost družinskih povezanost ljudi, varstvo, pa tudi prostor, kjer odnosov. ljudje živijo drug ob drugem. Bolezen, ki nastopi v družini, prinese svoje Res je, da so se v družinah tudi okužili drug od sporocilo, še posebno, ce je izraz dolocene drugega, da so postale rdece cone in se ogradile stiske, nerazumevanj in težav. Prav je, da se clani od sveta. Ponekod so prinesli okužbo otroci, družine vprašajo o vzroku bolezni, ki je zadela drugod eden od staršev. Otrok in mlajših virus ni njihovega clana. Sicer pa bolezen precisti in toliko prizadel, pri starejših je povzrocil vec težav preizkusi odnose v družini, poveže clane ali jih in v nekaterih primerih celo smrt. V marsikateri še bolj oddalji. Izkušnja mnogih družin kaže, da družini so se pripravili, omejili stike in vnaprej so se ob težki bolezni povezali in zaživeli z vecjo zavarovali starejše. Domovi za ostarele so bolj pripadnostjo. Verniki imamo dve veliki sredstvi ranljivi, zlasti zaprti oddelki z dementnimi ljudmi, za krepitev in precišcevanje družinskih odnosov, ki se jim ne da veliko dopovedati, kaj se dogaja to sta skupna molitev in odpušcanje, sem s to boleznijo in kako se ji izogniti. Tam so spadajo tudi prazniki in duhovno poglabljanje. težavni stiki z oskrbovanci, nekaj po telefonu, pri Kjer je molitev, tam ni razdora, v Svetem Duhu dementnih sta pogosto praznina in tema, ki lahko prihajajo misli vedno skupaj. Odpušcanje, ki ne trajata vec tednov in mesecev. Zato ti odnosi pozna mere in konca, precišcuje odnose in jih bolijo in povzrocajo rane. Vmes so zdravstveni znova vzpostavlja z Božjim usmiljenjem. Otroci in delavci, ki se trudijo ustvarjati vsaj nekaj starejši še posebno zacutijo klimo naklonjenosti, domacega vzdušja. Pred Božicem so ponekod ki izhaja iz duhovnega življenja. povabili tudi duhovnika, da se je srecal z njimi, jih Starši, ki imajo svoje poklicno delo in ga spovedal in obhajal. opravljajo od doma ali hodijo v službo, imajo V splošni zavesti liberalnega Zahoda je družina poleg tega veliko skrbi za pomoc otrokom izgubljala pomen, ljudje so dajali vecjo težo pri šoli od doma. Najti morajo cas za bližino karieri, zabavi, potovanjem, neki slepi svobodi. vsakemu otroku,da se cuti podprt in osebno V glavah nekaterih anarhistov in levicarjev je nagovorjen. Ko pridejo težave, jih je treba reševati bila bolj breme, ki vklepa ljudi, kot izvir življenja na pozitiven nacin. Od nacina, kako se povejo in poclovecenja. Epidemija je nazaj postavila stvari, je pomembno vzdušje med clani v družini. družino tja, kamor spada, in osmislila povezave Delo je treba nacrtovati in pri tem biti dosledni. med vsaj tremi generacijami. V njenem krogu je Pravocasno je treba odkriti težave pri sebi ali mogoce sprejeti otroke in starejše, se odpocitipri drugih in si vzeti cas za premislek. Pri tem je in si nabrati moci za delo v družbi. Že od prvih zdravilen notranji mir, da se zavedamo, da smo zacetkov razodetja je družina Božja uredba, ker v naredili to, kar smo morali narediti. Vsekakor njej kraljujeta Božja milost in ljubezen. bo treba s koronavirusom še naprej živeti, biti Kjer je družina urejena in odprta, ustvarja striktni in odgovorni ter odkriti temeljne vrednosti skladnost in zdravje. To pomeni, da je vsak v življenju, med katerimi sta tudi družina in clan slišan in sprejet od drugih. Iz nezdravih drž domovina. 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Kristjani in družba 5 Ponovno v Beninu 2. del V mestnem vrvežu tudi mali novodobni sužnji S Hedvige greva na tam boljše racunalnike. Zdaj se potem izkaže zanic… V enfants placés”. Prihajajo figo. Potem nekateri ne sprašuje tudi za ceno. Vse se banko. Zaposlena je greva kupit še flomastre, prodajalni, kjer kupujeva, iz revnih, oddaljenih vasi. zmorejo vec in pobegnejo. ji zdi predrago. A jamranje kot vzgojiteljica za dekleta zvezke in piškote za otroke dela mala deklica. Resna je Njihovi starši jih zaupajo Postanejo ulicni otroci in je obicajen nacin, kako se v internatu. Doma je iz iz sirotišnice. Ko prideva in uboga na vsak migljaj. nekakšnim posrednikom, se zbirajo v klape, kjer pac tu kupuje in prodaja. Kupec Cotonouja, a s hcerko gresta domov, dam piškote sestri Hedvige vprašam, ali je ki jim obljubljajo, da bodo veljajo njihova pravila. Zato hoce zbiti ceno, prodajalec pa domov le med pocitnicami. V Julienne Marie. Vem, da jih lastnica trgovine njena v glavnem mestu živeli pri tudi svarila, posebno pred hvali kakovost svojega blaga. casu šolskega pouka je njen prazniki: “Pazi na svojo Slednjic poravnava racun in dom sobica v našem malem torbo. Ce opaziš, da ti kdo uslužbenci naložijo stroj v samostanskem naselju. V sledi, pohiti ali poklici na prtljažnik našega avtomobila. banki je nepopisen mraz, pomoc. Ne hodi zvecer sama Cas je za obisk pri škofu, saj klima deluje na vso moc, ven. Pred prazniki pridejo v msgr. Rogerju. Seveda zato skoraj zbežim ven. Ko Cotonou lopovi od drugod. prideva zadnji trenutek. Škof vratarju povem, da me zebe, Izkoristijo priložnost, ko je tu je ravnokar prišel iz pisarne se samo nasmeje. Opazujem veliko ljudi.” in nekam nervozno pogledal promet na cesti in dogajanje Ta pocasni, zasanjani ritem na uro. Ko naju zagleda, se ob njej. Male delavnice, mi gre vedno bolj na živce. res razveseli. Povabi naju, nekakšne trgovinice ob edini Tu vedno z vsem odlašajo, na da sedeva. “Torej, si zopet asfaltirani cesti, kjer seveda jutri, na drugi teden, mesec, tu. Lepo, lepo”, rece. Vpraša ni nobenega semaforja ali leto … Na koncu pa se vsem za pravljicni festival in prehoda za pešce. Ce hoceš strašno mudi. Ker si strgam pokažem mu program. Z cez cesto, si moraš to izboriti. krilo, sestra poklice šiviljo zanimanjem si vse prebere, Tudi mali otroci gredo Pulcherie. Pa zakaj, vprašam, všec mu je, dobra stvar se sami cez cesto … Na drugi saj si znam sama zašiti mu zdi. “Naucila se boš strani banke je pot iz peska strgan rob. Ta cas, dokler veliko novega in spoznala in zemlje, ki vodi do še kar ne pride Pulcherie, je moje mnogo razlicnih kultur, saj oddaljene odprte tržnice. krilo že zašito. Pulcherie je so udeleženci iz vec afriških Koncno se Hedvige prikaže. Celo vreco punck iz blaga so Tako se oblacijo fantje in možje vesela, ko me vidi. Sestra ji da in nekaj evropskih držav,” Sonce je že visoko in stalno za otroke iz sirotišnice sandale, ki sem jih prinesla rece. Preden se poslovimo, me sprašuje, ali mi ni vroce. v Alladi sešile nonice mama. Nekaj zamomlja, bogatih družinah in hodili v zanjo. Pulcherie so sandali mu izrocim knjigo s Ne, pravim, rada imam v Dnevnem centru Školjka v Piranu potem vprašam: “Ta deklica šolo. Tako bodo imeli lepšo prav in zdi se mi, da je vesela. fotografijami Aarneta toploto, dobro mi dene. dela tukaj? Je sužnja?” prihodnost … Starši naivno Da mi šivanko in kovinsko Hodalica in mu povem, da je Potem poišceva še pisarnico, ona vedno hrani za najmlajše Hedvige odlaša z odgovorom, verjamejo tem trgovcem z “špulico” za šivalni stroj, na to naš najboljši fotograf. Škof kjer skušava urediti mojo otroke, ki se pridejo k njej na koncu pomirjujoce rece, belim blagom. Kasneje bom katero je navit crn sukanec. prelista knjigo in vidim, da novo sim kartico. Uslužbenka igrat, po objem ali tolažbo. ne, njena mama je, a ji od mčre Christine izvedela, Rece, da moram to vzeti s je presenecen, zdi se mu zelo se dolgo trudi, potem poklice Zdi se, da je edina, ki jih ima tega ne verjamem. Ker je da je bilo to v zacetku res seboj. Ampak ta “špulica dragocena. Potem skrivaj na pomoc še sodelavca. Oba rada in se z njimi ukvarja prej deževalo, so vse blago mišljeno kot pomoc revnim ne paše” na moj stroj, pogleda na uro. Seveda, škof gledata v racunalnik, se z vso ljubeznijo. Odkrijem, pokrili s plasticno ponjavo. otrokom, a se je kasneje ugovarjam, a Pulcherie je ima mnogo obveznosti, tiho posvetujeta, kimata z da so flomastri zanic. Ali Zdaj deklica odkriva to izrodilo in postalo posel, vztrajna: “Il faut garder ça!” verjetno ima še kak sestanek, glavo … Po pol ure povesta, sploh ne pišejo ali se takoj pregrinjalo. Ko ji malo dobickonosna trgovina. Popoldan se s s. Ghislaine morda se je najavil še kak da njihov racunalnik ne scefrajo. Postanem slabe pomagam, se le rahlo, bojece Ti otroci pri razvajenih odpeljeva v Cotonou. obisk … Pošalim se, da je v prepozna mojega imena. volje. Tu se res ne moreš na nasmehne. Take skrite, družinah živijo kot sužnji. Vstopiva v trgovino z njegovi pisarni premrzlo Poskušala sta napisati Špela, nic in na nikogar zanesti, si zadržane nasmehe in poglede Prvi vstanejo in zadnji elektrotehniko. Lastnik je in da bi rada odšla. Vsi se nato Spela, a ne deluje ne mislim. En majhen paketek sem že videla … na tržnici gredo spat. Delajo od jutra ocitno Libanonec, njegovi zasmejimo in se s stiskom eno ne drugo. Sim kartico s šestimi flomastri stane v Cotonouju, kjer delajo do vecera, spijo na tleh zaposleni pa so domacini. rok prijazno poslovimo. bom morala urediti v 200 cfa. To za nas morda ni deklice, stare tudi komaj pet in njihova hrana je slaba. Sestra se pogovarja s / str. 19 Cotonouju, receta, saj imajo veliko, a da kupiš nekaj, kar let. To so “vidomčgon ali les Tepeni so lahko za vsako starejšim prodajalcem in Špela Pahor Škof Arcirealeja A. Raspanti gost srecanja o krizi zaradi epidemije Sprejeti moramo, da je bolecina del življenja “N i dovolj, da s cepivom Teolog Raspanti se je najprej o obsežni pomoci in koristnih družbo k iskanju novih Na vprašanje, kako naj Cerkev niso (npr. majhna podjetja), rešimo naša telesa. zaustavil pri oceni tega pobudah za blaženje posledic rešitev. Ob premagovanju še pripomore k družbeni tvegamo socialni razkol, je Temu, kar se dogaja, pandemijskega casa. Dejstvo, pandemije, ki jih izvaja težav je naloga kristjanov tudi prenovi, je msgr. Raspanti ugotavljal teolog. se moramo prepustiti z da pandemija traja že leto Cerkev, ne pridejo v javnost. ta, da razmišljajo o smislu, dejal, da je treba preudarno V koncnici srecanja je tekla mislijo in srcem. Samo tako dni, “nas bo zaznamovalo, je opozoril škof. Podjetniki, in s pomocjo predstavnikov beseda o iskanju novih rešitev ustvarimo pogoje, da lahko saj gre za dolgo preizkušnjo.” intelektualci in drugi v Italiji Cerkve ter laikov “priti za skupno delo kristjanov v nastane novo življenje za Na vec ravneh so in bodo razpravljajo o reformah do globljega spoznanja, casu pandemije. Pogovor se je prihodnje generacije. Sprejeti vidne spremembe. Vsi zaradi sodstva, javne uprave in nato sejati, da bo pridelek sklenil z orisom zanimivega moramo, da je bolecina del pandemije trpimo. “Glavno drugih sektorjev. Mnogi tudi lahko koristen prihodnjim razvojnega projekta, ki ga življenja.” je, da se ne zapiramo vase poudarjajo pomembnost generacijam.” Pomembno izvajajo v škofiji Arcireale. Tako je dejal škof sicilskega ali bežimo pred pandemijo. skupne razvojne vizije in si je postaviti in doseci nekaj V sodelovanju z javnimi Arcirealeja, Antonino Sprejeti jo moramo.” kulturne prenove, ki je še ciljev. upravami, podjetniki, Raspanti, na veceru, ki Sledila je obravnava vprašanj kako potrebna, je dejal gost Kar se tice dela, ki ga je v šolami in univerzo so tam je potekal preko spleta v mladih, ki so se v minulem vecera. casu pandemije opravil osnovali Ekomuzej nebes cetrtek, 18. februarja, v sklopu letu oddaljili od zbirališc, ki “Oznanjati evangelij” ali skupaj s kolegi, je sicilski škof in zemlje, ki zaobjema srecanj z naslovom Kriza, ki jih tradicionalno upravljajo prebuditi v srcih in mislih poudaril, da “morda nismo številne zanimivosti. Gre je ne gre zapraviti: orientirati župnišca. Cerkev noce, da bi ljudi življenje vere, “ker širi bili pogumnejši od tistih, za inovativen nacin, prek se v casu negotovosti, ki ga se dialog z mladimi prekinil. globok smisel življenja,” je ki so sprejemali dolocene katerega prispevajo k Goriška nadškofija prireja Želi jim vlivati zaupanje in ustrezno za cas, ki je pred težke odlocitve. Zdaj smo vsi turisticnemu, kmetijskemu v sodelovanju s Katoliško nikakor ne ravnati z njimi nami, je dejal škof in menil, poklicani, da brez pritoževanj in obrtniškemu razvoju akcijo. zašcitniško ali pokroviteljsko. da “morajo kristjani biti prvi pride naša resnicna plat na ozemlja, da se lahko ljudje Pogovor, ki ga je vodil Krizo zaupanja v Cerkev, ki pripravljeni na reforme in dan, saj smo vsi bratje.” doma bolje pocutijo. predsednik Italijanske se je v tem letu med ljudmi Mnoge župnije so namrec v družbeno milost. Z gojenjem Ker zdravstvena kriza Udeležence srecanja je zveze katoliških tednikov in povecala, se lahko preseže Italiji sodelovale s krajevnimi primerne oddaljenosti povecuje socialne neenakosti, pozdravil tudi goriški urednik Voce Isontina, Mauro z inovativnimi pristopi in upravami in drugimi akterji od materialnih zadev bo moramo k zmanjšanju nadškof Carlo R. M. Redaelli, Ungaro, je bil namenjen doslednostjo med besedami pri premagovanju krize. Cerkev svobodnejša in s tem razlik pripomoci vsi. Ce ne ki je poudaril pomembnost Cerkvi in spremembam, in dejanji. Kooperacijo bi vsekakor bolj pripravljena dati svoj bomo odpravili razlik med prizadevanja vseh, “da bi ki jih je ta doživela zaradi Treba pa je tudi izboljšati veljalo okrepiti. doprinos k prenovi družbe,” zajamcenimi (npr. velika krize ne zapravili.” pandemije. komunikacijo, saj informacije Sicer pa koronavirus vodi je ocenil. distribucija) in tistimi, ki to Mch 6 Goriška NOVI GLAS POGOVOR Valentin Devinar “Vsak dan se naucim kaj novega” V alentin Devinar je doma vodoinštalaterskih. Smo V tem casu veliko ljudi smo jih vec let prelagali zaradi plasticne. Delo veliko stane, Ko so prišle na dan te olajšave, iz Štmavra, kjer je že tudi varili, delali industrijske popravlja hiše. Tam veliko pomanjkanja casa. Prejšnjo zaradi cesar mora biti sem se pogovoril z dvema dolga leta dejaven v vaškem centrale, po tovarnah itd. Za delam, saj urejujem vodovodne pomlad smo se zato tudi lepo opravljeno cim prej. Pred leti si strokovnjakoma, ki sta mi društvu. Njegove delavne roke vse izkušnje bom vse življenje in plinovodne napeljave, imeli v družini. V mesecu maju kopalnico delal dva dni; danes potrdila, da je okrog te zadeve so pomembne za društvene hvaležen. Zoff se je pred ogrevanje itd. S prvimi sem spet zacel delati, postopno moraš delo koncati v štirih oz. velika zmešnjava. Še zdaj praznike in štmavrske kratkim upokojil, še vedno se toplejšimi dnevi bodo mnogi vedno vec, delo mi ni nikdar najvec osmih urah. Plasticne slišim razlicna mnenja. Zdi pustne vozove, njegov lepi rada vidiva ali slišiva, pa tudi želeli imeti klimatizatorje; zmanjkalo. Ugotavljam, da v cevi so enako dobre, z njimi se, da je stvar stekla, sicer ne glas pa v Moškem pevskem izmenjava nasvete. imaš trikrat manj dela kot s brez težav. Osebno pa vidim še zboru Štmaver. Po poklicu Kako si prišel do svojega pocinkanimi. Zavedam se, da veliko zmešnjavo. Pogosto je je vodovodni in plinovodni podjetja? sem imel prav sreco, ker so me dovolj zgrešiti eno samo vejico inštalater. Po šestnajstih letih pri Zoffu naucili delati zelo razlicna dela in izgubiš možnost olajšave. sem se nekako skregal s z najrazlicnejšimi materiali. Ce vložiš veliko vsoto in ne Pred kratkim sta bila sv. sodelavci, zato sem šel proc Ko me klicejo, ker pušca cev, prejmeš državnega prispevka, Valentin (vse najboljše!) in in sem nekaj casa delal kot še ne vem, ce bom tam našel boš moral placati vse sam … pust … Kako si kot Štmaverec skladišcnik. Kmalu sem plastiko ali baker ali železo. Sami izvedenci so prestrašeni doživljal dejanski izbris ugotovil, da sem imel raje Ce ne znaš variti oz. delati z in se zavarujejo; ce namrec oni teh dveh - za tvojo vas -prejšnje delo, rad sem delal železnimi cevmi, je problem. kaj zgrešijo pri izpolnjevanju pomembnih praznikov? z ljudmi. Tako sem leta 2010 Obstajajo tudi vecja podjetja, ki papirjev, nosijo veliko Sv. Valentin smo pri društvu odprl svoje podjetje, ki se vcasih klicejo mene in še enega odgovornost. skušali praznovati na cim danes imenuje Thermo3. kolego za posebna dela, za Kaj pa soncni sistemi za boljši nacin, priredili smo Najraje delam sam, tako je katera nimajo specializiranih ogrevanje? Je povpraševanje? kulturni vecer po spletu. V še najmanj težav. Ce rabim delavcev. Problem je tudi ta, Soncni kolektorji grejejo nedeljo smo imeli, sicer v pomoc, sodelujem z drugimi ker mladi nimajo možnosti vodo; ce jih imaš vec, lahko upoštevanju vseh varnostnih obrtniki. Nekaterih del eden se nauciti osnov tega dela; tudi greješ. Ti sistemi so kar ukrepov, praznicno mašo, sam ne zmore opraviti. Naše nihce namrec ne pomisli, drugem valu pandemije strah, poznajo kvecjemu nove zanimivi, zadnje case pa ljudje manjkala pa je šagra. Tudi delo je tudi težko, zato si med da bi za to poskrbel kakšen ki sem ga prej omenil, ni vec sisteme, starih ne obvladajo. raje izbirajo toplotne crpalke, pust nam je manjkal: dvajset seboj pomagamo. mesec prej … Delam tudi na tako velik. Ko delam, seveda Ce se znajdejo v stari hiši s ki delujejo kot klimatske let smo bili vedno dejavni Kakšen je tvoj tipicni delovni nekaj gradbišcih. Poznam spoštujem vse ukrepe za starimi napeljavami, ne vedo, naprave, za katere je predviden in prisotni na povorki. Pust dan? nekaj zidarjev, ki me klicejo, preprecevanje širjenja okužbe, kam dati roke. eko-bonus. Mi, ki živimo je manjkal mladim, pa tudi Ob petkih nacrtujem delo za ko kaj potrebujejo. Klicejo me ohranjam varnostno razdaljo, Si kdaj imel kakšnega na podeželju, si še najvec starejšim. Ponavadi smo hodili naslednji teden, ceprav vem, tudi zasebniki, stari klienti nosim masko itd. Ljudje pa so vajenca? pomagamo z drvmi, ki jih po vasi, ljudje so nas cakali, da se programa ne bom mogel in taki, ki so preko znancev res bolj mirni. Kako bo naprej, Ne. S tem se še nisem imamo na pretek. Ogrevanje vedno je bil lep praznik. Tudi držati v celoti, saj imam vsak prišli do mene. Dela mi ne bomo pa še videli. ukvarjal. Ce moram iti sam na na plin stane ogromno, zato se starejše osebe so komaj cakale, teden po nekaj klicev za nujna manjka. Konkurence je veliko, Ko si moral prekiniti delo, si gradbišce, moram pripraviti mnogi raje odlocajo za pec na da jih obišcemo. Upamo, da bo popravila, ce npr. komu pušca zato je pomembno, da sem prejel državni prispevek? dolocene papirje. Ce imam pelete ali toplotno crpalko. drugo leto bolje. voda ali je pocila cev ali se konkurencen tudi s cenami. Da, prejel sem ga dva meseca. ob sebi delavca ali vajenca, Zakaj ti je ta poklic všec? Kaj vsega delaš po poklicu? je zamašil odtok v kopalnici Kje najvec delaš? Obrtniki, kot sem jaz, si tako ali moram imeti druge papirje, V zadošcenje mi je, ko Sem vodovodni in plinovodni itd. Prioriteto moram seveda Najvec dela imam po vsej drugace pomagamo. Mi je pa tecaj za varnost, prvo pomoc klientu rešim problem in je inštalater, opraviti imam tudi dati nujnim primerom; druga Goriški. Za kakšno delo grem težko, ko pomislim na osebe, itd. Ko rabim sodelavca, mi zadovoljen. Lahko se zgodi, z ogrevanjem, klimatskimi nacrtovana dela opravim ob do Trsta oz. do Vidma. Na ki imajo npr. bare in so morda je lažje poklicati kakšnega da kdo ni zadovoljen, a 99% napravami, soncnimi in sobotah ali pa jih preložim na tem podrocju imam dovolj vložile veliko vsoto za obnovo kolego, s katerim pac sklenem so veseli, morajo biti veseli. protipožarnimi sistemi. Po kasnejši datum. Vem, da zjutraj klientov in dela, zato za zdaj ne lokala, pa ne morejo delati pogodbo. Osebno bi bil tudi Zato uporabljam materiale, potrebi sem tudi elektricar. zacnem delati ob 8. uri, nikdar nameravam iti iskat drugih. normalno. Ali na tiste, ki v pripravljen vzeti kakšnega za katere vem, da imajo Kako si zacel opravljati pa ne vem, kdaj bom koncal, Kako se je tvoje delo gorah živijo od zimske sezone. vajenca, morda cez kakšno klienti kasneje tudi dobro ta poklic? morda ob 17., morda ob 19.30. spremenilo v zadnjem letu Kako sploh živijo? Kdor ima kaj leto. Je pa pomembno, da je to asistenco. Materiali in delo, Po nižji srednji šoli sem opravil Ob koncu dneva imam še delo zaradi pandemije? pri strani, preživi. Pandemija nekdo, ki je pripravljen delati. ki ga opravljam, morajo biti dve leti poklicne šole ENFAP; v pisarni, kjer urejujem papirje. Marca 2020 sem opazil, da so povzroca ogromno škodo. Lani si imel težave kakovostni. Delam skoraj 30 ob koncu drugega letnika so To delam sam. V Gorici imam bili ljudje prestrašeni, vladala Ti si utrpel kaj škode? z dobavitelji? let in vidim, da se nikdar ne me poslal en mesec na staž v namrec majhno skladišce je negotovost, ker nihce še Ne. Po lanskem zaprtju sem Problemi so bili, ker se je koncam uciti. Vsak dan se podjetje Renzo Zoff v Locniku. z uradom. Birokratska plat ni vedel, kaj je ta epidemija. nadoknadil in dosegel cilje, ki ustavila tudi proizvodnja. In naucim kaj novega in si tako Tam sem se dobro znašel in mojega poklica je iz leta v leto Niso me iskali, razen v nujnih sem si jih zastavil v zacetku posledice smo videli, ko so se vecam izkušnje. Veckrat se mi leta 1994 so me vzeli v službo, slabša in bolj zapletena. Vsak primerih, ce jim je voda leta. izpraznila skladišca. Zmanjkal tudi zgodi, da me klicejo osebe, kjer sem ostal šestnajst let. dan je kaj novega. S casom poplavila hišo, ce niso mogli Kaj pa se je bistvenega je material. Morali smo si zlasti starejše ženice, ki nimajo Kako si se poklica naucil? sem se naucil, da dela s papirji uporabljati stranišca, ce se je spremenilo v 30 letih, od kar pomagati, ga poiskati drugje. prav potrebe nujnih posegov, V poklicni šoli se nauciš samo ne smem prenašati naprej, kaj zamašilo v kuhinji. Drugace opravljaš ta poklic? Kako je z državnimi ampak so morda osamljene in osnov poklica. Kot vajenec sicer se mi jih nabere prevec. sem bil dober mesec in pol Zelo so se spremenili materiali, olajšavami oz. s 110% potrebujejo koga, da se z njim sem pridobil veliko izkušenj Najbolje je, da to opravljam doma. Ritem življenja se je ki jih uporabljam. V domacih financiranjem zamenjave pogovorijo, da mu skuhajo v omenjenem podjetju. Imel sproti in sem brez skrbi. upocasnil, doma smo se vsi vodovodnih napeljavah se vse grelno-hladilnih sistemov? kavico. Rabijo družbo. Tudi to sem sreco, saj smo tam Katera so najpogostejša dela, oddahnili in odpocili, opravili manj uporabljajo pocinkane Kdor ima že vse papirje, me spada k mojemu poklicu … opravljali veliko del, ne samo za katera te ljudje klicejo? smo nekatera hišna dela, ki cevi, ker jih nadomešcajo poklice, da pac opravim delo. Danijel Devetak V organizaciji SKPD F. B. Sedej in Mladinskega krožka iz Števerjana Kulturni konec tedna S KPD Francišek B. Sedej objavah bodisi za otroke kot Darinka Kozinc je poslušalcem opisanih na kratko, toda Na koncu je voditeljica mora iti vsak pristen Slovenec in Mladinski krožek za odrasle. V zadnjem delu razkrila, da je njena prva neposredno in ucinkovito'. pogovora prebrala še eno vsaj enkrat v življenju?), na F. B. Sedej iz Števerjana Dobiva se v Maxiju je zbrala zvesta bralka profesorica Knjigo je avtorica posvetila kratko zgodbo iz zbirke, in katera so poslušalci preko sta konec tedna, 27. in 28. kratke pripovedi z ljubezensko Darica Majer Leban, ki je Albertu Paplerju, nekdanjemu sicer Mama Gigia na meji. telefonskega klica lahko februarja, organizirala dva temo, ki jih je objavljala v Srecanje je dodatno obogatil odgovorili. Na koncu so spletna kulturna vecera ob reviji Antena na zacetku glasbeni vložek, ki ga je izžrebali tudi zmagovalca igre. proslavljanju dneva slovenske svoje literarne poti, in to pod pripravil Domen Kozinc. Vecer je potekal v šaljivem kulture. raznimi psevdonimi. Zgodbe Zapel in zaigral je na klavir vzdušju, med katerim se je V soboto je pred racunalniško so pretežno ljubezenske, v njih uglasbenega Mornarja, marsikdo še kaj novega naucil. kamero stopila mag. Darinka se prepletajo tradicionalne Franceta Prešerna. Danes je ob takih priložnostih Kozinc, avtorica knjige Dobiva vrednote realisticnih, Nedeljski vecer je Mladinski pomembno ne izgubiti se v Maxiju - Nežne zgodbe vsakdanjih junakov. Avtorica krožek F. B. Sedej popestril motivacije in idej pri prirejanju za romanticne in tankocutne je navdih dobila iz vsakdanjega s kulturnim mladinskim spletnih dogodkov. SKPD bralce. Pogovor je vodila življenja na Primorskem, kvizem. Srecanje so vodili Francišek B. Sedej in Mladinski prof. Megi Rožic, ki je najprej ki je posebno in globoko trije mladi števerjanski fantje krožek F. B. Sedej iz Števerjana predstavila avtorico in njeno zaznamovano s preteklim, Bernard Terpin, Miha Kovic, sta se res izkazala in dokazala, zbirko kratkih zgodb, nato krutim dogajanjem, kjer so v knjigi napisala spremno literarnemu uredniku Antene, Lapo Farolfi in Ilaria Bergnach. da je tudi na daljavo možno pa postavila nekaj vprašanj spremembe in dogodki hitri, besedo in tako pojasnila: ki jo je v mladih letih, ko je še Pripravili so razna vprašanja vzpostaviti stik s poslušalci in sogovornici. Darinka Kozinc izraziti in vplivni ter vredni 'Skratka: knjigo odlikuje anonimno objavljala, podpiral (npr. koliko kitic sestavlja z njimi sodelovati. je znana po svojih številnih literarne obdelave. široka paleta cloveških nravi, in vanjo verjel. Prešernovo Zdravljico? ali kam Katarina Visintin 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Goriška 7 SRECANJA POD LIPAMI Ob 20-letnici odobritve zašcitnega zakona Slovenci lahko igramo mocno vlogo,ker znamo udejanjati svoje zamisli N ekdanji goriški obcinski obcinski upravi in tako lahko Kregali smo se in morali smo Gorice in Šempetra-Vrtojbe. bila zaposlena le ena oseba. je imela pozitivne ucinke odborniki Damijan vplivali na mestno politiko. odlocno nastopati pri politicnih “Brancati, Brulc in Valencic so Dokazali so, da Slovenci ne na cezmejno sodelovanje, Terpin, Mara Cernic in Silvan Po Brancatijevi zmagi je bilo dogovorih, utemeljevati našo imeli zelo dobre odnose.To je bremenimo obcinskih financ, pomembna priložnost za Primožic so se v cetrtek, izvoljenih sedem slovenskih pozicijo z zgodovinskimi imelo zelo pozitiven ucinek tudi med drugim predvidevata obe mesti pa je danes skupna 25. februarja, pogovarjali svetovalcev in Terpin je dejstvi, pravno podlago, z vsemi na del Goricanov, ki niso bili zakona 482 in 38 namenska kandidatura za EPK 2025. s casnikarjem Julijanom postal odbornik. Glavni instrumenti, ki smo jih tedaj naklonjeni manjšini in našemu sredstva za zaposlovanje “Z Novo Gorico lahko imamo Cavdkom o izvajanju cilj je bil vkljuciti Gorico v imeli.” Kljub ostrim napadom zašcitnemu zakonu. Razumeli Slovencev v javni upravi, za skupno ekonomsko in kulturno zašcitnega zakona 38/2001 v zašcitni zakon št. 482 iz leta desnosredinske opozicije so so, da prisotnost Slovencev ni prevajanje in uveljavljanje prihodnost, ne glede na EPK”, obcini Gorica. Gostje vecera so 1999 - državni okvirni zakon zašcitni zakon uvedli v celem samo privilegij za malo ljudi, vidne dvojezicnosti. “Danes je povedal Silvan Primožic, Slovenci smo si prizadevali, da Damijan Terpin Mara Cernic Silvan Primožic župana Brancatija v odnosu z najbolj koristili naši narodni bi dosegli cim vec; in ceprav deželno upravo in je omogocil, skupnosti? Bojim se, da smo so italijanski nacionalisti za zašcito manjšin, ki ga je mestu in ne samo v rajonih. ampak priložnost za celo mesto. da so bila Gorici namenjena še tako zakoreninjeni v naše nasprotovali sprejetju zakona, prejšnja desnosredinska Gostje na cetrtkovem veceru Zaceli so razmišljati drugace.” pomembna financna sredstva pretekle politicne sheme, kot smo med predstavniki drugih Valentijeva vlada hotela le so poudarili zelo dosledno V tistem casu smo dosegli - tudi to je pripomoglo k so bili italijanski nacionalisti manjšin imeli prijatelje. Leto deloma uvesti, in seveda v držo župana Brancatija, med tudi rešitev Jeremitišca, ki je spremembi protislovenskega petdeset let zakoreninjeni v po sprejetju zakona je v Gorici obmocje izvajanja zašcitnega slovenskimi zavezniki sta postalo simbol – “razlašcanje vzdušja. svoje.” po desetih letih desnicarske zakona 38/2001 za Slovence prav gotovo bila tudi goriški v škodo Slovencev, na katero Uvedba zašcitnega zakona Katja Ferletic vlade zmagala leva sredina v Italiji, saj je do tedaj vidna nadškof Dino De Antoni in smo bili vajeni, se je koncalo in Vittoria Brancatija. Primožic dvojezicnost veljala le v prefekt Roberto De Lorenzo, ki uveljavili smo našo prisotnost je poudaril, da smo imeli rajonih Štandrež, Podgora “sta pripomogla, da je sovraštvo na ozemlju.” Ko je bila Slovenci že v obdobju pred in Pevma-Štmaver-Oslavje. do nas splahnelo”. Gorica vkljucena v obmocje volitvami z Brancatijem zelo Tudi Mara Cernic se je Julijan Cavdek je spomnil, da izvajanja zašcitnega zakona, dobre odnose, “opozicija spomnila, da je bilo to eno je velika prisotnost Slovencev so zaceli uvajati uporabo nas je spodbujala, da smo bili najbolj perecih vprašanj in v obcinski upravi omogocila še slovenšcine v javni upravi. aktivni. Pripravljali smo se za da se je v obcinskem svetu, druge pomembne pridobitve, Predstavniki desne sredine prakticne dosežke.” Damijan v vecinski koaliciji in v Damijan Terpin je bil namrec so trdili, da bo potrebno Terpin in Mirko Špacapan, celotnem mestu razvnela soudeležen tudi pri zacetku zaposliti 350 oseb samo za tedanji pokrajinski tajnik, živahna diskusija. “Veliko ljudi formalnega cezmejnega izvajanje zašcintega zakona, sta se borila, da bi Slovenci ni hotelo, da bi uradno rekli, sodelovanja med obcinskimi Terpin pa je razložil, da so za dobili svojega odbornika v da je cela Gorica slovenska ... upravami Nove Gorice, manjšino odprli urad, kjer je Pozitiven obracun snemanja druge sezone “Volevo fare la rockstar” Oleottova televizijska nadaljevanka je povecala prepoznavnost naših krajev G oriški režiser Matteo na Goriškem mudila celih je župan Rodolfo Ziberna tiskovna konferenca, ki so se Oleotto, ki vecino svojih sedem mesecev, saj so bili snemalni ekipi takoj ponudil je udeležili režiser Oleotto, del brezmejno umešca v trije meseci potrebni samo za sodelovanje in podporo podpredsednik ustanove širše goriško obmocje, se izbiranje krajev snemanja in goriške obcinske uprave. FVG Film Commission je s svojo snemalno ekipo splošne priprave. Številke jasno dokazujejo, Gianluca Novel, Elisabetta vec casa mudil v Gorici za Goricani se letos sploh niso da nadaljevanka ne prinaša Trautteur iz produkcijske snemanje prizorov uspešne vec cudili ob pogledu na le promocijo krajem, ki hiše Pepito Produzioni ter televizijske nadaljevanke tovornjake produkcije, ki snemanje gostijo, temvec tudi glavne igralke Valentina “Volevo fare la rockstar”. so se pojavljali na Oslavju, obcutne gospodarske ucinke. Bellč, Caterina Baccichetto in Serijo producirata Rai na Travniku, v severnem Ti ucinki niso vezani samo na Viola Mestriner. Goricani, je Fiction in Pepito Produzioni, delu mesta in Štandrežu. denar, ki ga neposredno vloži poudaril Oleotto, so jih tudi podpira pa jo tudi Komisija Fabrizio Oreti, odbornik za produkcija, vendar tudi na tokrat lepo sprejeli, “Gorica za film Dežele FJK (FVG kulturo na goriški obcini, je posredni ucinek vseh naložb. nas ima rada.” Valentina Film Commission). Matteo z zadovoljstvom povedal, Dejansko so nadaljevanko pri Bellč, ki v nadaljevanki igra Oleotto je poznan predvsem da je to zelo priljubljena nas snemali 91 delovnih dni, osrednjo vlogo Olivie, je po uspešnem filmu Zoran, nadaljevanka, ki je na pri tem pa so na lokalni ravni potrdila, da je bila vrnitev v moj necak idiot - Zoran, naše ozemlje prinesla tudi investirali vec kot milijon in Gorico za snemanje druge il mio nipote scemo, prva pozitiven gospodarski ucinek. pol evrov. sezone prijetna. Filmska sezona omenjene televizijske Snemalno ekipo je sestavljalo Obracun snemanja druge karavana je imela tokrat uspešnice pa je bila na vec kot 80 oseb, od teh je bila sezone nadaljevanke ni mogel zaradi covida priložnost sporedu leta 2019 in so jo vec kot tretjina domacinov. mimo koronavirusa, saj so preživeti celotno snemalno snemali v Gorici oz. Podgori, V casu, ko koronavirus se ob vsakodnevnem trudu, obdobje v naših krajih in v Krminu in v Sloveniji. Za pušca za seboj hudo ki ga zahteva snemanje posamezni clani ekipe so drugo sezono se je snemanje v gospodarsko opustošenje, nadaljevanke, pridružili še priznali, da so imeli priložnost naših krajih zacelo 12. oktobra je nedvomno dragocen tudi težave in tveganja zaradi spoznati Goriško in odkriti lani in koncalo 9. februarja financni doprinos pobud, nevarnosti okužb. Ob koncu posebni car naših krajev. 2021. Snemalna ekipa se je kakršna je ta, zaradi tega snemanja je potekala spletna Kat 8 Goriška POGOVOR Martin Frandolic, cvetlicar “Upam, da bodo mladi šenaprej kupovali cvetje!” M artin Frandolic se za cvetje kot darilo ob taki maja smo zopet odprli in preživljala veliko vec casa že enaindvajset let priložnosti. V zadnjih letih je odtlej so stranke spet zacele na svojih domovih. Se je neprekinjeno ukvarja s bilo tega malo manj, ker so redno kupovati cvetje. Pri nas mogoce povecala prodaja prodajo cvetja. Ustvarjalna bile bolj popularne drugacne imamo delo, pandemija ni cvetja za domaco uporabo? duša, po rodu iz Doberdoba, oblike obdarovanja. Letos bistveno spremenila števila Prodaja cvetja za domaco je nekaj casa imel lastno pa je prodaja cvetja v tistem strank, ki obiskujejo trgovino. uporabo se ni bistveno cvetlicarno, zdaj pa je spremenila. Imamo številne zaposlen v lokalno zelo znani stranke, ki redno kupujejo trgovini I Fiori di Ronchi. cvetje, s katerim krasijo Kdaj in kako se je v tebi hiše, balkone in dvorišca, rodila strast za cvetje? a so to pocenjale tudi pred Vse se je zacelo v mladih pandemijo. letih, ko sem poletje preživljal Veliko delate tudi ob pri teti, ki je gojila cvetje porokah in podobnih doma na Tržaškem. Rad sem dogodkih, ko skrbite za ji pomagal pri delu in pri krašenje cerkva in prostorov pripravi šopkov. Takrat sem nasploh. Je cvetlicarna s tega se zacel zanimati za cvetje, vidika utrpela veliko škodo? zato sem po koncanem Ja, porok zdaj v bistvu ni. šolanju opravil razlicne tecaje Nekateri pari se odlocijo s tega podrocja. Leta 2000 za bolj skromno poroko sem uradno zacel to pot in na obcini, na katero lahko odprl svojo cvetlicarno. Nato povabijo le do 20 ljudi. To sem trgovino zaprl in se pomeni, da je manj tudi zaposlil v cvetlicarni I Fiori di okraskov in cvetov. Ja, s tega Ronchi, v kateri delam še zdaj. obdobju spet precej narasla. Se je mogoce spremenila vidika imamo veliko manj Kje organizirajo tecaje in Kaj najbolje prodajate skozi kolicina kupljenih šopkov, ki dela. izobraževanja za ta poklic? celo leto? jih po navadi kupujemo ob Kako si predstavljate, da Posebnih tecajev tu pri nas V zadnjem obdobju rojstnih dnevih in podobnih se bo dejavnost cvetlicarn ni, v kraju Isola Morosini v prodajamo najvec razlicnih priložnostih? Številni ukrepi spremenila v naslednjih bližini Gradeža pa prirejajo vrst loncnic, najbolj namrec prepovedujejo desetih ali dvajsetih letih? izobraževanja, na katerih priljubljene pa so orhideje. prirejanje vecjih praznovanj. Mladi na splošno ne ucijo osnove kompozicije in Stranke imajo rade tudi Ljudje še vedno kupujejo namenjajo veliko casa domu, gojenja. V tujini oz. drugod šopke, za katere lahko same cvetje ob posebnih praznikih, ker so v glavnem v službi od po Italiji pa je kar nekaj bolj izberejo barve, velikost, mogoce tudi rahlo v vecji jutra do vecera. V cvetlicarno specificnih tecajev. cvetje in podobno. Te najbolj meri. Vecje težave imajo prihajajo pogostokrat starejše Ali je cvetje še vedno pogosto kupujejo ob rojstnih ponudniki drugih vrst daril stranke. Kljub temu pa upam, aktualno darilo ob dnevih ali obletnicah. in spominkov. Z relativno da bodo tudi mladi še naprej praznikih, kot sta Ali je pandemija mocno majhno vsoto denarja lahko kupovali cvetje. Trenutno valentinovo ali dan žena? spremenila delovanje kupimo lep šopek ali cvet, s imajo najraje vrtnico ali Ja, prav za valentinovo cvetlicarne? katerim lahko razveselimo kako loncnico ob posebnih smo opazili, da so se ljudje V prvem lock downu je bila prijatelja ali sorodnika. priložnostih. spet v vecji meri odlocali cvetlicarna zaprta. Meseca V tem letu je vecina ljudi Giulia Cernic In memoriam Berto Ferletic B erto Ferletic, ki je v “berakca”. Zaradi tega je bil sovašcanko Marijo Ferfoglia. do odrskih desk je ohranil 89. letu starosti pred pokojnik na vasi poznan kot V zakonu sta se jima rodila vse do konca. Skupaj z ženo nekaj dnevi vecno zaspal v “Berto od Merije z berakce”. Katerina in Andrej. Par je sta bila ob nedeljah popoldne družinskem krogu, je bil v imel še eno hcerko, ki pa je stalna gosta gledaliških Doberdobu priljubljen zaradi umrla stara manj kot leto predstav v Štandrežu in v svojega veselega znacaja. dni. Po upokojitvi je Berto Kulturnem centru Lojze Smisel za druženje in užival v življenju na prostem, Bratuž. Tukaj si je Berto navezanost na domaci kraj na svojem vrtu. V ponos in kot ponosni mož, oce in sta mu bila vrojena kljub veselje sta mu vseskozi bila nono ogledal tudi zadnjo 4. MARCA 2021 NOVI GLAS težkim razmeram, v katerih je odrašcal. Kot cetrti otrok v družini je bil rojen leta 1932 v kraju Santa Fe de Rosario v Argentini. Tja je njegova družina emigrirala pozimi 1929, ker so bile razmere v ladjedelnici, kjer je bil zaposlen oce Peter (iz družine Južinevih), cedalje težje zaradi fašisticnega režima. Argentina pa se je za mlado družino izkazala kot nova težka preizkušnja. Po krajši bolezni je namrec umrl oce Peter, mati Marija Lavrencic (Valentinckova) se je zato z otroki vrnila v domaco vas. Svoj novi dom so si ustvarili v majhni hiši, ki so jo postavili vojaki med 1. svetovno vojno in so jo domacini imenovali kar Berto se je izucil za krojaca. Šivalni stroj pa je nato zamenjal za drugacne stroje in vecjo mehanizacijo. V tržiški ladjedelnici je postal strojevodja na notranji železniški infrastrukturi. Leta 1965 se je porocil s vnuka Peter in Sanja. Velik del svojega prostega casa pa je Berto posvetil domacemu društvu Hrast. Bil je njegov soustanovitelj in dolgoletni zagnani clan. Ker mu je bilo petje že po naravi zelo blizu, se je vkljucil v MePZ Hrast in v cerkveni pevski zbor. Sodeloval je pri vseh pobudah maticnega društva in bil vedno pripravljen priskociti na pomoc. Berto je bil v prvi vrsti eden od nosilnih stebrov dramske družine društva Hrast, ki je v sedemdesetih letih postregla z vec zahtevnimi odrskimi postavitvami. Leta 1973 je tako prepricljivo upodobil lik vrtnarja Klausa v drami Stilmodski župan. Ljubezen Tradicionalni umetniški poklon ob dnevu slovenske kulture in dnevu žena v organizaciji KD Briški gric bo v ponedeljek, 8.3.2021, ob 20.30 na Youtube kanalu društva. Na sporedu stafotografska razstava Ženski pogledi (Lorella Klun, Loredana Princic in Tamara Puc) in recital clanov Odra mladih KD Briški gric. Slavnostna govornica Martina Valentincic. SNG Nova Gorica vabi na spletni ogled predstav Realisti v cetrtek, 4. 3. 2021, ob 20. uri, in Carovnik iz Oza v soboto, 6. 3. 2021, ob 10.30. Spletna vstopnica za prvo znaša 8 evrov, za drugo pa 3 evre. Nakup spletnih vstopnic na sng­ng.kupikarto.si Mati Jolanda jih 80 slavi, vse najboljše ji iz srca želimo vsi »Koršicevi«. (od 5. do 11. marca 2021) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103. it . Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 5. marca (v studiu Niko Klanjšcek): Zvocni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 6. marca (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem, terskem, rezijanskem in zilljskem narecju. Nedelja, 7.marca ponovitev oddaje Okno v Benecijo. Ponedeljek, 8. marca Charme shazam - Glasba po svetu. Pripravlja in vodi Jerica Klanjšcek. Torek, 9. marca (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem Sreda, 10. marca (v studiu Danilo Cotar): Samotni pastir: Starodavna kartuzija Jurkloster. - Izbor melodij. Cetrtek, 11. marca (v studiu Andrej Bavcon): Cetrkov vecer z glasbo - Zanimivosti obvestila in humor. Ponovno odprimo zastor v gledališcu! K vsedržavni manifestaciji “Osvetlimo gledališce”, ki se je uresnicila v ponedeljek, 22. februarja 2021, in so se ji pridružila številna italijanska gledališca, so pristopili tudi goriški gledališki krogi. Igor Komel, predsednik Kulturnega doma v Gorici, ki je pobudnik trijezicnega gledališkega festivala Komigo, in Mauro Fontanini, predsednik združenja Associazione Terzo Teatro iz Gorice, prireditelj gledaliških festivalov “Un Castello di… musical e risate” in “Festival internazionale teatrale Castello di Gorizia”, se po enem letu zaprtja dvoran pridružujeta splošni zahtevi po ponovnem odprtju kulturnih hramov. Gre za poziv novi vladi, da se takoj spopade s tem vprašanjem in da pricne obravnavati nastope v živo, s tem “da se v najkrajšem casu izdelajo ustrezni programi in da se javno objavi nacrt za cimprejšnje varno odprtje gledališc”. Pozivu se pridružuje tudi združenje Associazione Artisti Associati iz Gorice, ki mu predseduje Walter Mramor. predstavo, muzikal skupine O'Klapa Lak za sanje, ki ga je režirala vnukinja Sanja in h kateremu sta veliko prispevali tudi hci Katerina in žena Marija. Njegovo zdravstveno stanje je zacelo pešati v zadnjem letu. Berto je do zadnjega trenutka bil pricevalec zgodovine svoje vasi in številnih anekdot iz Doberdoba, ki jih je nazadnje v prisrcnem pogovoru zaupal domacinki, knjižnicarki Luisi Gergolet. Ko je beseda nanesla na njegovo rojstno vas, so se v njegovih oceh vsakic vžgale prav posebne iskrice. Iskrice veselja in radosti, ki so ožarjale vse domace, prijatelje in znance. AC V objemu svojih dragih je mirno zaspal † PIETRO FERLETIC – BERTO Z ljubeznijo se od njega poslavljamo žena Marija, sin Andrej, hci Katerina z možem Andrejem, vnuka Peter in Sanja. Pokojnik bo ležal v cetrtek, 4. marca, od 10.30 do 13.30 v mrliški veži tržiške bolnišnice. Pogrebna maša bo v petek, 5. marca, ob 18. uri v župnijski cerkvi v Doberdobu. Pogrebni obred z žaro bo v soboto, 6. marca, ob 11. uri na pokopališcu v Doberdobu. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo pocastili njegov spomin. Posebna zahvala gre zdravnici Katji Lavrencic in osebju paliativne oskrbe. 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Kultura 9 Kultura ne pozna meja, nas dviga cez ovire in nam kaže nove poti Z adnji dan februarja, katerimi je iskrivo podpisala obravnava; to so ljubezen, hudih casih kultura ni nema, sestavni del nas samih, saj z izvajali talentirani ucenci meseca, v katerem se priredbo in režijo. bivanjski dvomi, strast, ceprav so jo okolišcine skušale njo sobivamo, ceprav se tega SCGV E. Komel, Makrina ob smrti našega najvecjega Trije protagonisti so simbolni pa še globoka predanost utišati. Poiskala je nove poti ne zavedamo. “Sanje se lahko Quinzi, violina; Janiki pesnika Franceta Prešerna predstavniki današnjih slovenskemu narodu in želja, do ljudi in s tem dokazala, uresnicijo, ce se potrudiš in Cingerli, kitara; Jakob Quinzi, (1800-1849) bolj poglobljeno mladih, ki imajo razlicna da bi se Slovenci bolj zavedali da nam samo ona še lahko trdo delaš”. To je spodbudna violina; Anisja Volcic, violina; zazremo v dragocenost mnenja o kulturi. Nekateri svoje narodne istovetnosti. pomaga iz tega mrtvila srca. misel, ki izhaja iz letošnje Anna Michelon, violina, ob kulture, so pomembni se zanimajo zanjo in skušajo Ob teh mislih se dekle in Le ona zna združiti osamljene prireditve, katere vajeti so bile spremljavi profesorjev Armina oblikovalci kulturnega poglobiti svoje znanje, druge fant, kot v kakšnem filmu, in drugace mislece, ne pozna smelo v rokah mladih. Njen Coralica in Elisabette Cavaleri. življenja na Goriškem, privlacujejo bolj potrošniške ki se spogleduje s fantastiko, meja, nas dviga cez ovire in program se je izpel z Vrabcevo Baritonist Luca Raccaro je Slovenski center za glasbeno vabe in niso prevec dovzetni kar na lepem znajdeta v nam kaže nove poti. Ona je Zdravljico s CD-ja Zdravica, ki odpel pesem J. Prochazke na vzgojo Emil Komel, Zveza za to, kar diši po kulturi. Prešernovem casu in pesnika naše veselje, ustvarjalnost, ga je Pevska skupina Akord iz besedilo Antona Aškerca Kaj bi slovenske katoliške prosvete in Vmes pa so še tisti mladi, zagledata, ko sedi na klopci življenje, nam lajša bolecine, Podgore posnela l. 2003 pod te vprašal, sopranistka Marta Kulturni center Lojze Bratuž, ki so nekakšen most med umetniškim vodstvom dr. Pasi pa pesem Zvoncek H. namenili gledalcem spletno omenjenima skupinama. Mirka Špacapana. Volarica na besedilo J. Lebana. prireditev, saj so dvorane Med mladimi protagonisti, Nastopajoce like so všecno Oba pevca, ki sta iz razreda zaradi še mocno prisotne ki udobno z domacega kavca in naravno upodobili Patrik prof. Alessandre Schettino, koronavirusne epidemije spremljajo spletno Prešernovo Cingerli, Simon Cavdek, je na klavir spremljala prof. nedostopne. Glasbeno-proslavo, se razvije pogovor Manuel Quaggiato in Kea Elisabetta Cavaleri. gledališko predstavo z o kulturi. Dekle prebere Vogric, clani gledališke Gojence SCGV Emil Komel so naslovom Prešeren in mi, ki so prijateljema Prešernove šaljive skupine O'Klapa, ki deluje poleg Schettinove pripravili jo posneli v Kulturnem centru verze Hcere svet. Ljubezenska v sklopu Skupnosti družin Martina Gereon in Mojca Lojze Bratuž in jo predvajali pesem je zmeraj aktualna, Soncnica z zagnano mentorico Križnic. na Youtube kanalu ZSKP, so saj je ljubezen vecna in mladi Katerino Ferletic. Prešernovo Igralce je v primerne kostume z besedo in glasbo pripravili vseh casov jo doživljajo na pesem Kam, pretresljiv oblekla Daniela Klanjšcek, za mladi poustvarjalci, glasbeniki slicen nacin. S hudomušnim izraz pesnikovega obupa ob rekvizite je poskrbela Katja in igralci iz Goriške in pridihom se ob Prešernovi in z gosjim peresom piše nudi tolažbo. Zato, ceprav spoznanju, da ga Julija ne ljubi, Tercic, za tehnicno plat pa Kanalske doline, zato je imela romanci pogovor zasuce okoli prijatelju Copu. To pocetje so gledališca prazna, se ne je recitirala Rossella Lupieri, Valerio Komic (snemanje in še posebno svež, domiseln in “ljubezenskih” telefonskih se jima zdi nesmiselno, saj bomo vdali, vztrajali bomo iz Združenja don Mario montaža Dominique Pozzo in sodoben nadih. klicev pozno v noc, ki so so današnja sporocila po in dokazovali njen pomen. Cernet iz Kanalske doline. Jurij Lavrencic). Scenarij zanjo - z elementi nadomestili nekdanje nocne WhatsAppu nedvomno bolj Tako zatrdijo nastopajoci in Dramski splet so požlahtnili Mlada izvajalska ekipa je z igre v igri - so vecrocno v “pohode” fantov pod okenca hitra in ucinkovita. Pesnik se dodajo, da bodo še ustvarjali, in smiselno dopolnjevali uglajenim nastopom dokazala, sodobnem slogu in duhu ljubljenih deklet. cudi njunemu govorjenju in ju predvsem zase, da pricarajo glasbeni intermezzi iz da je ne more zaustaviti noben napisali Tina Balta, Simon Skeptik med njimi se sprašuje, pouci, da moramo vsi skrbeti vsem trenutek vedrine in zakladnice slovenskih avtorjev virus in da ji kljub zdajšnji Cavdek, Kea Vogric in Sanja v cem je še vedno aktualen za kulturo, saj predstavlja le-ta zabave, da se ob kulturi raznih obdobij in slogov (M. situaciji ustvarjalna kri Vogric in z njim prepricljivo pesnik, ki je živel v neki daljni neizmerno bogastvo. V trpkem zberemo in razmislimo, da Bravnicar (1897-1977) - Aria; živahno tece po žilah. To velja pojasnili pomen kulture. preteklosti, kjer je bilo vse monologu, ki ga je poglobljeno se zavemo, da od nje živimo. P. Soban – Spomin; J. Gregorc seveda tudi za SCGV E. Komel, Vsi omenjeni imajo že nekaj sivo, dolgocasno, monotono; zasnovala Sanja, podala pa Kea “Ob tebi bomo, dokler ne (1934-2012) – Elegija, P. Šivic ki vestno in vztrajno nadaljuje izkušenj v gledališkem devetnajsto stoletje nima kaj v sugestivni scenski podobi bo v dvoranah spet zadonel Pripovedka; L. M. Škerjanc svoje poslanstvo tudi v tem ljubiteljskem svetu, še dosti skupnega z današnjim prazne dvorane, se izrisuje aplavz”, z zanosom povedo (1900-1973) – Nesodobna nenaklonjenem casu, kot posebno Sanja, ki jo poznamo svetom. Dekle ga prepricuje, slika zaprtih kulturnih domov, igralci. Ob tem monologu bagatela). Na temno modri tudi za ostali dve sodelujoci kot zelo zavzeto snovalko da je Prešeren nesmrten šol ... A v to mracnost se vrine tudi najvecji skeptik med svetlobni podlagi so jih z ustanovi. razlicnih predstav, pod in vecen zaradi tem, ki jih svetla misel, da tudi v teh njimi spozna, da je kultura res zrelim pristopom solisticno Iva Koršic Tradicionalni dan žena 8. marec 2021: ni kaj praznovati K ot prazniki se po letu dni vracajo v ospredje tudi medijske teme. Tako bo tudi letos: ob 8. marcu bomo lahko prebrali marsikaj zanimivega v zvezi z žensko stranjo neba, upam, da marsikaj spodbudnega v zvezi z žensko ustvarjalnostjo in pogumom. Vendar ne moremo obiti temne strani meseca: vedno znova moramo opozarjati na dejstvo, da število nasilno ubitih žensk, ki so jim smrtni udarec zadali moški (zvecine nekdanji zakonci ali partnerji), v Italiji ne upada. Televizija obravnava take primere veckrat brez potrebne spoštljivosti in šakalsko brska po zasebnem, intimnem življenju žensk. Kot da so tudi mrtve na ogled, na voljo za izživljanje brezcutnosti, ki je je danes cedalje vec. A koliko nasilnih življenjskih zgodb, koliko grenkih ženskih usod, za katere ne vemo, se odvija za štirimi stenami! Obdobje koronavirusne epidemije nas je kljub zacetnemu navdušenju nekaterih, ki so si od karantenskega zaprtja in omejitev gibanja obetali nekakšno streznitev oziroma “trajnostni” preporod (vec casa za družino, manj premikov, stik z naravo, odkrivanje prostocasnih dejavnosti, vec casa za branje), globoko spremenilo, in ne na boljše. Glede ženskega položaja v naši družbi ni kaj praznovati. Je pa treba o tem ozavešcati javnost in v zvezi s tem ukrepati – vse leto. Delo na daljavo je poleg prednosti prineslo zlasti (zaposlenim) ženskam z majhnimi in šolajocimi se otroki nove obremenitve, saj pogosto ni razmejitev med njihovim delovnim in prostim casom. Poleg že obicajnega dela in vlog so morale prevzeti nove (uciteljice s polnim delovnim urnikom) in potencirati vlogo organizatork družinskih, socialnih, razvedrilnih in izobraževalnih dejavnosti otrok, saj se je didakticna dejavnost za nekatere stopnje vec mesecev (tako pri nas v Italiji kot v Sloveniji) preselila v spletne ucilnice. Tudi za otroke in mladostnike so obremenitve vse vecje: starši morajo okrepiti nadzor, tolažbo, psihološko pomoc dorašcajocim, ki (kot ugotavljajo strokovnjaki) postajajo brezvoljni, apaticni, stresirani. Ob strani naj bi jim stala družina, mama, še posebno ce oceta ni (doma). Za vogalom grozita izgorelost in depresija. Z druge strani v casopisih beremo, da je med brezposelnimi, ki so leta 2020 v Italiji zaradi gospodarske krize izgubili službo, kar 70 % žensk. V enem letu je gospodarski sektor zaradi zdravstvene krize z zaprtjem dejavnosti in obratov doživel hud udarec, katerega posledice bodo nosile predvsem ženske. Ženske so v zadnjih letih tudi tarca nesramnih besednih napadov na družbenih omrežjih, a tudi v tradicionalnih sredstvih javnega obvešcanja se dogaja marsikaj. Pomembne in sposobne politicarke ob važnih srecanjih, vstopu v vlado, imenovanju za ministrico ali premierko predstavljajo ne zaradi njihovih sposobnosti, temvec se obregnejo ob njihov videz, postavo, obleko, pricesko. Težko najdemo podobne primere pri vrednotenju moških v politiki. Ko je treba onesposobiti žensko v politiki, se neokusni sovražni govor moških ne razlikuje glede na njihovo pripadnost. Takrat letijo nanje neokusne besede in zmerljivke. Zdi se, da je sposobna ženska trn v peti marsikomu, zakaj bi se sicer na uspešno slovensko šefinjo oziroma kuharsko mojstrico in avtorico knjig zadnje case na družbenih omrežjih spravili z grobimi in žaljivimi besedami? Ob letošnjem osmem marcu se ne morem(o) veseliti. Mnoge ženske pridobitve in družbena enakopravnost niso samo po sebi umevne. Koliko zanosa je bilo v naših (mojih) mladostniških pricakovanjih in nacrtih! Konec šestdesetih in na zacetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo protestirali na ulicah za boljšo šolo, za demokraticni dialog, svobošcine in enakopravnost žensk (vmes sem dvakrat doživela zasedbo šole), smo mladi veliko debatirali o filozofiji in verskih vprašanjih, zgodovini in literaturi, o ženski v sodobni družbi. Spomnim se, kako se nam je v mladostniški naivnosti zdelo pomembno vprašanje, kdo bo pomival posodo. Oba seveda, moški in ženska! (Sicer se je v osemdesetih letih preteklega stoletja v hišah pojavil pomivalni stroj in rešil problem). Ženske smo si izborile marsikaj, od svobode pri oblacenju (nošenju hlac), gibanju, izbiri študija, življenjskega sopotnika. Danes mlade ženske in študentke potujejo same, izbirajo svoj življenjski slog, si postavljajo visoke študijske in življenjske cilje. So svobodne in samozavestne, a kot da se nekatere ne zavedajo, da so danes samoumevne pridobitve sad dolgega razvoja in boja za spremembe v ustaljenih mišljenjskih vzorcih, ki so dolgo potiskali žensko v kot. Ko nekatere vidim, kako hodijo oblecene, se oglašajo in nastopajo v oddajah z neslanimi dovtipi na racu-n žensk, imam obcutek, kot da se vracamo nazaj. Kako je mogoce, da pristajajo na žaljive stereotipe, na popredmetenje žensk v oglaševanju in medijih, na ocene, ki žensko presojajo na osnovi videza, lepe postave, obleke? Na svetovni in evropski politicni sceni kot tudi na drugih podrocjih vse bolj prevzemajo oziroma opravljajo pomembne funkcije ženske (Angela Merkel, Ursula von der Leyen idr.), ki kažejo veliko mero odlocnosti. Kritizirati žensko zaradi postave, neprimerne obleke, priceske pomeni diskreditirati jo a priori in jo ocenjevati z razlogi, ki nimajo nic kaj opraviti z njenim delom. Ko tako razmišljam, ugotavljam, da na racun moških, tudi takih, ki so zavozili, marsikaj napacno naredili, sprejeli neustrezne ukrepe, v glavnem ne zasledimo kritik, ki bi jih obdelovale zaradi neurejenega videza ali napacno izbrane kravate. Presojamo jih pac po njihovem delu, ukrepih, politicni uspešnosti. Ne vem, ce obstaja za moškega žaljivka s tako unicujoco negativno konotacijo, kot so tiste, ki jih bruhajo umazana usta na ženske. Najhuje je žensko oziroma bitje, v katerega so bile položene sanje prihodnosti, obmetavati z neponovljivimi žaljivkami. Rada bi zakljucila z besedami, za katere si predstavljam, da jih bodo brali pošteni, kultivirani, plemeniti ljudje in ne kritiki, zmerljivci, nesramneži, katerim so namenjene: “Zbudite se že in poglejte se v ogledalo!” Na misel mi prihaja modrost ruskega pregovora: “Nikar ne dolži ogledala, ce imaš grd obraz,” s katerim je Gogolj v zbranih spisih uvedel komedijo Revizor. Naslov mojega razmišljanja naj zato izzveni izzivalno, saj je 8. marec kot dan žensk še vedno potreben in pomemben, da mediji (vnovic!) opozorijo ne samo na problematiko, stiske in težave žensk razvitega sveta, temvec tudi na tihe žrtve molcecnosti tistega dela nerazvitega sveta, ki vsak dan vse bolj vdira v našega. Majda Atrac Sturman 10 Kultura NOVI GLAS Spet smrt v gledaliških vrstah KDO SI Z odra življenja se je poslovil Pavel Vidau dramski igralec Danilo Benedicic S mrt s svojo koso kar noce zapustiti gledaliških krogov. Dne 19. februarja 2021 je preminil dramski igralec Danilo Benedicic. Star je bil 87 let. Rodil se je namrec 16. novembra 1933 na Pristavi v Tržicu. Skoraj štirideset let svoje ustvarjalne moci je podaril ljubljanskemu obcinstvu, saj je bil prav toliko casa clan igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana. Na tej dolgi poklicni poti je odigral veliko markantnih vlog. Kot pišeta literarna in gledališka kritika Dušan Moravec (1920­2015) in Vasja Predan (1930) v knjigi Sto slovenskih dramskih umetnikov, je iz mnogih poskusov portretiranja Danila Benedicica “mogoce razbrati, da ta imenitni slovenski odrski ustvarjalec in hkrati nevsiljivi clovek pripada zagotovo najznamenitejši igralski generaciji ljubljanske Drame po drugi svetovni vojni”. Bil je “igralec z veliko zacetnico”, so zapisali l. 1989 v utemeljitvi ob podelitvi Borštnikovega prstana. Benedicic je imel še dve cudoviti cloveški lastnosti: bil je skromen in nevsiljiv, tako pravita o njem omenjena pisca. Ko so mu podelili Borštnikov prstan, je o sebi skromno dejal, da je pac samo eden izmed slovenskih igralcev. Igralsko umetnost je Benedicic vzljubil že v mladih letih, saj je sodeloval kot amater v mariborskem ljubiteljskem gledališcu Slava Klavora. Nato pa ga je umetniška nagnjenost pripeljala do študija na AGRFT. Študiral je v letniku Vide Juvan, od l. 1953 do l. 1957. Diplomiral je l. 1970. Od sezone 1957/58 je predvsem v SNG Drama Ljubljana ustvaril vec kot sto petdeset vlog. Zvecine so bile to glavne vloge, a tudi manjše je mojstrsko izoblikoval. Tisti, ki so pobliže preucevali njegov obsežni igralski opus, delijo njegovo ustvarjalno delo v “tri sklope”. V zacetku igralske poti je igral mladostne in ljubezenske vloge, bil je npr. Lucentio v Shakespearovi Ukroceni trmoglavki, Stebelce v Cankarjevi komediji Za narodov blagor, a tudi “inovativne”, ki jih je odigral na Odru 57, taka je npr. vloga Paža v Smoletovi Antigoni. Za njegov drugi ustvarjalni sklop so najbolj znacilni Shakespearovi liki, npr. Lucio v delu Milo za drago, Hamlet, Troilus v Troilusu in Kresidi. Njegov tretji ustvarjalni sklop pa obsega obdobje od zacetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje. V tem casu je izdelal nekaj najzrelejših igralskih umetnin. Bil je Leslie v Behanovem Talcu, Josef K. v Kafkovem Procesu, Jackson v Ardenovi drami Živite kot svinje, Maticek v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali maticek se ženi, Ajgist v Ajshilovi tragediji Oresteja, Vikont de Valmont v Müllerjevem delu Kvartet, Teobald v Grumovi drami Dogodek v mestu Goga. Naslovne vloge je odigral tudi v Kozakovem Petru Klepcu, Kohoutovem Avgustu in Harwoodovem Garderoberju. Bil je Dr. Grozd v Cankarjevi komediji Za narodov blagor, Naducitelj v Hlapcih, Gajev v Cešnjevem vrtu Cehova, Lojze Slama v delu Alda Nicolaja Prva klasa in še bi lahko naštevali. Bil je tudi krasen interpret proznih in pesniških besedil v umetniškem programu Radia Ljubljana. Omenjena pisca Moravec in Predan njegov portret sklepata z navedbo tega, kar piše v utemeljitvi Županciceve nagrade, ki jo je prejel za življenjsko delo l. 1997: “Ves široki in raznoliki razpon vlog je odigral z izjemno profesionalnostjo, visokim artizmom, izbrušeno govorno kulturo, popolnim obvladovanjem igralskega izraza, bodisi tragicnega ali komicnega, od cloveške pretresljivosti do ljubeznivega humorja in grozljive groteske. Od samega zacetka je bil iskateljski igralec, ki je utiral pot sodobnemu igralskemu izrazu /.../. Vse življenje se je odlikoval še po izjemni in redki, visoki igralski etiki, s katero je vzor kolegom in usmerjevalec mlajšim generacijam.” Poleg te nagrade je prejel mnogo drugih. Omenimo naj vsaj nagrado sklada Staneta Severja (1974), Borštnikovo nagrado za igro (1976), nagrado Prešernovega sklada za vloge v SNG Drama Ljubljana (1980) in Župancicevo nagrado (1985). Ob njegovem odhodu v vecnost so v ljubljanski Drami zapisali: “Izjemna umetniška dedišcina in prijazna, cuteca osebnost našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja Danila Benedicica ostajata vecno dragocen navdih in ponos naše dramske družine”. Iva Koršic Brsteca narava popje poganja, cvet se odpira dnevu v pozdrav. Radostno pesem pticki žgolijo ljubezni, življenju v pozdrav. Clovek, kdo si? Si res krona stvarstva, ki vse si podrejaš, a prave rešitve ne vidiš sveta. Saj samemu sebi si prava neznanka, pred usodo trepeceš, odgovor v trenutku boš Njemu dajal. CESARSKI SVETNIK FRANC VODOPIVEC PRVI DEL “Kdor ne casti svojih slavnih prednikov, ne zasluži biti njihov naslednik”, je izjavil blaženi Anton Martin Slomšek. Zato je prav, da castimo spomin prednikov in tudi sleherni obisk pokopališca predstavlja odlicno priložnost za tako dejanje. Zanimiv grob v tem smislu najdemo v Štandrežu, kjer že dolgih 108 let pociva leta 1834 v Kamnjah rojeni naducitelj, voditelj deške obrtno-nadaljevalne in ženske obrtne šole ter pripravljalnice za ženska uciteljišca, šolski nadzornik in cesarski svetnik, cesarsko-kraljevi profesor Franc (Franjo) Vodovipec, širši javnosti znan tudi kot avtor znamenitega Zemljevida Poknežene Grofije Goriške i Gradišcanske s Teržaško okolico, ki ga je leta 1873 (nekateri viri navajajo leto 1874) izdelal za slovenske šole in za katerega je prejel nagrado na svetovni razstavi na Dunaju. Na elegantno izklesanem nagrobnem kamnu piše: “Tukaj pociva v Gospodu cesarski svetnik Franjo Vodopivec - rojen v Kamnjah 12/VII 1834 - umrl v Gorici 28/XI 1912 (slabo citljivo, op. p.) - R.I.P. - Postavila družina”. O njegovi smrti je dne 5. decembra 1912 porocal Primorski list. V dolgem clanku z naslovom Cesarski svetnik Vodopivec najdemo podroben življenjepis pokojnika: “ln zopet je odšel eden izmed onih, ki so stali krepko z nami na braniku za slovenske pravice, eden onih, ki niso poznali praznovanja v svojem trudapolnem življenju. Pred kratkim si je kruta smrt izbrala vladnega svetnika Križnica, sedaj je padel pod bridko koso svetnik Vodopivec. Še ni dolgo od tega, ko smo ga slavili na tem mestu: ob priliki njegovega odstopa in poslovitve od ‘Šol. Doma’ je bilo in danes mu pišemo že posmrtnico. Bridka je letošnja jesen, hude izgube je obcutil ‘Šolski Dom’ v tem letu. Dve tako požrtvovalni moci smo izgubili iz svoje srede, da jima ni najti nadomestila. Cesarski svetnik Vodopivec je bil rojen I. 1834. v Kamnjah na Vipavskem. Po dokoncanih potrebnih študijah je bil par let ljudski ucitelj v Kobaridu, a je nato odšel v višje izobraževališce na Dunaj, kjer si je pridobil vsposobljenje za poucevanje na takratnih samostojnih realnih razredih. Nekaj casa je bil potem suplent na realki v Gorici, od koder je prišel na vojaško upravljano šolo v Gospicu, kjer je ostal tri leta”. Casopis poroca, da je istega leta umrl tudi vladni svetnik Križnic. Gre tukaj za Štefana Križnica iz Gorenje vasi pri Kanalu, kateremu bom namenil kar nekaj vrstic, preden bom nadaljeval Vodopivcev življenjepis. Prof. Križnica, ki je matematiko in fiziko študiral v Gradcu, poznamo predvsem kot vladnega svetnika, ravnatelja ženskega izobraževališca v pokoju, clana deželnega šolskega sveta, deželnega šolskega nadzornika za slovenske ljudske šole v mestu Gorica in v okraju gradišcanskem. Umrl je 16. septembra 1912, le nekaj mesecev pred Vodopivcem. Da je prav tako šlo za pomembno osebnost, prica pisanje Primorskega lista z dne 19. septembra 1912: “Koliko spominov je hranil na one bridke case, ko je moral v tužni Istri pri ustanavljanju hrvaških šol boriti se proti neisprosnim zatiralcem vsega, kar je dišalo po hrvaškem, namrec proti Italijanom. /…/ Koliko je tu storil za svoj narod, za našo mladino, tega se ne bomo ob tej priliki dotikali. Recemo le, da je goriško slovenstvo izgubilo s Križnicem mnogo, mnogo, kajti mladina naša je bila njegova ljubezen, njegovo veselje ... Kot družabnik in narodnjak je vžival povsod naj vecje spoštovanje. Bil je Slovenec z dušo in telesom, jeklen, trden znacaj, ki pa ni preziral pravic svojega bližnjega, drugega naroda. Pravicen in pošten do skrajnosti, je bil pravi vzor moža poštenjaka, kakoršni se le redko pojavijo v cloveški družbi. Za svoje delovanje na šolskem in pedagogicnem polju je bil tudi odlikovan od presvitlega cesarja prvic z naslovom šolski in drugic z naslovom vladni svetnik. /…/ Strohnelo bo njegovo zemeljsko truplo, strohneli pa ne bodo nauki, ki jih je sejal v srca naše mladine. V sadovih svojega dela se bo pokojni Križnic ohranil med nami v trajnem spominu”. DELNO OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, PORTALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DEDIŠCINE SLOVENSKIH POKRAJIN (www. kamra.si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Kultura 11 Nova knjiga Lee Pisani: Moška oblacila in dodatki SNG NOVA GORICA Mini teater Jasen in pregleden vodnik za Spletna premiera: 5 kil sladkorja K er epidemija koronavirusa komedija, ki se s preživel kruti vojni cas. vsakega moškega S ne pojenja in še vedno protagonistom vraca v minule Nenavadno vsebino med preprecuje odprtje gledaliških case ob pojavi umrlega deda, realizmom, metafiziko in trokovnjakinjo za kulturo moški neprimerno in imeli kam s cenenimi in hramov, je Slovensko ki nosi v sebi, kot predstavnik fikcijo vseskozi preveva oblacenja Leo Pisani smo pomanjkljivo obleceni na nepotrebnimi oblacili in so narodno gledališce Nova starejše generacije, ki je tipicen judovski crni v Novem glasu že spoznali, pogrebe, do tega, da moški zato naravnost rotili vse, Gorica v koprodukciji z prestala krvave dogodke humor, s katerim avtor saj smo porocali o njenih srednjih let zase mislijo, da naj jim ne vozijo od doma Mini teatrom Ljubljana druge svetovne vojne, razkriva zamolcane predavanjih, na katerih je so še mladenici v poznih nepotrebnih oblacil. in Judovskim kulturnim travme holokavsta. Nacrtno dogodke iz preteklosti, želi na slikovit nacin predstavila najstniških letih in zato Seveda je knjiga Lee Pisani centrom iz Ljubljane posnelo unicevanje Judov je k sreci pa tudi prikazati, kar nas svojo vizijo lepšega in nase dajejo take suknjice, predvsem sodobni vodnik za novo predstavo na malem mlajši rod spoznal le iz tlaci v sodobnem svetu. ekološko bolj sprejemljivega ki so vsaj dve, ce že niso tri, vsakega moškega, za tistega, odru SNG Nova Gorica in pripovedi non in nonotov. Dokumentaristicni elementi nacina oblacenja. Že 25 številke premajhni, da niti ki javno nastopa in bo zato jo premierno predvajalo Avtor Gur Koren je svojo se prepletajo z realizmom let se Lea Pisani ukvarja ne govorim o tem, kako moral biti oblecen drugace, zainteresiranim gledalcem zgodbo postavil na ulice Tel in humorno fikcijo, za katero je avtor našel navdih v vsakdanjem življenju, v zgodovini svojih prednikov in seveda svojega deda, ki je imel razgibano življenje in se ga avtor ocitno spominja z veliko ljubeznijo. Slovenska inacica te multikulturne uprizoritve, ki se pri odrskem dogajanju poslužuje tudi videoprojekcij, dreza v vest slovenske na spletnih straneh in Aviva. Kot protagonista je družbe in jo povprašuje po kanalih omenjenih gledališc vanjo vpletel sebe in umrlega njenem odnosu do Judov in v cetrtek, 18. februarja 2021. deda, ki se kot Hamletov judovske kulture nasploh, Tako je krstno uprizoritev oce vrne na zemljo, da bi pa še po raznolikih pojavih na Slovenskem doživela poravnal krivico. Izoblikovalci nestrpnosti in sovražne drže, crna komedija 5 kil sladkorja slovenske inacice Korenovega ki je žal še kako prisotna tudi izraelskega avtorja, sicer dela so dogajanje prestavili na Slovenskem in se kaže v tudi igralca, režiserja in na slovenska tla. Avtorja razlicnih oblikah. dramaturga, Gura Korena priredbe sta dramaturginja V tej trpki komediji, ki jo je (1973). Delo je režiral njegov Nika Korenjak in režiser avtor napisal, ko se je sam sorojak, izraelski režiser Yonatan Esterkin. znašel na razpotju, kako živeti s tem; na Slovenskem je bila med prvimi, ki so orali ledino na tem podrocju. Je strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti, danes svetuje in izobražuje v razlicnih družbenih okoljih, pripravila pa je tudi že vec uniform in službenih oblacil, ki jih videvamo na Slovenskem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir oblikovanja tekstilij in oblacil, v Londonu je dobila naziv CMB Image Consultant, svoje znanje o kulturi vedenja pa je tudi nadgradila v mednarodni šoli za protokol in diplomacijo ISPD v Bruslju. Pred kratkim je izšla njena na poletje nekateri moški hodijo okrog v elegantnih kompletih, a brez nogavic, v mehkih mokasinih in so zase prepricani, da so sodobno obleceni, a so samo neokusno in brez vsakega sloga. Lea Pisani je knjigo razdelila na vec poglavij, saj predstavi moški suknjic, srajco, hlace, površnike in plašce, moška pokrivala, kravato in cevlje, tu so še dodatki, kot se s skupnim imenom rece šalom, naramnicam, torbam, rokavicam, nogavicam, denarnicam, dežnikom, uram in parfumom. Nic manj niso pomembna zadnja poglavja o ravneh kot je oblecen tisti, ki hodi na delo v trgovino ali tovarno, oba pa bosta vedela, da se na slavnostne priložnosti ne hodi v ponošenih kavbojkah, nikdar pa nikamor v umazanih cevljih, kar ni jasno vsem. Knjiga je lepo opremljena, na fotografijah so moški, ki v slovenskem svetu nekaj pomenijo, vsakomur od nas, ki živimo v Italiji, pa je lahko tudi primer, kako se da cisto vse povedati v lepi slovenšcini, saj imamo izraz za prav vsak kos obleke, kar je seveda lahko nam, ki živimo v italijanskem morju, zelo zanimivo. Ko sem pred štirimi desetletji Yonatan Esterkin, drugic gost v Novi Gorici, cetrtic pa v Sloveniji. Konec lanske sezone je v novogoriškem gledališcu na oder izvirno postavil mracno komedijo Jakiš in Pupce, v središcu katere so ljudje na obrobju, ki sta jim usodni revšcina in grdota. Protagonist tokratnega dramskega dela je Šlomo Koren, ki je v vihri druge svetovne vojne stal pred odlocitvijo, ali zagrabiti za orožje in se bojevati ter vsak dan tvegati svoje življenje ali vzeti pet kil sladkorja, se potuhniti in dobro preživeti vojni vihar, ne da bi prelil ne svoje ne tuje krvi. 5 kil sladkorja je dokumentarna Tako je v kožo Gura Korena zlezel igralec Peter Harl, kateremu se na lepem prikaže umrli ded, sicer zelo premeteno “pod podobo” njegovih prijateljev, pa tudi tujcev razlicnih znacajev, ki jih sreca na cesti. Ded od njega zahteva marsikaj, tudi to, naj poskrbi, da vnuk njegovega starega prijatelja spremeni zgodovinska dejstva v svoji knjigi o drugi svetovni vojni, ki je tik pred izdajo. Po dedovem narocilu se igralec Harl poda na popotovanje po ljubljanskih ulicah, po katerih naj bi hodil ded med drugo svetovno vojno, ko naj bi bežal pred nacisti in s svojim prijateljem prodal pet kilogramov sladkorja in tako dalje, ali ustvarjati kaj svojega izvirnega ali se prepustiti utecenemu toku, poleg Petra Harla raznolike like poosebljajo Matija Rupel, Jure Kopušar in gosta Saša Pavlin Stošic ter Nika Korenjak. Upati je, da bo ogled predstave še v letošni sezoni možen tudi v živo, saj še tako dober posnetek na spletu ne more pricarati vzdušja, ki zaveje, ko dvorana tone v temo in se na odru prižgejo luci ter se zacnejo plesti tiste tesne, nevidne niti, ki povezujejo igralce na odru in gledalce v dvorani, da še sami zaidejo v drugi, fikcijski svet in se predajo dogajalnemu vrtincu. IK nova knjiga z naslovom oblacenja, vzdrževanju iz Londona v nahrbtniku Moška oblacila in dodatki, ki nosi podnaslov Vec vem, manj in negi oblacil, osebni urejenosti in pa seveda prinesel domov vecno knjigo o trajni moški modi potrebujem. Knjiga je imenitno konec knjige, ki je namenjen glavnim poudarkom, zakaj s preprostim naslovom Gentleman, si nisem Letošnja tema je SOLIDARITÉ znakov, vkljucno z razmiki; napisano je lahko v vseh oblikovana in pregledna, z ne smemo s pretiranim predstavljal, da bom nekega 22. Mednarodna obmejna srecanja Forum Tomizza jezikih (slovenski, italijanski, hrvaški, srbski, bosanski veseljem sem jo prijel v roke, nakupovanjem nepotrebnih dne vzel v roke slovensko razpisujejo 16. Mednarodni literarni natecaj in crnogorski) širše regije; avtorji lahko konkurirajo le prebral in se mestoma vracal oblacil onesnaževati Zemlje. knjigo, ki bo govorila o istem: Lapis Histriae za kratko prozo. Letošnja tema je z enim delom; zmagovalno besedilo bo nagrajeno z k dolocenim poglavjem, Lea Pisani piše lepo, nikogar da se ne postane eleganten z solidarnost. denarno nagrado v višini 1.050,00 evrov. saj je napisana v krasni ne obsoja, ne moralizira, denarjem, da so pa Angleži Organizatorji menijo, da se v današnjem casu Strokovno žirijo sestavljajo trije pisatelji; žirija si slovenšcini, pregledna in navaja pa podatke, daje tudi zares imeli prav, ko so epidemije in pre(po)tresov klic k solidarnosti izvija pridržuje pravico, da ne podeli nagrade. jasna je, v bistvu je to pravi nasvete, pri katerih bo govorili: “Nisem tako bogat, iz najglobljih custev, tistih, na katera racunajo tudi Rok oddaje je 4. april 2021. vodnik za vsakega moškega, marsikdo lahko razmislil, da bi kupoval poceni stvari”. številni politiki pri procesu konsolidacije “svojega” Dela je treba poslati pod šifro; legendo šifre ki hoce zares vedeti, kaj naj kako se sam vede. In še in še bi lahko našteval ... ljudstva. Zato pojem zapisujejo v francošcini: z osebnimi podatki avtorja (ime, priimek, leto oblece, kdaj naj kaj oblece Pred kratkim smo v Novem Knjiga Lee Pisani je za vse, solidarité. S tem želijo spomniti na zgodovino rojstva, naslov, št. telefona, elektronski naslov in kako naj se ob dolocenih glasu imeli pogovor z vodjo ki si ne želijo spodrsljajev sodobne Evrope, na integracijske procese, ki v in kratek življenjepis) je treba priložiti besedilu priložnostih oblece ter vede. koprske Karitas Jožico Licen, v javnosti, predvsem pa je solidarnosti vidijo možnost skupnosti enakopravnih posebej; delo je treba poslati na elektronski Avtorica v uvodu pravi, da ki je, obzirno, a odlocno, namenjena vsem tistim, ki državljanov. Namesto krepitve kolektiva prek žrtve naslov: lapis@gku-bcu.hr moški vemo, kako izbiramo kot ona zna, opozorila, bi radi vedeli kaj vec. Grobo posameznika, solidarnost varuje individualnost, Prispela besedila bodo sortirali in arhivirali obleke zase, in tudi to, da ne da njihove podružnice povedano: dobro bi bilo, da vztraja pri kulturi razlicnosti in se strukturira v knjižnicarji Mestne knjižnice Umag, ki imajo tudi kupujemo na razprodajah, Karitas ne morejo postati bi jo vzeli v roke, jo prebrali vzajemnosti. V casu vse vecjih družbenih razlik edini vpogled v podatke o avtorjih; clani žirije zvedo ker se znamo obleci tako, odpad za ponošene in in se držali navodil vsi, ki v se solidarnost vzpostavlja tik ob vprašanju za informacije o avtorjih šele po odlocitvi o nagradi. da so obleke na nas barvno usklajene in posredno cenene, pretežno kitajske in pakistanske obleke, s javnosti nastopamo. Že res, da obleka ne naredi odgovornosti za ogrožene, trpece, bolne in prezrte. Organizatorji vabijo zainteresirane, naj pošljejo Najboljša besedila po presoji žirije bodo objavljena v Zborniku Lapis Histriae 2021 konec leta 2021. odražajo tudi naš znacaj. Ko katerimi smo tudi Slovenci cloveka, a je genialni Oscar zgodbe, v katerih živijo nove oblike solidarnosti, in Nagrada bo avtorju zmagovalnega dela slovesno bi seveda vse to bilo le res! natrpali svoje domove. Wilde že davno bistro take, ki razgaljajo njeno odsotnost. podeljena na 22. Forumu Tomizza v Umagu 21. Pa ni, dodajam sam, sicer Gre za velikanski ekološki povedal, da je vecina tistih, Merila in pogoji: maja 2021. ne bi okrog sebe videvali problem, ki je prišel na dan ki nosijo kuto, tudi zares besedilo mora biti izvirno in neobjavljeno in ne sme Dodatne informacije: Mestna knjižnica Umag prizorov, ki niso za nikamor: tudi ob zadnjem potresu menihov, ne? biti daljše od 27.000 znakov in ne krajše od 5.000 (lapis@gku-bcu.hr, +385 52 721 56) od tega, da hodijo mlajši na Hrvaškem, kjer niso JUP 12 Kultura NOVI GLAS Pisatelj Dušan Jelincic gost goriških višješolcev Branje omogoca izbiro življenjske poti “B ranje knjig omogoca spoznavanje življenjskih izkušenj drugih in izbiro poti v življenju.” Tako je dejal pisatelj, casnikar in alpinist Dušan Jelincic na spletnem srecanju z dijaki zadnjih razredov slovenskega tehniškega pola goriškega višješolskega središca. Pogovor, ki ga je organizirala prof. Marija Kostnapfel, je potekal v Spletni pogovor se je kjer se je pred 50 leti dejansko je pisatelj objasnil, da je poln nacrtov in novih zamisli. prebral okrog 4.300 knjig, je dotaknil pomena utrjevanja zacel vzpenjati na kamnite športno plezanje podobno Treniranje za osvojitev mladim priporocal branje. S istovetnosti in osebnostne stene. teku na sto metrov, klasicni osemtisocakov pa ni bilo prebiranjem knjig je, denimo, rasti. Pisatelj je dijakom Sicer mu je bil alpinizem alpinizem teku z zaprekami od muh. Terjalo je veliko spoznal, da ga zanimajo obrazložil širši in globok položen v zibelko. Njegov na tisoc metrov in vzpon psihicnih in fizicnih priprav: potovanja in tudi alpinizem. pomen, ki ga imata narodna oce je bil “najzanesljivejši na osemtisocak pravemu vsakodnevni 20-kilometrski “Z branjem si pricaramo ves pripadnost in materni jezik. soplezalec” Klementa Juga. maratonu. Na to, da se je, nocni tek z nahrbtnikom, svet, bolje obvladamo jezik Ob obravnavanju primorske Ta je z osvajanjem Julijcev potem ko je dopolnil 50 let, vzpon in spust z Nanosa v 40 in posledicno utrdimo svoje polpretekle zgodovine je dokazoval, da niso le Cehi in odlocil povzpeti na Gašerbrum minutah itd.. “Lahko imaš dostojanstvo,” je spomnil mlade spomnil, da so se Nemci, ampak tudi Slovenci 2, je vplivalo dejstvo, da je katerokoli talent, vendar brez svoje sogovornike, ki so se tigrovci, med katerimi je bil sposobni preplezati zahtevne zacutil, da se mu življenje v garanja ne dosežeš nicesar,” je mu ob koncu srecanja vidno njegov oce Zorko, borili za poti. Trstu vrti v krogu. Nazaj v poducil mlade poslušalce. zadovoljni toplo zahvalili. obstoj slovenskega naroda. Radovednim dijakom Evropo se je vrnil prerojen, Jelincic, ki je v svojem življenju Mch sredo, 24. februarja. Mladi so uveljavljenemu avtorju postavljali vprašanja, na katera je prijazno odgovarjal. Srecanje je spremljalo prisrcno in sprošceno vzdušje. Jelincic je bil leta 1986 prvi alpinist iz Furlanije Julijske krajine, ki se je povzpel na osemtisocak Broad Peak v himalajskem visokogorju. Ker je Slovenec, mu uradni Trst tega takrat ni priznaval. Štiri leta za tem je z mednarodno odpravo Alpe-Jadran osvojil Everest, kasneje še Gašerbrum 2. Za svoje bogato literarno delo je prejel številne nagrade doma in v tujini. Na srecanju, ki je potekalo v mesecu kulture, je pisatelj opozoril na pomembnost branja in se zaustavil pri svojih literarnih delih. V najnovejšem romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca avtor opisuje zgodbo svojega oceta, ki je 9 let življenja preživel v zaporu. Jelincic piše prozo, eseje, dramatiko, razprave, je šahist in rad potuje. Obiskal je razne dežele na vseh celinah. Odkar se je pred nekaj leti po 36 letih novinarskega dela upokojil, se v glavnem posveca pisateljevanju. Na plezanje hodi danes “le” še v Glinšcico, KiKs, ki še zdalec ni kiks V zadnjem casu (beri: zadnjih nekaj let) se je v medijih pojavilo kar nekaj novih jezikovnih rubrik, ki smo jim nekoc rekli jezikovni koticek, medtem ko je kakšno desetletje pred tem veljalo, kot da tovrstno jezikovno svetovanje ni vec moderno. Marsikdo od starejših bralcev, ki je kdaj v preteklosti prebiral Nedeljski dnevnik, se bo spomnil tamkajšnjih jezikovnih nasvetov Janka Modra, na nacionalni televiziji so pred desetletjem predvajali oddajo Minute za jezik, jezikovne nasvete v jezikovnem koticku pa je nekoc objavljal celo sam profesor Toporišic, in to v mariborski reviji 7D. Na prvem radijskem programu RTV Slovenija so pred približno letom in pol uvedli nekajminutno oddajo oz. rubriko sobotnega jutranjega programa, ki so jo naslovili Kratka informativna koristna slovenšcina ali okrajšano KiKs. Gre seveda za besedno igro, ki temelji na zavedanju, da se slovenski govorci vse prepogosto bojimo, da bomo pri sporazumevanju naredili napako oz. t. i. kiks. O tovrstnih kiksih pa še o marsicem drugem so že govorili in govorijo vsako soboto zjutraj – in ce jim ne morete prisluhniti v živo, jih lahko poslušate v radijskem arhivu na spletni strani ali se, kot je danes moderno in prikladno, narocite na podkast. Specifika oddaj temelji na raznolikosti tako tem kot tudi gostov oz. strokovnjakov, ki spregovorijo o dolocenem jezikovnem problemu. Tako so denimo minulo soboto gostili doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, govorila je o frazeologiji, dva tedna prej pa kar “svojega cloveka”, namrec radijskega napovedovalca in mentorja za govor na Radiu Slovenija, Miho Zora, ki je spregovoril o nekaterih glagolih oz. njihovem spreganju (bojo, imaste, prideste …). Med gosti se znajdejo tudi prevajalci in drugi, ki se ukvarjajo z jezikom, predstavljene pa so tudi publikacije, npr. Sprotni slovar ali Slovenski smucarski slovar itd. Kot se za radijski medij spodobi, so pogosto zelo aktualni, tako so se lotili že zlajnanega vprašanja, na katerega pa uporabniki jezika vedno znova išcejo odgovor, namrec kako se zapisujejo prazniki. Po drugi strani so predstavili temo, ki je zelo pomembna za radijske govorce, namrec kako skrbeti za glas oz. glasilke. V casu, ko se nam neznansko mudi oz. ko imamo premalo casa, da bi prisluhnili vecinoma manj casa kot deset minut trajajocim prispevkom, kolikor traja posamezni KiKs, je pozitivno tudi, da si na spletni strani lahko preberemo zelo skrbno napisan povzetek vsebine posamicne oddaje – tudi radio se namrec vse bolj prilagaja svojim uporabnikom, ki sploh niso vec nujno zgolj poslušalci, temvec interaktivni uporabniki vseh radijskih platform. Ker me trenutno zaradi domacega narašcaja najbolj zanima razvoj otroškega govora, sem tudi pri tej oddaji prišla na svoj racun, saj je bila gostja v oddaji Kiks tudi specialna pedagoginja in logopedinja, avtorica knjige Liba laca lak, Simona Levc. Vabljeni torej tako k poslušanju kot branju KiKsa! Doc. dr. Vladka Tucovic Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@ fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. dobrodošlico, katere vonj je prijetno zapolnil prostor. Pet minut kasneje je bil štumf suh in pripravljen na uporabo. Hišo za romarje sem zapustil kmalu po osmih zjutraj, se med hojo v mislih poslovil od kraja, ovitega v tugobno kopreno, in mu, njemu in vsem njegovim prebivalcem, prav od srca zaželel malo vec dobre volje, optimizma in srece. Potem sem še zadnjic preckal reko Belo, ki je, ne da bi se pustila motiti, odlocno in hitro tekla mimo, kot da se ji že zarana nekam silno mudi, in se odpravil v smeri, ki jo je nakazovala obcestna usmerjevalna tabla, na kateri je pisalo „Rifugio Grego“. Upoštevajoc zapisano v vodniku po poti me je cakalo sedemnajst kilometrov vzpenjanja po asfaltirani cesti, potem pa, pred zacetkom spusta, še kilometer po makadamu, a si nisem predstavljal, da bo pot tako spektakularna. Navzgor sem jo rinil po dolini Dunje (Val Dogna). Prometa, avtomobilov skoraj ni bilo. V štirih urah vzpenjanja sem jih morda naštel za prste obeh rok, ne vec, tako da sem bil velikanski del poti sam s sabo, prepušcen harmonicnemu ritmicnemu udarjanju pohodniških palic ob asfalt. Prvi manjši kraj ob poti z nekaj hišami je bil Chiout di Puppe, kjer se nisem ustavljal in ga omenjam predvsem zaradi pravljicno-prisrcnega imena. Reka zaklepetal z domacinom, ki se je ravno takrat v spremstvu žene in matere ali tašce namenil po ozkih stopnicah navzdol, tako da sem moral za trenutek ali dva vstati in se malo umakniti. Spregovorila sva o tem, v kako lepem okolju živijo in oba kimala, kot bi tekmovala, kdo je o tem bolj preprican. Od Chioutzucuina dalje je cesta vodila po vse bolj nemogoci trasi, nad hudimi prepadi. Ob njej so vse pogosteje stale informativne table o tem, kaj se je tam dogajalo med prvo svetovno vojno. Opremljene so bile s crnobelimi fotografijami nekdanjih objektov in položajev, od katerih so ponekod ostale le ruševine, drugod pa tudi prav nic. Ceprav je vse skupaj delovalo zelo divje in surovo, me je sem pa tja ob cesti presenetil skromen, a skrbno urejen vrticek zraven. Prav živo sem si ga predstavljal, kako rece: „Tata, 'ma ku' so to gradili, nad temi prepadi?“ Na desnem robu serpentinaste ceste se je skoraj ves cas odpirala praznina, ki je vlekla vase, zato sem hodil bolj proti sredini ceste. Prometa itak ni bilo. Veverica je bila po dolgem casu prvo živo bitje, ki sem ga zagledal, potem sta šla mimo dva motorista. Navzgor, cez slabo uro pa tudi navzdol. Pozdravili smo se kot najvecji frendi, v tisti divjini, kjer je na obeh straneh utrjena, a tudi že precej utrujena asfaltirana cesta edina pricala o cloveški navzocnosti, ce zanemarim tistih nekaj tihotno mirnih zaselkov ob poti, modre ribice sem pa tja in še kakšen znak ali ostalino iz prve svetovne vojne. Narava je bila cudovita. Vsenaokrog gozd, ce sem dvignil pogled, pa sem lahko v vsaki smeri obcudoval katerega od skalnato gologlavih vršacev. Najbolj impozanten je bil Montaž, proti kateremu sem hodil, ga imel ves cas pred sabo, a se mi ni pustil fotografirati. Sonce je imel ves cas v taki poziciji nad sabo, da ni šlo. Tudi prav. Sem ga pa samo z ocmi obcudoval, kar danes itak vse preredko pocnemo in hocemo vse ujeti v objektiv, ovekoveciti, samo zato, da bi kasneje to nekomu pokazali in s tem v njegovih oceh zrasli, namesto da bi to, kar je predmet ne znajo razložiti, vlece tja. Zato, ker je tam - kot je (že milijonkrat ponovljeno, pa naj bo še enkrat) že leta 1924 odgovoril Sir George Leigh Mallory na vprašanje, zakaj ga vlece na Everest. S soplezalcem se je ponesrecil, ne ve pa se, ali med vzponom ali spustom z gore. V vsej tisti naravni lepoti, ki me je obdajala, sem razmišljal tudi o tem, kako v resnici ni šanse, da bi lahko clovek unicil naravo, tako kot ni možnosti, da bi si jo podredil. „Narava je prevec mocna in mogocna, prevec je je, je vseobsegajoca in ne glede na vso plastiko in onesnaževanje in toplogredne pline in ne vem kaj še, smo ljudje vendarle premajhni pezdeti, da bi jo lahko unicili. Lahko ji škodimo, lahko jo ranimo, ne moremo pa ogroziti njenega obstoja,“ sem tuhtal. V to me je iz prve roke prepricala prav ta pot, Cammino Celeste, ker sem hodil po krajih in koncih, divjih za znoret, ves cas sem bil od narave objet, ves cas od njenih lepot zadet. In takih koncev in krajev je po svetu še zelo veliko. To je neizmerna moc, veliko mocnejša od cloveštva, ki predstavlja le kratko etapo v zgodovini zemlje, ta etapa pa se lahko tudi precej hitro konca in, ce sem cisto odkrit, po mojem prepricanju za vesolje to ne bi bila prav velika škoda. 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Tržaška 13 Spletna prireditev DSI, Mladike in Slovenske prosvete Pocastitev Prešerna in slovenske umetnosti nasploh V nedeljo, 28. februarja pa so se nato predstavili nagrajenega dela sta prebrali je interpretirala Marjetica za izpeljane podvige: 46. vsem omejitvam uspešna; 2021, je bilo ob 18. samostojno. Predstavitvi Manica Maver in Anka Puntar. nagrado Mladi oder Slovenske udeleženci so pripravili uri mogoce prisluhniti vsakega avtorja je sledila še Peterlin. Vsakoletna Prešernova prosvete iz Trsta in Zveze predstavo Zavozlani konci tradicionalni Prešernovi predstavitev odlomkov iz Nazadnje sta se predstavila še proslava Slovenske prosvete slovenske katoliške prosvete Lucke Peterlin Susic v režiji proslavi, ki jo v sodelovanju nagrajenih del, ki so tudi letos zmagovalec in zmagovalka. je tudi trenutek za podelitev iz Gorice so prejele tri skupine. avtorice besedila in ob z Društvom slovenskih zaživela v doživeti umetniški Pri poeziji se je na prvo mesto nagrade Mladi oder Otroški zbor Ladjica iz Devina pomoci mentoric Radijskega izobražencev in založbo interpretaciji clanov uvrstil haikuist Vladimir amaterskim gledališkim je v okviru prireditve devinski odra. Dve mladinski dramski Mladika prireja Slovenska Radijskega odra. Gajšek, ki je to japonsko skupinam, ki ima skoraj tako vrt ustvarjalnosti v domacem skupini, ki z vaditeljicama prosveta in je tokrat, kot smo Najprej smo spoznali liricno formo vzljubil že v dolgo tradicijo kot Mladikin kraju pripravil predstavo Lucko Peterlin Susic in Anko že vajeni za vecino dogodkov tretjeuvršceno za poezijo Peterlin na Opcinah pridno v letošnjem letu, zaživela v Niko Cok, ki je povedala, da vadita pod okriljem društva novi, virtualni obliki. Posnetki, najraje piše o ljubezni in veri Finžgarjev dom, sta letos ki jih je pod režijsko taktirko v življenje, njen nagrajeni za tradicionalno opensko Brede Susic pripravil in cikel pa govori predvsem o miklavževanje skupaj montiral v zaokroženo celoto sedanjem casu, saj je poezijo pripravili casom primerno Marco Clari (s sodelovanjem uporabila kot sredstvo za video-predstavo Angelski Jurija Lavrencica), so bili premagovanje tesnobe in telefon, ki jo je posnela in predstavljeni tako na kanalu strahu, ki ju je koronavirus montirala Kim Furlan, za Youtube kot na Facebook prinesel v življenja vecine koreografije pa je poskrbela strani Slovenske prosvete. ljudi. Podobno razmišlja tudi Raffaella Petronio. Proslava se je zacela s tretjeuvršcena prozaistka Razglasitve in branja na pozdravnim nagovorom Petra Štern, ki je zase letošnji Prešernovi proslavi Sergija Pahorja, predsednika povedala, da ji pisanje so popestrili številni glasbeni Društva slovenskih predstavlja terapijo. Odlomke utrinki, posneti na raznolikih izobražencev, ki je izrazil pesmi Nike Cok je prebrala in tudi zelo izvirnih lokacijah, hvaležnost organizatorjem, Anka Peterlin, izsek iz zgodbe na primer ples ob polni luni da se kljub prisilni razdalji Petre Štern pa Maruška in igranje harmonikarjev niso odrekli tej prireditvi. Guštin. na skalah ob morju. Plesne Poudaril je pomen in širino Naslednja se je predstavila tocke so pripravile Raffaella Prešernovega praznika, drugouvršcena pesnica Petronio, Elena Palcich, ki že dolgo ne pomeni vec Barbara Cerar, ki v svoji Darja Kodric in Nastja zgolj cašcenja najvecjega poeziji meša custvene Slavec, instrumentalisti slovenskega pesnika, pac pa impresije s kanckom humorja. pa so bili mladi gojenci pocastitev slovenske kulture Svojo nagrado je posvetila Glasbene matice: pianisti nasploh, v duhu idealnega nedavno preminulemu Tilen Gergolet in Tia Jurincic spoštovanja skupnega vsestranskemu zamejskemu iz razreda Claudie Sedmak, slovenskega kulturnega umetniku Marku Sosicu. gimnazijskih letih. Nekaj literarni natecaj, saj so jo letos Prisluhnimo školjki, ki jo je Ema Petejan iz razreda Petre prostora, ki seveda sega dalec Njeno poezijo smo slišali v njegovih haikujev je prebral podelili že šestinštiridesetic. po pravljici Ciste sanje izpod Grassi in Stefania Veronika preko državnih meja. interpretaciji Manice Maver. Tomaž Susic. S prozo pa Bera literarnih prispevkov je morja priredila in režirala Milani iz razreda Tamare Sledila je slovesna razglasitev Med proznimi avtorji je je zmagala Ksenija Cuic bila letos med najbogatejšimi, Martina Bearzi. Tina Fabi Ražem Locatelli; flavtist nagrajencev letošnjega že drugo mesto zasedla Manka Bratina, ki je povedala, da število gledaliških predstav pa Pahor je poskrbela za sceno, Elia Gustin iz razreda Erike 49. literarnega natecaja Kremenšek Križnar, ki je je v literarnih natecajih je bilo v preteklem letu zaradi Lara Bearzi pa za glasbo. Slama ter harmonikarja Ivana revije Mladika, ki jo je uvedla svojo pisateljsko pot zacela odkrila medij, skozi katerega prisilne prekinitve delovanja Mala gledališka šola Matejke Kresevic in urednica Mladike Nadia kot pravljicarka, preden jo lahko svetu predstavi seveda mocno okrnjeno. Prav Peterlin, ki je morala biti Manuel Persoglia iz razreda Roncelli, trije najboljši je pritegnila forma kratke svoje stvaritve; delcek zato si letošnji nagrajenci tokrat veliko manj množicna, Fulvija Jurincica. pesniški in prozni pisci zgodbe. Odlomek iz njenega njene nagrajene zgodbe zaslužijo še vecjo pohvalo kot smo je vajeni, je bila kljub Mojca Petaros Spletni dogodek, namenjen promociji dobrodelnega sklada ZSŠDI je klical K oronavirusna epidemija takšnem maratonu ni mogel tudi pomembni gostje iz ZSŠDI-ju pripravili skupaj ki bi zadostil vsem športnim ki bi morala poleti nastopiti je poleg psiholoških stisk manjkati niti razvedrilni Slovenije. Med temi sta bila s Slorijem. Na predstavitvi panogam. Dejal je, da se na Europeadi, vendar se ne in poslabšanja motoricnih program, za katerega je predsednik Olimpijskega raziskave so sodelovali že v tej raziskavi pozna ve še, ali bodo Europeado še sposobnosti mladih pustila poskrbel Boris Kobal, ki se komiteja Slovenije in njen avtor Igor Tomasetig, vpliv pandemije, cez nekaj enkrat prestavili za eno leto. tudi financne posledice je ob vsaki polni uri oglasil ministrica RS za Slovence v direktor Slorija Devan Jagodic mesecev pa bodo to še Za režijo dogodka je poskrbel slovenskim športnim s skecem, za glasbeni zamejstvu in po svetu Helena in strokovna svetovalka pri nadgradili. Ce omenimo Antonio Giacomin, pri društvom v Italiji. Ob intermezzo pa je s svojo Jaklitsch. Od politikov pa sta raziskavi Norina Bogatec. samo nekaj številk, ki izvedbi pa so pomagali tisti, 50-letnici Združenja so harmoniko poskrbel Denis izhajajo iz najnovejše ki opravljajo civilno službo zato pri ZSŠDI-ju ustanovili Novato. raziskave, je v šport naših pri ZSŠDI. Pri združenju sicer dobrodelni sklad Skupaj Ce bi želeli omeniti društev vpetih vec kot nacrtujejo, da bodo imeli zmoremo, iz katerega vse športnike, ki so se 7000 ljudi. Med temi je vsak mesec spletno oddajo, lahko društva zaprosijo za pogovarjali z Evgenom regisitriranih tekmovalcev v kateri bi predstavljali enkratni izredni prispevek za Banom v oddaji, bi samo 2700, med katerimi jih je tri slovenski šport v Italiji. dejavnosti, ki jih izvajajo na za to porabili ves prostor, cetrtine slovensko govorecih. Glede na to, da je bil dogodek mladinskem podrocju. ki nam je bil namenjen. Naj Na maratonu je predsednik namenjen predvsem V petek, 26. februarja, je zato omenimo, da so bili ti Ivan Peterlin predstavil promociji dobrodelnega Združenje organiziralo iz razlicnih športnih panog, tudi projekte, ki jih ima sklada, so veckrat ponovili, enega vecjih dogodkov za tako individualnih kot združenje v prihodnje glede kje se lahko daruje. Svoj promocijo sklada: štiriurni ekipnih, tako s Tržaškega izobraževanja, kjer se bodo prispevek lahko nakažete na dobrodelni maraton z kot Goriškega. Vsi imajo tokrat predvsem posvetili tekoci racun: ZKB Zadružna naslovom ZSŠDI klice in sicer podobne skrbi, saj je psihološkim posledicam, kraška banka Trst Gorica: geslom Moj dar za šport. epidemija mocno zarezala v ki jih pušca pandemija. ZSŠDI Skupaj zmoremo IT Dobrodelni maraton je vodil njihovo delovanje: nekateri pozdravila senatorka Tatjana Predsednik ZSŠDI-ja Ivan Sodelavec ZSŠDI Diego Celin 41 Z 08928 02201 01000 operativni tajnik ZSŠDI imajo težave z vadbenimi Rojc in deželni svetnik Igor Peterlin je povedal, da so vse pa je predstavil projekte, ki 0046826 namen “Sklad Evgen Ban, ki je v štirih prostori, drugi s priagoditvijo Gabrovec. njihove raziskave strokovne, jih ponujajo šolam. Skupaj zmoremo”. Medijska urah gostil res veliko število treningov ob spoštovanju Pomemben del dogodka ker jih delajo skupaj s Del oddaje je bil partnerja dogodka sta športnikov, politikov in ukrepov za preprecitev je bila tudi predstavitev 7. Slorijem. Avtor raziskave namenjen tudi nogometni bila Primorski dnevnik in drugih pomembnih akterjev širjenja koronavirusa. raziskave o slovenskem Tomasetig pa je razložil, da reprezentanci Žile (sponzor Slosport.org. v našem športu. Seveda pa na V oddaji so se oglasili športu v Italiji, ki so jo pri je težko sestaviti vprašalnik, ekipe je ZKB Trst Gorica), UP 14 Tržaška NOVI GLAS BARKOVLJE SKD Barkovlje, Osnovna šola, cerkev sv. Jerneja, TPK Sirena Ministrica dr. Helena Jaklitsch jeobiskala barkovljansko skupnost M inistrica za Slovence Matere Božje, tradicionalne priredili nekaj dogodkov na so ucno in neucno osebje in se je porodilo povabilo Klub, ki združuje okoli v zamejstvu in po narodne noše, vezanje odprtem. ter ucenci pripravili niz ministrici, da bi nas obiskala, petsto clanov, se ukvarja svetu dr. Helena Jaklitsch je venckov ob godovanju sv. Osnovna šola Fran Saleški dogodkov in razstavo v spoznala in pocastila s svojo s pomorskimi športnimi bila v sredo, 24. februarja, Ivana in božicni sejem. Finžgar se v tem mesecu spomin na velikega rojaka. prisotnostjo”. V razstavni dejavnostmi, predvsem pa na obisku v Barkovljah. Ogledali so si tudi zunanje spominja 150-letnice rojstva Ministrico dr. Jaklitsch so že sobi oz. ucilnici so otroci z razvijanjem jadranja in Najprej si je ogledala cerkev prostore, ki so bili predvsem pisatelja in duhovnika, po pred šolo pricakali dekleti v po razredih predstavili športnega ribolova. Veliko in pokopališce, kjer sta jo razstavo, Finžgarjev pozornost namenjajo temu, sprejela kulturna delavka življenjepis, dela in odnos, ki da ohranjajo slovensko Vera Poljšak in duhovnik ga je imel pisatelj do narave. podobo, da je slovenšcina g. Tomaž Kunaver, ki ob Tudi otroci so bili pocašceni, jezik njihovih clanov in tudi nedeljah daruje sv. maše. da je bila na obisku trenerjev, sta ministrici Sledil je obisk prostorov ministrica, razumeli so, da je obrazložila predsednik Peter Slovenskega kulturnega visoka gostja, in kot so nam Sterni in podpredsednik Igor društva Barkovlje, kjer povedali, so bili kar živcni in Filipcic. je delovanje društva ganjeni, a zelo veseli obiska. Ministrica je bila zelo predstavila domacinka Kljub napetosti takega zadovoljna s srecanjem z Vera Poljšak. Barkovljanska pomembnega obiska so bili barkovljansko skupnostjo. skupnost ima dolgo pogumni in so suvereno Ceprav je bila prvic v slovensko tradicijo, za katero nastopali. Ministrico je peti Barkovljah, se je pocutila zavedno skrbi še danes. Vera razred tudi presenetil z lepo že kot doma: “Ko je clovek Poljšak je obrazložila, kako predstavo Gospod Hudournik utrujen vsega, se lahko so pravzaprav cerkvena (Finžgarjevo delo, ki so ga v takem kraju, kot so skupnost, društvo in šola ucenci pod mentorstvom Barkovlje, spocije. Težko je tesno povezani s skupnim uciteljic priredili za kratko opisati otroški vrvež, srcne sodelovanjem in delovanjem. dragoceni v poletnem casu, katerem se poimenuje. Leta narodnih nošah ter vodstvo gledališko predstavo ljudi in slovenstvo, ki so Ceprav se tudi v Barkovljah, je povedala domacinka, 1978 so se barkovljanske šole, med njimi ravnateljica kamišibaj). me danes sprejeli, ce tega kot skoraj v vsakem naselju saj so lahko priredili uciteljice odlocile, da bodo vecstopenjske šole Vladimir Ministrica se je otrokom ne doživiš. Lepo je videti, pri nas, z leti niža število marsikaj na odprtem tudi poimenovale šolo, sestavile Bartol Carolina Visentin, ki zahvalila za srcen sprejem da domacini, Slovenci, s rojakov, je vendar še vedno v izrednih casih, ki jih so odbor, ki se je odlocil za je povedala, kako šolstvo ter jih pohvalila, da tako številnimi dejavnostmi živo slovensko kulturno prinaša pandemija. Kot pri Finžgarja. Dne 16. maja leta doživlja zelo posebne dobro poznajo pisatelja, po tako na šoli kot v društvih delovanje. Pri društvu marsikaterem društvu je 1982 se je slavnost zacela v case in kako so si želeli katerem nosi ime njihova in na verskem podrocju, organizirajo številna tudi delovanje SKD Barkovlje šolskem preddverju, pred kljub kocljivim razmeram šola. hranijo slovensko identiteto predavanja, predstavitve, trenutno zaustavljeno, Vera Finžgarjevim kipom, ki ga je pritegniti pozornost otrok Ministrica se je na koncu in dedišcino na tem koncu glasbene in gledališke Poljšak si je pri tem zaželela, izdelal Klavdij Palcic. Sledil na posebno obletnico, ki intenzivnega jutra sestala Tržaške. Danes me je dogodke. Med tradicijami da bi zdravstvena kriza je bogat kulturni program v je pri srcu barkovljanski tudi s predstavniki nagovorila srcnost ljudi. To pa so gotovo Prešernova kmalu minila oz. da bi se v društvu Barkovlje. skupnosti. “V tem okviru Tržaškega pomorskega so kraji in trenutki, ko se proslava, procesija ob poletnem casu stanje vsaj Ob tej obletnici, 150-letnici je nastala razstava ob kluba Sirena, ki je bil clovek cuti kot doma”. prazniku Rožnovenske toliko izboljšalo, da bi lahko pisateljevega rojstva, pa 150-letnici rojstva Finžgarja ustanovljen že leta 1924. MC DOLINA Obisk na Pangercevi domaciji in obcini Ministrici je pri srcu krepitev slovenske zavesti M inistrica za Slovence v si prizadeva za ohranjanje, Vodnik, ki še vedno deluje v Zalar ob obisku pocastil z da obcinska uprava, kateri spregovorila o ohranjanju zamejstvu in po svetu zašcito, raziskovanje, vasi. Arhiv domacije hrani zvonjenjem. Ministricin obisk naceluje, deluje popolnoma slovenstva v obcini, ki jo Helena Jaklitsch je prejšnji urejanje in restavriranje bogato knjižnico s knjigami neposrednega zaledja Trsta dvojezicno. Vsi obcinski oznacuje tudi bogato kulturno teden obiskala Barkovlje arhivskega gradiva. Ob koncu iz 16. stoletja, med katerimi se je nadaljeval v obcinski uslužbenci obvladajo namrec življenje. Tradicionalna in Breg. V obeh krajih je obnovitvenih del bosta izstopa v celoti ohranjena hiši, kjer se je v spremstvu oba tu prisotna jezika. dolinska Majenca z dvigom bila deležna prisrcnega obiskovalcem v muzeju originalna prva izdaja generalnega konzula Vojka Srecanje v dvorani obcinskega mlaja privablja namrec ljudi sprejema. V Dolino, ki je že na voljo tudi vecnamenski Valvasorjeve Slave Vojvodine Volka in konzulke Tanje sveta, ki so se ga udeležili iz bližnje in daljne okolice. dolgo pobratena z Obcino prostor za razstave in dogodke Kranjske iz leta 1689. Od leta Mljac srecala z dolinskim tudi clani obcinskega odbora Pogovor se je dotaknil tudi šol Kocevje, od koder izvira tudi ter center za digitalizacijo Goran Cuk, Elisabetta in vrtcev, ki so temelj in prvi ministricin rod, je prišla dokumentov s citalnico. Sormani, Davide Štokovac korak k ohranjanju in krepitvi na povabilo tamkajšnjega Ministrica se je v muzeju in Franka Žerjal, je potekalo slovenske zavesti. Govorila sta Srednjeevropskega inštituta zahvalila za prizadevanja v zelo prijetnem, malodane tudi o sodelovanju na podrocju za zgodovino in kulturo “Josip in poudarila, da bo središce prijateljskem vzdušju. turizma, ohranjanju kulturne Pangerc”. Njen obisk se je odlocilno prispevalo “k Klun je ministrici predstavil dedišcine in o nedavni razsodbi v vasi pod Socerbom pricel zavesti o mocni slovenski znacilnosti in zanimivosti v prid dolinski srenji, ki odpira na starodavni Pangercevi prisotnosti na tem obmocju.” Brega, ki je v preteklosti placal novo poglavje v odnosih domaciji, sklenil pa na Ob tej priložnosti je izrekla visok davek za industrijski med krajevno in drugimi županstvu. Ministrica je ob nadaljnjo podporo projektu razvoj Trsta. V nižinskem, obcinskimi upravami ter koncu srecanja poudarila tudi zaradi velikega potenciala, najbolj rodovitnem delu gibanjem, ki združuje srenje pomembnost ovrednotenja v ki ga obnovljena domacija obcine so pred vec kot 50 in juse. zamejstvu prisotne slovenske ima z vidika razvoja turizma leti zgradili tovarniške hale Župan je gostji, ki je pozorno kulturne dedišcine in in kulturnih zanimivosti. in rezervoarje za potrebe prisluhnila njegovim besedam, gospodarsko trdne strukture, Ob koncu del bo doprinos cezalpskega naftovoda TAL, predstavil razne razvojne ki daje manjšinski skupnosti domacije za Dolino in širše po ceveh katerega prihaja projekte, ki jih izvaja obcinska potrebno samozavest in obmocje pomenljiv. petrolej v Srednjo Evropo. Od uprava. Jaklitscheva, ki je omogoca njen nadaljnji razvoj. Prva omemba Pangerceve 2014 je zgodovinski arhiv županom Sandyjem Klunom. infrastrukture nimajo danes bila ob koncu obiska vidno Potencial Pangerceve domacije, ki hrani veliko slovenske rodbine Pangerc Iz vljudnosti in glede na obcani nicesar oziroma le zadovoljna, je povedala, da domacije predmetov in dokumentov, zašciten in razglašen za to, da je obisk spremljalo smrad, ki se širi v okolici, ko si po lanskoletnem obisku Eksponate iz zgodovinsko sega v 13. stoletje. V osrednji kulturno dedišcino državnega krasno vreme, je prvi mož poteka raztovor kavkaške Beneške Slovenije letos prek dragocenih zbirk Pangerceve dvorani domacije naj bi pomena. Doline visoko gostjo iz nafte. Dolinska obcina je v neposrednih srecanj želi domacije je clanici slovenske leta 1881 ustanovili novi Prisrcno srecanje z županom Slovenije sprejel na dvorišcu zadnjih desetletjih postala spoznati raznoliko slovensko vlade razkazal predsednik odbor prvega slovenskega Klunom in odborniki pred županstvom. Ob obmocje pridelovanja stvarnost na Tržaškem in Sreednjeevropskega politicnega društva tržaških Jaklitscheva si je tik muzeja spoštovanju pravil fizicnega kakovostnih oljcnih olj in Goriškem. V sredo, 10. marca, inštituta Marco Manin. Slovencev, Edinost. Nekaj let ogledala tudi notranjost distanciranja je ministrici vin. S tema panogama se je se bo že udeležila slovesnega Dolinski muzej, prenovo zatem je bilo tam osnovano dolinske cerkve sv. Urha. izrekel dobrodošlico in jo v na tržišcu uveljavilo veliko odprtja Feiglove knjižnice v katerega financno podpira bralno, izobraževalno in Prijetno je bila presenecena, krajšem predstavitvenem domacih proizvajalcev. goriškem Trgovskem domu. tudi Republika Slovenija, pevsko društvo Valentin da jo je duhovnik Klemen klepetu seznanil z dejstvom, Ministrica je z županom Matej Caharija 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Tržaška 15 V spomin na prof. Humberta Mamola daruje Lojze Sanabor ROJAN Novosti v pastorali 50,00€ za rojansko glasilo Med nami. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za misijon s. Vesne Hiti – Ruanda: U. M. Gospod Bajzek v rojanski skupnosti R 50,00 €. ojanska skupnost ima Marijin dom Dorica Žagar: našega dušnega pastirja g. Predstojnik mu je sicer pred Za misijon p. Danila Lisjaka – V Marijinem domu v ul. Risorta 3 bo novega dušnega pastirja, “Spoštovani gospod Bajzek, Voncine, saj dobro vemo, kratkim povedal, da bo šel v Uganda: U. M. 50,00 €. od 4. marca dalje vsak cetrtek ob 9. to je sociolog, salezijanec, lepo pozdravljeni! Slovenska da primanjkujejo slovenski župnijo v Ankaran, ker je tam Darove lahko nakažete tudi potom:uri v kapeli sv. maša, ki jo bo daroval dolgoletni profesor sociologije rojanska župnijska skupnost duhovniki. Rojanska župnijska potrebna pomoc, potem pa ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: g. Tomaž Kunaver. religije na salezijanski papeški vam z veseljem izraža skupnost ima za seboj se je predstojnik pogovoril IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Marijanska pobožnost s shodom univerzi v Rimu dr. Jože Bajzek. dobrodošlico in se vam dolgoletno in zakoreninjeno z vikarjem g. Bedencicem, Codice Bic: CCTSIT2TXXX Misijonski clanic Marijine družbe Marije Priljubljen je na Opcinah, zahvaljuje, ker ste sprejeli plodovito versko preteklost. ki mu je razložil stanje v krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Milostljive bo v nedeljo, 7. marca kamor je leta 2012 prišel v Danes je mnogo šibkejša, Rojanu, in zmenila sta se, da Trst popoldne, v Marijinem domu, v ul. pomoc domacemu župniku vendar se trudimo, da bo med tednom v Ankaranu, N. N. v zahvalo za zdravje daruje Risorta 3: zacetek ob 16. uri v domski g. Pohajacu in kjer je vestno slovenska beseda ne izgine iz ob nedeljah pa v Rojanu. Zdaj 100,00 € za Novi glas. kapeli z molitvijo rožnega venca; vodil in delil svoje znanje cerkve. Še posebno moramo je sicer g. Bajzek le pri nas, V spomin na draga bivša sošolca ob upoštevanju vseh varnostnih na mesecnih predavanjih skrbeti, ker našo mašo prenaša ker je prehod državnih meja Ucija Mamola in Alda Stefancica predpisov. v Finžgarjevem domu. Kot tržaški radio in jo poslušajo zaradi epidemije še vedno daruje Vera Cok Vesel 100 € za Priprava na prvo sv. obhajilo bo pri se je marsikdo zavedal, g. mnogi ostareli in bolniki. Hudo težaven. “Upam, da se bo Vincencijevo konferenco. Sv. Ivanu ob nedeljah, po sv. maši v Franc Voncina ne daruje vec bi nam bilo, ce bi morali vedno stanje postopoma izboljšalo Sonja in Drago Ukmar darujeta 50,00župnjiski cerkvi, ob 11. uri v župnišcu nedeljske maše v Rojanu. prisostvovati bogoslužju, ki in da bo prehod lažji, saj je € za društvo Rojanski Marijin dom. za cerkvijo; info tel. 3277453579 Zaradi težav z zdravjem se je bi ne bilo v našem jeziku. Zato med maticno domovino in namrec odpovedal župniji. smo vam hvaležni. Upamo, da slovensko narodno skupnostjo Rojanska skupnost, g. Jože bo kdaj priložnost, da se bomo v Italiji stalno sodelovanje Bajzek in tudi vsi mi pri Novem tudi sestali in bolje spoznali. na vseh podrocjih in izredno glasu želimo, da bi se mu Lepo bi bilo, ko bi bili kaj vec stanje temu ne pomaga”, V Društvu Finžgarjev dom je bil od nekdaj eden izmed osrednjih zdravje povrnilo in bi bil še z nami. Spoštovani g. Bajzek, nam je povedal duhovnik dogodkov vsakoletno praznovanje Prešernove obletnice. Pri veliko let med nami. prisrcno dobrodošli!” in dodal, da bo zdaj pobliže organizaciji tega dogodka sta se povezala Društvo Finžgarjev dom in V Rojanu je g. Voncino G. Bajzeka smo prosili za spoznal rojansko skupnost. Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opcin. Za njihovo proslavo najprej zacasno nadomestil kratko izjavo ob prihodu “Navdušen sem, ker so me je bilo znacilno, da so valorizirali skupine, ki med letom delujejo na vikar za slovenske vernike v rojansko župnijo in tudi zelo lepo sprejeli, to je lepa in Opcinah v okviru Društva Finžgarjev dom, ali tiste, ki so mu blizu; za Anton Bedencic, odslej pa bo on je prav tako kot verniki organizirana skupnost, kar se organizacijo pevskih tock pa je ponavadi skrbel cerkveni pevski zbor. nedeljsko mašno bogoslužje izrazil veliko zadovoljstvo. takoj vidi pri maši, cerkvenem Prešernov praznik zajema namrec predvsem dve obliki umetnosti: daroval g. Jože Bajzek, ki Prišel je namrec v lepo in petju, orglanju. Cuti se mocan govorjeno besedo in glasbo, zato se uradno imenuje Vecer slovenske ga je v imenu rojanske delavno skupnost, ki si odnos do cerkve in vere”, je še pesmi in besede in je prepoznaven prav po tem svojem imenu. skupnosti toplo pozdravila prizadeva ohraniti slovensko povedal g. Bajzek. Vse do lanskega leta je praznik potekal v živo v dvorani openskega predsednica društva Rojanski besedo, navade in delovanje. MC Finžgarjevega doma. Lani pa so pandemija in preventivni ukrepi, ki so ji sledili, tik pred praznikom preprecili njegovo uresnicitev. Letos so se organizatorji že prilagodili situaciji in se preselili na splet. Nastal je kakovosten video posnetek, ki si ga bodo lahko vsi ogledali v nedeljo, Neizprosna bolezen ga je iztrgala iz domacega kraja v 78. letu starosti 7. marca, ob 18. uri na Facebooku in Youtubu Društva Finžgarjev dom. Iz besed predsednice društva Lucke Susic smo izvedeli, da je letošnji Vecer slovenske pesmi in besede posvecen obletnici V Nabrežini so se poslovili od Martina Venierja V dogodka, ki so se ga v Društvu Finžgarjev dom izredno veselili, okrogli Nabrežini so se prejšnji izucil za kleparja. Za krajši narave. Od ustanovitve dalje tudi pri reorganizaciji pevskih 30- letnici osamosvojitve Slovenije. Program bo torej posvecen teden poslovili od cas je bil vkrcan na tovornih je bil clan moškega pevskega zborov konec devetdesetih let osamosvojitvi Slovenije in vsebinsko naravnan na domovinsko priljubljenega domacina ladjah, s katerimi je plul vse do zbora Igo Gruden, ki ga je prejšnjega stoletja. Rade volje ljubezen. Martina Venierja. Umrl je vodil dirigent Sergej Radovic. je priskocil na pomoc tudi pri v 78. letu starosti zaradi Da je bil vztrajen pevec, prica cerkvenih praznikih, šolskih neizprosne bolezni. Obcutena dejstvo, da je v zboru pel prireditvah in ob praznovanju Umrla je pogrebna slovesnost, ki jo je celih 50 let. Prepoznaven vaškega zavetnika sv. Roka. vodil domaci župnik Karel je bil po svojem žametnem Z veseljem je hodil v Volcji NELI TISAL HAREJ Bolcina, je potekala v torek, 23. tenorju. Vedno si je prizadeval grad na delo v vinograd, kjer februarja. Kljub pandemiji so za kakovostno rast vaških hcerka z družino upravlja Znala je podpirati dolgoletnega predsednika Zorka in pomagati ga na zadnjo pot pospremili zborov. biodinamicno izletniško Zvezi cerkvenih pevskih zborov pri mnogih pobudah. številni prijatelji in znanci. Oznacevale so ga odprtost, kmetijo Pri Kamnarjevih. Pokojnik je izhajal iz stare dobrosrcnost in prijaznost. Po prenehanju delovanja v S hvaležnostjo se je spominjamo pri ZCPZ. nabrežinske rodbine. Kjerkoli si ga srecal, te je vedno rojstnem kraju mešanega Njegov prednik se je v vas, prijazno nagovoril. Rad je bil pevskega zbora se je pokojnik Marku in ostalim svojcem izrekamo iskreno sožalje. ko je postajala pomembno v družbi tako vrstnikov kot z veseljem pridružil pevski kamnarsko industrijsko Japonske. Po vrnitvi v rojstni mlajših pevcev, katerim se je skupini, ki na koru redno središce, priselil okrog leta kraj se je zaposlil pri tržaškem znal približati, jim prisluhniti spremlja slovensko bogoslužje trajen spomin zapeli nekaj njegovo razpoložljivost, 1880 iz furlanskega Maniaga. podjetju javnega prevoza. in se z njimi soocati. v nabrežinski cerkvi. žalostink. Poslednji pozdrav delavnost in vestnost. Za Delo v kamnolomih je namrec Vozil je linijske avtobuse, ki so Nad 30 let je aktivno sodeloval Po maši so domacini v in zahvalo za neprecenljivo njim ostaja v družini, kateri privabljalo delovno silo od s Krasa peljali v mesto in nazaj. v odboru nabrežinskega pogrebnem sprevodu krenili v društvu opravljeno delo izrekamo iskreno sožalje, vsepovsod. Venierja je oznacevala velika društva Igo Gruden. Svoj pecat do vaškega pokopališca. je preminulemu izrekla in vaški skupnosti velika Preminuli se je rodil v mizarski ljubezen do petja, kulturnega je pustil tako pri obnovi in Pred odprtim grobom so predsednica SKD Igo Gruden praznina. družini in se v mladih letih udejstvovanja, rojstne vasi in prezidavi kulturnega doma kot mu dovcerajšnji sopevci v Mariza Škerk. Poudarila je Mch Objava razsodbe deželnega komisarja za likvidacijo skupnega premoženja Dolinski srenji so vrnili v last premoženje “R azsodbo lahko uvrstimo med pomembne dosežke srenjskega gibanja, saj izpodbija številne negativne interpretacije o lastništvu srenj ali jusov. Tudi sama razveljavitev sodbe iz fašisticnega casa, ki za našo skupnost predstavlja veliko zadošcenje, je v italijanski sodni praksi zelo redek pojav.” Tako so predstavniki dolinske srenje komentirali razsodbo deželnega komisarja za likvidacijo skupnega premoženja v Trstu, Oliviera Driganija, ki je bila sprejeta 26. oktobra lani in je v javnost prišla 16. februarja letos. Z razveljavitvijo pravnomocne sodbe iz leta 1931, ki je pred 90 leti potrdila, da so vsi obcani Doline lastniki skupne imovine, se dolinski srenji vraca v last 233 hektarjev zemljiških površin, ki jih bodo lahko dodelili razvoju. Dolinska srenja in Obcina Dolina sta se v minulih letih veckrat lotili reševanja kompleksnega vprašanja skupnega premoženja. Prvi poskus, ki ga je leta 2009 odobril obcinski svet, ni bil izveden. Pred tremi leti je dolinska srenja, ki jo je zastopal odvetnik Mitja Ozbic, zahtevala razveljavitev sodbe iz leta 1931. K temu je botrovalo dejstvo, da so predstavniki dolinske srenje odkrili nove dokumente, ki dokazujejo, da so le clani srenje (in ne torej vsi obcani Doline) lastniki skupnega premoženja. Srenjaši so v arhivu dolinske obcine odkrili pomenljive sklepe obcinskega sveta: v prvem iz leta 1904 so bila zapisana pravila in možnosti vclanjevanja v srenje; v drugih iz leta 1906 so dolinski srenjaši soglašali s prodajo nekaterih zemljišc. Sklepi so torej dokazovali, da srenje sestavljajo clani in ne vsi obcani. Na osnovi zbranih dokazov je srenja vložila zahtevo po razveljavitvi sodbe iz casa fašizma. Zacel se je dolgotrajni postopek usklajevanja in iskanja najprimernejših rešitev. Sodni izvedenec Edoardo Kreissel je v sodelovanju z geometroma Davidom Bandijem (srenja) in Marcom Poropatom (obcina) razclenil kompleksen postopek, ki je v casu avstrijskega cesarstva urejeval vpise v zemljiško knjigo, ter iskal primerne rešitve za nastale situacije na posameznih zemljiških parcelah. Pridobljeni so tako bili dodatni dokazi, ki so govorili v prid temu, da je skupno premoženje srenjsko. Po preklicu razsodbe, ki se tice 88 zemljiških parcel na hribu nad Dolino in na pobocju Dolge krone (med Mackovljami in Žavljami), se bosta srenja in obcina morali dogovoriti o tem, katera zemljišca bo prva prepisala na drugo in katera obdržala zase. V vec primerih so namrec v preteklih desetletjih na srenjskih površinah zgradili razne objekte in infrastrukturo. Spomniti moramo, da so pri Dolini zgradili veliko število naftnih rezervoarjev. Glede na naravne danosti dolinskih srenjskih zemljišc bodo srenjaši le-te lahko uporabljali v kmetijske (vinogradništvo, oljkarstvo, gozdarstvo) in turisticne namene. Zanimivo je, da je dolinska srenja pri Boljuncu solastnica tudi precejšnjega dela Doline Glinšcice, kamor hodi veliko število izletnikov. S primernimi odlocitvami lahko ob spoštovanju okolja v dolinski skupnosti pride do ustvarjanja novih zaposlitvenih priložnosti za krajevno prebivalstvo. Mch 16 Aktualno NOVI GLAS Ob 40-letnici delovanja Kulturnega doma Nova Gorica in 40. koncertni sezoni Glasbenega abonmaja Spletna predstavitev zbornika Blešcece,brezhibno, odlicno ... K er so epidemiološke Glasbena kritika v prostoru in zapise in razmišljanja spremenili vsebina in oblika tudi primorskih casopisih. koncertih, pa tudi kopije razmere v Sloveniji še casu, ki skozi štiridesetletno muzikologov, priznanih porocanja o koncertih. Le-ta Prav zaradi tega spoznanja glasbenih ocen, med zmeraj slabe in je nevarnost koncertno dogajanje v tem glasbenikov, skladateljev, so zdaj zelo osiromašena, s je Tatjana Gregoric v katerimi je kar nekaj objav okužbe še zelo možna, novogoriškem hramu kulture publicistov in dolgoletnih skopim izborom besed, kot so uvodu pripravila krajši kritik osrednjeslovenskih Kulturni dom Nova Gorica ni kaže na razvoj glasbene sodelavcev, ki so izoblikovali “blešcece, brezhibno, odlicno”, spominski sprehod oz. se casopisov. Prav zato ker mogel praznovati 40-letnega kritike na Slovenskem. Pri programe novogoriškega od tod tudi naslov zbornika. zazrla v zacetek prejšnjega so bile te bolj redke, imajo delovanja in obeležiti 40. tem imajo zaslugo tudi kulturnega hrama iz Slovenije Porocanja so polna takih stoletja, ko so goriško v zborniku pomembno koncertno sezono Glasbenega mediji, ki so vsa ta leta in tujine. Pogled na vlogo in besed, ki jih pisci preprosto glasbeno dogajanje z veliko mesto. Ob prebiranju lahko abonmaja, kot bi se spodobilo spremljali delo Kulturnega pomen glasbene kritike in prevzamejo iz porocil za pozornostjo spremljali ugotovimo, da je novovoriški za tako ustanovo, ki že doma in s konstruktivno dela novogoriške ustanove javnost in CD-jev glasbenikov razlicni casopisi in revije, KD v osemdesetih letih štiri desetletja žlahtni, kot kritiko spodbujali umetniško so prispevali med drugimi in postajajo vedno bolj tudi osrednji v prestolnici. prejšnjega stoletja, tudi zaradi edini koncertni hram na dejavnost in bogatitev Veronika Brvar, Natali le posplošeni zapisi o Takrat so glasbeno ponudbo prestižnega cikla Hitovih muz Primorskem, kulturno kulturnega življenja v tem Klein, Eva Dolinšek, Matjaž glasbenem dogodku. To se zaznamovale zelo ostre na gradu Dobrovo, zabeležil življenje na širšem Goriškem ocene Srecka Kumarja in vzorno število glasbenih ocen s ponudbo kakovostnih Marija Kogoja. Njuna stroga v razlicnih medijih. Žal se je v koncertov resne glasbe. Tudi kritiška drža, s katero zadnjem desetletju to število zbornika, katerega zamisel je sta pred sto leti s svojimi nezavidljivo zmanjšalo, vzklila prav v lanskem letu, ko zapisi poskušala vzgajati je kriticno povedala so se prekinile vse dejavnosti, poslušalce in predstavljati Gregoriceva. Pohvalila je in je izšel ob tej pomembni glasbene razmere v delo Boštjana Komela, ki je obletnici, ni bilo mogoce goriškem in slovenskem poskrbel za oblikovanje in predstaviti v živo, zato se prostoru, je danes prej prelom. je predstavitev, ki je bila izjema kot pravilo, je zatrdila Zbornikove strani bogati cela sicer posneta v Kulturnem Gregoriceva. “Medijska vrsta fotografij, vecinoma iz domu Nova Gorica, preselila krajina ni vec naklonjena arhiva KD Nova Gorica. na splet. Vsak ljubitelj kriticni misli, izpodriva jo Metka Sulic je v publikaciji glasbe jo je lahko spremljal hrup brezvsebinskih nizkotnih pisala o analizi kritik Jožeta v cetrtek, 4. februarja, na vrednot postkapitalisticne Stucina; to je bilo zanjo velika Facebook profilu in Youtubu družbe, ki se vsiljuje v stoletno cast in izziv, saj je bil njen Kulturnega doma Nova humanisticno tradicijo naše vzor in mentor. Poskrbela Gorica. civilizacije”, je zapisal Tomaž pa je tudi za statistiko sezon. Srecanje je vodila Barbara Gržeta v zborniku. Koncertni Pri tem so prišle v poštev Poša Belingar, zadolžena zapisi so tako danes le sezone od 16. do 40., saj je pri tej ustanovi za odnose bled odsev Kogojevega bilo prvih petnajst sezon že z javnostmi. Z njo sta popisanih v zborniku Petnajst bili, poleg direktorice in okolju. Tedaj so muzikologi Drevenšek, Klavdija Figelj, let glasbene muze v Kulturnem umetniške vodje glasbenih pisali strokovne glasbene Aleksander Gadžijev, Mojca domu Nova Gorica, ki ga je ob programov Kulturnega doma ocene. V zadnjih letih, je Gal, Bojan Glavina, Andraž petnajstletnici l. 1996 uredila Pavle Jarc, muzikologinja, ugotavljala Jarceva, je opazen Gombac, Marko Munih, Tatjana Gregoric. Od sezone casnikarka in glavna urednica upad medijske pozornosti in Aleksandra Pavlovic, Alenka 1997 do 2019 je bilo 210 zbornika Tatjana Gregoric in strokovnosti. Zato ne morejo Saksida, Boštjan Simon. koncertov klasicne glasbe v muzikologinja in publicistka biti zadovoljni z medijskim Publikacija vsebuje tudi zelo sklopu glasbenega abonmaja, Metka Sulic, ki je prispevala porocanjem v širšem dragoceno dokumentarno kar je, po mnenju Suliceve, nekaj zapisov v sam zbornik. slovenskem prostoru, še zlasti gradivo vseh koncertnih za mesto na periferiji Brez glasbenega “prologa” ne z osrednjimi casopisi in sezon, ki ga je prispevala velika sreca. Publika se tega in “epiloga” bi si težko državnimi mediji v Sloveniji. Mateja Sulic. zaveda in hvaležno spremlja predstavljali tak dogodek. Pri tem je izjema Radio Tatjana Gregoric, urednica koncerte, saj je dvorana Pianistka Meta Fajdiga Saksofonist Boštjan Simon Zato sta pravo vzdušje Koper, ki še vedno skrbi za zbornika, je poudarila, da skoraj vedno polno zasedena. ustvarila mednarodno snemanje koncertov in tehtno izhajata zamisel in koncept sicer ne dogaja le pri nas, osvajanja ideje o nujnosti Na odru je bilo doslej priznana pianistka Meta porocanje o njih. Jarceva je z zbornika iz osebne izkušnje podobno je tudi po svetu. Prav estetske inovativnosti. Zato izvedenih 216 slovenskih Fajdiga z izvedbo skladb grenko noto pripomnila, da 40-letnega aktivnega o tem v publikaciji razmišlja je Gregoriceva dejala, da se del, kljub poplavi klasicne Vilka Ukmarja in F. Chopina kultura žal vse bolj izginja iz porocanja in pisanja Aleksander Gadžijev, pisci v publikaciji sprašujejo, glasbe, ki jo publika zelo ter saksofonist in umetniški casopisov, pa tudi radijskih glasbenih ocen o koncertih v najmlajši goriški pianist, ki ali bomo tudi kriticno misel ljubi, tudi na racun domace vodja mednarodnega projekta in televizijskih programov Kulturnem domu za razlicne je imel recital v abonmajski podredili interesom kapitala ustvarjanosti. V Kulturnem saksofonistov SAXGO Boštjan in s tem iz vsakdanjega medije. To porocanje se je žal ponudbi Kulturnega doma in politicnim ciljem, namesto domu pa je obcinstvo zmeraj Simon z zanimivo avtorsko javnega življenja. Zato se v v zadnjih letih ohranilo le na Nova Gorica, zdaj pa je BBC-da bi v obdobju, ko nas imelo posluh za slovensko skladbo, ki odraža sodobno novogoriškem Kulturnem Radiu Koper in 3. programu jev umetnik nove generacije internet s svojo ponudbo ustvarjalnost. Tako so bile glasbeno snovanje. domu nostalgicno ozirajo v Radia Slovenije – programu za obdobje 2019-2021. Zato najrazlicnejših platform nekatere od teh skladb Najprej je spregovorila Pavla tiste case, ko so po radijskih Ars. Kot je v zborniku zapisala je talentirani pianist naglasil, povezuje v dolgocasno, veliko veckrat izvedene, najbolj Jarc, ki je poudarila, da je in televizijskih programih Klavdija Figelj, gre za “da zaradi tega imajo vsi globalno vas, poskušali izvajana so bila dela Ambroža Kulturni dom Nova Gorica poslušali Jožeta Hudecka problem zadnjega desetletja umetniki enake kvalitete obuditi silovito sprostitev Copija, Lucijana Marije prav na lanski kulturni (1937-2011), ki je vsakogar in je povezan s privatizacijo in postajajo podobni drug energije, svobodne domišljije Škerjanca, Jacobusa Gallusa, praznik praznoval 40-letnico ocaral s svojimi pronicljivimi in komercializacijo medijev. drugemu. To pa seveda ni npr. Marija Kogoja. Marijana Gabrijelcica, delovanja. A takoj zatem so mislimi in komentarji o Pri tem je Gregoriceva dobro, saj umetnost tako Pri publikaciji so sodelovali Marijana Lipovška in Lojzeta bili zaradi širjenja epidemije kulturi in kulturni politiki. kriticno poudarila, da so v umira, ne obstaja vec”. razmišljujoci pisci, ki Lebica. Gostje so bili slovenski primorani prvic zapreti Prav ta problem ne porocanja casopisih prvi “odleteli” Zelo pomembno je poglavje verjamejo, da bi avtenticna, ustvarjalci pa tudi tuji njegova vrata. V lanskem so postavili v središce kritiki, ker je bilo to najmanj Gardinove in Suliceve. avtonomna in profesionalna poustvarjalci. Najveckrat so oktobru so s koncertom zbornika. Publikacijo je bolece. Uredniki niso poznali Pregledali sta namrec kritika lahko vzpostavljala nastopili orkester Slovenske Slovenske filharmonije uredila Tatjana Gregoric, niti njihovih obrazov, bili zapise štirih piscev, ki so umetniške standarde in jih filharmonije (16), Simfonicni stopili v jubilejno 40. od vsega zacetka zvesta so najbolj zunanji, skratka redno za doloceno obdobje preizpraševala ter spodbujala. orkester RTV Slovenija in koncertno sezono, a so kaj spremljevalka dogajanja v najbolj na prepihu, najbolj spremljali in pisali za tiskane Pri objavah ocen so se Komorni godalni orkester kmalu morali že drugic Kulturnem domu. Njej se oddaljeni sodelavci, tisti, ki medije; ti so Ivan Silic, Jože osredotocili le na ocene, Slovenske filharmonije. Z prenehati dejavnost. Žal je je Jarceva zahvalila, da je ta niso sedeli na sestankih in jim Stucin, Tatjana Gregoric in objavljene v tiskanih medijih. njim se je vselej predstavil bilo lansko leto skoraj v celoti zbornik sploh lahko izšel in ni bilo treba biti lojalni. Metka Sulic. V napisanem Obsežno je tudi poglavje o kakšen mlad uveljavljajoci se zaznamovano z epidemijo da ostaja tako verodostojen Cilj zbornika je izpostaviti se osvetljuje obdobje 90. let glasbenih ocenah, v katerem primorski glasbenik. in prav v tej nelagodni dokument nekega casa ugotovitev o prisotnosti prejšnjega stoletja, ko so o so med drugim misli Ob tej jubilejni sezoni si v situaciji so dobro izkoristili in morda tudi zgled za glasbenih ocen Kulturnega enem koncertu v KD Nova dirigenta Marka Muniha in Kulturnem domu najbolj cas in izdali dve obsežnejši prihodnost. Jarceva je še doma Nova Gorica v medijski Gorica pisali tudi trije pisci pianista Simona Tercevskega. želijo, da bi se vrata publikaciji, mednarodni omenila, da sta pomemben krajini pred desetletji in in so bile ocene objavljene v Zbornik prinaša tudi glasbenega hrama cim prej znanstveni zbornik Breda doprinos k vsebinam njihovo izginjanje iz vsebin razlicnih casopisih. Danes je pregled abonmajskih sezon spet odprla in da bi v njem Šcek - glasbena migrantka, ob prispevali tudi muzikologinji osrednjih tiskanih medijev ocena o koncertih v tiskanih in seznam del slovenskih spet zazvenela univerzalna koncu leta pa še publikacijo Helena Filipcic Gardina in danes, hkrati pa tudi utrditi medijih velika redkost tako skladateljev, ki so bila glasbena govorica. Blešcece, brezhibno, odlicno ... Metka Sulic. Zbornik prinaša spoznanje, da sta se zelo v slovenskih osrednjih kot izvedena na abonmajskih Iva Koršic 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Slovenija 17 Pogled v maticno domovino Predsednik Pahor opozarja na nevzdržnost politicnih razmer v Sloveniji S lovenski predsednik Borut demokratske stranke in Družina objavil komentar tisoc leti. Pravi še: “Trenutno “ki je od politicnih aktivistov in vodi je med mnogimi še Pahor je s srecanjem vodij premier Janez Janša je o razmerah v Sloveniji stanje v Sloveniji, ko Levice že slišal pozive k danes razumljen kot najbolj parlamentarnih politicnih dejal, “da je bil pogovor pri in pri tem pohvalil govor nekateri grozijo z (ulicnimi) revoluciji.” ucinkovit nacin razpoloženja strank opravil nov poskus predsedniku države koristen, poslanca Roberta Polnarja v revolucijami, celo smrtjo V Sloveniji ni takšnega miru uma in duha za dojemljivost za dosego soglasja vseh težje pa bi rekel, da je bil državnem zboru, “v katerem vodilnim, ki nam vladajo, in spokojnosti, kakršnega Božje misli o nas. Vendar je politicnih in družbenih sil za tudi uspešen.” Po mnenju se je odkrito, poglobljeno je treba z resno odlocnostjo bi pricakovali in bi nam bil sedaj v praksi tudi post od premostitev vsesplošne krize Tanje Fajon, predsednice in pogumno spoprijel obsoditi. Kako dolgo še boste potreben v postnem casu, alkohola, cigaret, televizije, v Sloveniji. Ni mu uspelo, kar Socialnih demokratov z družbenopoliticnim izrabljali našo potrpežljivost, ko hrepenimo po prazniku interneta, sladkosnednosti, je sicer poskušal prikriti s in evropske poslanke, Velike noci in vstajenju neprimernega govorjenja, svojim znanim leporecjem, “v Sloveniji prevladujejo Kristusa. Morali bi vedeti, veseljacenja. Enim poleni vendar je svojo oceno totalitarna vladavina kaj postni cas sploh pomeni, duha poln, drugim pa prazen razmer potrdil z navedbama, Janeza Janše, malodušje in zakaj ga zaznamujemo 40 želodec. Zmernost je tista “da sedanje politicno strah državljanov, zato bi dni, zakaj je postavljen pred pot, ki omogoca ravnovesje.” razpoloženje preprosto ni bile nove parlamentarne praznovanje Velike noci, Spominjam, da bo letos vec vzdržno, zastrupljeno volitve edina možnost za kaj pomeni zdržek od mesa, Velika noc, najvecji kršcanski pa je tudi politicno ozracje v izhod iz krize.” Predsednik kdaj in kaj je strogi post. praznik, v nedeljo, 4. aprila, državi.” Stranke modernega centra, Teolog, pisatelj in analitik velikonocni ponedeljek pa Sicer pa nekatere stranke podpredsednik vlade in dogajanja Božo Rustja v novi 5. aprila. Veljata za praznika oziroma politiki sprico minister Zdravko Pocivalšek številki revije Ognjišce, kjer vseh ljudi, tudi neverujocih. pomanjkljive politicne pa je povedal, “da je najvecji je odgovorni urednik, navaja, Za nas Slovenke in Slovence kulture nimajo dovolj problem slovenskega “da je postni cas, ki se razteza je pomembna in razveseljiva spoštljivega odnosa do politicnega prostora popoln cez cel mesec marec, sveti napoved, da bodo o dogodkih državnega poglavarja in razkol in sovraštvo med cas.” V postni cas Slovenska slovenskega predsedovanja ustavne vloge, ki jo pooseblja. strankami.” karitas uvršca tudi akcijo Svetu Evropske unije v Njegovemu vabilu na Navajam nadaljnja dejstva 40 dni brez alkohola, pri drugi polovici letošnjega srecanje in pogovore se v in komentarje. Nobena od cemer navaja, “da je alkohol leta naši govorci govorili prejšnjih dneh niso odzvali opozicijskih strank, razen najbolj razširjena droga v v slovenskem jeziku. To je Karl Erjavec, predsednik Slovenske nacionalne stranke položajem v Sloveniji. Ni se je spraševal Cicero. Sloveniji.” Murskosoboški sicer skladno z dolocilom, Desusa oziroma upokojenske Zmaga Jelincica Plemenitega, skoparil s kritiko politicnega Odgovor je jasen: Tako dolgo, škof Peter Štumpf je bralki da je slovenšcina eden stranke, Marjan Šarec, ni sprejela predloga, mocvirja, v katerem se dokler se bomo pustili. Zato, tednika Družina, neki izmed 24 uradnih jezikov predsednik Liste Marjana poslanega iz kabineta gibljejo politicni krogi, spoštovani Slovenci, ne Tini, ki se je zanimala, Evropske unije, pri cemer Šarca, in Luka Mesec, predsednika vlade Janeza ki bi radi za vsako ceno dopustimo, da nas žalijo, “kakšen post Cerkev najbolj so vsi jeziki enakovredni. usklajevalec stranke Levica. Janše, “da bi se stranke obdržali privilegirane zmerjajo in podcenjujejo. priporoca”, odgovoril: Naš jezik bodo tolmaci Na neuspeh omenjenega sporazumele o sodelovanju položaje, a nimajo ne znanja Ob trideseti obletnici “Cerkev priporoca takšen prevajali v druge jezike. O novega srecanja pri oblikovanju odgovorov ne sposobnosti, še manj države postanimo ponosni, post, ki vodi do odpovedi vlogi, znanju in odgovornosti Boruta Pahorja z vodji na temeljne razvojne cilje pa politicne modrosti in odgovorni in odlocni sebi v dobro drugega, kar tolmacev v Evropski uniji je parlamentarnih politicnih Slovenije v letih 2021 in razsodnosti.” Ta govor je državljani te države.” nas potem tudi duhovno bil obširen clanek, objavljen strank kažejo tudi mnenja in 2022.” dr. Janez Juhant primerjal s Zaskrbljen je tudi poslanec utrjuje za nadaljnje pravicne v novi številki glasila Revija ocene nekaterih udeležencev. Teolog in analitik dr. pogumom Cicera v rimski Nove Slovenije, Kršcanskih odlocitve in dejanja. Poti do slovenska vojska. Predsednik Slovenske Janez Juhant je v tedniku državi pred davnimi dva demokratov Jožef Horvat, tega je nešteto. Post ob kruhu Marijan Drobež Prešernovo gledališce Kranj Posodobljena portala programov narodnostnih za italijansko narodnostno skupnost, je povedal: Poezija in pravljice na spletu P skupnosti “S prenovo spletnih strani Radio in TV Capodistria rešernovo gledališce katerem je Prešeren delal in Miha Rodman, Vesna Slapar, Spletna stran rtvslo.si še naprej uvaja posodobitve, danes ponujata oblikovno in tehnološko sodoben Kranj ni ravno pogosto našel po svojem nemirnem Borut Veselko in Vesna s katerimi za uporabnike izboljšuje in nadgrajuje servis, vsebinsko bogat, ki pomembno prispeva h gost na naših primorskih življenju in bogatem Pernarcic, pa še nova clanica uporabniško izkušnjo. Zadnji posodobitvi sta kulturni izmenjavi in povezovanju narodne skupnosti z koncih. Zato je zdaj, ko nas ustvarjalnem opusu zadnji Doroteja Nadrah. prenovljena portala za italijansko in madžarsko vecinskim narodom ter k informiranju, medsebojnem epidemija koronavirusa še pocitek, se na kulturni Interpretacije Prešernovih narodnostno skupnost. Posodobljena in prenovljena spoznavanju in razvoju odnosov na sticišcu treh zmeraj drži vklenjene na praznik zmeraj še posebno mojstrovin bodo na spletnih portala sta nadgrajena tako vsebinsko kot držav.” domace stene in gledališke vneto pripravljajo. Tako so omrežjih z gledalci oz. oblikovno. Ponujata uredniško izbrane televizijske Uresnicevanje ustavne pravice narodnih skupnosti do dvorane samevajo, primeren se v gledališcu domenili, da poslušalci delili trikrat in radijske vsebine. Poleg tega so vpeljane funkcije obvešcanja v maternem jeziku sodi med pomembna trenutek, da se lahko, bodo tokrat interpretirali na teden, predvidoma ob predvajanja programov v živo, informacij o sporedih, poslanstva javne radiotelevizije. Radio in televizija sicer le na spletu, zazremo pesmi našega najvecjega ponedeljkih, sredah in pregledovanja oddaj, poslušanja oz. ogleda vsebin sodita tudi med mocnejše integrativne dejavnike tudi v kranjsko gledališko petkih. na zahtevo in iskanja, ki so sicer že del portalov skupnosti in zagotavljata njen stik z maticnim snovanje. To je kar pestro Najmlajše gledališke Televizije Slovenija in Radia Slovenija. narodom. tudi v vseh teh casih prisilne Helena Zver, pomocnica generalnega direktorja za navdušence pa bodo osamitve. madžarsko narodnostno skupnost, dodaja: “Veseli prešernovci še naprej Od lanskega novembra nas, da je spletna stran radijskega in televizijskega razveseljevali s pravljicnimi so kranjski ustvarjalci programa v madžarskem jeziku del spletnega mesta pripovedmi, ker je njihov “prešernovci”, kot se RTV Slovenija, saj smo na ta nacin bolj vpeti v vse spletni projekt Prešerna vsebinske in organizacijske spremembe na podrocju sami imenujejo, ponudili pravljica za kratek cas spleta. Upamo, da se bo madžarska narodna interpretacije poezije naletel na izjemen uspeh, Srecka Kosovela v sklopu skupnost posluževala pridobivanja informacij s kot tudi njihova (Zoom) spletnega projekta Cas za spletnega portala v madžarskem jeziku, k brskanju po Novoletna pravljica, lepa POEZIJO: KOSOVEL. Od vsebinah pa vabimo tudi vse ostale.” zgodba o prijateljstvu in Glede na to, da so vsebine, ki jih pripravlja TV-studio tedaj je v PG Kranj nastala solidarnosti, avtorja Jožefa Lendava, opremljene s podnapisi v slovenskem unikatnih interpretacij pesnika, ki je slovensko gledaliških in lutkovnih jeziku, so tudi napovedi oz. kratki opisi prispevkov Kosovelovih pesmi po pesniško ustvarjanje ponesel predstav), ki so jo pripravili Najpomembnejša znacilnost prenovljenih strani objavljeni v madžarskem in slovenskem jeziku izboru igralk in igralcev na vrhove Parnasa in ga in po spletu oddajali med Radia in Televizije Capodistria, Pomurskega in zahvaljujoc se temu dostopni za širok krog PG Kranj. Ta zamisel je postavil ob bok literarnemu praznicnimi decembrskimi madžarskega radia in TV –studia Lendava je, da je uporabnikov. naletela na velik uspeh pri ustvarjanju velikih narodov. in januarskimi dnevi. Tokrat nova postavitev tako vsebinsko kot tudi oblikovno Spletno mesto rtvslo.si deluje vec kot 25 let in je obiskovalcih družbenih Na splet tako prihaja nova je PG Kranj v sodelovanju z uporabnikom veliko prijaznejša. To so dosegli s ena prvih spletnih strani v Sloveniji. Vsebine za omrežij. Gledališcu so zamisel Cas za POEZIJO: Mestno knjižnico pripravilo preglednejšo graficno in novo vsebinsko zasnovo italijansko in madžarsko narodnostno skupnost so številni poslali zahvale in PREŠEREN. niz pravljic, ki jih je izdala strani, s poudarkom na najnovejših vsebinah. del tega spletnega mesta že dolgo vrsto let. Spletne komentarje. Izkazalo se Prešernove pesmi bodo Založba Kres. Prešerna Vsebine so zaradi možnosti iskanja po kljucnih strani radia in televizije v italijanskem jeziku so zaceli je, da je v teh hudih casih interpretirali in posneli Pravljica za kratek cas bo na besedah laže dostopne, pa tudi sicer ponuja iskalnik razvijati konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. poezija zelo dobrodošla. igralke in igralci ansambla spletnih omrežjih PG Kranj vec možnosti, na spletnih straneh niso na ogled le Spletne strani radia in televizije v madžarskem jeziku Prav zato so se v PG Kranj PG Kranj: Aljoša Ternovšek, na sporedu vsako soboto oddaje, temvec tudi posamezni prispevki. pa so na voljo dobrih deset let, saj so prvo spletno odlocili, da bodo ta projekt Blaž Setnikar, Darja zvecer. Antonio Rocco, pomocnik generalnega direktorja stran postavili septembra 2010. nadaljevali. V Kranju, v Reichman, Vesna Jevnikar, IK zbirka štiriindvajsetih Pernarcica (iz zbirke 42 18 Aktualno Ljudska pobuda Stazzema Zbrali so že 50.000 podpisov! P redlog zakona o prepovedi podpisov! Tako bo lahko saj ima predlog z vecjim širjenja fašisticnih in obravnavan v parlamentu. številom podpisnikov tudi nacisticnih idej, ki ga je lani Pobudnik Verona je sicer vecjo simbolno vrednost. Parlament namrec redko kdaj vzame v poštev ljudsko pobudo in še redkeje izglasuje zakone. Pri nas je bilo zbiranje podpisov zelo uspešno; predvsem intenzivno in vztrajno so jih zbirali slovenski svetniki po razlicnih obcinah in deželni svetnik Igor Gabrovec. Vsi so še vedno spodbudno na razpolago vsem tistim, ki bi s svojim podpisom želeli podkrepiti dolgi seznam dal župan Obcine Stazzema pozval, naj se zbiranje podpisnikov, da bi bil Maurizio Verona, je uspešen. podpisov nadaljuje do danega zakonski predlog še bolj Zbrali so namrec že 50.000 termina, in sicer 31. marca, ucinkovit. Giro d’Italia letos tudi v Gorici, Brdih in Novi Gorici Edinstvena priložnost za promocijo naših krajev C ez slabe tri mesece, v za briško in goriško cezmejno se bodo nato peljali mimo nedeljo 23. maja, bodo obmocje navdušil pristojnega Gradišca, Mariana, Moša, kjer Gorica, Brda in Nova Gorica za kolesarsko dirko Giro se bodo zaceli trije krogi po spet prizorišce najvecjega d’Italia za podrocje dežele italijanskem in slovenskem italijanskega športnega Furlanije Julijske krajine Enza delu Brd. Tretjemu vzponu na dogodka, Giro d'Italia. Zaslugo Cainera. Reja, ki rad kolesari Gornje Cerovo bosta sledila spust po Oslavju ter del etape med Gorico in Novo Gorico. Kolesarska dirka se bo koncala na Travniku. Gre za pomembno promocijsko priložnost goriškega cezmejnega obmocja, saj etape po svetu pred televizijskimi ekrani spremlja na milijone gledalcev. Ne nazadnje bo 104. izvedba Gira v naših krajih potekala ob 30. obletnici samostojne Slovenije in v letu razglasitve Nove Gorice za ta zgodovinski dogodek za po briških gricih, že leto dni s in Gorice za EPK2025. Za nas celotno cezmejno obmocje Brd prijateljem Cainero pripravlja Slovence v Italiji bo še dodatna in Goric ter seveda za celotno etapo skozi Brda prek Nove custvena vrednost, saj bo šel Slovenijo v svetu gre pripisati Gorice do Gorice. Giro skozi naše slovenske vasi priznanemu italijanskemu Etapa, ki se bo zacela v in bomo lahko videli v naših nogometnemu asu in trenerju Gradežu, se bo vila mimo krajih slovenske kolesarske slovenskega rodu Edoardu Ogleja in Zagraja, sledil bo ase, ki so zadnja leta na vrhu - Edyju Reji ter odlicnim vzpon na Debelo Grižo in svetovne lestvice. cezmejnim odnosom. Reja je spust v Petovlje. Kolesarji MC ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišcu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Sede legale: Via Saint Jean 64 Fontafredda - PN, Sede opreativa: Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, Cod fisc e P. Iva IT01882960931 tel. 0499960021 - faks 049 9960022; e-mail: info@centrostampaveneto.com , spletna stran: www.centrostampaveneto.com LETNA NAROCNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoci racun 10647493 PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov Bancni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamcenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. clenom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Celotno besedilo je na razpolago na spletni strani www.noviglas.eu v poglavju “Varstvo podatkov”. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je clan Združenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških ted nikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novega glasa podpirata tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007. Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku 70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot clan združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks. To številko smo poslali v tisk v torek, 2. marca 2021, ob 13. uri 4. MARCA 2021 NOVI GLAS V organizaciji zveze FUEN in ustanove nemških izgnancev Seminar o varstvu manjšin v Srednje-Vzhodni Evropi S prejetje oz. udejanjanje je ustreznih zašcitnih norm. zašcitnih norm, preseganje Na srecanju je seveda negativnih predsodkov odmevala nedavna vecinskih narodov glede zaušnica Evropske komisije manjšin, poudarjanje organizatorjem pobude evropskega pomena Minority safe pack, saj vecjezicnosti. Te skupne cilje Bruselj ni vzel v poštev, da zasledujejo predstavniki si 1,2 milijona Evropejcev jezikovnih in narodnih želi uveljavitve splošne manjšin v Evropi, ki so se v cetrtek, 25. februarja, zbrali na mednarodnem spletnem seminarju, ki je bil namenjen orisu Varstva in pravic manjšin ter etnicnih skupin v Srednji in Srednje-Vzhodni Evropi. Srecanje, ki je potekalo v nemškem in angleškem jeziku, sta organizirali federativna zveza evropskih narodnosti FUEN in Kulturna ustanova nemških izgnancev. V zadnjih letih se je iz vzhodnega dela stare celine povecalo clanstvo manjšinskih skupnosti v FUEN. V državah za nekdanjo železno zaveso so manjšinska vprašanja pridobila veljavo s procesom demokratizacije tamkajšnjih družb. Nasprotovanje priznanju manjšinskih pravic ali mlacnost do tega sta pa še marsikje trdoživa. Tudi koronski cas ima negativne posledice za organiziranost manjšinskih skupnosti. Predavatelji so poudarili tradicionalno povezovalno vlogo manjšin in pomembnost širjenja informacij in znanja za rast splošne zavesti, ki naj bi prispevala k iskanju in sprejemanju novih rešitev, to minimalne ravni zašcite manjšin. Razocaranje je veliko, vendar gre zgolj za izgubljeno bitko, so dejali, saj se bodo prizadevanja za dosego vecje enakopravnosti manjšin nadaljevala. Na stari celini namrec kar 50 milijonov ljudi pripada kaki jezikovni ali narodni manjšini. In Evropa, so poudarili, živi od svoje raznolikosti. Udeležencem seminarja so najprej predstavili stanje varstva manjšin v Avstriji. Beseda je tako tekla o razmerah pri koroških Slovencih, gradišcanskih Hrvatih, priznanih in nepriznanih etnicnih skupnostih (Volksgruppen), med katerimi so Poljaki. Ceprav se je odnos oblasti do manjšin v zadnjih 20 letih izboljšal, avstrijska politika ne daje prednosti vecjezicnosti, je poudarila slovenska parlamentarka Zelenih Olga Voglauer. Avstrijski politiki se vedno radi doma in na tujem hvalijo, da so vzor urejenega varstva manjšin, kar pa ne odgovarja resnici. Obstaja med drugim velik razkorak med zapisanimi in resnicno udejanjenimi zašcitnimi normami. Sledil je prikaz situacije na Južnem Tirolskem, o kateri je spregovoril tudi podpredsednik in odbornik bocenske pokrajine Daniel Alfreider. Nemško govoreci in Ladinci so v preteklosti pojmovali svojo zašcito “pred zunanjosto,” zadnje case pa so stopili v fazo obravnavanja le-te “na evropski ravni.” Iz samoobrambne so tako stopili v proaktivno držo. Zaradi splošnega nepoznavanja je bila nemara najbolj zanimiva na seminarju predstavitev stanja na Ceškem, kjer poljska manjšina živi strnjeno v vzhodnem delu države. Ostali (Nemci, Slovaki) živijo razpršeni po državi. Ob moravskih Hrvatih, Romih, Sintih in drugih je kar nekaj še nepriznanih manjšin. Na Ceškem so v veljavi razlicne stopnje manjšinske zašcite. Glavni problem je po pricevanju predsednika tamkajšnje narodne skupšcine Nemcev Martina Dzingla vzdušje, ki vlada v ceški družbi. O vecnarodni Ceški, po osnovanju ceškoslovaške države leta 1918, se v javnosti ni govorilo. Mlada država je utrjevala svojo novo identiteto, zaradi cesar si družba še danes, denimo, ne želi aktivne nemške manjšine, ki po številu neizprosno nazaduje. Nemce povezujejo s casom nacizma. Ker poznajo, kolikšna je “obcutljivost” vecinskega naroda za ta vprašanja, ceški Romi ne želijo biti obravnavani kot manjšina. Na prihodnjem seminarju, ki bo potekal 25. marca, bodo strokovnjaki vzeli v pretres varstvo manjšin na Madžarskem, Slovaškem in Hrvaškem. Matej Caharija Water Violet (vodna vijolica ali mocvirska ne stopi iz hiše, sovraži, ce mu kdo prelomi grebenika) rutino, sovraži navadne ljudi, v kavarni se ne Water Violet je cvetna esenca perfekcionistov! usede poleg nicvrednežev. Zaradi takšne drže Taka oseba misli, da je nekaj vec kot ostali, ostane z leti sam, živi za kariero in podobo, ki jih sicer ne ponižuje in jih ne žali, ampak je lik, mit, ki ga je ustvaril o sebi, vse je hladno in raje sama. Rada ima red nacrtovano. Esenca Water in rutino, omare ima do Violet prinese kancek potankosti pospravljene norosti v sivi vsakdanjik in urejene. Prijatelje si strogih pravil take osebe, ki skrbno izbira, saj morajo se bo sprostila in pokazala biti na njeni ravni. Vse, svoj pravi obraz nežnosti kar osebo Water Violet in cloveške topline. obkroža, je skrbno izbrano Velikokrat najdemo med in premišljeno. Vsaka Water Violet v deficitu reakcija je premišljena, osebe, ki so istospolno vse je zaigrano olikano in prijazno. Oseba je karierist, raje je sama, kot da bi imela poleg sebe koga, ki se ne zna obnašati. Tak clovek je olikan. Ve, da je vreden vec kot ostali, tudi ce se s tem ne baha. Lahko bi rekli, da je karakterju Water Violet najbolj podoben angleški clovek: neurejen sploh usmerjene. Oseba želi izgledati brezhibna. Otrok Water Violet se ne bo plazil, ampak bo iz narocja kar shodil. Tak clovek ni nikdar zadovoljen s seboj, prevec je samokriticen. Oseba ob uporabi esence spozna, da nobeden ni popoln in da grešiti ni greh, saj se prav na napakah najvec naucimo. 4. MARCA 2021 NOVI GLAS Spletni dogodek goriškega Kulturnega doma Predstavitev zbornika Doberdob slovenskih fantov grob L eta 2016 sta Kulturni spomin 1915 -1917 – Doberdob, dom v Gorici ob stoletnici Nacrt za spomenik je naredil dom v Gorici in Obcina 26. 10. 2016, v katerem so 1. svetovne vojne. Nacrt je goriški arhitekt Jože Cej, Doberdob skupaj izpeljala zbrani vsi temeljni dogodki, vkljuceval kulturne prireditve, izdelan pa je bil v kamnoseški projekt postavitve prvega ki so pripeljali do postavitve razstave, koncerte, srecanja delavnici v Opatjem selu. spomenika padlim in odkritja spomenika v in predavanja z avtorji na Vertikala s spominskim slovenskim vojakom v 1. Doberdobu. V delo, ki je izšlo vojno tematiko. Glavna cilja zapisom je trdo zapicena svetovni vojni na soški v okviru projekta Bunker, sta projekta sta bila na pravilen v zemljo, kar predstavlja fronti. Kraška vas Doberdob zakoreninjeno prisotnost je zgodovinsko trdno slovenskega naroda v zakoreninjena v spominu doberdobski obcini in slovenskega naroda in obmejni pokrajini. Na plošci slovenskih vojakov, ki so so vklesani poznani verzi se tam bojevali. Pobuda neznanega avtorja pesmi Oj je imela in še zdaj ima Doberdob in narodni slovenski namen spodbujati današnje motiv. generacije, da bi se še naprej Cetrtkov dokumentarec si je spominjale svojih prednikov, še vedno mogoce ogledati na ki so se žrtvovali za domaco spletu. Zbornik pa je možno zemljo. kupiti v uradu Kulturnega V cetrtek, 25. februarja, doma v Gorici, v goriških je Kulturni dom Gorica, v vkljucena tudi dokumentarna, in miroljuben nacin zabeležiti knjigarnah Katoliška sodelovanju z avdiovizualnim filmska DVD zgošcenka, v vojno dogajanje na soški knjigarna, Ubik in Leg, v podjetjem AVSP iz Nove režiji Iva Sakside iz Nove fronti in postaviti znamenje, kiosku Fiorelli na Verdijevem Gorice, predvajal na svojih Gorice, ter zgodovinski ki bi pricalo o slovenski preliti korzu v Gorici, v gostilni Pri Facebook in Youtube spletnih zemljevid goriškega Krasa krvi na vojnem bojišcu. S Ivici in agriturizmu Pri Cirili v straneh dokumentarec z oznacenimi spomeniki v spomenikom v Doberdobu so Doberdobu, v Štandrežu pa v Doberdob slovenskih fantov spomin padlim vojakom v koncno tudi slovenski padli gostilni Turri in nazadnje še v grob. Pred kratkim je tudi prvi svetovni vojni. junaki prve svetovne vojne Tržaškem knjižnem središcu, izdal zbornik Slovenskim Bunker je štiriletni projekt, dobili znamenje spomina in v knjigarni 360TS v Trstu. vojakom na soškem bojišcu v ki ga je izdelal Kulturni poklona. Katarina Visintin OBERSTDORF Svetovno prvenstvo v nordijskem smucanju Slovenci so uspešno zbrali že 5 kolajn S lovenci so na svetovnem Slovenka Ema Klinec je na skakalke Nika Križnar, Špela V nedeljo, 28. februarja, sta prvenstvu v Oberstdorfu uvodni tekmi smucarskih Rogelj, Urša Bogataj in Ema Anamarija Lampic in Eva zbrali že 5 kolajn in zasedajo skakalk poskrbela za Klinec v ekipni tekmi dodale Urevc v finalu ekipne tekme 4. mesto na lestvici med zgodovinski dosežek. v zbirko odlicij še srebro. v smucarskem teku osvojili državami, ki jo vodi Dvaindvajsetletnica, druga Najboljši slovenski bronasto medaljo. Zmagali nedosegljiva Norveška s sta Švedinji Maja Dahlqvist 17 kolajnami. Sicer bi bila in Jonna Sundling, drugi po številu zbranih medalj sta bili Švicarki Nadine Slovenija druga, toda Fähndrich in Laurien van Švedska in Nemcija sta zbrali der Graaff. Slovenki sta vec zlatih oz. srebrnih kolajn, zaostali 3,46 sekunde, a Slovenija pa ima tri bronaste. dodali pomembno kolajno Najboljša slovenska v slovensko zbirko. Žal športnica lanskega leta so bili prav v nedeljo pod Anamarija Lampic, ki je pricakovanji slovenski predcasno osvojila mali skakalci v mešani ekipni kristalni sprinterski globus v tekmi. Nika Križnar, Bor svetovnem pokalu, po prvi seriji, je po napetem smucarski skakalec Anže Pavlovcic, Ema Klinec in je prva osvojila “slovensko” boju ugnala vso konkurenco Lanišek (261,5 tocke) pa je Anže Lanišek so bili med medaljo na svetovnem in osvojila zlato. Dan po na srednji napravi prikazal favoriti, a so se uvrstili na prvenstvu, in sicer bronasto zgodovinskem dosežku odlicna nastopa in osvojil cetrto mesto, v tockovanju v smucarskem teku. so slovenske smucarske bron. zelo oddaljeni od stopnick. S 5. STRANI Ponovno v Beninu 2. del V mestnem vrvežu tudi mali novodobni sužnji Z daj greva še v društvo Poslovimo se. Sestra se želi kje drugje …” duhovnik nad njimi moli, Katoulati. Tam je že odpelje v Allado, skupaj z Skoraj vsako jutro grem v nato vzame nekakšen šop zbranih kar nekaj ljudi in ananasi in pralnim strojem. cerkev Saint Michel k maši. Te skupaj zvezanih trakov, videti so prijazni. Dnevni Zame narocijo taksi in odpelje se cez dan kar vrstijo. Najprej v podoben konjskemu repu, prostor društva je pobarvan v me do Saint Michela. Prednici jeziku fon, nato v francošcini, ga pomoci v blagoslovljeno crno. Na stenah visijo zastave sestri Josephine se javim, da potem v anglešcini. Po maši vodo in blagoslovi dojencke v vseh udeležencev. “Manjka sem prišla, in grem takoj spat. duhovnik blagoslovi podobice, njihovem trebuhu, poškropi slovenska zastava,” recem. Prevec je bilo vsega. Zebe me, razlicne predmete, vse, kar vsak trebuh posebej in ko “Res je, a jo bomo priskrbeli. zato si obujem tople nogavice ljudje prinesejo s seboj. “Sprva pride do konca vrste, nazaj Pravzaprav, šivilja jo je že in se zavijem v volneno deko. so ljudje po maši vedno grede na isti nacin blagoslovi zašila, samo prinesti jo še Zunaj strašno grmi, bliska, prihajali prosit duhovnika, naj še mamice. mora”, recejo. A niti na koncu dež lije kot iz škafa. Še nikoli jih blagoslovi. Zdaj so uvedli V tem casu v Cotonouju festivala zastave nisem nisem doživela take nevihte. blagoslov po vsaki maši za poteka srecanje vseh videla. Predsednik društva se Proti jutru zaspim. vse ljudi skupaj in za vse, kar ženskih redovnih skupnosti sestri opravicuje: “Ja, Špela je Že nekaj casa se sprašujem, prinesejo s seboj,” mi pojasni Zahodne Afrike. Sestre so prosila, da bi bil festival tudi zakaj se tokrat pocutim tako sestra. V Alladi pa vsako sredo navdušene. “Pridi pogledat, pri vas v Alladi. Tega nismo drugace, ko pa sem bila ob po jutranji maši duhovnik kako plešemo!” A istega dne dali v program, a obljubim, da prvem obisku Benina tako blagoslovi nosecnice. Medtem se je zacel pripovedovalski bomo prišli po koncu festivala navdušena. “Nisi šla ob ko se bližajo oltarju, se stare festival in skupaj z nekaterimi prostovoljno v vašo sirotišnico pravem casu”, mi bo kasneje ženske v klopeh obracajo drugimi sem odpotovala v in bomo pripovedovali tudi rekla Gabrijela, ko ji bom po druga k drugi, se spogledujejo Porto Novo, kjer sem imela otrokom v šoli in vrtcu.” vrnitvi pripovedovala o svojih in hihitajo. Mamice pred nastop in bila tudi botra Dogovorita se za 12. december. doživetjih. “Verjetno te Bog oltarjem pokleknejo, vecera. Aktualno 19 KOROŠKA Krajevne volitve Zgodovinski uspehslovenskih kandidatov V nedeljo, 28. februarja, so na Koroškem imeli krajevne volitve. Odlicno so se odrezali številni kandidati, pripadniki slovenske narodne skupnosti. Enotna lista, samostojna slovenska stranka, bo v novem mandatu imela kar 59 obcinskih svetnikov. Najbolj prodoren, zgodovinski uspeh je v obcini Globasnica dosegel Bernard Sadovnik (na sliki), predsednik krovne organizacije, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, ki je s skoraj 65% glasov postal župan obcine Globasnica že v prvem krogu. Tako je prvic na krajevnih volitvah na Koroškem stranka slovenskega samostojnega politicnega gibanja dosegla absolutno vecino. Sadovnik je bil torej potrjen za župana. Pred šestimi leti je s približno 48% glasov moral v drugi krog. Sedanji uspeh je pripisal širini in odprtosti stranke ter zavzemanju za dvojezicnost in slovensko besedo v obcini. Kot je povedal za STA, si želi, da iz Slovenije ne bi bil deležen kritik in “da bi se ob teh obcinskih volitvah vsi, ki še vedno mislijo, da smo na napacni poti, zavedali, da lahko samo v širini napredujemo tudi kot slovenska narodna skupnost.” V isti obcini je dosegla velik uspeh tudi Enotna lista, ki bo imela (prvic!) absolutno vecino v obcinskem svetu. Drugi krog bo 14. marca potekal v 28 od skupno 132 koroških obcin, med drugim v Železni Kapli, kjer se bo Jožef Smrtnik, ki je v prvem krogu prejel 43,48% glasov, potegoval za nov županski mandat. Drugi krog bo potreben tudi v Celovcu, Špitalu ob Dravi in Šmohorju. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je v cestitkah izvoljenim kandidatom izrazil veselje nad izidi v prepricanju, da “se bodo aktivno in odlocno zavzemali za pravice slovenske narodne skupnosti. Uveljavljanje takšnih politik je nujen predpogoj za dobre odnose med manjšinskim in vecinskim prebivalstvom, sožitje in cezmejno sodelovanje med deželo Koroško in Republiko Slovenijo”. Dr. Sadovniku je v imenu SSO cestital tudi predsednik Walter Bandelj. Gregor Evangelist Gregor Cušin je fenomen. Mojster. Je ucitelj. Ki vedno posluša kot ucenec. Kdor ga zamuja, ne ve, kaj zamuja. A mu je lahko žal. Presneto žal. Cušin je zakon. Povedano v slengu. Letos ima Cušin na Radiu Ognjišce vsak dan rubriko S svetnikom na ti. Lani je imel duhovno misel. To poslušamo z mularijo med vecerno molitvijo. Se splaca, prav zares. Razume ga študentka in šitiriletnik. Ce ga on – ali ona - ne razume, pa se mu vsaj nasmeje. Besedila clankov objavlja tudi na svoji spletni strani www.cusin.si. In kako poezijo. In sporede predstav. Ki so res dobre, kadar ni “korone”. Zdaj jih namrec ni. Desnega razbojnika, njegovo avtorsko monokomedijo, sem poslušal vsaj trikrat. Res je, da sem pozabljive sorte. A vseeno sem vsakic odkril celo vrsto novih stvari. In se vsakic zelo smejal. In razmišljal. Ce kdo misli, da je to reklama, ima prav. To je, ne sicer najboljša, a je reklama. Za potujocega pridigarja, evangelista. Velikokrat pomislim na ponižani obraz Cerkve, kot je nekoc zapisal neki znani mislec. In v svoji preprosti pameti tuhtam, kako je možno, da je Cerkev taka. Tako grešna. Ceprav kot zgodovinar vem za nekatera obdobja papeštva in klera, ki so bila še hujša od sedanjega. Kljub vsem sedanjim grdobijam z najmlajšimi, kljub korupciji, kljub spolni aktivnosti premnogih, ki so Cerkvi ali svoji nevesti obljubili vecno zvestobo. Upam, da kdo ne misli, da govorim samo o kleru. Sploh ne. Samo On zgoraj ve, kje je vec nesnage in kje je vec svetosti: pri kleru ali pri laikih. Kot zgodovinar pomislim, da je ponižani obraz Cerkve samo ena plat. Druga plat pa je Francišek Asiški. Druga plat je cela serija svetnikov, ki so istocasno ljubili, gradili in predstavljali to našo ljubo Cerkev. Vecina slovenskih duhovnikov in redovnic je odlicnih. Izjemnih. Mestoma svetniških – povedano brez vsakega pretiravanja. Med temi, svetlimi zgledi, svetilniki, je tudi potujoci pridigar brez kute in kolarja, Gregor Cušin. Napisal je tudi monokomedijo Evangelij po Cušinu. Šalil se je je. Jaz pa se prav nic ne šalim, ce mu recem - Gregor Evangelist.