Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 17. sept. 1939. SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2-50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din, Glasi z bojišča. Mi bi raj pisali od mira, kak od boja, ar je Bog vladar mirü. Ali dužnost nam je obvestiti naše naročnike od dogodkov na bojišči i od tistih, ki so z temi v zvezi. Prosimo pa vse na- ročnike, naj majo za glavno dužnost, da molijo za mir i naj glase vzemejo, štere objavlamo, kak takše, štere dobijo listi. Mi objav- lamo ka dobimo i v toj zmešnjavi večkrat pride šteri glas, ki se sledkar popravi. Tak delamo tüdi mi. A ar je naš list tjedenski, so naši glasi večinoma že ščiščeni i olüščeni od vsake neistine, dnevniki pa objavlajo včasi prve vesti, štere se sledkar popravlajo. Gda začnemo glase z bojišč objavlati, i čteti, zdejnimo: Dober Bog, dáj nam mir! __ Krakov zavzet. Nemška vojska je vkorakala v Krakov. Tü je nemška vojska počastila grob maršala Pilsud- skoga, ki se je borio za slobo- ščino Polske i jo je priborio. Po njegovom prizadevanji je skle- nila Polska z Nemčijov nenapa- dalno pogodbo, štero je pa Nem- čija odpovedala i prišlo je potem do bojne med dvema državama, Keliko je nemške vojske na Polskom. Na Polskom je milijon i šeststojezer nemške čedne vojske, zmed te štirje oddelki motorizi- rani, da v ravninaj Polske lejko hitro napredüjejo. Polska vlada se je preselila v Lublin. Polska vlada se je zavolo bližajočih nemških čet preselila v Lublin. Sem so prenešena tüdi razna poslaništva drügih držav. Iz Lublina se je odselila v Kremenice. Rusija mobilizira. Rusija je pod orožje poz- vala nekaj letnikov i to mlajših svoje vojske. Kakšemi nameni slüži ta mobilizacija, teško vgo- niti, če premislimo, da Rusija meji na Polsko, da je zaveznica Nemčije, da so jo Polaki pred približno 20 leti močno nabili ravno pred Varšavov. Nepoza- bimo tüdi, da je Rusija okoli sto let gospodarila nad Polske delom z glavnim mestom Varšave. Trovezna pogodba. Francija i Anglija sta skü- pno podpisale s Polskov pogod- bo, prle je vsaka posebno po- godbo mela ž njov. Po toj tro- zveznoj pogodbi je določeno, da mir samo sküpno sklenejo, ne pa posebi štera od podpisnic. Junaštvo Polakov. Angleški min. predsednik Chambedaine je v parlamenti dao poročilo od bojne. V tom po- ročili med drügim pravo, da celi svet občüdüje junaštvo Polakov, ki štirikrat močnejše nemške voj- ske neso se zbojali, nego šli ž njov v boj. Slovaška vojska podpira nemško. Slovaško mejo je Slovaška vojska prestopila i napadnola v bližini nahajajočo polsko vojsko. Boja v vekšem obsegi ne bilo. Polakom zamerjajo Slovaki, za- kaj so odtrgali en deo Češko- slovaške, gda je Nemčija pritis- kala na Češkoslovaško. Nemci zavzeli Tarnov v Galiciji, Lomzo na se- vri i Ravo pred Varšavov. Lodz se junaško brano proti nemškoj vojski, a je spadno v nemške roke. Ukrajinci v Galiciji se giblejo. Na Polskom, v Galiciji žive več milijonov Ukrajincov ali Ma- lorusov. Med temi i Polaki je vsik- dar nesoglasje. Zdaj ka so Nemci več kak tretino Polske zasedli, so se Ukrajinci začeli gibati i ščejo razkričati svojo samostojno republiko. Če bi v to ravno pri- volila Nemška, ne bi Rusija, ar bi te isto zahtevalo 40 milijonov Ukrajincov v Rusiji. Japonske zahteve. Japonska zahteva, naj se z Kitajske odstranijo vse vojne sile, štere so v Europi v boj zapletene. Radio ne raznaša dostakrat istine. Dognalo se je od vseh strani, da so poročila radia dostakrat nezanesliva. Tak na priliko je v petek 8 sept. po noči javo, da so Nemci zavzeli Varšavo, a v soboto večer je pa javo, da se bližajo Varšavi. V nedelo je jav- leno, da so 6 km. od Varšave. Zato se naj nišče ne prenagli z vervanjom radijskih glasov. Po- čakati trbe, dokeč se točno ne zve, ka se je zgodilo. Tak je radio tüdi javo, da , so se stoti- ne i stotine potnikov vtopile, gda je bio torpediran angleški potniški parnik Athenee, sledkar se je pa zvedilo, da se nišče ne potopo, niti ne vmro od torpe- diranja, samo nekaj ranjeníh je bilo. I teh laži je takši küp, da prek njega niti ne mogoče viditi. Zadosta, niednoga koraka več. S temi rečmi je povelnik polske vojske Smygli Ryzd po- zvao vojaštvo Varšave, da jo brani do zadnje kaple krvi. Nemške čete zavzele Poznanj i Žešow. Od Tarnova na shod so nemške čete zavzete Žešow, štero mesto je na pol poti med Kra- kovom i Lwowom. Sept. 9. so brez borbe zasedle nemške čete Poznanj, ar se Polska vojska pa- šči proti Varšavi, da jo brani. Polaki Krakova tüdi neso branili, ar ne so šteli vničiti starodavne umetnine polskoga kralevskoga mesta. Francozi obkolili Saarbrücken Nemška vojska je štirikrat močnejša na Polskom, kak Pol- ska i Polska je na meji sama ravnina. Zato ne čüdo, če Polaki idejo v redi nazaj za reko Bug, kde se ščejo v boj spüstiti s so- vražnikom. Naj francosko-angle- ška vojska pritegne del nemške vojske z Polske je začela napa- dati na shodi i vdrla v nemško zemlo pa obkolila Saarbrücken, štero mesto so Nemci spraznili. Vekši bojov tü ešče ne bilo, ar je celi kraj podminiran i se ide samo počasi i previdno naprej, ka vojska v zrak ne zleti. Fran- cozi majo že 900 km2 nemške zemle v rokaj. Csáky v Berlini. Vogrski zvünešnji minister grof Csáky je nujno bio pozvani v Berlin. Za zrok se ne ve. Misli se, da zato, ar je Polskoj z Vo- grskoga bilo pomagano. Pomoč ranjencom. Sev. Amerika je poslala 25 jezer dolarov na pomoč ranjen- com, ki so poškodüvani v nem- ško polskom boji. Canada, Irak i Egipt v boji z Nemčijov. Canada, Irak i Egipt so na- povedala bojno Nemčiji. Canada je v Sev. Ameriki, Irak v Ažiji, Egipt pa v Afriki. Varšava se drži. Polaki so odbili nemški na- pad na Varšavo i nemško voj- sko nazaj porinoli. Madjari bežijo z Slovaške. Madjarska menjšina v ve- likih vnožinaj beži iz Slovaške na Vogrsko. Ka je zrok begá, ne znati. Mogoče samo zato, ar se vršijo tam kre meje boji i so v strahi kak vsaki človek za živlenje. NAROČNIKOM! V teh resnih časaj je potrebno, da mate pri rokaj krščanski tisk, šteri vas vodi po ravnoj poti. Zato se držite z obema rokama Novin i je širite. Brez Bože pomoči ne rešitve. Božo pomoč sprosi jedino pot h Kristuši, po šteroj so vas i vas ščejo voditi Novine z M. listom. Ne stopite doli z te poti. Naznanimo vam, da zavolo zmotnjav zdajšnje- ga časa tiskarne ne dobijo na porgo nikših tiskar- skih potrebčin. Vse se mora taki v gotovini plačati. Plača pa tiskarna vse z vašov naročninov. Zato jo prosimo brez odlašanja od vsakoga naročnika do konca septembra, duže se ne počaka. To si naj vsaki naročnik vzeme k srci i spuni svojo dužnost. Zavüpajmo, Bog nas ne bo zapüsto. VREDNIŠTVO I UPRAVA NOVlN V ČRENSOVCIH. Trojna slavnost v Vel. Polani. V nedelo, 10. sept. se je Vel. Polana oblekla svetešnje znotraj i zvünaj. Na stotine lüdi se je spovedalo, prijelo Gospo- dovo telo v svojo düšo j si to okinčilo ž njegovimi jakosti, zvünaj so plahotale zastave, poz- dravlali venci i razveseljavale godbe. 15 letnico obstoja i bla- goslovitev lepoga gasilskoga doma je obhajala polanska ga- silska četa. To je bila glavna slavnost v Polani. Sveto mešo so slüžili na prostom g. Jerič Ivan, dekan, predgali so od pot- rebe vse Kristušove O. Damiš Henrik, frančiškan od Sv. Troji- ce. Med svetov mešov, štere se je vdeležila vnožina naroda z domače i sosednih far, je pod vodstvom g, Balažica, ki je vo- do godbo i pesem, narod pobož- no spevao lepe cerkvene pesmi kak z ednoga grla, na zadnje našo lepo domačo: Marija, ne- beska Kralica. Po sv. meši se je razvio velikanski sprevod gasilcov iz Polane i sosednih far i zbrano- ga naroda k lepomi gasilskomi domi. Toga so g. dekan bla- goslovili z dvorbov g. O. Hen- rika, župnika Halasa i vrednika Novin. Na konci blagoslovitve so g. dekan pohvalili požrtvo- valno delo polanske gasilske čete i povdarili, da Cerkev rada blagoslavla gasilske dome ar so v slüžbi lübezni do bližnjega. Za tem so sledili pozdravi. Lepi nagovor je držao kapetan, g. Taš z Lendave, podpredsed- nik gasilske župe. Za njim je govoro Špilak Štefan, predsed- nik polanske čete, ki je v svo- jem pozdravnom govori omeno, da je v 15 letnom obstoji četa pomagala gasiti pri 12 požaraj v Polani i pri 7 požaraj v so- sednih faraj. Omeno je tüdi lepo prosvetno delo odseka pa keli- kokrat se je zbrao na sestanke v teh 15 letaj. Za njim je govo- ro od slüžbe gasilcov g. Križa- nič, polanski vučiteo, pokroviteo proslave, komi se je predsednik toplo zahvalo za vodstvo pri zi- davi doma, kak tüdi vsem do- brotnikom, ki so pomagali z svojimi dari, svojimi foringami i svojim delom. Gasilska četa je pri g. Ko- kon Štefani pogostila pozvano dühovščino, g. Taša, župane: z Polane, Črensovec, Gaberja, šolske upravitele z obe Polan, z Črensovec, obč. tajnika z Ga- berja i Polane, pokrovitela pros- lave i drüge. Ob 2 se je procesija po- dala k ponovlenomi križi na pokopališče. To je bila drüga slavnost v Polani. Med molitva- mi litanij vseh svetnikov se je procesija stavila pri lepo okm- ičenom križi, šteroga so g. dekan blagoslovili. Med grobi kak lepo se je glasila večno lepa pesem svetniškoga Slomšeka: O kriš na smrtni postelji Prijatelj naš edini, Na grobu pot nam kažeš ti K nebeški domovini. Po blagoslovitvi križa so se vršile popevane litanije, pri šterih je tak milo donela pesem Mariji posvečenih odpopevkov, da je nebeska Mati gotovo v obilnosti blagoslovila svoje čas- tilce i celo polansko faro. Tretja slovesnost v Veliki Polani je bila obisk vizitatora 3. reda sv. frančiška, O. Henri- ka od Sv. Trojice, ki so v večih navukaj polanskim tretjerednikom i vernikom razložil pomen i dužnosti tretjega reda i povabili dobre düše, naj se v obilnom števili prijavijo za tretjired. Po večernicaj so nove priglašence vpregli v sladki jarem sv. Fran- čiška. Bog daj stanovitnost no- vim bratom i sestram. Razgled po. katoličanskom sveti. Vojaške prisege po sveti. V večina državaj vojak prevze- me obvezo vernosti i poslüš- nosti z versko v prisegov. Ta Pri- sega popunoma odgovarja kršč- čanskomi navuki o izvod svetske oblasti, štera izhaja od bože. V Nemčiji se ta prisega etak glasi: Pri Bogi prisegam, da bom vodji nemškoga rajha, Adolfi Hitleri, najvišišemi povelniki vojske iz- kažüvao brezpogojno poslüšnost i da bom kak hraber vojak pri- pravlen vsaki čas dati tüdi živ- lenje za to prisego. — Italijanski vojak pa Prisega: Prisegam Krali i njegovim naslednikom na pres- toli, da bom veren i da bom državne zakone verno zvršavao i vse dužnosti vojaškoga stana podredo sküpnoj blaginji krala i domovine. — Na Nizozemskem: Prisegam vernost kralici, poslüš- nost zakonom i podreditev vo- jaškoj disciplini! Tak mi Bog pomagaj! — Angleški vojak Pri- sega: V imeni Vsemogočnoga prisegam, da bom vdan pod- ložnik Nj. Vel. král. Jurija VL, njegovih dedičov i naslednikov. Prisegam, da bom kak veren vojak pošteno i verno ravnao, vse prijatele brano; i vse zapo- vedi Nj. Veličanstva, njegovij dedičov i naslednikov, kak tüdi generalov, i naprejpostavlenij zvršavao. Tak mi Bog pomagaj 1 — V Franciji I Španiji prisege regrutov ne poznajo. Tam jim visoki oficir razloži vojaške dužnosti, a v Španiji morejo iti mimo dveh prekrižao'!! Zastav. — Ná Japonskom pa vsaki pod- piše list, na šterom so natenko- ma označene vojaške dužnosti. V državi Peru pomaga Vlada pri zgradili bogos- lovja. Država Peru ma 6 milj. katoličanov i samo 1200 dühov- nikov. Zato so se odločili zidati bogoslovje. Po celoj državi so zbirali prispevke; a ar jih je bilo premalo, se je držáva odločila, da Zidanje podpre i dovrši. 2 N O V I N E 17. septembra 1939. Nedela po Risalaj šestnajseta. Tisti čas, gda bi notri šo Jezuš vu hižo nikoga Farizeušov poglavnika v soboto jest krüha; oni so kebzüvali na njega. I ovo niki človik vu vodenom betegi bodoči bio je pred njim. I od- govoreči Jezuš je pravo vu pravdi vučenim, i Farizeušom govore- či: jeli je slobodno v soboto vra- čiti? oni so pa mučali.On ga je pa prijao, zvračo ga je, i odpü- sto. I odgovoreči je njim pravo: Šteroga med vami somar, ali jünec v stüdenec spadne; i ne potegne ga vö taki den sobotni? i nej so mogli na eta odgovo- riti njemi. Pravo je pa i tim po- zvanim priliko, videvši, kakda bi prednja mesta zbirali, govoreči njim: gda boš pozvani na go- stüvanje. ne sedi si na prednje mesto: da morebiti je preštima- nješi od tebe pozvani od njega, i pridoči on, ki je tebe i njega pozvao, povej tebi: daj etomi mes- to, i teda moreš s sramotov zad- nje mesto držati. Nego gda boš pozvani, idi i sedi si na zadnje mesto; naj, gda pride, ki te je pozvao, povej tebi: prijateo, idi više gori. Teda bode tebi dika pred sedečimi s tebom navküpe. Ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se: i ki se ponizi, zvisi se. (Luk. XIV. 1—12.) * Tisti čas je Gospod prišeo v hižo ednoga izmed najvekših farizejov. Znao je, da so njemi tej lüdje sovražni, znao, da ga samo zato vabijo, da bi ga opa- züvali i najšli na njem kaj za ovadbo. Ali Gospod potrpi, čaka pa išče, kak „kvočka zbira piš- čance pod peroti.ˮ Istina, zme- rom je bliže čas, gda teh fari- zejov ne bo več iskao. Da niti te farizej, ki ga je povabo, ne bio njegov prijateo, je razvidno iz toga, da evangelij njegovoga imena ne pove. Imena lüdi. ki so ne zapisani pri Bogi v knigi živlenja, navadno tüdi evangelij zamuči. Pa kak si dostakrat bo- žni lüdje iščejo pomočnike, po- iskao si je tüdi te farizej svoje prijatele, ki naj Gospoda zdaj opazüjejo, da ga potem več vküp odidejo ovadit oblastem. Evangelij pravi od Gospo- da, da je šo v hižo farizejov „jest krühˮ. Farizej ga je pova- bo na obed, a verjetno je, da zveličar ne šteo drügo jesti kak krüh, da bi nam dao zgled, kak se naj shajamo k dobrim delom ne pa da zadostimo svojim niz- kim želam. Bio je tam nevolen betež- nik. Najbrž so ga farizeji sami naročili. V nespametnom mišlenji sobotne zapovedi so prepovedali tüdi zdravnikom po sobotah vra- čiti. Zdaj so tak šteli Gospoda zatožiti, da njihove sobotne za- povedi, za štero so pravili, ka je boža, ne drži. Zveličiteo pa je Poznao njihove misli. Iznena- dio je s pitanjom: „Ali se sme v soboto ozdraviti?ˮ Preplašeni so se farizeji pogledali. Bili so razkrinkani! Zveličar pa je pre- jeo betežnika pa ozdravo brez pogleda na farizeje, ki so se de- lali, kak da se pohüjšavajo za- volo dobroga dela. Vodenični betežnik nam je podoba grešnika, posebno vidi- mo v njem skopoga bogataša. Kelko bole se napunjavle takši betežnik z vlagov, tem vekša nje- mi prihaja žeja. Tak se godi tüdi skopači. Kelko več se njemi na- bira bogastvo, šteroga ne obrača na dobro, bole ga mantra po- želenje po novom. Grešnika primerja Zveličar z živaljov, ki je štela piti, pa je spadnola v stüdenec, gde ma do- sta vode, pa bo itak v njoj po- ginola, če joj što ne pride na pomoč. Vodo v stüdenci je Gospod tüdi pri stüdenci kre Sihema primerjao z vžitkom, šteroga išče grešna düša pa zajemle v zadosti- tev svojih žel iz temne globine. „Što pije od te vode, je znova žeden,ˮ je djao Gospod Samarijanki. Grešnik pa je spo- doben nespametnoj živali, ki se je v stüdenec vrgla. v Nastop mladine v Črensovcih. Člani FO. ino DK. nastopijo v nedelo, 17. sept po večernici na sejmišči pri cerkvi. Lübitelje mla- dine vableni vsi. Marija veliko znamenje. Misli na Malo mešo i njeno osmino. „In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem in pod njenim nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezdˮ. (Apocap.12 1.) Krasna, simbolična primera, ki se naravnost čüdovito da pre- nesti na krono vsega stvarstva, na Bogorodico, Brezmadežno,ide- alno popolno podobo, plemeni- tega človeškega bitja, ki je so- delovala pri odrešenju in pri ob- novitvi ter povzdigi vsega člo- veštva. Njena beseda „fiat“ — naj se zgodi, je najvažnejšega po- mena. Vidim Te v tisoč podobah Marija vso Ijubko, toda nobena ni tá ka in Te táku ne predstav- lja. kakršno si Te zamišla moja duša — prosi starodavni pesnik. Cerkev ne sveti rojstva sve- tnikov, ampak sveti dan njihove smrti, ker je njih smrtni dan, dan njihovega rojstva za resnično ži- vljenje v nebesih, »kjer jim sije lepše sonceˮ kakor poje pesem. Zato cerkev imenuje smrt svet- nikov „dies natalisˮ — rojstni dan. Katoliki ne obhajamo toliko rojstnega dne slavnostno, pač pa godovno, ker smo pri krstu, ko smo prejeli ime, postali šele ro- jeni za novo življenje, ki ga bo- mo živeli za nebesa. Pri Mariji (tudi pri sv. Jan. Krstitelu in pri Zveličarju) je pa izjema. Kot Bogorodica je bila spočeta čista in rojena čista in ni nikoli robovala peklu. Zato je že nje tojstni dan vreden veselja in svetešnjega slavja. Kakor so se vsi svetki Bo- gorodice razvili na vshodu in prenesli na zapad, tako tudi sve- tek — Male meše — rojstva. Nekateri zgodovinopisci mi- slijo, da je začetek tega svetka že v III. ali v IV. stoleti u. Pra- vijo, da razne homilije — raz- lago — slavnostni govori za ta svetek, nosijo iména cerkvenih očetov, ki so živeli v III oziroma v IV. stol., kakor nam o njih po- ročajo točasni zgodovinski viri. Drugi so mnenja, da to ne drži, ker so te homilije po večini „apocrifi* — to je podignjene ljudem, ki jih v resnici niso go- vorili oziroma pisali. Menijo to- rej ti diugi, da je svetek poz- nejšega datuma. Vsekakor ne moremo s popolno gotovostjo nobeno mnenje sprejeti. Trulan- ski cerkveni zbor I. 692, svetek M. rojstva že omenja kot poprej ustanovljenega in vpeljanega. Ca- rigrajski cerkveni koledar iz VIII. stol. ta svetek že beleži. (Nilles S. J. Kol. Man. u. eccl. 15, avg. pag. 272.) Anastazij bibliotekar omenja v Lib. Pont., da je papež Sergij I. (687—701) vpeljal za ta dan procesijo, ne govori pa nič, da bi šele ustanovi! svetek. Zato smelo rečemo, da ga je Rim za tega papeža že pozna!. V zbirki „Gelasianumˮ in „Gregorianumˮ je svetek zabeležen. Pri spovedu svetkov v rimski škofiji za škofa Sonata (614—631) je svetek ome- njen. Torej so ga vGaliji v VU. stol. že svetili. Orleanski škof Gantier ga je v IX. stol. uvrstil med prvo- razredne svetke. V X. XI. stol. je na zapadu že zelo razširjen. Dali se je Marija rodila 8. sept. to bo teško kdo dokazal. Pisec Durando pripovedüje v svo- jem delu »Rationale", da je neki Pobožen mož več let v noči na 8. sept. slišal angeljsko petje. Nekoč, ko je za razmišljal, mu je bilo objavljeno, da se petje glasi radi tega vedno v tej noči, ker je v tej noči bila rojena Ma- rija. To je Seveda pobožna le- genda. Možno pa je, da je bilo v prvi dobi krščanstva kaka tra- dicija — ustno izročilo, ki je Marijino rojstvo datirala na dan 8. sept. Mogoče je tudi, da so na vshodu zato določili 8. sept, ker je 1. sept. v Vl. in VU. stol. velja! kot začetek cerkvenega leta. Dokaza za mnenje ni. Got- sko-Galikanski koledar iz VIU. in IX. stol. kakor tudi luksejski koledar' (Luxellil) tega svetke ná omenjata. Tudi Toledski iz X. stol. ne, kar je znak, da se je v Španiji in južni Franciji svetek pozno vpeljal. V neki starinski knjigi, ki je bržkone imela nas- lov „Spoštovalci sv. Genofeveˮ, se nahaja koledar, v katerem je svetek datiran 9. sept. ne 8. ga. Osmina po svetku je po Du- randu nastala na sledeči način: Ko so po smrti Gregorja IX. 1. 1245. volili novega papeža, se niso mogli odločiti za nasled- nika. Težave je povzročil cesar Friderik II., ki se je vmešava! v volitve. Volilci so se zatekli te- daj pod Marijino okrilje in ji obljübili, ako srečno izpadajo zadevne volitve, da ustanove os- mino po rojstvu. Volitve so po- tem res izoadle dobro in je bil Izvoljen Celestin IV. ki je umrl po 19 dnevni vladi, sledü mu je Lovrenc IV, ki je res osmino vpeljal. Pred 1. 1245 osmina ni nikjer zabeležena. (Durando Rat. de dic. off) Tudi evangelij ni bil isti kakor je danes na svetek, brali so evangelij kako je Jezus obiskal Marto in Marijo (Pass. Reg. 193. iz XIII. stol.) Vshodna cerkev poje na predsvetek odlomek iz Stare Za- veze o Jakobovi lestvici, o zapr- tih vratih in devicah, o hiši, ki si jo je postavila božja Modrost. Evangelij pri zornih molitvah je o obisku Marije pri Elizabeti. Mašni evangelij in berilo sta ista ko na Vnebovzetje. V Carigradu so v Srednjem veku na dan Ma- rijinega rojstva vedno imeli letni kocil-zbor in to v cerkvi Holko- pratija. Ta dan je bil cesar sve- čano spremljan na ta zbor in odtod v samostan Libis. Jeruza- iemski patriarh še dandanes vsa- ko leto na dan 8. sept. slovesno mašuje na Marijinem grobu v Getzemani. Vshodni menihi (re- dovniki puščavniki) smejo ta dan zaužiti ribjo pečenko — „Katá- lüzis Shtionˮ. V Kijevu so pred revolucijo zelo slovesno svetili ta dan kot svetek kijevske Bogorodice. Na- rod je nazival ta svetek, dan „Magie Soheˮ — svete Modro- sti, ker kijevska Marijina slika — Ikona — drži v naročju božje dete, ki je modrost Boga očeta, Združeni Armenci (ki so se pod- vrgli rimski cerkveni oblasti) v starejših koledarjih ne poznajo tega svetka, šele pod vplivom grške cerkve so vpelali ta sve- tek Obenem z Brezmadežno. (Nilles. S. J. Kat. Man. utrius. eccl. tom. II. p 600). Pa kljub grškemu vplivu armenska cerkev ni svetila na isti dan, šele v no- vejši dobi ga sveti po vzhodnem obredu in na dan 8. sept. kakor Zapadna cerkev. Rous Štefan. Ravnitelstvo za organizacijo prehrane. V krili kmetijskoga minis- terstva se je nastavilo ravnitel- stvo, ki bo skrbelo za prehrano lüdi i živine v državi. Ravnitel- stvo ma pet oddelkov: 1. za štatistiko, 2. za človečo i Živin- sko hrano. 3 za poledelsko in- dustrijo, 4. za delavno moč i 5. za poučavanje i preiskavanje. S tem se šče zatreti vsaka špe- kulacije pri küpili i odaji kmeč- kih pridelkov. Ta špekulacija je že dozdáj dosegnola, da je od države določena cena pšenice v zneski 165 Din. znižana na 145 Din. Špekulanti bi jo fal küpili i drago sledkar odavali. Odredba od izplačüvanja vlog Pri zaščiteno hranilnicaj se stare vloge izplačüjejo kak do- zdáj. Za nove vloge je pa vláda izdala sledečo odredbo: Do 5000 Din. se morejo taki izplačati, od 5 do 20 jezero din. po ednome- sečnoj odpovedi, od 20 do 50 jezer din. po trimesečnoj odpo- vedi. če odpovedane svote vla- gateo včasi ne zdigne, kak je rok poteko, jo gdasteč lejko zdigne. Če se ma kakša zidina dokončati. se nova Vloga móra taki izplačati do 50 000 D. - Narodna banka bo mesečno zahtevale podatke od pe- neznih zavodov i tej so njej dužni te poslati. Če bi se šteri Penezni zavod pregrešo proti predpisom odredbe, se kaštiga z polmilijo- nom din. plačila i minister njemi lejko vzeme pravico za Spreje- manje Vlog. Ki pa bo vlagao pe- neze po 7. sept. 1.1939 te je lejko zdigne, gda je šče. Je to bojna živcov? Gda so se Angleži pogajali z Hitlerom, da ne bi nastala boj- na, so obdržali mirno krvi pra- vili, da je to bojna živcov. Toje, mirno čakajmo boj. 1 so ga mirno čakali i ešče dnes so mirni. Z angleškim mirnim srcom mečejo z aeroplanov na milijone letakov za nemški narod. Se zna, ka ti letaki ne škodijo Nemcom nikaj, kak nikaj ne hasnijo ne Franco- zom, še menje pa Polákom. — Mi pa pravimo, da je ta bojna ne bojna živcov, nego bojna na- čel, bojna krščanskoga mišlenja i protikrščánskoga. Zmagao bo Kristuš. Gda? Nevemo. Kak? Ne- vemo. Gotovo pa Znamo, da bo, ar je On to jasno naprej povedao: Vrata peklenska Cerkve njegove nikdar ne premorejo. 50 jezer dobrovolcov, Polakov, Čehov, Slovakov i Ame- rikancov se' je nabralo v Ame- riki, ki idejo Polskoj na pomoč Matija Balažic: ■ Na križopotji živlenja. Premislo je tüdi to i kak njemi je tüdi plivanoš pravo, kak žmetna pa odgovorna je ta slüž- ba. Negda so se jako za njo potegüvali. Dnes ne več tak. Tisti časi so minoli. Svet z brez- verskim mišlenjom je strahotno naraseo i ves divji srd po vsem sveti je naperjeni ravno proti tem delavcom božih dobrot. Ne Čüdno, ve se borijo v prvih ren- daj tiste vojske, štera ma za zastavo kriš Postati v tom časi dühovnik, kak njemi je pravo plivanoš, gda se mehka, bliža- joča novomešniška pesem spre- vrže v žgéčo, v Srcé rezajočo pesem: dol s popami, v krej ž njimi I Pa nazlük tomi, ki se opri- me té poti, tisti ne iščelehkoga živlenja, liki ščé prinašali lüstvi križanoga Kristuša. Bio pa je tüdi osvedočeni, da tej lüdje, ki so v svojem jedri verni, vsikdar poštüjejo pravoga dühovnika i so zadosta zreli, da znajo soditi po zdravoj pameti. Ne, on se nikdar ne bojao stopiti na to pot. To je tüdi bio sen njegove mladosti. Gda je živo med temi lüdmi, se je od- ločo, da vprežé svoje moči v to, da bar nekelko ponüdi močno oporo lüdem v tom živlenji. Največ dobroga more napraviti samo dühovnik, ki najbole poz- na düševne pa telovne nevole lüdi. I kakoli človek napravi dobroga za lüdstvo, to njemi vedri tiste dneve, gda se že nje- govo živlenje nagible k zatoni. Vse drügo razpihne pa raznesé veter na vse kraje brezi sleda. Takše delo, zvišeno nad malimi, sebičnimi želami, je vredno živlenja ... Vesélo si je sfüčkavao nek- šo pesem, kda se je bližao proti hižam. Maline kre ceste pa ces- tni drogovje so bežali mimo njega. Bio je tüdi srečen. jVe s tem osreči tüdi svojo mater pa očo, šteriva je lübo z vsem ža- rom svojega mladoga srca, tak- šna, kakšiva sta bilá: mater vdano pa z mehkim, rahločütnjm srcom, očo na zvüna trdoga, a dobroga pa skrbnoga. Čeravno je včasih znala njegova trda pes- nica vdariti po stoli, je vsikdar bila v tom tüdi lübezen. Ta ma- terna pa očina lübezen je bila dobra, kak téčen krűh, topla kak sunce, a žmetna kak olóv. Nikaj dobroga sta ne mela od živlenja, same skrbi z decóv, ki so eden za drügim prihajali na svet, i delala sta, se mantrala, da ne bi trbelo ni ednomi Stradati krűha. Zato jiva je lübo i čüto je, da ga tüdi njeva lübita, čeravno sta ne mela navado to kazati na zvüna. Vesele vole se je stavo pred hižov i prislono potáč na late. Na stubaj so si deca prala nogé i ravno dokončala večerno molitev: »Daj nam Bog eden srečen, dober večer, mir boži, mir krščanski, edno lübo lejko noč, od Boga pomoč. Amen." Po stubaj je trepetao pa plesao blesk ognja z ognjišča, gde je stala mati i kühala. Niš- če ne znao tak kühati kak mati. Vsikdar je bôši kraj v skledi obrnola proji njemi, gda so se- deli pri stoli i jeli. Stopo je skoz odprete dveri k njoj. Gda ga je vidila tak ve- seloga, se njoj je v düšnoj bo- lečim porodiš: Draži me. „Dugo si hodoˮ, njemi je pravila mati i se obrnola k nje- mi, gda je ravno začnola precejati iz dojáče* mleko v dugi lonec**. „Plivanoš so me zadržali.ˮ „Samo okoli hodiš, vsikdar si na cesti, nikdar se ne staviš doma, da bi si kaj pogučala s te- bov,ˮ njemi je naráhi vrgla v oči. „Povejte mati, vas kaj teži?ˮ je pravo Janček, kak da bi čüto, da njoj leži žmetno pitanje na srci. „Janček, Janček,ˮ je stiha zdehnola mati, ne da bi odmek- nola pogled od cedila, gde se je perilo mleko: „Lepo nama z očom delaš. Vsi drügi, cela ves prle zna pa Zvedi za vse, ka de- laš, pa gde hodiš, samo do naj pridejo vsi tej glasi najnazadnje.ˮ „Mati, ka naj to pomeni?ˮ se je prestrašo Janček i prvejše vese- 1je njemi je preminolo z obraza. »Je trbelo za to tak dugih let pritrgavanja pa stradanja,, da nam zdaj obrneš hrbet? Sramota pa žalost me spravla v grob. Dobro znaš, kak se mantrámo, da bi nam bar nekelko ô šlo, sam vidiš, da si ne sam, da so pred tebov trijé i za tebov štirje, štere vse trbé obleči pa nahraniti. Zdaj pa bi nas tak nehao,ˮ je pravila mati nekam tužno i si globoko zdehnola. * Dojnica, ** Pisker. 17. septembra 1939 NOVINE 3 MISIJONSKA POROČILA Prečastiti gospod Klekl! Sveta Kongregacija de Propaganda Fide me je z dekretom dne 14. junija imenovala in pozdignila za Apostolskega Admi- nistratorja za celo Apostolsko Prefekturo Chaotung, kjer dela- jejo naše Šolske Sestre iz Slovenske Bistrice. Moje vstoličenje se je vršilo v nedeljo na praznik Marijinega Obiskovanja in res se mi je zdelo, da je Marija obiskala svojega najbolj nevrednega sina iz naše male in tako srmašne prekmurske krajine. O da bi le me pogosti s svojim varstvom in pomočjo obiskovao in mi pomagala v vodstvu tega misijona, katerega vso breme sedaj leži na mojih ramah. Velika je odgovornost i pred Bogom i pred Sveto Stolico in zato potrebujem mnoge njene pomoči. Prečastiti gospod, Priporočam se vam v vaše svete molitve in dajte me še drugim pobožnim osebam priporočiti v molitve, da bi tako res z božjo pomočjo mogel kaj dobrega storiti za ta narod. Koncem julija bomo sestavili štatistiko dela in vam bom poslal v pregled tudi eno kopijo. Vas zelo lepo in udano pozdravljam in vam ostanem ved- no globoko hvaležen za vso vašo duševno vzgojo kot nekdanji moj düševni pastir. Spominajoč se vas zvesto med sveto darü- vao vam ostanem ponižno vdani v Presvetem Srcu Jezusa in Marije Brežmadežne Jožef Kerec, S. S. Apostolski Administrator za Chaotung Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za tretjired sv. Frančiška je to nedelo, 17. sept. v Črensovcih po večernici. Te den se obhaja veliki god sv. Frančiska, najmre vtisnenje Go- spodovih peterih ran vu vernoga slugo telo. Po navuki vesolna odveza. Smrt nam poznanoga mi- sijonara. V Celji so mirno zas- pali v Gospodi Preminoči tjeden Preč. g. Selič Matjaš, misijonar drüžbe sv. Vincencija Pavelskoga. Pokojni so misijonarili tüdi v Slov. Krajini i vnoge düše oči- stili i potolažili pri sv. misijoni i tüdi v Celji, kam so naši prle radi romali. Naj njim dober Je- zuš plača vse trüde za rešenje düš doprinešene. V molitev naših naročnikov zročimo pokojnoga. Brezovica. Pri nas so g. dekan Jerič Ivan, v nedelo po- poldnevi blagoslovili križ Bog njim povrni dobroto. Sožalje z daljne Kitajske je poslao mil. g. Kerec Jožef, apostolski administrator svojemi brati, Števani, ob priliki smrti njegove žene Roze. V pismi ome- nja, da nosi škofovska znamenja i vrši dužnosti pune slüžbe. Z lübeznostjov se spomina svoje stare matere, roda i kraja, kam ga vleče srce. Odlikovani so: Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Anton Farčnik, okr. načelnik v Ljutomeri, z redom sv. Save IV. stopnje dr. Franc Bratina, okr. načelnik v M. Soboti, z re- dom Jugoslovanske krone V. sto- pnje Törnar Štefan, predstojnik mestne policije v Celji, z redom sv. Save V. stopnje Miloš Gra- brijan, okr. načelnik v Lendavi, Flegar Janoš, župan na Tišini i Hodošček Ludvik, župan v Bo- doncih, Glavač Martin, župan v Beltincih i Trajbar Ludvik, žu- pan v Dobrovniki. Čestitamo. Zastrupila se je neka žen- ska v Mostjaj. Starejša dovica je mela razmerje z nekim deč- kom, ki jo je pa povrgeo. V ža- losti se je štela dvakrat obesiti, pa so njej preprečili djanje drügi, zdaj je pa spila arzenik pa bila tisti den mrtva. Kam pela nečistost! Poštnina je dragša za 50 par pri vsakoj poštnoj pošilali od 15. do 22. septembra. Teh '50 par ide na Rdeči Križ. Gomilica. Na Malo mešo so nas zapüstili naš šolski up- raviteo g. Rakoci Janoš. Duga leta so vzgajali našo deco. Celi 35 let so se mantrali z nami. Malo je že v Gomilicaj lüdi. šte- rim so nej oni v cepili prve na- vuke šolske vučenosti. Lüdje so jih radi meli. Ve so pa tüdi znali vsakšemi dati lepi tanač. Želej- mo njim, da bi se v Martjancaj, kama so šli po svojij 37 letaj naporne slüžbe vživat pokoj, srečnoga počütili kak dozdaj tü med nami. Žmetno so se lo- čili od nas, posebno gospa, ve so pa tüdi bili jako prilübleni pri vsej. Bili so vsem, posebno pa betežnikom, v pomoč ino to- lažbo. Zato žalüjemo za njimi vsi. Želejmo njim vso srečo v novom kraji. — Gomiličanci. Velika nesreča. Na Ptuj- skoj cesti, ki vodi iz Ptuja proti Ljutomeri, se je dogodila 4. t. m. ob 9. vöri večer velika nesreča. Na velikom klanci i ovinki pri Sv. Tomaži je z vsov silov to- vorni avtomobil, ki je last gg. Žižka—Rousa iz Ivanec, zaleto v neko hišo kre ceste. Šofirao je Nežič Janoš iz Ivanec. V njem so se vozile 3 osebe. Med njimi tüdi lastnik automobila g. Rous Jožef, ki je dobo poškodbe na levoj roki i na nogi i samo za vlas falilo, da ne najšao smrt. Delavec Gabor Alojz je dobo poškodbe na roki, šofir pa je odneso srečne pete. Veš obvü- pan šofir je proso Rousa, naj ga strli, potom pa skočo na mo- torno kolo i odküro proji domi. Škoda je precejšnja. Gda mil. g. Kerec Jožefi iz srca Čestitamo, ka je dosegno visoko čast apoštolskoga administratora, prosimo vse naše naročnike, naj se sina Slov. Krajine, kak prosi, gostokrat spominajo v svojih molitvaj. Lendava. Pod vodstvom g. kaplana Gjörköša je lepo število lendavskih farnikov obiskalo sept. 10 romarske mesto Marija Lovret v Medjimurji. — G. plebanoš Ba- kan so se srečno i okrepčeni vr- noli med svoje ovce iz počivališča na Goričkom. — Kantorsko slüž- bo je začasno, do volitev novoga kantora, prevzeo g. Szép Janoš, vučiteo v pok. i bivši kantor.— Na Malo mešo je do sto nedužne dečice pristopilo k sv. obhajili, štera je vpisana v Marijin Vrtec, ki ga vodi g. kaplan Gjörköš. Dittrichov kino pogoro v Soboti. Sept. 11. po dnevi je za- čelo goreti v Dittrichovom kini v Soboti. Zgorelo je znotraj v dvo- rani, a na streho ne prišo ogenj, ar so sobočki i okoliški gasilci hitro pogasili ogenj i nevarnost odstranili. Med našimi sezonskimi delavci v Jugoslaviji. V Bački. Preko Subotice — iz Čoke — v Novi Vrbas. Zopet se us- tavim v Subotici. Spomni sem se namreč, da je tu za gvardi- jana Sobočanec o. Klement Ve- ren, ki je šest let bil dušni pas- tir med prekmurskimi izseljenci v Ameriki. Zelo prijazen in do- ber gospod. Veliko zanimivega zna povedati o svojem delovanju v Zdrüženih državah. V lepi prek- murščini pripoveduje, da bi ga človek poslušal dolgo. Pa saj! O deželi pripovedüje, kjer sem preživel sedem let svoje zlate mladosti. Deseti junij. Sem gost No- vega Vrbasa. Raztegnjeno mesto in zelo lepo urejeno. Tu je ver- ski in narodni Babilon. Grem mimo luteranske in kalvinske cerkvi, sta skupaj kot dve Sestri. Pred prvo stoji Luter in z mo- gočno roko kaže na Odprto Sveto pismo. Javim se pri kat. g, žup- niku. Zelo lepo me sprejme. Z vozom se odpeljem v sladkorno tovarno, oddaljeno kakih 6 km. Na seznamu imam, da je tu 57 delavcev. Oglasim se v upravi in pri delavcih in zdaj sem prepri- čan, da bo jütri — v nedeljo — prišlo najmanj do 40 delavcev ob 8 uri k sv. maši in se bomo potem za spomin še fotografirali. Popoldne potujem z auto- busom do Kucure in od tam z mladim, zelo delavnim župnikom Vlaovičem do Torže. Hočem ob- vestiti delavce, da jih drugi dan popoldne obiščem in bom imel na nje primeren nagovor. Ugo- toviva kaj hitro, da delavcev ni v Torži, ampak so daleč zunaj na salaših. Torej k njim. A kako? Peš ne bi šlo. Stopiva na pošto in g. župnik v dobri veri tele- fonira na Kosančič, češ da bova dobila od tam voznika. A od- govor je ta, da upravnika ni do- ma in da voza ne morejo pos- lati. Gotovo je to kak podurad- nik, ki odgovarja, si tolmačiva. Izposodiva si pri dobri družini kolesa in hajdi po debelem pra- hu ob kanalu na Kosančič, kjer naju bo kmalu zelo vljudno spre- jel g. upravnik in bo neki drugi gospod, ki se trenutno v sobi mudi, v lahni zadregi takoj od- šel ven. Povedal bom namreč namen svojega prihoda, da bi rad jutri popoldne v tukajšnji šoli imel nauk za prekmurske delavce na Kosančiču in na bli- žnjih salaših. Z veseljem bo g. upravnik pristal na to in sam ponudil voz, ki me bo potem ob 1 uri popoldne v nedeljo po- čakal v Torži. Pozno zvečer se vrnem na- zaj v Novi Vrbas. G. župnik mi pravi, da je sam pismeno na- prosil g. upravnika v sladkomi tovarni, da pošlje jütri delavce v cerkev. No, jütri bo spet šlo vse po sreči, si mislim in sladko zaspim. Lepo in jasno jutro. Zgo- daj zjutraj čakam „duge i kratke, pa nikoga od niked nejˮ. Si lah- ko mislite, s kakimi občutki sem maševal... Po sv. daritvi si na- jamem voznika in takoj k delav- cem. Mislil sem si, če oni niso sem prišli, pa pojdem jaz k njim. Vse sem dobil doma, se z njimi lepo pozdravil in pogovori!. In tudi to je nekaj ! Plemeniti ideal in njegov pomen v življenju. Že Göthe je dejal: „Bodočnost je vedno hvaležna, seda- njost pa nehvaležna.ˮ Te vrstice so namenjene našemu sloven- skom, katoliško mislečemu, mlademu inteligenčnemu naraščaja ki bo moral prehoditi marsikatero težavo razuma, volje in srca. Plemenito mislečemu mlademu rodu, ki ga čaka upopolna nada lepših časov. Velik ideolog, Kerer, nanaša nemški katol. mladini sledeče: „Plemenita mladina, goji v sebi velike ideale, kajti ti edina še moraš računati na lepše čase! Družina, občina, cerkev in država, kakor tudi vse človeštvo polagajo svoje nade vate.ˮ Idealizem in preudaren optimizem je v vsakem času in v vseh stoletjih rešitev človeštva. Mnogi mladi ljudje zgodaj stopajo v boj vsakdanjih skrb! in ko bi morali biti najbolj sposobni za boj, postanejo utrujeni. Naš študent, lahko rečem, vsak to pre- iskusi in dožive. Ti naj se ne ustrašijo, ampak naj navdüšeno naberejo nove sile in moči, da nadaljüjejo in se pripravljajo za delo doma in poklic, ki ga žele doseči. Nemški casar Viljem I. je še na smrtni postelji kriknil: „Nimamo časa biti utrujeni !ˮ Rimski cesar, Septimij Sever je umirajoč naročal legijam: „Laboremus !” Najvišja kulturna posest in dobro, je delo, pridno delo. Imeti ideal in delati idealno. Če bomo stremeli delati iz ideala, se nam ne bo treba bati, da bi nam na grobn napisali ko cesarju Jožefu II.: „Tu počiva neko, ki v svojem udejstvovanju ni imel uspehov.ˮ 2.) Kakor geniji se prikazujejo na svetu posamezni ljudje, ki so imeli to srečo, da jih je sreča obdarila s tem, da niso doživljali nobene düševne krize. Največ inteligentov pa doživlja krizo duha. To pa ne radi tega, ker se niso poglobili v velika vprašanja, ki obstojajo v življenju in v duši, ampak samo nas- protno radi tega, ker so vprašanja vzeli v pretres in jih prouče- vali, pa niso vsega doumeli. Resno mislečega človeka življenje je življenje globin. Srečen, kdor ima jasne nazore o življenju ! Velika vprašanja: Bog, vera, duša, večnost, so mu polnost in vsebina življenja. Tak človek je utrjen in njegovo udejstvo- vanje je mirno na zunaj in znotraj v ravnotežju, ki se spopol- nüje. Tem bi rekli, da so klaslčno dovršeni íjudje. Svet, ki misli površno, jih niti ne opazi, ampak jih obide, oni so skriti zakladi zanj. Le resni poznavalci velikanov duha jih za- pazilo in jih pravilno cenijo. So pa tudi nasprotno množični ljudje, ki se sicer smatrajo za inteligentne, a se niso nikoli po- globili v svojem življenju v velika vprašanja. Taki površni pol- inteligenti, ki niti v fundamentalna vprašanjih niso podkovani, navadno nájveč besedujejo in kakor piš lahno prejdejo velika vprašanja z negacijo. „Brezskrbno kakor, da so v ladjici na plitki vodi, jadrajo dalje in se ne boje pogina. Nikoli ne vpe- šajo: oj, prijatelj popotnik, ali mi veš povedati kam greš, čemu živiš, kako je tvoj namen in cilj na zemlji, ter pomen trplenja in skrbi? Smo li podobni deževni kaplji, ki nastane iz hlapov in hladu in ko pade v prah, se zgubi? Kaj je človek, odkod je in kam gre? Kdo vlada z našo voljo in kdo biva tam gori nad sivo modrino in ravna z vesoljstvom?ˮ (Weber, Dreizehnlinden). Vsem tem vprašanjem se izogiblejo površni duhovi in padajo v duševno zamotanost in temo. Pa vendar mora vsak resen in- teligent odkrito odgovoriti na ta vprašanja. (Dalje). „Ne razmim vas, mati, da mi to ravno zdaj sponašate? Sam vam bio gda nezahvalen?ˮ „To ravno nemrem pra- viti, ali domo mi hodijo pravit, da nekaj drügoga kanišˮ postati, kak si vsi želemo.ˮ „Što to pravi?ˮ jo je za- čüdeno pitao Janček. „Nekša ženska je negdi pozvedila.ˮ Že znam, što drügi bi bio, kak Salajova Manka. I vi njoj verjete? Ste jo ne znali obšáliti? Meni naj bi pravila! Bi jo že tak zavrno, da me nikdar ne bi pozabila.ˮ Jančeki se je povr- nola nekelko dobra vola. „Ona je samo to pravila, ka je zvedila po seli*,ˮ jo je skušala braniti mati. „Zakaj pa meni toga ne pové i ne pride te k nam, gda sam jaz domá? Samo za hrbtom si zmišlavle takše reči, v obraz mi pa nikdar ne vüpa povedati. Bi joj že jaz nametao, da nikdar več ne bi mela skomin se vti- kati po nepotrebnom v našo hižo!ˮ Janček je vido, kak se je bridka skrb zajedala v materino düšo i zato se je trüdo, da bi njoj zbio takše misli z glavé. „Salajova Manka je samo nevoščéna Sobočanovoj Liziki, nikaj drügoga, zato bi rada raz- drla mir v našoj hiži. Bodite čedni !ˮ * Namerava^ *• Vesi. „Ti bodi čeden, ti,ˮ se je zasekao pri zadnjih rečáj oča zmes, šteri je s trdim stopájom stopo v kühnjo, da nam ne boš nakopavao na glavo takšo sra- moto pa žalost. Zato sam se telko zadužavao, da si nas pri- tirao do roba i nas zdaj püstiš, da zletimo v prepad. Drügi se nam bodo smejali, rekši, tak jim trbe, zakaj pa rivle sirmak sina v šolo, gda si šče niti pošteno- ga obleča nemre küpiti. Če mi pa to napraviš, Janček, te ne pripoznam več za svojega sina ! Idi po sveti, kama znaš i ne zovi me več za očo!ˮ Čemérí, sra- mota pa strah, vse se je mešalo v teh rečáj. Jančeka je zmešalo vse to. Nikdar šče ne vido očo takšega. „Oča, mi morete praviti, da sam jaz gda pravo, da se ognem dühovniškomi pozvánji i si ze- berém drügo pot?ˮ „Meni si toga ne pravo. Pa drügi pravijo, da maš drüge mühe v glavi.ˮ „Što drügi?ˮ „Cela ves.ˮ „Kak pa, cela ves,ˮ se je bridko nasmejno Janček. „Neg- di si nešče nekaj zmisli pa pra- vijo, da cela ves guči od toga. Ali je kaj istine na tom, se pa níšče ne spitavle. „Vi pa, mati,ˮ se je obrno k materi, „gda vam štera kaj takšega pride pravit, joj pokažite, gde so dveri, če si sama na njé ne zmisli.ˮ Oča se je nekelko pomiro. Scela pa njemi je li ne vervao. „Ka te kaniš biti,ˮ je pitao oča z glasom, šteri je ešče tre- petao od naglih čemérov. »To kak vsikdar." „Te pa li ona kriva, zakaj te zapelale. Jaz joj že streskam svoje, da me nikdar ne pozabi, če indri ne pa v nedelo pred cerkvijov, gda bo čülo največ lüdi,ˮ je páli zavrelo v oči. »Samo ne prenagli se," ga je zdaj prosila mati, »da ne na- praviš kakše svaje." „Samo njo nikaj ne krivce,ˮ je dobo zdaj tüdi Janček bat- rivnost. „Če jé kaj takšega, ka bi me bilo sram pred lüdmi, vzemem jaz na sébe. Njo pa nehájte pri miri!ˮ Oča nikaj ne pravo. Obrno se je, si nekaj zmuvo i s trdim stopajom odišeo v štalo. Tihota je bila za časek v kühnji. Samo plamen na ognjišči je veselo prasketao nad šibjom. Mati pa sin sta bila zatopleniva v svoje misli. „Da bi se jezik posüšo tis- toj ženski, štera nosi takše va- lištre okoli i rüši drüžinski mir po hižaj,ˮ je prekuno Janček s stišnjenimi zobmi i odišeo v hižo. Seo si je za sto, glavo je skrio med dlani. V srcé se nje- mi je naselilo spoznanje, da je med njim pa med starši zazijala velka režka. Skuza njemi je po- tekla po lici i se poškliznola na sto. (Dale.) 4 NOVINE 17. septembra 1939. Laži od Španije. V prvejšoj številki Novin smo objavili članek: Istina od Španije. V njem Pariški škof Beausard opisüje to, ka je na po- tüvanji po Španiji vido i doživo po zdaj dokončanoj bratomor- skoj bojni. „Düševni listˮ je svojim čtevcom, kakpada za düševno hra- no, prinašao 1. 1937. — ravno te, gda se je v Španiji sam Lu- citer vrgeo na vničenje Kristušovoga evangelija i je tekla bratska krv — članke iz doli navedenoga časopisa od Španije. Zakaj? Ne zato, da bi poročao istinsko stanje v toj deželi, štera, Pri- znamo, je tüdi dosta napak mela, kak ma vsaka držáva na sveti. Ne zato, nego samo zato, da bi mogeo po svojoj staroj zagri- ženosti vdariti po kat. Cerkvi sploj, posebno pa po dühovščini i redovnikaj. Najbole bo, če prepišemo članek v jeziki D. Lista. „Vu Europi jeste eden orság, šteri je dnesdén velkoga za- nimanja i interesèranja prestor. To je Španjolski orság. Te or- ság je v-1931 1. z batrivnimi stopaji začno proti demokráciji drápati, štero (demokrácijo) so bár že pred več desetinami z priprávlajočim delom i boji priprávleni v tom vremeni doprnesli: z-tronuša je stirao kralá i z-Rimom vse vezalje pretrgno. Vidmo, ka so bili toga zroki, šteri sad se je v tom dvojem dogodki dozoro? Špánija je dosta dobila od Gospodna Bogá. V prvoj vrsti v materiálni kinčaj. Ma: v 500.000 kvadrátni kilometra j prestora bogate silje rodéče doline, vinopôvajôče lepe lege zréberja, lepe pomaranče, južni sad rodéče ligete, visike snežnike, olijovoga drevja püngrade i vsákeféle skopalin bogáte bajce. Že to je dosta znamenüvalo na te orság gledoč, ka so ga rimlanci pred Kristušom 210 lètmi za svojo držélo podzajéli i s svojov rim- lanskov kulturov njé prve vrsti temel položili. Dosta je zname- nüvalo ešče tomi orsági, ka se je v njem pri cájti razšürilo krščanstvo... Samo od sébe se tak dá razmeti, kaj vü ednom tak velkom, bogatom, z kulturov obravnanom i pri cájti pod krščanstva pli- vom bodočem orsági, šteri je poleg toga z nadárjene fajte, kakše mogočnosti prebivajo. Špánija je vsigdár Rima verna i na slüžbo gotova držáva bila. Či je. od toga zišao glas, ka se je gde — znábidti „jeretnikstvoˮ obüdilo, Špánija je bila ta prva, štera je hohárstva pomoč po- nüdila Rimi. Španija je odposlala ono z 160 hajovov stojéčo, za neobládano imenüvano armado proti proteštantskoj Angliji, štere cio je bio Anglijo nazaj zavrnoti vu pápo ovčárnico. (Ali grozno je osramotena bila.) V 1851 leti sta si pápa i Španjolski Kralevski dvor závezek zavézala, v šterom sta oblübila, ka med- sebne interese bodeta zevse moči podpérala i napré pomágala. Vu 1923 leti je pa te slednji král XIII. Alfonz samovolo ponü- do svoj orság na slüžbo k pápe interesov naprèpomáganji. Španije vučenje je celó vu rim. katholičanske cérkvi roki bilo. Či je gder-gder edna proteštantska šola postávlena, to je držáva nateliko z dáčov ožméčala, kak kakšo obrtno nástavo. Rim. katoličanski pop je nezgovorno oblast meo. Nè je tak čüdo, či so se v Špániji nateliko povnóžali barátje (redovniki) i apatice (nüne) Pri začetki revolucije je v Špániji 65.311 nün i barátov bilo, tak je uprav lehko dôbo Španjolski orság: „náj- bole katoličanski orságˮ imé. Či gde, tak vu Špániji čeres prek več stotin lèt, da so popevje mirovno, pôleg svojih cilov vodili i ravnali lüdstvo, je rim. kath. cérkev priliko mela, da z močjov dostakrát napré prinášane „svoje svete vzgojeˮ (?) na eto lüdstvo pritisne pečat „ober vsega više stoječe katholičanske žitka ideje.ˮ I pri vsem tom, ka je dála Špánija svéti i štera so ona dela i dobra, na štere bi se té národ lehko zezávao i gori po- kázao, ka je človečanstvo to ponjem zadôbilo.? Poznana je i dobro znana Španjolska vtraglivost. Ravnotak je dobro znana Španije zaostanjenost. Polovica prebivalcov ne ve čteti ne pisati. Pri hižaj nega vodé. Čistoča je na slaboj stop- nji. Znano je, ka se ednoga ali drügoga naroda civilizacija po- leg toga ceni kelko on žajfe ponüca. Kakša tak ma biti špa- njolov civilizácia, gde te vékši tal lüdi niti ne pozna žajfe i niti se ne mujva ?... Če bi se spüščali v zgodovinske i drüge pomenklivosti toga članka, bi nastale cele knige. Toda, naš namen je drügi. Odkriti ščemo to, ka je pisatela Kensita nagnolo, da je napisao te Članek i ka je močno navdüšilo urednika Düševnoga lista, da se je v svojem osemdesetom leti starosti potrüdo s prevedbov i priobčenjom istoga članka. Sigurno je mislo čtevcom lista dati bogato düševno hrano! Kensit je svoj članek napisao že 1. 1933, to je pred veli- kov revolucijov. Bile pa so v Španiji menše revolucije že od 1. 1931, gda so komunisti krala Stirali i z Rimom (s papom) ve- zalje pretrgali. Oba sta z velikim vžitkom štela svojim čitatelom povedati to: Gledajte, lüdje boži, krvavo Španijo! Ta Španija je dosta dobila od Gospodnoga Boga. Ma bo- gato polé, lepe gorice, olivne püngrade, žute pomaranče, dra- goceno rüdnike, skratka, dosta, predosta zemelskih kinčov jo obdaja. Obečena dežela, po šteroj se cedi med i mleko ... V to Španijo so že Rimlani gnani od njenoga bogastva, prinesli svojo kulturo. Ta Španija je rano dobila krščanstvo. Sam sv. Pavel i sv Jakob apoštol sta tam hodila. Ta Španija je mela nadarjene fajte može. Pa vidite, vse to te dežele ne moglo rešiti revolucije! S tronuša je stirala krala i z Rimom vse vezalje pretrgala! Ja, vidite, samo zato, ka so tam katoličanská Cerkev, papa i duhovniki meli preveč vpliva nad narodom! Oni so krivi vseh nesreč prle i te revolucije tüdi! Oni so krivi, ka lüstvo ne ve čteti! Oni so krivi, ka po hižaj nega vode! Pa kak bi mogeo narod do vodé, či jo pa vso spijejo baratje pa apatice ! Prosim, teh 65.3311 To vam žre, da je groza! Narodi ne ostane nikaj! *) Konštatejranja etoga članka so vzéta z Angleškoga Proteštantskoga Pravice društva glavnoga tajnika I. A. Kensita od Španjolskoga orsága po- tüvanja popisanoga sküšenja z .Španjolskoga orsága novi dnévi* imenova- noga zvézka ino z Angleškoga i Zvönešnjega Biblinskcga društva premino- čega leta oznanila. Viničarski red. V 57. številki Službenega lista z dne 19. julija 1939 je objavljen novi Viničarski red, ki je stopil z istim dnem v veljavo in ki se glasi: Na osnovi § 91. finančnega za- kona za 1. 1939-40 predpisujem po za- slišanja banskega sveta tole UREDBO o službenem razmerju med vino- gradnikom in viničarjem (viničarski red). Uvodna določila. § 1, Viničarji so osebe, ki jih najme vinogradnik, da mu obdelujejo vinograd v izmeri najmanj ‘/» ha (5000 m2) proti plačila v denarju in natura- lijah, žive pa v lastnem gospodinjstvu v vinogradnikov! zgradbi ter imajo za pravilno izvrševanje svoje službe po- trebno Strokovno usposobljenost. Če k vinogradu spadajo tudi druge kulture, more vinogradnik viničarje najeti tudi za obdelovanje teh. Viničarji morejo biti tudi osebe ženskega spola. Slüž- beno razmerje viničarjev se ureja po določilih te uredbe. Viničarjeva usposobljenost. § 2, Za viničarja je Strokovno usposobljen, kdor je izpolni! 21. leto starosti in je z uspehom dovršil vinar- sko šolo ali devetmesečni vinarski te- čaj, ali je opravil viničarski izpit po določbah te uredbe, kar mora doka- zati s predpisanimi spričevali. Prido- bljena usposobljenost se mora vpisati v viničarjevo poslovno knjižico (§43). § 3. Pravico delati viničarski iz- pit imajo osebe obojega spola, ki so stare najmanj 21 let in so bile najmanj 3 leta zaposlene pri vinogradniákib de- lih. Izpit se dela pred komisijo, ki jé sestavljena iz predsednika in dveh čla- nov. Komisijo imenuje ban. Predsednik mora biti vinarski strokovnjak, Člana pa kvalifjciran vinogradnik, ki ga pred- laga Strokovna zveza viničarjev v Lju- tomeru. Izpit je praktičen in leoretičen. Natančnejše določbe o opravljanju iz- pita predpiše ban s posebnim pravil- nikom do 31. decembra 1939. Nastanek službenega razmerje. § 4 Slüžbeno razmerje nastane s pismeno pogodbo, ki jo morata vi- nogradnik in viničar skleniti pred nas- topom službe. Pogodba se mora na- praviti v dveh enakih izvodih na ob- raze^ ki ga predpiše ban. En izvod pogodbe dobi vinogradnik, drugega pa viničar. Pogodba dobi obvezno moč, ki jo pogodbenika podpišeta. § 5. Pogodba ne sme nasproto- vali določbam te uredbe. Pogodba mora vsebovati izčrpen seznam del, ki jih mora viničar opravljati, število oseb, starih nad 16 let, ki jih mora imeti vi- ničar na razpolago za viničarska dela, število živine, ki jo mora imeti viničar, in število živine, ki jo mora rediti za gospodarja, ter prejemke, ki jih dobi viničar zase in za svoje delovne moči za navedena dela. Ako pogodba ne vsebuje določil, ki so po uredbi ob- vezen del pogodbe (§ 41), veljajo do- ločila uredbe. Ako pogodbenika nista svojih dolžnosti in pravic določila v vseh nadrobnosti, velja, da so nadrobnosti urejene tako, kakor so bile pod neposrednlm viničarjevim prednikom, vendar se v nobenem pri- meru ne smejo zmanjšati pravice in ugodnosti, ki jih ima viničar po tej uredbi. Za ostala dvomljiva vprašanja veljajo v prvem redu določbe občega državljanskega zakonika, v drugem redu pa krajevni običaji. Kot viničarjeve de- lovne moči so upoštevane samo osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu zvi- ničarjem, so delazmožne in so dovr- šil 16. leto starosti. Ako se število dogovorjena delovnih moči zniža brez krivde viničarja (smrt, hüda bolezen, vojaška služba in podobno), sme vi- ničar izpadlo delovno moč nadomestiti z naletim delavcem ali delavko, ako je to za opravljanje viničarjeve službe nujno potrebno. Za lažja dela (paša, pobiranje sadja, sušenje grme, grablja- nje listja, spravljanje rožja itd,) se smejo po posebnem dogovoru upora- bljati tudi v skupnem viničarjevem go- spodinjstvu živeče mlajše delazmožne moči; v tem primeru veljajo tudi zanje določila te uredbe, razen določil o vi- ničarjevih prejemkih in delovnem času. Vendar se mora zanje delovni čas do- ločiti tako, da delo ne bo škodovalo njihovemu zdravju in šolskemu pouku. Viničarjevi prejemki. § 6. Viničar ima sledeče pre- jemke : a) prosto stanovanje v vino- gradnikovi zgradbi; če k zgradbi spada vrt ze zelenjavo, dobi tudi tega; b) na vsakega ½ ha vinograda, ki ga obdeluje za vinogradnika, najmanj ena osminka ha deputatne zemlje (sposobne za pri- delavo žitaric ali okopavin) in ravno toliko travišča; če pri vinogradu ni zadostne deputatne zemlje, mora vino- gradnik namesto manjkajoče deputante zemlje dajati viničarju letno najkasneje do 1. novembra toliko krušnega zrnja, oziroma krompirja, kolikor bi se ga povprečno pridelalo na manjkajoči po- vršini ; v tem primeru se računa, da se pridela 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 200 kg krompirja na 5 arih; če ni zadostnega travišča, mora vinograd- nik dajati viničarju odgovarjajočo ko- ličino krme po odbitku troškov pride- lajo ali protivrednost v denarju; c) ste- ljo, ki jo oskrbi vinogradnik sam; k stroškom spravljanja stelje za vino- gradnikovo živino prispeva vinogradnik polovico; č) če ima viničar svojo živi- no ali popolni hasek vinogradnikove živine (mleko in tele), nosi troške spravljanja krme viničar, drugače pa vsak polovico; d) ne glede na to, či- gava je živina, ki jo viničar redi, raz- polaga z gnojem, ki se pridela od 1. dec. do 30. aprila, viničar, vendar le v korist deputatne zemlje in travišča, z ostalim pa razpolaga vinogradnik ; e) viničar mora dobiti kot nagrado po- leg količine vinskih tropin, določene v pogodbi, še din 100 letno od vsakega ½ ha vinograda, ki ga viničar obdelüje; nagrado je plačati do 1. nov; če vi- nograd obdelüje več viničarjev skupno, se nagrada deli med viničarje soraz- merno številu njihovih delovnih moči; f) poleg gorenjih prejemkov dobiva vi- ničar zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo za vsako de- lovno moč in za vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi sam bodisi nje- gove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestva; ta mezda mora znašati najmanj: za na- vadna dela v poletnih mesecih po din 10, v zimskih po din 8, za kvalificirana in težja dela, našteta v predzadnjem odstavku tega paragrafa, pa v poletnih mesecih po din 12.50, v zimskih pa din 10. Od zgoraj določene mezde ali od letne nagrade sme vinogradnik od- računati srednjo vrednost tistih prejem- kov v naravi, ki jih viničar po pogodbi dobi mimo onih, določenih v tč. a) do d) tega paragrafa. Če so ti prejemki v zemljiščih, se računa kot srednja vrednost legi in kakovosti zemlje us- trezajoča najemninska vrednost zemlji- šča v dotičnem kraju; če pa so ti pre- jemki v drugačnih naturalijah, se sred- nja vrednost računa po vrednosti do- tičnih prejemkov na mestu samem. Če je dogovorjeno, da se vinograd obde- lüje ali posamezna dela v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem poses- tvu opravljajo v akordnem delu, dne- vna mezda v akordu ne sme biti manjša od zgoraj določene dnevne mezde, pri čemer se računa, da je za obdelovanje enega orala vinograda potrebnih 100 delovnih dni, ne vštevši tretjo kop. Za kvalificirana in težja dela se štejejo: rigolanje, cepljenje, škropljenje, žvep- lanje, jesenska ali zimska globoka kop in rez. Višino minimalnih mezd, dolo- čenih po tč. f) more ban spremeniti po zaslišanju Vinarskega društva v Ma- riboru in Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru. § 7. Pogodbeno dogovorjeni pre- jemki se smejo ob pogojih te uredbe v teku slüžbene dobe spremeniti le ob koncu službenega leta za naprej. Vsaka taka sprememba se mora zabeležiti v pogodbi. (Dalje) Svojcem naših sezonskih delavcev v Franciji in Nemčiji. Radi mnogih neresničnih go- voric, ki se razširjajo med na- rodom o nevarnosti, kateri so iz- postavljeni naši sezonski delavci, Obveščamo vse domače ki imajo v Franciji in Nemčiji svoje si- nove, hčere, može ali žene, da naj bodo mirni in naj ne verjame- jv lažnim govoricam. Zveza pol- jedelskih delavcev v M. Soboti z budnim očesom gleda na raz- mere, ki so se v Nemčiji in Fran- ciji pojavile ter je podvzela vse potrebne korake pri naših obla- stej da bodo naši delavci zaš- čiteni pred nevarnost vojne. Tudi naši konzulati in izseljeniški gg. duhovniki so tam še vedno in smo prepričani, da niso za- mudili prilike v tem oziru pri nemški in francoski oblasti po- sredovali, da naši ljudje ne bodo v nevarnosti. Po drugi strani pa, ker je naša država v prija- teljski odnošajih z nemško in francosko državo, smo lahko mir- ni, da tako nemška kakor fran- coska vlada ne bosta dovolile, da bi naši ljudje, ki, so pridno delali v nemško in francosko ko- rist, bili izpostavljeni vojni ne- varnosti. Opozarjamo vse svojce še enkrat, naj se ne dajo plašiti in begati od nerazsodnih ljudi, kajti vse govorice, ki se razširjajo o sezoncih, so navadna zmišljotina in laž. ZPD Mikloš pride v oštarijo in si zapovej župo. Ošterjaš pridre- ga v hižo. Pogledne skoz okno, pogledne gosta i pravi: „Po déžci diši.ˮ Mikloš vrže žlico z rok i zdejne: „I tüdi ték ma takši.ˮ Deca si dobro zapomlijo. Vanek sedi pri tetici i njim pravi: „Tetica zaprite oči.ˮ „Zakaj Vanek?ˮ „Rad bi znao kak de te, kda de bouše.ˮ „Kak tou misliš?ˮ Znate, oča so nam pravili; „Samo potrpite deca, ve gda te- tica zaprejo oči, te de za vse bouše.ˮ * Žakóc: „Vido sam takšega, ka se je pogrozo pa je pou vöre zdržao pod vodov.ˮ Prša: „Ka je tou. Jes sam vido takšega, ka ga je sploj več nej vö bilo.ˮ * Matajičova Orša so prišli v štale z velkim rožecom na čeli. Ferenc jij. pitajo, ka se njim je pripetilo. „Znaš, krava je skoz ople- tala z repom, gda sam jo dojila. Štela sam jo tou udevčiti pa sam njoj privezala cigeo na rep. Zdaj pa mam. Izpred okrož. sodišča v M. Soboti Novak Franjo, delavec v Vrbovici št. 220, je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora in na izgübo častnih pravic za do- bo enega leta, ker je v noči od 8. na 9. decembra 1938 v Les- kovca v ljutomerskem sodnem okraju, odvzel Malcu Jožefu dva purana in 1 kuro v vrednosti 240 Din, kar vse je potem od- nesel Klemenčič Julijani, delavki v Štrigovi št. 35, ki je purana in kuro sprejela, čeravno je vedela, da so bili ukradeni, vsled česar je bila tudi ona obsojena na 20 dni zapora. Izvršitev izrečene ka- zni se je odložila Novaku Franju za dve leti, Klemenčič Julijani pa za eno leto. Pošta. Ivan Denša, Chicago. Ček za Štefana Vučko in Štefana Novak spre- jeli. Bog plačaj. — Lojze Debel. Ki ne ve jezdili na Pegazusi, njegove pe- smi puntajo. Navčiti se moreš poetike i ritmike. Prosimo naročnino! Papa, kral pa duhovniki so krivi, ka lüdstvo ne pozna pa nema žajfe! Ki pomaga, če je krao 1. 1923 ponüdo svoj orsag na slüžbo k pape interesov, če sta pa pri tom ne skrbela, da bi postavila fabrike za žajfo! Zato je narod ne pozna! Papa, kral, dühovniki, baratje i opatice so krivi, ka se lüs- tvo ne mujva! Se razmi samo od sebe, ka so oni krivi! Ja što bi pa naj bio kriv? Vej so pa oni vladali! Zakaj so ne navčili narod, kak se naj mujva? Vidite, keliko nesreč je zadelo španski narod samo zato, ka se je dao v okove rimokatoličanske Cerkve! Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.