mLamski
LI8T
gorenje velenje
15. 4. 1978
Štev. 1
mladi v jubilejnem letu
Mladi se želimo v letošnjem letu, ko proslavljamo 25-letnico Gorenja, kar najaktivneje vključili v sklop prireditev, posvečenih srebrnemu jubileju zvestobe. želimo, da v vsem, kar posvečamo praznovanju, odseva mladostni utrip!
Kot je mladost polna življenja, je Gorenje polno življenja in takšno naj bo tudi jubilejno leto!
V začrtanih nalogah, ki so pred nami, smo mladi poudarili, da mora biti proslavljanje jubilejev delovno. Tako smo pričeli s prostovoljno akcijo urejevanja delovnega okolja. Urejenost delovnega mesta je odraz našega odnosa do dela, je pogoj za dobro počutje na delu.
Je pomemben činitelj, ko se pogovarjamo o našem delu, o naših hotenjih.
Silvo Koprivnikar,
predsednik TK ZSMS
POTI RAZVOJA, POTI NAPREDKA SO RAZLIČNA. TAM,KJER JE DUH MOČAN IN VOLJA DELOVNEGA ČLOVEKA SILOVITA, JE NI SILE, KI BI ZAVRLA POT RAZVOJA, POT PRODORA K NAJSVETLEJŠIM CILJEM!
srebrni jubilej zvestobe
Pot, ki so jo prehodili delavci Gorenja, ni bila lahka. Začeli so v skromnih razmerah, v lesenih barakah v majhni vasici Gorenje pri Šmartnem ob Paki. Sprva jih je bilo deset. Izdelovali so sadne mline, mlatilnice, pridobivali tuf. Tedaj se je pisalo leto 1953. Četrt stoletja je minilo od tedaj, četrt stoletja nenehnih prizadevanj , odpovedovanja in neslutenih hotenj, ki so se uresničila. Tako govorimo danes o velikem srebrnem jubileju zvestobe, a hkrati so prisotna nova snovanja in načrtovanja novih, še večjih cilje.
Skokovit razvoj se je pričel, ko je skupina m- rij Ivih delavcev prisluhnila besedam svojega direktorja Ivana Atelška. Prisluhnili so slehernemu nasvetu; sam jim je rad pomagal, gih hrabril. Prijeli so za vsako delo. Složno so prijeli za delo, pa najsi je bilo treba naložiti vagon v dežju, ponoči ali v nedeljo.
Niso vedeli za počitek, niso vedeli za tujo pomoč. Le delo je bila tista odločilna gonilna sila obstoja, napredovanja.
Tako je bilo tudi po letu 1958, ko so prevzeli proizvodnjo štedilnikov. V vasici Gorenje so nizke barake postale pretesne. Leta 1960 je Rudnik lignita v Velenju dal na razpolago prostore starega
"šahta". Odprla so se številna delovna mesta za šene velenjskih rudarjev in Gorenje se je kmalu razvilo v enega izmed največ j ih proizvajalcev štedilnikov pri nas. Leta 1964 se tovarna preseli v lastne prostore. Ljudje delajo. Verjamejo v delo. Uspehi ne izostanejo. Kmalu je zaposlenih tisoč delavcev.
Ob tovarni štedilnikov so kmalu postavili nove obrate. Po letu 1968 vsako leto nova tovarna. Od tovarne pralnih strojev, hladilnikov, nove tovarne štedilnikov, zamrzovalnih aparatov do sodobne elektronike. In ne samo v Velenju, tudi v drugih občinah so postavili svoje obrate. V Nazarju tovarno malih gospodinjskih aparatov. V vasici Gorenje sodobno tovarno keramike. V Rogatcu tovarno kondenzatorjev. V Črnomlju so pred nedavnim položili temeljni kamen za tovarno kompresorjev.
Ob tem, da so zgradili s svojim delom številne nove tovarne in ponesli svoje ime po širnem svetu, so prisluhnili najširšim potrebam delovnega človeka. Posodobili so delovni proces, tehnologijo. Ob tem so gradili stanovanja in posvečali skrb razvoju krajevnih skupnosti .
Delo je obrodilo bogat sadež. Delo naj bo vodilo tudi vnaprej. Delo naj bo vo-. dilo ob številnih prireditvah, ki bodo posvečene visokemu jubileju Gorenja.
na akciji
Sobota, 25. marca 1978, je bil za naše delavce dela prosti dan. Toda med številnimi tovarniškimi objekti je bilo tega dne prav živahno. Na prostovoljno delo so prišli mladinci treh osnovnih organizacij ZSMS.
Skupina desetih mladincev osnovne organizacije ZSMS TOZD Štedilniki je opravila delovno akcijo "na visoki ravni". Na strehi velike tovarniške hale so očistili steklene kupole. Čez zimo se je nabral prah in mladinci so se odločili, da bodo to delo opravili prostovoljno. S tem so si sami pomagali do več naravne svetlobe. Čeprav delo ni bilo nič lahko in je bril oster veter, je bila skupina na strehi dobre volje. Pomagali so si z gasilsko cevjo, s pralnimi praški in kupole so eno za drugo 'dodobra očistili. Danes je v vseh oddelkih tozda Štedilniki delo lažje, vse je svetlejše. Mladina se je izkazala. Večkrat so že priredili takšne akcije pri čiščenju delovnih naprav in okolice. Toda letos bodo podobne akcije prirejali stalno. Ob 25 - letnici Gorenja so se odločili, da bodo mladinci sami skrbeli za široke delovne akcije pri urejanju okolice, delovnih mest in podobno.
Skupina mladincev na strehi pa ni bila v soboto edina v Gorenju, ki se je odzvala prostovoljnemu delu. Tudi osnovna organizacija ZSMS TOZD Hladilna tehnika je priredila akcijo. Mladinke in mladinci so najprej uredili notranje prostore, nato pa še okolico. Tretja večja skupina pa je čistila okolico TOZD Galvana. To so bili mladinci osnovne organizacije ZSMS TOZD Galvana. Čeprav po številu udeležencev akcija ni bila rekordna, so pa v vseh treh skupinah mladi delavci opravili veliko delo.
VIII. kongres ZKS
kongres dejanj
V Ljubljani je bil od 3. do 5. aprila 1978.VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije. Temu pomembnemu dohodku so prisostvovali tudi delegati iz naših osnovnih organizacij ZKS. To so bili Milena Novak - Ograjenšek, Majda Krašovec, Ljubo Starc, Franc Brinovec in Milan Šterban.
0 vtisih s kongresa pripoveduje 26-let-ni Ljubo Starc:
"Delegati iz Velenja smo se skupaj odpeljali v Ljubljano, ki je udeležence kongresa pričakala odeta z rdečimi zastavami. Po sprejemu v Kongresni pisarni smo dobili dodatno kongresno gradivo, resolucijo s predlaganimi spremembami in drugo. Nato smo se zbrali za plenarnem zasedanju, na katerem je spregovoril predsednik CK ZKS France Popit. Referat je naletel na veliko odobravanje vseh delegatov.
Popoldne smo se delagati sestali v petih komisijah. Sodeloval sem v komisiji za mednarodne odnose. V razpravo sem se vključil takoj prvi dan in orisal izvozno prizadevanje našega Gorenja. Omenil sem možnost povezovanje in skupnega nastopanja na tujih trgih, opozoril na izvozne stimulacije in ostale probleme in nakazal rešitve. Ta vprašanja je vseboval že predlog kongresne resolucije, nekaj sprememb pa je nastalo tudi po razpravi v komisiji.
Na sploh pa je bilo v komisiji za mednarodne odnose sprejetih največ dopolnil.
Drugi dan kongresa smo v komisijah zaključili delo s potrditvijo predle;-ganih dopolnil k resoluciji. Zadnji dan kongresa smo se udeleženci tega zbora slovenskih komunistov ponovno zbrali na plenarnem zasedanju.
Najprej je tovariš Franc Šetinc spregovoril o liku revolucionarja Borisa Kidriča. Nato so svoja poročila podali predsedniki komisij, zaključni govor
pa je imel tovariš France Popit. Preden smo se delegati razšli, smo poslali pozdravno pismo dragemu maršalu Titu.
Nisem pričakoval, da se bo toliko število delegatov vključilo v neposredno delo kongresa. Torej ni bil kongres le največja manifestacije, temveč delovni dogovor slovenskih komunistov za še uspešnejše delovanje v bodoče."
” ......... TIMI • . V'-V--:,
OTON ŽUPANČIČ JE BIL VELIK POET,
VELIK PESNIK MALEGA NARODA
Povsod po Sloveniji so se vrstile proslave ob 100-letnici rojstva pesnika -velikana. Otona Žipančiča, ki se je rodil v slikovitem podeželskem trgu Vinici v Beli Krajini.
Oton Župančič ni bil samo pesnik, ampak tudi politični in kulturni ideolog.
Spomin na njegovo rojstno letnico je pomemben še posebno zato, ker je živel in ustvarjal v prelomnih zgodovinskih trenutkih. Že pred letom 1900 se je začel zanimati za slovensko narodnostno vprašanje. Slikal je delavca, kako v neurejenih razmerah trati svojo življenjsko šilo za drugega. Napovedal je, da si bo slovensko ljudstvo izbralo voditelja samo iz svoje srede. Decembra 1900 je bila stoletnica Prešernovega rojstva, ki mu je dala priložnost, da je izpovedal svoje misli. Želel je poklicati mladino iz kulturnega in političnega mrtvila. V Ljubljanskem Zvonu je izšla pesem MLADINE.
"Med NOB se mu je grlo znova odprlo, verzi so bili tako, kot bi gora iz neder izvila jih," je na slovesni proslavi v Ljubljani povedal slovenski pesnik Matej Bor. Oton Župančič je napisal vrsto občutenih borbenih pesmi, borcem v hribih in aktivistom po mestih in vaseh ter jim vlival pogum in moč. Konec krvave vojne v maju 1945 ! Pesnik je bratstvom vsega sveta zapel PRVOMAJSKO:
Pesem nam je v sroe padla - v srce padla, nam prinesla nove sanje - nove sanje, pesem srpa, pesem kladiva v lepe dneve pomladanje ...
Po vojni se je aktivno vključeval v obnovo in izgradnjo nove domovine, s peresom in kot politični delavec.
Letos, ko praznujemo njegovo obletnico, se ga spominja ves slovenski narod. Slovenski narod mu je hvaležen, ker je dvignil slovensko književnost na evropsko raven ter si kot besedni umetnik pridobil priznanje doma in v svetu.
obveščanje
SREČANJE NOVINARJEV, UREDNIKOV IN ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA V ZDRUŽENEM DELU CELJSKEGA OBMOČJA V GORENJU
24. marca 1978. so se v naši tovarni srečali novinarji, uredniki in organizatorji obveščanja v združenem delu celjskega območja.
Po ogledu tozdov Štedilniki, Hladilniki, Pralna tehnika in Elektronika in razstave o sistemu obveščanja, so se udeleženci srečanja sestali na ustanovnem občnem zboru sekcije novinarjev, urednikov in organizatorjev obveščanja v združenem delu celjskega območja.
Zbora so se udeležili delegati iz vseh osmih občin celjske regije, poleg tega pa še predstavniki občinskih sindikalnih svetov in predsednik medobčinskega sveta ZSS Celje Ivan Kramer, predstavnica sekretariata za informacije IS SRS Bibiana Meško in predstavnik komisije za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS Peter Štefanič.
Po daljši razpravi o vlogi in nalogah tovarniškega tiska v občinah celjskega območja, je 33 delegatov OZD iz vseh osmih občin sprejelo,sklep o ustanovitvi sekcije novinarjev, urednikov in organizatorjev obveščanja, ki bo delovala pod okriljem aktiva Društva novinarjev Slovenije, Celje.
Udeleženci so sprejeli poslovnik sekcije, programsko usmeritev in delovni program do leta 1980. Izvolili so 11-članski izvršni odbor in desetčlansko delegacijo za občni zbor republiške sekcije urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu.
o skupni porabi
Velavoi Gorenja smo kolektivni naročniki tednika "Naš cas". V rubriki "DELEGATSKI NAŠ ČAS” z dne 3.3.1978 sta štab za planiranje in koordinacijski odbor za skupno porabo pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje objavila predloge dopol' nil /anekse/ k samoupravnim sporazumom za obdobje 1976 - 198o.
Vse spremembe3 dopolnitve in predloge morajo obravnavati delavci v TOZD in DSSS in o njih odločati z osebnim izjavljanjem. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se namreč urejajo zadeve opravljanja s posli in sredstvi družbene reprodukcije, pravica tega odločanja pa je torej neodtujljiva pravica delavcev V združenem delu, v smislu določb 14. člena Ustave SFRJ 16. člena Ustave SRS.
V dneh od 2o. do 3o. aprila 1978 bomo imeli zbore delavcev v vseh temeljnih organizacijah in skupnih službah Gorenja.
Ker se bomo odločali o vprašanjih skupne porabej priporočamo sindikalnim poverje-nikom3 vodjem samoupravnih delovnih skupin in vsem sodelavcem3 da pred razpravo proučijo vsebino predlogov dopolnil samoupravnih sporazumov /Na§ čas3 3.3.1978/.
Strokovne službe in organi upravljanja v Gorenju so o dopolnilih /aneksih/ sporazumov ze razpravljali. Kazalo bi3 da bi v razpravo podali pripombe in stališča k posameznim predlogom.
O teh delegatskih vprašanjih se moramo delavci seznaniti3 se skupno dogovoriti in skupno odločati. Torej bi morali poskrbeti, da bo razprava potekala usklajeno, pri tem pa zagotoviti odlučujoč vpliv delavcev.
Poglejmo si na kratko, še seznam samoupravnih sporazumov, h katerim so predlagana dopolnila:
1.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov skupnosti otroškega varstva
2.	Dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Velenje
3.	Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti Velenje in Kulturne skupnosti Slovenije
4.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesno-kultume dejavnosti
5.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Velenje in SRS
6.	Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Velenje
7.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Velenje
8.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS /Izvleček iz aneksa/
9.	Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SRS / Izvleček iz aneksa /
10.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana raziskovalne dejavnosti
11.	Financiranj e obrambnih priprav,krajevnih skupnosti, pozorne varnosti, razvoja območne vodne skupnosti, pospeševanja kmet-isjtva.
V isti številki prjloge Našega časa je objavljen tudi pregled prispevkov za SIS družbenih dejavnosti za leto 1978 in stopenj od 1. 5. 1978 dalje.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE razpisuje
z organizacijsko, strokovno in materialno pomočjo Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Združenja gledaliških skupin Slovenije, Društva slovenskih pisateljev, Kulturno-prosvetnega društva Ernestek Golob Peter iz Gradišča, revije Antena, revije M, kulturnih in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občinah Nova Gorica, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ptuj, Celje, Kranj, Kočevje, Črnomelj in Lenart
7. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
Področna srečanja bodo v:
—	Slovenj Gradcu — 9. in 10. junija 1978
—	Črnomlju — 15. in 16. junija T978
—	Kranju — 10. septembra 1978
—	Ptuju — 23. septembra 1978
—	Novi Gorici — 30. septembra in 1. oktobra 1978
—	Celju — 6. in 7. oktobra 1978
—	Kočevju — 7. in 8. oktobra 1978
—	Murski Soboti — 13. oktobra 1978
Osrednje srečanje bo v Gradišču v Slovenskih goricah, v soboto in nedeljo, 10. in 11 .februarja 1979 za najuspešnejše avtorje vseh območnih srečanj.
Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. Kandidati morajo biti stari več kot petnajst let.
Posamezni kandidati lahko sodelujejo z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih.
Posamezen prispevek v prozi ne sme po dolžini presegati:
—	za črtico tri strani,
—	za esej deset strani,
—	za novelo petnajst strani,
—	za gledališki tekst šestdeset strani,
—	za roman sto strani.
V poeziji pa ne sme biti daljši kot dve strani (prispevki naj bodo pisani le po eni strani lista).
Svoje prispevke pošljite pod šifro v zapečateni ovojnici (na njej naj bo zapisana tudi vaša matična občina). V tej ovojnici naj bo manjša zaprta ovojnica z vašim točnim naslovom, šifro prispevkov, izobrazbo, poklicem in starostjo. Organizacijski odbor ne bo upošteval prispevkov, ki bodo namesto s šifro podpisani v veliki ovojnici z vašim pravim imenom.
K sodelovanju vabimo vse pesnike in pisatelje začetnike iz Slovenije, Slovence v drugih republikah, iz slovenskih zamejskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi pesnike in pisatelje začetnike med delavci v tujini, izseljenci in pripadnike JLA.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno.
Organizacijski odbor bo prispevke sprejemal do 20. maja 1978 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 7. srečanje), Ljubljana, Dalmatinova 4-II.
Tričlanske žirije (dva člana bo imenoval organizator območnega srečanja, enega pa odbor za literarno dejavnost pri ZKOS) bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale po deset najboljših avtorjev za nastop na območnem srečanju.
Tričlanska osrednja žirija, ki jo bo imenoval odbor za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, pa bo izbrala:
— po dva najboljša avtorja iz vsakega območnega srečanja,
—	pet avtorjev izmed vseh ostalih avtorjev, ki so bili izbrani za območna srečanja in
—	do pet avtorjev izmed tistih, ki niso bili uvrščeni na območna srečanja, a osrednja žirija zanje meni, da dosegajo raven, ustrezajo merilom in temeljnim ciljem srečanja.
Območne žirije bodo zaključile svoje delo do 10. junija 1978 in objavile spiske izbranih avtorjev najkasneje do 15. junija
Osrednja žirija bo zaključila svoje delo do 1. decembra (praviloma po območnih srečanjih) in objavila spisek izbranih avtorjev do 10. decembra 1978. Organizacijski odbor bo objavil dela izbranih avtorjev do 15. januarja 1979 na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim.
Morebitne dodatne informacije, zbiranje prispevkov in organizacijske predpriprave dobite na naslovu: ZKO Slovenije, Organizacijski odbor 7. srečanja, Ljubljana, Dalmatinova 4 (tel 061 —310-532).
zimska rekreacija pod drobnogledom
Naša delovna organizacija posveča ze vrsto let veliko pozornost rekreaciji in športu.
V letošnji zimi, ki še v zadnjih dneh kaze roge, se je smučarskih tečajev udeležilo nad 5oo tečajnikov. Obiskali smo jih na enem izmed tečajev. Zanimalo nas je, kako se letos učimo smučanja.Odgovarjali so na Pungartu.
Četrtek,26.januarja 1978. Ura je deset dopoldan. Prekrasen dan. Čudovit za smučanje. Je zadnji dan za tiste, ki so se prijavili na celodnevni tečaj. Eni so bolj veseli, drugi manj, saj so ravnokar zaključili tekmovanja, ki so zadnji dan tečaja. Ker je to teden šoVŠkih počitnic, povsod kar mrgoli otrok. Od takih, ki so komaj shodili, do tistih, kj> ze trgajo hlače v šolskih klopeh. Vsi smučajo ali vsaj poskušajo smučati. Lahko bi rekli, da je več otrok kot odraslih.
Pred kočo je vse polno ljudi. Eni stojijo ob stebrih in se sončijo, drugi napol ležijo na smučkah, tretji spet sedijo in kaj berejo, četrti se sprehahajo itd.
Sonči se predvsem nežnejši spol. Vsaka bi bila rada lepo zagorela v obraz.
Vstopimo v Grmovškov dom. Prostor v domu je natrpan. Da bi se malo razkomotil in sedel, ni govora. Je ze to veliko, če sploh prideš do natakarice in si naročiš kaj toplega, -osvežujočega kot npr. tigrovo mleko ali pa zakuhano vino. Pa kaj bi sedel, ko pa je zunaj tako čudovit dan, nalašč za zadnji dan tečaja.
Najprej nas je zanimal predvsem dnevni red potekajočega tečaja.
Prosili smo tovarišico Angelco Zorman za kratek razgovor.
"Delam v TOZD Promet ze šest let. Na tečaju sem drugič in sicer v nadaljevalnem.
Ob 8. uri zjutraj imamo odhod izpred Rdeče dvorane. Avtobusi vozijo na Pungart. Vožnja traja dobro uro. Po prihodu na Pungart se zberemo ob deseti uri v skupino, kjer nas po kratki preizkušnji razporedijo v jakostne skupine. Pričetek tečaja traja do 12.ure, ko se prične kosilo. Po navadi dobimo enolončnico, ki je vračunana v ceno tečaja.Po kosilu se smučanje nadaljuje do odhoda avtobusa, to je do 17.ure."
Tovarišica Angelca ima v tečaju oba otroka, Mitjo in Romano. Dejala je:
" Lani nam je zbolel sin, tako da nisem šla na tečaj. Letos smo torej v polni postavi. "
Tudi njen mo z dela v Gorenju. Sicer pa si tovarišica Zormanova še 'zeli takšnih tečajev, čeprav je na vlečnici gneča, tako da je treba čakati tudi po pol ure in še več.
Ksenija Blagotinšek nam je povedala marsikaj zanimivega. Sicer dela v laboratoriju in je v Gorenju ze devet let.
" Presenečena sem nad tečajem. V svojem stilu sem uspela. V svoji skupini sem bila na tekmovanju edina, torej prva. V obratnem primeru ne vem, kako bi končala na tekmovanju? Vreme je čudovito, ljudje so zabavni, hrana za 2oo,oo dinarjev odlična. Avtobusi so točni, dobra organizacija, skratka enkratno doživetj e."
Povedala je, da ji največ preglavic dela levi zavoj. Sinova Branko in Boštjan sta tudi zadovoljna in sta oba v tekmovalni šoli. Posebej najbrŠ ni treba povedati, da je njen mo z smučarski vaditelj.
"Sindikat je organizacijo dobro izpeljal. Škoda je le, da na smučanju vidiš vedno iste obraze!"
Žele-lilsmo izvedeti, zakaj je na tečajih tako malo delavcev iz neposredne proizvodnje.
In ko smo takole spraševali o tem problemu, smo pač prišli do raznih ugotovitev. Najbrž so delavci še vedno premalo seznanjeni z ugodnost—mi. Zaradi narave dela na traku mojster verjetno težko pogreša nekaj delavcev. Mogoče je vzrok oprema, ki res ni poceni. V primeru ureditve spo-sojevalnice smučarske opreme ostane vprašanje, koliko ljudi bi si opremo res sposodilo. Med tečajniki tudi ni sodelavcev vozačev.
V pogovor je posegla Andreja Župančič. Pripomnila je, da so pred vlečnico dolge vrste, ker Partizanka ne dela. Premalo je vaditeljev in zaradi tega ni zadovoljivega učinka. Tov. Andreja je drugo leto na tečaju. V Gorenju dela deset let.
" Tečaj je poceni, da ne rečem skoraj zastonj . Tudi prihodnje leto se bom prijavila, če bo tako dobro organiziran kot je letos!"
Pri kosilu smo zmotili tovarišico Sevčnikar j evo. Zaposlena je v prodaji. Sicer je v Gorenju ze enajst let.
" Cena tečaja ni visoka. Smučati sem začela z otrokoma. Sina dobro napredujeta. Evgen je tekmoval. Smučam za rekreacijo. Takšnih tečajev si v prihodnje še želimo. "
Erna Verzelak je povedala3 da je letos prvič na smučkah in ni tako hudo, kot si je predstavljala. Prvič se je peljala z vlečnico do vrha in .se spustila navzdol. Čeprav je bilo baje precej strmo, se je vso pot hrabro držala in je padla šele spodaj pri "pristajanju".
" Sicer pa imam ta teden neplačan dopust, ker delam v prosveti. Hčerki Nina in Iris dobro napredujate in mislim, da me bosta kmalu prehiteli. Obe sta tudi tekmovali.
Tečaj je dobro organiziran, prevoz dokaj točen, hrana dobra!"
Za kratek razgovor ob kavici smo prosili Faniko German.
" Letos sem drugič na tečaju. Zelo mi j‘e, všeč. Tudi sin jev tečaju, v tekmovalni skupini."
Izrazila je zeljo, da bi se osnovna organizacija sindikata v SDK povezala z Gorenjem.
To so bili povzetki in nekatere misli iz razgovorov s tečajniki. Ocena je lahko vzpodbudna.
Nedvomno pa si lahko obetamo, da bo v bodoče na tečajih še več začetnikov in delavcev iz neposredne proizvodnje.
ik
mini inventura
Mladinci osnovne organizacije ZSMS v TOZD Vzdrževanje so svoj akcijski program, ki so si ga zastavili v začetku leta 1977, uspešno uresničili.
Čeprav so\ bile naloge na prvi pogled videti zahtevne in obširne, so s pridnostjo, vztrajnostjo in udejstvovanjem na raznih kulturnih in športnih področjih uspeli speljati program do konca.
Od okoli 35o članov, kolikor je zaposlenih v TOZD Vzdrževanje, je 18o mladink in mladincev, ki se uspešno udejstvujejo v dru-zbeno-političnih organizacijah. Vodstvo osnovne organizacije se je v začetku leta soočilo s številnimi problemi, kajti bilo je na novo izvoljeno in ni imelo temeljitega vpogleda v dogajanje oziroma poslanstvo, ki naj ga ima mladinska organizacija pri nas.
Dogovarjali smo se s sekretarko osnovne organizacije ZSMS TOZD Vzdrževanje Marjano Tratnik in s predsednikom Jakobom Tovarljanom.
Na kratko sta opisala in naštela naloge in uspehe, ki so jih dosegli med letom.
Meseca maja 1977 so priredili kviz z recitalom. Spremljale so jih nenehne težave, kajti sestaviti je bilo treba 4oo vprašanj _ in odgovordv s področja vzdrževanja. Njihov trud je bil poplačan ze z nadpoprečnim številom obiskovalcev ( nad 3oo).
Sledilo je srečanje mladih delavcev SOZD Gorenje v Lendavi. Nekdanje športne tekme so zamenjala razna šaljiva tekmovanja: igranje rokometa z vrečami, preskakovanje vrvi, kros za vse udeležence ipd.
Meseca junija 1977 sta se naša mladinca udeležila mladinske delovne akcije na Primorskem v Kozbani in v Beogradu.
Nadalje so se športniki udeležili občinskega tekmovanja v nogometu. Od 44 ekip so zasedli odlično 4. mesto.
Konec oktobra so se odločili, da bodo uredili spomenik pri gasilskem domu v Velenju. Spomenik je bil postavljen leta 1972 kot spomin na padle gasilce med NOB.
Tu je namreč pokopanih šest mladih gasilcev,.ki so darovali svoja mlada življenja za svobodo. Tudi v bodoče bodo skrbeli za ta spomenik.
Novembra so se udeležili pohoda na Paški Kozjak, ki ga je pripravil TOZD Elektronika.
Tudi na športnem področju ne zaostajajo. Udeležujejo se tekmovanj v nogometu, rokometu, namiznem tenisu, smučanju itd.
Skrbijo tudi za izobraževanje v svojem tozdu. Med njihovimi vrstami ni enega, ki ne bi imel končane osemletke. Mnogim žilica za znanje ne da miru, da se ne bi izobraževali še ob delu.
V načrtu za leto 1978 imajo družinski izlet na Triglav, nato vsakoletni kviz in razna športna srečanja. Povedati je še treba, da v tozdu kažejo veliko razumevanja za delovanje mladinske organizacije.
Vse to in še marsikaj zanimivega nam je povedala tovarišica Marjana Tratnik.
Ker pa je prostor za naš članek omejen, naj tu zaključimo in morda drugič, več.
Na koncu jim še tudi mi zaželimo veliko uspeha pri nadaljnjem delovanju in obenem upamo, da bodo ostale osnovne organizacije ZSMS v ostalih tozdih Gorenja postale še bolj aktivne in jim bodo dejanja mladincev TOZD Vzdrževanje za vzor.
I.K.
planinski kotiček
Čeprav je le še nekaj mesecev pred nami, pred našim kolektivnim dopustom, ni morda napak, če vas kljub temu delno opomnimo na vse bolj bližajoče, težko pričakovane dopustniške dni, ko se bomo povsem posvetili družini ali samim sebi. Vsakodnevne službene skrbi bomo pustili tu v naših delovnih sredinah z željo, da se bomo vrnili spočiti, z večjim elanom.
Da, na marsikoga že čaka razburkano morje, na druge turistične agencije, tudi JAT-ove ptice so nared, na tretje ... kaj veš, koliko vsega tega je že morda zasedeno.
Mi planinci ne potujemo ne z enim, ne z drugim. Prepuščeni smo svoji volji, svojim interesom, lepemu vremenu in varni hoji. Ker imamo v naši tovarni svojo PLANINSKO SEKCIJO, ne bi bilo odveč, da v kratkem-.navedem nekaj planinskih izletov, da spregovorimo takole v domačem jeziku z vami, spoštovani sodelavci!
V naslednjih številkah našega lista bomo nekajkrat zapored objavili prispevke z naslovi: Človek v gorah;
Bivanje in hoja; Oprema in prehrana;
GRS; Vrhovi vabijo - alpinizem; Flora in favna; Bonton v gorah; Pesmi z gora; Naše transverzalne poti, itd. Tako si boste lahko vsaj delno približali planinstvu - goram, naravi na sploh. Zavedati pa se moramo, da nam nobeden učbenik ali knjiga ali kakeršenkoli opis ne da tega, kot lastno izkustvo. Kako prijetno je ob tem ugotoviti, da bomo z vsakim podvigom doživeli nekaj novega in se igraje bogatili iz zakladnic planinskega življenja.
Letos, ko praznujemo 200-letnico, odkar je prvič stopila človeška noga na našega očaka, je zaželeno, da bi ne bilo med nami nikogar, ki se ne bi v počastitev temu dogodku podal na 2863 m visok Triglav. Ampak ne v tem igrati samotarja, ker se lahko veselje ali razigranost kaj hitro spreobrne?!
Dodatno ob že navedenih naslovih našega pogovora vas bomo obveščali o izletih, ki jih organizira planinsko društvo, ki ima svoj sedež v pisarni na šaleški 18 v Velenju (uradne ure torek in četrtek od 17. - 19. ure). Naša planinska sekcija TGO GORENJE je ustanovljena šele nekaj let. Vabimo vas, da z nami sodelujete. Dopisujete! Priporočajte! Vprašajte! Pišite nam na naslov:
INDOK služba, GORENJE, s pripisom za TELEX. Veselilo nas bo, če najdemo skupen jezik, skupno pot.
Namen in naša velika želja pa je, da ne pokažemo samo množičnosti na izletih, temveč da obnovimo tradicije iz NOB, da
sooznavamo svojo domovino, da zamenjamo mestni park za čisti planinski zrak.
"Domovina, ti si kakor zdravje!", se kdaj sliši: Po domovini zahrepenimo v tujini, r>o zdravju v bolezni. Bolje, da ohranjamo oboje, dokler imamo možnosti,!
REZULTATI PRVENSTVA "GORENJA" ZA MOŠKE IN ŽENSKE NA 50 LUČAJEV (25 polno, 25 čiščenje)
Prvenstvo je bilo januarja in februarja. Udeležilo se ga je 139 moških in 41 žensk. V prvem delu tekovanja prvenstva je zmagal Hasičič Rasim iz TOZD Galvanike, pri ženskah pa Praznik Tatjana iz TOZD Promet. V drugi del tekmovanja 1x100 lučajev se je uvrstilo prvih dvajset tekmovalcev in to: Hasičič Rasim, Fidej Stane, Križovnik Vlado, čurčič Jože, Melanšek Teodor, Prislan Franc, Fidej Leopold, Korun Marjan, Sekavčnik Brane, Rošer Zlatko, Aleksič Miloje, Mastnak Marjan, Krebs Simon, Kraiger Karel, Gros Anton, Ran-čnik Anton, Dvorjak Franc, Šikman Milan, Štuklek Franc, Klemenc Jože.
Vseh dvajset tekmovalcev se je uvrstilo v drugo kolo, ki se prične 17.4.1978 ob 18. uri na kegljišču REK (družbena prehrana).
Vsi tekmovalci morajo biti na kegljišču ob 17.30, kjer se bo vršilo žrebanje vrstnega reda tekmovanja.
V drugo kolo se je uvrstilo tudi 10 tekmovalk za tekmovanje 1x100 lučajev. To so: Praznik Tatjana, Onič Ljuba, Čolig 'vetka, Zamenik Berta, Acman Mira, Matko Olga, Štorman Janja, Širca Slavica, Verdnik Karla, Svečko Ivica.
Drugi del tekmovanja za ženske bo 18.4.1978 ob 19. uri na kegljišču REK-a. Vse tekmovalke morajo priti na kegljišče ob 18.30, zaradi žrebanja vrstnega reda tekmovanja.
Prvenstvo Gorenja v kegljanju je s strani organizacije bilo dobro izvedeno, vendar so bile velike težave pri obveščanju po samih tozdih. Mnogo je bilo tistih, ki bi se tega prvenstva udeležilo, če bi vedeli, kdaj in kje. Posamezni tozdi, kot so Orodjarna, Štedilniki, se prvenstva sploh niso udeležili. Vprašanje je, kje so vzroki? Kljub temu pa je bilo na kegljišču REK-a 180 kegljačev in kegljavk, kar je velik uspeh.
TELEX - mladinski list. Izdaja tovarniška konferenca osnovnih organizacij ZSMS Gorenje, tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Ureja komisija za informatiko pri TK ZSMS. Odgovorni urednik: Zdenka Jakopanec, glavni urednik: Hinko Jerčič. Naklada: 5000 izvodov. Oproščeno davka. Tiska: TISKARNA VELENJE 1978