-*«   47    &*-
LISTJE IN CVETJE
Opazujmo   naravo!
II. Živalski repi. (Po ruskem priredil Brinjos)
b) Pri ribah.
Telo gibčnih rib je podobno malemu parobrodu: plavute delujejo kot vesla, rep pa kot vijak. Riba udarja z njim na levo in na desno in se poganja v ravni črti po vodi.
Repi kitov se razlikujejo od ribjih v tem, da ne režejo vode navpično, ker ležijo
ploskoma; udarjajo torej tudi le navzgor in navzdol, a ne na levo in na desno.                    
c) Pri štirinogatih živalih.                                                     
Posebno  raznovrstni so  repi  štirinogatih živalij.   Konji, krave in drugi parkljarji           
odganjanjo z njim, kakor z muhalnico, sitne komarje in ubade. Kravj i rep je podoben           
gostemu čopiču, nataknjenem na dolgem držalu; zato se more pa tudi z njim otepati celo           
do sprednjih nog.   Konj ima sicer le kratek mesnati rep, a zato tem daljšo žimo; z njo           
si odganja knropivne muhe po zadnjih nogah in po križu; po sprednjem delu života, kamor          
ne doseže z muhalnikom, vztrepetava pa s svojo gibko kožo v obrambo pred nepoklica-           
nimi gosti.                                                                                                                                  
Čemu ima neki mačka tako dolg, kosmat rep?  Saj muh z njim nikdar nc od-           
ganja! In vendar rabi tudi naša muca svoj rep. Ko se pripravlja za skok na neprevidno           
miško, položi rep na tla, a ko pride pravi trenutek, podpira brzi skok in mu da pravo           
¦smer.   Kadar se plazi po ozkih tramih pod streho, po tankih vejah in drugih nevarnih           
krajih, vzdržuje z repom ravnotežje, kakor akrobati ali plesalci z drogom na vrvi. Akoji           
preti nevarnost, da bi se prekopicnila na levo stran, zasukne rep nagloma na desno, a če          
cincne na desno, takoj ga krene na levo. A s tem še ni končana služba mačkinega repa.           
Vsakdo je že gotovo opazoval mačko, kadar je zagledala svojega največjega sovražnika,           
psa. Vrat in glavo prihuli na tla, s hrbtom napravi ^kočijo", dlačice se ji naježijo, iz ožij          
Egiptovski skakač.                                                          ^^
ji švigajo bliski, a rep — privzdigne kvišku, kakor žugajočo bojno znamenje.  Res, prav           1
,,hladnokrven" bi moral biti pes, ki bi se ne ustrašil tega grozovitega sovražnika, - tega          J
čudnega strašila, ki je pred njegovimi očmi nastalo iz vitke, gladkodlake muce.                    ^J
-*3    48    s*-
Kdo ne pozna košatega repa lisičjega ! Ljudje si pripovedujejo, da lovi z njim ribe, da meče z njim peska in vode v oči kuram in drugim pticam, in bogsigave kaj še vse. Po zimi, ko pritiska hud mraz, zvije se prevejana tatica v klopčič, gobček pa vtakne pod svoj košati rep in diha tako v s6 vsaj nekoliko bolj topel zrak, ki ji razgreva premrzle ude. Lisici nadomestuje potemtakem metlasti rep ponočno čepico.
Rep egiptovskega skakačaje pravo pravcato krmilo. Ta glodavec, ki živi po puščavah afričanskih in po ruskih pustinjah, podoben je zelo našim mišim, le da ima čudne dolge zadnje noge, a do cela. kratke sprednje; kadar išče po puščavi trave, a2i kadar stikuje mej peskom za koreninicami, plazi se po vseh štirih nogah; toda če mu je sovražnik za hrbtom, beži le na zadnjih, dolgih. Pri tem dela čudovito velike skoke in se poslužuje dolgega, na koncu čopastega repa kakor krmila. Kadar je nevarnost največja, ko je lisica že na široko odprla svoj gobec, da bi zagrabila drobno živalico, švigne ]č-ta visoko v zrak in se zasukne v zraku s pomočjo svojega krmila, repa, v stran. Ko se dotakne tal, že se zažene v nasprotno stran, a predno se lisica obme v svojem teku, je brzonogi skakač že zopet daleč za njenim hrbtom.
Zelo podoben opisani živalici je po svojih dolgjh zadnjih nogah in po svojem hitrem skakaniu kenguru, ki je takorekoč velikanski skakač avstralijski. Debeli, dolgi rep vesla po zraku, kedar žival skače, a nadomešča ji tudi peto nogo, če sedi pokonci. Ako kenguru brzo skače, ne poganja s« le z zadnjima dolgima nogama, ampak opira se v tla tudi z močnim repom, kakor prebivalci severnih močvirnatih krajev, ki se zaganjajo črez luže in jarke z dolgo palico.
Kešitev naloge v 2. listu: Družba svetega Mohorja.
M*a v s o r e s i 1 i: Dostal Adolf in Pavel, učenca na vadnici; štare Brnno, dijak ; Gomilaak Antonija, učenka f. letnika višje dekliške s"olc; Hafner Miroslava, ueenka 1. vazreda rneščanske sole v Ljnbljani; Gorjanc Ivanka in Mioi, nčenki, Krušnik Anton,   Sežek Janko, Svetina Ivan,
Sajovic Jožef, Mencinger Josip, Loboda Ivan, Lnžar Janko, Kristoflč Karol, Vav^otič Franjo, dijaki v Kranju ; Kragl Viktor, dijak v Tržiču ; Zupančič Janko, ucit/ v Kolovratu ; Slamberger Anton, trctješoleo, Inka in Nnška, noenki y Kranju ; Vodep Mar., Kavcič Alojz., Golež Neža, Leskovšek Jozcfa, Nendl Marta, Florjan Ana, Dobovišei Neža, Štante Amalija, učenke dehl. šole v St. Jnriju ob juž. žeieznici ; Ponikvar J., Pirc Fr., Colombis J., dijaki v Ljubljani; Dežola Frid. in Xvg., učenca V. razr. v Idriji; Lovsin I., četrtošolec, Breskvar Antonija, zasebnica, Krajec Pavel, Hotiiinan Josip Tladimir, Jaklič Josjp, dijaki, Juvan Koza, Kobrraan Mimi, Rozika. Milena, učenke; Robriuan Janko, ueenec III. razt-eda v LjabljaDi; Cvenk Marjeta in Žižek Bogdaoa, gojenki solskih sester v Mariboru; Križanič Fr. in Mar. pri svetem Križu blizu Ljutoraera; Kmecl Micika, Presker Melita, Gorjak Vekoslava, gojenke v zaToda šolskih sester v Msiriboru; Treven Zmagoslav, Albreclit Zorko, Veli-kajne Zvonimir, Kokel Radosl., Reimiihler Hngon, Rupnik Petev, Badiura Nadoslav, ačenci V. razr. v Idiiji; Pnc Fr.. učenec IV. razreda v Ljubljani; Ka9treuz Kobert, ucenec IV. razr. na vndnici; Jngovic Franja, nadučit. v Kranjn; Zorko, petosolec v Ljubljani ; Privšek Ana, učenka III. r. v Žalcu ; Adamic Marieka. učit. bčerka, Adamič France, drugošolec v Ljnbljani; Salberger Adolf, tretješolec v Kranju; Jureš Lojzika, Zrnec Mictka, Jurkovič Franica, Bratina Franica, Koroša Jos., Prelog Marija, nčenke V. r. pri sv. Križu blizn Ljutomera; Kočevar Ivek, učenec V. r. v Srediačn ; Praprotnik Nežika in Voveek Marička, učenki III. razr. t Braslovčah; Novak Jnlija, nčenka VII. razr. v Senožečab ; Ipavec Rafael, učenec V. razreda v Idriji ; Dobnik A., Plastan V., Šporn Fr., VoTšek J., Novak K., Juhait A., Vraakovič F., Marovt A., Matko I., učenci III. r. v Braslovčah; Straass Matilda, Znpančič Uršnla, Frantar Mar.. Bisjak Jerica, Fos Efa, gojenke Liehtentburnovega Karoda v Ljnbljani ; Kmet Minka, učenka III. razreda v v Oerkljah; Flere Emil, učenec V. razr. v Ljubljani; Zorn Avg., ncenecl. real. in Zorn Emil, uč. II. razr. vad. v Gorio/i.
Spominska knjižica.
3.
Knjiga je naše pozemsko življenje, List, ki nanj pišemo, vsaki je dan; Kadar nam ura bo bila ločenje, Takrat popisana zadnja bo stran; Pišimo vedno v to knjigo tako, Da se v nji blagih del svetizlato!    —a
nVrteo" izhaja 1. dne vsacega meseca in stoji f prilogo Tred za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr. — Uredništvo ib npravni^tvo st. Petra cesta &t. 76, t Ljubljani.
Izdaje droštTo ,,Prlpravnlškl dom". — Drejnje Ant. KrilS. — Tiska Katsliška Tiskarns t Ljnbljani.