Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 1
V središču
Podravje 
Turistične 
agencije se 
odpuščanju se ne 
morejo izogniti
 Strani 6 in 7
Aktualno
Ormož 
Zdravstvena nega 
na gimnaziji ostaja 
v zraku
 Stran 2
Podjetništvo
Sp. Podravje 
Marsikdo na 
robu poslovnega 
preživetja
 Stran 5
Na sceni
Sveti Andraž 
Gasilci: »S tem se 
ne da kupiti niti 
ene obleke!«
 Stran 18
Črna kronika
Slovenija  Največ 
ponarejene obutve 
in oblačil
 Stran 24
Ptuj, torek, 17. novembra 2020
to
rk
ov
a
iz
da
ja
Letnik LXXIII št. 91  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno
Sp. Podravje 
Dražji odvoz smeti, 
dodatni evro za 
posodo za steklo
 Stran 3
Aktualno
Sveti Tomaž 
Prvi v državi z 
bankomatom ATM 
za občane
 Stran 3
Ptuj, Podravje  Preverjanje vlog za oddajo občinskih stanovanj
Vse več zlorab občinskih stanovanj
Ptujska občina je tudi letos objavila razpis za oddajo občinskih stanovanj. Prosilcev je vedno več, obenem pa tudi 
primerov, ko posamezniki iz drugih občin na Ptuju prijavijo stalno bivanje le zaradi pridobitve občinskega stanova-
nja. Redno pa se srečujejo tudi z nedovoljenimi oblikami podnajemov – prav teh stanovanj, ki naj bi bila namenjena 
reševanju bivanjskih stisk družin. Več na strani 2.
Haloze 
Občine namenile 
tisoče evrov za 
promocijo - in 
ostale praznih rok  Stran 3
Otroci s posebnimi potrebami 
»Kopja lomite
na najranlji-
vejših!«
    Stran 7
Stiske upokojencev 
»S 400 evri pokojnine 
mi sporočate, da nisem 
vredna življenja!«  
  Strani 6 in 7
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 2
torek  17. novembra 20202 Aktualno
Ormož  Zdravstvena nega na gimnaziji ostaja v zraku
Ministrstvo bo odločalo 
januarja
Po večletnih prizadevanjih, da bi na Gimnaziji Ormož prido-
bili nov program zdravstvena nega, manjka le še odločitev 
Ministrstva za šolstvo. Na to pa bo treba počakati vsaj do 
konca januarja.
Kot smo pred kratkim poročali, si ormoške občine skupaj prizade-
vajo za vzpostavitev novega programa na gimnaziji. Na pristojnem 
šolskem ministrstvu so potrdili, da jim je ormoška gimnazija že posre-
dovala predlog za umestitev novega programa zdravstvene nege, v 
katerega naj bi novince začela vpisovati naslednje šolsko leto. Dodali 
so: »V tem trenutku vse predloge šol glede obsega razpisanih mest in 
novih programov na ministrstvu še pregledujemo.« Zagotovili so še, 
da se bodo do predloga opredelili najpozneje do 22. januarja, ko bo 
objavljen razpis za vpis v srednje šole. 
Velika večina dijakov vsakodnevno migrira 
v druge občine
Predlagatelji novega programa si prizadevajo, da bi domačim dija-
kom lahko ponudili dodatni izobraževalni program v domačem oko-
lju in s tem marsikateremu najstniku prihranili neprijetno izbiro med 
oddaljenim krajem šolanja in med izobraževanjem v smeri, ki mu ni 
pisana na kožo. Podatki Statističnega urada RS namreč razkrivajo, da 
velika večina srednješolcev iz ormoškega konca migrira v druge kraje 
zaradi šolanja. Slednje predstavlja časovno, fi zično in fi nančno obre-
menitev tako za dijaka kakor tudi za družino, marsikatera družina pa 
si tega tudi ne more privoščiti.
Foto: FB Gimnazija Ormož
Sicer pa se na območju občine izobražuje le slabih 18 % vseh dija-
kov iz občine Ormož. V letošnjem šolskem letu je v različne programe 
srednješolskega izobraževanja sicer vpisanih kar 530 dijakov iz občin 
Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, od tega pa jih v Ormožu ple-
meniti svoje znanje zgolj 81, kar predstavlja le dobrih 15 %. Vsi ostali 
dijaki z ormoškega se izobražujejo v drugih občinah.
Do najbližje zdravstvene šole 45 kilometrov
Še večje fi nančno breme družinam predstavlja selitev najstnika v 
dijaški dom, a mladim z resno željo po izobrazbi v zdravstveni negi 
kaj drugega ne preostane. Najbližja srednja šola z zdravstvenim pro-
gramom je v 44 kilometrov oddaljeni Murski Soboti oziroma v 54 km 
oddaljenem Mariboru.
Prav v času, ko epidemija jasno kaže na kadrovsko podhranjenost 
na območju zdravstva, se zdijo prizadevanja akterjev, da se program 
zdravstvene nege vzpostavi, še bolj legitimna. Domača javnost na-
meram akterjev že prikimava, ali jim bo prikimalo še ministrstvo, pa 
bo pokazal čas. 
Število dijakov iz različnih občin 
v ormoški gimnaziji
2019/20 Razdalja v km Število dijakov
Ormož 70
Cirkulane 20 1
Črnomelj 183 1
Destrnik 29 2
Dornava 18 4
Gorišnica 11 15
Hajdina 27 1
Juršinci 21 4
Križevci 24 2
Markovci 19 9
Poljčane 68 1
Ptuj 24 22
Središče ob Dravi 10 6
Sveti Tomaž 12 5
Šmarješke Toplice 145 1
Tišina 39 1
Trnovska vas 29 1
Videm 30 5
Zavrč 23 3
Vir: SuRS, Google zemljevidi
Več kot polovica dijakov, ki se izobražuje na območju občine Or-
mož, prihaja iz občin Ormož, Središče ob Dravi ali občine Sveti 
Tomaž. Pričakovano višje število dijakov ormoških srednjih šol 
prihaja iz dobrih 10 km oddaljene občine Gorišnica in Ptuja.
Redno pa se srečujejo tudi z ne-
dovoljenimi oblikami podnajemov 
– prav teh stanovanj, ki naj bi bila 
namenjena reševanju bivanjskih 
stisk družin.
Mestna občina Ptuj ima v lasti 
600 stanovanj. Nekaj svojih nepre-
mičnin so sicer v zadnjih letih pro-
dali, a se fond stanovanj za oddajo 
zaradi tega ni zmanjšal. Stanova-
nja, ki so jih prodajali na dražbah, 
so namreč bila prazna in potrebna 
obnove, za katero pa sredstev v 
občinskem proračunu ni bilo.
Interes za neprofi tna stanova-
nja na Ptuju je izjemno velik. Raz-
pis se objavi vsaki dve leti. Letos 
na občini predvidevajo, da bodo 
na prednostno listo upravičencev 
uvrstili okrog 130 upravičencev.
Ptuj rešuje tudi 
probleme drugih občin
Ker okoliške občine nepro-
fi tnih stanovanj večinoma nimajo 
več – nekatere so jih sicer imele, 
a so jih prodale – postaja tudi to 
eden izmed problemov Ptuja. 
»Veliko prebivalcev se preseli v 
tržna stanovanja na Ptuj, s čimer 
si pridobijo stalno bivališče v naši 
občini in se lahko nato uvrščajo 
na prednostno listo. To pomeni, 
da ima Mestna občina Ptuj vedno 
več prijavljenih in upravičencev, za 
katere je primorana reševati sta-
novanjska vprašanja,« pravijo na 
ptujski občini.
Lista upravičencev se sestavi 
po pregledu in obravnavi pris-
pelih vlog. Tisti, ki se uvrstijo na 
listo, izpolnjujejo pogoje za dode-
litev neprofi tnega stanovanja. A 
ni nujno, da to pomeni takojšnjo 
dodelitev stanovanja. Višje število 
točk prijavitelji prejmejo, prej se 
jim stanovanje dodeli. Na občini 
zagotavljajo, da preskoki po listi 
niso mogoči. Oziroma se trudijo, 
da je tako. Še vedno se malverza-
cijam namreč ni mogoče v celoti 
izogniti. Redno se srečujejo s pro-
blemi neupravičenih podnajemov 
in drugimi nedovoljenimi oblika-
mi naselitve. To rešujejo najprej 
z opozorili, po potrebi pa tudi po 
pravni poti. 
Koliko znaša najemnina
Najemnik neprofi tnega stano-
vanja plačuje lastniku najemnino, 
ki je nadomestilo za uporabo sta-
novanja. S tem naj bi se pokrili vsi 
stroški, ki jih ima lastnik s stano-
vanjem. Najemnina (v nasprotju 
s tržno) torej naj ne bi prinašala 
dobička. Da pri tem ne bi prihajalo 
do zlorab, je neprofi tna najemni-
na zakonsko določena: pokrivala 
naj bi le stroške vzdrževanja in 
zavarovanja stanovanja in skupnih 
delov, stroške opravljanja upravni-
ških storitev, amortizacijo in stro-
ške fi nanciranja, ki so bili vloženi v 
stanovanje. Vsi ti stroški pa se ob-
računavajo različno, upoštevajoč 
starost stanovanj in ostale značil-
nosti. Zato je, kot pravijo na obči-
ni, o povprečni, najvišji in najnižji 
najemnini težko govoriti. Za pov-
prečno veliko dvosobno stanova-
nje v izmeri 55,00 m2, točkovano 
s 320 točkami, znaša najemnina, 
izračunana na podlagi sedaj veljav-
nih predpisov, približno 180 evrov.
Ker neprofi tnih stanovanj ni do-
volj na razpolago, lahko upravičen-
ci, ki bi jih morali dobiti, zaprosijo 
za subvencijo tržne najemnine. O 
tej pravici odloča Center za social-
no delo. Za namen tržne subven-
cije MOPtuj nameni 110.000 evrov 
letno, polovico v obliki vračila po-
rabljenih sredstev izvede država.
Ptuj, Podravje  V teku preverjanje vlog za oddajo občinskih stanovanj
V občinskih stanovanjih živijo tudi tisti, 
ki jim ne pripadajo
Vsaki dve leti ptujska občina objavi razpis za oddajo občinskih stanovanj. Preverjanje vlog je pravkar v 
teku in tudi tokrat ugotavljajo, da je interes izjemno velik. Ključni segment pri tem je cena, ki je precej 
nižja od trenutnih tržnih cen. Vlog je vedno več, obenem pa tudi primerov, ko posamezniki iz drugih 
občin na Ptuju prijavijo stalno bivanje le zaradi pridobitve občinskega stanovanja. 
Foto: ČG 
V teku je preverjanje vlog za oddajo občinskih stanovanj; prosilcev je zmeraj več kot prostih stanovanj. 
Slovenija, Podravje  Priznana cena za pripravo kosila je primerna
Za brezplačen obrok 2,6 evra, za dostavo 60 centov
Ministrstvo je konec minulega tedna le sporočilo višino cene za brezplačni topli obrok, ki ga bo za učence, dijake in otroke 
v rejniških družinah krila država. Cena obroka znaša 2,6 evra, v ta znesek pa je zajet strošek živil, dela in tudi embalaže. 
Priznani znesek po mnenju 
predsednice Društva ravnateljev 
ptujskega območja Ivanke Korez 
pokriva celotne stroške priprave 
in embalaže obroka: »Kuhamo 
enostavnejše jedi, ki so tudi pri-
mernejše za dostavo. Je pa res, da 
so šole z vrtci v prednosti, saj so 
tam kuhinje že v funkciji in se stro-
šek obratovanja deli.«
Za delo in stroške 2,3 
evra na obrok
Organizacijo nabave živil in 
priprave kosil so torej prevzele 
šole, občine embalažo. Na MO Ptuj 
so za zdaj kupili 15.000 posodic, za 
kar so odšteli nekaj manj kot 1.390 
evrov, kar je 0,092 evra za kos. »Na 
obrok za posameznega učenca po-
rabimo tri kose embalaže/posodic, 
kar je 0,27 evra na učenca,« so stro-
ške embalaže predstavili na ptujski 
občini. To pomeni, da ima šola za 
delo in živila na voljo 2,3 evra, kar 
pa ravno znese višino cene, ki jo 
šole običajno zaračunajo za kosilo 
za učence višje stopnje.  S podat-
kom, koliko upravičencev je za 
brezplačen obrok zaprosilo, na 
ministrstvu še ne razpolagajo. Za 
zdaj je torej znana le cena obroka 
in strošek dostave kosil učencem 
in dijakom, ki tega ne morejo prev-
zeti na izbrani šoli, to je 0,60 evra 
na obrok. Korezova pravi, da se o 
tem strošku še niso pogovarjali. 
»Če bo ta strošek pokrilo šolsko 
ministrstvo, bomo prav gotovo 
dali ustrezne zahtevke. Na naši šoli 
obroke razvaža hišnik z občinskim 
avtomobilom, spet drugje so orga-
nizacijo prevzele občine.«
Foto: Črtomir Goznik
Zavrnili (všečen) predlog 
o brezplačnem obroku za vse učence
Odbor Državnega zbora za izobraževanje je večinsko zavrnil 
opozicijski predlog, da bi se topel obrok v času šolanja na daljavo 
zagotovil vsem osnovnošolcem, ki bi se nanj prijavili. Predstavniki 
vlade in koalicije so zagotavljali, da problematiko ustrezno 
naslavlja šesti protikoronski sveženj, a vmes priznali, da naslavlja 
tiste, ki so pomoči res potrebni. Na drugi strani so izpostavili, 
da je dostava obroka v času kosila vsem 160.000 osnovnošolcem 
neizvedljiva.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 3
torek  17. novembra 2020   3Aktualno
V sedmih haloških občinah (Cir-
kulane, Majšperk, Makole, Pod-
lehnik, Videm, Zavrč in Žetale) ter 
v občini Rogatec so sklenili, da se 
povežejo v Interesni zvezi haloš-
kih občin. Predvideno je bilo, da bi 
zveza, ki bi sprva zaposlovala ene-
ga človeka, skrbela za promocijo 
Haloz in za oblikovanje turističnih 
programov in povezovanje ponu-
dnikov. 
Strošek bi letno znašal prib-
ližno evro po občanu oz. skupaj 
slabih 20.000 evrov. A namen 
občin je tudi zaradi nedosledne 
zakonodaje padel v vodo. Sedaj 
se neformalno povezujejo in so-
delujejo v okviru skupnih projek-
tov, tudi na področju turizma. 
Tako so občine uspele na razpisu 
Las Haloze s projektom promocije 
Haloz, težkim kar 177.000 evrov. 
S projektom naj bi občine razvile 
skupno blagovno znamko Haloze 
oziroma Visit Haloze ter enotno 
promovirale to gričevnato obmo-
čje, turistične ponudnike, pridelo-
valce in proizvajalce.
Blagovna znamka v 
roke Hvaučeve zadruge
Enak namen (promocija in po-
vezovanje) je imel tudi projekt 
Haloze – dežela tisočerih gričev, 
ki so ga občine fi nančno podpira-
le in torej fi nancirale tudi razvoj 
in promocijo istoimenske bla-
govne znamke. A kljub vloženim 
sredstvom so ostale brez pravice 
do uporabe imena. Kot je pojasnil 
predsednik zadruge Dežela tisoče-
rih gričev Srečko Hvauc (sicer član 
in tudi nekdanji poslanec stranke 
SDS), je avtor blagovne oz. sto-
ritvene znamke Dežela tisočerih 
gričev Slavko Dobnik. Slednji je 
namreč po tem, ko haloškim obči-
nam ni uspelo ustanoviti haloške 
interesne zveze, sprožil postopek 
za zaščito omenjene znamke. »V 
zakonitem postopku zaščite, v 
Haloze  Znamka Dežela tisočerih gričev postala jabolko spora
Občine namenile tisoče evrov za promocijo  
- in ostale praznih rok
Haloške občine so z željo po preboju na področju turizma v preteklih letih fi nančno podpirale aktivnosti 
in promocijo znamke Dežela tisočerih gričev pod vodstvom Slavka Dobnika. A poti slednjega in občin so 
se razšle. Na vprašanje, zakaj, so skopi z odgovori tako na strani občin kot vodje projekta. Znano je le to, 
da so občine ostale brez znamke, ki so jo fi nancirale, in da si je to ime prisvojila novoustanovljena zadru-
ga, katere soustanovitelj je tudi Dobnik.
Foto: Marko Vindiš 
Občine 
fi nancirale tudi 
Ars Poetoviensis, 
Slavko Dobnik, s. p.
Občine pa niso financirale le 
Zavoda za razvoj Haloz, temveč 
tudi podjetje Ars Poetoviensis, 
Slavko Dobnik, s. p. Za izvedeno 
delo so omenjenemu podjetju 
zgolj v Makolah nakazali 
3.487,10 evra. Aktivnosti, ki so 
bile financirane, so: izdelava 
predstavitvenega filma, urejanje 
spletne strani Visit Haloze (ki 
ni več aktivna), urejanje FB-
strani, projekt Kulinarične 
Haloze, komunikacija z 
mediji, posredovanje vsebin in 
informacij …
Nakazila podjetju 
Ars Poetoviensis
Naziv Znesek
Makole 3.487 EUR
Majšperk 5.086 EUR
Cirkulane 787 EUR
Videm 5.000 EUR
Podlehnik 3.148 EUR
Zavrč 475 EUR
Žetale 2.244 EUR
Vir: Občine
Občinska nakazila 
Zavodu za razvoj 
Haloz v letu 2017
Naziv Znesek
Videm 4.995,54 EUR
Majšperk 3.632,88 EUR
Rogatec 2.819,09 EUR
Cirkulane 2.084,45 EUR
Makole 1.867,52 EUR
Podlehnik 1.657,26 EUR
Zavrč 1.569,15 EUR
Žetale 1.126,72 EUR
Kidričevo 200,00 EUR
Skupaj 19.952,61 EUR
Vir: ERAR
Direktro Zavoda za razvoj Haloz 
je Albert Korošec, eden izmed 
družbenikov pa tudi Slavko Dob-
nik, ki je vodil projekt za promo-
cijo Haloz. Zavod za razvoj Haloz 
upravlja stran Haloze.net, kjer 
so kot partnerke navedene tudi 
občine, na strani je zbir idej za 
izlete po Halozah in ponudniki, 
predvaja pa se tudi promocijski 
video.
Spodnje Podravje, Sveti Andraž  Z novim letom konec ekoloških otokov
Dražji odvoz smeti, dodatni evro za posodo za steklo
Čisto mesto Ptuj, ki tudi v občini Sveti Andraž (poleg še desetih občin v Spodnjem Podravju) skrbi za ravnanje in odvoz 
odpadkov, draži svoje storitve. Po novem bo namreč odvoz komunalnih odpadkov dražji za tri, odvoz bioloških pa za devet 
odstotkov, dodaten strošek pa bo še posoda za steklo.
Medtem ko so individualna go-
spodinjstva doslej za 120-litrsko 
posodo komunalnih odpadkov 
z davkom vred plačevala 13,40 
evra, bo ta znesek zdaj višji za 
0,44 evra in bo torej znašal 13,84 
evra. 120-litrska posoda za bio-
loške odpadke, ki jo po besedah 
andraške županje Darje Vudler 
Berlak uporablja manj kot 10 % 
občanov, je doslej stala 5,16, po 
novem pa bo 5,62 evra, torej 0,46 
evra več. »Lastniki počitniških hiš, 
ki so obenem tudi naši občani, se 
lahko odločijo, ali bodo plačevali 
za dodatne posode za odpadke 
pri svojih vikendih ali pa bodo od-
padke odpeljali na naslove svojih 
stalnih bivališč. 'Vikendaši', ki pri-
hajajo iz drugih občin, pa bodo 
morali plačati za posode ob svojih 
počitniških hišah.«
Miran Čeh, direktor andraške 
občinske uprave, pa je še povedal: 
»Novost je ta, da ukinjamo ekolo-
ške otoke in da bo vsako gospo-
dinjstvo na dom dobilo posebno 
zeleno posodo z belim pokrovom 
za odpadno steklo, ki jo bodo de-
lavci Čistega mesta izpraznili na 
vsaka dva meseca. To bo položni-
co podražilo za približno en evro.«
Dodatne posode za steklo pri 
vsaki hiši so se že izkazale kot 
dobra praksa v slovenjegoriških 
občinah znotraj lenarške uprav-
ne enote. »Prepričani smo, da bo 
to dobra odločitev tudi za našo 
občino. Ekološki otoki so bili 
vedno nastlani z najrazličnejšimi 
odpadki, ključavnice na posodah 
nenehno polomljene, v posodah 
in ob njih pa vse, le tisto ne, kar 
naj bi vanje sodilo. Te otoke bomo 
odstranili. Na dveh lokacijah pa 
še naprej ostajata kontejnerja za 
stara oblačila,« je sklenila županja.
Foto: ČG
Posodam za ločeno zbiranje odpad-
kov se bo v andraških (pa tudi v 
ostalih) gospodinjstvih pridružila 
še posoda za steklo.
katerem so glede registracije oz. 
zaščite imele možnost ugovora 
vse zainteresirane stranke, je prija-
vitelj uspel in s tem postal tudi la-
stnik znamke. Interes za uporabo 
te znamke in tudi druge izpeljanke 
je sedaj izkazala zadruga, katere 
ime je Zadruga Dežela tisočerih 
gričev in katere soustanovitelj je 
tudi Slavko Dobnik,« je pojasnil 
Hvauc.
Sv. Tomaž  Občina v pogodbo s podjetjem Euronet
Prvi v državi z banko-
matom ATM za občane
V začetku jeseni so občani Svetega Tomaža izgubili edini 
bankomat, ki ga je lastnica, NKBM, umaknila s pojasnilom, 
da ni rentabilen. Po gotovino so tako morali v 10 kilometrov 
oddaljen bankomat v drugi občini, kar pa je bilo z omejevel-
nimi ukrepi zaradi pandemije prepovedano. V petek pa so si 
lahko oddahnili - na stari lokaciji je namreč pričel delovati 
nov bankomat, ki ga je postavilo podjetje Euronet.
Da bi na območju občine znova vzpostavili dostop do denarja, 
je vodstvo občine pretehtalo več ponudb. Župan Mirko Cvetko je 
bil pri tem razočaran nad sodelovanjem NKBM, čeprav je včeina 
občanov komitentov prav te banke. »Na žalost se niso želeli niti 
pogajati in so ostali trdno odločeni, da se iz podeželja umikajo,« je 
povedal Cvetko.
Bančne ponudbe z nemogočimi pogoji
Župan je še povedal, da so prejeli nekaj ponudb drugih bank, ki pa 
naj bi zastavile nedosegljive pogoje: »Dobili smo denimo ponudbe 
s strani Deželne banke in Delavske hranilnice. Ti dve banki sta svoj 
bankomat pogojevali z visokim sofi nanciranjem in zahtevki po npr. 
vsaj 3000 dvigih mesečno. Tega ne moremo zagotoviti. Po nam 
znanih informacijah naj bi bilo na mesečni ravni opravljenih med 300 
in 500 dvigov.« 
Podjetje Euronet se je pokazalo kot najugodnejši ponudnik. 
»Euronet poleg fi ksnega stroška 500 evrov + ddv na mesečni ravni 
ni postavljal nobenih pogojev. Svetniki so sodelovanje s podjetjem 
potrdili. Na podlagi sklepa smo podpisali pogodbo,« je odločitev 
utemeljil Cvetko. 
Kako se občani lahko znebijo plačevanja provizij
Foto: KG
Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko (desno) in vodja poslovnega ra-
zvoja podjetja Euronet na slovenskem Alen Bevk sta minuli teden podpisa-
la pogodbo. V petek je bil dostop do gotovine v občanom znova zagotovljen. 
Euronet na slovenskih tleh komitentom slovenskih bank naj 
ne bi zaračunaval provizij. »Pravzaprav provizij ne zaračunavamo 
niti komitentom drugih bank iz EU. Najverjetnejše stranke, ki bi 
provizijo plačevale v Svetem Tomažu, bi bili komitenti madžarskih ali 
hrvaških bank, vendar na tej lokaciji takih strank ne pričakujemo,« je 
zagotovil Alen Bevk, vodja poslovnega razvoja v Euronetu. Dodal pa  
je, da bi lahko uporabnikom bankomata provizijo zaračunale banke 
same. 
Prav to dejstvo pa bremeni Cvetka: »Občane bomo maksimalno 
ozaveščali in jih nagovorili k temu, da na svojih bankah sklenejo 
pakete, ki omogočajo brezplačno dvigovanje gotovine na drugih 
bankomatih. To storitev banke ponujajo. Zdi se mi neokusno, da bi 
banke služile s provizijami,« je dodal Cvetko, upoštevajoč dejstvo, 
da banke na območju občine ne zagotavljajo drugih enakovrednih 
možnosti dostopa do gotovine. 
‚Bankomat v Skupnosti‘ - odgovor na potrebe trga
Novembrska postavitev bankomata v Svetem Tomažu je prva 
v vrsti, ki jo je izvedlo podjetje Euronet v sklopu nove storitve – 
‚Bankomat v Skupnosti‘. »Namen storitve je enostaven in stalen 
dostop do gotovine v oddaljenih območjih Slovenije. Je odgovor 
na naraščajoče težave naših državljanov pri enostavnem dostopu 
do njihove gotovine, zlasti zaradi naraščajočega trenda zapiranja 
podružnic bank in umika bankomatov,« je dejal Bevk. 
Storitev je posebej zasnovana za občine in skupnosti, ki se 
soočajo s podobno problematiko kot v Svetem Tomažu. 
Podjetje Euronet
je prisotno v 170 državah, v upravljanju imajo več kot 50.000 
bankomatov, v Sloveniji pa so prisotni od leta 2019. Bankomate 
sicer postavljajo pretežno v turistično obleganih okoljih; z novo 
storitvijo  ‚Bankomat v Skupnosti‘ pa so se zdaj začeli odzivati 
na težave podeželja, odkoder slovenske banke  množično 
umikajo bankomate.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 4
torek  17. novembra 20204 Podravje
Eden izmed ciljev te investicije 
je ohranitev površine skupnih vad-
benih prostorov v mestni občini 
Ptuj, ki je še vedno manjša od dr-
žavnega povprečja.
Konec julija se je na Mestnem 
stadionu na Ptuju začela zamenja-
va 8.146 m2 travne ruše z ureditvi-
jo novega drenažnega sistema s 
ponikovalnimi jarki in posodobitvi-
jo namakalnega sistema. Zaključ-
ku gradbenih del je sledila setev 
trave. Naložba je v izvedbenem 
delu vredna 300.000 evrov, izvaja 
jo podjetje Javne službe Ptuj s po-
dizvajalci. Od skupnega zneska je 
50.000 evrov zagotovila Fundacija 
za šport in še enkrat toliko Nogo-
metna zveza Slovenije. Preosta-
nek, okrog 200.000 evrov, je pri-
spevala ptujska občina. »Projekt 
je bil razdeljen na več faz. Pred 
dokončnim utrjevanjem površi-
ne in setvijo trave je bil na igrišče 
montiran še nov namakalni sistem 
s 24 razpršilci. Ob skoraj idealnih 
pogojih za rast trave v preteklih 
dveh mesecih je trenutno stanje 
igrišča odlično. V naslednjih te-
dnih in mesecih bodo sledili še 
nadaljnji postopki za boljšo rast 
zelenice, in sicer, košnja, valjanje, 
gnojenje, škropljenje in peskanje,« 
o omenjeni investiciji pravi Sandi 
Mertelj, direktor Zavoda za šport 
Ptuj. Prepričan je, da ima investici-
ja, ki je v teku, zelo velik pomen za 
nadaljnji razvoj nogometa na Ptu-
ju. Pogoji bodo neprimerno boljši 
tako za kakovostnejšo vadbo kot 
igranje tekem: »Ne nazadnje pa 
je to osrednje nogometno igrišče 
v MO Ptuj namenjeno tudi za šte-
vilne druge športne programe in 
dogodke.« Odprtje igrišča se obe-
ta spomladi.
Ker se v športno infrastrukturo 
v zadnjih letih na Ptuju ni kaj dosti 
vlagalo, so potrebe po naložbah 
velike. Ena izmed prioritet je tudi 
ureditev dela atletskega stadiona. 
Občina se zato prijavlja na razpis 
Fundacije za šport. Če bodo us-
pešni, bi lahko pridobili 37.500 
evrov. Občina bo v proračunu v ta 
namen zagotovila okrog 65.000 
evrov, skupaj s sredstvi Funda-
cije za šport (max. 30%) pa bi se 
vrednost projekta gibala okrog 
100.000 evrov. 
Ptuj  Investicije v športno infrastrukturo
V načrtu obnova atletskega stadiona
Največja investicija zadnjih let na področju športa na Ptuju, prenova glavnega nogometnega igrišča, je v polnem teku. Vredna 
je 300.000 evrov in bo končana spomladi naslednje leto. V načrtu pa je tudi prenova atletskega mestnega stadiona. 
Foto: ČG 
Dela so v zaključni fazi. 
Na Pošti Slovenija so bili dolgo precej skopi z informacijami o 
svojih načrtih. Občina je približno v tem času odkupila t. i. Kirnovo 
domačijo pri cerkvi nasproti sedanje pošte, v kateri je bila nekoč 
prva vaška trgovina, ter zemljišče ponudila tudi za gradnjo nove 
pošte. Kot smo že poročali, so se vmes pojavili še drugi interesi, 
med drugim tudi želja po selitvi poštne poslovalnice, ki ima obenem 
funkcijo razdelilne pošte za Sveti Andraž in Destrnik, na Destrnik, a 
so to možnost pri Pošti Slovenije kategorično zavrnili.
Izkazalo se je, da je Kirnova domačija, ki jo je občina medtem 
podrla in zemljišče očistila, najprimernejša lokacija za novo pošto. 
»Pošta Slovenije bo kupila 800 od celotnih skoraj 2.000 kvadratnih 
metrov, in sicer na podlagi metode neposredne pogodbe, za 39 
evrov po m2 z DDV. Kupnino bo poravnala v 30 dneh od sklenitve 
pogodbe, pred tem pa je treba zemljišče še odmeriti,« je povedal 
župan Alojz Benko.
Kaj bo občina s preostalim zemljiščem, še ni jasno, je pa medtem 
propadla ideja o menjavi z župniščem, za katerega se je nekaj časa 
zavzemal bolfenški župnik.  
Foto: SD
Pošta Slovenije bo zaprla sedanjo poslovalnico v Trnovski vasi in na 
zemljišču pri cerkvi postavila novo.
Sveti Andraž  Prihodnje leto bodo obnavljali vitomarško športno igrišče
Z željo po umetni masi zmagali športniki
Da je športno igrišče pri podružnični osnovni šoli v Vitomarcih dotrajano in nujno potrebno obnove, je že dol-
go jasno, slednjič je zanjo pripravljena tudi vsa potrebna dokumentacija, le viri fi nanciranja še niso v celoti 
dorečeni.
Na obstoječi površini je več igri-
šč, nekatera že dolgo niso več v 
skladu z današnjimi standardi za 
izvedbo zahtevnejših tekmovanj, 
prav tako so neurejena in nekatera 
za uporabo celo nevarna. Spomni-
mo, da se je na eni od prejšnjih sej 
občinskega sveta vnela debata o 
tem, da si andraški športniki želijo 
preplastitve z gumijasto podlago, 
ki je prijaznejša za uporabnike. 
Ker pa se igrišče uporablja tudi za 
razne prireditve in na njem občas-
no stoji šotor, bi se takšna mehka 
podlaga kmalu uničila, je kazalo, da 
bo ta varianta odpadla, saj so bili na 
občini prepričani, da morajo izbrati 
rešitev, ki bo služila čim večjemu 
številu občanov vseh generacij.
Za skupinske športe
 in atletiko
A so na koncu zmagali športniki, 
kajti investicijska dokumentacija 
obnove predvideva preplastitev 
igrišča z umetno maso, prav tako 
bo umetna masa tudi podlaga 
nove tekaške steze. Skupaj bodo 
preplastili nekaj več kot 1.100 kva-
dratnih metrov površin, investicija 
pa je ocenjena na dobrih 58.000 
evrov. Sodobno športno igrišče, 
na katerem bo poleg teka na te-
kaški stezi mogoče igrati mali no-
gomet, rokomet in košarko, bo 
uporabljalo približno 60 malčkov 
iz vitomarškega vrtca in prav toli-
ko učencev podružnične osnovne 
šole ter seveda andraški športni-
ki in rekreativci. Kot je znano, so 
športna društva v občini Sveti An-
draž v Slovenskih goricah zelo ak-
tivna, udeležujejo se tudi državnih 
in mednarodnih tekmovanj, na ka-
terih dosegajo vrhunske rezultate. 
Omenjeno igrišče je obenem tudi 
prizorišče tradicionalnega Sandi-
jevega memoriala, vseslovenskega 
tekmovanja različnih generacij v 
igranju malega nogometa. 
Računajo na denar 
Fundacije za šport
»Po potrditvi investicijske do-
kumentacije se bomo s projektom 
obnove športnega igrišča prijavili 
na razpis Fundacije za šport za sofi -
nanciranje gradnje športnih objek-
tov. Dobro smo ga pripravili, poleg 
tega smo pridobili tudi številne 
pisne podpore domačih športnih 
društev in tudi društev iz okolice, 
na primer s Ptuja in iz Cerkvenja-
ka, zato mislim, da imamo dobre 
šanse, da zberemo veliko točk in 
da nam odobrijo sofi nanciranje,« 
je pojasnila andraška županja Dar-
ja Vudler Berlak. »V tem primeru 
lahko od Fundacije računamo na 
polovico denarja za investicijo, to-
rej na dobrih 29.000 evrov. Če nam 
prvič ne uspe, imamo možnost še 
ene prijave, sicer bomo morali vsa 
potrebna sredstva z rebalansom 
zagotoviti sami.«
Spomladi prihodnje leto bodo 
izbrali izvajalca prenove; ta naj bi 
začel delati v začetku maja in prep-
lasteno športno igrišče v uporabo 
predal konec septembra.
Foto: SD
Dotrajano športno igrišče v Vitomarcih bodo preplastili z umetno maso in mu dodali tekaško stezo.
Trnovska vas  Pošta Slovenije bo gradila
Nova pošta bo stala 
nasproti stare
Ker so prostori v stavbi, v kateri ima Pošta Slovenije svojo 
trnovsko poslovalnico, neustrezni in premajhni, možnosti za 
širjenje pa tam ni, je že nekaj časa iskala novo lokacijo.
Prenos sredstev 
za Sandijev memorial
Sandijev memorial v malem nogometu, letos bi bil 
jubilejni, saj bi ga v Vitomarcih organizirali že dvajsetič, je 
zaradi epidemije odpadel, zato so ga organizatorji prestavili 
na prihodnje leto. Ker pa so bila v občinskem proračunu za 
izvedbo te priljubljene športne prireditve rezervirana sredstva 
v višini 2.000 evrov, je Darko Rojs, predsednik Kluba malega 
nogometa (KMN) Vitomarci, andraške svetnike zaprosil za 
prenos denarja v proračun za leto 2021, kar so potrdili. Če 
bo vse po sreči in bo epidemija novega koronavirusa pod 
nadzorom, bo prihodnji Sandijev memorial morda že potekal 
na prenovljenem športnem igrišču.
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 5
torek  17. novembra 2020   5Podjetništvo
Predlogi OZS za PKP 6
Čakanje na delo
Država naj delodajalcem povrne celoten strošek, 
ki ga imajo z nadomestilom plače delavcem za 
čakanje na delo, torej celotnih 80 % nadomestila 
(bruto II). Za obrtnike in podjetnike, ki so morali 
svoje dejavnosti zapreti ali omejiti zaradi odloka 
države ali občine, pa naj se ne upošteva kriterij 
upada prometa –20 %.
Skrajšani delovni čas
Država naj delodajalcem povrne celoten strošek 
nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim 
delovnim časom.
Vračilo državne pomoči
Prejem vseh državnih pomoči je vezan na pogoj 
glede minimalnega upada prihodkov (vsaj 10 %, 
po PKP5 vsaj 20 %). Če obrtnik ali podjetnik tega 
pogoja ne bo dosegel, bo moral državno pomoč 
vrniti. Predlagamo, da se v PKP 6 uvede varovalko, 
in sicer da vračilo ne velja za podjetja, ki jim je bilo 
z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje 
dejavnosti. Podjetjem naj bo pri koriščenju ukrepa 
čakanja na delo doma omogočeno, da dokažejo, 
da kriterija upada prihodka niso dosegli zaradi 
neprimerljivega obsega poslovanja v primerjavi s 
preteklim letom (denimo širitev dejavnosti, nove 
zaposlitve ...). Ker je treba spodbujati uspešnost 
podjetij, naj podjetja sredstva iz naslova državne 
pomoči namenijo raje za raziskave in razvoj ter 
nagrajevanje zaposlenih.
Kritje fi ksnih stroškov 
in izpada prihodkov
Država naj podjetjem, ki so morala na podlagi 
odloka svoje obrate zapreti ali obseg poslovanja 
zmanjšati, povrne izpad dohodka ali vse fi ksne 
stroške.
Povrnitev najemnin 
za poslovne prostore
Predlagamo državno subvencijo za plačilo 
poslovnih najemnin. 
Med panogami, ki jih je letos 
že druga epidemija koronavirusa 
najbolj prizadela, so gostinstvo in 
turizem (hoteli, turistične agencije 
…), frizerske in kozmetične sto-
ritve, avtopralnice, prevozništvo 
ter organizacije sejmov in dogod-
kov. Na Obrtni zbornici Slovenije 
(OZS) menijo, da dejavnosti, ki jih 
je vlada z odlokom omejila oziro-
ma začasno prepovedala, ob do-
slednem upoštevanju ukrepov ne 
bi predstavljale visokega tveganja 
za širjenje okužb. A vlada se ne da. 
Naslednjih 14 dni sledi še dodatna 
omejitev dejavnosti, zapira se ve-
čina trgovin. Gradbeništvo in proi-
zvodna dejavnost se ne ustavljata, 
edina omejitev bo neposredno 
poslovanje s strankami. Gradbinci 
bodo lahko delo izvajali le v ne-
naseljenih objektih. »Za gradbe-
ništvo je zelo pomembno, da se 
država loti večjih infrastruktur-
nih projektov, ki bodo omogočili 
gradbincem preživetje,« je jasen 
sogovornik.
Pomoč učinkovita, a 
izpada prihodkov ni moč 
nadomestiti
»Vlada je s prvimi petimi inter-
ventnimi zakoni priskočila na po-
moč obrtnikom in podjetnikom, 
ki jih je prizadela epidemija. Ker so 
bili številni obrtniki in podjetniki 
v drugem valu ponovno primora-
ni zapreti svoja podjetja oziroma 
omejiti poslovanje, jim moramo 
pomagati s PKP6. Dosedanji ukre-
pi so bili dobro »ciljani«, težave so 
se pojavljale samo pri uveljavitvi 
poroštvene sheme in zagotavlja-
nju likvidnosti podjetij. Problem 
so bile tudi najemnine, država in 
lokalne skupnosti so strošek na-
jemnine podjetjem, ki niso smela 
poslovati, odpisale, medtem ko 
v zasebnem najemu tega pravilo-
ma ni bilo. Narediti moramo vse, 
da  podjetja in delovna mesta ne 
ugasnejo, od kondicije gospodar-
stva je še kako odvisno, kakšna bo 
naša prihodnost.«
Krizo čutijo tudi izvozniki
Nič kaj drugače ni v tujini oz. 
sosednjih državah. Ukrepi in ome-
jitve so na vsakem koraku, prepih 
tako čutijo tudi slovenski izvozniki. 
»Izvozno usmerjenim podjetjem v 
kovinski, avtomobilski in gradbeni 
industriji upada povpraševanje, 
čeprav morajo začete projekte ne 
glede na situacijo končati v roku. 
Pri tem se srečujejo s težavami 
z zaposlenimi zaradi odsotnosti 
z delovnega mesta (okužbe ali 
karantene) ter logističnimi izzivi, 
predvsem s prevozi v bolj odda-
ljene dela sveta. Tudi gradbinci, 
ki poslujejo v tujini, se srečujejo z 
upadom dela, saj se stranke v tem 
trenutku ne odločajo za neke več-
je investicije,« je situacijo v podje-
tjih, ki večinoma poslujejo s tujino 
ali v tujini, opisal direktor Repič.
Spodnje Podravje  Malo gospodarstvo pod težo koronskih ukrepov
Marsikdo na robu poslovnega preživetja
»V najtežjem položaju so mikro in mali podjetniki, le-ti v preteklosti niso ustvarili velikih presežkov in so komaj 
prestali prvi val epidemije. Sedaj so na robu poslovnega preživetja. To posledično pomeni veliko število odpuš-
čanj in zapiranj dejavnosti. Zato je treba zelo skrbno razmisliti o tem, kako ob upoštevanju priporočil NIJZ vsaj 
v omejenem obsegu izvajati skoraj vse dejavnosti. Drugi korak je takojšnja in še izdatnejša pomoč države,« je 
poudaril direktor ptujske območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Boris Repič. »Posledice krize čuti več kot 
90 odstotkov naših članov.«
Foto: ČG
»Res je, da država podjetjem izdatno pomaga, ne more pa jim nadomestiti 
popolnega izpada prihodkov,« opozarja Boris Repič, direktor OOZ Ptuj.
Ptuj  Mlekarski zadrugi še uspeva prodati mleko
»Ubija nas popolna 
negotovost«
Zapiranje življenja zaradi epidemije povzroča gospodarstvu 
posledice, katerih realne dimenzije bodo znane šele čez me-
sece. Medtem ko so bila v prvem valu podjetja še v dobri 
kondiciji, bo drugi najbrž za marsikatero usoden.
Tudi mlekarjem je težko, a jim v jesenskem zaprtju zaradi 
nižje proizvodnje vsaj ni treba iskati toliko kupcev mleka kot v 
spomladanskem, ko so bile proizvedene količine mleka na višku. 
»Gre za 500.000 do 600.000 litrov mleka dnevno manj kot spomladi, 
kar je seveda sreča, a tudi edina v tej situaciji,« pravi Janko Petrovič, 
direktor Mlekarske zadruge Ptuj. »Kljub temu da se je gostinstvo 
znova ustavilo, nam za zdaj uspe prodati vse razpoložljive količine 
mleka, sicer po nekoliko nižji ceni, pa vendar. A vprašanje je, kako 
dolgo še, saj se v tujini prodaja že ustavlja. Naš italijanski kupec te 
dni plasira pol manj mleka kot običajno, kar pomeni, da se počasi že 
ustvarjajo tržni viški.«
Foto: SD
Direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič zaskrbljeno gleda v ne-
gotovo prihodnost in nenehno spreminjajoče se ukrepe, zaradi katerih se 
težko organizirajo.
Zato se mlekarski industriji ne obeta nič dobrega, se boji Petrovič. 
»Ne vemo, kdaj bo zadeva eskalirala in kdaj se bomo izvlekli iz krize. 
Najbolj od vsega nas ubija ta popolna negotovost. Pa ni problem v 
ukrepih, nikakor. Se reče, vse bomo zaprli za dva tedna ali za mesec 
dni, prav, to sprejmeš, se organiziraš, imaš pred seboj neki scenarij, 
kako naprej. Mi pa čakamo od dopisne seje do dopisne seje vlade, ki 
določa nove omejitve in jih spreminja tako rekoč na dnevni bazi. V 
takem je pa težko pametno delati in načrtovati ter v takih razmerah 
poskrbeti za ljudi, ki so odvisni od tvoje organizacije in prodaje.«
Slabo pretehtani ukrepi
Da pri ukrepih vlade za zajezitev epidemije prihaja do prav 
banalnih primerov, pravi. »Po eni strani vidiš v trgovini 50 ljudi, ki 
se drenjajo v koloni pred blagajno, in to brez kakršnekoli varnostne 
razdalje, po drugi strani pa je morala gostilna, ki je vzorno poskrbela 
za primerno razdaljo med mizami pa tudi za vse ostale preventivne 
ukrepe za preprečitev prenosa okužb, zapreti svoja vrata, s čimer je 
ogrozila svoj obstoj. In posledično obstoj cele verige dejavnosti, ki 
stojijo za njenim delovanjem.« 
Ker dolgoletna direktorica Le-
karn Ptuj Darja Potočnik Benčič 
prevzema vodenje Lekarniške 
zbornice Slovenije, je oktobra svet 
zavoda objavil razpis za prosto 
delovno mesto. Nanj sta se do 5. 
novembra prijavila dva kandida-
ta. »Zaradi trenutnega epidemi-
ološkega stanja še iščemo mož-
nost za čim prejšnjo izvedbo seje 
sveta zavoda, na kateri bi odprli 
vlogi, potrdili vršilca dolžnosti do 
imenovanja novega direktorja in 
določili datum seje, na kateri bi 
se kandidata predstavila,« je po-
stopek pojasnil Mihael Lah, pred-
sednik sveta zavoda Lekarn Ptuj. 
Predvidoma se bo svet zavoda 
sestal danes (v torek). Potočnik 
Benčičeva je pojasnila, da je bilo 
treba najprej uskladiti poslovnik, 
da je tudi formalno dovoljena iz-
vedba seje na daljavo, preko sple-
ta.
V vsakem primeru bodo Le-
karne Ptuj najprej dobile v. d. di-
rektorja. Tudi ko bo svet zavoda 
opravil svoje delo, morajo namreč 
imenovanje potrditi še občine 
ustanoviteljice, kar pomeni, da bo 
novi direktor najverjetneje imeno-
van naslednje leto. Za v. d. pa lah-
ko svet zavoda izbere koga izmed 
prijavljenih kandidatov ali zaposle-
nih v Lekarnah Ptuj.
Ptuj  Postopek izbire novega direktorja v teku
Dva kandidata za direktorja Lekarn Ptuj
Na razpis za delovno mesto direktorja Lekarn Ptuj sta prispeli dve vlogi. Ker s 1. decembrom dosedanja direktorica od-
haja na novo delovno mesto, postopek imenovanja pa do takrat ne bo zaključen, bodo morali imenovati vršilca dolžnosti. 
Foto: Svet24
Take zadeve niso dobro in vsestransko pretehtane, meni 
Petrovič, ampak bi bilo treba najti neki kompromis med strokami. 
»Zdravstvena stroka seveda ne razmišlja o posledicah ukrepov 
za gospodarstvo, ona je za popolno zaprtje, saj je njena primarna 
naloga čim bolj zmanjšati pritisk covid-19 pacientov na bolnišnice. 
Zdaj hočejo te ukrepe peljati do 20 okuženih na dan, česar pa v 
gospodarstvu nikakor ne bomo zdržali. Res je, da smo v drugem 
valu epidemije bolje pripravljeni za primere kolapsa, ni pa to naša 
edina skrb. Velik pritisk čutimo tudi pri zagotavljanju zdravja naših 
ljudi, posebej izpostavljeni so naši prevozniki, saj situacija že vpliva 
nanje, okužba z novim koronavirusom pa vdira že tudi na kmetije, 
zaradi česar imajo ponekod že težave z organizacijo dela.«
Foto: Dreamstime/M24
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 6
torek  17. novembra 20206 V središču
Prvomajske počitnice, ki kot 
prve v letu povzročijo turistični 
selitveni val, so bile letos omejene 
na domača stanovanja, dvorišča 
in občine. Poletna sezona je prav 
tako minila v luči vsakodnevnih 
poročanj o zelenih, rumenih in 
rdečih državah. Turistični delavci 
in seveda tudi turistične agencije 
so zato z nestrpnostjo pričakovali 
krompirjeve počitnice, ki bi lahko 
pomenile fi nančni obliž na težko 
sezono. Napovedi so bile dobre 
– saj so bile zasedene oz. rezervi-
rane skorajda vse počitniške ka-
pacitete pri nas, a širjenje okužb 
je odneslo tudi jesenski del zas-
lužka. Lokali, nastanitveni objekti, 
gostinski ponudniki so bili primo-
rani ponovno zapreti svoja vrata, 
čeprav, kot opozarjajo v sindikatu 
delavcev gostinstva in turizma Slo-
venije, še vedno ni znano, za kolik-
šen delež okužb so bili dejansko 
odgovorni gostinski lokali, odprte 
terase, hoteli …
»Stroka in politika sta ves čas 
opozarjali na vire okužb, ki naj bi 
izhajali predvsem iz zasebnih dru-
ženj, porok in podobno. Kje so 
torej razlogi, da so gostinski lokali 
znova zaprti, čeprav nikoli niso bili 
viri okužb?« so se vprašali v sindi-
katu. A ukrepi vlade so jasni, posle-
dice omejevanja gibanja in turistič-
nega mrka pa: »Katastrofalne,« 
ocenjuje direktor Turistične agen-
cije Sajko Milan Sajko. »Lahko kar 
odkrito povem, da je letošnje leto 
za nas katastrofalno. Izpeljali smo 
le okrog 10 % načrtovanih potovanj 
in izletov, daljša potovanja v tujino 
so praktično odpadla v celoti, ra-
zen tistih, ki so bila izvedena še v 
januarju in februarju,« je pojasnil.
Sajko bo odpustil 
tretjino zaposlenih, v 
ATP skoraj polovico
Zato ni presenečenje, da sindi-
kat turističnih in gostinskih delav-
cev dnevno prejema informacije 
podjetij, da ni več denarja, da so 
se fi nančne zaloge izčrpale in da 
bodo sledila odpuščanja delavcev. 
Že v času prvega vala in ob ponov-
ni že drugi razglasitvi epidemije 
je na Zavodu za zaposlovanje pri-
javljenih že preko 8.000 oseb iz 
te panoge! Da so fi nančne zaloge 
pošle, je priznal tudi Sajko, ki mu je 
sedem mesecev tudi zaradi dobrih 
rezultatov v preteklih letih uspelo 
obdržati enako število zaposlenih 
kot pred krizo. »Delno smo koristi-
li ukrep čakanja na delo, ki je sicer 
dobrodošel, pokriva pa kljub vse-
mu le manjši del tekočih stroškov. 
A ker krizi ni videti konca, bomo za 
zagotovitev preživetja podjetja do 
konca leta žal prisiljeni odpustiti 
predvidoma tretjino zaposlenih,« 
je razkril žalosten scenarij. 
V krčenje kadra so bili prisiljeni 
tudi v podjetju ATP. »Gre pred-
vsem za voznike avtobusov, med 
njimi je delež odpuščanja 80 %. 
Zaposlene voznike avtobusov, 
ki imajo tudi vozniško dovoljenje 
za C- in E-kategorijo, pa smo pre-
razporedili na tovorna vozila, na 
vleko vozil ipd. Tako da je na ravni 
celotnega podjetja, če zajamemo 
vsa področja dela, odpuščanje 
nekje 40 odstotno.«
Podravje  »Turizem potrebuje dobre delavce, zato ukrepajte, dokler jih še imamo«
Turistične agencije na kolenih, odpuščanju se n
Težo epidemije na svojih plečih čutijo turistične agencije, ki beležijo najhujšo krizo do zdaj. Slovenjebistriška agencija Sajko je lahko leto
Avtobusni prevozi ATP so sporočili, da so izvedli četrtino načrtovanega. Agencije so tako klecnile pod posledicami epidemije in bile prisilj
Za polovico manj prihodov turistov 
V Sloveniji je bilo v prvih osmih mesecih letos zabeleženih nekaj manj kot 2,4 
milijona prihodov turistov oz. 47 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. No
je bilo za skoraj 7,1 milijona ali 40 odstotkov manj. Po spomladanskem popolnem
izpadu je bil v poletni sezoni predvsem zahvaljujoč domačim turistom medletni
nočitev 16-odstoten. Za jesenke mesece številke še niso znane, brez dvoma pa bo
katastrofalne.
Pod pragom revščine je lani ži-
velo 89.000 upokojencev, od tega 
29.000 moških in 60.000 upoko-
jenih žensk. Številke za letos, ki 
jih bomo izvedeli prihodnje leto, 
bodo verjetno še višje. Najtežje 
je biti upokojenec v občinah Spo-
dnjega Podravja (in deloma tudi 
Pomurja), kjer so pokojnine v 
povprečju tako nizke, da jih je že 
sramotno zapisati. Stiska staremu 
človeku jemlje dostojanstvo in ga 
peha v položaj, ko si mora, da bi 
poravnal najnujnejše življenjske 
stroške, trgati od ust. 
Ni jih malo, ki so res 
lačni, a jih je sram 
povedati
Dobesedno je marsikateri slo-
venski upokojenec lačen. »Imamo 
precej primerov, ko se starejši obr-
nejo na nas, ker ne vedo, kaj storiti, 
saj jim za hrano zmanjka denarja. 
Mi imamo namreč vedno na zalogi 
vsaj nekaj najosnovnejših potreb-
ščin, in če je potreba, seveda damo 
kakšne testenine, mleko, moko in 
podobno. Ljudje plačajo položnice 
za komunalo, elektriko, ogrevanje 
in drugo najnujnejše, potem jim za 
v trgovino zmanjka,« o bridki usodi 
seniorjev priča predsednica enega 
od društev upokojencev. 
Krepko čez pol milijona upoko-
jencev prejema pokojnino, nižjo 
od praga revščine. Da jim prihodki, 
ki jim pripadajo z upokojitvijo, ne 
omogočajo dostojnega življenja 
oziroma ne zadoščajo niti za pre-
živetje, je zdaj že znano dejstvo. 
Najhuje pa je to, da je nekatere od 
njih zaradi tega tako sram, da o sti-
skah ne spregovorijo, kar pomeni, 
da jim nihče ne more pomagati. 
Pred kratkim je na naše uredništvo 
poklicala starejša gospa iz Štajer-
ske, ki je dejala, da ima za vlado 
samo eno sporočilo: »Država mi s 
400 evri pokojnine sporoča, da ni-
sem vredna življenja!«  
Nekoristni vavčerji, 
saj so pokojnine 
prenizke ...
Toda pomanjkanje najosnovnej-
ših življenjskih potrebščin ni edina 
težava. Upokojenci se srečujejo 
tudi z bivanjem v neprimernih bi-
valnih razmerah, posebne izzive 
imajo starejši invalidi, problem 
je pomanjkanje prostih mest v 
domovih za starejše, pomanjkljiv 
je sistem pomoči manj samostoj-
nim na domu … To je samo nekaj 
najbolj črnih točk z mnogo bolj 
zajetnega seznama težav sloven-
skih upokojencev. Trenutno sicer 
starejšim vsaj nekaj upanja prina-
ša predlog zakona o dolgotrajni 
oskrbi. 
Združenje Srebrna nit opozarja 
še na druge aktualne ovire, zaradi 
katerih denimo starejši niso mogli 
koristiti novosti, ki so bile vpelja-
ne v zadnjem letu. Tako večina 
zaradi prenizkih pokojnin ni in ne 
bo mogla koristiti turističnih bo-
nov, konkretne težave pa so bile 
(in bodo po vzpostavitiv spet) pri 
koriščenju možnosti brezplačne-
ga javnega prevoza, od tega, da 
je zmanjkalo kartic, do arhitek-
tonskih ovir, ki otežujejo dostop 
do vlakov starejšim in gibalno ovi-
ranim, in težav pri rezervaciji sede-
žev na avtobusih. 
Država, ki slabo ravna 
z ostarelimi, nima 
prihodnosti
Da covid-19 ni povzročil samo 
zdravstvene pandemije, ampak 
tudi socialno, ki je hujša kot zdra-
vstvena pandemija in je med dru-
gim razkrila naše vrednotenje 
starejših, meni tudi Jana Goriup, 
Slovenija, Podravje  Pandemija še povečuje stiske že tako obupanih upokojencev
»Država mi s 400 evri pokojnine sporoča, da nisem vred
Koronavirus je z vsemi posledicami, s katerimi vpliva na naša življenja, še bolj razgalil dejstvo, da pristojni v naši državi že več desetletij pozabljajo na stat
Veliko upokojencev s pokojnino komaj životari, a svoje stiske do zadnjega poskušajo skr
Foto: Dreamstime/M24
V povprečju najnižje pokojnine prejemajo upokojenci iz Podravja.
Foto: MV
V slovenjebistriški turistični agenciji Sajko bodo do konca leta prisiljeni 
odpustiti 30 % zaposlenih. Podobno je tudi stanje v večini drugih turistič-
nih agencij.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 7
torek  17. novembra 2020   7V središču
ne morejo izogniti
os izpeljala le okrog desetino predvidenih potovanj in izletov, iz podjetja 
jene v odpuščanje.
Foto: ATP
Tudi v podjetju ATP bodo morali odpusčati, predvsem voznike avtobusov.
Izkušnje iz spomladanskega 
zaprtja izobraževalnih zavodov 
so s pridom izkoristili. »Z učenci 
smo vadili uporabo spletnih oro-
dij za komuniciranje, spletnih 
učilnic …, vendar je ob usvoje-
nem znanju uporabe teh orodij 
pomembna tudi fl eksibilnost 
učiteljev ter angažiranost star-
šev,« je dejala Marinova. A kljub 
dobremu sodelovanju vseh čle-
nov verige delo na daljavo ne 
more nadomestiti pouka v živo, 
primanjkljaj znanja je bil viden 
spomladi in bo tudi sedaj. »Vrze-
li bodo nastale, saj ne moremo 
primerjati načinov izobraževa-
nja, ne glede na uporabljeno 
spletno orodje. Zato si resnično 
želimo, da se vsi čim prej vrne-
mo v šolo.«
Želja po ponovni oživitvi šol-
skih prostorov je še večja, ker v 
OŠ dr. Ljudevita Pivka niso imeli 
zabeležene nobene okužbe, ne 
med učenci in ne med učitelji. 
»Upoštevali smo vse ukrepe, ob 
tem pa našo šolo obiskuje 115 
učencev. Izvajamo pa tudi do-
datno strokovno pomoč za re-
dne osnovne šole in vrtce, ki jo 
izvaja 34 strokovnih delavk.« In 
ko se bodo ponovno odprla šol-
ska vrata za učence v šoli, bodo 
pedagogi z učenci najprej preve-
rili, katera znanja so usvojena, 
kaj je treba ponoviti in utrditi. 
»Povsem enako kot na ostalih 
ptujskih osnovnih šolah,« je po-
udarila ravnateljica Lidija Marin. 
Na vprašanje, kako šolanje na 
daljavo in zaprtje komentirajo 
starši otrok, pa je dejala: »Star-
ši otrok situacijo sprejemajo, si 
pa ravno tako želijo čimprejšnjo 
vrnitev v šolo.«
Pretresljiva izpoved 
mamice sedemletne 
Mile
Da je res tako, dokazuje za-
pis, ki ga je mamica sedemletne 
Mile, deklice s posebnimi po-
trebami, delila na svojem FB. 
Barbara Hren je zapisala tako: 
»Naša Mila je stara sedem let. 
V teh dneh je spregovorila prvi 
stavek v njenem življenju. Iz 
omejenega števila dvozložnih 
besed, ki jih zmore. Ni še popoln 
– ampak to je prvi stavek v nje-
nem življenju. Sedem let!
Pravite, da naj otroka spet šo-
lamo doma. Mi smo marginalna 
skupina ljudi. Veste, da smo del 
vaše družbe, ampak v resnici 
vam ni mar. Starši otrok s po-
sebnimi potrebami vse življenje 
„izobražujemo“ svoje otroke za 
najosnovnejše stvari, po njihovih 
zmožnostih in prek svojih. Se-
dem let smo potrebovali za en 
stavek. Nešteto neuspelih po-
skusov, prvih zametkov, nebroj 
ponavljanj, vaj, frustracij, mnenj 
strokovnjakov, ki so se šolali 
in hodili v tujino na dodatno iz-
obraževanje, da jim moramo 
zdaj slepo zaupati, ki so trdili, 
da Mila ne bo nikoli govorila in 
naj čim prej začnemo z nadome-
stno komunikacijo. Dokler nismo 
po sedmih letih prišli do drugih 
strokovnjakov, ki so se prav tako 
šolali in dodatno izobraževali 
v tujini, a so povedali drugače. 
In potem delo, vaje, vaje in še 
enkrat vaje. Da smo prišli do te 
točke, kjer smo danes. Pa smo 
šele na začetku dolge in še ved-
no negotove poti. Zdaj pa jo 
naj poleg vsega tega učimo še 
šolske snovi ... Medtem ko smo 
se spomladi v neki kolektivni so-
lidarnosti še prebili skozi šolanje 
na daljavo, v prepričanju, da je 
to edinstven primer, zdaj v lastni 
nemoči obupujemo.
Pravijo, da vsako življenje šte-
je. Kopja pa lomite na najranlji-
vejšem členu verige. V redu. Če 
je treba in ni druge možnosti, je 
pač treba in ni druge možnos-
ti. Držimo se pravil, priporočil, 
ukrepov. Kot tudi vsi tisti, ki so 
se javno izpostavili kot „covid 
pozitivni“, čeprav niso nikamor 
hodili in se držali vseh pravil, pri-
poročil in ukrepov. Zdaj ste na-
šim otrokom omogočili dostop 
do otroških trgovin, onemogo-
čili pa dostop do kakovostne 
izobrazbe. Kozmetičnim salo-
nom ste dovoljevali opravljanje 
pedikur, ker jih menda starejši 
nujno potrebujejo, otrokom pa 
zapirate hram učenosti. Vsako 
življenje šteje! Tudi življenja vseh 
naših otrok. Tudi naših otrok s 
posebnimi potrebami.
Jemljete nam tisti del dneva z 
našimi otroki, ki ni učenje. Veste, 
mi šolsko snov z njimi predeluje-
mo tudi, ko se ne šolajo na dalja-
vo. In mi se učimo od trenutka, 
ko zjutraj vstanemo. Kako se 
samostojno sleči, obleči, nah-
raniti, umiti, celo igrati. Kljub 
vsemu vi večino noči prespite. 
Starši otrok s posebnimi potre-
bami pa ne. Mila se vse pogoste-
je namesto v novo jutro zbudi v 
trdovraten epileptični napad. In 
na misel mi ne pride, da bi kakor-
koli prosila za vašo pomoč – am-
pak pustite nam živeti, ne nala-
gajte nam dodatnih obveznosti. 
Že tako ali tako imamo svojih 
več, kot se nam večino časa zdi, 
da zmoremo.«
Ptuj  Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo »pravo« šolo 
»Kopja lomite na najranljivejših!«
Po dveh tednih jesenskih počitnic šolanje nadaljujejo tudi na OŠ dr. Ljudevita 
Pivka. »Za učence smo prilagodili urnike in načine komuniciranja vsakemu 
posamezniku,« je dejala ravnateljica Lidija Marin. Dodala je, da so izobraže-
vanje na daljavo pričakovali, se nanj pripravili, a da si vsi želijo, da bi se lahko 
čim prej vrnili v šolske prostore.
Foto: Osebni arhiv
Mila z mamico Barbaro, ki pravi: »Jemljete nam tisti del dneva z našimi otroki, ki ni učenje. Veste, mi šolsko 
snov z njimi predelujemo tudi, ko se ne šolajo na daljavo.«
očitev 
m 
i padec 
odo 
Foto: ČG
Foto: OŠ dr. Ljudevita Pivka
dna življenja!«  
tus starejših in pereče probleme, ki tarejo to populacijo. 
Foto: Bobo
riti.
»Slovenec v jeseni 
življenja je postal 
tretjerazredni 
državljan«
Biserka Marolt Meden, 
predsednica Srebrne niti, 
združenja za dostojno starost, 
je poudarila, da je zdaj, ko se 
soočamo s koronavirusom, 
vse tisto, kar so največje rane 
tega področja, še bolj prišlo na 
plano. »Vse vlade v zadnjih 20 
letih niso naredile dovolj, da 
bi izboljšale položaj starejših 
– tistih, ki bivajo v domovih, 
ki čakajo na prostor v njem, 
še posebno pa tistih, ki čakajo 
na pomoč na domu, mnogi 
tudi hudo bolni. Državljani v 
tretjem življenjskem obdobju 
iz leta v leto z višino svoje 
pokojnine težje živijo, ali pa 
sploh ne morejo preživeti. Če 
pride do tega, da potrebujejo 
namestitev v okviru 
institucionalnega varstva, v 
domovih, je to zanje predrago, 
ali pa je postelj premalo. 
Slovenec v jeseni življenja 
je postal tretjerazredni 
državljan!« 
Foto: Arhiv Svet 24
predstojnica Katedre za socialno 
gerontologijo visokošolske izo-
braževalne ustanove Alma Mater 
Europaea. »V razmerah epidemije 
se pri starejših na področju soci-
alnega vidika staranja dogajajo 
specifi čne spremembe še bolj in-
tenzivno, saj se jim spreminjata 
tako samopodoba kot družbeni 
položaj v povsem novih razmerah. 
Če so starejši v tem obdobju pos-
tali (še bolj) osamljeni, izolirani, 
nemalokrat tudi diskriminirani ter 
potisnjeni na obrobje družbenega 
življenja – razočarani, prestraše-
ni in resignirani – se je še enkrat 
bolj pokazala njihova odvisnost 
od okolja, v katerem prebivajo (na 
svojem domu ali v domu starejših), 
od socialne mreže, vloge družine 
v njihovem življenju in njihovega 
vključevanja v medgeneracijsko 
sodelovanje ter družbeno okolje. 
V taki globalni krizi, s kakršno se 
srečujemo danes, pa je nevarno 
prav to, da se življenjsko ranljiv 
svet starejših hitro oži in ruši. In 
v razmerah epidemije se nam 
vsiljuje prav takšno zoževanje ži-
vljenjskega sveta starejših ljudi,« 
je dejala in ob tem poudarila, da 
država, ki slabo ravna s svojimi ne-
koč ustvarjalnimi, zdaj ostarelimi 
ljudmi, nima prihodnosti.
Turistični boni 
v pomoč le 
hotelirjem
V sindikatu delavcev v turizmu 
zato pozivajo pristojne, da sprej-
mejo ukrepe, s katerimi se bodo 
obdržale družbe in podjetja, go-
stilne, lokali itd. in s katerimi se 
bodo preprečila nadaljnja mno-
žična odpuščanja. »Turizem smo 
ljudje in za okrevanje panoge 
bodo potrebni še naprej dobri in 
izobraženi delavci, zato ukrepajte, 
dokler jih še imamo! Spoštova-
na Vlada, spoštovana ministra za 
delo in gospodarstvo – na vas je 
odgovornost, ali bomo še ohranili 
obstoj podjetij in družb v panogi 
ter zaščitili delovna mesta in pre-
prečili nadaljnja odpuščanja delav-
cev! Gre za pomembno panogo, 
ki je na leto doprinesla od 10 do 
13 % BPD! Sedaj je na kolenih, ne 
dovolite, da klecne!« Da turistična 
panoga ne bi klecnila že poleti, je 
vlada sklenila, da bo med državlja-
ne razdelila za 345 milijonov evrov 
turističnih bonov. Do prvega okto-
bra je bilo unovčenih 833.103 turi-
stični vavčerji v skupni vrednosti 
113,7 milijona evrov, kar znese 
nekaj manj kot tretjino razpoložlji-
vega denarja. A od teh milijonov 
vsaj turistične agencije niso imele 
vidne fi nančne koristi. Nasprotno 
– izdaja bonov v začetku poletja je 
imela za turistične agencije, ki se 
ukvarjajo s prodajo počitnic na Hr-
vaškem in Mediteranu, negativni 
učinek, je poudaril Sajko. »Številni 
so namreč zaradi bonov odpove-
dali svoje že rezervirane počitnice 
npr. na Hrvaškem. Učinek turistič-
nih bonov bi seveda bil za turistič-
ne agencije dosti večji in precej 
bolj smiseln, če bi bil unovčljiv za 
celotno storitev, ki bi bila izvedena 
po Sloveniji – torej paket izleta oz. 
potovanja, ki vključuje avtobusni 
prevoz, turistično vodenje, ogled 
muzejev, obroke v gostilnah, na-
stanitev. Na tak način, bi se poma-
galo vsem sektorjem v turizmu in 
ne samo hotelirjem.«
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 8
Člani turističnega društva stavi-
jo na vinsko in kulinarično ponud-
bo Haloz, ki jo skušajo obiskoval-
cem približati na viničarskem mu-
zeju na Gorci pri Podlehniku. Le-
tošnjo turistično sezono so začeli 
nemudoma po končanem prvem 
covid valu konec maja. »Gostili 
smo številne obiskovalce iz celot-
ne Slovenije, tudi Primorske. Je pa 
res, da letos ni bilo večjih skupin, 
prevladovali so posamezniki, dru-
žine in torej manjše skupine do 
10 obiskovalcev. Kljub manjšemu 
obisku smo z letošnjo sezono za-
dovoljni,« je povedal predsednik 
društva Milan Vidovič. Seveda bi 
bilo prijaznih pozdravov in zdravic 
še več, če bi lahko društvo izvedlo 
prireditve v načrtovanem obsegu 
– postavitev klopotca, martinovo. 
»Že letošnje postavljanje klopotca 
je bilo skromnejše, pa smo takrat 
dejali, saj bomo bolj množično 
obeležili martinovo, žal pa nam je 
epidemija še bolj zagodla. Ne le, 
da tradicionalnega martinovanja 
nismo mogli izvesti, predčasno 
smo morali zapreti tudi vrata vini-
čarije. Upamo, da jih bomo lahko 
decembra, ko se začnejo zaključki 
ob koncu leta, ponovno odprli.«
Tako kot je bilo okrnjeno delo 
na viničariji, je bila tudi izvedba 
projekta Življenje viničarjev nekoč. 
»Nadejamo se, da bomo lahko 
v začetku prihodnjega leta pro-
jekt nadaljevali,« je dejal Vidovič. 
Vrednost projekta dosega 20.585 
evrov, od tega so z naslova LAS 
Haloze prejeli nekaj več kot polo-
vico sredstev. Turistični delavci iz 
Podlehnika nameravajo s tem de-
narjem opremiti in restavrirati not-
ranjost viničarskega muzeja (miza 
in klop, klop okrog peči, slike z 
ovirami, klopi in mize pred hišo, 
štokrli, obnova peči) ter izdelati 
promocijske zloženke.
torek  17. novembra 20208 Podravje
Kot je Greifoner napovedal na 
oktobrski redni seji, kjer je bil tudi 
imenovan na funkcijo prvega moža 
občine, je že v začetku novembra 
imenoval nova podžupana ter do-
ločil področja, na katerih bosta de-
lala. Anej Lukan bo tako zadolžen 
za negospodarsko, Domen Majcen 
pa za gospodarsko področje. »No-
vima podžupanoma so bila poobla-
stila podeljena predvsem upošte-
vajoč njuno dosedanje delovanje in 
želje, vendar ta delitev na družabni 
in gospodarski del ni ovira, da ne 
bi na teh področjih delovala oba,« 
je vizijo delovanja podžupanov 
predstavil Greifoner in dodal: »Oba 
bosta funkcijo opravljala neprofe-
sionalno, temu primeren bo tudi 
obseg konkretnih nalog oziroma 
pooblastil.« 
Lukan stavi na 
sodelovanje z občani
Prva zadolžitev, ki jo je Lukan 
sprejel, je prenova spletne strani. 
»Aktivnosti v tej smeri že vodim. 
Ko bodo razmere dopuščale, 
bomo začeli z realizacijo odloka o 
mladini. Skupaj pa pospešeno išče-
mo rešitve za ureditev industrijske 
cone, ki je županova prioriteta,« je 
Lukan predstavil svoje dosedanje 
aktivnosti v funkciji podžupana. 
Svoje poslanstvo vidi v podpori 
županu, stavi pa na sodelovanje z 
vsemi občani. »Občina ima veliko 
odprtih projektov, kjer bo potreb-
no dobro sodelovanje, če želimo 
projekte realizirati. Tudi sam imam 
načrte, ki jih bom v tem kratkem 
mandatu poskusil izpeljati. Pri ne-
gospodarskih projektih je vedno 
potrebno in pomembno prisluhni-
ti vsem občanom, zato jim bom na 
voljo,« je zagotovil Lukan.
Majcen z velikopotezno 
vizijo
Funkcijo podžupana je resno 
vzel tudi Majcen, ki se je že aktiv- no vključil v projekt izgradnje POŠ 
Marjeta, rekonstrukcijo državne 
ceste skozi Brunšvik in v aktivnosti 
okoli obrtne cone. »Sedaj je naj-
pomembnejše, da se pridobijo ne-
povratna sredstva za komunalno 
opremljenost gospodarske cone v 
Zlatoličju. Občina mora zagotoviti 
ustrezne lokacije za podjetja,« je 
poudaril Majcen. Ob tem pa ima 
tudi dolgoročne cilje. Prepričan je 
namreč, da je treba že v tem času 
začeti aktivnosti za širitev poslov-
ne cone. Zavzel pa se bo tudi za 
dobro informiranost podjetij.»Mo-
ramo jim nuditi pomoč pri črpanju 
občinskih, državnih in evropskih 
sredstev,« je poudaril.
Starše  Stanislav Greifoner razrešil prejšnja podžupana
Kakšne naloge sta si zadala 
novoimenovana mlada podžupana
Stanislav Greifoner kot župan ne izgublja časa pri uresničevanju svoje vizije za občino, začel je pri napo-
vedani menjavi podžupanov. Domen Majcen in Anej Lukan sta tako že na svojih funkcijah.
Foto: KG
»Že od otroštva sodelujem v društvih v občini, sem funkcionar gasilskega 
društva in zveze, sodelujem tudi v gradbenem odboru za šolo. Zdaj bom 
lahko dejavnosti združil in podprl na višjem nivoju,« je imenovanje ko-
mentiral Anej Lukan.
Slovenija  Več kot polovica prijavljenih objektov 
nedovoljenih
Inšpektorji ukrepali 
na podlagi prijav
Gradbena inšpekcija je tudi letos izvedla nadzor nad objekti, 
za katere so prejeli prijavo, da bi lahko šlo za nedovoljene 
gradnje. V akciji je sodelovalo 58 gradbenih inšpektorjev, 
opravili so 683 inšpekcijskih nadzorov in uvedli 400 inšpek-
cijskih postopkov, 386 upravnih in 14 prekrškovnih. 
Od 1. februarja do 1. septembra 2020 so gradbeni inšpektorji pre-
verjali, ali gradnja objekta, za katero je inšpektorat s prijavo prejel 
namig o nedovoljeni gradnji, poteka zakonito oziroma ali je investi-
tor zanjo pridobili gradbeno dovoljenje in ali dela izvaja skladno z 
gradbenim dovoljenjem. Odkrili so 112 nelegalnih objektov, za katere 
so odredili ustavitev gradenj ter predpisali rok za odstranitev objek-
tov. Odkrili so tri neskladne in 30 nevarnih objektov. Inšpektorji so 
izvedli 14 prekrškovnih postopkov, izdali nekaj glob, v 70 primerih so 
postopke zaradi odprave nepravilnosti ustavili. »Tudi letos je grad-
bena inšpekcija odkrila velik delež nedovoljenih objektov. V do sedaj 
obravnavanih zadevah je bilo takih objektov več kot polovica (54 od-
stotkov). Ker v tretjini obravnavanih zadev v času poročanja še ni bilo 
odločeno oziroma ugotovitveni postopki v teh zadevah še potekajo, 
je pričakovati, da bo delež ugotovljenih nedovoljenih objektov po 
dokončanju vseh upravnih zadev še bistveno višji,« so pojasnili na 
republiškem inšpektoratu za okolje in prostor, pod okriljem katerega 
deluje gradbena inšpekcija.
Inšpekcijo smo povprašali, kakšni so rezultati nadzora gradbenih 
inšpektorjev na ptujsko-ormoškem območju. A podatkov ločeno po 
regijah, upravnih enotah ali občinah na inšpekciji niso obdelovali.
Foto: ČG
Gradbeni inšpektorji so na podlagi prijav izvedli nadzor in v do sedaj kon-
čanih postopkih ugotovili, da je več kot polovica obravnavanih objektov 
nedovoljenih (nelegalnih, neskladnih, nevarnih …). Na inšpekciji pričakuje-
jo, da bo po pravnomočno končanih postopkih vseh zadev, ki so še v teku, 
delež nedovoljenih gradenj še višji. Fotografi ja je simbolična.
Malek in Furek 
razrešena
Pred imenovanjem novih 
podžupanov je Greifoner razrešil 
dotedanja podžupana Marjana 
Maleka in Aleksandra Fureka. 
Malek je o željah po zmanjšanju 
svojih obveznosti pred časom 
že javno spregovoril, po 
Greifonerjevih navedbah naj bi 
pri tem tudi vztrajal. Furek pa 
je bil po burnem imenovanju s 
funkcije razrešen po zgolj petih 
mesecih. Slabe volje naj ne bi 
bilo. »Oba sta sprejela mojo 
odločitev brez težav,« je zatrdil 
Greifoner. 
Foto: KG
»Imenovanje mi nalaga večjo obveznost in odgovornost, da bom še bolj 
zavzeto reševal težave občanov in se trudil za razvoj občine,« je povedal 
Domen Majcen.
Podlehnik  Viničarija predčasno zaprla vrata
Z obiskom kljub omejitvam tudi letos zadovoljni
Gričevnate Haloze z močno razgibanimi goricami so pokrajina žlahtnega vina, pravijo v Turističnem društvu Podlehnik. In vrsto let, vse do letos, so člani turistič-
nega društva ob ljudskem prazniku martinovem izvedli krst mošta z bogatim spremljevalnim programom. Čeprav množičnega krsta letos niso mogli opraviti, pa 
se je mošt prav tako spremenil v kakovostno vinsko kapljico.
Foto: Mojca Vtič
Viničarija na Gorci je letos gostila predvsem posameznike in manjše skupine.
Foto: Mojca Vtič
Predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič je z letošnjim obiskom zadovoljen.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 9
torek  17. novembra 2020   9Podravje
Komunalno podjetje Ormož 
(KPO) je občinskemu svetu na zad-
nji seji predlagalo nov tehnični pra-
vilnik za obračunavanje stroškov. 
Slednji prinaša olajšanje oz. nižje 
cene za tiste, ki v gospodinjstvu ži-
vijo sami, saj bodo po novem letu 
za 120 litrsko posodo plačali skoraj 
5 evrov manj kot doslej, oz. le po-
lovično ceno. »Doslej so se stroški 
na položnicah obračunavali gle-
de na prostornino zabojnika za 
mešane komunalne odpadke. Če 
je gospodinjstvo imelo 120-litrski 
zabojnik, so na mesečni ravni pla-
čali položnico v višini 9,65 evra, ne 
glede na to, ali je bil v gospodinj-
stvu en občan ali veččlanska dru-
žina. Na podlagi pozivov večjega 
števila občanov smo pripravili nov 
tehnični pravilnik, ki prinaša več-
jo spremembo za posameznike, 
ki živijo sami,« je pojasnil Matjaž 
Vršič iz KPO. Na območju občin 
Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in 
Ormož naj bi bilo po podatkih Ko-
munalnega podjetja Ormož skup-
no okoli 900 uporabnikov, ki živijo 
sami. »Pri uporabnikih, ki živijo v 
večstanovanjskih objektih in ima-
jo individualne posode za zbiranje 
odpadkov, nam morajo sporočiti, 
da živijo sami, da bomo pri obra-
čunavanju lahko to upoštevali. Teh 
podatkov sedaj namreč nimamo,« 
je še dejal Vršič. 
Višje cene 
za veččlanska 
gospodinjstva
Z uvedbo spremembe se bo 
ustvaril nižji prihodek, stroške 
storitve pa bo treba poravnati. 
Ta primanjkljaj se bo prenesel na 
gospodinjstva, kjer živi več oseb. 
»Če pogledamo uporabnike, ki 
imajo 120-litrski zabojnik, se bo iz 
tega naslova znesek na položnici 
zanje povišal za 20 centov. Preos-
tanek, 11 centov povišanja cene, 
pa je posledica dodatnih stroškov 
najema, do katerih je prišlo zaradi 
nadgradnje zbirnega centra Dob-
rava,« je pojasnil Vršič. Kot je po-
vedal, pa bi povišanje bilo še višje, 
če ne bi z novim tehničnim pra-
vilnikom vključili tudi vseh lastni-
kov vikendov. Doslej so namreč 
storitev plačevali le tisti, ki so od-
voz odpadkov naročili, a to naj bi 
bili redki. Zanje pa po tehničnem 
pravniku velja, da bodo na meseč-
ni ravni plačevali tretjino vrednosti 
položnice za 120-litrski kontejner 
oziroma 3,32 evra. 
Kljub nekaj pomislekom so sve-
tniki s šestimi glasovi za potrdili 
nov pravilnik in s tem tudi za veči-
no uporabnikov višje cene ravna-
nja s smetmi. 
Ormoško  Komunalno podjetje znižalo cene za enočlanska gospodinjstva
Za večino višji znesek na položnici za smeti
V prihodnjem letu bo večina prebivalcev občine Središče ob Dravi plačevala višje zneske na položnicah 
za ravnanje z odpadki, po novem pa bodo vključeni tudi vsi lastniki vikendov. 
Foto: KG
Kljub nekaj pomislekom je večina srediških svetnikov nov cenik potrdila.
Natančno tehtanje 
bi odvoz smeti 
krepko podražilo
Če bi želeli povsem pravično 
obračunati stroške ravnanja z 
odpadki, bi ti stroški poskočili 
v nebo. Če se dotaknemo zgolj 
količine odpadkov, bi sleherni 
kontejner ali vreča odpadkov 
morala biti individualno 
stehtana. To pomeni, da bi vozila 
za zbiranje odpadkov morala 
biti opremljena s tehnologijo za 
sprotno tehtanje. Taka vozila bi 
bila dražja, izvajanje storitve bi 
bilo dražje, posledično pa bi bil 
znesek na položnici višji.
Podravje  Obnova regionalke Ljutomer–Ptuj
Pet ponudnikov, 
najugodnejši Pomgrad
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo v prihodnjem ob-
dobju na več odsekih poskrbela za obnovo regionalne ces-
te Ljutomer–Savci–Ptuj. Če bo ugodno vreme, bodo dela 
na prvem odseku v Ljutomeru začeli letos. Izvajalca so že 
izbrali, odločitev o oddaji del je pravnomočna, pogodbo bodo 
podpisali v teh dneh.
Za obnovo 4,6 kilometra dolgega cestnega odseka od Ljutomera 
v smeri Sv. Tomaža čez naselje Spodnji Kamenščak do začetka 
naselja Vidanovci oziroma Zgornji Kamenščak, namenjajo dobrih 1,1 
milijona evrov. Cesto bo obnavljalo pomursko gradbeno podjetje 
Pomgrad v partnerstvu s ptujsko gradbeno družbo Asfalti in 
podjetjem Legartis.
Za posel se je potegovalo pet ponudnikov. Dve ponudbi sta si bili 
po predloženi ceni zelo blizu. Pomgrad in partnerja so delo dobili 
za 1.165.000 evrov, drugi najugodnejši je bil Strabag s ponudbeno 
ceno 1.183.000 evrov. Sledita ponudbi podjetij Trgograd (1,3 
mio evrov) in GP Krk (1,6 mio evrov). Glede na to, da je izvajalec 
pravnomočno izbran in če bo vreme ugodno, bi se dela na cesti 
lahko začela še letos. Pogodbeni rok za končanje je šest mesecev 
oziroma 180 dni.
Med gradnjo delne in popolne zapore ceste
Foto: ČG
4,6 kilometra dolg odsek ceste od Ljutomera proti Sv. Tomažu bo obnavljal 
Pomgrad v partnerstvu s podjetjema Asfalti Ptuj in Legartis.
Cesto bodo obnovili po sistemu hladne reciklaže, očistili in po 
potrebi bodo poglobili obcestne jarke, uredili odvodnjavanje, nasuli 
in utrdili bankine, brežine ob cesti utrdili s kamnitimi zložbami, 
ob zaključku del pa namestili še talno in vertikalno prometno 
signalizacijo. Med obnovo bodo na cesti tudi zapore. »Za izvedbo 
lokalnih sanacij (čiščenja, rušitve, razširitve, odvodnjavanja, izkopi 
…) sta predvideni dve delni zapori z izmenično enosmernim 
prometom – ena zapora na začetku trase, druga na koncu, ki se 
bosta glede na izvedena dela pomikali ena k drugi. Popolna zapora 
je predvidena v času izvedbe reciklaže in polaganja končnega 
obrabnega sloja asfalta. Koliko časa bo zaradi izvedbe teh del 
treba vzpostaviti popolno zaporo, bo znano, ko bo pripravljen 
elaborat ter izdano dovoljenje. Dela, za katera je potrebna popolna 
zapora, bodo predvidoma potekala sprva od Ljutomera (križišče 
pri cerkvi) do konca naselja Sp. Kamenščak (križišče s Cezanjevci 
oz. Mekotnjakom), nato pa še od konca naselja Sp. Kamenščak 
(križišče s Cezanjevci oz. Mekotnjakom) do začetka naselja 
Vidanovci oz. Zg. Kamenščak (križišče z Branoslavci). O prometnem 
režimu v času izvajanja del ter obvozih v času popolne zapore bodo 
uporabniki obveščeni preko Prometno-informacijskega centra,« so 
pojasnili na DRSI.
Sveti Tomaž na vrsti prihodnje leto,
ptujski del v letu 2022
Na cesti Ljutomer–Savci–Ptuj bodo gradbišča predvidoma 
aktivna še nekaj let, postopoma se bodo s prleškega konca 
pomikala proti ptujskemu. Za dela na prometni infrastrukturi pri 
Sv. Tomažu so že izvedli parcelacije zemljišč, trenutno potekajo 
odkupi, prav tako je pripravljena dokumentacija. Na približno 
kilometer dolgem odseku skozi Sv. Tomaž bosta DRSI in občina 
poskrbeli za obnovo regionalne državne ceste, zgradili bodo 
pločnik in avtobusno postajališče. Dela so po projektantski 
oceni ovrednotena na 1,6 milijona evrov. 1,4 milijona evrov bo 
prispevala DRSI, okoli 250 tisočakov pa občina Sv. Tomaž. Razpis 
za izbiro izvajalca gradbenih del bodo objavili, ko bodo uredili 
zemljiškoknjižne postopke. »Predvidoma bo to v drugi polovici 
prihodnjega leta,« so povedali na DRSI.
Ureditev tretjega odseka ceste, med Polenšakom in Ptujem, 
gre za okoli pet kilometrov na relaciji Polenšak–Hlaponci–Kukava, 
naj bi prišla na vrsto v letu 2022. Cestišče bi, enako kot na 
ljutomerskem koncu obnovili po postopku hladne reciklaže, uredili 
odvodnjavanje, bankine, obcestne jarke in prometno signalizacijo.
Primerjava cen za ravnanje z mešanimi 
odpadki v letu 2020 in 2021
Prostornina posode 2020 (€) 2021 (€) Razlika (€)
120 l*   9,65   4,98 - 4,67
120 l** --   3,32 3,32
120 l   9,65 9,96 0,31
240 l 19,28 19,92 0,64
1100 l 88,38 91,30 2,93
Vir: Komunalno podjetje Ormož
*Uporabniki, ki živijo sami.
**Vikendi.
Nižja cena za 
biološke odpadke
Leto Cena v evrih
2020 5,98
2021 5,91
razlika - 0,7
Vir: Komunalno podjetje Ormož
Pri ravnanju z biološkimi odpadki 
se bodo stroški za uporabnike 
zmanjšali. »Razlog je večje šte-
vilo uporabnikov, med katere se 
stroški porazdelijo,« je pojasnil 
Matjaž Vršič iz Komunalnega 
podjetja Ormož.
Markovci  Usklajevalni sestanek obrodil sadove 
Seja brez polemik med svetniki
Občinski svetniki v Markovcih so v prvem branju potrdili predlog proračuna za prihodnje 
leto. Razprave na tokratni seji ni bilo, saj so se svetniki in župan predhodno uspešno uskla-
dili in pogodili glede razporeditve občinskega denarja.
Svetniki so na mizo prejeli na-
jobsežnejši proračun glede na vi-
šino predvidenih odhodkov v zad-
njih petih letih. Proračun Občine 
Markovci za leto 2021 predvideva 
kar 7,2 milijona evrov prihodkov in 
8,8 milijona evrov odhodkov. Med 
projekti občine po teži sredstev 
izstopajo izgradnja regionalnih ko-
lesarskih povezav v višini 670.000 
evrov, infrastrukturna ureditev 
obrtne cone – četrta faza in dom 
upokojencev v Markovcih. Za 
slednjega občina v proračunskih 
dokumentih predvideva, da bo 
pridobila dva milijona evrov iz dr-
žavnega proračuna, za izgradnjo 
komunalne infrastrukture na ob-
močju širitve obrtne cone pa bo 
občina namenila 430.000 evrov. 
Pri širitvi obrtne cone Novi jork gre 
za prenos sredstev iz leta 2020, 
ker postavke zaradi epidemije co-
vid-19 ni bilo mogoče realizirati, saj 
je bil oz. je še razpis za dodelitev 
sredstev na ministrstvu podaljšan, 
se glasi pojasnilo občine. Sicer pa 
je župan Milan Gabrovec na seji 
povedal, da bodo cono razširili 
za 3,2 hektarja in da je interes po 
gradnji že izrazilo osem podje-
tnikov. »Glede na zanimanje bo 
najverjetneje parcel premalo,« je 
ugibal Gabrovec. V sklopu komu-
nalno-infrastrukturnih projektov 
gre izpostaviti še ureditev ceste 
Nova vas–Bukovci v dolžini okrog 
980 metrov, teža investicije pa je 
ocenjena na 160.000 evrov.
Slabega pol milijona 
evrov za šport
Sicer pa bo občina v tem letu na-
menila še 74.000 evrov za vzdrže-
vanje gasilskih domov in 75.000 
evrov za nakup gasilskih vozil, pre-
divoma za nakup vozil za prevoz 
osebja za društvi PGD Markovci 
in Stojnci. Za 60.000 evrov name-
rava občina postaviti še montažni 
objekt oziroma skladišče za shra-
njevanje opreme režijskega obra-
ta. Zajeten kupček proračunskega 
denarja je predviden tudi za šport 
in prostočasne dejavnosti, in sicer 
kar 463.000 evrov. Od tega je prib-
ližno 180.000 evrov predvideno 
za investicijsko vzdrževanje špor-
tnih objektov, glavnina sredstev 
(140.000 evrov) za rekonstrukcijo 
objekta ŠD Markovci. Nekaj manj 
kot 80.000 evrov je predvidenih 
še za športni park Zabovci (poli-
gon za kolesarje, mobilna sanitar-
na enota ob postajališču za avto-
dome), v proračunu za prihodnje 
leto pa je 30.000 evrov predvide-
nih še za najem drsališča.
Foto: Mojca Vtič
Drsališče letos tudi 
v Markovcih?
V predlogu proračuna za leto 
2021 je tudi najem drsališča za 
popestritev zimskega dogajanja in 
druženje občanov na in ob ledu. Ali 
bo ledena ploskev letos postavljena 
ali ne, na občini še ne vedo. »Vse 
je odvisno od vremena in seveda 
epidemiološke slike,« je pojasnila 
direktorica občinske uprave 
Marinka Bezjak Kolenko. Prav tako 
še ni dorečena lokacija postavitve: 
»Pogovarjali smo se o parkirišču za 
občino ali prostoru pri šoli.«
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 10
torek  17. novembra 202010 Ljudje in dogodki
»Pred približno tremi leti sem 
opazil, da se je v gnezdo vrnila 
samo samica. Predvidevam, da se 
je samcu na poti v tople kraje ali iz 
njih nekaj zgodilo in je poginil,« pri-
poveduje Alojz Fekonja, trnovski 
podžupan, lovec in član Združenja 
za štorklje CICONIA Slovenija s 
sedežem v Cirkulanah. »Samica v 
gnezdo ni spustila drugega samca, 
prav tako gnezda ni odstopila dru-
gemu paru. To se je dogajalo dve 
leti, zato v tem času v Trnovski vasi 
tudi nismo imeli štorkljinih mladi-
čev. V gnezdo se je samica sama 
vrnila tudi lani in sprva še uspeš-
no odbijala 'vdore' drugih parov, 
dokler po nekajdnevnem boju ni 
izgubila prednosti, ki jo je izkoristil 
mladi par in zasedel gnezdo. Kljub 
temu lani mladičev še nista imela, 
predvidevam, da sta bila premlada 
zanje.«
Po treh letih spet 
mladiči
A zgodba se je letos ponovila. 
2. aprila je gnezdo prva okupirala 
»stara« samica, 10. aprila pa je sku-
paj priletel mladi par. Znova je fr-
čalo perje, saj se je bila bitka za do-
movanje, zmaga pa je tudi tokrat 
pripadla mladim. »Samec je takoj 
začel pridno obnavljati gnezdo, 
samica pa je kmalu izvalila jajca. Po 
treh letih smo končno spet dobili 
štorkljine mladičke, in sicer tri, ki 
so lepo odraščali. Zadnja štorklja 
iz petčlanske družine je gnezdo 
zapustila 2. septembra in se od-
pravila prezimit na toplo, mi pa se 
že veselimo pomladi, ko se bodo, 
upam, srečno vrnile.« Mladičke 
so obročkali, da jih bodo lahko 
spremljali. »Moja naloga je, da jih 
opazujem in fotografi ram,« doda-
ja Fekonja in opiše, kako je obroč-
kanje potekalo. »Do gnezda smo 
dostopali s premičnim dvigalom, 
v nekaj minutah je bilo obročkanje 
opravljeno. Ker smo predstavljali 
preveliko nevarnost, sta se starša 
mladičev, ki sicer ognjevito brani-
ta svoj zarod pred vsiljivci, umak-
nila na bližnjo streho, mali trije pa 
so se v gnezdu potuhnili, kot da so 
mrtvi. Takoj ko smo se odstranili, 
pa sta se 'stara dva' vrnila.«
Trnovske štorklje so dolga leta 
gnezdile na župnijskem dimniku; 
ko so ga obnavljali, so domači lov-
ci skupaj z gasilci PGD Biš gnezdo 
preselili na leseni drog, ki so ga 
postavili na travniku ob župnišču. 
Ker je sčasoma tudi ta začel propa-
dati, so na isto mesto postavili be-
tonskega, na srečo pa štorkljinega 
para te mikro selitve niso motile in 
so se vedno vračale.
Mati mladiča tudi vrže
iz gnezda ali poje
Kako bo s štorkljinim zarodom, je v največji meri odvisno 
od vremena. Ta mogočna selivka se namreč v Slovenijo vrne 
konec marca oziroma v začetku aprila in začne takoj gnezditi, 
ne da bi vedela, kakšno vreme čaka njo in njene mladiče. »Sa-
mica za vsak primer izleže nekaj več jajc. Če je maj hladen in 
deževen, znajo mladički poginiti sami od sebe, lahko pa mama 
presodi, da so pogoji za preživetje vseh skromni, bodisi zaradi 
pomanjkanja hrane, mraza in dežja, zato naredi selekcijo in 
iz gnezda vrže kakšno jajce ali že izvaljenega mladiča, lahko 
pa ga tudi ubije ali celo poje,« razlaga Damijan Denac, eden 
največjih slovenskih strokovnjakov za štorklje. »Sliši se kruto, 
a takšen je pač zakon narave, ki pravi, da je bolje, da preživi 
nekaj primerkov, kot da so vsi kilavi in slabega zdravja.«
Foto: osebni arhiv AF
Alojz Fekonja po obročkanju treh trnovskih štorkljinih mladičev.
Brez romantike v odnosu
Da o življenju štorkelj kroži kar nekaj napačnih predstav, 
pa pravi Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in 
proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). »Govori se o večni zvestobi 
oziroma monogamnosti para, ki leto za letom skupaj gnezdi ter 
potuje na jug in nazaj. A v njunem odnosu ni nobene posebne 
romantike. Ne gre namreč za to, da bi bila zvesta drug drugemu, 
zvesta sta svojemu gnezdu, zato se vanj vračata, a tudi to ni 
povsem nujno. Ko se odpravita na pot proti jugu, običajno nimata 
nobenih stikov, niti ne potujeta skupaj. Vedeti je treba, da se v 
Turčiji, Izraelu, Afriki potem zbere po več deset tisoč primerkov, 
ki tam preživijo zimo in se nato vračajo. Vez nekega para se znova 
vzpostavi v domačem gnezdu, kamor pogosto prideta ločeno. Če 
se enemu od njiju med potjo kaj zgodi, ga drugi v gnezdu nekaj 
časa čaka, če ga ne dočaka, pač ne gnezdi. Takrat se pojavijo drugi 
pari, ki želijo prevzeti gnezdo, te bitke pa znajo biti zelo agresivne. 
Štorklje se na travniku ne bodo nikdar teple za hrano, za gnezdo 
pa se s kljuni tako napadejo, da se lahko tak boj konča tudi s 
smrtjo poraženca.«
Trnovska vas  Resnice in neresnice o večni ljubezni štorkljinega para
Štorklje bolj zveste gnezdu kot partnerju
Kot v številnih drugih podravskih in pomurskih vaseh so se tudi v Trnovski vasi vsako pomlad veselili prihoda 
štorkljinega para, ki je gnezdil na stebru pri župnišču. A zadnjih nekaj sezon se je tam odvijala prava drama 
oziroma bitka za gnezdo.
Podravje  Za ohranjanje živalskih vrst in habitata 
Začel se je šest milijonski 
projekt za Dravo
Mariborska razvojna agencija skupaj s partnerji, med kate-
rimi so tudi občine Starše, Duplek in Središče ob Dravi, zače-
la 6,2 milijona evrov vreden projekt zaDravo, ki je namenjen 
izboljšanju neugodnega stanja ohranjenosti vrst in habita-
tnih tipov rečnega in obrečnega pasu v reki Dravi. Projekt bo 
tekel do konca marca 2023.
Pri projektu, ki ga bo sofi nanciral Evropski sklad za regionalni ra-
zvoj, bodo sodelovali tudi z Znanstveno raziskovalnim središčem Bi-
stra Ptuj, direkcijo za vode ter zavodom za varstvo narave, kjer opo-
zarjajo, da na območju reke zaradi dolgoletnih človeških posegov v 
njen ekosistem prihaja do neravnovesij.
Kot poudarjajo, se je zaradi utrditve brežin ter hidroenergetske iz-
rabe Drave bistveno zmanjšala intenzivnost naravne rečne dinamike 
ter učinkovitost zadrževanja vode ob poplavah, kar se odraža v kako-
vosti podtalnice ter obsegu in pogostosti poplav. S projektom bodo 
skušali zagotoviti izboljšanje življenjskih prostorov in pogojev ogrože-
nih rastlinskih in živalskih vrst. To bodo počeli z obnovo stranskih ro-
kavov, mrtvic ter rečnih zatokov. Del projekta bo tudi odkup zemljišč, 
ki so podvržena bočni rečni eroziji.
Slovenija  Žito in Lidl ob roza oktobru
Donacija združenju 
Europa Donna
Žito in Lidl Slovenija sta Europi Donni (Slovenskemu zdru-
ženju za boj proti raku dojk) predala donacijo v višini 5.000 
evrov. 
Sredstva, ki sta jih podjetji v skupni akciji s prodajo kruha Roza ok-
tober zbirali v oktobru, mesecu ozaveščanja o raku dojk, bodo name-
njena za podporo programu ROZA. Ta ponuja psihosocialno podporo 
bolnicam, njihovim otrokom ter drugim svojcem obolelih za rakom 
dojk in rodil. Kruh Roza oktober je bil zasnovan posebej za to skupno 
akcijo Žita in Lidla Slovenija. Podjetji sta namreč od vsakega prodane-
ga hlebčka kruha skupaj donirali 50 centov. Za donacijo se je v imenu 
združenja Evropa Donna Slovenija zahvalila podpredsednica Radka 
Tomšič Demšar. 
Lilijana Remich, direktorica sku-
pnih služb v Lidlu Slovenija, je po-
vedala: »Zbrani znesek je dokaz, da 
so Lidlovi kupci kruh Roza oktober 
odlično sprejeli. Poleg tega smo 
za zaposlene že peto leto zapo-
red pripravili številne vsebine, ki 
ozaveščajo o pomenu preventive 
in skrbi zase ter tako v okviru ak-
tivnosti izžrebali tudi tri zaposlene, 
ki so prejele brezplačni klinični pre-
gled dojk.« V Sloveniji za rakom si-
cer letno zboli več kot 15.000 ljudi, 
bolezen na letni ravni vzame čez 
6.000 življ enj.  
Foto: ČG
Foto: SD
Štorklja je pri iskanju hrane na travniku zelo miroljubna, pri varovanju gnezda pa se spremeni v bojevito 
nasprotnico.
Foto: Žito & Lidl
Žito in Lidl Slovenija sta od okto-
brskega izkupička od prodaje kruha 
združenju Europa Donna Slovenija 
podarila 5.000 evrov.
Projektno območje zajema dravski rečni in obrečni prostor med 
Mariborom in državno mejo pri Središču ob Dravi. Vsak od projektnih 
partnerjev bo imel svojo ključno vlogo v projektu. V Staršah bodo 
vzpostavili še učno pot ter uredili vodne habitate za ogrožene dvo-
živke, v Dupleku bodo ob gramoznici vzpostavili doživljajski poligon, 
ki bo na zanimiv način približal značilnosti varovanega območja ter v 
njem živeče rastline in živali.
Na območju Drava Centra na Limbuškem obrežju bo prav tako zaži-
vel velik doživljajski poligon, v Središču ob Dravi pa bo urejen krajinski 
park ob reki, zato bodo v sklopu projekta odkupili večje gozdne povr-
šine. V njem bosta manjši informacijski center ter večji doživljajski po-
ligon, ki bo vseboval deset tematskih sklopov iz življenja reke Drave.
Ptujska Bistra Ptuj bo koordinirala aktivnosti pri vzpostavitvi glav-
nega informacijskega centra na Ptuju ter aktivnosti vzpostavljanja 
tradicionalnega kmetovanja s košnjo ter drugimi ukrepi na območju 
krajinskega parka v Šturmovcih.  
Foto: Wikipedia
Bitka za gnezdo 
še ni končana
Pregnana štorklja gnezda ne 
potrebuje, dovolj je, da si poišče 
hrano in varno zatočišče za spa-
nje. »A se bo prihodnje leto, kot 
je to primer tudi v Trnovski vasi, 
znova vrnila v svoje gnezdo in si 
ga skušala povrniti. Štorklja živi so-
razmerno dolgo, 20 let, zato leto 
dni zanjo ne predstavlja velikega 
časovnega obdobja. Zelo verjetno 
je, da se bo vrnila z novim partner-
jem, s katerim se bodo njene mož-
nosti za osvojitev 'doma' bistveno 
povečale. Štorklja spolno dozori 
v četrtem letu starosti. Nekoč je 
celo prevladovalo prepričanje, 
da dokler ni spolno zrela, ostaja 
v Afriki. Danes vemo, da ni tako, 
saj se k nam vračajo tudi mlade 
štorklje. Dogaja se, da tudi one 
tvorijo pare, lahko celo gnezdijo, 
a jajce zaradi nezrelosti staršev ni 
oplojeno,« je o navadah štorkelj 
povedal Damijan Denac iz DOPPS.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 11
torek  17. novembra 2020   11Ljudje in dogodki 
Potekal je kot izobraževalni in 
kulturni dan, ki so ga zaposlene v 
poslovni asistenci vzele kot svoj 
dan zase, na katerem so jim tri 
izjemne predavateljice: Barbara 
Pinter Zupančič, Taja Albolena in 
Margareta Ana Bole predstavile 
teme o ženstvenosti v poslovnem 
okolju, žensko, ki s svojim sijajem 
spreminja svet in žensko, vredno 
občudovanja. Poslovne asistentke 
imajo izjemno nalogo, namreč da 
„držijo“ prostor svojim nadreje-
nim in sodelavcem, da začutijo in 
vedo, kaj, kdaj in kako, so poudari-
le predavateljice.
„Če je kdaj, je to pomembno 
prav sedaj, ko se stari sistem po-
dira. Z gotovostjo lahko trdimo, 
da se še zlasti v izrednih razmerah 
izkaže odličnost. Ni naključje, da 
smo samo dva dni pred dogodkom 
odbili odločbo s potrjenim novim 
nazivom – Zveza klubov poslovne 
odličnosti Slovenije. Vesolje je že 
vedelo, da se bo naša odličnost 
razcvetela v ekstremnih pogojih. 
Ne določa in omejuje nas več na-
ziv delovnega mesta. Vodimo od 
tam, kjer smo, ustvarjamo kariere 
iz strasti in vedno znova izkazuje-
mo našo osebno in poslovno odlič-
nost,“ je na letošnjem 3. dnevu 
poslovne odličnosti Slovenije po-
vedala predsednica Zveze klubov 
poslovne odličnosti Suzi Asfour.
Tretji dan Zveze klubov poslov-
ne odličnosti je najuspešnejšim in 
najbolj prizadevnim na področju 
poslovne asistence prinesel tudi 
priznanja. Zahtevnost delovnih 
mest v poslovni asistenci je vedno 
večja, kot tudi nabor zahtevanih 
znanj, ki jih morajo zaposleni na 
tem področju obvladati. Na nek 
način gre za informacijsko, komu-
nikacijsko in organizacijsko sre-
dišče sleherne organizacije. Sko-
rajda ni področja v poslovanju oz. 
delu neke organizacije, ki ga ne bi 
poznala. V času korona krize pa se 
ta nabor le še širi.
Predsednica kluba tajnic in po-
slovnih sekretark Ptuja in okolice 
Sonja Hliš, sicer tajnica Gimnazije 
Ptuj, je priznanje prejela, ker je 
zelo požrtvovalna, delovna in spo-
sobna. Svoje delo opravlja vestno, 
kakovostno in zavzeto. Skrbi za 
sprotno informiranje o delu ptu-
jskega kluba, zna koordinirati vsa-
ko delo in izpeljati vsako akcijo, so 
izpostavili ob podelitvi priznanja, 
ki ga je prejela v svojem tretjem 
mandatu vodenja ptujskega klu-
ba. „Priznanje mi veliko pomeni, je 
potrdilo, da delam dobro. Zahva-
ljujem se članicam UO kluba, ki so 
me predlagale za priznanje. Spre-
jemam ga z veliko odgovornostjo 
in ponosom, kot navdih za delo v 
prihodnje,“ je povedala Sonja Hliš, 
ki se uradne podelitve priznanja 
sicer ni udeležila. Prevzela ga je 
naknadno. V ptujskem klubu si še 
posebej prizadevajo, da bi svoje 
vrste pomladile. Do svoje 25-letni-
ce delovanja, ki jo bodo praznova-
le v letu 2021, pa si tudi želijo, da 
bi izpeljale vse potrebne postopke 
za spremembo naziva kluba ter us-
pele izpeljati vse že tradicionalne 
dogodke, ki so se jim morale letos 
zaradi koronakrize odpovedati oz. 
jih preseliti na splet.
Slovenija  3. dan Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije
Odličnost izkazujejo na vsakem koraku
Letošnji 3. dan Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije se je z aprila pomaknil v oktober, ko so ponov-
no že veljali epidemiološki ukrepi. Za izpeljavo je Zveza prejela pozitivno soglasje NIJZ. 
Foto: Črtomir Goznik
Sonja Hliš, predsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okoli-
ce, prejemnica zveznega priznanja: „Pomeni mi veliko, je potrdilo, da delam 
dobro.“
14. november  Svetovni dan sladkorne bolezni
Pogosto povsem brez 
simptomov
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da se je 
v zadnjih 40 letih število obolelih za sladkorno boleznijo s 
108 dvignilo na kar 422 milijonov. Tudi slovenska statistika 
ni nič kaj spodbudna. Zdravila za sladkorno bolezen pre-
jema 111.000 obolelih, zelo visoko naj bi bilo tudi število 
neodkritih oseb s to boleznijo. 
Slabo vodena sladkorna bolezen prinaša resne zaplete, kot so 
srčno-žilna obolenja, bolezni ledvic, oči, zaplete na stopalih, ki se 
najpogosteje končajo z amputacijo in druge resne težave, katerih 
posledica je lahko tudi smrt. Problem sladkorne bolezni je med 
drugim v tem, da ne boli in je zato ljudje najpogosteje ne jemljejo 
resno. Vse dokler se ne zaplete, a takrat je lahko za reševanje 
že prepozno. Simptomi so namreč različni, včasih jih sploh ni. 
Najpogostejši so: pogosto uriniranje, čezmerna žeja, večja lakota, 
hujšanje, utrujenost, zamegljen vid, pogoste okužbe, pomanjkanje 
koncentracije, mravljinčenje v dlaneh ali stopalih, počasno celjenje 
ran, bruhanje ali bolečine v trebuhu.
Preventivi in osveščanju je posvečen svetovni dan sladkorne 
bolezni, ki ga obeležujemo 14. novembra. Točnega podatka o 
osebah, ki imajo povišan krvni sladkor in ga uravnavajo z dieto, ni. 
Znano pa je, da v Sloveniji 111.000 oseb jemlje zdravila za sladkorno 
bolezen. Neodkritih oseb s to boleznijo naj bi bilo po nekaterih 
ocenah med 40.000 in celo 80.000. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, 
da narašča delež sladkornih bolnikov med mlajšo populacijo. 
Ključno spremljanje ravni sladkorja v krvi
Foto: ČG
Kolikšna je raven sladkorja v krvi, lahko posameznik kadarkoli preveri 
sam z merilnikom za osebno uporabo.
Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki se pojavi, če telo 
ne more izdelati dovolj inzulina ali inzulina ne more učinkovito 
uporabljati. Če je raven krvnega sladkorja višja od normalne, a ne 
dovolj visoka, da bi postavili diagnozo sladkorne bolezni, govorimo 
o prediabetesu. Povezan je s čezmerno telesno težo, z zvišanim 
holesterolom in/ali maščobami v krvi in visokim krvnim tlakom. 
Za preprečitev ali odložitev pojava sladkorne bolezni tipa 2 je 
priporočljivo, da osebe s prediabetesom in preveliko telesno težo 
postanejo telesno dejavne. Poznamo tudi nosečnostno sladkorno 
bolezen, ki v večini primerov po porodu izgine. 
Zelo pomembno je spremljanje ravni sladkorja v krvi, ki se 
spreminja. Nanjo vplivajo vrste in količine zaužite hrane in pijače, 
telesna dejavnost, stres, odmerki inzulina ali zdravil … Kolikšna je 
raven sladkorja v krvi, lahko posameznik kadarkoli preveri sam s 
pomočjo merilnika za osebno uporabo. Merilnik omogoča hitro, 
enostavno in točno meritev količine sladkorja v krvi iz prsta na roki. 
Razumevanje vrednosti sladkorja v krvi nekateri merilniki olajšajo 
s pomočjo barvnih lučk, ki povedo, ali je krvni sladkor previsok, 
prenizek ali v normalnih mejah. Tako lahko posameznik bolj razume 
rezultat in hkrati primerno ukrepa.
Spodnje Podravje  Prostovoljska akcija nevladnih organizacij
Ko stopimo skupaj, nam tudi epidemija 
ne more do živega
V teh težkih časih se pomen solidarnosti kaže bolj kot kadarkoli prej. Zavedajoč se tega, da je ogromno 
ljudi v stiski, so se ptujske nevladne organizacije, društva in klubi združili v prostovoljsko akcijo za 
pomoč skupnosti. Prostovoljci bodo opravljali nakupe, varovali otroke, šolarjem pomagali pri učnem 
gradivu, sprehajali pse …
»Pandemija je posegla v naš 
življenjski slog, oslabila fi zično in 
psihično zdravje, zamajala načine 
izobraževanja in razvoja kariere, 
ob tem pa nas postavila v situa-
cijo, ko moramo razmisliti tudi o 
svojih vrednotah in načelih. Kdo 
smo? Kot posamezniki, kot druž-
ba, kot globalni državljani. Skozi 
zgodovino so skupnosti največje 
krize preživele, ko so znale stopiti 
skupaj, se podpreti in si pomaga-
ti. Prav to je motiviralo ptujske 
nevladnice in nevladnike, da zdru-
žijo moči,« pojasnjuje Špela Težak 
iz CET Platforme. 
Zraven njih so pobudniki soli-
darnostnega projekta še Stičišče 
nevladnih organizacij Podravja in 
Klub ptujskih študentov. Njihov 
prvi skupni korak v tem projektu 
je vzpostavitev baze aktivnih pro-
stovoljcev in priprava nabora oblik 
pomoči, ki jih bodo nudili skupnos-
ti. 
Posameznikom, ki bodo pomoč 
potrebovali, bodo prostovoljci 
pomagali nakupiti živila, zdravila, 
nudili bodo učno pomoč in inštruk-
cije za učence, dijake in študente, 
še kako dobrodošlo varstvo otrok 
in celo sprehajanje psov. Težakova 
pravi, da že vzpostavljajo telefon-
sko linijo za someščane v stiski. 
Akciji sta se pridružili še društvi Ars 
Vitae in Steza ter Furstova hiša. 
Prepričani so, da je ključno 
posameznikom, ki so v takšni ali 
drugačni stiski zaradi epidemije, 
jasno povedati, da niso sami in da 
obstajajo ljudje, ki so jim priprav-
ljeni pomagati. »Prostovoljci želijo 
z lastnim primerom pokazati, da 
skupaj zmoremo več in dlje. Ponu-
dili so svoj čas, roke in znanje, da 
bi pomagali sosedom, predvsem 
starejšim in tistim, ki potrebujejo 
pomoč pri zagotavljanju življenj-
skih potrebščin. Mladim v proce-
su izobraževanja pa še pomoč pri 
zasledovanju učnega napredka. S 
svojo aktivacijo želijo prispevati 
k dvigu morale v skupnosti in do-
dati svoj kamenček v mozaik bolj 
solidarne prihodnosti,« še o ideji in 
konceptu projekta pravi Težakova.
Registracija prostovoljcev je še 
vedno v teku in je mogoča preko 
spletnega obrazca na povezavi 
https://bit.ly/ProstovoljciZaPtuj. 
Pred začetkom dela se bodo 
udeležili spletnega usposabljanja 
Slovenske fi lantropije, za delo 
bodo zavarovani, prav tako bodo 
prejeli zaščitno opremo. Pomoč 
pa ne bo namenjena zgolj Ptujča-
nom, pač pa celotnemu Podravju. 
Enako upajo na dober odziv pro-
stovoljcev iz cele regije.
Foto: ČG
Akcija se je že začela, te dni bodo prvi prostovoljci že na terenu. 
Dva tipa sladkorne bolezni; včasih 
popolnoma različni simptomi
Sladkorna bolezen tipa 1 se po navadi pojavi nenadoma, 
lahko z zelo izrazitimi simptomi. Nastanek sladkorne bolezni 
tipa 2 pa je počasnejši, z blagimi simptomi ali brez njih. 
Diagnoza sladkorne bolezni je zanesljiva, če je izvid krvnega 
sladkorja na tešče 7,0 mmol/L ali več oziroma kadarkoli (na 
tešče ali po obroku hrane) več kot 11,0 mmol/L.  
5–10 % obolelih za sladkorno boleznijo je tipa 1. Pri sladkorni 
bolezni tipa 2, ki je najpogostejša oblika, trebušna slinavka 
ne izdeluje dovolj inzulina, hkrati pa ga telo ne uporablja 
učinkovito. Vzrok za sladkorno bolezen tipa 2 je lahko genetski 
ali pa je posledica čezmerne telesne teže, nezadostne telesne 
dejavnosti, neustrezne prehrane ... 
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 12
torek  17. novembra 2020Kultura12
K pogovoru pa smo jo povabili 
tudi zato, ker je ena izmed redkih, 
če že ne edina slovenske kreator-
ka, ki se je že pred leti predstavila 
z navdihujočo kolekcijo oblačil, za 
katero je inspiracijo iskala v delu in 
življenju izjemne mehiške umetni-
ce Fride Kahlo.
„Tedni mode po vsem svetu so 
se bili prisiljeni preseliti na digi-
talne platforme, kjer so predsta-
vili svoje nove kolekcije, ter svojo 
prodajo usmeriti na splet. Glede 
na korona situacijo po celem sve-
tu je verjetno najbolj vroč trend v 
modni industriji vse, kar je udob-
no, mehko, široko … Ljudje so se 
že v prvem valu kar hitro navadili 
dneve preživljati v trenirkah, na 
kavču. Marsikomu sploh ni prišlo 
na misel, da bi potreboval kakšen 
nov oblačilni kos, novo obutev, 
modni dodatek itd. Nekateri obli-
kovalci so svoje nove kolekcije 
uničili, nekateri čakamo na stare 
dobre čase, spet drugi so se usme-
rili v spletno prodajo. Trendi, ki jih 
narekuje modna industrija, so se 
spet vrnili v modno zgodovino ter 
se odločili za bluze z dvignjenimi 
in nabranimi rokavi, širokimi hla-
čami, oversize plašči itd. Vse to pa 
je lahko v razločnih barvah in vzor-
cih. Zraven živih barv ne bo šlo 
brez črne in naravnih zemeljskih 
odtenkov. Spet, ali še vedno, je ak-
tualen tigrast vzorec, kaže pa, da 
so  bleščice izgubile boj s korono,“ 
je Sanja Veličković povedala o »ko-
rona« modnih trendih. 
Pri tem pa ni pozabila tudi na 
enega „nepredvidenih“ trendov, 
obraznih mask, ki jih je veliko obli-
kovalcev vključilo v svoje kolekcije 
in jih kar nekako tudi določilo za 
nujen modni dodatek: če jih je tre-
ba imeti, naj bodo vsaj lepe. „Mo-
goče pa je to le dobra marketin-
ška poteza izdelovalcev obraznih 
Ptuj  Modni klepet z modno oblikovalko Sanjo Veličković
Pandemija je zarezala tudi v modo
„Kljub vsak dan večjem številu uporabnikov, ki so se že pred koronakrizo navadili na spletni nakup ob-
lačil, nas veliko še vedno stavi na klasično pomerjanje v trgovini,“ pravi ptujska modna kreatorka Sanja 
Veličković, ki neumorna ustvarja tudi v teh korona razmerah. Zagotovo pa se je pandemija odrazila tudi 
v modi, ki v tem času prisega na vse, kar je mehko, široko itd. 
Foto: zasebni arhiv
S prvega srbskega tedna mode: Kolekcija Frida Kahlo – Zgodba o ženski, 
s katero je Sanja Veličković skušala predstaviti vse oblačilne kose, ki bi jih 
njena ženska morala imeti v omari.
Zavrh  35 let Maistrovih prireditev v Zavrhu
Zavrh –fenomen pri 
ohranjanju spomina 
Od leta 1985 so v Zavrhu potekale Maistrove prireditve. 
Tudi v 35. letu so se nanje pripravljali. Če ne bi bilo koro-
nakrize, bi se zbrali vsi, ki so tako ali drugače prispevali k 
ohranjanju Zavrha in Maistrovega sporočila. Na srečo pa 
so začeli pripravljati zbornik z naslovom Obrazi Zavrha, ki 
je te dni že izšel in ki v sliki in besedi predstavlja dogajanje 
skozi vseh 35 let. 
»V začetnem obdobju so imele Maistrove prireditve predvsem 
spominski in družabni značaj. S prihodom zgodovinarja, novinarja 
in publicista Marjana Toša pa je nastal nov strokovni koncept 
prireditev, kar je omogočilo poleg Maistra spoznati še mnoge 
njegove soborce, sodobnike in podpornike,« je povedal pobudnik 
Maistrovih dnevov v Zavrhu prof. Aleš Arih.
Župan občine Lenart Janez Kramberger je v prispevku Moje misli 
in spomini zapisal, da je Rudolf Maister Vojanov s svojimi dejanji 
presegel čas in delitve, ki so za slovenski narod in družbo značilne 
od preteklih stoletij do danes. Po njegovem mnenju je Maister ena 
redkih osebnosti v novejši slovenski zgodovini, ki je ljudi, narod in 
državo združeval, povezoval, pozival k sodelovanju in enotnosti. 
Ne le kot vojskovodja, ampak kot velik duh, humanist, umetnik in 
intelektualec. 
Publikacija je namenjena vsem obiskovalcem Zavrha, ki jih 
zanimajo izvirne podobe nastajanja tega „Maistrovega svetišča“ 
v Slovenskih goricah, in vsem, ki so to svetišče gradili in bi radi 
spomine nanj trajno hranili tudi za svoje naslednike. „Zavrh je 
resnični fenomen pri ohranjanju spomina na generala Maistra, 
njegove soborce in sodobnike. Na Zavrhu se je „odzvalo“ ljudstvo 
in začelo izkazovati dolžno spoštovanje „našemu generalu«. 
Spomenike po navadi postavlja politika oz. aktualna oblast, v 
Zavrhu pa je to nastalo spontano. V tem pogledu je Zavrh izjema,“ 
je ob izidu knjige povedal Arih. Poudarja, da je obdobje 35 let, ki 
jih je posvetil Maistru in njegovim soborcem, najpomembnejši del 
njegove strokovne poti. 
Foto: Črtomir Goznik
Knjiga Obrazi Zavrha je zgodba 35 let Maistrovih prireditev v Zavrhu.
Leta 2018 se je uresničila tudi želja po tem, da je Štupičeva vila 
dobila prvotno podobo, kakršno je imela v času notarja Franja 
Štupiča, ki jo je postavil na temeljih nekdanje cimprače in pri 
katerem je po upokojitvi večkrat počitnikoval general Maister. V njej 
je postavljena nova razstava Maister po Maistru – Hiša spominjanja 
v Zavrhu v okviru modernega muzealnega pristopa, za katerega sta 
se odločila mlajša zgodovinarja dr. Maja Toš in prof. Igor Zemljič. Gre 
za nazoren prikaz pomembnih zgodovinskih dogodkov v svetovnem 
merilu, v slovenskih deželah in Maistra v posameznih obdobjih. 
„Zavrh je edini kraj v Sloveniji, kjer se je negoval spomin na prvega 
slovenskega generala skozi celotno obdobje po II. svetovni vojni, 
torej tudi v časih, ko tovrstno javno spominjanje ni bilo popularno, 
kaj šele zaželeno. Prav zato smo se v pričujoči postavitvi spomnili 
na številne zaslužne domačine in lokalna društva, ki so oz. še zmeraj 
negujejo spomin na Maistra,“ je ob postavitvi razstave zapisala dr. 
Maja Toš.
Vrednote generala Maistra so sporočilo za vse večne čase. 
Čas koronavirusa je tudi priložnost, da aktualna politika oživi te 
vrednote in nas složno prepelje preko deroče reke, je še povedal 
Aleš Arih.
Knjigo Obrazi Zavrha sta izdala in založila Občina Lenart (zanjo 
župan Janez Kramberger) in Domovinsko društvo generala Rudolfa 
Maistra Maribor (zanjo Aleš Arih). Uredila jo je dr. Maja Toš, člani 
uredniškega odbora pa so še bili Aleš Arih, Božidar Čobec in dr. 
Marjan Toš. Za tisk je poskrbela Kreativna Pika, d. o. o., izšla je v 
nakladi 500 izvodov.
Markovci  Epidemija jim je prekrižala načrte
20 let Turističnega društva Markovci
Na martinovo pred 20 leti je bilo ustanovljeno Turistično društvo občine Markovci. Vse odtlej člani društva skrbijo za 
promocijo in vzpodbujanje turizma v domači občini.
Društvo, ki združuje 90 članov, 
deluje pod taktirko predsednika 
Franca Brodnjaka, ki je prepričan, 
da ima občina Markovci obilo na-
ravnih, zgodovinskih in predvsem 
etnografskih posebnosti. »Trudi-
mo se vzpodbujati turizem v vseh 
pojavnih oblikah,« je dejal predse-
dnik in naštel nekaj aktivnosti, ki 
jih je društvo v preteklem obdobju 
izvedlo: izdaja prvih razglednic z 
motivom koranta, kraja in cerkve 
sv. Marka, izbor naj spominka 
občine Markovci, zloženka Do-
brodošli v Korantovi deželi v štirih 
jezikovnih različicah, gostovanja 
in promocija občine v številnih 
evropskih državah, sodelovanje 
na sejmih in prireditvah, tradici-
onalne koline TD … Zadnji v nizu 
projektov pa je Vizualizacija pros-
Foto: Mojca Vtič
V mansardi občinske stavbe namerava TD Markovci v sodelovanju z ob-
čino dopolniti in modernizirati etnološko zbirko.
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Foto: zasebni arhiv
Kolekcijo sestavljajo modne kombinacije za vsak dan v tednu.
mask, ki so izkoristili dani trenutek 
in ustvarili modni trend. Namreč, 
lepa obrazna maska, ki dopolnju-
je outfi t, ni nujno tudi varovalna, 
vendar zagotavlja upoštevanje 
veljavnih ukrepov. Moji trendi pa 
so še vedno vezani na oblačilne 
kose, ki jih z veseljem oblečemo, 
nosimo in niti ne pomislimo, da bi 
jih zavrgli,“ dodaja.
Mehiška slikarka Frida 
Kahlo jo je navdihnila že 
pri prvi kolekciji 
Za pogovor smo Sanjo Velič-
ković zaprosili tudi zato, ker se 
v letošnjih novih kolekcijah sve-
tovnih kreatorjev pogosto upo-
rabljata lik in delo Fride Kahlo. 
Le-te so naprodaj tudi v nekaterih 
slovenskih trgovinah. Z znamenito 
Mehičanko pa je povezano tudi 
modno ustvarjanje ptujske modne 
kreatorke, ki je že pred štirimi leti, 
ko je bila prvič povabljena na srb-
ski teden mode, enega od desetih 
najpomembnejših sejmov mode v 
svetu, modni svet navdušila s ko-
lekcijo, za katero je iskala navdih 
pri Fridi Kahlo.
„Svojo prvo kolekcijo leta 2005 
sem poimenovala Ženska in pika! 
To mi je bilo vodilo tudi za kolek-
cijo na mojem prvem tednu mode 
nasploh. Inspiracija za kolekcijo je 
bila ženska z veliko začetnico – Fri-
da Kahlo! Njena moč in vztrajnost, 
kljub vsem težavam, sta jo vodili 
vedno znova naprej. Nikoli ni po-
zabila, od kod prihaja, še več, kul-
turo svoje domovine in naroda je 
skrbno vpletala v svoja umetniška 
dela. Vse to je vodilo tudi mene, 
da ustvarim ženstvena oblačila, ki 
jih ženska lahko obleče prav vsak 
dan v tednu – za službo, sprehod 
z družino, poslovno večerjo, ob-
lačila v barvah, brez črne in bele. 
Po moji prvi modni reviji na tednu 
mode sem bila presenečena nad 
začudenostjo modnih novinarjev 
in njihovimi vprašanji, kako to, da 
sem bila tako pogumna in izbra-
la Frido Kahlo kot inspiracijo. Še 
danes ne vem, zakaj bi se morala 
bati tako močne inspiracije; mogo-
če zato, ker sam sama že takrat v 
njeni osebnosti videla tisto moč in 
lepoto, ki sta lahko vodilo tudi za 
modni navdih. V kolekciji Frida Ka-
hlo, Zgodba o ženski, sem skušala 
predstaviti vse oblačilne kose, ki 
bi jih moja ženska želela obleči in 
tako živeti svoje sanje,“ je o kolek-
ciji Frida Kahlo, Zgodba o ženski 
iz leta 2016, povedala Veličkoviče-
va, ki je svoje najnovejše kreacije 
predstavila v video izvedbi. 
tora etnološke zbirke, ki so ga na 
razpis Las prijavili v sodelovanju z 
Občino Markovci. Na razpisu so bili 
uspešni in pridobili okrog 42.000 
evrov nepovratnih sredstev. S pro-
jektom želijo dopolniti obstoječo 
stalno zbirko etnološke dediščine 
v mansardnih prostorih občine 
ter v 3D-načinu prikazati določene 
pustne like. Projekt naj bi bil za-
ključen prihodnje leto.
Dve desetletji delovanja društva 
so nameravali obeležiti s prazno-
vanjem na martinovo. »Žal so nam 
načrti spodleteli. Obletnice se 
bomo spomnili, ko bo to mogoče, 
takrat bomo tudi podelili priznanja 
in pohvale zaslužnim članom in na-
šim podpornikom,« je napovedal 
Brodnjak. 
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 13
Reprezentanca U-21: 
remi z Nemci
Mlada slovenska izbrana vrsta 
do 21 let se je v pripravljalnem 
srečanju pomerila z vrstniki iz 
Nemčije. V Braunschweigu je novi 
slovenski selektor U-21 Milenko 
Ačimović v prvi tekmi vpisal remi. 
Nemčija U-21 – Slovenija U21 
1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Wintzheimer (42., 
z 11 m), 1:1 Medved (46., z 11 m).
SLOVENIJA: Vekić, Rogelj, Sto-
jinović, Zaletel, Ploj, Horvat, Bre-
kalo, Elšnik, Matko, Medved, Štor. 
Igrali so še: Prelec, Svetlin, Celar, 
Ogrinec, Pečar. Selektor: Milenko 
Ačimović.
Ačimović je v srečanje poslal 
enajsterico, ki se je z evropskim 
podprvakom podala v odprt boj 
za zmago. Nemci so bili kljub temu 
podjetnejši, a vse do zaključka pol-
časa niso dosegli gola. Takrat je z 
11-metrovke zadel Manuel Win-
tzheimer. 
Slovenci so vrnili z enako mero 
na začetku drugega dela, ko je izid 
z bele točke poravnal napadalec 
Slovana iz Bratislave Žan Medved. 
S kompaktno in borbeno igro so 
naši reprezentanti držali korak z 
gostitelji, na koncu pa imeli celo 
priložnost za zmago. V 88. minuti 
je po prekršku nad Nikom Prelcem 
sodnik še tretjič na srečanju doso-
dil 11-metrovko, Žanu Celarju pa je 
nemški vratar strel ubranil. 
Odlično tekmo je skozi vseh 90 
minut na levem bočnem položaju 
odigral tudi član Aluminija Aljaž 
Ploj, ki je samozavestno izpol-
njeval naloge v obrambi, ob tem 
pa se je stalno vključeval tudi v 
napadalne akcije. Izkazal se je s 
kombinatorno igro z zelo malo 
napakami. 
Milenko Ačimović, selektor 
Slovenije: »Odigrali smo zelo 
dobro tekmo. Fantje so pokazali 
pravi karakter in odnos do dresa. 
Igrali smo proti zelo kakovostne-
mu nasprotniku, enemu od fa-
voritov za osvojitev evropskega 
prvenstva. Zelo sem ponosen na 
fante, vendar je treba delati tudi v 
prihodnje, videli smo, da se še da 
napredovati.«
Aljaž Ploj: »Tekma je bila zahtev-
na, morali smo držati koncentraci-
jo v obrambi ter se braniti kot ce-
lotna ekipa, kar nam je tudi uspelo. 
Igrali smo res z veliko energije in še 
enkrat pokazali, da lahko enako-
vredno igramo tudi proti močnej-
šim reprezentancam. Žal nam je 
na koncu zmanjkalo malo športne 
sreče, da bi tekmo tudi zmagali. 
Selektor je v ekipo vnesel novo 
energijo; povedal je svoje zahte-
ve, kaj želi od nas, mi pa smo to 
poskušali na najboljši možni način 
izvesti na igrišču. Stanje v repre-
zentanci je sicer sproščeno, takoj 
po srečanju z Nemci so že stekle 
priprave na torkovo tekmo z Rusi-
jo v Mariboru.«
JM
»Veliko smo pričakovali od tek-
me z Domžalami, a smo jo na kon-
cu izgubili, čeprav še zdaleč nismo 
bili nadigrani. Na nek način smo 
znova, tako kot že na nekaterih 
zadnjih tekmah, premagali sami 
sebe,« je po tekmi razočarano dejal 
trener Aluminija Slobodan Grubor, 
ki je od prve minute naprej poslal v 
ogenj Luka Petka in Gašperja Peč-
nika (slednji je nadomeščal mlade-
ga reprezentanta Aljaža Ploja).
Prvi polčas je minil v enakovred-
ni igri, veliko je bilo trdih dvobojev. 
Na obeh straneh se je čutilo, da je 
tekma zelo pomembna, nihče ni 
želel popustiti niti za ped. Pravih 
priložnosti ni bilo veliko, še najlep-
šo so imeli gostje v 27. minuti, ko je 
Kolobarič odvzel žogo Azemoviću 
in krenil proti golu, njegov strel pa 
je Janžekovič s pomočjo Gašperja 
Pečnika odbil v kot. 
V 43. minuti pa so domačini iz 
prve resne priložnosti vendarle 
povedli: Čermak je iz strani podal 
v kazenski prostor, kjer nikomur 
ni uspelo priti do strela, nato pa 
je Matjašiču uspelo žogo s strani 
še enkrat podati pred gol, kjer jo 
je Davidu Flakusu Bosilju ob Pišku 
vendarle uspelo spraviti v mre-
žo – 1:0. Za 18-letnega napadalca 
rdeče-belih je bil to prvi zadetek v 
sezoni. 
»Flakus je mlad igralec, trudi se, 
odlično dela na treningih; upam, 
da mu bo s tem golom odpadel 
'nahrbtnik', ki ga je nosil s sabo,« je 
dejal Grubor. 
Drugi del se za šumarje ni začel 
obetavno, že prvo napako na sre-
dini bi najnevarnejši igralec Domžal 
Dario Kolobarič po samostojnem 
prodoru skoraj kaznoval, a je zadel 
zunanji del mreže. V 53. minuti je 
bil bolj natančen: po podaji Žinića 
s strani je bil najvišji v skoku in je 
s približno desetih metrov v lepem 
loku zadel pod prečko – 1:1. 
Janžekovič ubranil 
penal
Pet minut kasneje so imeli go-
stje idealno priložnost za drugi 
zadetek, saj je po prekršku Petka 
nad Kolobaričem sodnik Šmajc 
pokazal na belo točko. V dvoboju 
kapetanov je bil Luka Janžekovič 
uspešnejši od Senijada Ibričića in je 
izjemno ubranil nizki strel v vratar-
jev desni kot. 
Domačini so takoj začutili svojo 
priložnost, ubranjena 11-metrovka 
bi lahko bila ključen dogodek za 
nadaljnji potek tekme. V 70. minuti 
je Matjašič znova nevarno podal 
pred gol, v sredini pa tokrat Fla-
kus ni bil tako natančen kot v 43. 
minuti. 
Ob vzpostavitvi ravnotežja na 
igrišču pa je sledila napaka Nema-
nja Jakšića, ki je odločila tekmo. 
Nespametno podajo branilca v sre-
dino so gostje prestregli in krenili v 
protinapad, ki ga je s fantastičnim 
strelom v zgornji kot gola zaključil 
rezervist Slobodan Vuk – 1:2. 
»V prvem polčasu je taktika dol-
gih podaj in lovljenje 'drugih žog' 
odlično delovala, v drugem pa ne 
več. Disciplina v igri je popuščala, 
na koncu smo z nizkimi podajami 
omogočili tekmecu njihovo igro. 
Na sredini so bili najbolj zgoščeni 
in iz izgubljene žoge v tem predelu 
smo bili kaznovani. Nam pa na dru-
gi strani v zaključkih akcij manjkajo 
kakovostne odločitve, ko bi bilo 
treba učinkovito zaključiti akcijo. 
Tega se ne da pridobiti čez noč, v 
ekipi pa tudi nimamo Messija ali 
Ronalda, ki sama odločata tekme,« 
je svoj vidik tekme opisal Grubor. 
Gostje so tekmo brez težav 
zaključili po svojih željah, žogo so 
s hitrimi podajami držali v svoji po-
sesti, redke akcije domačinov pa 
kljub svežim igralcem s klopi niso 
bile uspešne. Prvič se je v dresu 
Aluminija predstavil 26-letni bočni 
branilec Aljaž Krefl , ki je pred sezo-
no prišel iz Rudarja, vmes pa stak-
nil manjšo poškodbo. 
Posebno omembo si zasluži sod-
nik David Šmajc iz Kranja, ki je poka-
zal 10 rumenih kartonov (Matjašič, 
Čermak, T. Pečnik, Petek, Grajfoner, 
Jakšič; Sikošek, Mujan, Husmani, 
Jakupović), predvsem pa je ob vsaki 
prekinitvi – ni jih bilo malo – veliko 
preveč debatiral z igralci. V glavnih 
vlogah ne potrebujemo sodnikov, 
temveč igralce …
V 12. krogu bodo Kidričani 
v nedeljo ob 15. uri gostili 
Tabor Sežano.
Jože Mohorič
1. SNL
1. MARIBOR 11 5 4 2 24:15 19
2. MURA 11 5 4 2 14:6 19
3. KOPER 11 5 4 2 17:11 19
4. OLIMPIJA LJUBLJANA 11 5 3 3 13:9 18
5. CB24 TABOR SEŽANA 11 5 1 5 15:15 16
6. CELJE 11 3 4 4 12:12 13
7. DOMŽALE 10 3 3 4 16:17 12
8. BRAVO 10 3 3 4 10:14 12
9. GORICA 11 2 3 6 9:19 9
10. ALUMINIJ 11 2 3 6 8:20 9
Aluminij – Domžale 
1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Flakus Bosilj (43), 
1:1 Kolobarić (53.), 1:2 Vuk (77.).
ALUMINIJ: Janžeković, Jakšić 
(od 83. Krefl ), Petek, Azemović, G. 
Pečnik, Grajfoner (od 83. Maletić), 
Horvat, Čermak (od 71. Prša), T. 
Pečnik (od 84. Kukuličić), Matja-
šič, Flakus Bosilj. Trener: Slobodan 
Grubor.
DOMŽALE: Sorčan, Sikošek, Šo-
štarič Karič, Vuklišević, Adamov 
(od 46. Žinič), Husmani, Pišek, 
Mujan (od 44. Jakupović), Ibričić, 
Podlogar (od 63. Vuk), Kolobarić 
(od 93. Martinović). Trener: Dejan 
Djuranović.
Tenis
Čez 1. in 2. nosilki zasluženo 
do lovorike
Stran 14
Aldo Ino Ilešič
»Vedno bolj si upamo verjeti, 
da spadamo v svetovni vrh«
Stran 14
Mateja Renko
»Zelo me veseli, da se 
rekreira vedno več ljudi«
Stran 15
Rokomet
Ormožani brez derbija v 
Mariboru
Stran 14
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič. 
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
Peterica z 
izkušnjami iz 
Domžal
V ekipi Aluminija je kar 
pet igralcev, ki so nekdaj že 
nastopali v dresu Domžal: T. 
Pečnik, Matjašič, Horvat, Aze-
mović in Kim (slednji tokrat ni 
bil v ekipi). »Zakon bivšega«, 
ko tak igralec zabije gol svoji 
nekdanji ekipi, tokrat ni delo-
val …
Grubor: »Najprej bo treba 
'očistiti glave'«
Dario Kolobarič, Domžale: »Do zmage proti 
zelo trdemu tekmecu smo prišli z boljšo igro 
v drugem polčasu, ko smo se borili za vsako 
žogo in smo šli v dvoboje 100 % agresivno. Res 
smo zgrešili 11-metrovko in bi se tekma lahko 
obrnila, a zapravljenih priložnosti ne smemo 
nikoli obžalovati, temveč moramo nadaljevati 
s še večjim motivom. To se je tudi zgodilo in 
smo bili nagrajeni z zadetkom in končno zma-
go. Za nami je zelo težko obdobje z okužbami 
s koronavirusom, a se sedaj želimo skupaj iz-
vleči iz tega položaja.«
David Flakus Bosilj, Aluminij: »Že kar ne-
kajkrat smo pokazali, predvsem na domačem 
igrišču, da znamo igrati nogomet, da se znamo 
boriti, a nam pogosto tudi nekaj športne sreče 
zmanjka za zmago. V drugem polčasu nam je 
padla koncentracija in smo naredili nekatere 
neumnosti, ki se nam na žalost ponavljajo že 
nekaj tekem. Mislim, da nas je premamila želja 
po še enem zadetku, saj smo videli, da ga lah-
ko dosežemo. Ne smemo iskati ene napake ali 
enega krivca, vsi smo izgubili tekmo. Vodilo za 
naprej nam mora biti prvi polčas, ko smo za-
služeno vodili, saj smo bili dovolj agresivni in 
kombinatorni. Glede mojega zadetka je tako, 
da ga je vedno lepo zabiti, a še lepše bi bilo 
zmagati, četudi ne bi dosegel zadetka.«
Dejan Djuranović, trener Domžal: »Zmaga 
je bila prigarana, saj smo ob polčasu zaostaja-
li. Treba se je bilo zelo potruditi, za kar smo bili 
na koncu nagrajeni. Igrali smo že boljše tek-
me, pa izgubili, tokrat se nam je vrnilo v pov-
prečni tekmi in smo odnesli vse tri točke. Že 
v prvem polčasu bi morali biti v nekaterih si-
tuacijah konkretnejši, v drugem pa smo samo 
nadaljevali z našo igro, le bolj smo napadali po 
globini, v osrčje njihove obrambe. To se je po-
kazalo kot uspešno, upamo, da bo tako tudi v 
nadaljevanju sezone.«
Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Ekipa 
je kljub porazu dala vse od sebe, videli smo 
energijo, željo in voljo. V prvem polčasu smo 
lahko bili zadovoljni tako s prikazanim kot tudi 
z vodstvom, to je zame kazalnik, da zmoremo 
odigrati kakovostno. V drugem polčasu so nas 
pokopale individualne napake, ki se nam iz ne 
vem kakšnega razloga ponavljajo, tekmeci pa 
so to seveda kaznovali. Škoda je, da se nam to 
dogaja: tekmecem najprej dovolimo, da nam 
'iz ničesar' zabijejo vrhunski zadetek, posledi-
ca tega pa je bila kanček nezanesljivosti več v 
sami igri. Sledila je serija napak, česar si ravno 
nisem želel; ob polčasu sem opozarjal ravno na 
prelahko izgubljene žoge na sredini igrišča – iz 
ene takšnih smo tudi dobili drugi gol. V takšno 
tveganje se enostavno ne smemo spuščati. 
Najprej bo treba 'očistiti glave', saj nima-
mo težav s treningi, atmosfero v ekipi ali čim 
drugim. Moramo se resetirati in delati še bolj 
trdo. Težava je seveda tudi v položaju na le-
stvici, kjer smo pri dnu. Cel teden smo delali 
na tem, da igralci ne bi občutili pritiska. Ne vi-
dim v njihove glave, a nekatere malenkosti jih 
očitno motijo, posledica tega pa so napačne 
odločitve na igrišču.«
Nogomet  1. SNL, zaostala tekma 9. kroga
Znova individualne napake ...
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so izgubili še tretjo zaporedno tekmo, v zaostali tekmi 9. kroga so jih ugnali 
Domžalčani. na fotografi ji v skoku dva strelca, David Flakus Bosilj in Dario Kolobarić.
Foto: nzs
Slovenci (na fotografi ji Luka Štor) so se v Nemčiji veselili odmevne-
ga remija s svetovno nogometno velesilo – Nemčijo. 
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 14
22-letna Tamara Zidanšek (87. 
na WTA) je na zadnjem turnirju 
sezone 2020 osvojila turnirsko lo-
voriko. To ji je uspelo na turnirju 
v Linzu v konkurenci dvojic, kjer 
je izjemno uspešno igrala skupaj z 
29-letno Nizozemko Arantxo Rus 
(71.). 
»Tamara in Arantxa se odlično 
razumeta že izven igrišč, med 
dvoboji pa se dobro dopolnjujeta. 
Arantxa je bolj prodorna in moč-
nejša iz osnovne črte, Tami pa 
bolj tehnična in odlična na mre-
ži. Seveda obstaja še veliko ma-
nevrskega prostora za napredek. 
Medtem ko je bila Tami v Palermu 
še igralka izven TOP 100 med dvo-
jicami, sta sedaj, ko smo začeli 
nekoliko bolj načrtno igrati tudi 
dubl, slika in ranking že veliko 
boljša – 57. mesto. Zdaj bo treba 
hitrost in odločnost prenesti še v 
igro med posameznicami,« je ta-
koj po zmagoslavju v Avstriji zapi-
sal Tamarin trener Zoran Krajnc, 
ki vedno rad razmišlja o koraku 
naprej …
Slovensko-nizozemski navezi je 
uspel odličen turnir, na začetku 
sta za uvrstitev v polfi nale brez 
izgubljenega niza preskočili dve 
oviri. Posebno dobro predstavo 
sta pokazali v 2. krogu, ko sta v 
drugem nizu tekmicama celo za-
vezali »teniško kravato«. Pravi 
preizkušnji pa sta ju vendarle ča-
kali v zaključnih dvobojih, ko sta 
se najprej merili z 2. in v fi nalu še 
1. nosilkama turnirja. 
Polfi nalni tekmici sta bili 28-le-
tna Kanadčanka Gabriela Dab-
rowski (10. igralka sveta med 
dvojicami) in 36-letna Rusinja Vera 
Zvonareva, med drugim zmagoval-
ka letošnjega grand slam turnirja v 
New Yorku (skupaj z Nemko Lauro 
Siegemund). 
»Dvoboj je bil zelo tesen, štela 
je vsaka točka. Tami in Arantxa sta 
zmagali v vseh petih igrah, v kate-
rih se je igrala odločilna točka (ta 
se igra pri izidu 40:40, op. a.), obe-
nem pa sta izkoristili obe break pri-
ložnosti, ki sta ju ponudili tekmici. 
Tami je z odločnim sekanjem poto-
pila volej tekmic in veliko pripomo-
gla k zmagi,« je polfi nalni dvoboj 
videl Krajnc. 
V nedeljskem fi nalu sta na na-
sprotni strani mreže stali 1. nosilki, 
Čehinji Katerina Siniakova (8. igral-
ka sveta med dvojicami) in Lucie 
Hradecka (zmagovalka grand slam 
turnirjev v New Yorku 2013 in Pa-
rizu 2011 – obakrat s Hlavackovo, 
op. a.). Zidanškova in Rusova se 
izziva nista ustrašili, bili sta celo za 
trenerja presenetljivo suvereni … 
Nekoliko višje je nivo adrenalina 
skočil le v drugem nizu, ko sta pri 
izidu 5:2, 40:0 Čehinji ubranili štiri 
zaključne žogice in znižali na celo 
5:4. Odgovor Slovenke in Nizo-
zemke je bil pripravljen in tekma se 
je po dobri uri igre končala v njuno 
korist. 
Sezona je tako sklenjena na naj-
boljši mogoči način, z osvojeno 
lovoriko. Aktualna najboljša špor-
tnica MO Ptuj si kakšno zmago več 
želi tudi med posameznicami, a 
njen čas šele prihaja …
»Tamara je cel teden dobro 
trenirala, kljub nastopu v 
Linzu so to že bile priprave 
na januarski grand slam 
turnir v Avstraliji,« je s 
pogledom v prihodnost 
zaključil Krajnc.
Jože Mohorič
Slovensko kolesarstvo na naj-
višji ravno doživlja razcvet, ka-
kšnega si doslej nihče ni mogel 
niti predstavljati. Kako nanj gleda 
Ptujčan Aldo Ino Ilešič, ki je svojo 
športno pot začel v kolesarskem 
klubu Perutnina Ptuj, v kasnejši 
karieri profesionalnega kolesarja 
pa si je nabral množico izkušenj na 
različnih dirkah po celotnem svetu. 
Na vrhu UCI-lestvice razvrstitve 
najboljših kolesarjev sveta sta na 
vrhu dva Slovenca. 
A. I. Ilešič: »UCI-lestvica, na kate-
ri sta na vrhu Primož Roglič in Tadej 
Pogačar, je zagotovo merilo kako-
vosti, a ne smemo pozabiti tudi na 
ostale naše kolesarje, ki zelo dobro 
zastopajo Slovenijo. Res omenjeni 
dvojec izstopa in so drugi nekoliko 
v senci, a četudi njiju pozabimo za 
trenutek, imamo samo letos še 
vedno toliko izjemnih rezultatov, 
da česa podobnega ni bilo v celot-
ni zgodovini slovenskega kolesar-
stva. 
Mene ob vseh teh uspehih ko-
lesarjev preveva ponos, da sem 
Slovenec. Meni to veliko pomeni! 
Seveda to ne velja samo za kole-
sarje, a ker vseh športov ne sprem-
ljal enako intenzivno, jih ne želim 
izpostavljati.«
V čem sam vidiš vzroke za tak 
kolesarski razcvet?
A. I. Ilešič: »Jaz ta razcvet pogo-
jujem s tem, da si vedno bolj upa-
mo verjeti, da spadamo v svetovni 
vrh. Lahko pogledamo v naš izvor, 
v samo genetiko, in zagotovo ima-
mo vse potrebno za uspehe v ka-
terem koli športu. Pri nas na razvoj 
in uspeh oz. neuspeh najbolj vpli-
va lokalno okolje. S poplavo vseh 
socialnih medijev, vključno z You-
Tubom, imamo dostop do vsega, 
kar se dogaja po svetu, posledično 
si mladi sebe lažje predstavljajo v 
vlogah šampionov. To je ob delav-
nosti in  vztrajnosti zelo pomem-
ben dejavnik.«
Sedaj imamo vzornike v doma-
čem okolju; kako pomembno je to?
A. I. Ilešič: »Skorajda vsak špor-
tnik je že imel izkušnjo, ko so ljud-
je okoli njega trdili, da njegovi cilji 
niso uresničljivi, da tega ne bo mo-
gel storiti. Ko to mnenje prevlada, 
lahko to ustavi še tako močnega, 
kaj šele mlade. Iz svojih izkušenj 
lahko rečem, da je to eden ključnih 
dejavnikov za uspeh. Vzorniki v do-
mačem okolju, kot sta sedaj Roglič 
in Pogačar, so seveda lahko ključni 
za razvoj. 
Mogoče ne bi bilo slabo, da bi 
se v sklopu Olimpijskega komiteja 
Slovenije izoblikoval kak organ, na 
katerega bi se lahko obračali mladi 
športniki, ki so na poti proti vrhu. 
Takšen organ bi jim nato začel nu-
diti delno podporo, saj je na poti 
proti vrhu še vedno veliko ovir. 
Prepričan sem, da bi s tem lahko 
dobili kakšnega vrhunskega špor-
tnika več.«
Slovenski kolesarji so pravi hit.
A. I. Ilešič: »Z uspehi naših ko-
lesarjev se je ekstremno povečalo 
zanimanje za naše kolesarje. V tuji-
torek  17. novembra 2020Šport14
»Takrat sem si želel 
odmevnih rezultatov, 
nisem pa vanje 
100 % verjel«
»Spomnim se nekaterih svo-
jih dirk, na katerih sem dirkal 
ob boku nekaterim kasnejšim 
šampionom svetovnega kova. 
Izpostavim lahko Marka Caven-
disha, ki sem ga kdaj tudi pre-
magal, pa Alexandra Kristoff a, ki 
je zmagal npr. letošnjo uvodno 
etapo Toura, njega sem ugnal 
leta 2003 v Umagu. Takrat sem 
si želel odmevnih rezultatov, ni-
sem pa vanje 100 % verjel. Takrat 
še nisem bil dovolj zrel, da bi si – 
neodvisno od mnenja okolice – v 
to upal verjeti. Z mojim sedanjim 
razmišljanjem bi bila verjetnost 
za uspeh takrat veliko večja. Ver-
jeti v uspeh je ključno.
Spomnim se še enega primera 
iz leta 2002, ko je bilo svetovno 
prvenstvo v Belgiji. Pri članih je 
takrat zmagal znameniti Mario 
Cipollini. Jaz sem takrat vozil pri 
mladincih in sem bil 13., kar je bil 
kar dober rezultat. V dneh pred 
tekmo smo vsi normalno trenira-
li, vozili smo se nekje po Belgiji in 
tako je bilo na cesti več skupin. 
Naenkrat smo se znašli v skupini 
20 ali 30 kolesarjev, med katerimi 
so bili tudi profesionalci belgijske 
ekipe. Že samo to nam je močno 
'dvignilo' motivacijo, potem pa 
smo doživeli še nekaj. Zaustavili 
smo se pred prehodom za tram-
vaje, zapornice so bile spušče-
ne in smo čakali. Iz tramvaja se 
je usula množica otrok in v tej 
skupini kolesarjev so ti mladi 
prepoznali takratno zvezdo bel-
gijske ekipe, Luda Dierckxensa, 
spomnim se, da je vozil za Lam-
pre. V en glas so ti mladi začeli 
navijati: 'Ludo, Ludo, Ludo …'. 
Ko to podporo enkrat začutiš, 
te to žene naprej in naprej. Čez 
čas to sicer zbledi, a ne v okolju 
s takšno podporo. Nekaj podob-
nega se letos dogaja našim in to 
je pozitivno. Opozoril pa bi še na 
eno stvar: stojmo športnikom ob 
strani tudi ob kakšnih manj sonč-
nih dnevih, ko jim ne gre vse po 
načrtih. Pri tem bi posebej apeli-
ral na medije.«
Sobotni sosedski derbi med 
Mariborom in Jeruzalemom je žal 
odpadel. „Zaradi potrditve okuž-
be v naši članski ekipi je tekma v 
Mariboru v izogib širjenju virusa 
žal odpadla. Poleg tekme smo do 
nadaljnjega odpovedali tudi vse 
treninge. Naša ekipa bo testirana 
v ponedeljek zvečer in po testira-
nju bomo videli, ali se vračamo k 
treningom ali ne. Čez vikend smo 
bili v pogovorih z vsemi našimi 
igralci, ki so nam sporočili, da se 
počutijo dobro in so brez kakršnih 
koli simptomov. Ali je dejansko 
tako, pa bo pokazal ponedeljkov 
test. Obolelemu članu želimo čim-
prejšnje okrevanje, ostalim pa, da 
ostanejo zdravi in da se čim prej 
vrnemo k treningom in tekmam,“ 
nam je stanje v ormoškem klubu v 
ponedeljek dopoldan opisal trener 
Saša Prapotnik. 
V soboto, 21. novembra, bi Or-
možani na Hardeku morali gostiti 
ekipo Ljubljane. „Če na testiranju 
ne bo nove okužbe, se ekipa vrača 
k treningom in mogoče celo v so-
boto ali nedeljo odigra tekmo proti 
Ljubljani. Žal ne v popolni sestavi, saj 
Rokomet  NLB liga
Ormožani brez 
derbija v Mariboru
WTA-turnir v Linzu (200.000 
dolarjev nagradnega sklada), 
dvojice:
1. krog: Zidanšek/Rus (4.) – Paar/
Wachaczyk (Romunij/Nemčija) 
6:4, 6:2;
četrtfi nale: Zidanšek/Rus (4.) – 
Eikeri/Sizikova (Norveška/Rusija) 
6:3, 6:0;
polfi nale: Zidanšek/Rus (4.) – 
Dabrowski/Zvonareva (Kanada/
Rusija, 2.) 7:6(7), 4:6, 10:6;
fi nale: Zidanšek/Rus (4.) – Hra-
decka/Siniakova (Češka, 1.) 6:3, 
6:4.
Tamara Zidanšek in Arantxa Rus (na fotografi ji skupaj s svojima trenerjema) sta osvojili drugi letošnji 
turnir, pred Linzom sta bili najboljši že v Palermu. 
Kolesarstvo  Aldo Ino Ilešič
»Vedno bolj si upamo verjeti, da spadamo v svetovni vrh«
Foto: TDF
»Vzorniki v domačem okolju, kot sta sedaj Roglič in Pogačar, so se-
veda lahko ključni za razvoj,« je dejal nekdanji profesionalni kolesar 
Aldo Ino Ilešič.
Tenis  WTA-turnir v Linzu
Čez 1. in 2. nosilki zasluženo do lovorike
ni jim ni jasno, kako je mogoč tako 
močan preboj slovenskih kolesar-
jev v svetovni vrh. Lažje razumljivo 
bi bilo, da bi izstopal en sam, dva v 
vrhu pa sta nekaj neverjetnega. Ob 
tem se ne spomnim, kdaj je Roglič 
končal kakšno etapo zunaj najbolj-
še deseterice. Nekaj jih je bilo, a 
redke. Tudi Pogačar ima v zadnjih 
dveh letih izjemne rezultate, pa ne 
samo na Touru. Spomnim se nje-
govega lanskega slavja v Kalifor-
niji, kjer iz lastnih izkušenj poznam 
enega od gorskih ciljev, ki jih je tam 
osvojil. Šel sem pregledat svoje re-
zultate in jih primerjal z njegovimi, 
pa sem se kar vprašal, ali se ni v tis-
ti breg peljal z mopedom (smeh).«
Omenja se tudi doping v športu, 
predvsem na spletu je to pogosto 
prisotno.
A. I. Ilešič: »Govorice o tem 
bodo vedno prisotne, sploh v ko-
lesarstvu, prav tako pa tudi v dru-
gih vzdržljivostnih športih. Dokler 
so stvari jasne in se opravljajo 
vsakodnevna testiranja ter so tes-
ni negativni, bi jaz vse kritike in 
domneve pustil ob strani. Kritiki 
vedno obstajajo, predlagal bi jim, 
da poskušajo kakšen dan ali te-
den trenirati tako, kot to počnejo 
naši športniki. Ko bi videli, kakšne 
napore morajo prestati med treni-
ranjem in kaj vse naredijo za svo-
je uspehe, bi verjetno razmišljali 
malo drugače.«
Ali Slovenija dovolj izkorišča 
promocijo preko športa?
A. I. Ilešič: »Že večkrat sem po-
novil, da bi morala Slovenija za bolj-
šo prepoznavnost v svetu vlagati 
v eno samo stvar – v šport. Upam, 
da me zaradi te izjave kulturniki in 
drugi ne bodo pribijali na križ, saj 
proti nikomer nimam nič, pač pa 
poskušam gledati čim bolj objektiv-
no. Zase lahko rečem, da sem pre-
potoval kar precej sveta, pa sem se 
povsod lahko prepričal, da ljudje 
po svetu Slovenijo poznajo izključ-
no preko športa. To je promocija, ki 
je ne moreš dobiti nikjer drugje. 
Opozoril bi še na eno po-
membno stvar glede športa: Slo-
venci od osamosvojitve naprej 
znamo stopiti skupaj samo na ka-
kšnih protestih in ob uspehih naših 
športnikov in športnic. Del onstran 
Trojan in naš del je redko istega 
mnenja, pa naj si bodo razlogi še 
tako banalni, ob športu pa smo 
enotni.«
Jože Mohorič
Tretja turnirska 
zmaga
Letos sta Tami in Arantxa 
skupaj zaigrali na petih tur-
nirjih (Acapulco, Monterey, 
Palermo, Praga in Linz) in pri 
tem dvakrat osvojili turnir 
(Palermo, Linz), v Pragi pa sta 
se uvrstili v polfi nale. Pri tem 
sta vpisali 11 zmag, le trikrat 
sta igrišče zapuščali poraženi. 
Za Zidanškovo je to tretja 
WTA-turnirska zmaga med 
dvojicami, že septembra 2018 
je skupaj s Srbkinjo Olgo Dani-
lović dobila turnir v Taškentu.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 15
Koliko pa sama vlagaš v razvoj 
svojega znanja na tem področju in 
kakšen odnos imaš do tega?
M. Renko: »Že od nekdaj izje-
mno rada berem in svojo rado-
vednost pomirjam z neskončnim 
učenjem o številnih temah. Verja-
mem, da se človek z željo po dose-
ganju določenih ciljev lahko nauči 
skoraj vsega, a delo s telesom ali 
na telesu nekoga drugega se ne 
more primerjati z usvajanjem neke 
gole teorije. Preden znanje iz glave 
apliciramo v prakso, je potreben 
čas in velik čut za odgovornost. Ta 
vidik je pri meni na prvem mestu, 
saj se zelo spoštljivo zavedam, da 
moje delo krepko presega okvirje 
klasičnega trenerstva, zato v svoje 
znanje vsako leto vložim precej de-
narja za nakup literature iz tujine in 
različne seminarje ali predavanja 
doma ali v tujini, zlasti s področja 
različnih priznanih terapevtskih 
tehnik, ki jih na svoj izviren način 
vključim v fi tnes vadbo. 
Najbolj sem navdušena nad 
preučevanjem vezivnega tkiva, 
o katerem kljub konstantnim 
znanstvenim raziskavam še zme-
raj vemo izjemno malo, čeprav v 
njem čakajo številni izjemni po-
tenciali, da jih končno odkrijemo. 
Kot zagrizena perfekcionistka 
svoje znanje poglabljam tako, da 
si vsako leto izberem nekaj sklo-
pov za preučevanje in jih obde-
lam, kolikor je le mogoče. Letos 
sem si z namenom priprave na 
vpis na podiplomski študij fi zio-
terapije izbrala medenico, mišice 
zadnjice, medeničnega dna in 
trupa, del živčnega sistema ozi-
roma nekaj kranialnih živcev, ki 
so mi ostali še od lani, s področja 
prehrane pa kalij in cink. Lani, na 
primer, sem zaključila štiriletno 
preučevanje in testiranje različ-
nih oblik magnezija in vitamina D. 
Postopoma zaključujem pripravo 
novih protokolov za korekcijo 
hrbtenice in še vedno izpopolnju-
jem svoj izvirni masažni sistem.«
Kako preživljaš čas v teh razme-
rah?
M. Renko: »Letos sem se po 
več letih obsežnega in temeljite-
ga dela na področju telesa odlo-
čila, da naredim nekaj samo zase, 
in sicer nekaj, kar ni povezano z 
mojim trenerskim delom, zato 
sem se po dolgoletni želji vpisala 
na doktorski študij fi lozofi je, kjer 
na področju sodobne ontologije 
preučujem spoznavanje posame-
znikove biti onkraj logičnega uma, 
pri čemer nameravam vključiti te-
orijo kvantnega polja s področja 
kvantne fi zike. Vrnila sem se torej 
na svojo nekdanjo fakulteto, kjer 
sodelujem z odličnimi profesorji – 
nadvse jih cenim, ker so izjemno 
razgledani, spoštljivi in kultivirani 
sogovorniki ter mentorji. Zahte-
ve študija so velike, saj fi lozofi ja 
zahteva izobraženca, predanega 
široki razgledanosti po številnih 
področjih življenja, polega tega 
pa te nauči vrhunskih spretnosti, 
s katerimi z lahkoto konkuriraš pri 
doseganju katerega koli cilja. Sicer 
sem najprej nameravala vpisati 
fi zioterapijo, ker pa so zaradi pan-
demije bila odpovedana številna 
zame pomembna predavanja tudi 
v tujini, ki jih še želim opraviti za 
dober temelj pri zaključku proto-
kolov korekcije hrbtenice, pa bo to 
še malo počakalo, da se svetovna 
zdravstvena situacija umiri. Volje 
do dela in osebnih izzivov torej 
imam dovolj.«
Jože Mohorič
V prejšnji številki smo objavili 
prvi del intervjuja z Matejo Renko, 
ki kot trenerka dela v enem izmed 
ptujskih fi tnesov. Kot vedoželjna 
oseba veliko časa posveti izobra-
ževanju in raziskovanju na vseh 
področjih, ki so povezana s človeš-
kim telesom. Drugi del intervjuja je 
pred vami …
V preteklosti je veljalo, da so 
v fi tnese zahajali »mišičnjaki«. 
Kakšna je današnja struktura 
strank in kaj pričakujejo od obiska 
fi tnesa?
M. Renko: »Res je! Nekoč, pa 
vendarle ne tako dolgo nazaj, je 
fi tnes bil prostor za hujšanje ali pa 
za trening mišic po vzoru Arnolda 
Schwarzeneggerja. Tudi starostna 
skupina članov je bila bolj enotna, 
približno med 18 in 35 let starimi 
moškimi. Žensk ni bilo veliko, če pa 
že, pa so bile v tej starostni skupini 
in medtem ko otrok in mladostni-
kov skoraj ni bilo, je bilo starejših 
le za vzorec. Naš fi tnes je letos do-
polnil polnih 30 let, zato se je v teh 
letih veliko spremenilo. 
Že v času od mojega začetka do 
zdaj je precej drugače. Moja naj-
mlajša stranka je imela 8 let, moja 
trenutno najstarejša pa jih ima 91. 
Fitnes danes obiskuje veliko več 
žensk kot nekoč, tudi otroci v zgo-
dnjih najstniških letih radi pridejo 
– če ne drugače, pa zaradi vedno 
pogostejših težav s hrbtenico in 
prekomerno telesno težo. In med-
tem ko je bil včasih fi tnes za otroke 
in mladostnike do 15. in ponekod 
v svetu celo do 18. leta odsveto-
vana aktivnost, je danes še kako 
priporočljiv, vendar pod nekoliko 
drugačnimi pogoji, ki jih je treba 
upoštevati zaradi dejavnikov od-
raščajočega telesa.«
»Težave ne vidim 
samo v prevelikih 
trebuščkih, temveč 
so le-te precej 
globlje, posegajo na 
samozavest«
Kakšna so tvoja opažanja glede 
gibalnih in motoričnih zmožnosti 
mladih?
M. Renko: »V mojih šolskih časih 
– in to še ni sto let nazaj, smo se 
veliko več gibali. V šolo smo hodili 
peš ali se vozili s kolesom, telova-
dili in tekmovali smo izjemno radi, 
opravičil pri športni vzgoji skorajda 
ni bilo in tudi učencev s prekomer-
no težo je bilo v posameznih razre-
dih izjemno malo. Kakšnih sedem, 
osem let nazaj, ko sem še delala v 
šolstvu, je bilo to razmerje že dru-
gačno, medtem ko je danes, ko de-
lam kot fi tnes trenerka, otrok s pre-
komerno težo zelo veliko, k čemur 
pa je pripomogel sodobni slog živ-
ljenja, kamor danes spada tudi šol-
ski sistem, ki je del tega problema, 
če si to priznamo ali ne. Kinestetič-
na, to je telesno-gibalna inteligen-
ca, je pri sodobnih mladostnikih na 
precej nizki ravni. To pomeni, da so 
motorične zmožnosti marsikate-
rega sodobnega otroka ali mlado-
stnika izjemno slabe, za kar pa ni 
kriva samo neustrezna prehrana, 
temveč preveč statičnosti telesa 
zaradi uporabe sodobne tehnologi-
je, lenoba in nezanimanje za kateri 
koli šport. Nekateri mladi si sicer 
želijo rezultate, a takšne na hitro in 
s čim manj vloženega dela, zato ob 
spoznanju, da telo, v katerega so 
leta dajali preveč neprimerne hra-
ne, videza ne more spremeniti tako 
rekoč 'čez noč', hitro izgubijo mo-
tivacijo. Spoznanje, da ima katera 
redno aktivna stranka, starejša od 
70 let, bolj zdravo držo in hrbtenico 
kot kateri izmed osnovnošolcev, je 
zaskrbljujoče. Težave se kažejo tudi 
pri deformaciji stopal, kolen in dru-
gih delov telesa, kar pa posledično 
vpliva tudi na številne preostale 
zmožnosti. 
Posamezni zaskrbljeni starši mi 
pripeljejo otroke na osebno tre-
nerstvo, ker se drugi iz njih norču-
jejo, zato težave ne vidim samo v 
prevelikih trebuščkih, temveč so 
le-te precej globlje, saj posegajo na 
samozavest teh odraščajočih ljudi 
in njihovo samopodobo. Če trener 
tovrstnih pojavov ne zna ugotoviti 
in jih ustrezno obravnavati, lahko 
težave samo še poglobimo. Delo 
trenerja je zato vedno velik izziv in 
če le-ta ni popolnoma prepričan o 
svojem znanju, je bolje, da se ne-
katerih zadev ne loti, zlasti pri spo-
znavanju tako občutljivih specifi k.«
Kaj pa pomeni trenutno zaprtje 
fi tnesov za tiste, ki so npr. v fazi 
rehabilitacije po poškodbah?
M. Renko: »Takim posamezni-
kom je najpomembnejši cilj, da se 
čim hitreje vrnejo v zdravo stanje, 
nadaljujejo delo v službi, šoli ali pri 
tekmovalnem športu. Pri tovrstnih 
primerih je čas zelo pomemben 
dejavnik, saj je treba rehabilitacijo 
po zaključeni medicinski obravnavi 
nadaljevati takoj, ko je to mogo-
če – mišice namreč hitro izgubijo 
svojo moč in volumen, potrebno 
pa je poskrbeti tudi za zdravje ve-
zivnega tkiva in ohranjanje gene-
ralnega ravnovesja. Jaz delam tudi 
z ljudmi po kapi, operacijah različ-
nih tumorjev in raka na dojkah, z 
ženskami po porodu, seveda pa 
tudi druge zadeve po poškodbah. 
Za vsako stranko se je potrebno 
pripraviti posebej, zato je delo zelo 
odgovorno. Ker smo v prvem epi-
demičnem valu bili nepričakovano 
prisiljeni fi tnese zapreti 'z danes 
na jutri', smo z nekaterimi po po-
novnem odprtju morali ponovno 
vzpostavljati izboljšave, ki smo jih 
že dosegli, a se je zaradi dolgotraj-
ne prekinitve našega dela telo vrni-
lo nazaj v prejšnje, torej slabše sta-
nje, kajti delo na sebi brez podpore 
strokovnega vodstva in stalnega 
opazovanja je lahko za stranko, ki 
nima določenih izjemno specifi č-
nih znanj, tudi zelo nevarno.«
»Mnogi hišna 
opravila in fi zično delo 
še vedno enačijo s 
telesno aktivnostjo v 
smislu športa, 
kar pa ne drži«
V prvem letošnjem »lock-
-downu« smo v Štajerskem te-
dniku ljudem priporočali različne 
preproste vaje, s katerimi naj 
doma ohranjajo osnovno kondici-
jo. Kakšen je sploh pomen dobre 
fi zične pripravljenosti v različnih 
starostnih skupinah pri spopadu 
z virusi? Se tega dovolj zavedamo?
M. Renko: »Tako imenovani 
zdrav življenjski slog, h kateremu 
poleg uravnotežene prehrane, 
vadbe in dovolj počitka spada še 
kakšen dejavnik, je v zadnjih letih 
vendarle začel pridobivati na svoji 
vrednosti. Zelo me veseli, ko vidim, 
da se rekreira vedno več ljudi, kjer 
bi pohvalila še posebej starejše. 
Kljub temu pa mnogi hišna opravi-
la in fi zično delo še vedno enačijo 
s telesno aktivnostjo v smislu špor-
ta, kar pa ne drži. Prav pri takšni 
vrsti opravil se namreč razvijajo 
številna neravnovesja, zlasti če je 
delo kontinuirano in fi zično napor-
no ali pa dlje časa statično. 
Opažam, da se pomena preven-
tive bolj zavedajo predvsem tisti, 
ki imajo večji obseg dostopa do 
različnih informacij. Mnogi starejši 
še vedno ne uporabljajo spleta in 
drugih multimedijskih možnosti, 
zato so na neki način prikrajšani 
za številne brezplačne informacije 
o tem, kakšne vse izbire imajo na 
razpolago glede lastne aktivnosti 
za ohranjanje ali izboljšanje zdrav-
ja. V vsakem primeru pa se vidi, 
da se zadeve postopoma spremi-
njajo na bolje, a v veliko primerih 
ne zgolj zaradi večje želje ljudi po 
gibanju, temveč predvsem zato, 
ker jih k temu skorajda prisilijo 
bolečine, tako da je manevrskega 
prostora za ozaveščanje ne glede 
na že doseženo raven zavedanja 
še veliko.«
torek  17. novembra 2020 Šport, rekreacija   15
Futsal  1. SFL
RAZPORED 7. KROGA, V TOREK, 17. NOVEMBRA, OB 19.30: KMN 
Tomaž ŠIC bar – Siliko Vrhnika, FK Dobrepolje – FC Hiša daril Ptuj; 
OB 20.00: FK Dobovec – KMN Sevnica, KMN Oplast Kobarid – ŠD 
Mlinše, FC Litija – KMN Bronx Škofi je.
JM
Športni napovednik
»Moja varovanca sta postala tudi moja 
trenerja«
Med drugim sodeluješ tudi s plesalko Ano Ekart in njenim 
plesnim partnerjem Vincenzom Chianesejem. 
M. Renko: »Ana in Vinko – kakor ga kličemo slovenski navijači in 
prijatelji – sta z mano začela sodelovati lani, in sicer zaradi navodil 
italijanskih plesnih trenerjev, da morata popraviti držo hrbtenice in 
ramenskega dela, kar je za športnika, ki tudi do sedem ur dnevno 
izvaja zahtevne gibe, velik izziv. Že od samega začetka svojega dela 
se usmerjam in specializiram predvsem v korektivno vadbo, na po-
dročju katere uvajam številne novosti ter neobičajne kombinacije 
posameznih tehnik. 
Gledati plesalca pri gibanju in razmišljati o tem, katere mišične 
skupine in fascialne (vezivne) povezave so aktivne, je ena stvar, ne-
kaj popolnoma drugega pa je, ko te gibe izvajaš tudi s svojim tele-
som, zato sem se zaradi čim boljšega razumevanja, kaj konkretno 
se dogaja v telesu in kakšne so posledice dolgotrajnega plesnega 
gibanja, tudi sama naučila nekaj plesnih osnov. Tako sta moja varo-
vanca postala moja trenerja (smeh). Gre za izjemno izkušnjo, iz ka-
tere smo na osnovi mojih ugotovitev dobili številne zelo pomembne 
informacije o delovanju gibalnega telesnega sistema. Sicer sem ple-
sala že prej, in sicer orientalski ples in folkloro, a na tak način nikoli. 
Občutek in spoznavanje lastnega telesa za namen ustvarjanja novih 
kombinacij vaj je neprecenljiva izkušnja za vsakega izmed nas. S tem, 
ko sta mi predala del svojega dragocenega znanja, sta od mene do-
bila vrsto povratnih informacij o tem, katere metode uporabljati za 
ogrevanje in raztezanje za obe zvrsti plesa (latinskoameriške in stan-
dardne) ter kako krepiti tako imenovana šibka mesta. Medtem ko je 
Ana izjemno gibljiva in smo se predvsem ukvarjali z njeno hrbtenico, 
je imel Vinko večji izziv, ker je njegovo telo precej bolj mišičasto, zato 
je bilo treba za njegova ramena pripraviti nekaj izven običajnih pra-
ks. Dejstvo je, da nam je uspelo narediti veliko inovacij, ki so že na 
posameznih treningih pokazale svoje dobre učinke. 
Pred prvim valom smo se uspeli naučiti dovolj, da sem v času za-
prtja javnega življenja ples lahko vadila sama, onadva pa sta prav 
tako zmogla samostojno delati vaje, ki sta jih od mene dobila preko 
spletnih komunikacijskih poti. Novosti smo dodajali postopoma, saj 
je bilo treba najprej počakati in videti konkretne na učinke novih vaj.
Spremljala sem ju tudi na zadnjem državnem prvenstvu iz latin-
skoameriških plesov, ki je bilo zaradi preprečevanja virusa organizi-
rano v izjemno strogih pogojih, kjer sta kljub temu dosegla odlično 
3. mesto.«
Fitnes  Trenerka Mateja Renko
»Motorične zmožnosti marsikaterega 
otroka ali mladostnika so izjemno slabe«
Foto: osebni arhiv
Mateja Renko: »Fitnes danes obiskuje veliko več žensk kot nekoč, tudi otroci v zgodnjih najstniških letih 
radi pridejo – če ne drugače, pa zaradi vedno pogostejših težav s hrbtenico in prekomerno telesno težo.«
okuženemu igralcu karantena po-
teče šele naslednji teden. Do tega 
trenutka smo v zaostanku z dvema 
tekmama, in sicer proti Izoli ter Ma-
riboru. Za zdaj še nista znana ter-
mina preloženih tekem, ampak se 
lahko zgodi, da bomo tekmi odigrali 
med tednom. V ormoškem klubu si 
želimo igrati tekme, tudi ob dejstvu, 
da nam manjka kakšen igralec. Ali 
bo tekma proti Ljubljani odigrana 
konec tedna, bomo sporočili do 
petka, ko bomo opravili še eno testi-
ranje. Seveda morata za tekmo obe 
ekipi dobiti zeleno luč zdravniške 
službe,“ je še povedal predsednik 
kluba Mladen Grabovac.
Sicer pa veseli, da je bilo v 9. 
krogu odigranih kar šest od pred-
videnih sedmih tekem. V ormo-
škem klubu si želijo, da bi bile že 
v 10. krogu NLB-lige odigrane vse 
tekme.
Uroš Krstič
REZULTATI 9. KROGA: Gorenje 
Velenje – Krka 28:21 (16:11), Celje 
Pivovarna Laško – Koper 36:21 
(18:5), Butan Plin Izola – Riko Rib-
nica 28:38 (15:21), Ljubljana – Trimo 
Trebnje 30:32 (17:17), Slovenj Gra-
dec 2011 – Urbanscape Loka 25:31 
(10:11), LL Grosist Slovan – Dobova 
26:25 (17:13). 
Tekma Maribor Branik – Jeruza-
lem Ormož je bila prestavljena. 
1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 8 0 0 16
2. TRIMO TREBNJE 7 7 0 0 14
3. GORENJE VELENJE 7 6 0 1 12
4. RIKO RIBNICA 8 4 0 4 8
5. JERUZALEM ORMOŽ 7 4 0 3 8
6. SLOVENJ GRADEC 7 4 0 3 8
7. MARIBOR BRANIK 6 3 0 3 6
8. KOPER 7 3 0 4 6
9. URBANSCAPE LOKA 5 2 0 3 4
10. DOBOVA 7 2 0 5 4
11. GROSIST SLOVAN 8 2 0 6 4
12. LJUBLJANA 6 1 1 4 3
13. BUTAN PLIN IZOLA 7 1 1 5 3
14. KRKA 8 1 0 7 2
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 16
torek  17. novembra 2020Poslovna sporočila16
-
-
-
-
-
Pridelovalci in predelovalci sadja 
ste za pridelovalci in predeloval-
ci mesa in mleka tretji sektor, ki je 
vstopil v promocijo sheme »izbra-
na kakovost«. Zakaj je promocija 
v okviru sheme za vaš sektor po-
membna?
-
-
-
-
-
-
-
-
tev sektorja sadja v shemo »izbra-
na kakovost«? 
-
-
-
-
-
-
Kdaj so se prvi pridelovalci in pre-
celotne pridelave sadja predstav-
ljate?
-
-
-
sheme »izbrana kakovost«?
-
-
-
Sadjarji in predelovalci se dobro 
zavedate prednosti, ki jih prinaša 
znak »izbrana kakovost – Sloveni-
potrošnike?
-
-
-
-
-
-
-
sel: Z izbiro sadja ali proizvodov iz 
sadja z znakom »izbrana kakovost 
– Slovenija« je potrošnik ...
-
Pri izbiri sadja na trgovskih policah imamo potrošniki široko 
izbiro. Za nasvet, katero sadje izbrati, smo povprašali Borisa 
Oreška, predsednika sektorskega odbora za sadjarstvo po Zakonu 
Izberite sadje z znakom 
»izbrana kakovost – 
Slovenija«
Znak »izbrana kakovost – Slove-
kakovosti.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 17
torek  17. novembra 2020 Poslovna sporočila   17
IN
SLOVENSKI PRIDELOVALCI 
IN PREDELOVALCI SADJA
Najboljše imamo doma
Znak “Izbrana kakovost - Slovenija”  
na sadju zagotavlja:
• dodatne kontrole, 
• višjo kakovost, 
•  pridelavo in predelavo v Sloveniji. 
Preverjeno odlično!
www.nasasuperhrana.si   nasasuperhrana
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 18
»Letos smo v društvu imeli in-
špekcijski nadzor; rečeno nam je 
bilo, da bi že morali nabaviti 20 
gasilskih oblek, ki ustrezajo zahte-
vanim standardom. Zdaj pa imam 
pred seboj osnutek proračuna, v 
katerem je za gasilsko opremo na 
voljo 1.300 evrov, s čimer ne more-
mo kupiti niti ene same obleke,« je 
bil razočaran, a ga je županja Darja 
Vudler Berlak, tudi sama gasilka, 
zavrnila, češ da ne potrebujejo 20 
oblek. »Dejstvo je, da mi 20 gasil-
cev ne spravimo v vsa naša gasil-
ska vozila, vanje jih gre največ 10. 
Vem, kaj vse zahtevajo inšpektorji, 
med drugim tudi načrt. Če boste 
pripravili načrt o nabavi opreme 
v prihodnjih letih, se bodo s tem 
zadovoljili.« 
Kdo bo odgovarjal, če 
se kaj zalomi?
Da se bodo na tak način rešili 
samo inšpekcije, ne pa tudi de-
janskega problema, to je pomanj-
kanja zaščitnih oblek za gasilce, je 
opozoril Toš. »Če se bo na inter-
venciji kateremu od gasilcev kaj 
zgodilo zaradi neustrezne obleke, 
bo za to nekdo moral odgovarja-
ti, in to bo vodja intervencije. Ni 
prav, da vsa odgovornost pade na 
njegova pleča.«
Županja je poudarila, da za vse 
potrebe v občini ne more skrbe-
ti proračun, in omenila možnost 
vnovičnega organiziranja akcije 
zbiranja denarja, tokrat za obleke. 
»Že dolgo opozarjam na problem 
naše opreme, marsikaj smo se že 
tudi dogovorili, a smo gasilci po-
tem v petih letih dobili samo dve 
novi obleki. Prihodnje leto bi mo-
rali zagotoviti denar za minimal-
no štiri obleke; če torej ena stane 
1.500 evrov, zanje skupaj potrebu-
jemo 6.000 evrov. A to še ni vse. 
Če želimo biti dobro in predvsem 
varno opremljeni, potrebujemo še 
tudi druga oblačila in opremo.«
Prvi korak: priprava 
investicijskega načrta
V prvi vrsti je nujno, da gasilci 
občinski upravi predstavijo svoje 
zahteve in načrte, je debato preki-
nil direktor uprave Miran Čeh. »Že 
lani smo vas prosili za vsaj okvirni 
načrt investicijskega vlaganja ga-
silcev, a ga nismo dobili. Nisem ga-
silec, zato nimam pojma, kaj pot-
rebujete, kdaj in koliko. To morate 
vi povedati, na nas pa je potem, da 
poskusimo zadevo realizirati. Če 
ne iz proračuna, pa lahko pomaga-
mo iskati druge vire fi nanciranja. 
Če smo skupaj rešili nakup novega 
gasilskega vozila, ki je bil bistveno 
večji fi nančni zalogaj, bomo pa ja 
rešili tudi obleke.« Ker gresta zdaj 
osnutka proračuna za leti 2021 in 
2022 v javno obravnavo, so se do-
govorili, da bodo vitomarški gasilci 
spisali realni seznam potreb in že-
lja ter ga posredovali občini.
torek  17. novembra 2020Na sceni18
Kitaro igra že štiri leta, predzna-
nje o glasbi je dobil v glasbeni 
šoli. Najraje ima zelenjavo, ki je 
imajo doma na pretek.
Na nastopih preigravajo pred-
vsem narodno-zabavno glasbo, 
najbolj pri srcu so jim Slakove 
viže. Igrajo pa tudi dalmatin-
sko in hrvaško zabavno glasbo. 
Že nekaj časa se pripravljajo na 
snemanje lastne skladbe, polke 
z naslovom O tebi le sanjam, za 
katero je besedilo napisal Matjaž 
Vrh, melodijo pa Mitja Cizej iz 
ansambla Veseli Savinjčani. Kdaj 
jo bodo lahko posneli, še ne vedo, 
upajo pa, da bo korona kriza 
kmalu minila in jo bodo lahko 
v živo predstavili tudi občinstvu. 
Četudi so še zelo mladi, brez ve-
like kilometrine na odrih, z vsa-
kim svojim nastopom ustvarijo 
Ansambel Raj, sedež ima na 
Veliki Pirešici, kjer potekajo tudi 
vaje in srečanja članov po nasto-
pih, piše skupno zgodbo od no-
vembra lani. Sestavljajo ga trije 
mladi fantje: Blaž Vrabič (bas 
kitara, bariton), Miha Klanč-
nik (ritem kitara) in Kevin Ko-
lenc (harmonika). Začelo pa se 
je tako, da sta najprej Kevin na 
harmoniki in Blaž na bas kitari 
po več srečanjih v bližnjem gos-
tišču začela skupaj razveseljevati 
njegove goste. Za Miha sta izve-
dela preko spletne strani Narod-
njak. Dogovorili so se za vaje in 
kmalu zatem prvič skupaj nasto-
pili v Vojniku, kjer so takoj dvig-
nili energijo in razpoloženje. Bili 
so tako zelo veseli, da jim je že 
prvi skupni nastop uspel, da so 
po njem začeli z rednimi vajami.
Kevin je star 20 let, prihaja z 
Velike Pirešice, po poklicu je 
monter. Harmoniko se je učil 
igrati pri modrijanu Roku Švabu. 
Najraje ima govejo juho in dobro 
družbo. Blaž je star 25 let, dela 
pri podjetju za urejanje okolja. 
Tudi on prihaja z Velike Pirešice, 
kjer živi s svojo družino. Ima dva 
mala otroka. Glasba ga spremlja 
že od zgodnjega otroštva. Igra pa 
tudi na harmoniko. Miha je pri 
18 letih najmlajši član ansambla. 
Kot novopečeni šofer je sedaj nje-
gov glavni šofer. Prihaja z Vinske 
Gore in opravlja 4. letnik srednje 
šole, smer pomočnik vzgojitelja. 
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ  —   Ansambel Raj
Mladi veseljaki kmalu s polko O tebi le sanjam
Foto: zasebni arhiv
Sveti Andraž  Premalo proračunskega denarja za opremo gasilcev 
»S tem se ne da kupiti niti ene obleke«
Da je andraška občinska uprava v predlaganem dvoletnem proračunu namenila bistveno premalo denarja za opremo gasilcev PGD Vitomarci, je na seji občinskega 
sveta opozoril svetnik, podžupan in gasilec Tomaž Toš.
Foto: SD
Andraški gasilci so lani s slovesnim curkometom v svojo garažo sprejeli novo avtocisterno, zdaj pa, opozarjajo, 
nujno potrebujejo še ustrezna oblačila.
Garali za novo 
vozilo
Prostovoljno gasilsko društvo 
Vitomarci, ki na leto v povprečju 
opravi sedem do deset intervencij, 
je bilo ustanovljeno spomladi 
1939, danes pa šteje 130 članov, od 
katerih je 35 operativcev. Dvema 
gasilskima voziloma v garaži se 
je ob lanski 80-letnici delovanja 
društva pridružila nova sodobna 
avtocisterna AC 24/60 s kapaciteto 
5.000 litrov vode, ki je z opremo 
vred stala 205.000 evrov. Iz 
občinskega proračuna je šlo zanjo 
115.000 evrov, preostala sredstva 
so morali poiskati člani društva. 
Spomnimo, da se je PGD Vitomarci 
prijavilo na razpis za Podravje, 
organizirali so dva koncerta pod 
zvezdami, gasilci pa so zbirali tudi 
staro železo. V treh letih so ga 
zbrali za 40 ton in tako zaslužili 
6.000 evrov.
izjemno energijo in vzdušje, tako 
da z njimi poje in pleše vsa druž-
ba. Bolj ali manj so v prvem letu 
delovanja večinoma igrali na pra-
znovanjih, različnih jubilejih in 
na odprtjih. Njihova velika želja 
pa je, da bi se jim čim prej odprli 
tudi veliki odri. Najbolj se jim je 
doslej vtisnil nastop na odprtju 
gostilne v domačem kraju, kjer 
je bilo zelo prijetno in zabavno in 
kjer je prišlo tudi do zaroke.
Narodno-zabavna glasba jim 
zelo veliko pomeni, prepevajo jo 
po vsej Sloveniji. To je tradicija, 
ki se ne sme končati. Tudi v teh 
težkih časih se lahko ljudje pove-
selijo z njo, saj ta glasba povezuje 
vse Slovenke in Slovence. Veseli 
in ponosni so, da so del slovenske 
narodno-zabavne scene, na kateri 
želijo pustiti odmevno sled. Zave-
dajo se, da jih čaka še veliko dela 
in vztrajnosti, da se bodo lahko 
kar najbolj uspešno predstavili na 
festivalih, tudi ptujskem nekoč. 
Prepričani so, da so festivali še 
vedno potrebni, z njimi se dvigu-
jejo standardi slovenske narodno-
-zabavne glasbe. Tudi v korona 
obdobju veliko igrajo in vadijo, 
vsak na svojem domu. Po odpravi 
ukrepov pa se bodo spet dobili, 
kakšno zaigrali in se poveselili ter 
se čim bolj pripravljeni ponovno 
vrnili na odre, med občinstvo, ki 
ga že zelo pogrešajo.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 19
torek  17. novembra 2020 Nasveti   19
Pripravila: Alenka 
Šmigoc Vinko
Kaj bomo danes jedli
Sestavine: 1/2 glave belega zelja, 1/2 glave rdečega zelja, 3 korenčki, 5 kosov redkvice, 1 
paprika, 4 kosi spomladanske čebule, majoneza, jogurt, sol, poper, peteršilj.
Belo in rdeče zelje očismo in na tanko narežemo. Korenje očismo in naribamo. Redkvice 
in papriko operemo in narežemo. Čebulice narežemo na kolesca (tudi zeleni del); če nimamo 
spomladanske čebule, pač uporabimo sto, ki jo imamo. Vso pripravljeno zelenjavo dobro 
premešamo. Solato prelijemo z mešanico majoneze in jogurta, solimo, popramo in potrese-
mo s sesekljanim peteršiljem.
TOREK SREDA ČETRTEK
juha iz svežega 
luščenega fižola 
s testeninami, 
buhtlji
cvetačna juha, 
jetra v omaki, 
pražen krompir, 
zelena solata, 
skutne palačinke
korenčkova kremna 
juha, puranji zrezek 
po dunajsko, dušen 
riž, pisana zeljna 
solata z majonezo, 
kompot
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
milijonska juha, 
krompirjeva 
musaka z 
zelenjavo, solata, 
puding
goveji golaž, 
kruhovi cmoki, 
solata, sadje
kostna juha, ocvrt 
piščanec, ajdova 
kaša z zelenjavo, 
motovilec, 
kokosove kroglice 
z marmelado
jota s kislo repo 
in prekajenim 
mesom, jogurtove 
miške
Kokosove kroglice z marmelado
Bramor
Zdaj je tudi zadnji čas, da tisti, ki ste imeli težave z bramorjem, poskušate preko zime zmanjšati 
njegovo število. Na več mestih na vrtu izkopljite jame, nekje 50 x 50 x 50 cm. V to jamo naložite 
približno 30–35 cm svežega toplega gnoja, prekrijte z 20 cm zemlje in mesta označite. V januarju vse 
skupaj izkopljite in uničite. 
Bramor je sicer v zadnjih letih spet začel delati škodo na vrtovih. Spomladi in poleti imate še nekaj 
možnosti zatiranja. 
•V maju in juniju, včasih pa že konec aprila, sledite rovom po vrtu in preprosto uničite gnezda z 
mladički.
•Nekateri v te rove vlivajo tudi vrelo vodo. To ni najbolj priporočljivo, saj z vrelo vodo uničimo tudi 
koristen živelj v zemlji. Lahko pa uporabite hladno vodo, dodate nekaj detergenta za pomivanje 
posode, lahko pa tudi nekaj čilija v prahu. Če najdete žive rove, v katerih bramor je, bo sam po-
begnil na prosto in ga boste ujeli.
•Poleti se lahko dela lotita dva. Eden v rove vliva hladno vodo, drugi pa opazuje, saj se običajno iz 
drugih vhodov pojavijo bramorji, ki bežijo pred poplavo. Tako jih lahko uničite kar nekaj. 
•Če je ta voda zasmrajena tako, da ste v njej teden dni namakali bezgovo listje, boste še uspešnej-
ši. Tak smrad prežene celo voluharja. 
•V jeseni, pred prvo slano, nekje do konca oktobra, izkopljite na vrtu nekaj jam, globokih 50 cm, 
široko pa tudi nekaj takega. Vanje naložite svež gnoj, najboljši je goveji ali konjski. Nekje 30 cm 
naj bo debela plast tega gnoja. Zasujte jame in si mesta označite. Vonj in toplota gnoja bosta 
privabila bramorje, da si bodo tam našli prezimovališče. V januarju vse skupaj izkopljite in uničite. 
To delamo zdaj.
Zeleni nasveti
Delo na vrtu se počasi končuje
Sajenje na vrtu se počasi končuje, a česen in okrasne čebulnice lahko še vedno sadi-
te. Tudi moj nasvet, da pred sajenjem sadilni material namočite v raztopino morskih 
alg in bakterije Bacillusaminoliquefaciens, še vedno velja. Lahko pa si naredite tudi 
pripravek iz vrbovega lubja, kako, sem objavila kakšen mesec dni nazaj. Letos je bilo 
namreč veliko gnitja česna, zato je to zelo smiselno.
Sestavine: 25 dag moke, pecilni prašek, 12 dag kokosove moke, 19 dag margarine, 15 dag 
sladkorja, 1 jajce, marmelada.
Moko, noževo konico pecilnega praška, kokosovo moko, margarino, sladkor in jajce zgne-
temo v testo. Oblikujemo kroglice in jih polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko. 
Z ročajem kuhalnice, ki ga pomakamo v moko, naredimo v kroglice jamico in jo napolnimo 
s poljubno marmelado (mi smo uporabili domačo malinovo). Pečemo jih pri 200 stopinjah 
Celzija približno 12 minut.
•Bramorje lahko lovite v prazne konzerve, manjše plastične posodice ali cvetlične lončke, ki jih 
zakopljite v tla do roba in bramorji ponoči popadajo vanje. Še bolje bo, če vanje do polovice 
natočite vodo. 
•Izmed naravnih pripravkov v tujini uporabljajo naravno aktivno snov azadirahtin, izvleček dreve-
sa neem. Z objedanjem korenin rastlin, tretiranih s tem pripravkom, ponekod namakajo vanj tudi 
zdrobljeno zrnje žitaric, po določenem času uničimo tudi bramorje. Pripravek s svojim trgovskim 
imenom Neemazal ali Neemtonic se dobi tudi pri nas, vendar je treba upoštevati vsa navodila in 
seveda registracije, ki veljajo pri nas. 
•V trgovinah dobite še en naraven pripravek, ki vam lahko pomaga, to je Soiltonic. Obstaja v teko-
či in granulirani obliki. Granulat (črka G) potresemo pred sajenjem ogroženih vrtnin in ga seveda 
pomešamo z zemljo v globino 15 cm, v manjših količinah ga lahko daste tudi v jamice pri sajenju 
sadik. Vsebuje zeolit, ki je naravni rahljalec zemlje in nanj vezane rastlinske izvlečke. S tekočo 
obliko pa zalijemo rastline, če opazimo, da je bramor spet prisoten. 
•Najučinkovitejše biološko in biotično zatiranje je zatiranje z entomopatogenimi ogorčicami. Za 
zatiranje bramorja uporabljamo ogorčice Steinernemacarpocapsae (Nemastar), ki se jih uporab-
lja tudi za zatiranje talnih sovk, palmovega rilčkarja in ličink košeninarjev v travi. Bramorja z EPkO 
zatiramo maja in junija, če pa se škoda nadaljuje, potem tudi nadaljujte z uporabo EpkO v po-
letje. Običajno je smiselno uporabiti kar vse načine, kolikor nam čas dopušča, jih kombiniramo. 
Nujno je, da to počnemo vsaj dve, tri leta, saj nikoli nismo uspešni naenkrat. 
Prihaja tudi čas gnojenja
O gnojenju z gnojem je bilo tudi v tem časopisu že veliko napisanega, pa vendar se stvari prepo-
časi spreminjajo. Zato naj si dovolim še enkrat posvariti vse, ki menite, da je čisto vseeno, kdaj in 
kako gojite. 
Tako kakor za vsa živa bitja velja tudi za rastline, da so najbolj zdrave, če so pravilno prehranjene. 
Preveč hranil pa je še slabše kakor premalo, saj imamo danes v primeru kakšnega pomanjkanja do-
volj hitrih rešitev. Zato ne dodajamo še ene peščice več, da bo bolje rastlo. Vedno, ko se rast ustavi, 
najprej preverite, kaj se dogaja s koreninami, ne takoj dodajati hranil. V večini primerov je zemlja 
zabita, je premalo korenin, kar je lahko tudi posledica napačnega gnojenja, ali pa so korenine napadli 
škodljivci. Jeseni je čas za gojenje z gnojem, s kompostom in kupljenimi organskimi gnojili pa je po 
moje bolj smiselno gnojiti spomladi.
Z gnojem VEDNO gnojimo jeseni. Gnoj namreč še ni hrana za rastline; ko pride v zemljo, najprej 
povzroči kaos med mikroorganizmi. Ti se morajo najprej ponovno organizirati in zaživeti, gnoj se 
mora kompostirati, vse to traja nekje do 2 meseca. Do takrat so rastline povsem brez pomoči mi-
kroorganizmov. To pa povzroča, da nimajo hranil, nimajo tudi zdravstvenega varstva, saj mikroorga-
nizmi počnejo tudi to, varujejo rastline pred nekaterimi boleznimi. Šele po približno dveh mesecih 
pa se začne razpad gnoja tudi do hranil za rastline. Če daste gnoj v tla komaj spomladi, torej lahko 
rastlinam bolj škodite, kakor koristite.
Gnoj v tla zakopljemo, zamešamo, ne pustimo ga na površini, saj iz njega potem celo zimo izhla-
pevajo nekateri plini, ki sodijo tudi med toplogredne pline. Če vam torej zdaj zmanjkuje časa, potem 
gnoj položite na kup nekam v senco in zavetje. Ta kup naj bo visok največ pol metra. Prekrijte ga z 
listjem, slamo, koruznico … in kompostirajte. Ko se popolnoma spremeni v humus, ga lahko upora-
bite tudi spomladi.
Pisana zeljna solata z majonezo
Foto: Miša Pušenjak
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 20
torek  17. novembra 2020Poslovna sporočila20
www.nasasuperhrana.si   nasasuperhrana
Najboljše imamo doma
Raznolikost slovenskih pokrajin nam 
daje bogastvo sezonskega, lokalno 
pridelanega sadja, ki je skrbno obrano, 
ko je primerno zrelo in v najkrajšem  
času najde pot do naše mize.
Uživajmo lokalno sezonsko sadje!
IN
SLOVENSKI PRIDELOVALCI 
IN PREDELOVALCI SADJA
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 21
Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji?
Tednikova nagradna razrezanka - kuponček
Ime in priimek: ______________________________________
Naslov: ____________________________________________
Pošta: _________________________________________

Foto: ČG
torek  17. novembra 2020 Za kratek čas   21
Tisti ne čisto mladi se boste najbrž spomnili na 
predračunalniške čase. Ko smo še tipkali na pisalne 
stroje. Ko smo seštevali s kakšnim kalkulatorjem 
– ali celo peš na kosu papirja? Ko smo morali 
pošteno premisliti, kako bomo sestavili nek 
dopis, ker če smo kaj pozabili na začetku, 
tistega potem na začetku ni bilo, saj se na 
papir ni dalo stisniti še kakega stavka ali 
dveh.
S pojavom računalnikov smo bili 
tisti ‚ne več mladi‘ malce izgubljeni, 
saj se o njih v šoli nismo učili. Pa so 
nam na pomoč priskočili strokovnjaki 
in napisali kup priročnikov (ki se marsikomu 
še zdaj potikajo na kakšni skoraj zapuščeni 
knjižni polici). Vsi so se končali z besedama 
‚... za telebane‘. Tako smo imeli DOS za telebane, 
Windows za telebane, PC za telebane, Coreldraw za telebane ... Skratka 
vse sodobno ‚za telebane‘. Pa seveda ni bilo potrebno, da si bil dobesedno 
kak teleban – knjige so vsebovale praktične napotke, kako se spopasti s 
sodobno tehnologijo.
Očitno so se tovrstni priročniki tako prijeli, da imamo danes že 
marsikaj podobnega. Na primer: Psi za telebane, Mafi jski priročnik za 
telebane, Fina kuhinja za telebane, celo Seks za telebane ...
Jaz pa pogrešam priročnik Karantena za telebane. Ko namreč gledam 
in poslušam raznorazne oddaje, novinarske konference, razprave, berem 
(ne)umnosti na spletu (po številu le-teh vodi seveda Facebook!), vidim, 
da je glavna težava v naši državi ta, da ko politika ali stroka ali kdorkoli 
že sprejme neki ukrep (seveda v letošnjem letu v povezavi s korono), 
ljudje takoj začnejo razmišljati, kako bi tak ukrep zaobšli. Tako je bila 
ob prepovedi sprehodov zvečer izjema sprehod hišnega ljubljenca – pa 
so ti ta pametni nesli na sprehod svojo zlato ribico. Obvezno je nositi 
maske – pa so jih telebani nosili povsod, le na obrazu ne. Zdaj je popolna 
karantena, a z izjemami. Lahko se, recimo, seliš iz enega kraja v drugega. 
Verjemite, da boste kmalu srečali nekoga, ki bo v avtomobilu neprestano 
prevažal kako omarico – dokaz, da se on seli. Družijo se lahko člani 
ene družine – pa je problem s tistimi, ki so se navidezno prijavili na 
različnih naslovih, da so mame postale samohranilke, atiji so si z daljšo 
potjo povečali potne stroške – sedaj pa je zaradi različnih krajev bivanja 
problem, ali se smejo družiti. Je več vreden dodatek za ločeno življenje 
ali kazen za druženje z nekom, s katerim uradno ne živiš? Se lahko 
sprehajata fant in dekle? Se mora vsak dan z istim ali lahko menja ves 
razred v tednu dni? Kaj pa – oprostite moji pokvarjeni domišljiji – seks 
v troje? Je to še poživitev zakonskega življenja ali je že nekaj, kar bodo 
inšpektorji kaznovali?
Kdo se bo torej lotil tovrstnega priročnika? Pa hitro – cepivo je že na 
obzorju, potem bo pa za telebane prepozno.
Za šankom
Karantena za telebane
ASANGER, Edo Zvonimir - hrvaški pisatelj (Deset djevojaka, a za nijednu muža), OAK PARK - zahodno predmestje Chicaga, 
READ, Ken - nekdanji kanadski alpski smučar, ŠETLAND - gladka volna angleških ovc s Shetlandskih otokov
SLIKOVNA KRIŽANKA  ANTONIO
Da boste lažje ugotovili, vzemite v 
roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr-
tah in nato na novo sestavite kvadratke 
ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s 
svojimi podatki pošljite na naslov Radi-
o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 
Ptuj, do ponedeljka, 23. novembra. 
Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku-
pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat-
ki) in jo pošljete na elektronski naslov: 
tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pra-
vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim 
kupončkom, bomo vsak teden izžrebali 
dobitnika praktične nagrade. 
Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka 
Tednikove nagradne razrezanke je: Živa Sakelšek, Markovci.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 22
torek  17. novembra 2020Poslovna in druga sporočila22
S M
VA
Z
naj
RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki 
vam ponuja strokovno podporo pri 
vzpostavitvi evidence in poročanju 
o embalaži, dani na trg RS. Z našo 
pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki 
vam jih nalaga zakonodaja. 
ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE 
NA 01/588 08 58.
Kliknite na 
www.embalaznina.si
in bodite obveščeni.
POTEM BOSTE MORALI 
PLAČATI RAVNANJE 
Z EMBALAŽO.
JE VAŠ 
IZDELEK V 
EMBALAŽI?
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 23
torek  17. novembra 2020 Oglasi in objave   23
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so 
razdalje, kraj in čas.
  (M. Kačič)
OSMRTNICA 
Sporočamo vam žalostno vest, da nas je v 
90. letu starosti za vedno zapustila naša 
draga mami, babi in prababi
Jožica Šmigoc
IZ UL. 25. MAJA 1A NA PTUJU
K večnemu počitku jo bomo pospremili v družinskem krogu.
Žalujoči: Renata in Valent, Vera in Mladen, Tanja in Miran, 
vnuki: Samo, Sarah, Miha, Taja, Lana Frida, Aljaž in pravnuki: 
Manca, Sofi ja, Leila, Laris, Luben, Julija, Jaka, Eva, Mia
Neizmerno jo bomo pogrešali!
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in babice
Rozalije Hoedl
rojene Fuks
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 96A
se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, kjer 
je preživela zadnja leta, gospodu župniku, Javnim službam in 
vsem, ki so jo pospremili k počitku.
Žalujoči: njeni najdražji
Skromno, tiho si živel,
za nas si delal in trpel.
Srce ljubeče zdaj v grobu spi,
nam pa rosijo se solzne oči.
OSMRTNICA
Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da je v 90. letu pre-
nehalo biti plemenito srce našemu dragemu očetu, dedku in 
tastu
Štefanu Krambergerju
IZ DOLIČA 43
Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v ožjem družinskem 
krogu na pokopališču na Destrniku.
Žalujoči: hčerki Štefka in Marica z družinama
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je.
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Peter Kokol
IZ DORNAVE 61A
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri-
jateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob 
strani.
Hvala za darovane svete maše, sveče in cvetje, za vse poslane ter 
izrečene besede sožalja.
Posebna zahvala sodelavcem Elektra Maribor, posebej gospodu 
Nenadu Kajtezoviču. Hvala tudi sodelavcem UKC Maribor, 
enote kuhinja, in celotnemu medicinskemu osebju. Hvala pog-
rebnemu podjetju Mir, Petru za odigrano melodijo, patru Emilu 
Križanu za opravljen obred, govornici Maji Bezjak za besede slo-
vesa in gospodu Branku Veseliču za poslednjo melodijo.
Naj bo hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu kot 
prijatelja, soseda in človeka.
Iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. 
letu zapustil naš dragi mož, ata, stari ata 
in pradedek
Maks Vinko
IZ MAJSKEGA VRHA 21
Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko-
pališču v Vidmu pri Ptuju.
Vsi njegovi
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO
PREDNOSTI ZA VAS:
neodvisnost,
10- letne izkušnje,
plačate le razliko 
Made in EU,
preprosta in hitra izvedba.
PREDNOSTI ZA VAS:
zadovoljni kupci,
monolitna
 20 - letne izkušnje,
poštena cena in kvaliteta,
Made in Germany,
35 let garancije.
Marija Cesar, roj. Horvat, Zg. Jablane 41, roj. 1937 – umrla 3. novembra 
2020; Dragutin Moge, Strnišče 10, roj. 1936 – umrl 5. novembra 2020; Ana 
Kramer, roj. Groš, Ptuj, Draženska c. 28, roj. 1935 – umrla 5. novembra 
2020; Djuro Pajić, Ptuj, Potrčeva c. 44, roj. 1941 – umrl 5. novembra 2020; 
Peter Plohl, Vičava 97, roj. 1931 – umrl 5. novembra 2020; Milena Babusek, 
roj. Babusek, Ptuj, Kraigherjeva ul. 28, roj. 1935 – umrla 6. novembra 2020; 
Regina Cafuta, roj. Potočnik, Strmec pri Leskovcu 45, roj. 1936 – umrla 6. 
novembra 2020; Marica Belšak, roj. Novak, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 1, roj. 
1945 – umrla 8. novembra 2020; Rozalija Hoedl, roj. Fuks, Krčevina pri Vur-
bergu 96a, roj. 1924 – umrla 7. novembra 2020; Berta Škorjanec, roj. Keček, 
Ormož, Ljutomerska c. 26, roj. 1943 – umrla 9. novembra 2020; Frančiška 
Lešnik, roj. Vidovič, Majšperk 71, roj. 1930 – umrla 8. novembra 2020; Emi-
lija Fuchs, roj. Kelenc, Zamušani 66, roj. 1947 – umrla 8. novembra 2020; 
Anton Zorec, Ptuj, Raičeva ul. 7, roj. 1929 – umrl 8. novembra 2020; Martin 
Meško, Pobrežje 60, roj. 1951 – umrl 10. novembra 2020; Marija Šiker, roj. 
Krajnc, Ptuj, Potrčeva c. 16, roj. 1924 – umrla 10. novembra 2020; Rastislav 
Antolič, Žamenci 14, roj. 1960 – umrl 10. novembra 2020; Katarina Voda, 
roj. Smolinger, Mestni Vrh 43, roj. 1934 – umrla 11. novembra 2020; Otilija 
Petek, roj. Stajnko, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1933 – umrla 11. novem-
bra 2020; Antonija Lešnik, roj. Mesarec, Mestni Vrh 60, roj. 1935 – umrla 
11. novembra 2020; Kristina Flajsinger, roj. Bračič, Ptuj, Murkova ul. 7, roj. 
1937 – umrla 11. novembra 2020; Terezija Arnuš, roj. Zelenko, Kicar 65, roj. 
1935 – umrla 11. novembra 2020; Justina Maroh, roj. Perger, Lancova vas 
59, roj. 1934 – umrla 12. novembra 2020.
Umrli so 
www.reporter.si
P R I  P R O D A J A L C I H  Č A S O P I S O V
IZ NOVE 
ŠTEVILKE
MIRO CERAR
O Janševih partnerjih brez hrbtenice 
in razočaranju nad Melanio
POKOL NA JANČAH
Zakaj slovenski mladeniči morijo svoje družine
ROMAN ŽVEGLIČ
Prvi kmet v državi nam je razkazal svojo kmetijo v Stržišču pri Sevnici
MILENA PLEŠKO
Strokovnjakinja za odnose o strastnih Slovencih in poljubljanju žabcev
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo 
kakovostne smrekove pelete, brezplačna 
dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, 
s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
PRODAM odojke po ceni 3 €/kg in pitan-
ce 1,9 €/kg. Možnost dostave.Tel. 041 
670 766, Ptuj.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in preostalo kmetijsko mehaniza-
cijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz, Univer-
zal, Tomo Vinkovič in ostale v kateremko-
li stanju ter vse kmetijske priključke. Tel. 
070 519 447. 
PRODAM tri bikce, simental in križani, 
stari 3 mesece, odstavljeni od mleka. Tel. 
041 442 135.
NESNICE, rjave, grahaste in sussex, v 
20. tednu, v začetku nesnosti. Naročila 
sprejemamo po tel. 040 531 246. Rešek, 
Starše 23. Možnost tudi dostave.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 11. 2020     COLOR CMYK stran 24
Danes bo na Primorskem prete-
žno jasno s šibko burjo. Tudi dru-
god se bo delno razjasnilo, zjutraj 
bo ponekod po nižinah megla. 
Najnižje jutranje temperature 
bodo od 1 do 6, v alpskih dolinah 
malo pod 0, na Primorskem okoli 
8, najvišje dnevne od 8 do 13, na 
Primorskem do 16 °C.
V sredo in v četrtek bo pretežno 
jasno.
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Zato so že prejšnji teden 
vzpostavili rdečo cono za okužene 
stanovalce in jih ločili od zdravih, 
in sicer tako, da so 53 stanovalcev 
preselili v šolsko telovadnico v Voli-
čini, v depandanso pa so namestili 
pozitivne na covid-19. Za razliko od 
prvega vala epidemije, ki so se mu 
v zavodu uspešno izognili, jim to-
rej drugi ne prizanaša, saj beležijo 
že 50 okuženih stanovalcev in 30 
zaposlenih. »Spomladi tudi ni bilo 
veliko okužb v naši okolici, zdaj je 
situacija drugačna, saj je v Lenartu 
pozitiven vsaki drugi testiranec, 
kar pomeni, da je tveganje za vdor 
okužbe bistveno večje. Medtem 
ko smo imeli v prvem valu priprav-
ljeno eno rdečo cono, imamo zdaj 
že tri,« razlaga direktorica zavoda 
Andreja Raduha. 
Želijo videti svojce
Ker vsaka selitev za stanovalce 
zavoda predstavlja velik stres, so 
selitev v Voličino organizirali tako, 
da so se skupaj s stanovalci tja se-
lili tudi delavci, ki so z njimi delali 
že v zavodu. »Zdaj imajo dodatno 
podporo treh strokovnih sode-
lavk, dveh psihologinj in socialne 
pedagoginje. Že pred selitvijo smo 
jih redno obveščali o stanju, bili so 
seznanjeni s tem, da se število oku-
ženih oseb v zavodu viša, temeljito 
smo jim pojasnili tudi razloge za 
selitev. Nekateri so jih dobro spre-
jeli, druge pa je strah, da bi zboleli, 
zato so bili v stiskah, ki smo jih pre-
magovali s pogovori. Normalno je, 
da si želijo, da bi se čim prej vrnili v 
običajne razmere, ko se bodo lah-
ko spet prosto gibali, hodili v trgo-
vine in bližnje lokale, predvsem pa 
šli domov na dopust in videli svoje 
najdražje, s katerimi so zdaj v stikih 
samo po telefonu.« 
»Cimre« so si izbrali 
sami
Da bi športno dvorano v Voličini 
naredili kar najbolj prijazno in do-
mačno, so s predelnimi stenami 
uredili ločene sobice s po dvema 
posteljama, stanovalci pa so si 
svoje »cimre« lahko sami izbrali. 
Telovadnica razpolaga tudi s sani-
tarijami in garderobami za moške 
in ženske, uredili so jim bivalni del 
in jedilnico, kamor jim hrano pripe-
ljejo iz skupne zavodove kuhinje. 
»Pred dvorano imajo manjši pros-
tor za druženje, kjer lahko posedi-
jo, spijejo kakšno kavico in se po-
govarjajo, v spremstvu zaposlenih 
gredo tudi na sprehod, seveda ob 
upoštevanju ukrepov za prepreče-
vanje okužb. Sicer jim pomagata 
dneve popestriti dva animatorja, ki 
organizirata aktivnosti na podro-
čju prostočasnih aktivnosti.«
Veliko breme na 
zaposlenih
Selitev v improvizirane prostore 
voličinske telovadnice pa ne pred-
stavlja spremembe le za stanoval-
ce zavoda, pač pa tudi za tam za-
poslene. »Ni jim lahko, saj morajo 
biti pri svojem delu zelo zbrani, da 
ob upoštevanju strogih ukrepov 
poskrbijo za dobro počutje stano-
valcev, spremljajo njihovo psiho-
fi zično stanje ter se pravočasno 
odzovejo in prepoznajo morebitne 
težave. Še kako dobro se namreč 
zavedajo, da je od njih odvisno, 
kako dolgo bodo stanovalci ostali 
negativni, zato lahko rečem, da so 
svojo vlogo sprejeli zelo odgovor-
no, za kar si zaslužijo vse pohvale,« 
še pravi Raduhova, ki upa, da se 
bodo lahko stanovalci in zaposleni 
na sedež zavoda v Hrastovec vrnili 
čez kakšen mesec dni.
Lenart  Število okuženih v zavodu Hrastovec še vedno narašča
Nekateri selitev dobro sprejeli, druge je strah
Potem ko se je konec oktobra z novim koronavirusom okužila prva stanovalka v Socialnovarstvenem zavodu (SVZ) Hrastovec, zaposlenim kljub trudu 
ni uspelo preprečiti širjenja okužb. Virus se je bliskovito razširil po zavodu, tudi zaradi specifi čne strukture stanovalcev in njihovega načina vsakda-
njega delovanja.
Foto: SD
53 zdravih stanovalcev zavoda so iz Hrastovca preselili v improvizirane prostore voličinske telovadnice.
Rojstva: Katja Grabar, Dornava 25a, Dornava – 
deček Staš; Mojca Pišek, Sela 13a, Lovrenc na 
Dr. polju – deček Val; Sabina Pintarič, Zg. Hajdi-
na 142, Hajdina – deklica Izabela; Eva Grabner, 
Mlače 27a, Loče – deček Jakob; Janja Bezjak, 
Zamušani 84, Gorišnica – deklica Kaja; Karmen 
Dogša, Vuzmetinci 33, Miklavž pri Ormožu – 
deček Tim; Janja Letonja, Rucmanci 44, Sveti 
Tomaž – deklica Evelin; Anita Druzovič – deček; 
Mateja Pernat – deklica Ela; Justina Lešnik – 
deklica Zala.
Foto: Mojca Vtič
Na Finančni upravi opozarjajo, da je bistveno nižja cena izdelka na spletu 
kot v običajnih trgovinah lahko znak, da z blagom ni vse v redu. Na Pošti 
Slovenije pa svetujejo, da potrošniki kupujejo izdelke le od preverjenih po-
nudnikov, ki pravilno izpolnijo poštno carinsko deklaracijo in blagu prilo-
žijo račun. 
Slovenija, Podravje  Vrednost uničenih ponaredkov že več kot štiri milijone evrov
Največ ponarejene obutve in oblačil
Spletno nakupovanje tudi zaradi epidemije covid-19, ki je prodajo izdelkov in storitev preselila na splet, narašča. V zadnjih treh mesecih 
je vsaj en spletni nakup opravila nekaj več kot polovica 16- do 74-letnikov. V primerjavi z lanskim letom pa raste tudi količina naročenih 
ponaredkov, ki jih je zadržala fi nančna uprava (FURS) v okviru carinskih pregledov.
V letu 2019 je bilo v 469 primerih 
odkritih in zadržanih 324.401 kosov 
blaga, v ocenjeni vrednosti 6,1 mili-
jona evrov, letos so carinski organi 
od januarja do vključno septembra 
v 287 primerih našteli kar 397.312 
ponarejenih izdelkov, ocenjena 
vrednost odkritih ponaredkov pa 
je bila 4,1 milijona evrov. Podobno 
kot v preteklih letih je največ zadr-
žanega blaga iz kategorij obutve in 
oblačil, modnih dodatkov, rezerv-
nih delov za vozila, igrač in avdio/
video naprav. Običajno ti ponared-
ki v Slovenijo prispejo v zabojnikih 
z ladjami ter preko pošte ali hitre 
pošte iz Kitajske, Hongkonga in 
Turčije, nekaj tudi iz Singapurja in 
Indije. »Blago, ki prispe v koprsko 
pristanišče, je večinoma namenje-
no prejemnikom v drugih državah 
članicah EU (Češka, Madžarska, Hr-
vaška, Avstrija), zadržane poštne 
pošiljke pa so praviloma namenje-
ne prejemnikom v Sloveniji in so 
rezultat internetnih nakupov,« so 
dodali na FURS. 
Namesto v dobrodelne 
namene v uničenje
Kot so še pojasnili, v primeru 
suma, da se z naročenim blagom 
Podatki o zadržanem blagu
 2016 2017 2018 2019 2020*
Ponarejeni izdelki (v kosih) 1.289.702 194.050 701.048 324.401 397.312
Število zadržanj 1.089 746 435 469 287
Ocenjena vrednost v milijonih evrov 4,9 4,0 51,7 6,1 4,1
Vir: FURS
krši pravice intelektualne lastnine, 
torej ob sumu, da gre za ponare-
dek, carinski organ izdelke zadrži in 
o tem obvesti imetnika pravice ter 
prejemnika oz. naročnika izdelka. 
Če se slednji strinja z uničenjem, se 
blago uniči pod carinskim nadzo-
rom. Če pa prejemnik blaga naspro-
tuje uničenju, mora pred sodiščem 
dokazati, da so bile kršene njegove 
pravice. Pri tem se poraja vpraša-
nje, zakaj se izdelki ne namenijo v 
dobrodelne namene, še posebej 
igrače in oblačila. 
FURS odgovornosti ne 
more sprejeti
Pravna možnost za donacije v 
dobrodelne namene obstaja, a se 
mora s tem strinjati nosilec pravice 
intelektualne lastnine. »Problem 
pri tem je tudi vprašanje ustre-
znosti blaga in kdo bi ob takem 
razpolaganju jamčil za neoporeč-
no naravo blaga. Finančna uprava 
take odgovornosti ne more spreje-
ti,« so dodali.