Čistilna naprava v Zalogu
Že tTetje leto scm delegal KS Zaiog za zbor krajevn9i skopnosti ob-dnske skupičme Ljubljana Moste-Poljc. Takoj ko smo izvoljeni dele-guti sprejeli to družbcnopolidčno obvsznost, smo bili opozorjeni na aa-loge, ki še niso bile rešene v prejšnjem mandatnem obdobju in na aove naloge. ki nas čakaju. Delegati naše detegacije uno se zaerizli v pro-bleme in vsak je po .svoiifa močdi težil. da 6i bfle zadaae naloge rcalizi-rane. In kar prevej stvari smo v Zalogu <> skupnimi močmi rešili in neka) jih še rešujemo; nekaj pa, kaže, da jih ne bomo. Vzrokov je kar precej. Glavni pa so financiranje, nerazuraevanje in birokracija.
Na »okrogli mizi«, ki so jonazahtevo krajanov sklicaledružbenopo-litične orgaruzacije Zaloga julija lani, je bilo ugotovljeno, da je Zalog že tako zasmrajen od industrije in prometa, da so ga nekateri žc kar poimenovali »gnojnična jama Ljubljane«. Prisotni so bili tudi pred-stavniki industrije — usmrajevalcev žtaloga. Pretežko so priznavali svoj delež pri onesnaževanju in usmrajevanju 2!aloga, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so se močno »čudili« in v isti sapi zagovarjali, da je nji-hova proizvodnja »nadvse čista«. Na tem pogovoru je bil prisoten tiidi republiški strokovnjak za varstvo zraka, ki je piisotnim povedal, da je bila izdelana študija o Zalogu in ena od ugotovitev, je, da so nad Zalo-gom taki zračni tokovi in vetrovi, da vsa ta industrija, ki je že sedaj v Zalogu in ki se še pripravlja, ni primema za Zalog. Seveda pa to še po-sebno velja za bodočo čistilno napravo.
In kaj me je izzvallo, da zopel pišem o tem?
Na 30. seji zbora KS občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sem v razpravi o osnutku smernic za pripravo družbenega plana ponovno odprl problem čisttfne naprave v Zalogu. Ta primer ne more »kar tako« mimo krajanov Zaloga, kjerživi že vec kot 5000Ijudi in je tudi v bližini več naselij, ki bi bila s čistilno napravo prav tako prizadeta. Moj pomi-slek je bil oprt na to, da je bil črtan iz programa sta"9ion tebnične kul-ture v Zalogu, ker je bil planiran na kmetijskih zemljiščih I. in II. kvali-tete; in na isti zeinlji ok. 500 m od Zaloga je predvidena tudi čistilna naprava. Pcedlagal sem ponnik za 2 do 3 km proti sotočju Ljubljanice in Save. Ta pomik pa sem predlagal na zahtevo krajanov, saj so zelo malo in slabo seznanjeni s problemaliko čistilne naprave. O njej ve nekaj več le ožji krog Ijudi na osnovi pogovorov na sestankih in z ustnimi zagoto-vili ob razpravljanju o čistosti čistilne naprave.
Krajani so me opozorili na članek v Teleksu zdne 9. 9. 1984, v kate-rem novinar M. Dimitrič piše o problemih novomeške čistifne naprave. Članek me je pretresel in prestrašil do te mere, da sem v soboto 15. 9. 1984 sam odšel v Novo mesto. Ne da le sam, s svojira nosom ocenim stopnjo smradu, pač pa tudi da se pogovorim s krajani samimi očistilni napravi. In kaj sem ugotovil?
Vse, kar je napisal novinar v Teleksu, je res! Pa ne samo to, saj ves smrad ne gre na papir. V pogovoru s krajani scm ugotovil isto »igrico izsiljcvanja«, kot se to dogaja pri nas v Zalogu.
»Pristojni« (Kdo soto, nisem mogel ugotoviti, največkrat pa sem sli-šal odgovor: oni od tam. oni od zgoraj!) so jim zagotavljali, da je či-stilna naprava »či^ta«, zagotovo nesmradeča naprava, v inozemstvu prcizkušena, da prav taki (tehnološko), samo večji, že obratujeta v Miinchnu in Londonu, pa da tam krajani še ne vedo, da jo imajo itd.
Stvar pa je ravno obratna. Bližnja in daljna okolica (odvisno od vetra) smrdi do ogabnosti. Ob *č-'—^   ¦ ?rrovih in »d.-1— r—   ¦—.-menu Ijudje bruhajo, bežijo v odd               raje. A kaj
vcdno znova vračati ilomov. Smm                ¦k'l v njihf1-
hi§e, obleke in kozo, tako da ne pomaga mkakršno prezračevanje sta-novanja in oblek niti osebna higiena. Tudi voda je predčistilno napravo čistejša kot po njej, kar je dokazano tudi z analizo vzorcev. Smrad sam pa ni lociran le okrog same čistilne naprave. Ogromne količine odpad-kov in usedlin prevažajo na drugo mesto in tam je smrad še hujši in strupenost še večja, Celo leto so krajani negodovali, posrcdovali prek svojih dclegatov in na kraju, ko jim je že »prekipelo«, so sami poklicali inšpekcijo. ln tudi ta se je ZGROZILA ob stanju, kakršnega je ugoto-vila. In šele na to se je prebudil tudi občinski aparat in izvršni svet ob-tinskc skupščine Novo mesto je modro ugotovil, da je stanje res nevz-držno, ncrpšljivo, a da bodo skušali smrad zmanjšati.
In kam drvimo mi? Popolnoma razumem strah krajanov pred či-stilno napravo. Saj nemalokrat verjamemo (moramo) strokovnjakom, ki (tudi) polilično izsilijo nek ukrep ali objekt (primer: KO-TO), nato pa se, ko nastane tcžava, umaknejo. Ne vemo več ?.a »itnena«, financni in še kup izgovorov.
In tudi zato ne moreni biti zadovoijen z »brerimnim« odgovorom na moje vprašanje, objavljenim v 9. šlevilki Dclegatske tribune:
»Lokacija čistilne (Tiiprave je določena j.e dvajset let in utrjena z GUP-om. Glede na to lokacijo je grajen celoten primarni kanalski sitcra Ljubljane, kar pomeni, da znašajo specifični stroški v tako usme-ritev kanalskega sistema, ki so bili realizirani dosiej, že blizu 1 milijar-dc.
Zcmljiščc, na katerem bo zgrajena I. etapa čistilne naprave. je od-kupljeno. opravljene pa so tudi vse potrebne raziskave, kot na primer hidrok)ške, klimatološke, geomuhanske, prometne in druge, kar tudi predstavlja nc samoveliko malerialnovrednost, ampak predvsetn dol-goirajno strokovno delo.
Vsaka prestavitev predvidene lokacije bi pomenila izgubo bistve-nega delcža dosedanjih vlaganj in veliko večje mvesticijske stroške.
Iz navedenega izhaja, da premaknitev čistilne naprave ni možna, zalo jc v predlogu ostala lokacija nespremenjena. Predlog so potrdili vsi zbori občinske skupščine na svoji scji 27.6. 1984 in je bil objavljen v Ur. listu SRS št. 26-84«
S lem odgovorom nisem zadovoljen niti sam niti niso zadovo^ni kra-jani. $t več! Ta lukacija jc SFREJ ETA in es njo SMO glasovali tudi Ml delegati. Gniza, kako It ncmoč dt-legatskcga sisttma s svojim glaM»al-nim aparatom udari in kar naenkrat postaneš nehute KRIVEC. In ne-močan! Ž.e tri leta se )a/ sam in vsa naša delegacija obada s lo čistjlno napravo, imamo jo polna usta na vseh sestankih v KS, občini ia mesta, na koncu pa ti v obilki gradiva s prenatrpanim dnevnim redom v zaple- ' tenDi iekstih, volonterju nrki »aparat« da v gtasovanje neld »sklep«, za kalerega glasuješ v dobri veri, da kot dober delegat giasuieš za dobro stvar v dobro razvitem samoupravnein delcgatskem sistemu!
In kaj še kot laik razberem iz odgovora: D.-. stno krajani 21aloga do-končnooccnjcni na milijardodin! Panaj poginemo —tako je smotrno, denarja in rešitve druge ni. To smo sami izglasovali.
Res da ;>em laik, a nihče me ne bo preprcal, da se nizvodno ne da po-Jaljšati kanal. strugo ipd. Kot krajan Zaloga vcm tudi. da vesopisani »primarni« sistcm (milijarda) še ni v Zalogu. Dokaz: EMONA svoje odpadke v »živo« spušča v Ljubljanico, nikjerv Zalogu ni nikakršnega »kanalskega sistema«.Tudi v KO-TO. česar sam ne ulovi, prečrpava v staro kanalizacr jo in vse to zopct v »živo« odteka v Ljubljanico. Kadar pa stara kanalizacije ne more več požirati, vsa ta umazanija, gniloba in smrad izbruhnejo iz jaška na dvorišču Saturnusa.
In raziskavc, ki so odpravljene? Klimatološke, ki jih zasledim v od-govoru. so ODKLOMILNE! Geomehanske so ENAKE na oddalje-nejSi lokaciji. Prometne pa so NESPREMENLJIVE zaradi transporta vseh fekalij ponovno nazaj skozi Zalog nekam na Ljubljansko barje. Tu bi morala ce!o vsa naša občina (mogoče (udi Vič-Rudnik) kaj reči, ne pa da pomaga k takemu izglasovanju; in izvršni svet to tudi podpira. Res da mogoče ves smrad in strup ne bosta segla do Proletarske ulice, a tu v Zalogu nas je SAMO 5000 krajanov, ki se temu upiramo in se s tako rešitvijo ne strinjatno tudi v imenu bodočrh rodov in genracij. ki bodo morali živeli tu, kjer smo sedaj mi. Ali pa nara utemeljeno in strokovno dokažite. da nimamo prav. Hočemo jamstvo za to, kar nam zagotavlja že ustava in od tega vsaj jaz ne bom odstopil. dokler semše delegat. Ko mi pa potcče mandat, rtfc bom od tega odstopil kot krajan.
ALBIN MAROLT delegat KD Zalog