PRIMORSKI DNEVNIK
Pečana v gotovini *»>• Postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 213 (8919)
TRST, četrtek, 12. septembra 1974?
vRXSS	l9i5‘ niefZPIT^ riARTIZANSKI DNEVNIK Pa 26' novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob,.
_________Pn GorenJ1 Trebusl> od 18- septembra 1944 do i. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB PRVI OBLETNICI VOJAŠKEGA UDARA V SANTIAGO
UMBERTO AGNELLI NAPOVEDUJE OMEJITEV PROIZVODNJE V FIAT
VRSTA PROTESTOV PO IfSEM SVETU Predlog o zaposlitvi odvečnega
števila delavcev v industriji
Voditelj Fiat meni, da bi lahko te delavce izkoristili za gradnjo socialnih naprav v dogovoru z vlado, sindikati in komunistično partijo
PROTI ČILSKI FAŠISTIČNI VLADI
v
« ferali proglasili konec vojnega in uvedbo obsednega stanja - Tajnik sociali-internacionale Pittermann obsodil ZDA zaradi njihove vloge pri strmoglavljenju ^okratične vlade predsednika Aliendeja . 15-minutne stavke v Italiji
SANTIAGO,
obletni	^	50	d311®5 slovesnosti ob prvi
1973 V krvavega fašističnega vojaškega udara, ki je 11. septembra Salvad • °9laVil ^emokratižno vlado ljudske enotnosti predsednika Sinodi0*13 AMende''a- V svoiem govoru v Santiagu je general Augusto k° o M .sl30r0^^' da 50 vojaške oblasti preklicale vojno stanje, ter Ora j 561 V vel.iavi le obsedno stanje. Kljub temu bo policijska sq6	veljala, vojaška sodišča pa bodo nadaljevala s farsami,
Im vojaške oblasti označile kot «politične procese».
ie P- nat^a*ievanju svojega govora vi'-che, izjavil, da bo njegova flov3,. a*u izdelala vrsto predlo-Tiitj' “devajo politične jetnike, pu,.';.. ' bodo Hote..'! dokončno za-rej 1 ^ile (razen nekaterih «iz-M° hudih primerov») bodo lahko
cr1-Tis,i pa'ki ^ marai°
p0tj . 1 države, bodo še vedno Jo rZeni zakonskim normam, ki ’^eja Ve',av' za ^asa obsednega
>ia^a funta je ob obletnici u-50q °bjavila brošuro, ki obsega braj s,ran' 'n v kateri podaja o-vlajjg11 dvanajstih mesecev straho-
#lavftni cilj®1 ,e rečeno' da ie P0’
vojaške vlade izkore-jLÙV- fevščine ter zagotovitev n®ga razvoja Čila. V brošuri
^ienje
statističnih podatkov, ka-
Pfevedf r0C*0S,0^nOS, *5° ,re^a ae*e
P|'ote*(eVi*nih P1651^ so bile danes ški rS-ne rnaP|festacije zoper voja-lidaJ? . v in v znamenje so-Z>Una °SH s nilskim ljudstvom. Na intf>»JU .Je Predsednik socialistične tj,; ^clonale Pittermann ostro kri-jeri a Y10®0- ki so j° imele Zdru-Ijeni drzave Amerike pri strmoglav-Sodp A^endejeve vlade. Čilski dotato»1 So. dokazali kakšne ogromne PH ete Ìmaj° kapitalistične družbe , izkoriščanju naravnih bogastev sav v razvoju. Pittermann je ob-brart Vohunsko agencijo CIA, ki je *iln 1 vohunski organizem, ki na-Posega v notranje razmere ^ngih držav in ga financirajo z
Jem ameriških davkoplačeval-
ci enezuelske sindikalne organiza-so danes sklenile oklicati 15-butno splošno stavko v zname-ka P°nastitve spomina predsedni-sd , *endeja ter v znamenje na-.ProtOVanja delavcev do čilske vo-J',ske junte.
Ob prvj obletnici fašističnega u-. pa so bile številne protestne ma-vufacije tudi v Belgiji. Belgijska » ada je dala nalog svojemu vele-n ? aniku v Čilu, naj se ne udeleži ohi6 Proslave prihoda vojske na ‘ast. Tudi belgijske sindikalne ganizacije so proglasile četrtur-solidarnostno stavko. ka vzhodnem Berlinu je bil veli-j, bski shod, na katerem so nem-» 1 delavci izrazili svojo solidar-so h i? čilskim ljudstvom. Navzoči n, bl;i vsi najvišji predstavniki par-Je in vlade, poleg njih pa tudi “rtensia Allende, vdova čilskega »p Sednika, njena hči Isabel, ge-8t» n* tajnik čilske socialistične ranke Carlos Altamirano ter dru-Politični predstavniki Čila v iz-° anstvu. Na shodu so ostro obso-‘‘ ameriški imperializem, velike ultinacionalne družbe kot je ITT, z/ndejeva vdova pa je obtožila •sko krščansko demokracijo, da je lei^OVorna za umor Salvadorja Al-
številne protestne in solidarnost-i,6. manifestacije so bile tudi v Ita-Ji. O manifestaciji, ki je bila na ■padonijevem trgu v Trstu pišemo J* drugi strani, v Firencah pa je aotna pokrajinska federacija CGIL, mL jn uiL proglasila 15-minutno Prekinitev vse dejavnosti od 10.00 oh'	V komunikeju, ki so ga
“JavjJe sindikalne organizacije, je eéeno, da delavski razred izraža dv°jo odločno obsodbo vojaškega u-dara. ki je pred letom dni prive-do strmoglavljenja demokratič-bltl ustanov čilske republike in do “Plora zakonitega predsednika Al-e.ndeja. Ob tej priložnosti je orga-mzacija južnoameriških študentov v ftaliji pozvala italijansko ljudstvo ?. italijanske protifašistične in pro-Uirnperialistične organizacije naj ?krePijo svojo podporo odporništvu iškega ljudstva.
v Palermu so na javnem shodu ‘Shtevalj poseg političnih oblasti, bi olajšali trpljenje čilskih pomenih jetnikov, obenem pa so obudili strahovlado generala Pino-Pheta. Popoldne je bil po mestnih ducali protestni sprevod, zjutraj pa Je federacija komunistične mladine Prganizirala shod pred ladjedelnico.
Jugoslovanska javnost obsodila čilsko vojaško junto
(Od našega dopisnika)
Beograd, n. — ob obletnici tragične smrti predsednika repu-?!ike čila Salvadora Aliendeja sta uila v Beogradu sestanek, ki ga je drganizirala zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Beograda, ter shod z veliko ude-Jcž.bo študentov in mladine Beogra,-da in drugih krajev. Na sestanku V Beogradu so bili med drugimi “tevilni družbeno politični delavci
in funkcionarji ter član izvršnega komiteja komunistične partije Čila Luis Jeres. Član tajništva ' predsedstva zvezne konference Socialističnega delovnega ljudstva Jugoslavije Aleksander Bakočevič je med drugim dejal, da je bil vojaški udar v Čilu delo združene akcije imperializma in domače reakcije. Bakočevič je poudaril, da narodi in narodnosti Jugoslavije, kakor tudi mi.uge demokratične napredne sile na svetu, ne gledajo samo z velikimi simpatijami na revolucionarno delo čilskega ljudstva, temveč, da so in da bodo še naprej dajali po-
gim dejal, da je Aliendejeva smrt zaradi ogromnega dela, ki ga je zapustil, postala simbol revolucije ne le v Čilu in Latinski Ameriki, temveč tudi drugod v svetu. Luis Jeres je govoril tudi na mitingu, na katerem je okrog 2.000 mladih Beograjčanov izrazilo solidarnost ljudstvu Čila in protest proti zločinskemu umoru predsednika AUen-deja.
Mednarodni klub prijateljstva, marksistični krožek in združenje tujih študentov v Zagrebu so ob obletnici umora Aliendeja priredili sestanek z okroglo mizo, katerega so se udeležili tudi zastopniki socialistične in komunistične partije Čila s tajnikom čilske partije Ma-nuelom Rodriguezom na čelu. Ro-driguez se je v svojem govoru zahvalil predsedniku Titu in jugoslovanski komunistični partiji za pomoč socialistični partiji čila. Dejal
RIM, 11. — Pooblaščeni upravitelj družbe FIAT Umberto Agnelli predlaga, da bi delavce, ki jih dajo v dopolnilno blagajno ali pa začasno odpustijo z dela zaradi pomanjkanja naročil uporabili za uresničitev programov gradnje infrastruktur za izboljšanje socialnih storitev.
V intervjuju tedniku «L'Espresso» so mu odgovorili, da je treba de-
lavcem zagotoviti plačo tudi v primeru, da podjetje sprejme ukrepe o zmanjšanju delovnega urnika, o-benem pa so zavrnili vsak poskus ravnateljstva, da bi uvedlo nesprejemljive oblike izkoriščanja tovarniških naprav.
Po drugi strani pa vsedržavna sindikalna federacija CGIL, CISL in UDL pripravlja predloge, s katerimi bo šla kmalu na pogajanja z vlado in s Confidustrio. Tajništvo federacije se je danes sestalo in začelo proučevati predloge, ki jih je sestavila posebna delovna skupina. Predlogi se nanašajo na vpra-
litično in materialno porftoč demo- je. da je trenutno v Čilu okrog, kratičnim silam Čila.	( 40.000 ljudi v koncentracijskih ta-
Luis Jeres, ki so ga navzoči nav-1 boriščih, dušeno pozdravili, pa je med dru-1	B. B.
V znamenje protesta proti fašističnemu režimu v čiiu se je pet mladih Belgijcev z verigami vklenilo za ograjo ameriškega veleposlaništva v
Bruslju
govori predvsem o položaju v tovarnah FIAT in o slabih perspektivah za prihodnje leto in za leto 1976. Poudarja, da FIAT trenutno ne dobiva novih naročil in da predvidevajo poprečno zmanjšanje povpraševanja po dvtomob'lih od 25 do 30 odst. Če sindikati ne bodo sprejeli predlogov o omejitvi proizvodnje — kot na primer predčasne dopuste in podobno — bo število neprodanih avtomobilov ob koncu prihodnjega leta doseglo 350 tisoč, ali 110 tisoč več, kot jih FIAT lahko uskladišči v svojih prostorih.
Po drugi strani, pravi Agnelli, bi to vprašanje lažje reševali, če bi bila kriza proizvodnje prehodnega značaja. Po njegovem mnenju pa bo pomanjkanje dela v tovarnah avtomobilov Fiat trajalo vse leto 1975 in tudi leta 1976. Zato meni, da ni mogoče tega vprašanja reševati z iskanjem novih prostorov za uskladiščenje neprodanih avtomobilov. Iskati je treba popolnoma druge rešitve. Že sedaj, ugotavlja voditelj tovarne Fiat, je v tovarnah avtomobilov 25 tisoč več delovnih moči, kot jih dejansko zahteva proizvodnja. Zaradi tega je dal Umberto Agnelli predlog, da se «skladi dopolnilne blagajne in začasno odpuščeni delavci uporabijo in takoj zaposlijo v socialne naložbe». Agnelli meni, da bi morali država, krajevne in druge ustanove pripraviti zadevne načrte, medtem ko bi bila dolžnost podjetij, da bi jih uresničila s svojimi delavci pod nadzorstvom prizadetih javnih u-stanov.
Pooblaščeni upravitelj Fiat pa u-
gotavlja, da tega predloga ne bo mogoče uresničiti brez dogovora s sindikati in s komunistično partijo. «Nič resnega ni mogoče narediti — poudarja Agnelli — v korist delavcev brez sporazuma s komunistično partijo».
Obenem Umberto Agnelli v intervjuju govori tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo gospodarske krize in pravi, da bi ovrednotenje točke draginjske doklade kot zahtevajo sindikati, obremenilo Fiat za nadaljnjih 200 milijard lir izdatkov. «Največjo skrb ne povzroča povišanje delovnih stroškov, temveč zmanjšanje delovne učinkovitosti, ki je padla na najnižjo raven v Evropi».
Ti Agnellijevi predlogi bodo gotovo vzbudili obširne komentarje predvsem med sindikati, že danes je predstavnik ravnateljstva Fiat v Turinu na sestanku, ki ga je imel s federacijo kovinarskih delavcev, povedal, da je podjetje v resnih težavah zaradi velikega zmanjšanja naročil in da bo moralo prej ali slej omejiti proizvodnjo. Sindikalisti
najvišji ravni in ovrednotenje vseh dosedanjih točk. Po računih sestavljavcev predloga, naj bi se dra-ginjska doklada v industriji povišala za 43 odst., v trgovini pa za 29 odst. V poročilu delovne skupine je tudi ugotovitev, da se bo dra-ginjska doklada v tem trimesečju, ki se zaključi novembra, povišala za najmanj 10 točk.
Poleg tega bodo sindikati začeli razpravo z vlado in Confindustrio o vprašanju zadrževanja cen, obrambe nizkih dohodkov in o naložbah na Jugu. Predlogi, ki jih je tajništvo danes preučilo, bodo del poročila, ki ga bo imel glavni tajnik UIL Vanni na seji izvršnega odbora federacije 2o. in 24. septembra.
RIM, 11. — V «krogih ministr-
šanja, o katerih bo razpravljal iz- • stva za industrijo» so demantirali
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED DANAŠNJIM ZASEDANJEM OPEČ NA DUNAJU
Države proizvajalke petroleja napovedujejo ponovno podražitev
Naraščajoča inflacija v industrializiranih državah zmanjšuje dohodke držav izvoznic nafte - Podražitev naj bi stopila v veljavo 1. oktobra
vršni odbor 23. in 24. septembra. Čeprav je bila seja tajništva za zaprtimi vrati se je vendar izvedelo, da delovna skupina predlaga, naj federacija zahteva poenotenje točke draginjske doklade na
vesti, ki jih je na tiskovni konferenci utemeljil sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA glede možnosti, da se bo to zimo podražila cena plinskega olja in da bo zato racionirano.
«PREMIRJE» V SAN BASIUU V RIMU
Izgnane družine ponovno zasedle štirideset stanovanj
RIM, 11. — V mestnem predelu San Basilio se je položaj danes dopoldne izboljšal, potem ko so tovornjaki zavoda za ljudske hiše odpeljali zadnje pohištvo družin, ki so «protizakonito» zasedle ljudska stanovanja pred skoraj letom dni. Kot je znano, je nasilni izgon iz stanovanj povzročil v preteklih dneh velike nerede, med katerimi je bil ubit 19-letni fant. Vse je torej kazalo, da je v San Basiliu zavladal mir. Ko pa je policija zapustila San Basilio, je štirideset družin ponovno zasedlo stanovanja, iz katerih so jih izgnali. Policija pravi, da ne bo posegla v zadevo, če sodišče ne bo izdalo novega naloga o izgonu.
Medtem se nadaljuje preiskava o neredih in o umoru Fabrizia Ce ruša, ki ga bodo jutri pokopali. V tej zvezi je policija objavila sporočilo, iz katerega je razvidno, da je prišlo do spopadov med po ličijo in prizadetimi družinami, ki so jih prišli s silo izgnat iz stanovanj, in ne s skupinami, ki naj bi prišle iz drugih mestnih prede lov. Glede umora Cerusa pa poli-
UiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GIOLIIII IN PREDSEDNIK CONFINDUSTRIE PRI RUMORJU
Gospodarska kriza in zaposlitev temi pogovorov v palači Chigi
Zakladni minister Colombo v Parizu - Predsednik belgijske vlade prispel v Kirn
DUNAJ, 11. - Tajnik OPEČ, organizacije, ki združuje države izvoznice petroleja Khene je izjavil, da bodo ministri držav proizvajalk petroleja, ki se bodo ta teden sestali na Dunaju preučili' ukrepe, med katere bi lahko sodila tudi podražitev surovega petroleja za približno poldrugi dolar za sod. Khene je izjavil, da bodo članice OPEČ po vsej verjetnosti morale zvišati ceno surove nafte, da bi zavarovale dohodke držav izvoznic pred svetovno inflacijo.
Po zvišanju, ki je v začetku letošnjega leta znašalo kar 130 od sto, je cena doslej ostala nespremenjena. Ministri za petrolej in energijo držav proizvajalk doslej niso sledili nasvetom svojih gospodarskih izvedencev, ki že dalj časa svetujejo zvišanje cen. Ministri so sicer nakazali možnost nadaljnje podražitve surove nafte, v primeru, da bi se v industrializiranih državah nadaljevala inflacija. Skratka, članice OPEČ so opozorile industrializirane države, naj čimprej zavrejo naraščajočo inflacijo. Ministri za petrolej držav izvoznic petroleja se bodo sestali jutri na dunajskem sedežu OPEČ, da bi določili ceno petroleja za trimesečje, ki se bo začelo s 1. oktobrom.
Generalni tajnik OPEČ jt dejal,
iz prodaje surove nafte, ki je last omenjenih držav velikim družbam.
V nadaljevanju svojih izjav je Khene dejal, da tajništvo OPEČ ne bo dalo nobenih priporočil in da ne more predvidevati, kakšni bodo zaključki zasedanja. Dodal pa je, da je poglavitni cilj organizacije preprečiti velikim petrolejskim družbam, da bi zvrnile na rame potroš-1 šala tudi zunanja ministra. Poudar-nikov morebitno podražitev surove jajo, da ta obišk spada v okvir «u-naf^e	trditve odnosov med članicama EGS».
RIM, 11. — Predsednik vlade Rumor je danes imel daljši pogovor z ministrom za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolittijem. Rumor je danes sprejel tudi predsednika Confindustrie Giovannija A-gnellija. Z obema je razpravljal o gospodarskih vprašanjih in o krizi dela, ki jo napovedujejo delodajalci.
Giolitti je po srečanju z Rumor-jem izjavil časnikarjem, da sta razpravljala predvsem o vprašanjih, ki so povezana s pripravo programskega poročila v zvezi s stroški državne uprave. To naj bi omogočilo pobude za zmanjšanje primanjkljaja.
Poleg tega je Giolitti povedal, da sta razpravljala o domačih in mednarodnih gospodarskih vprašanjih ter o gospodarskih odnosih, ki jih Italija krepi z drugimi državami, še posebno s članicami gospodarske skupnosti. Minister je dodal, da je predsedniku vlade predočil tudi nekaj vprašanj, ki se nanašajo na politiko cen, na kredite in na finansiranje nekaterih važnih naložb.
O pogovoru, ki ga je imel pred sednik vlade s predsednikom Confindustrie Agnellijem pa ni nobenih vesti. Ve pa se, kot smo že pisali, da je Agnellija pred dnevi sprejel glavni tajnik krščanske demokracije Fanfani. Nedavno pa je predsednik Confindustrie izjavil, da industrija ne bodo mogli sprejeti sindikalne zahteve o poenotenju točke draginjske doklade, ker bi to povzročilo «izredno veliko težav» mnogim podjetjem.
V zadnjih časih vlada posveča posebno skrb finančnim odnosom v okviru EGS. Potem ko je dobila dve milijardi dolarjev zahodnonemškega posojila, se je zakladni minister u-deležil sestanka finančnih in zakladnih ministrov razvitih zahodnih držav v Parizu, danes pa je Colombo ponovno v Parizu, kjer je imel pogovore s francoskim finančnim ministrom. Colomba je sprejel tudi predsednik francoske republike Gi-seard D’Estaing.
Nocoj pa je prispel v Rim predsednik belgijske vlade Tindemans skupno z zunanjim ministrom. Jutri se bo belgijski gost pogovarjal z Humorjem. Obenem pa se bosta sre-
da je za države članice te organizacije velikega pomena zaščita dohodkov, ki jih dobivajo od petrolejskih družb, ki pa se spričo naraščajoče inflacije v industrializiranih državah sorazmerno vedno bolj manjšajo. Petrolejske družbe plačujejo izvoznicam petroleja take davke, kot odstotke na petrolej, ki ga družbe imajo v zalogi ali pa ga proizvajajo, dohodki držav proizvajalk petroleja pa izhajajo tudi
Po vsem svetu so bile protestne manifestacije ob prvi o-bletnici fašističnega državnega udara v Čilu, ko so generali strmoglavili demokratično vlado ljudske enotnosti in umorili zakonitega predsednika Aliendeja. Svetovna demokratična javnost je na razne načine izrazila svojo solidarnost s čilskim ljudstvom, ki se bori proti fašistični strahovladi. Na neštetih shodih so obsodili vlogo, ki so jo imele ZDA v organizaciji in izvedbi državnega udara. V Čilu je predsednik vojaške junte general Pinochet preklical vojno stanje in proglasil obsednega. Ob prvi obletnici prevzema oblasti je vojska izdala zajetno brošuro, v kateri našteva «dosežke» v borbi proti revščini
DANES
in za «skladni razvoj Čila»,
Umberto Agnelli predlaga zaposlitev delavcev, ki jih podjetje daje v dopolnilno blagajno ali pa jih začasno odpusti, za uresničitev programa gradnje objektov za izboljšanje socialnih storitev. Ta predlog daje Agnelli v intervjuju, ki ga bo objavil tednik «L'Espresso». Agnelli govori predvsem o proizvajalnih težavah tovarne avtomobilov Fiat in ugotavlja, da je že danes 25.000 delovnih moči več, kot
jih zahteva proizvodnja. Omenja, da bo prihodnje leto zelo trdo in da bo kriza proizvodnje zaradi pomanjkanja naročil trajala tudi leta 1976. Zato predlaga vladi in sindikatom, naj to vprašanje resno preučijo. Agnelli tudi ugotavlja, da vprašanj, ki se tičejo delavcev, ni mogoče reševati brez dogovora s sindikati in komunistično partijo.
Danes se bodo na Dunaju sestali ministri držav članic OPEČ, da bi proučili ukrepe na področju petrolejske proizvodnje. Po vsej verjetnosti bodo petrolej ponovno podražili, tokrat govorijo o zvišanju cene, ki naj bi znašalo 14 odst. Nova podražitev naj bi stopila v veljavo s 1. oktobrom letošnjega leta.
Danes formalizacija preiskave o aicniaiu na vlak «Ifalicus»
BOLOGNA. 11. — Iz neuradnih krogov poročajo, da bodo sodniki v teku jutrišnjega dne formalizirali preiskavo o pokolu na potniškem vlaku Rim - Brenner.
Medtem so iz zapora v Forliju spustili na svobodo — zaradi pomanjkanja dokazov — Riccarda Ar-dilla, za katerega pravijo, da je skupno z ravnateljem neke rimske boksarske šole Angelinom Rossijem skušal z grožnjami preprečiti Francesco Sgroju, da bi demantiral svoje prvotne izjave o domnevni «rdeči sledi» pri atentatu na vlak Rim -Brenner. Ardillo in Rossi sta bila aretirana v noči med 4. in 5. septembrom v Rimu. Po osvoboditvi je Ardillo takoj odpotoval v Rim, kjer se je sestal z odvetnikom Ma-rottijem, ki ga skupno s fašističnim odvetnikom Marchiom brani v vsej zadevi.
Sebastianellijem, v katerem so številni fašistični poslanci.
V zvezi s preiskavo o liberalnem poslancu Sogr.u. ki naj bi skušal organizirati tako imenovani «liberaini državni udar» je preiskovalni sodnik Violante zaslišal bivšega poveljnika neke avtonomne partizanske skupine Feliceja Mautina - Montija, ki se je udeležil znanega srečanja spomladi 1970, na katerem naj bi Sognu organiziral odbor demokratične solidarnosti, ki naj bi bila inačica «tihe večine», desničarske organizacije, ki je v zadnjem času pod preiskavo zaradi tesnih stikov, ki jih je imel njen voditelj, milanski odvetnik Degli Occhi, z vodjo zloglasne fašistične organizacije MAR, ki jo je vodil Carlo Fumagalli. Mautino naj bi rekel preiskovalnemu sodniku, da so na omenjenem srečanju bili tudi vidni demokristjanski predstavniki in da ni imela nobenega prevratniškega značaja.
tični urad trdi, da so na kvesturi zvedeli za umor mladeniča šele iz obvestila, ki ga je poslal policijski uslužbenec v službi v bolnišnici, kamor so pripeljali Cerusa.
Preiskavo nadaljuje tudi sodnija, ki je dala pregledati kroglo, ki je ubila nesrečnega fanta. Strokovnjaki proučujejo tudi tulce izstrelkov, ki jih je policija našla po spopadih s prizadetimi družinami. Hkrati pa so odvetniki, ki zastopajo koristi družine pok. Cerusa, vložili na sodišču zahtevo, da jim omogočijo sodelovati pri preiskavi s svojimi izvedenci.
RIM, 11. — Banca d’Italia je sporočila, da je primanjkljaj plačilne bilance v juniju znašal 375 mi-,,	, Ujard 10 milijonov lir. V letošnjih
V Rimu so tudi napovedali usta- | prvih štirih mesecih pa je primanj-novitev posebnega odbora solidar- kljaj plačilne bilance dosegel 1.822 nosti z odvetnikom Basilejem in dr. I milijard 400 milijonov lir.
.....................................................................
Ploden sestanek Klerides - Denktaš
Slovenska manjšina na Koroškem
Kongres AEDLCM obtožuje Avstrijo
Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur je imelo od 9. do 11. avgusta letos svoj peti kongres v kraju Ustaritze v severni Baski ji. Na njem je razpravljajo tudi o položaju v Avstriji. predvsem na osnovi poročila teritorialnega tajnika združenja za Avstrijo dr. Pavla Apovnika.
Ob zaključku kongresa je združenje AIDLCM objavilo izjavo, v kateri ugotavlja, da avstrijske oblasti še vedno niso izpolnile določil državne pogodbe iz leta 1955 glede pravic etničnih manjšin v Avstriji tako glede krajevnih dvojezičnih napisov, kot glede rabe slovenščine na sodišču. Dalje ugotavlja, da je pomoč, ki jo avstrijske oblasti dajo slovenskim kulturnim ustanovam odločno premajhna in da je določitev, da morajo starši, ki želijo, da se njihovi otroci učijo slovenščine, za to vložiti izrecno prošnjo, kršitev kulturnih pravic manjšine in sredstvo nedopustnega pritiska.
Zaradi vsega tega izraža združenje željo, da bi se s to obžalovanja vredno prakso prenehalo in da bi oblasti preučile in odobrile novo besedilo zakona iz leta 1959.
Na koncu 5. kongresa AIDLCM priporoča avstrijski vladi naj čimprej ukrene vse potrebno, da bodo končno spoštovane kulturne in jezikovne pravice manjšin v njem državi, še posebej pa kongres priporoča. naj reši vprašanja, ki so bila našleta. Obenem kongres zavzeto poziva avstrijsko vlado, naj odredi, da se bo radikalno spremenilo ozračje strahu in pritiska, ki ga predvsem na Koroškem, ustvarjajo protislovenske organizacije. Glede tega vprašanja si kongres dovoljuje spomniti avstrijsko vlado, da državna pogodba iz leta 1955 zahteva prepoved organizacij «...ki imajo za cilj odpravo manjšinskih pravic slovenske in brvatske skupnosti» ter pooblašča izvršni odbor AIDLCM. da glede vsega navedenega posreduje pri merodajnih oblasteh.
NIKOZIJA, 11. - Ciprski predsednik Glafkos Klerides ter podpredsednik in vodja turške narodnostne skupnosti na otoku Rauf Denktaš sta se danes ponovno sestala v nikozijskem hotelu «Ledra». Sestanek je najprej potekal ob prisotnosti posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN Wald-heima Luisa Weckmanna Munoza, zastopnika visokega komisariata OZN za begunce Johna Kellyja in predstavnika Mednarodnega rdečega križa Martyja, nato pa je bilo
na sporedu 30-minutno srečanje za zaprtimi vrati med predstavnikoma obeh narodnostnih skupnosti.
Kljub dokajšnji razliki v stališčih med obema je le prišlo do načelnega sporazuma. Klerides in Denktaš sta se sporazumela, da bodo vse jetnike, ki še nimajo 18 let osvobodili na kraju, kjer se nahajajo njihove družine. Osvobodili bodo tudi ranjence in bolnike, univerzitetne študente, ki študirajo v tujini in učitelje.
Točen datum začetka izmenjave
jetnikov bodo določili na prihodnjem sestanku, ki bo v petek, prav tako v hotelu «Ledra» v Nikoziji. Glasnik OZN je označil današnje pogovore med Denktašem in Kleri-desom kot «konstruktivne». Na petkovem sestanku bo predstavnik Mednarodnega rdečega križa baje predložil globalni načrt za osvoboditev vseh jetnikov.
(Na sliki: Klerides: (levo) in Denktaš (desno) med včerajšnjim srečanjem; med njima posebni odposlanec OZN Weckmann Munoz).
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB PRVI OBLETNICI KRVAVEGA DRŽAVNEGA UDARA V ČILU
VELIČASTNA SOLIDARNOSTNA MANIFESTACIJA S ČILSKIM LJUDSTVOM V BOJU PROTI FAŠIZMU
Množici mladine in delavcev so govorili predstavnik čilskih antifašistov Estevez, slovenska študentka Breda Pahor in prof. Giovanni Miccoli
«Združeni in ob podpori svetovne- reč v Čilu nad 500.000 ljudi brez ga antifašističnega javnega mnenja dela, ostali pa prejemajo minimalne, bomo zmagali», je burno pozdrav- i skoraj smešne, plače. Zatem je Pa-
Ijen od številnih mladincev zaključil svoj govor Estevez, član antifašistične organizacije delavcev in kmetov iz čila. Nato je orisal izredno hude pogoje, v katerih živijo delavci v njegovi domovini. Navedel je, da so od državnega udara čilski fašisti v letu dni zločinsko ubili nad 30.000 čilskih antifašistov, pozaprh pa veliko več.
Ob obletnici krvavega državnega u-dara v Čilu je pokrajinski odbor združenja Italija - čile priredil sprevod in javno manifestacijo. Že ob 18. uri se je na šentjakobskem trgu zbralo mnogo mladine, ki je z rdečimi zastavami ob skandiranju gesel krenila po Istrski cesti, po Trgu Vico in Trgu Garibaldi na Trg Goldoni. Z vsakim korakom je bilo vedno več ljudi, saj so hoteli izraziti solidarnost podjarmljenemu čilskemu ljudstvu.
Trg Goldoni je bil poln in med številno množico je povsem prevladovala mladina, tako da je bilo ozračje še zlasti borbeno. Prisotni so bili tudi vidni predstavniki političr»;ga življenja:	tajnik tržaške federacije
KPI Rossetti, tajnik tržaške federacije PSI Ghersi, vidni predstavniki katoliških naprednih sil Nodari, pokrajinski svetovalec Ghezzi in drugi.
Zborovanje je odprl predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporništva prof. Giovanni Miccoli, ki je navedel, da so se manifestaciji pridružile naslednje organizacije: CGIL, C1SL, AGLI, KPI, PSI, I/)tta continua, PdUP, Enotni protifašistični odbor, SKGZ, Mladina AGLI, ZKMI, ZSMI, Mladinsko gibanje KD, Deželni institut za zgodovino odporništva, Zveza žena Italije, osebje in gostje zavetišča G. Gozzi, skupina vojakov PID. pristaniški delavci in številni tovarniški sveti, rajonska konzulta za Novo mesto in Staro mitnico ter drugi.
Miccoli je poudaril, da se fašistične sile poslužujejo vsakega sredstva. Najprej ustvarjajo zmedo, nato nastopajo z atentati in skušajo zvrniti demokratično vlado, kot je bila Allendejeva. To se je zgodilo v Čilu in nekaj podobnega se lahko pripeti tudi pri nas. Zato je treba obravnavati čilski «golpe» kot lekcijo, od katere se lahko veliko naučimo.
V slovenščini je nato spregovorila študentka Breda Pahor, ki je na kratko orisala tragično zgodovino čilskega ljudstva od državnega udara dalje. Fašisti niso prinesli v državo, ki jo je Allende vodil po poti napredka in pravičnejšega življenja, le nepravičnosti, mučenja in ubijanja, ampak tudi strašno gospodarsko krizo in nezaposlenost. Danes je nam-
horjeva analizirala politični položaj v Čilu in zaključila, da moramo o-dločno podpreti čilsko ljudstvo v njegovem pravičnem boju proti fašističnim diktatorjem.
Tajništvo FIlM-CGIl proti okrnitvi FIMARE
Včeraj so se sestali člani tajništva tržaške zveze pomorščakov sindikalne organizacije FILM - CGIL, da bi razpravljali o položaju državnega pomorstva po znanih izjavah ministra Coppa in predsednika Državne ustanove za industrijsko obnovo IRI Petrillija. Tako minister kakor tudi prof. Petrilli sta namreč zavzela stališče, ki pomeni praktično odpravo ne le potniškega, temveč dobrega dela celotnega ladjevja Finmare in ki je v nasprotju z načrti Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE iz leta 1971 in z izboljšavami, ki jih predlaga predsednik senatne komisije Sammartino v zvezi z zakonom štev. 975 o preustroju državnega ladjevja.
Člani tajništva so na seji ostro kritizirali enostranska stališča drugih dveh sindikalnih organizacij in naglasili, da se omenjeni organizaciji pri preučevanju perečih pomorskih vprašanj poslužujejo neustreznih podatkov. Ob koncu seje je tajništvo izdalo krajše poročilo, v katerem vabi vse delavce pomorske stroke in omenjeni sindikalni organizaciji, naj se pri svojem prizadevanju ravnajo po navodilih, ki jih je izdala enotna sindikalna zveza. Ta je namreč povabila sindikalne sekcije, naj organizirajo enotna srečanja na ladjah in v uradih ter vodilne sindikalne odbore, naj spričo postopnega poslabšanja položaja mobilizirajo prizadeto delavstvo za skupno nastopanje v obrambo interesov kategorije in vsega gospodarstva.
odzval vabilu deželnega tajnika KD, na včerajšnji sestanek tajnikov strank leve sredine, ki naj bi ugotovili, če še obstajajo pogoji za nadaljevanje levosredinskega zavezništva. Tringale je za danes ob 17.30 sklical v Vidmu sestanek deželnega odbora PSI, ki bo preučil politične posledice sklepov deželnega demokristjanskega vodstva. Očitno polemično so v uradnem poročilu o sestanku navedli, da bodo prisotni podpredsednik deželnega odbora De Carli, podpredsednik deželnega sveta Pittoni in člani komisije, ki naj preveri sporazum o levi sredini, sen.' Lepre, poslanca Fortuna in Castiglione ter deželni svetovalec Zanfagnini. Deželni tajnik PSI je poleg tega predlagal deželnim tajnikom KD, PSDI in PRI, da bi se sestali v petek.
Stališče PSI pomeni nadaljnje zaostrovanje odnosov s KD v eskalaciji, do katere prihaja v zadnjih dneh in katere odraz je bilo izredno ostro uradno poročilo s sestanka deželnega
iiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiii,>*,MiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i>»H
OSVOBODILNO GIBANJE V FURLANU! JULIJSKI KRAJINI
Osrednja proslava tridesetletnice bo v Vidmu v soboto, 28. septembra
Govorila bosta podpredsednik poslanske zbornice Boldrini in predsednik deželnega odbora Comelli - Približati mladino idealom odporništva
Svetovalci KPI za ustanovitev
gorskih skupnosti
Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj sprejel načelnika svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Gollija in svetovalca Ma-grinija, ki sta mu predočila nujnost ustanovitve gorskih skupnosti v vsej Furlaniji - Julijski krajini. V tej zvezi je Comelli dejal, da je deželna uprava doslej umestila štiri od predvidenih 10 gorskih skup-
nosti in da je že najavljen občni zbor nadaljnjih dveh skupnosti: 27. septembra bo občni zbor skupnosti Livenza, 30. septembra pa zbor skupnosti Humin. Druge skupnosti bodo umeščene, kakor hitro bo deželna uprava prejela od skupščin prizadetih občin spisek njihovih zastopnikov na ustanovnih občnih zborih.
Dr. Compili sprejel predsednika Italcantieri
Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku predsednika in delegiranega upravitelja družbe «Italcantieri» inž. V. Fanfanija. V daljšem pogovoru je inž. Fanfani orisal najnovejši razvoj državne ladjedelske industrije v Italiji in v deželi Furlaniji - Julijski krajini in obračun družbe za poslovno leto 1973/74. Obračun je letos uravnovešen, medtem ko je v prejšnjih letih
izkazoval primanjkljaj. Predsednik Comelli pa je poudaril pomen industrije z državno udeležbo za ohranitev zaposlenosti in razvoj gospodarskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
Burja se oglaša
Kaže, da je letošnje poletje pri koncu: v našem mestu je bilo včeraj hladno, tako da so mnogi potegnili iz omar toplejša oblačila. Na tržaški obali je bilo le nekaj redkih kopalcev, ki pa si skoraj niso upali v morje. To pa ne zato, ker bi se bali mrzle vode, saj je morje še toplo, ampak zato, ker ni bil povratek iz morja prav nič prijeten.
Ponovno je začela pihati tudi tradicionalna burja, ki ni razsajala že več mesecev. V včerajšnjih jutranjih urah pa je dosegla sunke tudi do 80 km na uro in ob obalni cesti celo polomila veje na drevesih.
JUTRI IN V SOBOTO V NAŠEM MESTU
Strokovno srečanje o stikih med občinstvom in deželno upravo
Pobudo je sprožila organizacija «A1TP» - Program obsega več predavanj . Prisostvoval bo minister za odnose z deželami Toros
Na pobudo organizacije «Associazione Italiana Tecnici Pubblicitari» in pod pokroviteljstvom deželne uprave Furlanije - Julijske krajine bo jutri in pojutrišnjem v našem mestu posebno strokovno srečanje na temo: «Dežela kot pobudnik in sredstvo za medsebojno obveščanje: vpliv na družebno potrošnjo, obveščevalna sredstva, profesioniste in podjetja».
Srečanje ima namen ugotoviti, kako bi lahko izboljšali sedanji način vzajemnega obveščanja med širokim občinstvom in deželnimi u-pravami in kakšne strukture naj bi si zagotovile deželne uprave, da bi lahko vzpostavile tesnejši stik in sodelovanje z gospodarskimi operaterji, javnimi upravitelji, strokovnjaki s komunikacijskega področja in predstavniki tiska. Pobuda se je rodila iz osnovne ugotovitve, da je bil z ustanovitvijo dvajsetih dežel v Italiji storjen le prvi korak na poti dejanske decentralizacije u-pravnega ustroja. Decentralizacija bi morala med drugim omogočiti vzpostavitev tesnejših stikov med deželnimi upravami in širokim občinstvom, to pa predpostavlja raz-
iiiiiiuii n milili iiiiiiiiiiii milil mn n mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii M im iiiiiiiii mili iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NADALJNJE STOPNJEVANJE ZAOSTJtOVANJA ODNOSOV MED KD IN PSI
PSI zavrnila poziv na včerajšnji sestanek tajnikov leve sredine
Danes se sestane deželno vodstvo PSI - KPI ugotavlja globoke vzroke politične krize leve sredine v deželi
Slovesna proslava tridesete obletnice osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini bo v Vidmu v soboto, 28. septembra. Proslave se bodo udeležili člani izvoljenih deželnih, pokrajinskih in občinskih organov iz vse dežele, deželni, pokrajinski in občinski praporji — med temi tržaški in goriški prapor z zlato kolajno za hrabrost.
Na slovesnosti bosta govorila podpredsednik poslanske zbornice Boldrini in predsednik deželnega odbora Comelli. Sledilo bo polaganje vencev v svetišču padlih borcev in pred spomenikom osvobodilnemu gibanju.
Deželni odbor se je svoj čas na pobudo skupščine Furlanije - Julijske krajine obvezal, da bo dostojno proslavil trideseto obletnico osvobodilnega gibanja v naši deželi. V okvir ustreznih pobud spada tudi deželna norma, ki je pred kratkim stopila v veljavo, s katero je dežela odredila vrsto spominskih svečanosti deželnega in lokalnega značaja. Z istim zakonom je dežela nakazala tudi finančna sredstva za delno kritje škode, ki so jo občine v Furlaniji - Julijski krajini utrpele zaradi fašističnega in nacističnega divjanja v naših krajih od 8. septembra 1943 do 1 maja 1945.
V okvir proslav spada tudi sklep deželne uprave, da s primernimi pobudami seznani mladino in zlasti dijake z zgodovinskimi dogodki iz tega razdobja in z ideali odporniškega gibanja. V programu je razpis posebnega natečaja, ki se ga bodo lahko udeležili dijaki vseh višjih srednjih šol z elaborati o osvobodilnem gibanju. Nadaljnjo pobudo na tem področju predstavlja tečaj za profesorje nižjih in višjih srednjih šol, ki ga deželna uprava namerava organizirati v sodelovanju z ministrstvom za javno vzgojo.
Priprave za spominsko svečanost, ki bo konec tega meseca v Vid mu, so že v teku: včeraj so se v ta namen sestali v Trstu predsednik deželnega odbora Comelli, predstavniki pokrajinske uprave in zastopniki Vsedržavnega združenja italijan-
skih partizanov (ANPI), Združenja italijanskih partizanov (API), Združenja partizanov Osoppo, Združenja prostovoljcev svobode. Združenja i-talijanskih antifašističnih deportirancev in preganjancev (ADPPIA), Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANEDP), Vsedržavnega združenja povratnikov (ANRP), Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih preganjancev (ANPPIA), Vsedržavnega združenja bojevnikov v osvobodilnem boju, Vsedržavnega združenja internirancev (ANEI) ter deželnih inštitutov za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije - Julijske krajine iz Trsta in Vidma.
Razgovor med Opeltom in tržaškim podžupanom
V	ponedeljek je tržaški podžupan Giuricin sprejel v občinski palači predsednika svetoivanske rajonske konzul te, Opelta. Pri razgovoru, v katerem so analizirali nekaj vprašanj svetoivanskega rajona, je bil prisoten tudi inž. Polacco.
V	glavnem so razpravljali o zemeljskem usadu v Ul. Brandesia, o nekaterih cestah (predvsem o Ul. Tintoretto in Ul. delle Docce) ter o vzdrževanju šolskih poslopij.
Seja rajonske konzulte za Kolonjo in Škorkijo
Drevi, ob 20. uri se bo sestala rajonska konzulta za Kolonjo in Škorkijo. Na seji, ki bo na sedežu konzulte v Ul. Kolonja 30, bodo razpravljali o krajevnih zdravstvenih enotah in o gradbenih dovoljenjih.
• šolsko skrbništvo sporoča, da se zaključi 30. septembra rok za sprejemanje prošenj docentov univerze in višjih srednjih šol, ki bi želeli poučevati v šolah za policiste sledeče predmete:	splošno kulturo in
Deželni tajnik PSI Tringale se ni odbora KD ter včerajšnja odkrita
obtožba krajevnega italijanskega dnevnika, da prihaja do krize na deželni in krajevni ravni izključno zaradi notranjih odnosov v PSI, o čemer je že bil govor v uradnem sporočilu KD, tako da je bil najbrž omenjeni članek «navdahnjen» s strani nekaterih demokristjanskih krogov.
V soboto bo deželni komite KPI priredil v palači deželnega sveta tiskovno konferenco, na kateri bo o-brazložil stališče komunistov o krizi namestnik deželnega tajnika Arnaldo Baracetti, prisotni pa bodo načelnik svetovalske skupine Colli in tajniki štirih federacij .KPI. .s;
Deželno tajništvo KPI je izdalo neuradno sporočilo, v katerem opozarja na izredno trdo stališče demokristjanov in na njihovo obtožbo, da je prišlo na deželni ravni do krize zaradi notranjih sporov v PSI. Deželno vodstvo KPI ugotavlja, da gre v resnici za odraz nerešenih vprašanj in za uporabo starih sredstev, kot so podpore industrijcem in podobno.
V	ospredju krize je tudi odnos do komunistov, ki niso nikoli zahtevali, da bi se «pridružili» vladi, ali da bi kogar koli pooblastili, da bi jih v vladi zastopal. Bistvo problema je samo v globokem preokretu, ki mora pomeniti spremembo načina vladanja, drugačno reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj in seveda tudi drugačen odnos do komunistov.
V	tem položaju pa je značilno, da levico KD, ki ima v deželi večino, skrbi samo oblast in da izraža v bistvu konservativna stališča.
Pokrajinsko tajništvo PSI pa je s seje poslalo daljše sporočilo, v katerem napoveduje za 17. september sestanek pokrajinskega odbora. V u-radnem poročilu zahtevajo politično razčiščenje na krajevni ravni ter govore o možnosti krize v občini, čeprav zavračajo predhodne volitve, češ da je treba iskati rešitev v sedanjem občinskem svetu. Poročilo zaključuje z obravnavo notranjih odnosov v socialistični stranki.
profesionalno izobrazbo. Okrožnica o natečaju je razobešena na oglasni deski šolskega skrbništva.
Spodbuden primer umne kokošereje
Slab streljaj od poti, ki vodi s Trbiške ceste proti proseški železniški postaji, se dviga obsežno poslopje, ki spominja na nekakšno tovarno. In res si je lastnik, Alojz Prašelj s Kontovela, tu uredil pred dvema letoma obrat, ki bi ga lahko imenovali «tovarna jajc». V poslopju s tisoč kvadratnimi metri površine je namreč nameščenih po kletkah deset tisoč kokoši. V tem ogromnem «kokošnjaku» poteka de lo po tekočem traku s pomočjo posebnih sodobnih naprav, ki si jih je Prašelj sam omislil in patentiral. Podjetnost in iznajdljivost si tu podajata roko z neizmerno požrtvovalnostjo in rezultati seveda ne morejo izostati — Prašelj dejansko krije dobršen del tržaškega trga s svežimi jajci.
To svojo dejavnost in dolgoletne izkušnje, ki iz nje izvirajo, je Prašelj včeraj orisal tržaškim novinarjem, ki so si z velikim zanimanjem ogledali «kokošnjak» in naprave
Jutri sestanek odbora Združenj staršev na Opiinah
Osrednji odbor Združenja staršev openskega didaktičnega ravnateljstva prireja jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, na katerem bodo sestavili program za šolsko leto 1974/75. Obenem bo na sestanku prisoten predstavnik sindikata šolnikov CGIL prof. Spadaro, ki bo spregovoril o novem šolskem zakonu.
Izgubljeno-najdeno
Na občinskem oddelku za eko-nomat hranijo predmete, ki so jih v mesecu avgustu našli na javnih prostorih in katere lahko zakoniti lastniki dobijo nazaj ob delavnikih
TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja
V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973
se obvešča
da je pokrajinska uprava razpisala v smislu predpisa, ki ga predvideva odstavek a) prvega člena istega zakona, dražbo za podvojitev občinske ceste v Miljah v bližini mejnega prehoda Lazaret v smislu odstotnega nižanja cene na predvideni skupni izklicni strošek 12.035.000 lir.
Prošnje za dražbo morajo prispeti na naslov pokrajinske uprave (Trg Vittorio Veneto 4 — Trst) do 26. septembra ob 12. uri,
Predsednik dr. Michele Zanetti
od 9. do 12. ure. Med predmeti so: italijanska in tuja valuta, denarnice, ure, prstan, klobuki, jope, «blu jeans», dežniki, zavoj z oblačili, blago za zavese, oslonek za veslo, blazina za kopanje, motorno kolo in kolo.
voj demokratičnega sodelovanja in uresničitev takih struktur, po katerih bo posameznik lahko posredoval javnim upraviteljem svoje želje in potrebe, javni upravitelj pa sproti obveščal deželane o u-krepih, ki jih namerava sprejeti na posameznih področjih.
Srečanje bo kakor omenjeno trajalo dva dni. Začelo se bo jutri [»poldne ob 16.39 v dvorani Ros-settijevega gledališča v Trstu. Po pozdravnih nagovorih predstavnikov oblasti in deželne uprave bo spregovoril odbornik za informacije iz dežele Lombardije dr. S. Fontana, ki bo prikazal «dežele kot javne ustanove za razvoj družbene potrošnje». Srečanje se bo nadaljevalo v soboto, in sicer v prostorih hotela Enalc pod Nabrežino in bo trajalo ves dan. Najavljeni so naslednji predavatelji: predstavnik industrije Zanussi dr. G. Re, svetovalec za marketing pri družbi Bassetti dr. A. Morello, predsednik reklamne agencije ODG V. Orsini, podpredsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine F. De Carli, predsednik reklamne agencije McCann - Erickson dr. G. Livraghi, ravnatelj združenja UPA («Utenti Pubblicità Associati») ter predstavnika deželne uprave dr. F. Sossi in dr. V. Pisa. Srečanja se bosta udeležila tudi predsednik deželnega odbora Lombardije dr. P. Bassetti in minister za odnose z deželami sen. M. Toros.
JUTRI ZVEČER
Nastop skupine «I Pooh» v gledališču Rossetti
Jutri, v petek, bodo nastopili v gledališču Rossetti «I Pooh». To je vokalno - instrumentalne skupine, ki sodi v sam vrh italijanske lahke glasbe. Sestavljajo jo štirje glasbeniki: 23-letni Dody Battaglia (kitara), 24 - letni Stefam D’Orazio (bobni), 22-letni Red Canzian (bas) in 26-letni Roby Facchinetti (klavir in orgle). Njihova predstava bo e-dinstvena ne le zaradi petja, temveč tudi zaradi originalnih koreografskih in svetlobnih efektov.
«I Pooh» so brez dvoma ansambel, ki je med letošnjim poletjem žel največ uspeha na glasbenih prireditvah. Njihov najnovejši uspeh je popevka «Se sai. se puoi, se vuoi».
Vstopnice za jutrišnji nastop so že v prodaji po enotni ceni 2.000 lir pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, tel. 36372, 38547.
Arheološke najdbe pri Repentabru
Med izkopavanjem v neki jami pri Repentabru je pred dnevi prišla na dan vrsta zanimivih arheoloških izkopanin iz železne dobe ter mezolitika. Izkopavanje je začelo društvo za prazgodovino Furlanije - Julijske krajine. Raziskovalce je zamikala predvsem tri metre debela plast oligocenske usedline in v njej so zares odkrili marsikaj zanimivega in arheološko pomembnega, kar bo nedvomno prinomoglo k boljšemu poznavanju prazgodovine naših krajev. Med temi je več predmetov iz kremena.
NiimiiiaiiiiiiiimiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiitiiiiiiininimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiuimiiiiiiiiiiii
POMEMBNA ZDRAVNIŠKA POBUDA V NAŠEM MESTU
Včeraj je na fakulteti za kemijo ljubljanske univerze promoviral z odliko za inženirja kemije
DRAGO BABIČ
Starši, sorodniki in prijatelji mu iskreno čestitajo.
Problematika obolenj dihal na 28. zdravniškem zasedanju
Nad dvesto zdravnikov in znanstvenikov iz raznih držav se bo 26. t.m. sestalo v Trstu
tez dva tedna se bo v Trstu začelo pomembno znanstveno zasedanje, ki ga že 28. leto zaporedoma prirejajo v sodelovanju zdravniška zbornica, Združenje zdravnikov ter medicinska fakulteta tržaške univerze. To so tradicionalni zdravniški dnevi, ki bodo letos obsegali številne znanstvene razprave o nadvse pomembni zdravniški panogi — to je o pljučnih boleznih. Številni znanstveniki bodo iz raznih zornih kotov ter na podlagi številnih in bogatih izkušenj in preučevanj razčlenili problematiko obolenj dihalnih organov tako iz vidika diagnoze kot iz vidika terapevtskih posegov. Letošnjega zasedanja se bodo udeležili številni priznani zdravniki in znanstveniki iz raznih italijanskih mest ter iz drugih krajev Evrope, predvsem iz Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Belgije in Poljske.
Organizacijski odbor, ki mu predseduje prof. Tagliaferro, je že pripravil celotni spored zasedanja, ki se bo začelo v četrtek, 26. septembra, dopoldne v mali dvorani Politea-me Rossetti. Ob tej priložnosti bodo prireditelji podelili študijske nagrade Vsedržavne zveze za boj proti boleznim srca in ožilja.
Uvodno poročilo bo imel častni predsednik zasedanja prof. Attilio O-modei Zorlini, nakar bosta v prvem dnevu zasedanja sledili dve o-krogli mizi — ena o naduhi (moderator U. Serafini), druga pa o povezavah med pljučno in srčno patologijo.
še večje zanimanje pa vlada za spored drugega dne, ko bodo znanstveniki razpravljali o terapevstkih posegih v primerih pljučnega raka ter o poklicnih boleznih dihal v ladjedelnicah. Gre za problem, ki ima tudi družbeno - politični pomen in zadeva pobliže deželno ustanovo, ki ima glede tega ustavodajno pristojnost.
Med vožnjo z vespo v odprta vrata avta
Ko se je včeraj proti večeru 18-letni Paolo Dragan iz Ul- Bello-sguardo vozil z vespo, na kateri je sedela tudi njegova 16Jetna prija-
teljica Emanuela Bulla iz Drevore da C. Elisi, po Nabrežju N. Sauro, so se nepričakovano odprla vrata avtobianchi 112, Fant se ni mogel izogniti nepričakovani oviri, v katero je Bullova silovito udarila z nogo. Lastnica avta, 20-letna Patrizia Gabadi iz Ul. Battisti, je nemudoma priskočila na pomoč Bul lovi, ki se je morala z rešilnim avtom zateči v bolnišnico. Ker so ji ugotovili verjetni zlom noge so dekle pridržali s prognozo okrevanja v mesecu dni na ortopedskem od delku.
Vespist zbil na tla priletnega upokojenca
Včeraj so malo pred 13. uro pripeljali z rešilnim avtom RK v bolnišnico 83-letnega upokojenca Domenica Travana s Trga Ospedale in 17-letnega Fabia Cotterla iz Ul. Mazzini. Medtem ko so slednjega po razkužitvi rane nad levim očesom odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh, so priletnega Travana, kateremu so ugotovili poleg udarca v glavo z rano na čelu in odrgnin po rokah, sprejeli s prognozo o-krevanja v 40 dneh na nevrokirurškem oddelku.
Cotterle je pojasnil, da je med vožnjo z bratovo vespo po Ul. delle Monache podrl na tla Travana, ki je prečkal cestišče, pri čemer je tudi on padel.
'V'
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. P, A.
TRST - ULl^A.^.TjLZI IO •	'š®
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	661,80
Funt iterling	1533,50
Švicarski frank	219,75
Francoski frank	136,90
Nemška marka	247,95
Avstrijski šiling	35,07
Dinar: debeli	39,50
drobni	39,50
šola Glasbene matice. Sprejmemo dijake za pouk pihalnih instrumentov z namenom ustanovitve mladinskega pihalnega ansambla. Vpišejo se lahko tudi mlajši člani godb na pihala, ki želijo izpopolniti svoje znanje.
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo v Trstu traja do 13. 9. 1974 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Dolini bo danes, 12. t.m., od 18. do 20. ure.
Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Trebčah bo jutri, 13. t.m., od 18. do 19. ure.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v
Skednju priredi 29. septembra avtobusni izlet v Pulj — Veruda. Vpisovanje na sedežu društva v sredo in soboto, od 19. do 20. ure.
Zaradi velikega zanimanja članov za izlet v Prekmurje in Kumrovec, je odbor Kmečke zveze sklenil prirediti še en izlet z enakim programom V dneh 19. in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih.
Vpisuje tajništvo v Ul. Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ure, ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00. do vključno 5. oktobra. Tajništvo Kmečke zveze.
Društvena gostilna na Opčinah priredi v nedeljo 22. t.m. skupni izlet z avtobusom v Pordenon. Vpisovanje vsak dan od 9. do 18. t.m., od 16. do 18. ure v Društveni gostilni.
Mali oglasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste.
ČISTILKE za škedenjski predel išče podjetje Cucarzi, Ul. Mazzini 30.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 12. septembra SILVIN
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.23 — Dolžina dneva 12.44 — Luna vzide ob 1.53 in zatone ob 16.57
Jutri, PETEK, 13. septembra FILIP
Vreme včeraj: naj višja temperatura 24,3 stopinje, najnižja 17,8, ob 19. uri 22,4 stopinje, zračni tlak 1023,8 mb- stanoviten, veter 21 severovzhodnik s sunki 47 km na uro, vlaga 36 odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. septembra 1974 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je
5 oseb.
UMRLI SO: 95-letna Giuditta Le-sizza, 77-letna Regina Rainer por. Fulvio, 90-letna Giorgina Leban por. Richetti, 40-letna Olga Cosina por. Bandi, 37-letna Albina Macovaz.
Kino

Miramarski park - Predstave «Lu-či in zvoki»: Ob 20.30 «Maximilian of Mexico an emperor's traged V* (v angleščini) in ob 21.45 «H s®" gno imperiale di Miramare» (v italijanščini).
Avtobus iz Ul. Beccarla ob in 20.45, iz miramarskega parka ob 21.45 in 23.00.
Predstave do nedelje, 15. septembra.
Ariston I.N.C. 16.00-13.00-20.00-22.00 «h portiere di notte». Igrajo D. Bo-garde, C. Rampling in F. Leroi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Paperino & Company». Barvni Walt Disneyev IBm-
Excelsior 16.00 «La polizia chiede aiuto». Barvni film. Igrajo Giovanna Ralli, Claudio CassineUi, Mano Adori, Franco Fabrizi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Per amare tie Ila». Barvni film. Igrajo Francois« Fabian, Renato Puccelli, Giovanna Valli. Prepovedano mladini pod M-letom.	, .
Fenice 16.00-18.10-20.10-22.15 «Uomini duri». Barvni film. Igrajo Lino Ventura, Issac Hayes, Fred William" som
Eden 16.30-22.15 «Flavia la mona» musulmana». Barvni film. Igranj Bolkam Prepovedano mladini P®® 18. letom.
Ritz 16.00-22.15 «A muso duro». Barvni film. V filmu igra glavn? vlogo Charles Bronson, Linda Cn-stal, Al Lettieri.
Aurora 16.00 «Il ladro che venne a pranzo». Barvni film Detektivka. J" grata Ryan O’Neal in Jean Bisset-
Capito! 16.30 «Un esercito di cinQU® uomini». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Bud Spencer.
Cristallo 16.30 «Butch Cassidy». Barv" ni film. Glavno vlogo igra Paul Newmam
Impero 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film za vse.
Filodrammatico 16.30 «Bruna, form®" sa, cerca superdotato». Barvni film-Igra Femi Benussi. Prepovedan® mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi popravil.
Ideale 16.30 «Cowboy in Africa». Barvni pustolovski film, v katerem igrata John O'Brien in Hugh Mili«;
Vittorio Veneto 17.00 «Il gorilla dl Soho». Po romanu Edgarda Valla-cea. Bairna detektivka. Prep®ve" dano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Spruzza, sparisci e spa-ra». Barvni zabavni film. IgTata Curi Russel in Cesar Romero.
Abbazia 16.30 «Ipcress. pericolo m®r" tale». Barvni film, v katerem '8ra' ta Michael Caine in Guy Doleman-
Volta Milje 17.00 «La morte cammina con i tacchi alti». Barvni film- ^e’ tektivka. Igrata Frank Wolf in san Scott. Prepovedano mladini P0® 14. letom.
Mignon Jutri ponovno odprtje d''0-rane, v kateri bodo predvajali znam
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Madonna del Mare, Trg Piave 2, Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124)
stvenofantastični film «2022
_ I
sopravvissuti». V glavni vlogi Charl" ston Heston.
Prosvetno društvo «Fran Venturini»
prosi pevce, zaradi nastopa, da 56 gotovo udeleže rednih vaj, ki se h®" do začele v ponedeljek, 16. t.m.
Prispevki
Za ŠD Breg darujejo Aldo Ma®' ri 10.000 lir, ansambel SupergroOP 5.000 lir in Bogomil Rodella ^ funtov šterligov.
Pogreb
Olge Cosine roj. Bandi
bo danes. 12. t.m., ob 14.30 iz n®^ vašnice glavne bolnišnice naravn®5 v dolinsko cerkev.
Trst, 12. septembra 1974 Pogrebno pod., Ul. Zonta 3, tel. 38008
Za vedno nas je zapustila naša draga in nepozabna mama in nona
IVANA PRAŠELJ vd. GERLANC
Pogreb bo jutri, 13. septembra, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v kontovelsko cerkev.
Žalujoči: sin Stanko, hčerke Danica, Cvetka, Vera in Marija (odsotna) z družinami ter drugo sorodstvo
Prosek, Kontovel, Barkovlje, Ljubljana, Birminghan, 12. 9. 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
ALOJZA BERCETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.	DRUŽINA
Trst, 12. septembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo
ZAHVALA
Ker mi je osebno nemogoče, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi na katerikoli način izrazili sočutje ob izgubi dragega
JOSIPA CIACCHIJA
Trst, 12. septembra 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006
ŽENA
zagrebški velesejem
Letošnja prireditev na lanski ravni
mB?1168 k° 0(IPrl vrata jesenski niectoarodni zagrebški velesejem, to najstarejša tovrstna manife-na ®a^anu in med najsta-vJ)lmi,v ®'vroPi in se iz leta v leto vedno bolj uveljavlja, tako da bo * v svoji letošnji manifestaciji grebski jesenski velesejem ostal knraaVn* ^.anske w predlanske re-■m^ne pnreditve, Pa čeprav go-P arstvo sveta doživlja svoja
recesijo’ V ZV6ZÌ 1)36 8 splošno
KtBj>aVi'ionil1 in na odprtem raz--6?1 Prostoru bodo razstav-ra-, t1 \Z dežel in iz Jugoslavije vZfjfvJjan svoje izdelke na 270.000 arati ih metrih površine. Svoje ^delovanj« je tokrat prijavilo
sta,.ii rai:s*'av^avcev’ W bodo raz-1 okoli 300.000 predmetov o-Zroma izdelkov.
Jugoslovansko gospodarstvo bo 7a5f!ii0rrieniene razstavne površine na ^ kvadratnih metrov, katerih bo razstavilo okoli 150
BERITE V ZADNJI ŠTEVILKI
TV-15
^r- 5 Milena štrajnar:
NA OTOKU SVOBODE Str- 1 Pesnik Esad Mekuli GOVORI POSEBEJ ZA TV-15
nemci
PROTI NEMCEM (podlistek)
'TV-15 tudi v kolportaži
na°L^aZlienih izdelkov. Kakor je nei-vi .ay?li konferenci povedal ge-tun d!! direktor velesejma dr An-letfKn°rC^0’ -ie osnovna značilnost nj J6ga za.grebškega velesejma Znafo^ skoraj izključno trgovski .... i’ ali z drugimi besedami bo
Velf*s •	ululimi ue^cučtiiii uu
nj eJem služil v glavnem sklepa-tržiš,vekkih poslov na domačem Ku ter jugoslovanski zunanje-^vinski izmenjavi pa tudi iz-Sefl ^.Y1 med tujimi sodelavci na velesejemski prireditvi.
tu?3 tiskovni konferenci je bilo ne 1 Poudarjeno, da na komercial-VaiUSPyhe velesejma ne bodo vpli-na e. “ti nedavne omejitve v zu-Prav^trg°Vinski izmenjavi, to se nie 1 nedavni ukrepi za skrčeva-grehavoza- Zato organizatorji za-leto’ 383 velesejma računajo, da bo 8nja zunanjetrgovinska izme-. a v okviru velesejma ostala lanskoletni ravni.
jJ^tošnja prireditev bo po repre-, tativnosti razstavljenih izdel-no!’ J?° tehničnih in tehnoloških g. ostih še na višji ravni kot lan-Sea in prejšnje prireditve. Opaža n aamreč bolj enakovredna po-l(0a . oziroma razstavitev izdel-.lI 1z zahodnih in vzhodnih evrop-skih dežel.
je že v navadi, se vele-
Se!iak°r J1- v uavaui, »c veie-
noJ “ ne bo omejil le na razstavil komercialne posle, pač pa koy^., ni.e§ovem okviru več stro-cij t *n znanstvenih manifesta-2na.6r konference mednarodnega ša aja’ predvsem v okviru me-temh Sospodarskih zbornic. Med «oki-* i Poaodno mesto zavzemala razv°?la miza», ki bo obravnavala d. - ekonomskih odnosov med roVanami v razvoju. Na tem zbo-bod JU’ k* Bo že drugo zapored, hiak- vdelovali ekonomski strokov-or^T ln predsi.avniki državnih ganov iz kakih 30 dežel Afrike, Ìetot.in Latinske Amerike. Pri do g zadevni «okrogli mizi» bo-km ?.avorlli predvsem o «razvoju razv ■ e Pro'zvodnje v zvezi z °jem prehrambne industrije».
Sedar?a,1*Zat°rji velesejma so z do-Jimi prijavami zelo zadovoljni.
smo
Prejeli
hnpKOVALEC — Informativni n. ki ga izdaja Raziskovalna upnost Slovenije s sodelovanjem Slovenske akademije znano-
umetnosti, Zavoda SRS za
prodno tehnično sodelovanje cii ct ze raziskovalnih organizator lovenVe- Številka 6 za le-
PO KRATKEM POLETJU PRINCA JUANA
v
Španska opozicija zbira svoje vrste
Franco je tudi z bolniške postelje nadziral svojega naslednika ■ Po 53 dneh se je vrnil na oblast, ki pa že dolgo ni v njegovih rokah
Kratko poletje princa Juana Carlosa Borbonskega, bodočega španskega kralja in šefa španske države, se je končalo. Gene-ralissimus Francisco Franco, caudino Španije po milosti božji — kot uradno zveni naslov španskega diktatorja — se je opomogel in po 53-dnevnem bolovanju pred dnevi ponovno prevzel vso oblast v svoje roke. Generalissimus Franco, ki je star 82 let in ki že dolgo boleha za Parkinsonovo boleznijo, je 9. julija huje zbolel zaradi tromboze. Nekaj dni kasneje, 19. julija, je bilo uradno sporočeno, da je imel tudi hudo želodčno krvavitev in da se mu je stanje poslabšalo. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico in ves svet je čakal, kaj bo z njim, kajti zdravniška poročila so bila skrajno resna. Kako je bilo resno njegovo stanje, lahko sodimo po tem, da je diktator Franco prenesel svojo oblast na princa Carlosa Borbonskega. In tako je Borbon-ski princ, ki je bil 22. julija 1989 imenovan za Francovega naslednika z naslovom španskega kralja, prvič okusil, kaj se pravi biti na oblasti.
Pravzaprav se je princ Juan Carlos lotil tega skrajno previdno in mirne duše lahko rečemo tudi le formalno. Predsedoval je eni seji vlade, ki jo je bil že prej sklical Francov premier Arias Navarro, podpisal je nekaj že pripravljenih odlokov in prisostvoval nekaterim uradnim slavnostim. To je bilo vse. Toda španski diktator je tudi s svoje bolniške postelje pozorno sledil, rekli bi nadziral prinčeve korake. Ob prvem resnem problemu, v primeru maroške diplomatske ofenzive v zvezi s špansko Saharo, pa je skupno s premierom Ariasom Navarro sklenil, da bodo prihodnje leto, torej 1975. leta na tem «španskem ozemlju» izvedli referendum.
Nestrpni in, kot nekateri pravijo, ambiciozni Borbonski princ se je moral za sedaj sprijazniti le s kakim prvim in skrajno kratkim in počasnim korakom na poti do oblasti. Franco je svoje «dedovanje» počasi pripravil. Dvanajst let je na primer minilo od 1957 od 1969 to se pravi od njegove napovedi, da bo Španija postala monarhija, pa do njegove izbire bodočega kralja, za katerega je izbral Juana Carlosa Borbonskega. Sam princ, izbrani in ne izvoljeni bodoči kralj, se je pripravljal deset let, da bi to «dediščino» sprejel, pa čeprav le formalno.
In ko je ves svet že pričakoval «logičen konec» španskega diktatorja, je stari general ozdravel in na naglo prevzel vse svoje funkcije. Hkrati pa je Borbonskega princa ponovno postavil «v položaj naslednika, ki naj še počaka».
Toda ne glede na ozdravitev in sedanje fizično počutje caudillo Franco ne predstavlja več političnega vodstva Španije, ne predstavlja več ključa za politične premike v deželi. Čeprav ustanove, ki obstajajo že več desetletij, še vedno «figurirajo» kot frankistič-ne se «pravo življenje razvija izven teh okamenelih struktur», kot je nedavno zapisal neki francoski tednik, ki se na španske razmere spozna.
KaKo se bo Juan Carlos Borbonski obnesel, ko se bo neposredno srečal z realnostjo nove Španije? Ali more princ, ki je bil umsko in tudi sicer «formiran» v o-kviru programa za dediča in nadaljevalca Francovega režima, ali se bo mogel kot takšen vključiti v nove tokove, ki nezadržno kipijo v sosedni Portugalski in ki se odražajo tudi že v Španiji?
To prav gotovo ne bo odvisno niti od princa samega, pa tudi ne od predstavnikov dosedanjih starih struktur, pač pa bo to odvisno od živih, novih sil, ki se prav sedaj pojavljajo na španski politični sceni. To pa so predvsem razni politični tokovi, že dobro organizirane stranke, pa tudi sindikalna gibanja, del vladnega državnega aparata, v glavnem pa delavci in študenti in del katoliške cerkve, predvsem njen mlajši rod.
Vse te sile so do sedaj na ta ali
oni način pokazale svojo politično pripravljenost sodelovati v ustvarjanju nove politike nekakšnega nacionalnega pomirjenja, katerega skrajni cilj pa bi bil nova, demokratična Španija. Vodilne skupine španske opozicije leve sredine so strnile svoje vrste in u-stvarile demokratično fronto s sedežem v Madridu in jo imenovale demokratski kongres. Zelo verjetno je, da se bo našel skupni jezik z že sestavljeno demokratsko junto, na čelu katere je sekretar KP Santiago Carillo.
Čeprav so politične stranke v Španiji uradno prepovedane, se te ilegalno organizirajo in to posebno v zadnjih mesecih. Njihov program je zelo preprost, strnjuje se v geslu, da je treba odpraviti dolgotrajno diktaturo in ubrati novo pot svobodnega razvoja Španije.
D. P.
ANSAMBEL LOJZETA FERLANA IZ ZGONIKA
Na gornji sliki vidimo pevski kvartet in godbeni trio Lojzeta Furlana iz Zgonika, ki je nastopil doslej že na številnih prireditvah. Zadnjič je nastopil na ljudski prireditvi, ki jo je priredila sekcija PSI
za vzhodni Kras
• IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllltllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIII,II,||,,||l,||ltl||,ll„|||,|,,|,mil||,|||||||||||||||||||,||||(|f||||||tr|||||||||,I,,,
NE GRE SAMO ZA PRESTIŽ, PAČ PA ZA KAJ VEČ...
Letalska bitka milijard med Francijo in Ameriko
Konferenca za zaprtimi vrati ni dala nobenega rezultata - Se bo pae ponovila Francoska letala «mirage» imajo vse prednosti, toda praksa uči tudi drugače
Pred dnevi smo zabeležili velikanski uspeh ameriškega vojnega letalstva. Poročali smo o izvidni-škem letalu «SR-71», ki je z dvema pilotoma na krovu opravilo pot med New Yorkom in Londonom v nepolnih dveh urah s trojno zvočno brzino. Kakor sta majorja, ki sta dosegla ta rezultat, povedala, bosta v kratkem svoj rekord skušala potolči. Po mnenju strokovnjakov spada vse to v okvir ostre tekme med Francijo in ZDA za prestiž na področju letalskih gradenj, točneje za vse bolj konkretne cilje — za prvenstvo na tržišču. Morda je glede tega zelo zanimiv članek, ki ga je o tej tekmi med Francijo in ZDA pred nedavnim objavila pariška revija «Nouveau Match». Tu smo mogli brati naslednje:
V zadnjih treh dneh prvega tedna v avgustu in sicer v torek, sredo in četrtek so najvidnejši letalski vojaški in civilni strokovnjaki Norveške, Danske, Holandske in Belgije zasedali v neki palači belgijskega vrhovnega letalskega poveljstva v Bruslju. Razpravljali so za konferenčno mizo, na kateri so bili podrobni o-pisi petih najmodernejših vojaških letal. Eno letalo je švedski «vigen», dve sta ameriški letali in sicer «YF-16» in «YF-17», nato je tu francosko letalo «mirage FI M53» in končno še francosko-bri-tansko koprodukcijsko letalo «jaguar». Prikazani so bili številni argumenti in tudi protiargumenti, tako da strokovnjaki niso mogli najti skupnega stališča, oziroma niso mogli dati svojim vladam dokončne sodbe, oziroma priporočila, katero od konkurentskih letal bi bilo bolje kupiti. Zato se bodo strokovnjaki istih dežel ponovno sestali konec septembra.
Rezultati njihovih razprav so o-stali tajni, še več, popolnoma tajni, toda ne — le iz vojaških razlogov. Gre namreč za nakup 350 vojaških letal, kar predstavlja 3 milijarde 600 milijonov dolarjev, oziroma 18 milijard francoskih frankov ali 2.200 milijard lir v naši valuti. Iz tega ni težko sklepati, kakšen spopad se je začel med družbami, ki izdelujejo letala. Letalo, ki stane 25 milijonov francoskih frankov (oziroma 4 milijarde in pol lir, brez dodatkov, posebnih naročil in servisa) se ne kupuje kot ceneno vozilo, ki stane milijon, dva lir. To postane državni problem. Predvsem zato, ker prvi nakup vojaških letal pomeni hkrati nakup nadaljnjih serij le-
tal. Kdor zmaga v prvi rundi, i-ma vse možnosti, da bo dobil tudi drugo. Zmagovalcu se odpirajo največje možnosti za nadaljnja naročila, najmanj 1.500 letal, kar predstavlja fantastično vsoto 3.600 milijonov dolarjev pomnoženo s pet, torej približno 11.000 milijard lir. Drugi moment, zaradi katerega imajo prenosi tolikšnih vsot, pa je v tem, da ima tak nakup tudi svoje izrazito politične posledice.
Rekli smo, da tekmuje za «gornjo partijo» pet letal. Švedsko letalo «vigen» ima precejšno prednost, da zmaga zaradi svoje lastnosti, ker potrebuje kratka vzletišča. Toda njegov zadevni svetel lik je potemnel po nedavni nesreči, ko sta dve letali treščili. Sledita temu dve ameriški letali, ki smo ju že omenili. Njune prednosti so velike, vendar tudi njuna slabost, njuna šibkost ni majhna: obe letali sta namreč šele — na papirju. Francosko - britanski «jaguar» ima to tehnično prednost, ker ima dva reakcijska motorja, toda to letalo more voditi borbo izključno proti ciljem na tleh. Belgijci, podobno kot ostali, pa menijo, da bi bilo treba kupiti letala, ki morejo voditi borbo tako proti ciljem na zemlji, kot tudi v zraku. In to na vseh višinah.
Končno je na vrsti še «najbolj čudovito letalo» in sicer francoski «mirage FI M53» in to povsem nov model francoskega vojaškega letala. Je to letalo, ki lahko brez naporov doseže dvainpolkratno zvočno brzino, more se boriti na vseh višinah in ob vsakem vremenu. Model je razmeroma nov, toda v Franciji že leti 105 takšnih letal, drugod po svetu pa že 119. To je «multispecializiran» model, ki je hitrejši od vseh tovrstnih letal in doseže brzino 2.600 km na’ uro, opremljeno pa je z dvema strojnicama 30 mm z zmogljivostjo 1.500 strelov v minuti.
Danes v vseh vrhovnih poveljstvih vedo, da je 76 izraelskih letal vrste «mirage» v 6-dnevni vojni pred sedmimi leti bilo praktično 24 ur na dan «na razpolago». Ve se, da so ta letala vzletela po 10 celo 12-krat na dan. Ve se, da so bila ta letala tudi zadeta od protiletalske obrambe, toda niti e-no teh letal ni bilo zrušeno. Ve se, da so se ta letala vračala na oporišče s svincem v krilih, toda 10 minut pozneje so spet brnela v zraku. Prav tako se ve, da je tem letalom dovolj le 13 ur ser-
' «^41

visne službe za uro letenja, vtem ko ameriško letalo «fantom» potrebuje 60 ur, prav tako ameriški «F 104» pa 45 ur servisa.
Tudi pred 6-dnevno vojno med Izraelom in Egiptom se je vedelo, da more letalo «mirage» nadaljevati polet tudi po 15 obratih v viraži in da more odnesti 4 tone bomb na višino 12.000 metrov v samih 3 minutah.
Za dežele v razvoju, ki se hočejo izogniti ameriški šapi, je francosko letalo mirage postalo simbol emancipacije. Toda tedaj, ko so Argentinci kupovali francoska letala mirage, jih je A-merika prisilila, da so kupili tudi 47 njihovih letal. Venezuela je poleg francoskih letal, ki jih je kupila na lastno željo, «imela pravico», kupiti tudi več ameriškilf letal «F-86». Brazilija je poleg letal «mirage» «dobila na razpolago», vendar pa za lasten denar, ostanke ameriškega letalstva iz korejske vojne, ki po besedah Brazilcev «ne vzbujajo strahu nikomur, razen pilotom, ki na njih letijo». Ko je leta 1969 Belgija kupila francoska letala «mirage», je poseben Nixonov odposlanec zagrozil belgijski vladi, da «če boste nadaljevali s kupovanjem francoskih letal, vas bo Amerika čr-
tala s seznama dežel, v katere vlaga svoja sredstva!».
Ob pomanjkanju točnejših podatkov o tej najnovejši letalski bitki, kjer gre za milijone dolarjev, smo omenili tudi neke stare zgodbe, ker bi tudi te mogle biti poučne. To pa, kar je popolnoma novo, je to, da v trenutku ko ameriška in francoska vlada glasno poudarjata svoje izredno dobre medsebojne odnose, obe vodita tiho vendar doslej najostrejšo ekonomsko in politično bitko v vsej njuni medsebojni zgodovini. Od izida te bitke bo namreč v marsičem odvisen nadaljnji razvoj ‘njunih4 letalskih industrij.
Za kulisami se šušlja, da bo Belgija izbrala letala «mirage», vtem ko da se ristale tri države nameravajo opredeliti za eno izmed a-meriških letal. Razdelitev tržišča bi morda imela to prednost, da se Pariz izogne nesoglasju z Wa-shingtonom. Nekateri gredo celo tako daleč, da izjavljajo, da je to pravzaprav rešitev, za katero se ogrevata obe vladi. Kaj si želijo družbe, ki letala gradijo, pa ni težko uganiti. Vprašanje pa je, kaj mislijo o tem vojaški strokovnjaki, tisti, ki se bodo ponovno sestali za konferenčno mizo.
liiiiiiimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiii’iiiifiiiiiiiiil
V MEHIKI IN ZDRUŽENIH DRŽAVAH
VELIKOPOTEZNA AKCIJA NA RAZPEČEVALCE MAMIL
WASHINGTON, 11. — Združene države se zadnja leta otepajo z mrežami nevestnih ljudi, ki jim ni mar, da bo njihova dejavnost spravila ljudi v nesrečo, pač pa jim je edina skrb to, kako nakopičiti čim več denarja. Gre za vedno pogostejše mreže razpečevalcev mamil, dražil in podobnega «blaga», ki veliko nese. Doslej so se v ZDA velikokrat lotili obsežnejših akcij in često so dosegli tudi kak uspeh, toda kak mesec pozneje je bilo treba začeti znova, kajti mreže so se medtem spet «pokrpale» in trgovanje z mamili se je nadaljevalo. Preteklo noč so se agenti zvezne policije lotili v enajstih velikih mestih ZDA doslej največje akcije za uničenje mednarodne organizacije, ki se ukvarja z razpečevanjem dražil. Zdi se, da gre za mrežo, ki razpeča na leto mamil in dražil v vrednosti treh milijard dolarjev ali skoraj 2.000 milijard lir.
Vest o začetku te akcije so hkrati objavili v ZDA in Mehiki, ker so akcijo začeli tudi v Mehiki Že osem mesecev so namreč ameriški oddelki policije za borbo proti mamilom ugotovili, da se v obeh deželah določene skupine ljudi ukvarjajo s trgovanjem tako imenovanih «Pep Piliš». Gre za dražilo, ki ga pravzaprav izdelujejo v Mehiki, od koder ga ta mreža dobavlja v ZDA in tu razpečava. Ta mreža je v glavnem razpredena v mestih San Diego, Los Angeles, San Francisco, Seattle, New York, Milwaukee, Phoenix, Portland, Tucson, Boston in Charleston, torej v mestih, kjer so to noč ob isti uri začeli z «racijo».
Agenti zvezne policije za izvajanje zakonov proti uporabi mamil in sicer «Drug enfocement admi-nistration» so opolnoči aretirali hkrati 125 oseb. Gre za ljudi, ki so po dosedanjih ugotovitvah vodili vso to mrežo za razpečevanja dražila. Večina teh ljudi bo prišla pred sodišče. V fazi prei-
skave se je ugotovilo, da gre za mednarodno mrežo razpečevalcev, ki razpeča na leto za več milijard dolarjev dražil.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne menjajte delovnega mesta, ker vam sedanje še najbolj ustreza. Prejeli boste visoko priznanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če svoji nalogi niste kos, ne pomišljajte in priznajte. Dobre vesti, verjetno iz tujine.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zaupajte osebi, ki je polna le lepih besed. Popolna iskrenost ljubljene osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Naj se vam preveč ne mudi. Preveč se zapirate vase. Poiščite si veselo družbo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes se vam obeta dober zaslužek. Skušajte pobotati sprta prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne boste se tako kmalu izvlekli iz težav, v katere ste zabredli. Izboljšani odnosi v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekaj v vaših računih ni kot bi moralo biti. Ne izogibajte se družbi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ste že na pol poti do uspeha. Nikakor ne popustite. Ne sejte vetra, da ne bi želi viharja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nekdo bo prišel k vam z izredno ponudbo. Ne nasedajte govoricam.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Storite vse, da bi se sestali z osebo, ki vam lahko pomaga. Razgibano čustveno življenje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V poslovanju se opirajte bolj na pamet kot na čustva. Opravičite se osebi, ki ste jo žalili.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne ustrašite se ovir, ki se vam postavljajo pri izpolnjevanju naloge. Uteho boste našli pri prijatelju.
ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino:
Princesa iz bambusa Japonski risani film
18.45 češki risani film Zvonček
18.50 Pustimo jih živeti:
UNIČEVALCI ODPADKOV
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 Sledi farsa
PIEMONTSKA FARSA: IL FIGLIO DI GRIBUJA Delo je pripravil Massimo Scaglione, v glavnih vlogah pa i-grajo Erminio Macario, Michele Malaspina, Armando Rossi, Remo Varisco, Mariella Fugiuele, Luigi Palchetti, Vittorio Lotterò itd.
Massimo Scaglione je potegnil iz pozabe staro zgodbo, ki se pripoveduje na področju Cunea. Zgodba govori o premetenem podeželanu, ki ga je hotel odvetnik speljati na led. Hribovski pastir bi se rad oženil, odvetnik mu pravi, da je on nezakonski sin kralja Viktorja Emanuela II. in da bo zato dobil veliko dediščino, če se bo oženil s plemenito žensko. Zaradi tega se okoli bodočega bogataša začne zbirati cela vrsta propadlih ljudi in plemenitih žensk. Pastir pa ima raje čedno strežnico, ki mu je «sedla v srce». Odvetnik pa vendarle ne popusti in zadevo izpelje tako, da je tudi on nekaj dobil, hribovski pastir in njegova nevesta pa sta se srečna in bogata vrnila v hribe 21.25 Glasbena oddaja 22.05 V DVEH
Po zgodbi, ki jo je napisal Julius Bare Ivan sta scenarij napisala Igor Rusnak in Josef Koči, režiral pa je film Igor Ciel. Zgodba filma je zgodba treh cirkuških ljudi. V Mariam sta zaljubljena dva cirkuška človeka, ona pa je že poročena in upanja je malo. Ker nista mogla do Marianne drugače, se je eden od njiju odločil za zločin. Med nekim nastopom je Ma-riannin mož padel in se ubil.Marianna je zaradi tega prišla iz lima in v tem duševnem stanju vztraja pri tem, da je on še živ. Zaljubljenca si drug drugemu očitata, kdo je kriv te tragedije. In ugotovi se, da ni res, da bi bila Marianna kriva smrti svojega moža, kot sta trdila, pač pa da je za smrt kriv Auguste, ki ves obupan ugotovi, da je bil njegov zločin zaman. Kljub temu zaljubljenca skušata odpeljati Marianno s seboj, da bi ji pomagala k zdravju. Toda Mariama jima zbeži. Pri tem ji pomaga lastnik planinskega doma, ki ga Auguste zaradi tega umori. Zaljubljencema, ki nista uspela v ničemer, razen v zločinih, ne preostane drugega, kot da nadaljujeta brezupno pot.
23.00	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK
21.00 22.20
Glasbena prireditev «Studio uno»
Pogovor s Prezzolinijem Prezzolini je italijanski pisatelj, ki živi danes nekoliko v pozabi. Že več let je, odkar se je umaknil v Lugano. Pred desetletji, v začetku stoletja, pa je bil znan italijanski «človek peresa». Prezzolini se je rodil 1882 v Perugii in je 1903. leta skupaj s Pappinijem ustanovil list «Leonardo», pet let pozneje pa časopis «La voce». V svojem svetovnem nazoru je Prezzolini sledil idealistični filozofiji Benedetta Croceja in ta pečat je dal tudi svojemu listu «La Voce», dokler je ostal v vodstvu časopisa. Nato se je preselil v ZDA, kjer je dolgo let živel. Sedaj preživlja stara leta, kot smo rekli, v Luga-nu še popolnoma bister in svež
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10, in 15.10 ŠOLA
1Q,35 in 16.35 FRANCOŠČINA
19.15	Obzornik
19.30	SVET V VOJNI
Vojna vihra je zajela tudi Severno Afriko. Italijanske, nemške in zavezniške vojske so se tu borile vse do srede 1943. leta in preizkušale svoje moči. Afrika je uničila ogromno italijansko vojsko, pa tudi močno nacistično vojsko pod vodstvom maršala Rommela. Nocoj bomo videli tudi. kako je bilo pri El Alameinu, kjer je bila najhujša afriška bitka
20.25	MINO REITANO
Pred nedavnim, v dneh, ko so v Izoli imeli praznik ribičev, so v Simonovem zalivu posneli barvno glasbeno oddajo z italijanskim pevcem Minom Reitanom. Poleg njega pa so nastopili še nekateri slovenski pevci. Današnja oddaja pa ne bo prikazala le prijetne glasbe, pač pa tudi utrip obmorskega življenja, posebno še veselje ribičev po bogatem lovu
20.45 Risanka
21.00 DNEVNIK
21.30	Kam in kako na oddih?
22.25	četrtkovi razgledi
22.55 Glasbeni nokturno: J. S. Bach: Ciaccona
V današnjem glasbenem nokturnu bo Rok Klopčič izvajal Ba chovo «Giaccono». S tem delom se ie znani slovenski violinist letos spomladi predstavil v zahodni Nemčiji, kjer so njegovo mojstrsko izvedbo zelo lepo ocenili
23.10 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 Otroški kotiček: Risanke
21.15	DNEVNIK
21.30 «VENERE V ZAVODU»
Celovečerni komični film s Francom in Cicciom, Sandro Mondami in Raimondom Vianellom
23.20 Likovni nokturno: Lojze Spacal
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Svetovni popotniki; 19.25 Pravljice, pesmi in glasba; 20.00 šport; 20.35 Radijska drama: Ta prekleti notranji glas»; 21.35 Skladbe davnih dob.
TRST
12.15 Deželna kronika; 15.10 Mali koncert; 15.40 Operetna glasba; 16.40 Poletne zgodbe;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Turistične beležke; 15.20 Polke in valčki; 16.00 Pesem sledi pesmi; 18.00 Mladinski klub; 18 45 Lajovečeve «Pesmi jeseni»; 19.00 Popevke na tekočem traku: 20.00 Male glasbe velikih mojstrov;
20.30	Prenos RL; 21.00 Glasbeni spored; 21.45 Lahka glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
11.30	Izbran spored; 12.10 četrti program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino;
16.00	Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba; 19.30 TV glasba: 20.00 Jazzovski koncert; 20.45 Nove ital, popevke; 21.15 Glasbeno - govorni spored; 22.05 Orkestralna glasba; 22 20 Ponovno na sporedu z Marchesijem.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba;
8.40	Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Pesem za vsakogar;
10.35	Program z M. Bongiomom;
13.35	Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.40 Šaljiva oddaja; 18.35 Mala zgodovina popevke; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.20 človek v noči.
III PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Schubertove skladbe: 11.40 Plošče, 13 00 Glasba skozi čas; 14.30 Koralna glasba: 15.30 Simfonični koncert; 17.10 Simfonije mladega Mozarta;
18.00	Francoske popevke: 18.25 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert: 20.15 Menottijevi operi: «H telefono» in «Il ladro e la zitella».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00. 16 00,
20.30	Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Radijska šola: Pojav fašizma v Evropi; 10.30 Potujmo z glasbo; 11.15 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40
Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...;	15.10 Slovenski oktet;
15.30	Z ansamblom J. Privška;
15.40	Med šolo, družino in delom;
16.40	V plesnem ritmu; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 M. Švanderlik: Logika; 18.10 Simf. koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Tipke in godala; 19.50 človek in zdravje;
20.00	Lahko noč, otroci!; 21.00 Domoče pesmi; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Popevke; 00.05 V. Popa: Pesmi.
12. septembra
FEKALNIH KOLIBACILOV NI, KEMIJSKI IZIDI DOBRI
Izidi laboratorijskih raziskav potrjujejo čistost morja ob obali
Vzorce so vzeli časnikarji med ogledom z vlačilcem Audax
Podžupan Giuricin, odbornik Abate in občinski zdravnik dr. Fabiani so včeraj dopoldne z očitnim zadovoljstvom obrazložili časnikarjem rezultat raziskave pokrajinskega laboratorija vzorcev vode, ki so jo časnikarji med vožnjo z vlačilcem Audax sami vzeli na petih točkah iz morja. Izid je namreč presenetljivo dober in povsem potrjuje trditve občine, da morje v Trstu ni več umazano in da je — vsaj ob barkovljanski obali — povsem čisto.
Občinski zdravnik dr. Fabiani je pojasnil, da je najvažnejši pokazatelj odstotek kolibacilov in med njimi fekalnih kolibacilov. Ti podatki pa so zelo razveseljivi. Iz objavljene tabele, ki se nanaša na izide vzorcev, ki jih je odvzel naš u-rednik, namreč izhaja, da so celo ob izlivu potoka Ključ, ki je prava greznica, za komaj 10 odstotkov nad mejo, ki jo ministrstvo za zdravstvo določa za prepoved kopanja. Drugi vzorci pa so celo ugodnejši, tako da bi — čisto iz formalnih razlogov — lahko celo odprli kopališče na zunanjem valobranu.
Zelo ugoden je rezultat na drugi točki, kjer so odvzeli vzorce vode in to nad razprševalcem umazane vode, ki je v morju okrog 800 metrov od obale. Odstotek kolibacilov je neznaten, fekalnih kolibacilov, katere edino upošteva ministrstvo za prepoved kopanja, pa sploh ni. Na tretji točki, ki je kako miljo od obale, pa bakterij v nobeni obliki ni. Ponovno se pojavijo na četrti točki, ki je ob zadnjem «topolinu» blizu portiča in kjer je do umazanije prišlo v zvezi s portičem.
Ponovno imamo opravka z zelo visoko koncentracijo v zadnjem vzorcu, ki je bil vzet iz še neprečiščene greznice v zbiralniku na barkovljanski obali, ki so ga uredili v poslopju bivše mitnice. Ta podatek je treba primerjati z vzorcem št. 2 in dokazuje izredno u-činkovitost sistema zbiranja odpadnih vod, preprostega čiščenja in potiskanja globoko v morje, kjer je morje samo izredno učinkovito pri čiščenju voda.
Prav tako so ugodne druge ke-
mične raziskave, ki se nanašajo na razne druge značilnosti. Med njimi sta še zlasti važna dva podatka, ki se nanašata na odstotek kisika v morski vodi, saj od tega odstotka je odvisno življenje planktona in tudi čistilna sposobnost morske vode. Ta odstotek je zelo visok in je morje s kisikom povsod nasičeno. Zanimiva je prav tako rubrika, ki se nanaša na detergente, katerih praktično ni, oz. odstotek ne dosega 0,02 (najmanjša mera, ki jo je mogoče meriti) in kar je dovoljeno ne samo za kopanje, temveč celo za pitno vodo.
Preizkus je torej popolnoma u-spel, pa čeprav so bili objektivni pogoji neugodni, saj je dan pred odvzemom vzorcev deževalo, kar vedno negativno vpliva na rezultate. Izidi laboratorijskih raziskav imajo statistično vrednost, tako da niso vedno povsem enaki, vendar kažejo zelo točno sliko, če se stalno in dosledno nadzoruje stanje vode. Prav zato pa je bila občinska u-prava tudi tako prepričana v po-
zitivni rezultat, saj stalno nadzorujejo morsko vodo in so lahko zaradi ugodnih izidov letos odprli večino kopališč.
beveda pa to še zdaleč ne pomeni, da je že vse zadovoljivo rešeno, saj se še vedno izteka v morje potok Ključ, M je pravi vir okužbe, čeprav tudi v njem odstotek fekalnih kolibacilov ne dosega, ali le malo presega, od ministrstva določene kvote 100. To je posledica ustreznih količin klora, ki ga mečejo v potok, kar pa seveda ni i-dealna rešitev. Treba bo namreč urediti ustrezne čistilne naprave in preusmeriti potok v iztok pod Skednjem, ali najti drugačno rešitev.
• Tržaška občina bo ponovno asfaltirala del Ul. delle Rose (od Ul. Mo-reri do hišne številke 26), ker so precej oškodovali cesto, ko so postavljali vodovodne cevi. Zato je tržaški župan prepovedal promet po tem delu Ul. delle Rose in sicer vsak dan od 7. do 17. ure, dokler ne bodo dela zaključena.
iiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimmiiiiuiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiit
V OKVIRU PRAZNIKA «BREGA»
USPESEN EX TEMPORE ZA DOLINSKO MLADINO
63 mladih udeležencev - Prva nagrada dijakinji Savini Sancin
F
Preteklo nedeljo je bil v Dolini risarsko - slikarski ex tempore za osnovnošolce in srednješolce dolinske občine, ki ga je organiziralo športno društvo «Breg» v okviru športnega praznika in memoriala «H. Gerii». Namen natečaja je bil, da bi združil čimveč mladine, ki ljubi risanje in slikanje in v tem so organizatorji docela uspeli. V Dolini, na sedežu «Breg», se je namreč zbralo kar 63 otrok, ki so se takoj lotili dela s čopičem in barvami na področju med Dolino, Krog-Ijami in Boljuncem.
...........1
lABORAlORIO PROVINCIA« M IGIENI l R«0HI*!.SI TII CIT I
«PMUZIONC MEDICO MlCUOGttflCA
VI* UJHAAMONA. »J . mjfONO 780 3M

354/74
Tritìi f,
5 Sfttciafcrr 1974
ACQUA MARINA
ESAME BATTERIOLOGICO DI CONTROLLO
Pri« or »Ki
N. R. G.
Richiesta il ....2a9a74..
ConrraMcgno —--------------
Carle* microbica »n agar per cc.: - -----m- .*
Coll totali in 100 cc. M.P.N.: —...— 900
Coli fecali in 100 cc MF.N : __________t«*
Seji nun to :    — .........................
GIUDIZIO: -------------------—
N. R. G. 2264i..._..,
Contrassegno —-----------------
Carica microbi« m agar pet cc.:
Coli totali In 100 cc. M.P.N.t .
Coli fecali in 100 cc. M.P.N.: ~ ,
Sedimento; .. .	.........
GIUDIZIO: ....................
[Mlade umetnike so razdelili v tri skupine. V prvi so bili dijaki dolinske srednje šole, v drugi u-čenci 3., 4. in 5. razredov, v zadnji pa učenci 1. in 2. razredov. Vse risbe oziroma slike je pregledala komisija, ki so jo sestavljali socialna delavka Mira Klabjan, slikarja Deziderij Švara in Franko Vekjet ter osnovnošolski ravnatelj Egidij Sternad, ki pa niso imeli lahkega dela, ker so si bili izdelki precej enakovredni.
Prvo absolutno nagrado, kolajno občinske uprave, je prejela dijakinja Savina Sancin. Poleg nje so bili v prvi skupini nagrajeni še Sa vina Kozina, Mitja Zonta in Serena Kozina. Pohvaljeni so bili Iztok Smo-tlak, Viviana Giuliani in Astrid Morsetti.
V drugi skupini so nagrade prejeli Barbara Mohorčič, Edi Zobec in Mauro Morsetti, pohvale pa Igor Corbatti, Damjan Vodopivec in Giorgio Prašelj. V zadnji skupini so bili nagrajeni Nataša Pečenik. Breda Kozina in Davorin Salvi, pohvaljeni pa Miloš Tul, Nataša Prašelj in Nadja Švara.
Nedeljski ex tempore je doživel izreden uspeh. Številno občinstvo si je z zanimanjem ogledalo vse izdelke na društvenem sedežu in zato bodo po vsej verjetnosti to po budo ponovili tudi prihodnja leta.
IST
6
N R. G. 2?64T .. .
Contranegm»	-....—
Carica microbica in agar pet cc.: Coli totali in IOO cc. M PN : ....-
Coli fecali in 100 cc. M P.N.: .......
Sedimento. . -------------
GIUDIZIO: ______________________
:1:
N. R, G. RZ651. „ .
(ioni rassegno	.....  ......
Canea microbi« m agar per oc.:
Colj totali in 100 cc. M P.N.:__-
Coli fecali in 100 cc. M P.N.: .......
Sedimento. . .............P.
' GIUDIZIO: . ......_____
4 Primor«ki
._14______
....5_____
N, R. G, 3S66S.... ...
ContrtMcgno	______
Cari« microbi« in agar per cc.: . Coli totali in 100 cc. M.P.N.: ......
Coli fecali in 100 ce. M P.N.;_
Sedimento: .„ ____________
GIUDIZIO _____________________
1 _ («"**.
ioo.oòo _
.....i 1.800. ....
WÈÌ37U
...................................
DELOVANJA JAMARSKEGA KLUBA BLltTARELLI
Na Kaninu so odkrili 774 metrov globoko jamo
Po velikosti je četrta v Italiji in 13. na svetu
Jsimarska skupina Bertarelli, ki je sestavni del goriškega CAI, je zaključila poletno ekspedicijo v jamo «Abisso Emilio Comici» na Kaninu. Doslej je trikrat raziskala to jamo in po letošnjem, tretjem spustu, je prišla do zanimivih izsledkov, ki ji omogočajo izdelati dokaj jasno podobo te jame. V letošnji odpravi so bili štirje člani: Maurizio Tavagnutti. Marco Sfiligoj, Beniamino Marzolla in Anglež iz Manchestra Robert Riley. Odprava se je spustila 774 metrov globoko ter tako postavila pomemben rekord, saj je s to globino jama na Kaninu četrta v Italiji in trinajsta na svetu. Pri raziskavi so imeli speleologi tudi precejšnjo srečo saj so odkrili razvejano mrežo jam in predorov, katerih dolžina meri okoli 1.500 metrov. Po njihovi sodbi pa je na to jamo priključenih še dosti rovov in jam, katerih izmera je prav gotovo še enkrat tolikšna.
Prihodnje leto. ko se bo odprava ponovno, tokrat že četrtič, spustila v jamo, bodo nadaljevali z razi-ikavami ter bodo morali premagati
ie marsikatero težavo, če bodo
hoteli obresti vse galerije,
Jamo Comici je speleološka skupina Bertarelli odkrila že leta 1970. Od takrat dalje se je večkrat spustila vanjo, vedno z željo, da bi prišla do dna vendar so ji vremenske neprilike preprečevale ta cilj. Zapreke so nastajale pred vsem zaradi vode, ki jim je zapirala pot. Jamo sestavlja nekaj navpičnih jam, ki so si druga drugi zelo blizu. Po njih je možen spust do globine 340 m. Najglobljega tudi najlepšega od treh jaškov, ki meri 100 metrov, so jamarji imenovali po Gorici.
Druga skupina jamarjev, ki je sprva nameravala raziskati odcepke jame Comici v višini od 80 do 140 metrov, je zaradi dežja svo. načrt spremenila ter odkrila višjih legah drugo jamo, ki se je v rovih spustila v globino 80 metrov Na njenem dnu so odkrili en centimeter debele plasti ledu, vmes pa zračne kamere, široke od 10 do cm. Jamarji, ki si niso znali razložiti nastanka teh plasti, bodo prihodnje leto nadaljevali z raziskavami. Letos so jih prekinili, ker jim je čas, ki so ga imeli na voljo potekel.
Deželno predstavništvo na dunajskem velesejmu
Dežela Furlanija - Julijska krajina ter posebej naše mesto je tudi letos prisotna na mednarodnem dunajskem velesejmu, ki so ga vče raj slovesno odprli ob prisotnosti predsednika avstrijske republike Kirchschlaegerja. Slovesnosti odprtja velesejma, ki prehaja letos svojo stoto izvedbo in na katerem je prisotnih 4.000 razstavljavcev iz 36 držav, se je poleg italijanskega ministra za zunanjo trgovino Gian mattea Matteottija udeležilo tudi predstavništvo naše dežele pod vodstvom odbornika za industrijo h trgovino Nerea Stopperja.
Predstavništvo dežele Furlanije Julijske krajine se bo v teh dneh razgovarjalo z raznimi avstrijskimi ministri, kot so minister za javna dela Moser, minister za trgovino in industrijo Staribacher, minister za prevoze Lane. Obenem se bo de želna delegacija sestala še z raz nimi drugimi predstavniki avstrij skega gospodarskega življenja.
Letošnja srečanja deželnih pred stavnikov na dunajskem velesejmu so še posebnega pomena, v kolikor se odvijajo v znamenju skorajšnjega odprtja Sueškega prekopa, od kate rega veliko pričakuje predvsem tržaško pristanišče.
VZPOREDNO Z REŠEVANJEM OBČINSKE KRIZE
V kratkem času bodo izdelani načrti za avtoporto za tovornjake pri Štandrežu
Načrtovalec se je sestal z občinskimi funkcionarji Pikre opazke socialdemokratov partnerjem KD
Čeprav je rešitev v glavnih ob- šče bo pred palačo INPS. Spremem-
risih že jasna, je premostitev občinske krize v Gorici še vedno v ospredju zanimanja. Vodstva obeh partnerjev so sporazum že potrdi-manjkajo še nekatere formalnosti. Krščanski demokrati izbirajo dni svojega zastopnika v ožjem odboru, socialdemokrati so to formalnost že opravili, čeprav je še niso uradno javili.
Na seji izvršnega odbora socialdemokratske stranke so razpravlja-__ o nujnih posegih na deželni in vsedržavni ravni, da bi dobili podporo višjih oblasti za rešitev vprašanj, ki zanimajo Gorico in o katerih so razpravljali na sestankih med KD in PSDI. Socialdemokrate zelo zanima obmejna postaja in gradnja šolskih poslopij. Za socialdemokrate se leva sredina nadaljuje, čeprav ni v tej koaliciji več socialistov niti Slovenske demokratske zveze in čeprav so tudi tokrat reoublikanci ostali izven koalicije.
V tiskovnem poročilu socialdemokratskega vodstva je, kljub doseženemu sporazumu, izražena kritika demokristjanski stranki: ta naj zaradi večje teže v krajevnem, deželnem in državnem merilu morala bolj skrbeti za reševanje go-riških vprašanj. Demokristjani zaradi tega ne smejo obtoževati dosedanjih partnerjev in jim nalagati enako krivdo kot njim samim. Prav tako je v tem poročilu zelo ostra kritika na račun «odgovornega neke korporativne ustanove, ki ni izraz delavskiu sil» (morda leti to na trgovinsko zbornico?), ki bi bil pred leti sprejel, da gre slovenska avtocesta z Vrhnike do Postojne (in tod dalje proti Kopru) ne čez Črni vrh.
Vzporedno s političnimi stiki potekajo tudi sestanki na tehnični ravni na goriški občini. Z županom De Simonom in odborniki Agatijem Fantinijem se je sestal načrtovalec avtoporta inž. Rusconi Clerici. Okvirni načrt avtoporta je ob činski svet že sprejel. Sedaj je treba izdelati podroben načrt. Dežela namreč finansira taka dela šele ko ima na razpolago podrobno izdelane načrte v štiriletnem finančnem planu. Inž. Rusconi Clerici je predlagal, da bi v prvi fazi izdelali načrt za tisti del avtoporta, kamor bi preusmerili sedanji promet. Načrt naj bi napravili tako. da bo avtoport lahko deloval tudi če ne bi odprli mejnega prehoda na avtocesti. Inž. Rusconi Clerici je obljubil, da bo že čez približno deset dni predložil občinskim in deželnim funkcionarjem okvirni načrt prvega odseka.
be so nujne zaradi nameščanja se-maforov na Travniku.
• Odprtju fotografske razstave treh dežel (Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine) v Celovcu je prisostvoval tudi goriški župan De Simone. Obiskal je ob tej priliki tudi celovškega župana Guggenbergerja.
Spremembe voženj avtobusov na Travniku
Z jutrišnjim dnem bodo spremenili progo avtobusa štev. 1 na Travniku. Avtobus namenjen na glavno postajo in v Standrež ne bo na Travniku zavil več v Ulico Mameli marveč v Ulico Oberdan. Postajali-
Zastopnika KPI v rajonski konzulti Standrež
menu novih rajonskih konzult in povabili na to vse vaščane.
• Furlansko filološko društvo obvešča. da bodo imeli v Krminu 22. septembra. ob priliki proslave 51-letni-ce ustanovitve društva, slavnostno kosilo. Kdor bi se ga želel udeležiti, naj se javi danes ali jutri popoldne v pisarni društva, Ul. Bellini 3.
ŠD «Juventina» iz Štandreža
vabi vse člane na
XXI. OBČNI ZBOR
ki bo danes. 12. t.m., ob 20.30 na sedežu društva.
Odbor
Razstava Rudolfa Sakside v galeriji «Il Torchio»
V soboto so se v štandrežu sestali člani celice KPI in izvolili dva zastopnika v rajonski svet štan-drež. Soglasno sta bila izbrana Klavdij Ožbot, star 45 let, delavec v tovarni SAFOG in tajnik celice KPI v Štandrežu ter Marino Petea-ni, star 32 let, železničar. Priredili bodo tudi javno razpravo o po-
iiimimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii|Hiiiiiviiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiii>*iiiiii 111111111 iiiiHiiiiMiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiH
PO USPEŠNIH SREČANJIH V ŽELEZNIKIH
Sodelovanje med Goriško in Škofjo Loko se bo v bodočnosti še bolj razširilo
Sestanek med zastopniki občina Škofja Loka in Slovenske prosvetne zveze ter občin Sovodnje in Doberdob - Poudarjena korist dosedanjih stikov
Slikar R. Saksida z obiskovalci razstave
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SIMON GREGORČIČ» GORICA
Ul. Montesanto 84, tel. 834-95
Obveščamo vse interesente, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1974-75. Prošnje je treba vložiti na tajništvo doma vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo
Dosedanje občasno sodelovanje med nekaterimi prosvetnimi društvi, ki so včlanjena v SPZ, in nekaterimi kulturnimi skupinami iz Železnikov na Gorenjskem, bo odslej zavzelo širši obseg, ki bo zajel vso Goriško in celotno škofjeloško občino. O tem so se okvirno domenili na sestanku, ki je bil v Škofji Loki, na povabilo tamkajšnje občinske skupščine in po dogovoru, ki so ga sklenili letos julija zastopniki Slovenske prosvetne zveze in občinske skupščine Škofja Loka.
Sestanka so se udeležili zastopniki Slovenske prosvetne zveze iz Gorice, občin Sovodnje in Doberdob. v delegaciji so bili tudi zastopniki športnikov in planincev. Tudi domačini iz Škofje Loke so bili številno zastopani, saj so bili poleg župana prisotni zastopniki raznih družbeno - političnih in kulturnih organizacij tamkajšnje občine.
V delegaciji so bili podpredsednik SPZ Saverij Rožič, tajnik Marko Waltritsch, člani odbora Danilo Nanut, Zdenko Vogrič, prof. Silvan Križmančič, Edmund Košuta, župan iz Sovodenj Jožef češčut, zastopnika prosvetnega in športnega društva Davorin Pelicon in dr. Jožko Prinčič, podžupan iz Doberdoba Karel Černič ter prosvetna in športna zastopnika Karlo Ferletič in Jože Jelen. Škofjo Loko so zastopali predsednik občinske skupščine Tone Polajnar, predsednik izvršnega sveta Stanovnik, podpredsednik skupščine dr. Branko Berčič, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri republiški SZDL Jože Hartman, predsednik kulturne skupnosti Savo Šink, predsednik ZKPO Peter Finžgar, tajnik komisije za prijateljsko sodelovanje Lojze Raj-gel, zastopniki krajevne skupnosti Železniki Miha Bertoncelj, Marjan Šmid in Stane Koblar ter ravnatelj škofjeloškega muzeja.
Goriško vežejo s Škofjo Loko in okolico stari prijateljski stiki. Tod so šle partizanske poti, ki so povezovale Primorsko z Gorenjsko. Pred nekaj leti sta v Škofji Loki na skupnem koncertu nastopila doberdobski in števerjanski zbor. V letu 1972 so obiskali Železnike pevci iz štandreža in folkloristi iz Sovodenj ter bili v tem kraju zelo lepo sprejeti. Srečanje se je s širšo udeležbo po-
novilo lani, letos pa je šlo v Škofjo Loko in v Železnike, na množični izlet, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza na Goriškem, kar 700 ljudi.
Zastopniki iz Železnikov so bili večkrat na poletnih prireditvah prosvetnih društev na Goriškem, v štandrežu, Sovodnjah in Števerjanu, pri nas je bil tudi ansambel narodne glasbe bratov Arnol.
Tajnik SPZ Marko Waltritsch je v analizi stikov dejal, da je potrebno sodelovanje razširiti, vendarle na drugačnih, konkretnejših in kvalitetnejših osnovah. Zajeti je treba na eni strani vso Goriško, na drugi pa celotno škofjeloško področje. Ne smemo se omejiti na vsakoletni stik s samo enim krajem. Bodoči stiki naj bodo na ravni posameznih društev, ki pa naj menjajo vsakokrat cilj svojega obiska. Prav tako ne bi bilo pravilno omejiti se na samo eno področje Slovenije. SPZ bo namreč prihodnje leto poskrbela za množični obisk drugega kraja v Sloveniji, kajti zamejci želijo videti čimveč matične domovine. Bodoči stiki naj se s prosvetnega področja razširijo tudi na sodelovanje med občinskimi upravami in športniki.
Žuoan iz Sovodenj Jožef češčut je dejal, da imajo Sovodnje tesne stike z nekaterimi občinami v Sloveniji, da si želijo te stike razširiti in tudi pobratiti se s kakšno občino, da bo sovodenjska občinska uprava z zadovoljstvom gledala na podobne stike in jih bo po svojih močeh podoirala. V imenu dober-dobskih občanov je domačine pozdravil podžupan Karel Černič, ki je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi tega obiska, na katerem prvič sodeluje doberdobska občinska u-prava. Dejal je, da bi bilo prav prirediti več stikov v prihodnjem letu, ko praznujemo tridesetletnico osvoboditve.
Predsednik občinske skupščine Škofja Loka Tone Polajnar se je zahvalil pobudnikom srečanj v prejšnjem in v letošnjem letu. Stvar je prerasla samostojne pobudnike in zajela širši okvir, zato je treba za sodelovanje najti nove oblike. Dejal je, da bo škofjeloška občina podprla podobne pobude, jih uokvirila in izrekel je željo, da bi prišlo do tesnejšega stika tako med občinski
nam
besil
........................................n..
Priprave za športno slavje v Sovodnjah
mi upravami (Škofja Loka je pobratena z občinami Medicina v I-taliji, Sele na avstrijskem Koroškem in Smederevsko Palanko) in tudi med prosvetnimi društvi. Domači zastopniki so nato prikazali Goričanom bogat spored domačih tradicionalnih prireditev, ki imajo vsak svoj pomen in tudi veliko število pevskih, dramskih in folklornih skupin, ki se udejstvujejo na občinskem področju.
Prav tako so goriški zastopniki Rožič, Prinčič, Košuta, Vogrič prikazali položaj na Goriškem in izrazili želje goriške zveze in društev za nadaljnje sodelovanje.
Zastopnik republiške konference SZDL Jože Hartman je še poudaril, da so taka sodelovanja konkretizacija sprejetih obvez. Koristna je taka izmenjava stikov, izkušenj in informacij. Izrazil je tudi zadovdljstvo nad izbrano obliko stalnega sodelovanja.
Ponovni stik bo v novembru v Gorici. Tu bodo sestavili podrobni program sodelovanja, ki bo zajel vse prihodnje leto. Po sestanku so si Goričani ogledali bogate zbirke v škofjeloškem muzeju.
/bor moravskih učiteljic bo pel v Gorici
V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu bo v torek, 17. septembra, ob 21. uri koncert zbora «Vach» moravskih učiteljic iz Brna. Koncert prirejata v počastitev udeležencem petega simpozija o zborovskem petju goriška občina in zavod za mittelevropska srečanja.
Prevrnjen tovornjak pri Ajdovščini
Več kot tri ure je bil v torek zaprt promet med Ajdovščino in Vipavo zaradi prevrnjene prikolice tovornjaka. Dokler niso odstranili o-vire so preusmerili vozila po stranski cesti. Iz Ajdovščine proti Vipavi je namreč vozil tovornjak s prikolico Massimo Ortelli iz Gorice. V levem preglednem ovinku je zadnji del prikolice zaneslo v desno s ceste. Po 75 m vožnje med zanašanjem, se je prikolica prevrnila na desni bok, tovornjak pa je zavozil v levo na travnik.
Na približno dvajsetih	,5.
jih je te dni Saksida ra v galeriji «11 Tor.c}f°*’ ne. remo v nadaljevanju njego ^ pretrgano pravljico. Nič P0.^ novega na prvi P0Bled’.,"°ì ne kričečih premikov ne a s" n g ve-v vsebinskem pogledu: 9re / ,a čini še za kralja in ^r?::'lC0lred-bojne spopade, za cirkuške V stave in podobno. In vendar . žarno pri pričujoči razstaVl.’nBnio vsaki izmed prejšnjih, novo s • čisto naravnega presnavljanj . katerem se umetnikova 9° nikoli ne ponavlja.	uniaio
Tokrat se mi zdi. da Prl . * v ospredje nekam naki, ki jim je uplahnila • h objestnost in se sedaj umlK
Natečaj zn 90 mest pri poštni upravi
Uradni lis* je objavil natečaj za 90 mest pri poštni upravi. Razpoložljiva mesta zadevajo naslednje specializirane delavce: zidarje, sarje, čistilce omar, elektrikarje, steklarje ter inštalaterje. Prošnje je treba nasloviti na pokrajinska ravnateljstva poštne uprave najpozneje do 23. septembra letos. Kdor bi se rad udeležil natečaja, ne sme irrieti manj kot 18 in več kot let ter mora imeti potrdilo o opravljeni osnovni šoli.
Prefektura odvzela vozniška dovoljenja
Tržaška prefektura .je meseca avgusta odvzela vozniška dovoljenja sedmim voznikom, ki so zakrivili hude ali smrtne prometne nesreče. Dve dovoljenji so odvzeli voznikoma, ki sta večkrat prekršila prometni zakonik, sedem so jih odvzeli voznikom. ki so nesposobni za vožnjo, 18 pa so jih začasno odvzeli, ker se vozniki niso javili na občasni izpit za ugotovitev sposobnosti za vožnjo.
V Sovodnjah so v teku priprave na proslavo petdesetletnice ustanovitve Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Na povabilo Zveze je tehnično organizacijo praznika prevzelo domače prosvetno in športno društvo. Prejšnji večer so se člani društva, predvsem mladinci, bilo jih je več kot štirideset, sestali.
da bi vsak na svojem področju prevzel praktično delo, ki je potrebno za uspeh praznika. V dneh praznovanja se bo v Sovodnjah zgrnila mladina iz vsega našega zamejstva pa tudi iz drugih krajev Primorske. V Sovodnjah bodo na to dobro pripravljeni. Cementno ploščad pri Kulturnem domu so v teh dneh pre-
krili s plastično snovjo, tako da bo moč na njej prirejati tudi kotal-karske manifestacije. Najbrž bo v programu prazničnega dne tudi nastop kotalkarjev z Opčin. Na naši sliki vidimo kako s plastično snovjo prekrivajo ploščad pri Kulturnem domu, kjer bo prvo nedeljo v oktobru osrednja prireditev.
bitke razoroženi, drugi se z° ,^e v spomine, spet drugi v -koncerta, nekateri onemoglo 5 pred vprašanjem o dobrem in \g Saksida uporablja pri tem 1Z, prepričljive prispodobe: sedaj melane in kričeče člorešk« ^ sedaj strahljive pošasti sedaj ^ lesina glasbila, prvič na te} e(jje stavi pa tudi neke vrste za^7 raH barvnih prispodob iz ozadja. tega se zgodba odmika v *	^
svet. Nizanje geometrično w e. predmetov je nekoč Saksidi ” ^ pilo okamenel svet. a Pozne-eaecìne-dramo, končno se je tu to 9	^
trično zaporedje ponekod orne ~ se-ponekod celo stopilo v barv ^ stavim in se nato razde9'0.\n0 ji« mikavno vabi v svet, ki verjet” pozna več grozljivosti. rV.<:elrno V času. ko se večina «c mlajših likovnikov skoro "“ugrfi in dogovorjeno spopada s pr ^0. o nadprostorskem prostoru.	j.0j
ličnih razsežnostih in podobno. ^ naj s to pravljico o človeku, g govem bivanjskem vprašanj pomenu sreče?	. nie-
Saksida je rapsod. Predm gove pesmi je človek, fct L vsemu ostal še junak. 50 gTrl. umetniško sporočilo je zato sv na beseda za življenje.	,
Razna obvesti|g
Pokrajinski protijetični konzo ^0[ trebuje radiološkega tehnika- ^va. je zainteresiran in ima potre gi napravi pr051^ na-700 Ur n» rcija v
V Vidmu umrl dijak iz Gradeža
Včeraj zjutraj je v nevrokirurškem oddelku videmske bolnišnice umrl 16-letni dijak iz Gradeža Roberto Codri, žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer v Ul. Bagni v Tržiču. Kot smo že poročali, je nemški avtomobilist podrl skupino štirih mladeničev, ki so hodili ob robu ceste. Od teh so se trije poškodovali. Dva so sprejeli v tržiško bolnišnico, med tem ko so Codrija zaradi hudih notranjih pogodb odpeljali v Videm.
Šolske vesti
Na šolskem skrbništvu imajo razo-bešeno prednostno lestvico profesorjev (suplentov) za ljudske šole ter za suplente za glasbeno vzgojo.
lifikacije, naj kolkovanem papirju
slovljeno na tajništvo kon“^7inska Gorici, Korzo Italia 55 (P0^ ^ palača). Prošnje je treba P<>s 30. septembra.
Kino
Gorica	di.
VERDI 17.30-22.00 «A Venezia cembre rosso shocking». J- c
Barvni 'u
in D. Suttherland.	^
Prepovedano mladini pod l8- vj0. MODERNISSIMO 16.15-21.30 «« Gra. linista sul tetto». Topol in ne. Barvni film.	,eue
CORSO 17.00—22.00 «Mercoledì ^ ceneri». Elizabeth Taylor-film.	ne-
Y1TTORIA 17.30-22.00 «Esorcismo ro». Dokumentarni barvni filn1, povedano mladini pod 18- let0 ' . CENTRALE 17.00-21.30 «I 4	n(!.
go nero». T. Lung in D- CM . , Barvni film. Prepovedano pod 111. letom.
mla<lini
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00 «Si Pu0Jf{f,. re più bastardi dell’ispettore Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «UFO
alla terra»'
ah
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča interesente, da bo odhod avtobusa na družinski izlet 15. septembra s Travnika ob 4. uri, iz Podgore ob 4.05. iz Štandreža ob 4.10 ter iz Sovodenj ob 4.15.
Dri sperajtc za
DIJAŠKO MA 11(0
larme rosso, attacco Barvni film.	ja
PRINCIPE 17.00—22.00 «Bisturi, mafia bianca». Barvni film-
Kova Gorica
» ita-
SOCA «Prepovedani Dekameron». .
lijanski barvni film ob 18.00 in - j SVOBODA «Zadnja prilika», amen^ barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Napad na Rommla».
riški barvni film ob 19.30.
RENČE «Winetow v dolini smn ’ nemški barvni film ob 20.00. PRVACINA «Imenovali so ga Am«1»’ italijanski barvni film ob 20.00-
srne-
DEŽURNA LEKARNA V G0BfCia Danes je ves dan in ponoči dežurL lekarna Provvidenti na Travniku.
34, telefon 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI^.
Ves dan in vso noč je odP1»8 -0 kama San Nicolò — Ul. L 94, tel. 2972.
PRIMORSKI dnevnik
aSPORT SPORT SPORT
12. septembra 1974
NOGOMET
VČERAJ V LUCCI
Trening tekma oneh reprezentanc ni zadovoljila strokovnjakov
Mlado italijansko moštvo zaigralo bolje od prvega - Se dva treninga pred tekmo z Jugoslavijo
J'UCC'A, n. _ Trening tekma med nema italijanskima državnima reprezentancama (A in «under 23») je končala z belim izidom, brez sola. (Koti: 10:3 za A ekipo). Sre-anje kot celota ni zadovoljila ita-'janskih strokovnjakov. Prva reprezentanca je pokazala morda le Po* tega, kar bi morala, to je pa mnogo premalo glede na to, da bo-oo imeli kandidati za reprezentanco se dve priložnosti za priprave ? . Pomembno tekmo z Jugoslavi-: ' *“• .'-■m., ko zaradi tekmovanja a 'mlijanski pokal mnoge ekipe e bodo mogle dati zveznemu tre-rju Bernardiniju na razpolago vojih najboljših igralcev, in pa T\ ‘-m- v Firencah, t.j. komaj štiri Zagreb^ *e*irno z 3ug°slav>jo. v Tako morda Bernardiniju ne preo-ti f drugega, kot da pripelje na Ari t6 treninS tekmi še druge kan-raate ^ reprezentanco, poleg tistih • Pa namesto njih), ki so danes ce n razoéaraI> tudi 20.000 gledal-av. Med igralci, ki so v redu o-'V SVojo nal08°' sta bila novin-7 f.Kocca ' Roggi, nadalje vratar
1.	poleg teh pa morda delno le anello, kateremu je Bernardini eni vlogo srednjega krilca. Precej bolje od A ekipe je zai-? aJo moštvo «pod 23». Prikazalo je stan- *n z'vatlno Igro, z odločnimi 1 na Žogo' sltratka precej tiste-■ kar bi morala pokazati prva eklPa, pa ni.
®kipi sta nastopili v teh postavah: „ ek'na: Zoff, Rocca, Roggi, Be-sior>BeIlugi- bacchetti. Caso. Cau-Boninsegna, Capello, Chiarugi. «UNDER 23»; Buso, Gentile, Mal-la^rt- <^uerm1' Canova, Scirea, Or-jU2ai’ Boni. Galloni, Antognoni, Ber
Poraz Triestine v Tržiču
Umovanju polprofesionalnih .potnih ekip za italijanski po-, v Tržiču Pro Gorizia prema-S"8, Triestino z 2:0 (1:0). Strelca a bila Omizzolo in Furlani (11-toetrovka).
Včeraj so v Trstu dosegli v med-anodni prijateljski nogometni tekmi tak izid: Ponziana — Rijeka •2 (0:2). Strelca: Del Piccolo (av-°8ol) v 33. min. in Ražič v 44. min.
ODBOJKA
V COVERCIANU PRI FIRENCAH
Italijanski odbojkarji na pripravah
Oanes se v Covercianu pri Fi-rencah zaključujejo priprave italijanske moške odbojkarske reprezentance, ki se bo udeležila letošnjega svetovnega prvenstva v Metliki.
Reprezentanca, katero je trener
Federzoni sestavil iz polovice starejših in polovice mladih, novih i-gralcev, je vzbudila v italijanskih odbojkarskih krogih precej polemik. Federzoni pa je zavrnil vse pomisleke v zvezi s pomladitvijo moštva in je trdno prepričan v pravilnost svoje izbire. Izjavil je, da prenovitev reprezentance ni usmerjena samo na letošnje svetovno prvenstvo, ampak predvsem na njene obveznosti v prihodnjih letih.
Italijanski odbojkarji bodo odpotovali v Mehiko 3. oktobra.
TENIS
RIM, 11. — Panatta, Zugarelli, Bertolucci in Barazzutti, ki sestavljajo italijansko moštvo za tekmovanje v Davisovem pokalu, bodo
jutri z letalom odpotovali v Južno Afriko. Spremljala jih bosta Belar-dinelli in Mulligan.
KOLESARSTVO
PECCIOLI (Piza), 11. - Wilmo Francioni je zmagal danes na 23. kolesarski dirki za «Pokal Sabatini» na 200 km dolgi progi.
Lestvica je taka:
1.	Wilmo Francioni v 5.05’ s p.h.
39,672 km na uro
2.	Giuliani	zaost. 35”
3.	Bitossi	4’40”
4.	Polidori
5.	Fabbri
6.	Fontanelli
7.	Zilioli
8.	Riccomi
9.	Juliano
10.	Fuchs vsi v Bitossijevem času
PO USPEHU V K0STANCI
«PLAVI» VABLJENI NA VEČ TURNIRJEV
Jugoslovani v tem športu ponovno pridobivajo svoj nekdanji ugled
Po uspešnem nastopu v Kostan-ci vabijo jugoslovanske odbojkarske reprezentante na vse strani. To pa ne glede na končni vrstni red, saj so bili Jugoslovani na šestem mestu, ampak zaradi igre, ki so jo pokazali in predvsem zaradi velikega napredka. To je nedvomno veliko priznanje za «piavo» vrsto, ki je bila dolga leta v krizi in je padla skoraj v anonimnost. 2e sedanja generacija pa je sposobna ponovno pridobiti si tisti ugled, ki ga je Jugoslavija uživala še pred nekaj leti.
Kot smo že pisali so Jugoslovani v Kostanci igrali brez Elezoviča in Boričiča in so morali na pot še brez trenerja Jankoviča. Te odsotnosti so se dobro poznale in to v najbolj kritičnih trenutkih. Zvezni kapetan Grozdanovič je bil dokaj zadovoljen s prikazano igro, borbenostjo in še najbolj z odnosi v sami reprezentanci. Trener Bolgarov
«fiiililiiiliiiiiHiiiliiliiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimillnfiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiinliiiiiiiiiiuiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiik
PLAVANJE
MATEMATIČNA ANALIZA SVETOVNIH REKORDOV
Leto 2005 usodno za fante
Velik napredek deklet v zadnjem desetletju - Kakšni bodo rekordi čez 30 let?
Serija plavalnih tekmovanj zadnjega meseca (evropsko prvenstvo, prvenstvo ZDA in dvoboj ZDA-NDR) je praktično zaključila letošnjo plavalno sezono. Pri dekletih so bili tudi po večkrat izboljšani svetovni rekordi v vseh panogah, medtem ko je bila bera pri fantih nekoliko skromnejša, vendar z novimi rekordi v 8 panogah.
Sestavljena je bila lista rekordov iz letošnjega leta in tistih, ki so obveljali po olimpijskih igrah v Tokiu pred 10 leti, ko je tudi prišlo do korenitega napredka. V Tokiu je bil plavalni program še skrčen, sestavljen le iz 10 moških in 8 ženskih panog. Sicer so plavali in vodili svetovne rekorde tudi na danes «posvečenih» progah, z edino izjemo 200 m mešano, katerih še niso poznali. V listi rekordov iz leta 1964 in letošnjih smo zato to panogo izpustili zaradi pomanjkanja primerjave. Vključena pa je bila ženska štafeta 4x200 m prosto, ki se v glavnem plava v ZDA.
Seznam moških rekordov: '1964		1974
100 m prosto	52”9	51”22
200 m prosto	1’57”6	1’51”06
400 m prosto	4T2”2	3’54”69
1500 r« prostò	16'58’’7	15’31”75
100 m prsno	1’06”9	1'03”88
200 m prsno	2'27”8	2T8”21
100 m delfin	57”0	54”27
200 m delfin	2’06”6	2’00”70
100 m hrbtno	59” 6	56"30
200 m hrbtno	2T0”3	2’01”87
400 m mešano	4’45”4	4’28”89
4x100 m prosto	3’33”2	3’25"17
4x100 m mešano	3'58”4	3’48”16
4x200 m mešano	7’52”1	7'33 "22
skupni čas	53’58”7	50’39”99
Napredek v odstotkih: 6,54°/®		
ženska analiza	je dala naslednje	
številke:		
100 m prosto	58”9	56’"96
200 m prosto	Tl”6	2’02”94
400 m prosto	4’39”5	4T5”77
1500 m prosto	18’30”5	16’33”94
100 m prsno	1T7”2	1T2”28
200 m prsno	2’45”4	2’34”99
100 m delfin	1'04”7	m ”88
200 m delfin	2’26”4	2T3”76
100 m hrbtno	1’01”7	1’02”98
200 m hrbtno	2’27”4	ril’"35
400 m mešano	5T4”9	4’52”42
4x100 m prosto	4’03”8	3’51”99
4x100 m mešano	4’33”9	4T3”78
4x200 m prosto	9T3”4	8T5”51
skupni čas	60’35”3	55’26”55
Napredek v odstotkih: 9,28°/o
Matematika torej kaže, da so ženske napredovale v znatno večji meri kot moški. Njihov napredek je odvisen od dveh glavnih dejavnikov: družbeni napredek ženske in fiziološke lastnosti ženske, ki so za plavanje ugodnejše.
Prvi dejavnik še ni v celoti izkoriščen, saj je ženska v mnogih državah (kljub navidezni svobodi) še vedno žrtev potrošništva. Na samem začetku pa je znanstveno delo pri ugotavljanju njene prilagoditve športu. Vsekakor so znanstveniki že ugotovili, da se ženski organizem bolje prilagodi dolgim naporom, moški pa zna hitreje razviti svojo moč. Te znanstvene u-gotovitve potrjujejo tudi današnji časi olavalk.
Od skupnega časa vseh moških rekordov odvzame znamka na 100 m prosto 1,68% celotnega časa, na 1500 m pa 30,65%. Za dekleta imamo pa 1,71% za 100 in samo 29,88% na 1500 m.
Zanimiva je tudi igra s številkami napredka v odstotkih v zadnjih 10 letih. Očitno je, da so dekleta bolj napredovala. Če temu dodamo še bolj načrtno znanstveno delo, lahko hipotetično sklepamo, da bodo tudi v naslednjih letih in desetletjih tako moški kot ženske napredovali v istem razmerju kot od leta 1964 do danes. Ženske naj bi tako vsako leto odščipnile nekaj stotink sekunde in moške končno dohitele leta 2005, ko bi moral biti seštevek vseh moških, oziroma ženskih časov 41’10”70. Enakost pa ne bo popolna. Moški bodo imeli še vedno prednost na kratkih progah, dekleta pa bodo prevladovala na daljših.
Nekaj primerov predvidevanj za
^a nogometnem turnirju za «Gerii jev memorial», ki ga je organizi-ta! Breg, je kapetanu Zarje Vojku Križmančiču izročila pokal mati pokojnega Gerlija
leto 2005:	moški	ženske
100 m prosto	41”62	42”31
400 m prosto	3T0”72	3"09”98
1500 m prosto	12'37”20	12T8”30
100 m delfin	44T0	45”96
200 m prsno	1’52”31	1'55”12
400 m mešano	3’38”51	3’37”21
Spremembe, ki	utegnejo	nastati
v dobi 30 let na	svetu lahko seve-	
da vse obrnejo	na glavo,	ker pa
se prav človeški organizem na spremembe tudi najlažje privadi je možno, da do takih časov tudi res pride.
Bruno Križman
BOKS
NEW YORK, 10. - Vito Antuo-fermo, po rodu Italijan, je osvojil še eno prestižno zmago. Ta ameriški boksar je namreč v New Yor-ku premagal Dennyja Moyerja po točkah. Antuofermo, ki ima 22 let, je v svoji karieri osvojil 25 zmag, doživel je en poraz, enkrat pa je izbojeval neodločen izid.
ATLETIKA
NA MITINGU V MONCHNU
Nov svetovni rekord v metu kladiva
MONCHEN, 11. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Miinchnu je postavil Sovjet Aleksej Spiridonov nov svetovni rekord v metu kladiva z daljavo 76,66 m. Dosedanji svetovni rekord je bil last vzhodnega Nemca Reinharda Theimerja z metom 76,60 m.
* * *
CAGLIARI, 11. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Cagliariju za «Memorial B. Zauli» so dosegli med drugimi tudi te boljše rezultate: višina ženske: Fredrick (ZDA) 175 cm 400 m ovire: Pascoe (VB)	49 '7
200 m moški: Ararne (Fr.)	21”2
Na 6. šahovski balkaniadi v Poreču so Jugoslovani doživeli precejšen neuspeh. Proti Bolgariji so srečanje nepričakovano zgubili z 2:4 in so tako na lestvici zasedli šele tretje mesto. 1. je bila Bolgarija, 2. Romunija, četrta pa Turčija.
Jugoslovani pa so zmagali pri mladincih, pred Bolgari, Romuni in Turki.
KOŠARKA
PESARO, 11. — V mednarodnem prijateljskem moškem košarkarskem srečanju je sinoči Mobilquattro premagal Monaco s 115:82 (62:37).
OBVESTILO
V nedeljo, 15. t.m., priredi SPD Trst
DAN PLANINCEV
Ob tej priložnosti bo na sporedu pohod na Nanos s tekmovanjem v hitri hoji od Razdrtega do vrha Nanosa.
Vpisovanje v nedeljo ob 9. uri pri gostilni v Razdrtem.
l«. IVAN TA VČAR:
I CVETJE V JESENI
Kako naj bi bil torej govoril o svoji ljubezni! Danes je “Ra zgolj otrok, ki se je veselil, da je smel biti v moji družbi.
Dospela sva do Ajdove rebri. Na desno in levo je bil gozd «sekan. Zategadelj je rasla tam dolga trava, vmes pa vse polno rdečih jagod. Te so bile sicer že vse obrane, ker jih zobljejo Rtiče in kače; pa se je Meti vendar še posrečilo, da je dobila rastlino, na kateri sta viseli dve rdeči jagodi. Na enem vršičku Ra Je čepel majhen, bel cvet. Bila je presrečna: «Eno meni, eno tebi!» Z ustnicami je odtrgala jagodo, nato pa brez vsake zadrege meni ponudila šopek. Kakor ona, zaužil sem sad a cvet ^ spravil z veliko skrbnostjo v listnico.
«Proč vrzi!» je žabi tela.
«V mestu me bo cvetje spominjalo nate, Meta.» Nekaj Mečice se ji je prikazalo na licu, vendar stvari ni več omenjala.
Dospevšd na Mali Blegaš, se nama je odkril Porezen v Sv°ji dolgočasnosti in odkrila se nama je črna prst v divni Sv°ji lepoU. Luže na Malem Blegašu so bile suhe in tudi ovac dl bilo, ki se navadno v tolpah pasejo tam. Pred nama se je Migala visoka glava starega Blegaša.
Ker je danes prvič hodila na goro, se ji je poznalo, da je razo6arana. Menila je, da sva že na vrhu, pa sva bila šele na "talem Blegašu. Zdihovala Je, no, pa sva sedla in počivala. Tp odpočitku sva polagoma lezla navzgor, in sicer po stezah, ® Jih je mnogo, pa so vse nezanesljive. Nekaj časa pripravno
Karaživkovič pa celo trdi, da bodo Jugoslovani v prihodnjem evropskem prvenstvu veliko presenečenje. Te ijegove izjave niso iz trte izvite, saj je «plave» povabil na skupne priprave z njegovimi varovanci, ki bodo od 20. do 29. septembra pred samim odhodom na svetovno prvenstvo. Te enkratne priložnosti jugoslovansko vodstvo ni odklonilo, kljub temu, da letos «plavi» ne bodo igrali na svetovnem prvenstvu.
Konec oktobra bodo Jugoslovani igrali v Bukarešti. Od 1. do 9. decembra bodo «plavi» spet igrali na velikem turnirju, skupaj s Sovjetsko zvezo, Vzhodno Nemčijo, Češkoslovaško, Japonsko in Romunijo, kar pomeni, da bo tam zbrana vsa «smetana» svetovne odbojke.
Vabilo je prišlo tudi za april prihodnjega leta, ko bo v Bratislavi merilo moč nič manj kot osem reprezentanc.
Tradicionalni poletni turnir v Beogradu pa bo generalka pred nastopom na evropskem prvenstvu. Vabilu so se za sedaj odzvale naslednje reprezentance: Vzh. Nemčija, Bolgarija, Kuba, češkoslovaška in Romunija. «Take konkurence v Jugoslaviji doslej še ni bilo,» trdi zvezni kapetan Grozdanovič.
nogomet
V JUGOSLOVANSKEM POKALU
Zmaga Olimpije (LJ) z enajstmetrovkami
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — V osmini finala tekmovanja za «Pokal Jugoslavije», ki je bila danes, so zabeležili naslednje rezultate:
Timnok Zaječar — Železničar Sarajevo 2:5 (1:0)
Velež Mostar — Zagreb 2:1 (1:0) Bačka Subotica — Hajduk Split 0:2 (0:1)
OFK Beograd — Maribor 2:1 (0:1) Olimpija Ljubljana — Rabotnički Skopje 6:5 (1:1, 1:1). Tekma se jo v regularnem času in podaljških končala neodločeno 1:1 ter so jo odločili šele s streljanjem enajstmetrovk, kjer je bila Olimpija boljša.
* * *
ZAGREB, 11. — Dinamo je danes v prijateljski tekmi premagal večkratnega holandskega prvaka Fe-yenoord s 3:0 (3:0). Holandci so pred 25.Q0Q gledalci razočarali. V njihovem moštvu je igral tudi bivši Dinamov igralec Ramljak.
B. B.
NOGOMET
PUNTARJEV MEMORI Al
Burja močno ovirala tekmo Zarja-Primorec
0 napredovanju v finale je v A skupini odločala razlika v golih
Zarja — Primorec	0:0
ZARJA: Favento, D. Marc, S. Metlika, Samese, S. Krizmančič, V. Krizmančič, Demichele, Bon, Ra-žem, Žagar, Codognone (67. min. D. Metlika), 12 Turco.
PRIMOREC: M. Kralj, Covace-vich, Sluga, Sosič, Ciuk, Krizmančič, Husu, V. Možina, P. Kralj, Manzutto, B. Kralj, 12 E. Kralj, 13. D. Kralj, 14 Pappatico.
KOTI: 2:2.
SODNIK: Alprinci iz Trsta.
STRANSKA SODNIKA: Bandelli in Fumai oba iz Trsta.
GLEDALCEV : 150.
Enajstericama Zarje in Primorca ni uspela pot v finale, saj sta se v torek zvečer razšli na proseškem pravokotniku pri neodločenem izidu (0:0).
Srečanje je oviral močan veter, ki je v prvem polčasu pihal v hrbet Zarji. Bazovci te prednosti niso znali izkoristiti, saj so igrali precej medlo in neorganizirano, predvsem na sredini igrišča, kjer je popolnoma odpovedal Bon, ki je sicer eden ključnih igralcev Zarje. Ker je sredina igrišča odpovedala, so Bazovci skušali z dolgimi podajami prebiti gosto sredino igrišča Primorca, vendar je močan veter doprinesel, da je mnogo dolgih podaj Zarje skončalo izven igrišča.
Z druge strani je enajsterica Primorca dobro zdržala proti vetru in je celo večkrat v protinapadu spravila v zagato obrambo Zarje. Tre-benci pa so, morda, zgrešili, ker so se namesto nizkih podaj večkrat posluževali visokih predložkov, katerim je veter popolnoma spremenil smer. Skratka, veter je znatno oviral redni potek igre in igro obeh ekip.
V nadaljevanju sta obe ekipi zaigrali bolj organizirano in prav zaradi tega sta ustvarili tudi nekaj izrednih priložnosti za zadetek. Najugodnejšo priliko sta imela Bon v 31. minuti (ko je zgrešil iz razdalje 3-4 metrov gotov gol) samo minuto kasneje pa Husu, ko je zadel prečko a je nato žoga skončala v rokah Paventa.
S to tekmo se je končala kvalifikacijska serija tekem skupine A, kjer sta poleg Primorca in Zarje nastopala še Olimpija in Primorje. Vse štiri ekipe so v tej kvalifikacijski seriji zbrale po tri točke. Za napredovanje v finalni del turnirja je odločala razlika v golih.
LESTVICA
Primorje	LM 5:1 3
Primorec	3 1	1	1	2:2	3
Zarja	3 0	1	0	1:1	3
Olimpija	31	1	1	2:5	3
.bllliJ -if.iu. . r -,	.
iiiiiiitiiiiiimmiiiiiiiiniltl
Drevi bosta na sporedu dve finalni tekmi za pokal veteranov. Ob 19. uri bo mali f'"ile za tretje mesto med Primo-., ' -i in Primorcem, ob 20.30 pa fir . za prvo mesto med Vesno in Aurisino. Obe tekmi bosta na proseškem pravokotniku. Zanimiv in odprt vsakemu izidu bo dvoboj med Aurisino in Vesno, ki sta se že v kvalifikacijah izkazali. Obe enajsterici imata v svoji sre-
di še nekaj aktivnih nogometašev, zato bomo prav gotovo videli napeto in lepo igro.
* * •
V	malem finalu naraščajniškega turnirja na Proseku je sinoči Vesna premagala Primorec z 1:0 in je tako osvojila 3. mesto.
V	članskem turnirju pa je Liber-tas Prosek odpravil Breg z 2:1.
B. R.
•imiiiiniiiiiiiiiHiiiiitimniiiiiimiimimiHiniiuiiiiiiimiiiiiiiiiiriiimiiiiiiniiiiiiii
KITAJCi NA AZIJSKIH IGRAH V TEHERANU:
«Prijatelje imamo povsod po svetu»
Kitajski športniki so se spoprijateljili tudi z Izraelci
Med izreki Maocetunga je tudi tak. ki pravi: «Prijatelje imamo povsod po svetu».
Sprejem LR Kitajske na azijske igre dokazuje, da je to resnica, Kitajci pa se zelo trudijo, da bi število svojih prijateljev še povečali.
V Teheranu so opustili običajno izolacijo, katero so prej na tekmovanjih sami ustvarjali. Po besedah referenta za tisk v kitajski delegaciji Ju Una, niso Kitajci v Teheranu le zaradi kolajn, temveč zaradi novih prijateljstev. V športnem naselju so kitajski športniki sedaj pomešani z drugimi in zbujajo veliko radovednost in zanimanje. Prevajalci so z njimi stalno zaposleni.
LR Kitajska je v okviru azijskih iger priredila tudi slikarsko in obrtniško razstavo. Neki Wong iz Hongkonga si je azijske igre zamislil kot odličen trgovski uspeh. Računal je na zanimanje za vse, kar je kitajskega in je v neposredni bližini športnega centra odprl kitajsko re-
stavracijo. Upal je, da mu bodo športniki LR Kitajske delali reklamo, zgodilo pa se je, do se le-ti zanj niso zmenih, ker imajo kitajskih jedi dovolj že doma.
Glede bojkota srečanj z Izraelci so Kitajci omenili možnost, da utegnejo v prihodnjih dneh spremeniti odnos do tega problema. Do pomiritve je prišlo brez obotavljanja. Kitajski plavalec Lin Sen je bil na 100 m prosto drugi za Izraelcem Brennerjem. Ob nagrajevanju je Kitajec čestital zmagovalcu in s tem napravil konec dosedanjim težavam.
KOŠARKA
BOLOGNA, 11. — Alco iz Bologne je kupil ameriškega košarkarja italijanskega porekal Johna Fal-conija. Star je 22 let, visok pa 193 cm. Njegov popreček na tekmi je 26,7. Pogodbo bodo verjetno podpisali v kratkem.
Na Proseku vlada v zadnjih tednih pravo nogometno vzdušje, saj se vrsti na tamkajšnjem igrišču vsak večer tekma za tekmo. Na zgornji sliki se pozdravljata kapetana Primorja in Vesne (veterani), na spodnjih dveh pa sta prizora pred iu med tekmo Primorje — Primorec
hodiš, v hipu pa ti zgine steza izpod noge, da sam ne veš kdaj. Nato moraš po gladki tram plezati, dokler ne stakneš druge steze, ki pa te ravno tako slepari kot prejšnja. Utrudljiva je taka hoja.
Med slovenskimi gorami naš Blegaš ni velikan. In ne obdaja ga veličastnost, ki obdaja naše snežmke in ki je je ze nekoliko deležen sosed Ratitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, ki ne pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, ki si jo moral prehoditi do trainate njegove strehe. To sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu. Do svojega sedemnajstega leta je živela v vznožju pod Blegašem, a do danes še ni bila na njem. Če bi po vaseh okoli Jelovega brda povpraševali, bi se takoj izkazalo, da vsaj dve tretjini prebivalstva še nikdar m bilo na Blegašu. Naši kmetje hodijo pač le tja, kamor jih vodi delo.
Meta se ni mogla oddahniti, tako so jo bili prevzeli vtisi lepega razgleda. Nebo sicer ni bilo prav jasno in sapa je podila oblake nad vrhom, da so kakor ovce hiteli proti jugu. Gorenjski in kamniški snežniki so se kazali v vsej svoji čistoti. Od Triglava pa do Ojstrice sem ji moral naštevati vse bele očake in navesti njihova imena. Odprl se je svet, o katerem se Meti do danes še sanjalo ni.
Pravijo, da se proti jugu vidi Jadransko morje. Bil sem mnogokrat na Blegašu, ali morja nisem nikdar ugledal. Danes se je daleč tam spodaj nekaj kadilo; vzlic temu je dekle trdovratno trdilo, da natančno razločuje modro morje.
Nato sva se ozrla k strani, kjer leži bela slovenska Ljub; Ijana. Kdor ima dobro oko, lahko opazi ljubljanski grad, ah jaz ga nisem mogel nikdar opaziti. Mogoče pa je, da ga je Meta z bistrim očesom vendarle opazila. Spregovorila je:
«Tam je torej Ljubljana, kjer ti stanuješ.» Zamislila se J«
in pri tem se je morda zavedala, da v kratkem odidem. Videlo se je, da ji je žalost prepregla obrazek. Zamolklo je vprašala:
«Kdaj spet prideš?»
«Če prej ne, k tvoji poroki, ko se boš možila, Meta. Tisti dan hočem plesati!»
Nevoljno je rignila: «Nič!» Ta nič je bil vedno dokaz, da je naša Meta huda.
Dolgo je zrla proti jugu, kjer je v svoji domišljiji gledala sinje Jadransko morje. Pri tem mi ni mogla prekriti, da se ji je ob levem očesu utrnila prav drobna solza ter ji lezla po licu. Obrnila se je čisto od mene, da bi ne opazil, kako si je obrisala mokro lice. Pa sem vendar opazil.
Da bi jo premotil, sem jo pozval, da pojdiva gledat, če bi se dobilo še kaj planinskega cvetja. To rase samo na selški strani Blegaša. Ta breg sva torej prehodila in preiskala. Hu-dičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih. Prav tako ni bilo murk, katerih je ob priličnem času prav mnogo. Skoraj ni bilo pričakovati uspeha, bilo je že prepozno. «Tu je pa zvezdica!» je vzkliknila Meta ter res izbrskala iz goste trave zakasnelo, majhno, zelenkasto planiko, ki se časih dobi na Blegašu; kako leto jih je več, drugo leto pa zopet ni nobene. Po daljšem iskanju sva jih še nekaj staknila ” travi in Meta je vse skupaj obdržala za spomin na tisti dan, ko je bila z mano na Blegašu.
Nato sva sedla v eno malih dolinic, ki so značilne za Blega-šev vrh. Čas je bilo, da se po dolgi hoji nekoliko okrepčava. S sabo nisva imela bogve kaj. S ponosom lahko izrečem, da nisem nikdar zastopal stališča tistih vedno lačnih in vedno žejnih hribolazcev, ki bi na Kredarico ali na Begunj ščico najrajši s sabo vzeli težko obloženega velbloda.
Pri tej priliki je pokazala Meta vse dobre lastnosti male gospodinje. Odvezala je ponižno bisažico ter po trati razvrstila z važnim obrazom, kar sva imela s sabo: za vsakega kos črne-
ga kruha, nekaj suhih češpelj in nekaj orehov. Prinesla je tudi dva kamna, da bi mogla orehe tolči. Vmes pa je postavila steklenico, v katero sva bila na Kalu nalovila mrzle studenčnice. «Da bova laže pila,» je omenila z veliko resnostjo, «sem vzela repuljico od doma, ker je grdo piti iz steklenice same.»
Tolkla sva orehe ter jedla jedra s črnim kruhom, kar je dobro. Tudi suhe češplje sva jedla s črnim kruhom, kar zopet ni slabo. Hladno vodo pa sva pila iz ene in iste repuljice, in kakor zaljubljen dijak sem pil vedno na tistem mestu, kamor je bila poprej pritisnila Meta rožnata svoja usteča.
Planinski blagor!
Precbdaia jo je moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle. Meta je hotela spati. Napravil sem ji iz bisažice majhno vzglavje, nakar je legla in takoj zaspala. Nad nama so se še vedno podili sivi oblaki proti jugu, da je bilo sonce največkrat zakrito. Sicer pa pekočina ni bila posebno močna, tako da je deklica lahko mimo in dobro spala. Z obrazom je bila proti meni obrnjena in mimo je sopla. Spanje pa ji je bilo prignalo nekaj vročine v glavo, da so se ji delale rože na licih. Bil sem sam z njo na zapuščeni gorski višini! Ko so jo objemali moji pogledi, sem občutil prav živo, da bi bilo skoraj nemogoče, da bi se kdaj ločil od nje. V kratki dobi mojega bivanja na Jelovem brdu sta zrastli najini duši ena k drugi. Pri vsakem delu sva bila skupaj dan za dnem in pravi čudež je bil, če me je Meta za kratek trenutek zapustila. Zatorej me je tu na vrhu Blegaša silno mučila misel, kaj mi je početi. Gotovo, šel sem že skoraj predaleč. Igračanja z mlado dušo bi tudi sorodništvo, katero je naju vezalo, ne moglo opravičiti. Jezil sem se sam na sebe, da sem mogel tako čisto pozabiti svojih let in da sem se obnašal kakor smešni starec, ki je lazil nekdaj za Suzano, ko se je kopala. Ali vsi ti očitki niso olajšali mojih muk.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
12. septembra 1974
Za SFRJ
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» • DZS, Liubljana, Gradišč 10/11 nad telefon 22 2U/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpra trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400.- osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali og asl* 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5. ••
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trs^
NOVA REPUBLIKA OPREDELJUJE SVOJO POLITIKO
Gvineja • Bissati za neuvrščenost in razvoj afriške poti v socializem
Tito o novi usmeritvi Portugalske in zmagi osvobodilnih gibanj v njenih bivših afriških kolonijah
BISSAU, 11. — Zanimanje svetovne javnosti je, povsem razumljivo, osredotočeno na prve korake, ki jih bo v mednarodni areni storila novorojena neodvisna republika Gvineje - Bissau.
Ker se nova oblast stranke za neodvisnost Gvineje in Kapverdskih otokov še ni konstituirala, je povsem razumljivo, da skušajo opazovalci ugotoviti kakšno bo politično stališče nove republike na osnovi načelnih in teoretičnih prispevkov umrlega voditelja PAIGC Amileara Cabrala.
Vsekakor drži, da je major Bedro Pires, sedanji predsednik PA IGC že začrtal načelno usmeritev nove države z izjavo, da bo «proti-imperialistična, neuvrščena in da bo šla po afriški poti v socializem». Odstraniti bo treba, trdijo že danes voditelji PAIGC, težka socialna protislovja, ki jih je zapustil v deželi kolonializem. V tem smislu bo moral PAIGC ustvariti nove organe oblasti, katerih glavna skrb bo premostitev tribalnih razlik in oblikovanje zadružnega, vendar načrtnega gospodarstva, predvsem na kmetijskem področju.
Amilcar Cabrai, ubiti ustanovitelj stranke in duhovni oče Gvineje -Bissau je v razgovoru z angleškim pisateljem Basilom Davidsonom poudaril, da je osvobodilna vojska črpala svojo glavno moč s podeželja in da se. tudi po prevzemu oblasti, PAIGC ne sme birokratizirati. Zato bo moral svojo oblast decentralizirati predvsem na kmetijska področja. «Najprej morajo naši kmetje pridelati dovolj hrane, da bodo imeli vsi ljudje jesti. Na tej osnovi bomo šele lahko napredovali na poti industrializacije in izkoriščanja naravnih bogastev dežele».
Opazovalci se tudi zanimajo za mednarodno - diplomatske odnose, ki jih namerava navezati nova republika. Pri tem, poleg neuvrščenosti, poudarjajo, da bo očitno imela težo v teh odnosih pomoč, ki jo je osvobodilno gibanje PAIGC prejemalo v teku desetletnega boja za neodvisnost izpod kolonialnega jarma. Glavne zaveznice Gvineje - Bissau v tem boju pa so bile Sovjetska zveza in socialistične države. Švedska in, v Afriki, Seku Toure-jeva Gvineja.
Iz Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav je osvobodilno gibanje prejelo veliko pomoč v najsodobnejši oborožitvi in kadrovski izobrazbi častnikov osvobodilne vojske.
Švedska je skrbela predvsem za medicinsko in tehnično pomoč, afriške sosede pa, poleg zatočišča, so Gvineji - Bissau nudile predvsem diplomatsko pomoč na vseh ravneh.
PAIGC je glede svoje neuvrščenosti poudaril, da ne želi, oziroma, da ne bo dopustila, da bi na Kapverdskih otokih namestili kakršnakoli vojaška oporišča tujih velesil.
Ta izjava je tembolj važna, ker so Kapverdski otoki doslej veljali kot ’-omembno strateško oporišče Portugalske in NATO ob afriški celini.
O odnosih z Gvinejo - Bissau in drugimi osvobodilnimi gibanji v bivših portugalskih kolonijah je spregovoril tudi jugoslovanski predsednik Tito.
Predsednik republike Josip Broz Tito je v izjavi portugalski televiziji dejal, da je priznanje neodvisnosti republike Gvineje - Bissau s strani Portugalske posebnega in da-lekosežnega zgodovinskega pomena. Pozdravljamo ta korak portugalske vlade, zadovoljni smo,, ker se je Portugalska pridružila velikemu številu držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, ki so že priznali neodvisnost republike Gvineje - Bissau, ki jo je njeno ljudstvo proglasilo septembra 1973. leta po dolgoletni in težki osvobodilni borbi, je izjaval Tito in dodal, da je Jugoslavija pozdravila spremembe na Portugalskem, obnovila odnose z njo s prepričanjem, da bo nova portugalska vlada končno likvidirala prejšnjo državno politiko in vladavino. Priznanje neodvisnosti Gvineje - Bissau pojmujemo kot prvi korak na tej poti in pričakujemo od portugalske vlade, da v najkrajšem času omogoči uresničenje svobode in neodvisnosti narodom Mozambika, Angole in Kapverdskih otokov, je dejal Tito in pripomnil, da bo s tem portugalska vlada dala pomemben prispevek za mir in napredek na svetu, si pridobila še močnejšo mednarodno afirmacijo in podporo in omogočila utrditev demokratičnih pridobitev, ki si jih je portugalsko ljudstvo nedavno priborilo.
Etiopska pravoslavna cerkev podprla poseg vojske
ADIS ABEBA, 11. — V poslanici etiopskemu narodu ob priliki novega leta patriarh etiopske pravoslavne cerkve Teovophlos ni prvič v zgodovini države omenil cesarja Haileja Selasjeja. Visoki cerkveni dostojanstvenik je med drugim poudaril pomen gibanja «mladih častnikov» in blagoslovil njihovo akcijo proti izkoriščevalcem ljudstva.
Poslanica je presenetila politične komentatorje, saj je bila doslej pravoslavna cerkev eden od najzvestejših zaveznikov cesarja in je še pred mesecem dni ostro napadla odlok vojakov o laicizaciji države. Nov odnos pravoslavne cerkve do vojske bo po mnenju komentarjev znatno spremenil razmerje sil v Etiopiji v korist vojakov.
Ob tretji obletnici smrti bivšega premiera Nikite Hruščova je mnogo M oskovcanov položilo pred na novo urejeni grob s spomenikom šope rož. V razgovoru s časnikarji se je Hruščova spomnil tudi znani sovjetski pesnik Evgenij Jevtuščenko
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZJAVE KONTRAADMIRALA CRESPA PO ZADUŠITVI VSTAJE BEUH SEPARATISTOV
HUD UDAREC TIHOTAPCEM MAMILA
V enem tednu bo v Mozambiku 386 kilogramov hašiša
zaplenjenih v Plominu
Vrednost zaplenjenega mamila presega 600 milijonov lir - Hašiš so iz Jugoslavije tihotapili v ZRN - Aretirana dva Iranca in Berlinčan
sestavljena koalicijska vlada
Premiera in šest ministrov bo imenoval FRELiMO, trije ministri pa bodo portugalske narodnosti - Sto mrtvih med oboroženimi spopadi v Lourencu Marquesu - Zapora trgovin in pomanjkanje hrane stopnjujeta napetost
LOURENCO MARQUES, 11. — Iz portugalske prestolnice je odpotoval «visoki komisar», kontraadmiral Victor Crespo, ki bo do dokončne razglasitve neodvisnosti predstavljal v Mozambiku predsednika De Spinolo. Na letališču so ga pozdravili predsednik vlade polkovnik Vasco Goncalves, zunanji minister Mario Soares in minister za ozemeljsko koordinacijo Almeida Santos.
Pred odhodom je Crespo poudaril, da je upor belih kolonov dejansko že zatrt in da bo v enem tednu
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiliffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiinrriiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
ZARADI OGORČENE REAKCIJE AMERIČANOV
Ford prisiljen umakniti predlog o pomilostitvi vohunov Watergata
Demokrati grozijo predsedniku z obtožbo zlorabijanja oblasti
WASHINGTON, 11. — Ameriški predsednik Ford, ki je še vedno v sredi vihre zaradi sklepa, da pomilosti Richarda Nixona, je danes sporočil, da bo preučil «posamezno» vse prošnje za amnestijo, ki jih je dobil od obtožencev za Watergate. Tako je izključil možnost, da bi lahko pomilostil vse obtožence skupaj z upravnim dekretom.
Današnja izjava je v očitnem protislovju z včerajšnjim sporočilom predsednikovega glasnika. Protislovja ni tudi nihče skušal prikriti in na dlani je, da se je Ford premislil spričo reakcij, ki jih je napoved vzburila v javnem mnenju.
Zlasti ostri so bili napadi demokratskih predstavnikov na predsednika. «Pomilostitev vohunov — je dejal senator Byrd — bi uduši-la škandal Watergata.» «Lahko bi jo tolmačil — je pribil predsednik predstavniškega doma Carl Albert — kot zlorabo predsedniške oblasti.» «S tem sklepom — je še poudaril senator Ervin — bi si Ford zapravil možnost, da bi kandidiral na prihodnjih volitvah leta 1976.»
Čeprav je s tehničnega vidika sklep o pomilostitvi vseh obtožencev zaradi vohunske afere pravilna, ker je šef Bele hiše že pomilostil glavnega obtoženca, bi tak sklep imel lahko nepredvidljive politične posledice. Ni mogoče pozabiti kar čez noč — ugotavlja v današnjem uvodniku «New York Times» — dveletnih zlorab oblasti in toliko protizakonitih ukrepov. Tudi Bela hiša je razumela — dodaja list — kako hude posledice bo imel sklep, da se pomilosti Richard Nixon, v čigar imenu so nastopali vsi obtoženci.
Samo sodni postopek bi omogočil Američanom — ugotavlja nadalje časnik — da bi spoznali resnico in bi razkril odgovornosti politikov na vseh ravneh. Udušitev škandala, za katerega se je odloči! Ford, pa ni nič manj zaskrbljujoča od protizakonitega ravnanja prejšnjega predsednika.
Nad ameriškega predsednika so se v zadnjih dneh spravili tudi pravniki, ki mu oporekajo, da se je tudi s tehničnega vidika prenaglil. Ni namreč v vsakdanji praksi pomilostitev obtoženca, kateremu niso še dokazali krivde. Kakorkoli že, sklep o pomilostitvi je po ameriškem zakoniku nepreklicen, čeprav mnogi priznavajo Fordu, da je skušal s pomilostitvijo predhod nika odtegniti pozornost državljanov
od Watergata in ga usmeriti na hude gospodarske težave, mu vsekakor očitajo, da je bil sklep pre-uranjen in politično zgrešen. Zlasti pa se večina Američanov sprašuje, ali bo novi predsednik sposoben ohraniti hladno kri tudi v trenutkih krize in odločati v skladu s potrebami države.
Ardirana domnevna morilca zlatarja
MALTA, 11. — Agenti Interpola so na tem sredozemskem otoku aretirali dva mladeniča, 23-letnega Giuseppa Anelija in 20-letnega Stefana Scafilija, ki sta osumljena, da sta avtorja ropa v neki zlatarni v Catanii, med katerim je bil s strelom ubit lastnik zlatarne, 32-letni Antonio Logobardo.
Zvečer so domnevna morilca pripeljali z ladjo na Sicilijo, kjer ju je pričakala množica nekaj tisoč ljudi. Skušali so ju linčati, a jim zaradi policijskega kordona ni uspelo.
Pomembna uspeha
južnovietnamsklh
partizanov
SAIGON, 11. — Saboterji južno-vietnamske osvobodilne vojske so danes razstrelili most na reki Phu Loc 32 km od kraljeve prestolnice Hue in tako onesposobili eno glavnih prometnih žil, ki povezuje Hue s pristaniščem Danang.
Nekaj kilometrov južneje pa je oddelek partizanov napadel vojaški konvoj in ga uničil.
Odločen kitajski protest zaradi «aneksije» Sikkima
PEKING, 11. — Zunanje ministrstvo Ljudske republike Kitajske je energično protestiralo zaradi sklepa indijske vlade, da spremeni status doslej «pridružene države» himalajskega Sikkima. Ta deželica je namreč doslej bila nekakšen indijski protektorat, vlada v New Delhiju pa ga je, po povoljnem mnenju krajevnega parlamenta, dejansko
anektirala.
Kitajci menijo, da je s tem Indija zagrešila «imperialistično dejanje», za kar naj nosi glavno odgovornost Sovjetska zveza, ki je Indijo vedno podpirala v njenih dejanjih na mednarodnem področju.
PEKING, 11. — Predsednik kitajske komunistične partije Maocetung je včeraj sprejel nigerijskega predsednika Govona, ki je na obisku v Pekingu.
sestavil novo vlado. V njej bodo trije ministri portugalske narodnosti, šest ministrov in predsednika vlade pa bo imenovala osvobodilna fronta Mozambika (FRELIMO). Vlada bo torej ustoličena, kot je predvideno v sporazumu iz Lusake, na dan 25. septembra, deseto obletnico vstaje mozambiškega naroda proti kolonialistom.
Crespo je ocenil zadržanje belih kolonov po neuspeli separatistični vstaji. Dejal je, da je nesmiselno, saj sporazum iz Lusiike jamči ne samo fizično, temveč tudi gospodarsko nedotakljivost belopoltim prebivalcem bivše kolonije. Poudaril je, da namerava spraviti pred sodišče netilce nemirov in organizatorje neuspele secesije iz Lourenca Marquesa.
V mozambiški prestolnici se medtem ni poleglo nasilje, ki se še stopnjuje kljub temu, da je portugalska vojska zasedla vse strateške postojanke v mestu, medtem ko enote Frelima nadzorujejo podeželje in glavne prometne žile. Marsikje nastopajo člani portugalske vojske in policije skupaj z gverilci Frelima, predvsem na cestah, ki vodijo nroti Južni Afriki, po katerih se stekajo kolone tovornjakov in avtomobilov bežečih kolonov, ki se boje maščevanja afriškega prebivalstva. Ne gre namreč pozabiti, da so veleposestniki in večji trgovci neusmiljeno izkoriščali črno delovno silo, dokler jih je ščitila kolonialistična politika Caetanove fašistične vlade iz Lizbone.
Vojska skuša v predmestnih «bi-donvilles», naseljih iz barak afriških delavcev, zadušiti pojave rasnih spopadov, ki segajo predvsem v
bogatejše «bele rezidenčne predele» mesta ob morju.
Poročajo, da je bilo med pouličnimi spopadi skoraj sto smrtnih žrtev, kar dokazuje, po mnenju portugalskih komentatorjev, kako nerazsodno so desničarski elementi zanetili separatistično vstajo.
Tako poročajo tudi o nerazsodnem zadržanju belih kolonov, ki skušajo z orožjem braniti med kolonialno zasedbo pridobljene privilegije. Na nekem trgu so, na primer, kamenjali nekega mladega Afričana in ga nato zažgali z bencinom. Sledilo je maščevanje izzvanega afriškega prebivalstva, ki ga beli trgovci skušajo izzivati tudi s splošno zaporo trgovin. V Lourencu Marquesu zmanjkuje hrane, mq<jtem ko so trgovine, v glavnem last belih kolonov, zaprte in zastražene. Ni se čuditi pojavom pustošenja in plenjenja trgovin in skladišč prehrambnih pridelkov.
Mnogi beli koloni, ki čutijo, da jim jo neuspeli secesiji gorijo tla pod nogami, se odpravljajo po glavni cesti v Južno Afriko, kjer jim rasistične oblasti zagotavljajo vso materialno in politično pomoč. Na cestah take kolone večkrat ustavljajo obhodnice osvobodilne vojske, kar daje povod za pogostejše popade.
Kljub tem vestem pa vlada tako v Lizboni kot v krogih Frelima mir in treznost, saj je očitno, da bo tudi ta reakcija splahnela in da se bo večina prebivalstva portugalskega ali azijskega porekla vrnila na delo. V tem smislu oddaja radijska postaja v prestolnici, ki jo sedaj nadzorujejo enote vojske, pomirjujoča poročila, ki jih spremlja lahka glasba.
...................................
Letalska nesreča v Sev. Carolini
CHARLOTTE (Sev. Carolina), 11. — Pri letalski nesreči v mestu Charlotte, v zvezni državi Sev. Caroline, je izgubilo življenje kakih 70 ljudi. Na krovu letala, ki se je sredi megle zrušilo štiri kilometre
pred letališčem, je bilo 82 potnikov, vendar kaže, da se jih je kakih 12 ali 13 rešilo.
Letalo, DC-9 ameriške družbe «Eastern Airlines», je bilo iz Char-lestona namenjeno v Chicago z
REKA, 11. — Jugoslovanska policija je odkrila in onesposobila razpredeno mrežo tihotapcev, ki so tihotapili iranski hašiš v Zahodno Nemčijo. Miličniki so aretirali dva Iranca in zahodnega Nemca ter zaplenili 386 kg mamila, katerega vrednost na črni borzi presega 600 milijonov lir.
Tihotapci so se ujeli v mrežo policije v Plominu, kjer so miličniki ustavili poltovornjak, v katerem je bilo mamilo. Aretirane, 42-letnega trgovca Mehdija Sejeda Zahraia, 27-letnega čevljarja Mohameda Kha-
državljana Dietra Fiebiga so prijavili sodišču, ki jim bo sodilo s hitrim postopkom.
Miličniki so ugotovili, da so tihotapci doslej vtihotapili v ZRN 460 kilogramov hašiša. Mamilo (skupaj 846 kilogramov) so pripeljali v Jugoslavijo iz Irana s tovornjakom TIR iranske registracije. Hašiš, ki je bil razdeljen v zavoje po 18 kg, so skrili med zaboje navadnega blaga. To je doslej največja količina mamila, ki so jo odkrili v Jugoslaviji. Miličniki nadaljujejo preiskavo s pomočjo Interpola, da bi dokončno onesposobili razpredeno tihotapsko mrežo.
Aretirani zaradi gesel proti čilski vojaški junti
MILAN, 11. — Policija je prejšnjo noč aretirala štiri mladeniče, star od 17 do 23 let in ki pripadajo organizacijam izvenparlamentarne 10 vice. Prekršili so se namreč, ko so na predvečer obletnice fašističnega državnega udara pisali gesla prod tamkajšnji vojaški junti in g6818 v podporo boja čilskega ljudstva.
Agenti so preiskali avtomobil, katerim so se mladeniči pripelji in našli v njem «francoz» za po' vijanje vijakov, kar je — P° nj1"0^ vem — nič manj kot «orožje». /a' radi tega sedijo štirje mladeniči z rešetkami.
Obsežna poiieijska akcija na podeželju pri Pinerolu
PINEROLO, 11. — Karabinjerji, člani sodne policije, v večjih skPP1' nah in s policijskimi psi spreiskujejo pokrajino okoli Pin®J rola, kjer sta pred nekaj dnevi bila aretirana voditelja samozvani«
«Rdečih brigad» Curdo in F««' ceschini. Namen obsežne akcije-v kateri sodeluje kar 200 aSer"?v’ je odkriti stanovanje ali hišo, kJe, sta Curdo in Franceschini bila skrita do aretacije.	,
Karabinjerji sumijo, da je m0™ v gornjem delu doline Peliice kniec ka hiša, v kateri so «brigatisti» U' redili zapor za Fiatovega fun*' cionarja Ameria in genovskega sodnika Sossija med ugrabitvijo.
Preiskovalci, ki se zanimajo za delovanje Curda in FranceschiniJa so, vsekakor, ugotovili, da sta na sebi imela dokumente, ki so J1" neznanci ukradli v občinski hiši Solbiateju, pri Milanu. Nekaj te dokumentov so imeli na sebi, PfJ aretaciji, tudi nekateri zlikovci i milanskega podzemlja, kar naj D1
po mnenju preiskovalcev
__ do-
kazovalo obstoj vezi med «brig®' tisti» in kriminalnim podzemlje^1' O tem je, resnici na ljubo, pričala tudi zahteva po Sossijevi ugrabitvi, naj oblasti izpustijo osem ciano* roparske tolpe «22. oktober».
Sodni postopek proti županu v Palermu
PALERMO, 11. — Sodne oblast siciliske prestolnice so poslale spo* ročilo o začetku kazenskega P0^ stopka palermskemu županu Ma^' chellu (KD) ter sedmim odbornikom iz vrst KD in PRI zaradi vodenja krajevne uprave v zasebno korist-Gre za polemično dodelitev plačan reklamne službe v Palermu, ko so baje župan in odborniki bili T>e' posredno zainteresirani in pomagal* «prijateljem».
nija Nasira in 23-letnega nemškega
NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU N£ POPUŠČA
Zastoj pri reševanju krize spodkopava temelje sporazumu o razmiku čet
An Nabor: Izrael in Egipt sta bila pred nekaj dnevi na robu vojaškega spopada ■ OZN in Kairo demantirata trditve bejrutskega lista
BEJRUT, 11. — Egipt in Izrael sta bila pred nekaj dnevi na robu oboroženega spopada in le poseg ameriške diplomacije je preprečil ponoven izbruh vojne na Bližnjem vzhodu. Tako trdi v svoji današnji številki bejrutski list «An Nahar».
Po poročilu časnika je bil glavni štab egiptovske vojske pred kratkim obveščen o možnih izraelskih operacijah v Egiptu in je zato odredil, naj se vojska pripravi na morebitni spopad. Enote Egipta so prekoračile Sueški prekop in utrdile obrambne položaje na sinajskem bregu vodne poti.
«An Nahar» poudarja, da so se Egipčani odločili za utrditev položajev, ker so bili obveščeni o izraelskem načrtu za napad, ki je med drugim predvuNval : izkrcanje komandosov na vzhodni strani Sueškega prekopa in razstrelitev mostov, da bi onemogočili dohod na ta breg egiptovski vojski; zasedba novih ugodnejših položajev; letalsko kritje enotam, ki bi posegle v akcijo.
Ko so egiptovske enote prestopile bregove — piše bejrutski list — so enote OZN obvestile Washington, ki je stopil v stik s Kairom in nato posegel v Tel Avivu in prisilil Izraelce, da so se odpovedali svoim naklepom. Diplomatski pogovori naj bi bili še v teku, da bi ponovno vzpostavili prejšnji red.
V kakšni meri je poročanje libanonskega časnika res osnovano na resničnih dogodkih je težko reči. V krogih OZN so demantirali, da bi egiptovske čete kdaj prekoračile v zadnjih dneh Sueški prekop. Vojaki mednarodne organizacije, ki bdijo nad spoštovanjem določil premirja, so izjavili, da v zadnjih dneh ni bilo resnejših incidentov.
Tudi v mednarodnih diplomatskih krogih demantirajo trditve bejrutskega časnika in {»udarjajo, da so Te sad prebujne domišljije časnikarjev in vojne psihoze. V teh krogih poudarjajo, da je Egipt res odredil pripravno stanje svojih čet. a le iz previdnosti zaradi izraelskih vojaških manevrov na Sinajskem polotoku. Vendar pa — za-vmesno postajo v Charlottu. Zaradi ključujejo v diplomatskih krogih — goste in nizke megle je pilot zgre- je bil to zgolj varnostni ukrep. Od šil letališče in treščil z letalom štiri začetka meseca je napetost na Si-kilpmetre pred letališčem.	naju popustila, ker so Izraelci za-
(Na sliki; prenos ranjenca z mesta ključili manevre, nesreče.)	1 članek lista «An Nahar», resni-
čen ali ne, jasno priča kako se stopnjuje napetost na Bližnjem vzhodu zaradi manevrov izraelske vojske in zaradi večkratnih spopadov na meji z Libanonom med enotami Tel Aviva in palestinskimi gverilci. Zlasti pa čas izpodkopava temelje premirja, ki so ga dosegli s posredovanjem velesil, ker v zadnjih mesecih ni bilo nobenega napredka v pogajanjih za rešitev krize.
Iz strahu pred ponovnim «petrolejskim izsiljevanjem» skušajo sedaj ZDA ponovno pripraviti Izrael in arabske države, da sedejo za mizo pogajanj, kar pa bo nemogoče ali izredno težko, dokler ne bo Tel Aviv priznal palestinskemu narodu njegovih zakonitih pravic. To je poudaril danes tudi romunski zunanji minister Macovescu, ki je na uradnem obisku v Izraelu (Rumu-nija je edina socialistična država, ki ima diplomatske stike z Izraelom). «Romunska vlada meni — je dejal Macovescu — da na Bližnjem vzhodu ne bo miru. dokler se Izrael ne bo umaknil z arabske zemlje in dokler ne bo pravično rešeno vprašanje palestinskega ljudstva po načelu. da lahko le narod sam odloča o svoji bodočnosti.»
Izredno napeti odnosi med J. Korejo in Japonsko
SEUL, 11,	—	V južnokorejski
prestolnici so že teden dni protija-ponske manifestacije, ki so dosegle višek pred nekaj dnevi, ko so demonstranti naskočili japonsko veleposlaništvo. Tudi danes, ko se je na seulskih ulicah zbralo nad deset tisoč manifestantov, je policija le s težavo odvrnila napad na japonsko diplomatsko predstavništvo.
Protijaponski izgredi so posledica atentata na južnokorejskega predsednika Park Chung-Heeja. Kot je znano je neki južnokorejski študent, ki je živel na Japonskem, 15. avgusta streljal na predsednika in ga le za las zgrešil. V atentatu je bila ubita Heejeva soproga.
Seul je obtožil japonsko vlado, da vodi premlačno preiskavo v krogih nasprotnikov seulskega režima, ki živijo v Tokiu. Japonska je tudi zavrnila zahtevo po strožjem nadzorstvu nad Heejevimi nasprotniki, kar je zelo zaostrilo odnose tned državama.
NEZNANEC
V ELIZEJSKI PALAČI
Francozom ni veliko do varnosti svojega predsednika, saj je elizejska palača najslabše zastraženo francosko javno poslopje. Ugotovitev izhaja iz dejstva, da se je 23-letni Bernard Lheureux v noči med soboto in nedeljo skrivaj prikradel v predsednikovo rezidenco, ne da bi ga kdo pri tem oviral.
Fant, ki je pred nedavnim odslužil vojaški rok, trdi, da mu vojska dolguje še 1-200 frankov. Ker pa je naletel, pri vseh vojaških poveljnikih le na gluha ušesa, se je odločil, da prosi za posredovanje predsednika Giscarda D'Estainga. Tako je v noči med soboto in nedeljo preplezal ograjo elizejske palače, se prikradel v poslopje, sedel pred predsednikov urad in čakal na «sprejem», ne da bi ga pri tem poslu kdo zmotil. Odkrili so ga šele naslednje jutro in ga takoj vtaknili v luknjo. Izpustili so ga včeraj po večurnem zasliševanju.
REKORDNO ŠTEVILO STOLETNIKOV
Japonsko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da bo konec septembra na Japonskem 527 stoletnikov. Za «deželo vzhajajočega sonca» je to pravi rekord, saj je bilo še pred petimi leti stoletnikov komaj 333. Najstarejša Japonka je Mito Umeda, ki je pred nedavnim dopolnila 111 let. Med stoletniki so ženske v veliki večini: kar 431 na 527. In še enakopraxmost zahtevajo, bi k temu pripomnil sovražnik ženske emancipacije.
LESA JE ŠKODA
Francoski minister za gospodarstvo je ukazal papirnicam, naj odslej izdelujejo toaletni papir le z odpadnim papirjem. Lesa je za ta proizvod res škoda, je poudaril minister.