Štev. 19. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne števllke dinar. 9. mája 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Ameríkanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v FaflekovoJ hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 112 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom CM2 1˙50 D., v » Poslanom"2'50 D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5%, do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Vkrej, zgravlive roke! Od več uradni i neuradni strani se čüje, da nameravlejo ustanoviti novo oblast v Varaždinu. Slov. Krajino ščejo od mariborske oblasti odtrgati i prikapčiti k novoj Varaždinskoj oblasti. Tüdi smo čüli praviti, da so nekši, od nikoga ne Pooblaščeni ljüdje, hodili v Beograd našo Slov. Krajino ponüjat Horvatom. Kelko je istine v tej gučaj, zdaj ešče nemremo povedati, pač pa proti vsakomi namerjavanji, da bi nas spravili pod horvatsko komando, odločno i ostro Protestiramo! To bi se pravilo rezati kotrigo z našega narodnoga tela. Slovenski prebivalci naše Slov. Krajine smo se meli Vsikdar za Slovene i ne za Horvate. Govorili so naši očevje i govorimo tüdi mi Slovenski jezik. Ja, ešče več, gospoda, ki se vam Sline cedijo po našoj krajini, So bili časi, kda So se prebivalci Medjimurja ta doli mimo Varaždina imenüvali Slovenje. Ešče dnesdén go vörijo prebivalci zahodnoga Medjimurja dol do Čakovca slovenski. Dobro, či se napravi nova oblast i se nas ta Prikapči, samo naj .bo uprava (ravnanje) Sodnija i Šola v toj novoj oblasti Slovenska. To pa za to, ar bi v toj oblasti meli večino Slovenci. Mi si nikak i nikdar ne damo vzeti slovenskoga jezika v upravi. Pod madjarskov oblastjov se nam je gpdila krivica, ar je bilo v uradaj vse madjarsko. Dosta kvara smo morali trpeti, ár smo ne razmeli dopise v tühinskom jeziki i ar smo morali drago plačüvali tolmače pri sodišči. Pravico smo si morali iskati po vüstaj tolmačov. Komaj smo si oddehnoli, kda smo lehko z uradniki po slovensko pogučali. Ali pa misli ta modra gospoda, da se povrnemo naznj v tiste čase? Ali nas misli gospoda s hrvaškimi šolami pohrvati? Vsako kratenje slovenski šol pri nas je hüdodelstvo proti Slovenskoj kulturi. Bistveni deo narodove izobrazbe so njegove Šole. Jezik, v šterom v šoli včijo, je posoda, v šteroj deci davlejo za živlenje potrebno znanje. Da se bo deca mogla kaj navčiti, je neogibno potrebno, da razmi jezik, ovači de melo včenje le telko haska, kak či bi prazno slamo mlatili. Da je naša deca Slovenska i da žmetno razmi hrvatski, to dokazüvati je nepotrebno. Da se naj deca vči v šoli poleg drügoga tüdi hrvatskoga jezika, proti tomi je ne nihče, nego siliti nam hrvatske šole bi bilo krivično. Či bi ví toj novoj oblasti Slovenci šteli naj se i v Hrvatska deca včijo samo slovenski, ka bi na to pravili Hrvatje? Pa bi Slovenci v toj novoj oblasti meli več zroka za to, ar bi bili v večini. To so zroki, za volo šteri vsaki Spameten Človik zavrže nameravanji, da bi se Slov. Krajina prikapčila k hrvatskoj oblasti. Ta žela se küha samo v srcaj tistih ljüdi, šteri iščejo samo sebe, ne pa narod i njegovo dobrobiti. Predvsem pritiskavlejo na to agentje Radičove stranke. Vüpajo se, da či bi nam v novoj oblasti Hrvatje komandirali, bi se nas dalo ležej stlačilo v Radičovo turbo. Znano je, da só Horvatje spoznali, kakšo neodkritosrčno i pogübno politiko vodi Stipica, zato se njemi obračajo hrbet. Da bi pa nekelko pridobili za stranko, ščejo dobiti nas pod roko. Drüga vrsta lüdi, šteri si za to prizadevlejo, so tisti, ki si Ščejo iz siromaštva našega lüdstva zlate cekine kovati. Ide za agrarno reformo. Nešterni ščejo pri agrari zaslüžili masne dobičke. Dozdaj je bilo to žmetno, ar so naš g. poslanec Klekl na prste stopali vsakomi, ki je ne meo prave namene pri agrari. To je bilo nekelko ležej, ar je agrarne zadeve vrejüvao okr. agr. urad v Maribori. Znano pa je, da bi nešterni te zadeve radi spravili pod horvatsko oblast, da bi ležej prišli do svoji ne lepi namenov. Zato pa ešče ednok bodi povedano, ki ščete sebe i svoj hasek, ne pa hasek lüdstva, vkrej krivične roke od naše Slovenske Krajine! Imena naših občin. Na postaji ali v uradi se večkrat čüje nepravilno naglašanje naših občin. To se pa zgodi samo pri tistih, ki so ne tű rojeni, zato pa se njim nesme zameriti. Pravilno je vsikdar najbole tisto, kak domače lüstvo govori. Domače lüstvo pa vsikdar pravi i je pravilo tüdi te, gda so vse naše občine uradno, mele mažarsko ime n. pr. Murska Sühota (ne Sobóta). Zato človeka nikaj smekne na vüha, gda se z vlakom pripela v Sóboto pa čüje kričati . Murska Sobota ! Tak je ednok eden Prekmurec za smeh djao: „No, ravno gnes v sobóto smo se pripelali v Sobóto 1“ Či drügoga vzroka nebi bilo, kak ravno mešanje s sobotnim dnevom, bi bilo zadosta. Ne delajo j dobro tüdi tisti, ki „Sóbota“ ne nücajo nego samo „Mürska 1“ Gde si bio ? V Murski ! Toga mesta ne poznamo. Či se je što v Muri köpao, te lejko pravi, ka je bio v „raurski“, namreč v vodi. Pa ne samo z našim glavnim mestom se tak dela nego tüdi z drügimi kraji. Tü mi oz-načimo vsa iména občin, štere Vnogi inači iz-govarjajo kak domače lüstvo. V oklepaj denemo tisto, kak je ne dobro : Béltinci (Beltinci), Bogojina (Bogójna), Bukovnica (Bukóvnica), Budinci (Budinci), Bakovci (Ba-kóvci), Berkóvci (Bérkovci), Bokrači (Bokrači), Brátonci (Bratónci), Brézovica (Brezovica), Bistrica (Bistrica), Čépinci (Čepinci), Gentérovci (Genterovci), Ižakovci (Ižákovci), Kančovci (Kančevci), Kóbilje (Kobilje), Matjašovci (Matjašovci), Márkovci (Markovci), Mačkóvci (Máčkovci), Márkišavci (Markišavci), Mlajtinci (Mlajtinci), Melinci (Mélinci), Nédelica (Nedélica), Nóršinci (Noršinci), Nemčavci (Nemčávci), Otóvci (Otovci), Pértoča (Pertóča), Predanovci (Prédanovci), Puconci (Pucónci), Pečkóvci (Péčkovci), Pólana (nikdar Polána ali Poljána), Radovci (Radovci), Rópoča (Ropóča), Rankóvci (Rankovci), Rénkov-ci (Renkóvci), Rakičan (Rakičan), Radmožanci (Radmožánci), Satahóvci (Satáhovci), Slaveči (Slavéči), Skakovci (Skakóvci), Sodišinci (Sodišinci), Stréhovci (Strehóvci), Téšanovci (Tešanovci), Topolóvci (Topólovci), Trópovci (Tro-póvci), Vadarci (Vadarci), Vidonci (Vidónci), Žitkovci (Žitkivci). Kak se vidi, skoro vse iména majo naglas na prvom zlogi, Bi znabiti što mislo, ka to pride od madžarskoga jezika, šferi istina ma na prvom. To je pa Verjetno, ar je na Stajarskom dosta imen z naglasom na prvom zlogi. Tak n. pr. Bánóvci, Bunčani, Šálinci, Nóršinci itd. Pa naj bo kakšte, naglašati trbe tak kak naglaša lüstvo štero v tistom kraji žive. Zanimivo je tüdi primerjati iména ništernih vesnic pri nas z onimi na Stajarskom. Tak na pr. Moravci—Moravci, Ivanjšovci—Ivanjkovci, Šalovci—Šalinci, Panovci—Banovci, Brezovica— Brezovica, Moštjanci—Moščanci, Večeslavci— Očeslavci, Berkovci—Berkovci itd. Prav posebno zanimivo pa je to, ka se te naše občine nahajajo bole na severnom Prekmurji ne kre Müre. Vse to nam kaže, kak smo eden pa itsi narod, namreč smo tak Slovenci mi kak so Slovenci na Štajarskom. Zmagovalec Jernej. XIX. (iz polščine R. J.) Volitve ! Volitve ! Gospa Jarzinska od nikaj drügoga ne guči, ne misli, ne senja, kak samo od volitev. »Milostliva je velka politikarica" njoj pravi eden znance iz sosidne vesnice pa njoj pridni küšüje male rokice. Velka politikarica postane rdeča kak Črešnja i odgovori s lepim na-smehom : »O, mi agitiramo. kelko li moremo!« ,,Vaš gospod mož bo poslanec 1“ pravi znanec prav prepričevalno. »Velka politikarica« pa odgovori : „Jako rada bi bila, či bi ga zvolili, to pa ne samo zavolo njega, — tü velka politikarica postane rdeča — nego to je dobro za narod." »Celi Bismarck! Pa resan, no !« pravi Znani sosid i znova küšüje njene majčkene rokice, potem se pogovjarata od korteštva. Sosid si zbere za kortešeranje Dolnjo Krivdo pa Mizerov. (Velka krivda je zgüblena za to ka je tam grajski Šulberg.) Gospa Jarzinska se najbole skrbi za Pognebin sam. Vse gori v njoj od veselja. Vsaki den jo je viditi, kak hodi med kučami. V ednoj roki drži jankico, v drügoj marelico i moško stople naprej za politične namene. Ide tüdi notri v hižice med potjov pa lüdem pri deli pravi: .Bog pomagaj !« Obiskuje betežnike, pridobile si lüstvo, poma- ga, gde more. Vse to bi delala tüdi brezi politike, ar je dobroga srca, nego zavolo politike ešče bole. Ka vse ona nebi včinila za politiko ? ! Samo toga ne vüpa moževi povedati, ka jo grozno veseli ili na kmečki shod, Nabrala si je že v glavo govor, šteroga bi držala na shodi. Kakši govor bi fo bio, kakši govor ! Istina ka skoro nebi vüpala govoriti, nego či bi ednok začnola, oj, to bi bilo ! Gda je v Pognebin prišeo glas, ka je vláda shod prepovedala, se je »velka politikarica« razjokala i od čemerov doma v svojoj sobici raztrgala žepni robec pa mela celi den oči krvave. Zaman jo je mož proso, naj se ne razburja toliko. Drügi den se je v Pognebini agitiralo ešče z vekšov navdüšenostjov. Gospa Jarzinska se nikomi ne podpüsti. Vsaki den obišče več hiž i tak ostro guči proti Nemcom, ka jo more mož sam nazaj držati. Pa zakaj bi se bojala Vej nega nikše nevarnosti. Lüdje jo Sprejemajo z velkim veseljom, njoj küšüjejo roke i se njoj nasmehavlejo. Pa kak nebi, či je pa tak lepa, ka kam stopi je vse svetlo. Pride tüdi do Jernejove hiže. Rinko je ne püsti notri, na dobro srečo je Magda pribežala i ga vdarila s polenom po gíavi. ,,0, milostliva gospa ! Moj zlat, moja lepota, moja jagodica!« je larmala Magda i njoj roke küšüvala. Jernej se njoj vrže pred noge, kak je že Magdi obečao, mali Francek njoj küšne roko, potem si porine svoj palec v vüsta i gleda, gleda na vse z velkim začfidenjom. »Jaz se vüpam," pravi mlada gospa Jerneji ,,se vüpam ka te glasali za mojega moža, ne za gospoda Šulberga. »O, moja zlata gospa !“ dene Magda, »što bi glasao za Šulberga ! Naj ga vdari boži žlak ! (Tü küšne gospej roko.) Naj mi milostliva gospa ne zamerijo, či tak gučim. Nemre si Človik krotiti jezik, gda je guč od Nemcov.« »Mož mi je pravo, ka plačava vaš dug pri Justi.« »Naj ga Bog blagoslovi !“ Tü se Magda obrne k Jernej : »Ka stojiš kak štor ? . . . Milostliva, ne zamerte njemi, on jako malo guči.« »Bote glasali za mojega moža ?« pita gospa. ,,Pa kak nebi ? Vi ste Poljaki, mi smo Poljaki zato bomo vküp držali." Či nebi glasao jaz bi njemi glavo odtrgala 1“ vreže Magda. „Ka stojiš kak štor ? Malo se vendar geni!“ Jernej znova küšne gospej roko, nego tih je i mračen kak noč. V glavi ma tistoga okrajnoga glavara, ki ga je püsto iz ječe. Den volitev se približavle i napoči. Gospod jarzinskí trdno vörje v svojo zmago. Sosidje se vozijo v Pognebin. Gospodje prihajajo iz varaša, dali so že voutome i zdaj čakajo v Pognebini, da pridejo gospod župnik i povejo kak je z volitvami. Potem bo obed, večer se gospodje odpelajo v Poznan potem pa v Berlin. Ništerne občine iz toga volivnoga kraja so dale že Včera svoj glas. Ešče dnes se razglasi što je zvoljeni. Vsi so dobre vole. Mlada gospa je nikelko nemirna vendar je puna vüpanja i se smije. Tak skrbna gospodinja je ta gospa, ka vsi pravijo, ka je g. Jarzinskí v Kralevini najšeo v njoj pravi kinč. Te kinč pa zdaj nemre pri meri sideti, leče od gosta do gosta, šteri njoj pravijo, ka de g. Jožef gvišno poslanec. Ona v istini ne želna časti, tüdi ne žele postati poslancova žena zavolo gizdosti, liki zabila si je v svojo mlado glavico, ka moreta oba z možom zvršiti velko nalogo za narod. Zato njoj zdaj srce tak močno bije kak pri zdavanji. Kretajoč se med gosti pride do moža, ga potegne za rokav i njemi šepetne v vüho : „Gos-pod poslanec !“ On se nasmije i sta oba srečna. Vsi težko čakajo, kak je z volitvami, ar je zadeva istinsko Važna. Pokojni poslanec je bio Poljak i, zdaj je ob prvim, ka so si Nemci vüpali postaviti tüdi svojega kandidata. Najbrž jim je greben zraseo zavolo zmage nad Francozi. Pa ravno zato je vsem zbranim v Pognebini tak pri srci, što je zvoljeni. Že pred obedom so se začnoli domolübni govori, šteri so gospo pred razburkali. Ka pa, či se na volišči pri štetji glasov napravijo krivice ? No, pa to je ne mogoče, vej so v komisiji ne sami Nemci. Starejši državlani tojmačijo gospej, kak se čtejo glasi. To je že stokrat čüla pa bi ešče ednok rada. (Dale.) 2 NOVINE 9. maja 1026. Na konci ešče omenim razliko med Lendavov i Ledavov. Lendava je mesto Ledava pa je voda, štera pride od Gornje Lendave i teče mimo Dolnje Lendave. po vüzmi 5. Evangelij sv. Janoša v 16. poglávji od 23. do 30 vrste. »Či bote Očo kaj prosili v mojem imeni, vam bó dao.« Te reči Kristusove zbüdjavlejo v nas poniznost. Ponižnost nas vči, da smo v svojoj pomen-klivosti potrebni bože pomoči. Potrebni že v svet-ski i telovni zadevaj, dosta bole pa v düševni. Vnogokrat je žmetno ločiti med dobrim i lagojim. Sami nemremo spoznati, zato je potrebno iskati pomoči prí Bogi, ki je Oča svetlosti. Pa či tüdi spoznamo dobro i lagoje, je včasi težko včiniti dobro i se ogibati lagojega. Da se moremo vo-jtivati proti lagojem! nam je potrebna boža pomoč. Z božov pomočjov dostakrat slabotni lüdje pridejo do velki düševni zmág. Sv. Paveo je meo velke boje s sam Sebov i je proso Boga, naj njemi odvzeme sküšávanje, za odgovor pa je dobo, da njemi je zadosta boža milošča. Bog da vsakomi milosti, štere potrebuje, da se zveliča samo prositi mora za nje i je hasniivati. Z prošnjov pa tüdi Boga hvalimo. Hvalimo ga zato, ar pripoznamo, da je onvse mogočen i nam more pomagati. Hvalimo pa tüdi s tem, da se zanašamo ne njegovo neskončano smilenost, da nam odpüsti, ka smo zagrešili. Prošnja je tisti zlati most, po šterom se Bog ponizi k nam i nam pomaga. Prošnja, molitev teda človeka vzgaja za Boga. Po njoj človek zpozna, da je ne doma v toj skuznoj dolini, da njemi tü proti dosta ne-varščin, da mora paziti i verostüvati, da ne spadne. I to spoznanje je fundament krščanskoga Živlenja. Zato pa pravi sv. Avgusta : »Kak Što moli, tak žive." Pismo iz Tišine — po sv. misijoni. Lepih i svétih dnévov se nam je dala vča- kati milost božja. Več mesecov smo se pripravlali, končno je prišla naša vesela vüra : na Vüzemski pondelek se je začnola pri nas pobožnost misijonska. Te den smo mi dvojno »Alleluja" popevali. Svetešnji obleč naši lüdi, Svetešnji obrazi, sveta, prisrčna čütejnja so dosta povedali. Pa po pravici. Ka smo teško čakali, se nam je spunilo. Začnolo se je veliko romanje vu našo prelepo okinčano cerkev. Kda so drügi farniki to lepoto vidili, so se čüdüvali i vernost pa priličnost naše mladine zvišavati. Tak tüdi mi domači. Zdaj pa z düševnov lübéznostjov prosimo Jezusa, ka bi tak naša mladina svojo gorečnost očuvala, božo hižo z rožicami, svoje düše pa z tistimi cvetlicami kinčala, na štere so nas gg. misijonarje 10 dni opominali, za štere smo se mi če med sv. misijonom odločili, posebno pa na konci toga misijona, kda smo navdüšeno popevali: »To s prisegov ponovimo, srci Jezuša zročimo . . . .« Na Vüzemski pondelek zadvečara so prišli gg. misijonarje. Kitak, Pediček, Selič i Tavčar. Tej goreči delavci Gospodovi so najobprvim šolsko deco spovedali. V tork se je začno misijon za ženske i dekline, v soboto pa za moške i mladence. Ta ločitev je zato bila potrebna, ar je naša cerkev premala, ka bi takšo vnožino naed-nok sprijela. Dopüščeno je pa bilo, ka so moški navzoči bili pri ženskih navukaj i nasprotno. Tak je bila cerkev vsigdar puna, pa vendar zadosta velika. Lüdje so se radüvali, ar so tak neposredno ešče nikdar ne čüli reč božo. Nadi-gavale so jih lepe pesmi pevskoga zbora i parkrat veličastno popevanje vsega lüdstva pod priličnim vodstvom domačega kantorja i školnika g. Antauerja. Vsi smo radi poslüšali navuke, šteri so vsikdar krasni, včasi ostri bili, zato so pa nikše zapreke ne poznan i do srca segali. Nikaj drügo smo ne iskali, jedino Boga — pa smo najšli zadovolnost srca i takše veselje, kakšega nam svet i zemelska spraviti nemrejo. Vido sam velke šerege pri spovednicaj pa ešče vekše pri božjem stoli. Bili so dnevi, kda se je okoli 1200 lüdi prečistilo iz fare. štera komaj 2800 düš čte z decov vred. Vidili smo lüdi, ki so leta dugo ne hodili k božoj slüžbi, te dni so se pa večkrat prečistili. Srce se mi je veselilo, kda se je telko moškov i mladencov za »apoštolstvo mož i fantov" odločili, ki so se stem odločili za mesečno sv. spoved. Samo dečkov je dozdáj okoli 84. Pa jih ešče več bode, kak se vidi. — Med ženskami je lepo gibanje za bratovščino srca Jezušovoga i dikline najbole Marijina drüžba vleče, njuva srca najbole Marijino lübezen i pobožnost segreva. To je vse prav. Vidi se, ka je snmen vu dobro zemlo spadnolo. Zdaj samo na dobrotiven dež milošče bože Čakamo, šteroga nam dober Bog po potrebčini podeli. Ednok pa pride žétva, kda mo mi za vse trüde lonani i sad mantranja vu nebesaj vživali, či mo se močno držali kriza Kristušovoga i navukov sv. misijona. Dnes smo navdüšeni pa iz srca zahvalni vsejm dobročinitelom, ki so z svojimi dári sv. misijon omogočili, -- posebno pa našemi poslanci g. Klekli, ki so na te namen 2000 dinarov darüvali. Zahvalimo se tüdi Prečastitim g. mešni-kom, ki so nas poiskali i g. . misijonarom vu spovedavali na pomoč bili pa naše düše očiš- čavali. — Pomagat so nam prišli sledeči gg. iz okrogline : Klekl Jožef nar. poslanec, pliva-nošje : Vadovič R., Bašša J., Horvat J., Faflik N., g. kat. Horvat J. Gg. Salezijanci: Radoha J., Cigüt i Vogrinčič ; gg. kaplani: Hanko J., i Varga Št. Zahvalimo se tüdi g. Antaueri, da so vse pripravili i vredili. Nazadnje se pa obrnemo na g. misijonarom i jim slovo kličemo : „Z Bogom, Z Bogom !" pa ešče ednok : ,,Bog plati !" za nam skazane dobrote, za nam dane lepe navuke, za srečo i veselje, štero ste nam Vi spravili zdaj, štera se na popolno radost te obrne, či mi poleg spominanja sv. misijona živoči — enkrat vu nebesa pridemo k lüblenomi Jezuši, za koj mo mi tüdi za prečastite g. misijonare prosili vu našoj vsakdanešnjo! molitvi, EN TIŠINSKI FARNIK. GLASI. Slovenska Krajina. Smrt našega vrloga širitela v Ameriki. Iz Chicage smo dobili žalostno vest, da je tam po kratkoj bolezni vmro Ivan Tompa, mož Salaj! Magde iz Črensovec. Pokojni je z celov familiov v blaženstvi živo že več let v Ameriki, dokeč po božoj svetoj voli smrt ne raztrgala na en čas toga blaženstva. Pokojni je bio dober ka-toličan, ki je verno spunjavao tüdi v tujini svoje verske dužnosti. Bio je Zednim goreči Širiteo naših listov. Par dni pred smrtjov nam je pisao v zadevi naročnikov i nam tüdi poslao naročnino. Pun je bio svétoga ognja za božo diko i Marijino čast. Dobra mati nebeska njemi je spro-sila zato lepo plačo prí svojem božem Sini. Kda se pokojnomi iz celoga srca zahvalimo za njegove trüde v zahvalo i tolažbo naznanjalo njegovoj tužnoj dovici i deci, da smo za pokojnoga že opravili par svetih meš, par jih pa še bomo. V molitev naših naročnikov zročimo, pokojnoga dűšo. Naj počiva v míri v toj daljnoj tüjini naš vrli Širiteo ! Za sirote je plačala Ana Ritlop z Chicage 1 dolar naročnine. Plačali so naročnino pri Denša Ivani v Chicagi zvün onih, štere smo že objavili, sledeči: Ivan Törmar, Anton Farkaš, Janoš Zálig i Marko Vauri. Frank Oyörköš je poslao 3 dolare na staro, ar pa na staro v knjigi ne smo najšli duga smo te tri dolare spisali za novo naročnino. Martjanci. V noči od 20. do 21. so neznani tovaji vkrali pri Cipoti konja s koli vred. Do sebeborskoga brega sn se vidili sledovje potem ne več. Orožniki naprej pozvidavlejo. Nesreča na senji. V Murskom Središči je na senji šteo eden g. z D. Lendave küpiti konja pa je kušao, či zna dobro bežati. Konj se je splašo, vrgeo küpca, da je tak samo po zraki leto i vujšo. Med pobegom je bujo edno kravo, ednoga dečka pa težko rano. Borejci. Preminoče dneve so pri g. Štefaneci najšli malo mrtvo dete v tropinaj, štere so bile že žgane. Oblasti skrbno iščejo tistoga brez-srčnoga človeka, ki je to včino. Turnišče. Naši vrli Amerikanci v Bridgeporti so nam poslali 13,000 Din. na cerkev. Domáči farniki njim lepo zahválímo. Nabrali so Hüll Frank, Adanič Ivan, Časar Ivan, Čizmadia Frank, Markoja Ivan, Režonj Jožef. — Bog vas živi ! Novine 17 št. od dnes 2 tjedna če bi što več do rok dobo kak njemi ide, naj je na naše stroške taki pošlje v Prekmursko tiskarno v M. Soboto. Tü jih je najmre nekaj sfalilo. ,,Slovenski Gospodar" je naše stranke list, ki izhaja v Maribori, od tajništva naše stranke v Maribori dobijo včasi naši zavüpniki poziv, naj Širijo »Gospodara«. Te poziv je spravi včasi v veliko zadrego i si premišlávlejo, ka naj si začnejo z njim, da niti domači list »Novine« ne je zadosta razširjen. Odgovorimo njim, ka so ne dužni si naročiti »Gospodara" niti ga širiti, prvo dužnost majo, da si naročijo i širijo domači list Novine. Če pa što zlehka more da si poleg Novin naroči ešče Gospodara« ali drügi krščanski list, ali koga na to naguči, samo dob- 9. maja 1926. NOVINE 3 ro delo včini, Či pa nemre to včiniti, naj si nikše brige ne dela zavolo toga. Naše .Novine« pa moro v vsakoj krščanskoj hiši biti, kde majo telko, da naročnino plačajo. Koliko nepotrebne hoje i nepotrebnoga pitanja bi se Vnogi' bogatec rešo, če bi voščo za Novine dati 25 Dinarov na sküpni naslov. Imenüvani so za komisara v frančiškans-kom redi v Ameriki velč. gospod Kazimir Zakraj-šek V Chicagi. Srčno Čestitamo. Nagla smrt. 4. t m. je na paši mro Ko-vašov Vanek iz Beltinec. Metao ga je že duže časa vélki beteg. Tüdi tisti den ga je med potjov na pašo dvakrat vrgeo, tretjokrat pa na paši. Pri' tom je spedno na vüsta i je ne več stano. Ovi pastirje so mislili, da spi, pa so okoli njega navukah zeleno veje, da se naj Vanek zosaga, kda gorstano Vanek se je ne geno, zato so ga deca malo bole poglednoli i ovarali, da je mrtev. Domačim izražamo sožalje! Agrarni interesenti Veleposestva grofa Sigmunda in grofice Olge Batthyany so dobili poziv od demokrata Antona Kodra, v šterom se poživejo, ka če se do konca toga meseca ne odločijo, da agrarno zemljo küpijo, te bo on, Koder kak zastopnik grofa držao, da sirote neščejo postati lastniki zemlje (odklanjate ponudbo postati lastniki te parcele.) — Te reči se ne smejo tak razmeti, kak bi nešterni krogi radi razmeli. To je protizakonita trditev i zato grda laž, ka če do konca toga meseca se ne Zglasite, te neščete postati lastniki zemlje, Vi ščete postati, a mate čas do tistimao, gda bo stalen zakon. Zdaj se zemljá samo sme odati a ne se je dužna küpiti. I ki je ne küpi, je ne zgübi, ki jo pa küpi jo zna zgübiti i to po zakoni. Procente vlečejo posredovalci, (po našem mašetarje) nedajte se zapelati ! Krog. 3 maja je bilo poslani v občino do 60 (šestdeset) izvodov »Domovine« Štev. 18. Nikáki so je taki nazaj poslati, nikáki pa so pravli: naj bo, jaz ne sam jo naročo, je tüdi ne plačam, za stranišče pa trbej papere. Poročevalci imen pa sporočimo, da naj bole tisti čas ópravla svoje posle, nej pa, da nam naroča to protiversko brozgo. Lüdje, pazite ! V. Rakičani je pred nekaj dnevi hodla ženska, štera je popijavala po ošta-rijaj z nekimi moškami. Kda njoj pa je vsega zmenkalo, je šla lüdi norit. Šla je najprle k Raj-narovim, pa pravila, či ščejo kaj sini k vojakom poslati, naj njoj dajo, ka njeni sin ide nazaj k vojakom, pa njemi to odnese. K Sreči neso meli nikaj pripravlenoga i so pravili, ka nekak drügi den v Bratonce prinese. Ona se je najmre vödala, da se piše Boškovič pa je z Bratonec doma. Potom pa je Šla k Horvat Janoši i je isto pravila. Tam se njoj je posrečilo. Dali so njoj 100 Din., kolač krűha pa kolbase za sina pri vojakaj. Domača hči njoj jé ešče pomagala nesti. Drügi den je Rajnarov neseo v Bratonce i je ženske ne najšeo. Postalo je očivesno, da je vkanila Horvati. K sreči pa jo je vido Kociperov hlapec, šteri jo pozna. Naznanjena je že orožnikom i roka pravice jó že dosegne. Ženska je resan z Bratonec doma zdaj se je že nekam odišla i je znana po raz-vüzdanom živlenji. Dari na Martinišče. Žilavec Ana Tropovci 50, R. J. Beltinci 50, Franko Anton Dokležovje 50, Pertoci Alojz Tropovci 50, Lapoša Julijana M. Črnci 15. L. Banka 12, Ana Kleis Sebeborci 26, Levašič Katá L. gorice 10, Balažic Ivan Hotiza 25, Jerebic Štefan Lukavci 10, Flegar Jožef M. Sobota 50, Kovačič Ilma Krog 80, Menilc Marija Bakovci 20, N. N. 7, Ivan Jerič kaplan v M. Soboti 30, Jožef Zver Chicago 200, Marija Zver Cleveland 170, g. Jožef Rožman kaplan v Gradci 40, Ljudska posojilnica Ljubljana 1500, Tomec Juri Črenšovci 20, Štefan Zadravec Chicago 200, Mihal Žalig Chicago 100, Franc Görek nabrao na Bükovnici 92, Jožef Jagérič nabrao na Ivancih 60, iz Turnišča : Matjašec Bara 10, Tivadar Jožef 10, Cizmadija Iv. 10, Banfi Franc 10, Koren Ivan 6, Tratnjek Štefan 3, Zadravec Štefan 2, Žalig Marko 1. J. Bojmec Strehovci 10, Cigan Matjaš z Žižkov 131*50, Kostrič Jožef z Žižkov 21*33, Žerdin Martin 750, Kolar Ivan z Črensovec 12*75, Kocet Ivan z Črensovec 62’75, Lebar Jožef 30, Cigan Marija '10, Kramar Jožef 20, Vučko Štefan 20 vsi iz Sr. Bistrice. Raj Štefan Gor. Bistrica 20, Matjašec Bara Vel. Polana 10, .Mujdrica Roza z Dugevesi 1’50, Horvat Bara Brezovica 5, Špilak Jožef Brezovica 10 Dinarov. Vsem jezerokrat Bog plati ! Zahvala vsem tistim, ki so za dijake v Martinišči dali zrnje, krumple zabio pa olij. Preveč na dugo bi Šlo. či bi šteli vse posebi imenüvati, zato se. pa vsem vküp zahvalimo, posebno pa nabiratelom i nabiratelicam. Vsem naj Bog obilno poplača z bogatov tednov najbole pa na düši. Naši gojenci vsaki den molijo za vse svoje dobrotnike. Molitev malih, čistih düš pa Bog z veseljom poslühne. Srečke za loterijo Martinišča se dobijo v Martinišči, v pisarni tajništva kmečke zveze v Soboti, za Črensovce gri g. Kleklni, za Nedelico pri Raj Marki i Bakan Števani, za Cankovo prí g. kaplani, za Šalamence pri Karoli Gomboši, za Štajersko v Veržeju v zavodi. V Krogi pri Bejek Štefani i Titan Franci, v Bakovcih pri g. Horvat Janoši, v Satahovcih pri g. vučiteli Rusi-jani, v M. Črncih pri Serec Štefani i Holzman Jožefi, v Sebeborcih pri Kleis Ani. Pridoči tjeden pošlemo ešče v drüge fare i občine, ka si vsaki lejko poskrbi dokeč je čas. Znabiti naskori srečke sfalijo pa bo tak vnogim Žao. Mi pa tüdi iz srca Želemo vsakšemi dosta sreče. Kelko več srečk što ma, telko več je vüpanja da kaj dobi. Naša priloga. Denešnjom številki smo priložiti »Novice v slikah«. Kak vsaki vidi so slike lepe, zato je Škoda bilo zapraviti. Naj vsaki devle vküper, da bo počasi meo Iepo knjigo s kepami. Država. Vojaška granata je ranila Antona Uršiča pastira v Jezeri na Kranjskom. Anton i njegov tovariš sta na paši najšla nerazdeljena granato. Že na paši sta jo tukla, da bi se razpočila. Ar je ne štela počiti sta jo nesla domo, jo priškrnola v škrepce i začela narazno jemati. Jožek, Anto-nov tovariš je ravno skočo po nekšo šker, kda je granata počila, zato je ostao neranjene Antona je vrgla granata i ga renila na črevi tak, da so ga morali v bolnico odpelati. Nobel tovaje. Dnesden, v časi mašinov so v navadi nobel tovajije. Te zvršijo navadno z modernimi sedri, s šterimi prevrtajo železne shrambe za peneze. Odzvüna pa majo automobil (motor), da lehko hitro vujdejo. Takša drüžba kradne tüdi po Sloveniji. Najraj pa gortrgajo šolske pa davčne blagajne (kase). V nekelko dnevaj so vkrali v Maribori, Ljubljani? Krškom r Ptüji. V Ptüji so je opazili policaji. Kda so pa tovaje ovarali, ka so v nevarnosti, pa so hitro poskakali skoz oken, seli na automobil i hodi bole moj. Posrečilo se njim je vujti. Oproščeni od dosmrtno voze. Pred štirimi letmi so v Maribori na smrt obsodili glažaj Antona Poláka. Krivili so ga, da je on bujo trgovca Rosenfelda v Podvinci pa da je dvakrat krao. Krajo je pripoznao, vmora pa nej. Porotnim so povedali, da je on vmoro tistoga trgovca, zato so ga na smrt obsodili. Na srečo pa je od krala prišla pomilostitev. Smrt na- vešalaj so spremenili v dosmrtno vozo. Kda so pa pred kratkim vesih Čiča pa Zlahtiča, je Čič ovado da je on z nekšim Kajičem vmoro Rosenfelda. Sodišče je Poláka zdaj oprostio od dosmrtne voze i ga zavolo dvoje kraje obsodilo na pet let temnice. Hvalevredna naprava je dom za pokvarjene mladenke v Zagrebi, šteroga so nedavno odprli. V dom sprimejo pokvarjene dekle, kde do se včile gospodinjstva i drüge potrebne reči. Mele do poleg loga tüdi predavanja. Kda se v dobrom vtrdijo, je pošlejo slüžit v dobre krščanske drüžine. Zagrebačka občina je oblübila domi 60 jezer podpore na leto. Na mesto zdavanja smrt. V Belgradi so nedavno iz Save potegnoli vtoplenko Milico Pavnovič. Zvedelo se je, da si je sama skončala živlenje. Kda jo je zdravnik šteo preiskati, je spoznao, da je to njegova zaročenka, s šterov je šteo naskori iti k zdavanji. Dühovne vaje s vršijo v »Domi dühovnik vaj« v Ljubljani sledeče dneve: Majuš: od 13. do 17. za železničari; od 22. do 26. za moške. Junijuš : od 3. do 7. za mladence; od 14. do 18. za dühovnike; od 19. do 23. za mladence; od 26. do 30. za delavce. — Vsaki tečaj se zač ne večer prvoga i se konča zajtra zadnjega goripovedanih dnevov. Udeleženci naj bodo v ,,Domi“ večer do šestih prvoga doeva. Za udeležbo naj se začasa priglasijo i povejo, kda ščejo opraviti düh. vaj. Či bi što bio sledkar zadržani, naj to pravočasno naznani, da napravi mesto drugomi. Stroški za ves čas znesejo 120 Din. Pišite na naslov : Vodstvo »Delila duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskoga 9. Najprle dvojčeti, nato trojčeti. Edna ženska v Dalmaciji je lani porodila dvojčeti, letos pa trojčeti. Vsi so zdravi, i mati i deca. Iz cele okrogline hodijo mater obiskavat i njoj čestitat. „Brezalkoholna produkcija", Ljubljana, Poljanski nasip 10/54 pošle vsakomi naročniki „Novin“ zanimivi cenik brezplačno. Pišite itaki po njega, ne bo Vam Žao ! Dopisi. Odranci. Demokratom smo se ne vemo po čem dopadnoli. En küp ..Domovine" so nam poslali. A mi smo jo do zadnjega falata nazaj poslali. Dobro poznamo mi ftičke, znamo ka nas zato lovijo ka bi radi naše kruglice dobili. A mi smo pa ne pozabili, ka so 7 let bili v Belgradi na vladi i v tom časi ne delali drügo, kak povekšavali naše terhe, kak spravlali od nas še zadnjo drobtinico starih autonomnih pravic. Ne smo pozabili, kak so besneli proti našoj veri, kak so divjali njihovi orjunci kak razbijali krščanske tiskarne, kak pobijavali pa še klali nedužne ljüdi I Najmenje smo pa to pozabili kak so svojega ministra, koga krivico je celi parlament spoznao, ne zročili sodniji čeravno se je za milijone šlo na škodo države, nas siromake pa vred sod zovejo za vsako najmenšo krivico. Laži demokratom smo zato nazaj poslali njihov lažlivi list. (Pametni Odrančarje, prav je tak! Vr.) Gomilica. Demokratje so nam zasmrdeli z svojim listom ..Domovina". Poslali so nam ga 40 falatov še nekaj više. Nosé smo si zateknoli pa hitro na liste zapisan. ,,nazaj. Niti edno vöro ležati nesme ta vonjüja v našoj občini ne ka bi jo ešče vohali pri čtenji! (Prav Sodite pošteni Gomiličanci ! Vr.) Domača politika. Radikali se med sebov razdvojili i boj tpi dale. Vsaki je čakao, da bo morala Uzonovičova vláda odstopiti, pa se je ne zgodilo. Pašič je ne, dosegno toga, ka je nameno, kda je izklüčo Jo-vanoviča, najmre, da bi prišeo na vlado. Uzunovičova vláda pa Radič sta se pomirila. Samo ka je Stipica morao grenki pelin piti. V vsakom tali je morao popüstiti. Niti telko je ne mogeo dosegnoti, da bi minister postao. Nihče najmre nešče biti z njim vküper v vladi. Pogodba je med Radičom i Uzonovičom toti ne znana, vendar pa je gvišno, da je ne bilo guča od na- rodovi potrebčin, nego se je šlo samo za osebe. To najmre kaže način pogodbe. Korošec i tovariš! so se müdili, pri skupš-činskom predsedniki i zahtevali, da mora vláda na prvoj seji poslancom povedati, ka šče, pa da mora priti v razgovor tüdi interpelacija od korupcije. Ovači je nikaj ne posebnoga. Vsi čakajo, ka prinese skupščinska seja 5 majuša. Svetovna politika. Nemčija i Rusija sta med sebov sklenole Prijatelsko pogodbo. Zavezüjeta se, da, či bi štera mela vojno, jo drüga ne napadne. Pošta upravništva. Ratnik Imre Rankovci. Bomo pozvedli to reč na carinarnici i potem Vas obvestimo. Janez Tivadar Kuršenci. Ne vemo, zakaj ste vaše vrstice zapisali. Dajte nam na znanje, ka želete, jeli objavo ali odgovor. Lukač Franc Gradišče. Sprejeli smo 215 din. od toga smo spisali 75 din. na stari dug in 140 din. na novo. Najlepša hvala. Šimon C. Chicago Ili. Kalendar smo Vam že ednok odposlali na stari naslov, zdaj smo vam drgoč poslali na naslov, kak ste pisali. Mi ne smo krivi či nam včasi ne naznanite, da spreminite naslov. 4 NOVINE 9. maja 1926. GOSPODARSTVO. Zadrüžništvo. (Dalje) Drüge vrste zádrug, za štere se ljüdje v zadnjih časih nájveč zanimajo, so naküpne i pro-dajne zadruge. Med te spadajo vse drüge zvün posojilnic. Naküpne majo namen, da za svoje kotrigo küpüjejo vse potrebščine naravnoč od fabrikantov ali veletrgovcev, naj je že obleka, sol, cuker itd., i stem dosegnejo to, da člani dosta felej dobijo vse potrebščine' pri zadrugah, kak pri trgovcah. Pa ne samo to, da vse falej dobijo potom zadruge, nego tüdi to, da dobijo bogše blago, Mnogi trgovci gledajo samo na dobiček ne pa na to, da bi dobro blago tržili ljüdstvi. Pri zádrug! je pa nemogoče da bi se slabo blago tržilo, ar so člani tüdi lastniki zadruge i majo pravico da si naročijo takše blago, kakše sami ščejo. Te zadruge so se povsed dobro obnesle i bi tüdi v Prekmurji bile potrebne, posebno zdaj, kda je tak malo penez med ljüdstvom, da bi falej dobili razne potrebščine. Prí odaji pa majo te zadruge več razločnih načinov. Pri nešternih majo člani knigice zato, da vsigdar, kda pridejo po blago, se njim zapiše v knjigo za kelko je blaga küplenoga. Te zadruge Odavlejo po istoj ceni kak trgovci i na konci leta člani dobijo nazaj v penezaj, ali v blagi telko, kelko, so več plačali za blago kak je küpleno bilo i to tak, da ki je več küpo tüdi več nazaj dobi. Te način je najbole priporočljiv i najbole pravičen. Drügi način odaje, šteroga nešterni priporočajo je, da zadruga s pribitkom stroškov odavle po istoj ceni, po šteroj je ona sama küpila. Te drügi način je ne priporočljiv zato, ar se je v večih mestih dogodilo, da so člani pri zadrugi blago po nizkih cenah spoküpili i je drügim odavali za dobiček. Takše delo je pa pri zadrugah ne hasnovito niti za Zadrugo niti za člane. Drügo je pa to, da se članom ki küpüjejo vsakokratni popust le malo pozna, celo pa pri mali šumaj. Zato je boljši prvi način i tüdijbole pravičen. To vala za vse naküpne zadruge. Kak naküpne zadruge majo namen vse potrebščine küpüvali za svoje člane, tak prodajne zadruge majo namen odavati pridelke svojih članov. Nešterne odajne zadruge se pečajo samo z ednim pridelkov Tak n. pr. so mlekarske zadruge, štere Odavlejo mleko svojih članov bodisi v čistom ali Predelano v puter, sir itd. Jako važne i pofrebne so tüdi prinas, zadruge za odavanje zrnja. Zakaj ? Zato, ar naš kmet večkrat je pri siljen za polovično ceno ta dati tisto, ka je skoz celo leto s teškim trüdom pridelao. Vzrok je te, da trgovci delajo s pretiranimi dobički. Kmet si pa pomagati namre, na eni strani zato, da potrebüje peneze i je prisiljen ta dati zrnje, na drügoj strani pa zato, da se njemi par metrov ne splača spravljati v takše mesjo, kde bi dosegno bogšo ceno. Potom zadruge pa člani dosegnejo boljšo ceno tak, da zadruga zbere od vseh članov zrnje i stem spravi vekšo množino vküp. S tem v zvezi je pa to, da zadruga vekšo množino pošlje v takše mesto, kde so najboljše cene. V mnogih mestih je dokazano, da so člani zadruge celo za 1/4 več dobili za svojo pridelke, kak če so očali trgovcom. Iz teh par stavkov vidimo, kakše važnosti i kak potrebno je prinas zadrüžništvo. Ne samo to, ka smo tű napisali, tüdi vse vrste drügo blago zadruge lehko küpüjejo i Odavlejo za svoje člane Pisati bi se dalo dosta, ar nam je pa dani mali prostor, pa nam za enkrat ne mogoče. Vidimo pa že iz toga, da je edina možnost povzdignoti gospodárstvo, potom močno razširjenoga zadrüžništva. ANT. STANKO. Konec. ODA SE nova zidana hiša za trgovino na Hotizi. Pozvedite v trgovini OBERSKI Hotiza broj 116. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 295 Din., ,, „ žita 200 „ „ ,, ovsa 185 „ ,, ,, kukorice 155 „ ,, ,, ječmena 185 ,, ,, ,, hajdine 270 ,, ,, „ prosa 225 ,, „ „ pš. Otrobi 120 „ 2. Živina. govenska: teoci. svinje v Zagrebi 1 kg. 8—8-50 D. 8 — 10 D. 14—16 Din v Ljubljani „ 8—8 50 D. 8 — 10 D. 14—16 Din. 3. Krma Sena m. 100—125 D., slame m. 50—100 D. ’ Zagrebečka borza, dne 5. maja 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56‘85 Schiling D 804 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1"69 Nemška zlata marka D 13*55 Francoski frank, 1 frank D 190 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0079 Švic. fran., fr. D 1096 Talijanske lire, 1 lira D 228 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 912. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št 13. spadajoče pod družbo sv Drüžine. Drüštvo je ustanovleno 15. septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dollarov. Moški in ženske od 16 pa do 55 leta. Deca od 1 leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na mesec, a sfareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či sfareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Stevana, Lincoln št. po 22 Pl. V slučaji poškodbe član ali članka dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali nogi .50 doli. Odborniki so: predsednik Andre Glavač, 1844. 22. nd Pl. pod-predseenik Martin Gabor, tajnik Štefan Lujz 1929 22 nd. Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: John Horvat, Mihal Haclin, Frank Gjörkiš, vratar Štefan Majcen, voditeo Janoš Hren. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za "Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. K odaji je edno lepo verstvo v Tešanovci pri g. CIPOT ŠTEFANI št. 41. Verstvo obstoji iz 11 plügov zemlje, njive travniki in logovje. Hiša je lepo zidana i moderno napravlena. Oda se vsaki den is proste roke. K odaji je edna hiža primerna za trgovino in oštarijo, tüdi 5 plügov zemlé, travnik in log, več se pozve pri: ALOJZ PEČIČ SATAHOVCI. IMANJE K ODAJI 30 plügov, njive, travniki, gorice i šume je k odaji v St. Ilji poleg glavne ceste Z imanjom se oda ves inventar i vsa živina. Staroga pridelka ešče je za edno leto, krme pa za 20 glav živine. Cena 400,000 Din. — Oglasiti se je pri KAROLI PRINČIČ pošta Št. Ilj v Slov. Goricah. Oda se imanje zavolo preselitvi. Pri Cigan Jožefi v Črensovci je k odaji eden novi malo nücani Bicikl. Dobi se po niskoj ceni. SENO, Superfosfat, Portland-Cement, Papir za zid, Papir za pokriv, Karbolineum, Ter Kovačko vogelje, Šteinkol, Drva, Les — se dobi pri VIKTOR CZIPOT trgovci v MURSKI SOBOTI. Podpirajte „NOVINE!" v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ