II. tečaj 1849.
V četertik 7. rožnika.
23. list I. polovice.
Dobro delo namesto maŠevanja.
(Iz Zgodnje Danice.)
__butaro suhih drev na plečih, od zime skorej
ves zmerznjen, se verne stari ribič Potokar iz bliž-njiga loga domu.
Vtruden, bolj na palico, kot na noge se opirajoč, gre po snegu memo hiše neljudniga Hostarja, in hoče, čez most proti svoji hišici. — »Stoj starec!" zavpije neprijazni Hostar, in priteče k ribiču. „Kje si te dreva dobil? Ti si jih ukradel." Potokar se od-dihne in reče: „„PerjateI, jaz nisim ničj ukradel.""
Hostar. Kaj lažeš sivoglavec! ravno včeraj sim bil v logu in sim te dreva zase pripravil j gotovo si jih našel in na pleča napertil. Sim te dreva!
Potokar. Nikar, to ni res! glej, vejico po vejici sim iz pod snega izkopal.
Hostar. Le tiho! pa dreva sim, ti pravim!
Potokar. I pa se prepričaj, de so te vejice suhe, ki sim jih semtertje nabral.
Hostar. Jaz bom kmalo konec pravdanja storil; reče, in pri teh besedah sune divjak dreva s pleč revniga starčika v reko, in gre v hišo. Žalostno gleda ribič za njim, pa gre vertder mirno v svojo kočo.
178
V kratkim je zima popustila, sneg se začne tajati, voda na potoku naraša, in celo skalovje snega in ledu se po potoku privali. In — ko je nar hujši to ledeno skalovje v most buhalo, in ga spodnesti hotlo, gre Mihec Hostarjev sin domu, in hoče prek mosta. Strah in groza ga obideta, ko vidi de bo voda vsaki čas most poderla. Sam ribič mu svetova, ki je blizo čoln popravljal, de se deček ne vsodi prek mosta iti. Ali Hostar to viditi, serdito svojiga sina pokliče: „Mi-hec! le bale domu le, (}e pojdi le) saj se ne bo nič mostu zgodilo. Mihec gre, pa ravno takrat buši ena ploša v most, buši druga, buši tretja in — most se poruši z Milicam vred v grozovitno vodo. Ubogi otrok vpije: Pomagajte, pomagajte! in se na nekim hlodu po vodi vali; tudi Hostar kliče na pomoč, in skače simtertje, ali kdo bo pomagal, ko ni bilo žive duše blizo razun razžaleniga ribiča, in kako bi si bil mogel misliti, de bo ribič, kterimu je toliko krivico storil, njegoviga sina z nevarnostjo svojiga življenja rešiti hotel. Pa stari Potokar skoči kot mladenč v svoj čoln, rine med ledam do otroka, ga vzame k sebi, in nese srečno njegovimu očetu na kopno. „„Na, sina!"" reče prijazno ribič „„malo preplašen je, pa bo kmalo boljši."" Hostar se ne upa oči povzdigniti, tako se 'je sramoval svojiga gerdiga obnašanja proti dobrimu starčiku, in stoji kot okamnjen pred ribičem. „Oh odpustite" komej pregovori Lsolze kakor lešniki so vderle po njegovim obrazu) „ odpustite mi moje nečloveško obnašanje!" „„Kaj hočem odpustiti"", reče na to ribiči, „„ali se nisim dosti maševal?""                vmzU.
Sin mater vstreli.
•Slivarjev Fabfjan je bil tako termoglav mlade-neč, de mu ni mogel nobeden na konec priti. Razsajal je prav hudobno, posebno kadar ni bilo očeta doma. Za mater pa ni clo nič porajtal, česar je pa mati sama kriva bila, ker ga ni nikoli, čeravno se je prav razvujzdano obnašal, posvarila, ali pokregala. Marveč ga še izgovarja,
179
brani, kaderkoli ga oče strahujejo. To je očeta zlo bolelo in kačilo. Le skrivaj in zagovarjaj ga, so večkrat materi rekli, ne veš, de hudobno, strupeno kačo v krilu-skrivaš! Enkrat, ko gre mali hudobnež iz šole, ga oče zalezejo. Vidili so namreč, kako de je po ulicah razsajal, druge učence lučal, ali pa jim kapice ali bukve razmeto-val. Berž ko pa očeta zapazi, gre prav nedolžno, pohlevno svojo pot. Očeta se'je močno bal. Zato se je vselej potuhnil, kadar so oče pričijoči bili. — Doma verze bukve, tje nekam pod mizo, ter vzame * stene puško dveh kamnov, zlo nabito, kamor so jo bili oče ravno pred tremi urami obesli, iz lova domu pridši. Napne kremena, in meri ravno proti materi, katera mende v delo zamišljena, ga še vidila ni. Pri ti priči stopijo oče vernivši se, čez duri. — Fant viditi očeta, se prestraši. Persti se mu sker-čijo, in — o joj! — puška poči — mati mertvi na tla piknejo L O strašna prigodba!
Preljubi otročiči, kateri leto povest berete ali slišite, mislite si zdaj. tisto izbo, v kateri se znajdejo tri osebe v grozni nesrečir vbogi oče v obupnosti, sin v neizrečenih mukah vesti in serca, mati v kervi na tleh zarad svoje nespametne, čezmerne ljubezni do malopridniga sina. Očetje ino matere! ¦ Združeni učite svojo otroke. Ne podirajte eden druzimu zidanja! Vi, otroci, pa bodite pokorni bog-Ijivi svojim starišem, de sebe ino nje ne pripravite v enako, ali morde še v veči nesrečo.                  Jmn obalo.
Veselice starih Slovanov.
Stari Slovani so petje, godbo in ples kaj ljubili. Od kraja so trobili na rož niče, ki so jih iz rogov narejali, in ravno zato rož niče imenovali. Pozneje so začeli pisali delati iz drevesne skorije, še pozneje iz lesa. Naši pastirji še take delajo. — Pisal, od ,.pihati", ker se v njo piše, da glasove daje. — Poslednjič znajdejo gosli, ktere so v začetku eno samo struno iz žime spleteno imele. Nar prej so mende s persti brenkali.  Potlej so zna-
180
šli lok, to je vkrivljeno paličico, ktere konca sta bila tu-di z žimo zvezana. Zdaj z žimo ob žimo dergnili, da so gosli pele. Na Hrovaškim to še dan današnji vidiš. Gosli so imele dolg vrat, kakor še zdaj v Serbski zemlji. Podobne "so bile gosi (goski). In od tod so ime dobile. Da so to godčevsko orodje Slovani že tačas imeli, ko so bili eno samo ljudstvo', spvičuje to, da imajo za to orodje še zdaj, ko so v toliko delov razcepljeni, imena ene korenine. Slovenec pravi rožnica, pisal, pišel, piska ali pišalka, gosli, — Polje rozek, piščalka, gesle,— Hrovat rog, piščalka, gusle, — Serb pravi rožk, piščel, hnsle, — Rus rašok, piščalka, gusli. Meh in diple (dve pisali skup), kakor jih Hrovatje imajo,1 in še drugo tako orodje so Slovani ali že po svojim razceplje-nji znašli, ali pa od drugih ljudstev dobili. Toraj jih tudi različno imenujejo.
Ker so stari Slovani godbo ljubili, so tudi ples. Plešaje so ž nogami teptali, skakali in se na vse strani zvijali in vriskali. Ženska je pred možkira- tako rekoč be-' zala, ou jo lovil. Vjeto je kakor premagavee vriskaje kvisko vzdignil. Štajerski in hrovaski navadni ples imata še>veliko takih lastnost v sebi. Hrovatje, Serbi in Slavonci si so nov ples „kolo", Rusi pa „golubeč" (go-lobji ples) še le po razcepljenji zmislili. Znamenitno je, da ima vsako še tako divje ljudstvo kak ples.
S o 1 n c e.
Deseti pogovor.
Telovo (sv. telesa dan) popoldne je. Boštjan in otroci se snidejo spet pod zeleno lipo pred hišo. Sedijo in stojijo okoli kamnate mize. Nar prej se menijo od zjutranje lepe procesije. Fantiči se hvalijo, kako de so z zvončki žvenkljali, deklice kako de so cvetlice potresale. Boštjan vse pohvali, de so se prav spodobno zaderžali. „Samo eden izmed vas" — pravi Boštjan in pogleda postrani Janezka — „je včasi s svojim tovaršem pošeptal. (Janezek pobesi oči.) vPa naj bd za enkrat. Ga ne bom imenoval. Mislim, de ne bo nič več kaj takiga storil." (Janezek si zakrije oči. — Smeli.)
Malev&ek in Bnrbika (na, enkrat:) Jez se tega dneva vsako leto nar bolj veselim.
181
B. Saj je tudi nar lepši praznik naše cerkve, zlasti pa, če tako lepo solnce sije kot danes.
Tonček. Ravno mi na misel pride: Ali je solnce dle od zemlje, ali luna?
Boštjan. Solnce; zakaj solnce, kakor že veste, je 20 milijonov, luna pa le 51.000 milj od nas.
Nešsika. Kaj pa, ali je luna večji, ali solnce?
B. Ali še veš, koliko de je solnce.
Nexika. Blizo poldrugi milijonkrat večji od naše zemlje.
B. Prav; luna je pa 50krat manjši od zemlje.
Matiček. Pa se nlč manji ne vidi od solne a.
B. To zato, ker je veliko bližje od solnca. I>le ko je kakšna reč, manji se vidi. Poglejte jabelko na našim zvoniku. Nič večji od glave se ne vidi; pa je veliko kot sredenj kotel. Jez sim ga vidil, preden' so ga postavili. Križ nad njim se vidi komaj tolik, kot je Janezek; večji je kot jez. (Čudenje.) Odrašen človek se ne vidi v veliki daljavi večji od otroka, v strašno velikr, kot pika.
Janezek. Saj res. Lahi sim šel enkrat z materjo na njivo* Od deleč sim mislil, de je morde Piskarjev An-drejček. Pride blizo, pa je bil Bubrikov Jakon, kije še večji kot naš oče.
Matevxek. Zakaj se pa luna tako spremenjuje? Kma-lo je polna, kmalo se je samo polovica, kmalo kakor serp vidi. Solnce vedno enako ostane.
B. To je tako: Luna dobiva svitlobo od solnca. Sama na sebi je tamna. Ker je krogla, je je tedaj vselej tudi le polovica svitle. Nadalje, luna se verti okoli zemlje, in' spremlja zemljo kot tovaršica okrog solnca. Svoj tek okoli zemlje dokonča v 28 dneh (prav za prav v 27' dneh in 8 urah). Ker luna zemljo vsakih 28 dni enkrat obide, mora med solneam in zemljo skozi iti. Ce je tedaj solnce pred očmi, luna pa tudi, je le od solnčne strani svitla; proti nam obernjena polovica pa tamna. In tacaš ji pravimo mlaj. — Ce je solnce pred očmi, luna pa na levo prileze, se je vidi le en krajec, in sicer le če-
188
ter ti del. Taki pravimo pervi krajec. — Imamo soln-ce za herbtam, luno nasproti pred očmi, jo vidimo vso svitlo. To je polna" luna ali šip. — Naj je solnce pred očmi, luna pa na desni, vidimo spet samo četerti del lune. Zdaj jo imenujemo zadnji krajec. Nato nastopi spet mlaj, pervi krajec, šip, zadnji krajec. Od ene do druge spremembe je 1 teden ali 7 dni. Tako se tedaj zgodi, de luna svojo podobo spreminja. Od mlaja do šipa ali polne lune svitloba raste. Pravimo: Luna se stara. Od šipa do mlaja luna svitlobo zgubiva, dokler je o mlaji kar nič ne vidimo. Pravimo, de se luna, mladi. Kadar lana* svoj tek okoli zemlje v 28 dneh ali 4 tednih konča, je 1 mesec.
Matev&ek. V šoli pa štejemo za 1 mesec 30 dni.
B. Učeni pravijo, de Ju na zemljo v enim letu ali 365 dneh 12krat obide. Zato štejemo na leto tudi 12 mescov. Ko bi na mesec le 28 dni šteli, koliko dni bi prišlo na leto?
MalAv&eli. ([zrajta llitr0 na pamet:) Le «336 dni.
B. Leto ima pa 365 dni. Toraj se šteje za vsak mesec 30 dnL — 12 lneseov po 30 dni, bi pa bilo tudi /le 360 dni na letio. De bi še 5 dni, tedaj za 1 lt?to 365 dni nateklo, ima 7 mescov po 31, 4 po 30, svečan pa le 28 dni. Kdor tedaj vsak mesec po 30 dni rajja, mora za vsako leto 5 dni prišteti, če hoče natanjko raj tati. *)
Janezek, (se na glas. ^asmeja).
UoKaj se ti tako dopade?
Jane»eh, Zabarjev Blaže iz verta skozi plot sem luka.
B. I naj luka. — Otroci! zdaj mi povejte, kolikošen tek ima luna?
Matiček. Dvojni: Okrog zemlje in z zemljo vred okoli solnca.
B. Pa okoli 6voje podvoze, tedaj trojni'tek. Dobro zapomnite  vsej gledajte mesec  vsako  večer, .kako  se
*)    Za  vsake ff lcla   pa   se i   dan  vce, ker   ]C  vsako čelerto leto prcslopno let <t, ki ima 566 dni.
383
spreminja, in dajajte Bogu čast, ki je vse tako čudapolno vstvaril.
(Ostanejo zbrani in pojejo svete in druge nedolžne pesmi do večera. Ko se svitla luna prikaže, pove Boštjan olrokam', de je bil ravno prevčerajnim.v to je 5. dan lesa mesca šip-, in de se y pratiki zapisano najde, kedaj de je mlaj, pervi krajec, šip, ali .zadnji krajec. Potlej gredo veseli k večerji).
Tomaž Maljkin.
Mlad en či in deklici, vem, da vam je dobro znano, da imajo nekteri med vami boljši glavice od druži h. Kaj ne da? Primož prebira in prebira, pa se mu vendar le slabo odseda, in na zadnje le malo ve. Janezi k pa le malo bukvice pogleda, že vse zna iz glave ali na pamet. Pa vendar jaz dobro vem, da nima kmalo eden take glavice, kakor jo je imel Tomaž Maljkin. On je bil na Angličanskim doma, imenitnih in bogatih starišev sin. Preden je znal govoriti, je že poznal angležko abecedo. Kako je neki to mogoče ? Tako. Ce je kdo tablico, na kteri so bjl« čerke napisane, pred njim deržal, in ga pop rasa],'kje da je ta ali una čerka, jo je urno s perstam pokazal. Komej je jel govoriti, je že tudi bral in pisal. Tri leta star je že igraje se, razumljivo pismo svoji materi napisal. Ni mu bilo dosti, da je uaiel- po angležko ročno govoriti,, brati in pisati; v četertim letu se jame tudi latinskiga in grajski-ga jezika učiti, in je v teh dveh jezicih tako napredoval, da jima je bil, pet let doveršivši, popolnama kos. Zdaj je jel zemljovide (landkarte) ponarejati, tako lepo, da se niso od izvirnih clo nič, aji pa le majhno razločili. Pisal je lepe basni, in,še ne sedem let star, je prav dobro pesmi koval. Kaj se pa zgodi z njim, ki je tako zrel um v še otročjih letih imel. Začne se mu po glavi bloditi, da je on krajj, Mislil si je, da ima veliko kraljestvo v posestvj. To kraljestvo jd narisal na papir, si zinislil mesta, Vasiy gorte; reke, 'jezera in morja, in jih je po svojim imenoval. Pa, to je bila zadnja igra njegoviga prezgodej zreliga uma, ker vmerl je sedim Jet doveršivši.                         Prifarčan,
184
Smešnica.
Neki francozki kralj se na lovu od svojih tovaršev zgubi. Sam tava po gojzdu, dokler na enim homcu vgle-da kmetica, ki se skerbno okoli ozira, ko de bi kaj per-čakoval'. Stopi k njemu in ga vpraša, kaj de ogleduje. Rad bi kralja vidil, pravi kmetic, kteri ima tukej memo iti. Kralj ga k sebi na konja vzame in mu obljubi kraj pokazati, kjer ga bo vidi). Med potam vpraša kralj: Kako boš pa spoznal kralja? To bo prav lahko, odgovori kmet, brez dvombe bo tisti, kterimn se bodo drugi odkrivali in ga ponižno pozdravljali. Ko tako se pogovarjaje k družim lovcam in strežetam prideta, in se jima vsi lepo vklan-jajo, vpraša kralj svojiga pajdaša: No, kdo je kralj? Hm! reče kmet — ali sim jez, ali si pa ti: Nama se odkrivajo.
. . . ».
Povabilo
na naročbo Vedeža za drugo polovico leta 1849.
V Ljubljani v tiskarnici velja Vedež:
za pol leta................. . . . .    — gold. 45 kr.
za četert leta..................    —    „    23 „
(Tsi učenci in pripravniki ljubljanskih Sol pa ga, dobijo za pol leta samo po 40 kr., za četert le po SO kr.) Za pošiljanje na dom se plača za polovico leta    —    „      5 „
Po poŠti velja Vedež za pol,leta......      1     „      5 „
Za četert leta   se po pošti ¦ naročila ne pre-jemajo.                                k                                                v
Ker ni po novi postavi 4>d narocivniga denarja nic poštnine plačati, je nar bolje, da se pisma z narocivnim denarjem naravnost ali založnici, ali pa vrednistvu pošljejo. Sam6, da se mora na napisu pisma tudi tole zapisati: „Naročivni denarji (Priinumerations-Gelder)." — Vsako četert leta bodemo pridjali, kakor pervo četert nar manj eno, včasi po-dve, tri lepe, v Vedežu vselej popisane podobšine na enim listu brez plačila. Konec te četerti bodemo podali 3 podobšine. Ena teh dveh podobšin bo človeška ribica, ki se nikjer ne najde, kakor v nekih krajih na Kranjskim, in od ktere se še ne ve, ali jajca, ali žive mlade leže. — Za to polovico leta se zamo-rejo tudi še vsi listi Vedeža dobiti. Pred ko se kdo naroči, ljubše nam bo. Prosimo, če je moč, še ta mesec.
TredniStvo.
Rozalija Eger^ založnica.  J. Navratil, vrednik.