Štev. 30. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 25. julij 1926. Leto XIII. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par ; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i ceia stran 30 , popüsta za edno objavo.. Cena malih oglasov je : do dvajsetipét reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Méd tekstom cm2 1˙50 D, v »Poslanom. 2’50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Zednačeje davkov. Med vsemi neednakostmi, med šterimi smo se Znajšli v no voj državi pač najbole čütimo davčno neednakost. V prečni krajaj (Sloveniji, Dalmaciji, Vojvodini i Hrvatskoj) so prvejši zakoni natenko poiskali i določili vse, na koj se je mogla dača navrčti. I tej zakoni so ostali celi 7 let od ustanovitvi naše pa dozdáj države nespreminjeni. Poleg toga je delalo v Sloveniji davčno uradništvo na tom, da se davki kak najostrejše sterjajo Ne tak v Srbiji, Bosni í Čarnojgori. Tam niti ne vejo za vse, ka je indri z davkom oblo-ženo, niti so uradniki ne tak ostri pri sterjavanji. To je vzrok, da smo dosta več dače plačali kak je bilo na nas navrženo. Ta neednakost nas teži, nas gospodarsko slabi i onemogoča, da bi se razvijali i verstveno napredüvali Zato pa je vsaki Slovenec i vsaki, ki šče pravičnost v državi povdarjao, da nam je potreben enoten davčni zakon. V Belgradi je skupščina 21 poslancov postavila v eden odbor, Šteri ma nalogo, da pripravi enoten davčni zakon. Že zdaj pri sestavlanji se vidi, dače ešče naskori' nedo ednake v državi, Čirávno bomo meli nnoten zakon, ár bo to za nekaj let samo zakon na papiri i ne zakon v življenji. Zakaj ? Zato ar nema fundamenta, na šteroga bi zakon zidao davčno endnakost. Zakon najmre pravi, da se mora prišestno davek na-metavati po katastraj. Katasrer je knjiga, v šteroj je zapisano, kelko zemlje ma što i kelko tista zemla čistoga dohodka nosi Od čistoga dohodka vzame držáva vkrej gvišne procente za davek iz toga vidimo, da je kataster fundament dače, ne samo zemliške, nego tüdi drügi doklad, ar se doklade merijo po zemliškom davki. Na kratko : kataster je fundament, na šteroga se naslanja zemljiški davek, na zemliški davek pa se naslanjajo drüge doklade ali potroši (državni, občinski,. invalidni komorni itd.) Zato pa, či ščemo ednake davke, moramo najprle meti po celoj državi ednako pravične katastre. Tej pa za zdaj ešče nega. Slovénija, Hrvatska, Vojvodina i Dalmacija majo katastre, Srbija, Črnagora i Bosna pa ji nemajo. Da bi sestavili enotne katastre, pravi zakon, naj se v te namen postavi katasterska komisija. Ta komisija bi naj po zakoni v deseti letaj vredila po celoj državi enotne katastre. Zdaj bi pač vsaki pravičen človek čakao, da ta komisija začne tam svoje delo, kde ešče nemajo kalastov, potom popravi tam, kde so že zastareni- Nego stranke vladne večine tega neščejo. Njim je za to, naj ešče konči 10 let nega katastra v njihovom kraji, da menje plačajo njihovi Volilci. Je pa tüdi velko pitanje, či komisija v 10 letaj pride do tisti krajov, kde nemajo katastrov. Tak ešče lehko Čakamo leta i tela na zednačenje davkov, za zdaj pa dobimo najbrž samo zvišanje. Katasterski dohodek i davčni procenti. Davek se zviša na tri načine : 1. či se čisti katasterski dohodek zvekša, 2 či se procenti zvekša-jo, ali 3. či se oboje zdigne. Poglednimo, kak nameravlejo to vrediti. Procent de prej znašao 20 din. od 100 din. čistoga ka-tastarskoga dohodka. Glavno je teda, kak visiki bodo čisti katasterski dohodki. Vsa znamenja pa kažejo, da bodo tej visiki. Te dohodke bodo merili po lanskoj letini. Nekše drüštvo kmetski strokovjakov v Zagrebi je ovoleto zdelalo takši čisti dohodek, šteri praj znaša okoli 550 din. na plüg .oratje zemle. Pri lanskoj letini se te čisti dohodek nede dosta spreminjavao. 20 procentov od toga bi na plüg prišlo okoli 110 din. Čiravno, ka bi državni potroši po novom zakoni odpadnoli, bodo dače izda vekše i ne menše. ‘Okoli novoga dačnoga zakona se bije vroči boj. Za pravično zednačenje davkov, za to, naj vsi državlani ednako nosijo davčno breme, se v prvoj vrsti bojüje ljüdska Stranka. Zagovarjajo pa povekšanje najmočnejše stranke. Nova stranka tam v Dolnjoj Lendavi pa pravi, da bo vsikdar Šla z najmočnejšov strankov t napovedavle boj ljüdskoj stranki Ljüdstvo ti pa samo presodi kelko Iehko verješ tistomi betežnom! javkanje kda javčejo nad nevoló ljüdstva, sami pa se vozijo v svetli avtomobili i, kak sami pravijo, špilajo kavalire. Masok Jofetov. Što je to ? Masok Jofetov so starejši gospod slovenskoga pokolenja, sin lepe Goričanske. V mladosti so bili naš ponos, vredna Slovenska lipa. Bili so eden od gradi-telov vsega toga, ka dnesdén razbijajo. če nemajo drüge prilič-ne škeri, tüdi z glavov. In Masok Jofetov majo trdo glavo. Škoda je za njo ; pomilüvanje nam sili na obraz, da vidimo njuvo sero glavo, kak buta v zid Slovenske hiše, in naj nam nihče ne zameri, če vidimo v tom gospodi tipičen primer Slovenca — sina preteklosti. Tip — Masok Jofetov spada v muzej, v šterom mamo shranjene od vogrske slane spomor-jene sinove matere Slave. Masok Jafetov morejo dobiti v muzeji naših Starin posebno sobo, ta soba pa napis: »Slovenci, šterim je dao dober nebeski Oča priložnost, da z lastnim delom zdrobijo vse, ka so zozidali v ponosnoj mladosti." To tüdi povemo — što so Masok Jofetov. Slovenec so, sin ponosne matere Slovenske, brat so poštnih- bratov Slovencov. Ali itak neščejo imeti nikaj sküpnoga s Slovenci, z brati po krvi, jeziki in veri, če so tej Slovenci rojeni zvün našega domačega kotička. Mi njim ne kratimo te pravice, naj mislijo in .gučijo po svoje, boli nas pa, Če vidimo, kak si osmešiti od poštenoga dela sero glavo za volo lüdi, s šterimi so se zvezali, i šteri se z njimi Štimajo kak Sraka s pav ovim perjom. Gospod Masok Jofetov, Odprite oči, spoznajte žalostno istino, spoznajte; da je Vaše poštüvanja vredno ime edini trdi prostor na šteroga so postavili svoje štüke generali neprijatelov vsega kaj je slovensko, to se pravi tüdi Vaši neprijateli : ar ste lüdi Vi Slovenec. Gotovo se spominjate ešče, častiti gospod Masok Jofetov, na čase, da ste proti Vogrom branili pravice slovenskoga jezika. Branili ste tüdi svojv materinščino, (Vi, odličen gojence vogrskih šol!) — ár ste mislili, da vzemejo z našim jezikom tüdi sveto vero očakov. Dnes den je dosegnola slovenščina vse svoje pravice, Slovenski se guči v uradaj, slovenski se vči v šolaj slovensko je vse, Slovenci delajo za lepšo bodočnost naših, zato pa pravimo, ne preti nikša nevarnost veri in jeziki naših očakov, ar večina Slovencov po ljüdskoj stranki brani tüdi v parlamenti pravice svete Cerkvi Cilj Vašega, z na-vdüševnostjov mladih započetoga boja je dosegnjen ; v tom pogledi ste lejko brez skrbi. Ali vse to nam, ki smo dnes mladi ne zadostüje ! Ne smete nam zameriti, da mi, mladi, bi radi ešče eden korak naprej. Mi smo si stavili nove cilje in mi — ne zamerite nam istin- sko reč, idemo po naži začrtani poti naprej — tüdi proti Vašoj voli, s listov odločnostjov, štero ste nam kazali Vi pogu men bojevnik za časa Vogrskoga vladanja za slovensko čast in za jezik slovenski t Vaša ugotovitev, — smo bratje s Slovenci onkráj Mure ali ne ? — je za nas brezi vsake vrednosti. Kajti mi ne iščemo in ne potrebüjemo nikše zgodovinske utemeljitvi (naj menje utemeljitev, štero bi odklono in zavrgeo kot smešne šolar Petoga razreda osnovne šole !) — Mi čütimo lübezen do bratov in ne pitamo od zgodovine jeli smemo, ali moremo lübiti Slovence. Mi čütimo, da nas goni ljübezen, biti z brati Slovenci in Slovani na jugu edna, velka častna in poštüvana vredna Slovenska lipa ! Pitajte, gospod Masok Jofetov — malo dete — zakaj lübi svojo mater, zakaj njoj sili v naročje in zakaj je srečno, da svojoj materi lejko küšne žüljavo roko? Dete Vam ne bode znalo odgovoriti, ar lübezen, štera nas veže k materi in štera nas sili, da bi postali — z brali Slovenci, edno, se rod i v srci, ima z božjov rokov napisane zakone — štere nešterini ljüdje ne poznajo. Te lübezni, Vi gospod Masok Jofetov, najbrž ne poznate in ravno zato brskate po prašnih listih zgodovine, se zna zaman, ar lübezen do bratov, do svojih, je ne vogrska pesem, ne blago iz štacuna, ta lübezen se nemre navčiti in ne küpiti, to lübezen kakti lepi plamen vužge v naše srce sam dober nebeski Oča. Vam, gospod Masok Jafetov zadostüje, da ste v fini obleki povedali, da smo Prekmurci — ne rešetarje . . . (Kajne, za to se je šlo? !) Ali gospodom okoli ,,Naši Novin" telko ne zadostüje. Oni ščejo na Vašo nesrečno ide-ologijo zgraditi senjski grad svojega paševanja nad našim naro-rodom; gospodom okoli nNaši Novin" bo slüžila Vaša ugotovitev za ,,dokaz" Upravičenost gesla »Prekmurje— k Horvatom." Gospodje, — šteri Vas imajo za cmer — tüdi s tov ugotovitvijov bodo ovirali iti rüšili narodno edinstvo. In telko naj Vam zadostüje gospod Masok Jafetov. Mladim orjakom, šteri se skrivajo za Vašim plaščom pošlemo te glas: ,, Zobston se klanjate za dobljeni idejni serüm pred Masokom Jafe-tovim, zaman se Ponašate z njegovimi članki ; orožje iz muzeja nikdar ne prepreči zmago naše ideje, ideje jugoslovanskoga bratstva! 2 NOVINE 25. julij 1926. NEDELA. po risalaj 9. Evangelij sv. Lukača v 19. poglávji od 41. do 47. vrste. „Da bi spoznalo tüdi ti, na te svoj den, ka ti je v mir 1“ V tej Kristušovi rečaj se prav lepo vidi, kak je lübo posebno svoj narod. Sam Bog, Stvoriteo vsega človečanstva, začetnik narodov, nam kaže kak moramo mi, poleg lübezni do vsej lüdi, tüdi gojiti ljübezen do svojega naroda. Vsaki človek je stvorjeni po božoj podobi, vsaki človek ma eden cio: zpoznavati Boga i njemi slüžiti pa se tak zveličati, zato nam mora biti vsaki človek brat. Iz naše ljübezni ne smemo nikoga zapreti. Pri toj ljübezni nam pa morajo biti prvi, ki so nam najbližnji. Najbližnji so nam domači, nato tisti, ki so z nami v ednoj občini, za temi pridejo tisti, ki z nami gučijo isti jezik, majo iste navade, ki so nam po krvi i čütenji najbližanji. Z ednov rečjov moramo pred vsemi drügimi narodi ljübiti svoj narod. Pa ne ljübiti samo z vüstami, nego v istini, to se pravi z dejanjom. Moramo delati, kelko mogoče, na to, da pride narod do kem vekšega düševnoga i zemelskoga blagostanje. Skrbeti za poštenje svojega naroda, vse[pa|odpravlati, ka ga zadržavle na poti k zveličanji. Tak je včino tüdi naš Zveličiteo. Prišeo je odrešit vse ljüdi, vsem ljüdem je prineseo nebeske navuke i ravno tak je poslao tüdi vučenike : »Idite i včite vse narode ... !« Vendar pa je začno svoje odrešilno delo pri svojem lastnom narodi. Med svojimi rojaki je živo, med njimi je včio i delao, da bi pri svojem lastnom ljüdstvi nebesko seme odrešenja rodilo prvi sad. I kda je vido, ka je zaman, ka je večina zavrgla Zveličitela i njegove navuke, da ne verjejo njegovim rečam pa čüdam i da Zatoga volo pride kaštiga na njegov narod, nad njegovo domovino, se je bridko raz-jokao. — Vsaki plemeniti človek se žalosti nad hüdobijov i pokvarjenostjov svojega naroda, ga obrača na dobro, nikdar pa ne zavrže. POLITIČNO DELO ZA SLOVENSKO KRAJINO. Invalidom, na znanje. Oda se je razpravljajo od invalidskoga zakona lani meseca novembra, v parlamenti so narodni poslanec g. Klekl v svojem govori opomenoli g. ministra za socialno politiko, naj sporazumno z ministrom agrara reši 86. Člen zakona. A včinjeno nikaj ne je. Sledkar so gosp. poslanec to je meseca februara posebno pismo vložili na ministra i ga páli opomenoli, naj v pravilniki popravi, ka je zagrešeno v zakoni. A po kakšoj nepriliki, ne vemo, se je poslancovo pismo zgübilo. Ar dugo ne bilo odgovora, idejo svoje pismo sami iskat. A tistoga uradnika, šteri je pismo prevzeo, neso več našli na ministerstvi. Zato ne bilo drügo za včiniti, kak da so ponovili svoje pitanje. Na to je pod brojom 7894. jul. 3. prišo odgovor, da bo minister dopuno pravilnik i prišo na pomoč invalidom, ki ne dobijo brezplačno agrarne zemlje. — Invalidski zakon najmre Stavi invalidnino tistim šteri dobijo agrarno zemljo. Ta agr. zemljá za invalide bi mogla biti brezplačna. A ar od nje plačujejo invalidi arendo i njo samo moro plačati, zato zahtevajo g. Klekl, naj držáva tem invalidom ali dale plačüje invalidnino, ali pa, če te nedobijo, naj plača mesto njih agrarno zemljo za invalidnino. Na to skrb g. poslanca je prišo zadovoljiv odgovor. To naznanje invalidom, ki so agrarni interesenti. POLITIČNI zapiski. Ali mamo Slovenci lastno kulturo ? Vučene gospoda z dolnje lendavske neodvisne Šole se zdaj, gda njim je že vse odpovedalo, vrgla na to, da dokaže, da Slovenci nemamo lastne kulture. To se podstopi tista gospoda, štere je ne bilo sram objaviti najodürnejši pamflet na slovenski narod. Da ta gospoda ne vidi v tom narodi njegove lastne kulture, je nikaj ne čüdnoga. To so potrdjavali že davno pred njimi vsi odpadniki slovenskoga naroda. 1 ka so dosegnoli I ? Slovenski narod se je z gnüsom obrno od nji i je delao naprej dela, na štero bi šegav bio vsakši kulturen narod na sveti. — Na pa, či je što pozvani soditi, ali je Slovenska kultura lastna ali lücka, je istinsko vsaki prle, kak pa listi, ki je nedavno plüno na naše svetinje. Pravica Nemcom. Nove stranke ljüdje se veselijo, ka so Nemci v Sloveniji dobili pravico, ka se smejo, če ne vejo slovenski, v uradih poslüžiti tüdi svojega maternoga nemškoga jezika. Pri toj priliki izrazijo tüdi zahtevo, ka bi to “pravico mogli dobiti tüdi naši Vogri, ki morejo tumače drago plačati. — Podpišemo. Ali nekaj so pozabili gospodje nove stranke povedati, zato pa povemo mi. To pravico Nemcom je spravila naša stranka, posebno poslanec Škulj, koga za fo grozno napada radikalni (čüjte gospodje nove stranke !) list ,,Samo-upravac. Pa pozabili ste povedati, ka tüdi mi povemo mesto vas, ka so naši Slovenci tüdi mogli 'tumače plačüvati i ka je to tüdi velika krivica bila. Zakaj toga ne povejte ? Krivica je krivica, se godi Vogrom ali Slovenci ? Vi krivice pri Slovencih ne opazite. Pa pozabili ste gospodje še na edno stvar, pozabili ste na naše Slovence na Vogrskom. Jeli se pa smejo ti ti Slovenci poslüžiti svojega jezika po uradih, i jeli njim ne trbe lehko drago plačati lumača ? — Vidite, če ščete biti Pravični, te sprejmite naš program, pravice naj ma Prinas Madjar, na Vogrskom pa Slovenec Vsi ednako. Čida pa je njihova kultura ? Tak se ljüdje radovedno pitajo, kde so čteli v lendavski novinaj, da so tričetrtine Slovenske kulture nemške. Prle kak ste to napisali, bi ráj to malo premislili. Mi pa povemo, da je ta v svojem svojem jedri brez-domovinska. Zakaj ? Ljudstvo i zemlo, iz Štere so prišli, so zatajili ; odtrgali se od ljüdstva i poti si nazaj nevejo poiskati. V tom obstoji vse njihovo žalostno romanje i tű je vretina vsej njihovi besni izpadov. Tü je jedro !! Novi poprijeti beteg so dobile lendavske novine, takzvano javkanje. Vsikdar samo javkanje. Ali pa s tem ljüdstvi pomagano. Vsaki Spameten človek se Vam za to zahvali. »Vlada komaj čaka naše Slovenske poslance«, pišejo gospodje v 6 št. ,,Naših Novin". — Glasiti bi se to etak moglo : ".Gospodje nove stranke komaj čakajo, da bi postali poslanci i da bi skočili vu vlado«. Tak bi se prav glasilo. Da bi 140 radikalov, šteri so prek 50 Radičovih poslancov nači ne šteli sprejeti, kak da so se ti odpovedali vsem pravicam,.štere so prle zahtevali za Horvacko, da bi pravim teh 140 radikalov komaj čakalo, da dobi ednoga Prek- murca, — to samo tisti trdi, ki ne ve ka je poštena politika i bi vendar rad bio poslanec. — Če že bedarije pišete, tak strašnih vendar ne pište, zavolo našega razumnoga lüdstva, štero zna tüdi s svojov glavov misliti. Pitamo : Kelko je gospoda od Neodvisne (bole povedano odviŠne) stranke doprinesla k kulturi slovenskoga naroda. Prvle kak načinja pitanje od Slovenske kulture, ne sme tüdi na to pozabiti ! Na plan ! Zasleplenost. Gospodo tam doli za Lendevskov gorov ešče pitamo, ali se ne zavedajo, da blati samoga sebe, či blati svetinje našega slovenskoga ljüdstva. Mislimo najmre, da se konči nešterni računajo med Slovence. „Svekloča" kde si ! GLASI. Murska Sobota. Napredek. Vsakši narod je še-gov na glavno mesto svoje krajine, ravnotak ljüdstvo Slovenske Krajine na Mursko Soboto. Zato z veseljom gledamo, da se naš varaš lepša z no -vimi hišami i novimi hodniki kre hiš. Zadnji čas so si dale takše hodnike napraviti hiše prek od grofovskoga parka. Gimnazijska Statistika. V našo gimnazijo je na konči lanskoga solskoga leta hodilo 228 dijakov i 55 dijakinj. Po stani svoji starišov je 138 vučencov kmetskoga stana, 58 obrtnoga; 26 trgovskoga ovi pa pripadajo k različnim stanom, Po Veri je 75 procentov rim. katolikóv, 25 procentov evangeličanov, 5 .procentov pa je izraelitov. Či poglednemo Štatistiko minoča leta, vidimo, da se je procent katolikov zmenšao, procent izraelitov pa povekšao. Uspéhi v mo nolom leti so sledeči: 76 procentov je zdelalo svoj razred, 15 procentov ma razredni izpit, 9 procentov (nora razred ponavlafi, Dalečina, štero so morali v šolo prehoditi je- Sledéča : 11 dijakov je hodilo več kak ' 10 ki-limefrov, 58 dijakov več kak 5 kilometrov, 46 pa menje od 5 kilometrov, v'M. Soboti je stanüvalo 168 vtičejo-cev. Zanimiva je tüdi Statistika dijakov v Martinišči. Dijakov v Martinišči je bilo vsejvküp 46. Od tej je 1 spadno, 2 mata razredni izpit, 3 so izdelali z Kotiček za dečke. (2 pismo) Dečki 1 V zadnjoj Štev. »Našega doma" so«stale v ednom med članki tüdi sledeče reči: »V Slovenskoj mladini kipi, v globinaj skriti düš se po-rajajo skrite moči, štere silijo na površja. Kak mogočna vodina čakajo, da se razlijejo kak oplodüjoča voda po posüšenom poli, prinaŠajoč Vseširom novo veselje, zdravje i živlenje." Ali so ne istinske te reči ! Sto med nami mladimi ne čüti moči, štere se ščejo izživeti ; ízživeti ne samo v svoje dobro ; nego izživeti v najvekše dobro naše lepe Slovenske Krajine. Ne poznamo reči, da bi mogli izpovedati vse svoje hrepenenje za vse, ka je zvišenoga. Našo siromaško zemljico ljübimo, Čirávno je ziromaška ; pravo bi skoro, da jo ljübimo ravno zato. Ár jo pa tak ljübimo, ščemo njoj dati vse, da so zdigne ponosna v vsoj svo- joj lepoti. Zato nas pa tüdi močno boli, da je v njoj ne vse tak, kak si mi v svojoj ljübezni Želemo. To je vretina tistoga hrepenenja v nas i prizadevanje po plemenitom prenovlenji, štero rodi v nas trdno Osvedočenje, da je ne več daleč čas lepši i bogši dnevov za našo Slovensko Krajino. Kde pa so zapreke naše lepše bodočnosti, se nešterni pitajo ? Vse te mi pitamo, ali ne čütijo vsej žmetni faling v nožem javnom i zasebnom življenji ? Što vidi vso velko Škodo v düševnom i telovnom pogledi, Šteroj škodi so vzrok ravno te falinge, te zna, da je prav zadnji čas, da se to popravi, Spomnimo se, na priliko, na vse velko popivanje mladine ! Kelko nevol je že prineslo našemi ljudstvi. Človeka obhaja groza, či premisli, ka vse nam dela alkohol. Pitajte pri rihtari, zagvišno Vam rad pove, kelko se je spilo v Vašoj občini, denimo, v ednom leti. Potom pa Vzemite pero i računajte! Sami nete šteli vervati, kelko, s trüdom prislüženi penez, ide po grli. Sto pa ma priliko, naj izračuna za vso Slovensko Krajino, kelko zapije i naj to pove v novinaj, da se nam odprejo oči. Potrebno je to. — I či poglednemo drügo grehoto mladine, štera pokaže kelko poštenja je med dečki, žtera sram .iti ravno dečkovski stsn najbole, — najmre nezakonska deca. Dečki ! Či je potrebno kaj, potom je ravno pri tom potrebno premišlavati. Zadnji čas je že, da procent nezakonski rojstev od leta do leta nede raseo, nego da, či je Ie mogoče — mogoče pa je — te nepošteni pečat zbrišemo z naše zemle. — I samo edno ešče želem povedati: naše Občinsko gospodárstvo. Naše občine, štere bi morale biti vretina vsega javnoga dobra, so brezi prave uprave. (Tü ne ščemo osebno nikoga žaliti. Kak to mislimo, bomo pisali prišestno. Vr.) Ešče do dnes je ne bilo na našoj zemli občinski volitev. Što je kriv ? Ne iščimo krivce indri, poglednimo ráj okoli sebe Zagvišno je, da bi je že davno meli, či bi znali skoz spraviti svoje zahteve. Na vsem tom beteža naše javno živlenje pa ešče vnogo drügoga. Kelko hudoga pa je v našem zasebnom živlenji I Tüdi na to se ešče pri priliki oglednemo. Za dnes pa skončam z lepim nakanenjom naši dečkov v Žižkaj i v Bogojini, ki so ga včinoli s svojim pristopom k Orlovskomi drűštvi : Naj ostrejši boj vsemi, ka pači našo Slov. 'Krajino i naše ljüdstvo ! (Mladenci, Orli ! V ta pisma .Vašega dobroga prijatela se morate na Vaši sestankaj poglobiti i naj Vam slüžijo v düševni napredek i hasek ! Vsem drügim pa naj zbüdijo Osvedočenje, da se vsi dobri mladenci morajo zdrüžiti i se vküpno bojüvati proti vsemi lagojem!. Vr.) — Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča. 25. julij 1926. NOVINE 3 odlikov, drügi pa preci povoljno. To káže, da so dijaki iz Martinišča poprek najbogše uspehe dosegnoli. Ešče ednok. Pri natenkoj preiskavi se je dognalo, da je pri zadnjem bitji pri Turki ne bilo tak lagoje zavolo dva Orožnika, kak so to ljudje gučali. Legenič, ki se je tam bio, se je toti postavlao na Orožnika, pa jiva ne zbio. Za takše pretirane guče med ljüdstvom, se gg. Orožniki lahko zahvalijo tistim, ki dovoljüjejo plese i prilike za pijančüvanje. Slovenska Krajina. Gospoda Ive Matašiča Žalibog ne poznam, je pa isto z njim glede Slovenske Krajine. Te gosopod, se mi vidi, ne vido našega kraja pa ne ve kde leži. Pri nas se zove vsaki človek za Slovenca, či izvzememo par občin kre Müre, štere hodijo prek Müre med Horvate, ki so mislili, da je lepše, či se zovejo za Horvate, kak Slovence — tam prek. (To je navada samo pri tisti Slovencaj, šteri stanüjejo zmešani med Vogre okoli D. Lendave. Vr.) Doma so pa bili vsigdár Slovenci. ,,Idem v Mursko". Gospodje ! Toga izraža pred letom 1918-tim pri nas níšče ne Poznao. Ne samo da ne lepi, je ob ednim tüdi nepravilen. Zmislili so si ga bolševiški komisari in na vrhu inteligence stoječi; v madžarščini ludi proti vsem pravilom madžarskoga jezika. Od njih so se navčili mašelarje in krčmarje : „Megyek Murába“ — Vigyen az ördög ! — Naš Človik ide v Soboto, nikdar pa ne v soboto, zvün či ide zadnji den tjedna. Ne pačite nam jezik ! "Je zaveden Slovenec?« Je že — pa ka ti je skrb ? Se šče itak nerazmimo? So šče nasprotstva ? Zakaj pa ne gučiš konči pismene slovenščine U, ki to pitaš ?. Misliš ka jo ti znaš ? Kak pa to ka mi na tvojoj govorici včasi poznanih, z šteroga kota Slovenije si ? kda bote ž: henjali tak pravili : „Mi Slovenci, ví Prekmurci ?“ Pa med njimi vučitelje i Profesorje. Ne je to mešanje pojmov ? Kdaj bote že ednok znali, ka sina mi tüdi Slovenci bili, srno i bomo ? Vsákí tepeš ina pravico zveda-davnjí,. či smo zavedeni Slovenci ali ne. Ste vi naši gospodarje ? Pomali nas privadite, ka mo gledali na vas tüdi tak. kak na Vogre : »Herrenvolk«. Mi pa bomo le pravili, ka je stari Prekmurec pravo, šteri se že tak privado slüžiti, ka ne ve biti sloboden : „Ne dober hlapec, ki povrže gospoda pa odide k drugomi«. — Ne čüjete ka Ozdaleč grmi ? V takšem guči je tüdi zrok toga ! »Horvatje naj bomo" ! Što to kriči ? Par Vogrov. Pa zakaj ? Samo za to, ka hojo te pri vekšoj jezikovnoj skupini. Vidite — či ví Vašo materinščino ščete dati za zemelske dobrote, je vaša stvar — eden, ali drügi slovenski jezik se itak morete navčiti, ovači ne bote zlehka med nami živeli. Ka je pa nas briga, mi že zaamo našega slovenskoga pa razmimo Horvata i Srba, zakaj bi se pa te bili z vami ? Pišite „Obzori", bo vam pomagao ! Našemi slovenski pa dajte mir, to je nam itak Svetinja ! Lendava je Prinas mesto — trg Potok je Ledava bila vsigdar. Ne včite nas imen naših potokov. Mislite, ka Ledenbach? Pa je ne! Limbach—Lehm-bach. »Ober Limbach", »Unter Limbach«. Latinski so pisali : Lyndva — ne vem zakaj. Ljüstvo pa pravi, ka Ledava proti Črnci, šteri ne zmrzne po zimi, či je strüga redno zčiščena, ona pa zmrzne. V gornjem toki staro slovensko ime ; Pertoča »Pretáka« po celoj dužini. Z Lendavov pa nema nikaj. To je ogrska Oblika Ledave, Jezikoslovci! Jaz ne vem, ví znajte,, liki po študij. Sobota. Nemški Olsnitz, ali Uls-nitz. Ne to slovanskoga izvora ? Ka se skriva za tem imenom ? Vsem našim naročnikom naznanimo, da naj spunijo svojo dužnost, to je, da poravnajo svoj dug, ki so | ešče do zdaj toga ne včinoli. Pol leta je minolo, več smo v drügom policiji, pa ešče itak je dosta naročnikov, ki so j nikaj ne plačali, prosimo vas, poravnajte svoj dug kak najprle. Ki mate na posamezni naslov, pošljite po položnici, ka vas nikaj ne košta, či nemate Položnice, javite nam na upravništvo v Črensovce, da Vam je pošljemo. Tisti pa, šterim hodijo na eden naslov več, naj plačajo pri svojih širitelaj, da nam Širitelje lejko plačajo, j Vidite, papir, štamp, pošta vse to dosta košta, pa te ešče naprej, ali pa itaki moremo plačati, a mi pa toga nemremo, či nam naročniki ne plačajo. Zato pa kuražno na plačilo tak, da za par tjednov nede nanč ednoga naročnika, ka bi ga düšna vest pekla, — eh, jaz zam pa ešče nej plačao naročeni .Novin". Upravništvo. Delavci 1 G. poslanec so poštüvali pri ministri, da sprimejo naše delavce, šteri so zavolo povodni prišli z žetve, k deli pri büraj, štere je voda spodrla. Da bo vse pripravleno, kda pride odgovor, se naj tisti delavci, ki so pripravleni iti, ta, zglasijo z ednov dopisnicov pri Tajništvi SLS. M. Sobota, Kolodvorska ulica 123. Z Tešanovec nam pišejo, da je nova Dr. Némelh-ova stranka ne mela šreče tam, niti v okolik. Cankova. Naša farna cérkev je že dobila novi oltar presv.. Srca Jezušovoga. Čakali smo lepoga, a tak krasnoga ne. Z automobilom so ga pripelali v pondelek 19. t. m. iz Maribora. Zdaj nas čaka že velko veselje. 1. avgusta pridejo iz Maribora Prečastiti g. prelat dr. Ivan Tomažič, ki blagoslovijo novi oltar. Po poldnevi bo Posvetitev cele fare presvetomi Srci Jezušovomi. Vsi naši poznanci i prijatelje od blüzi i daleč, vsi častilci presvetoga Srca ste pozvani te den na Cankovo, da skažemo čast Kristusi, Kralji sveta ! Sv. Jurij. Naš g. župnik Čarič Jožef že tri tjedne ležijo težko betežni v Graci v bolnici. Morali “so prestati težko operacijo, štera se je hvala Bogi posrečila. Vseedno do morali ostati ešče nekaj časa v bolnici. Priporočajo se vsem svojim sobratom i svojim farnikom v toplo molitev. Pertoča. Obč. gerent g. Janez Čontala je razrešeni gerentski dužnosti. Na njegovo mesto je imenüvani g. Jurij Partl posestnik i gostilničar v Pertoči. ,— Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča. Mladenci pazite ! Vašega Patrona sv. Alojzija Ganzaga kananiza-cije 200 letnico obhajamo letos od 21. juna k leti do 21. juna. Pred 200 leti je najmre Vaš patron büo k svecom prišteti. Da se v tom časi napunite z njegovim dühom, so jezuitje v Ljubljani izdali njegov življenjepis pod naslovom „Sv. Alojzij Gonzaga, zaš-čistnik krščanske mladine". Kniga je jako lepa. Cena ne vezane 20 Din, polplatno vezene 25 Din, v celo platno vezane 30 Din. Naroči se : Jezuiti, j Ljubljana Zrinjskega 9. Da bo pošt- j nina menša, upravništvo Novin vl Črensovci, drage vrne. naroči vekši j broj knig. samo Zglasite se. Kobilje. V štrtoj št. glasi i „Nepdvisne prekmurske stranke, je bilo : glašeno, da je k novoj stranki pristopo tüdi Miholič Franc vören pristaši naše krščanske stranke. Kak drüge reči nove stranke, tak tüd: ta ma kratke noge. Miholič Franc je najmre sam naznáno predsedništvi naše stranke, da je on nigdar ne Pristopo k novoj stranki i tüdi ne bo ; nego so brez njegovoga privoljenja i vednosti zvolili za novo stranko, a on vsigdar ostane pri našoj krščanskoj stranki. Kak se vidi naši neodvisni majo keléče roke i si prisvojijo tüdi tisto, ka je ne njuvo. Država. Vojaki iz svetovne bojne do meli letos 8. avgusta pri znamenja romarskoj cerkvi Mariji na Brezjaj svoj vküpni sestanek iz cele Slovenije. To bo naš den, den bratstva, ljubezni in rnedsebojnega zavüpanja. Meša bo pod nebom, potom predga, petje i občni zbor. Prilike za spoved bo zadosta. Stari vojaki iz Slovenske Krajine, či ste mogoči pridite, da se zahvalimo Mariji Pomočnici za pomoč izkazano v bojni. Polovična vožnja je zagvišno. Vozno karto dajte prí domačoj železničnoj postaji štemplati, za nazaj nede trbelo küpüvati druge karte, samo nindri jo nesmite oddati. Poseben vlak bo šo iz Maribora že 7. avg. t b 2. vüri popold. Prestavlao!. Dozdajšnji inšpektor agrarnoga urada v Maribori g. Oustav Golia, šteri se je zadnjič midio zvekšega pri nas v Šlov. Krajini je imenüvani za ravnatela na ljubljanskom agrarnom ravnatelstvi. — Za referenta pri okr.agr. uradi v Maribori pa je imenüvani g. dr. Dragu-tin Olkovič, dozdáj referent pri agr. ravnatelstvi v Zagrebi. Misijonsko zborovanje. Dne 1. julija je pod vodstvom našega mil. püšpeka više 80 duhovnikov iz naše pa ljubljanske škofije melo v Celji velko misijonsko zborovanje. Namen je bio, kak bi se naj med vsem Slovenskim lüstvom razširila misel za delovanje za misijone. Dosta lepoga se je sklenolo i dáj Bog, da bi sad obrodilo. Madžarski konzulat. Ar ma dosta naši ljüdi pri njem opraviti, naznanjamo, da se v kratkom odpre tüdi v Zagrebi. Svet. V Meksiki se betežni nesmi-jo ženiti. Meksikanska Vlada je dala naredbo, da se v bodoče sme dati dovolonje za Ženitev samo tistim,. ki posvedočijo, da so popunoma zdravi. To naredbo je vláda za togavolo dala, ar so dognali, da je zavolo betežni starišov Zadnja leta dosta dece spomrlo Domača politika. Poslanci so na počitnicaj, čiravno bi potrebno bilo, že zavolo velki povodni, da bi skupščina delala. Skupščina bi morala vsikdar biti pripravlena, da z zvünrednov pomočjov podpira tiste, šterim jo Povoden vse vničila. Skupščina pa nemre zato biti vküp, ar bi vláda v nevarnosti bila, ka vsakši čas spadne. To nam kažejo posebno boji v vladni strankaj. Čiravno so počitnice i delo v skupščini počivle, ne počivle zato v strankaj. Radič je iz svoje stranke iz-ključo ministra Nikiča. Nikič pa je začeo oster boj proti Radičovcom. 10 poslancov je že prej odstopilo od Radiča i- se pridrüžilo k Nikiči. Radič je najmre mislo, da vláda spadne, či on ednoga ministra izkljüči i stem pokaže, da ne podpira več vlade. Za zdaj se njemi je ne posrečilo. S tem je razdvojeni Radičov klub. Hrvatski narod zapüšča Radiča, ar so sprevidili, ka je ves njegov program bio samo küp obljüb, štere nihče nemre spuniti. Tüdi Radikali se kregajo med sebov. V Belgradi majo občinske volitve. Tak daleč so prišli, da so celo dve škrinjici postavili na volišče i se borijo eden proti ovomi. Ne čüdo, či so pri tom skoro pozabili na to, ka je najbole potrebno v državi, najmre pomoč po-plavlencom. Tak se je zgodilo, da je, krao dosta prle bio tam pri povodni kak ministri. Za Slovenske poplavlence je posredüvao dr. Anton Korošec pri ministrskom predsedniki i drügi pristojni ministraj, da se po vsoj Sloveniji, posebno kre Müre, Drave i Save pregledne vsa škodo, štero je napravila Povoden i se da primerna podpora, štero naj pravično delijo. Dosta se govori tüdi, ka vláda nameravle uradnikom plače zmenšati. Radi bi dobili peneze za poplavlence. Uradniki se tomi upirajo. Na svojemi spravišči so sklenoli, da bodo poplavlencom pomagali, samo plačo njim naj püstijo pri miri. Svetovna politika. Nemška Avstrija. Boj za krščansko šolo i proti njoj se vrši naprej. Proti krščanskoj šoli so se divje bojüvali socialni demokrati. Čüdno, ali so zato mogoče delavci menje plačani, či se njim deca vči krščanski navuk. Pokazali so, da njim je za zbogšanje delavskoga položaja ne telko, kak boj proti krščanstvi. Pa bo njihov boj zaman. Vse, ka ešče ma kaj vere v sebi i pamet v glavi ide v boj za krščánsko Šolo. Francozko. Briandova vlada je spadnola. Vsakšo vlado vrže njihov penez frank, šteri vsaki den menje vala. Pošta upravništva. Občina Večeslavci. Za Šadla sem dugo čako na zahtevane podatke, A ar té neste mi doposlali, sem brez njih vložo prošnjo na ministerstvo pod br. Dj. Br. 23.448. Cankova. Štefan Žalinan. Urgirao sam Vašo prošnjo za Skrajšani rok. Vindeta! Kühinska i hišna opráva, polodelska šker, biciklni, lagvi i Vsefele drüga opráva bo odavana na 25 t. m. (v nedelo) popoldnevi na Petanci pri RUŽIČ ALOJZIJI. GOSPODARSTVO. Gnojenje. Med drügimi čüdami narave je občüdovanja vredna tüdi moč v zemli, štera hrani rastline. Ta moč predela odpadke, gnoj v takšo formo, da ga na- 4 NOVINE 25. julij 1926. va rastlina more za hrano sprijeti. Kem več ma teda zemla v sebi tej Snovi, tem rodovitnèsa je, kem menje, tem püslejša. Zemla je teda nekša delavnice, v šteroj so nam ne-hasnovite Snovi predelajo v hasnovite. Kem več v to delavnico damo, tem več z nje dobimo. Zato je gospodárstvo pitanje dnesdén ne samo pitanje kelko zemle ma što, nego kak' jo pogoji i obdela. Kelkoga pomena je dobra gnojitev, vidimo s toga, či na grednom posejana silje. Na grešnom, kde je dobro pognojeno, navadno ednok telko zrasle, kak na navadnoj njivi. To je znamenje do či bi vse njive tak gnojiti kak gredno, bi si skoro podvajili pridelek. Istinski je narodni pregovor: .Kama nikaj ne deneš, nikaj nemreš vzeti." Tü vala tüdi za pole. Či nikaj ne deneš v njivo, de pešala njena rodovit-nost. Či bi njivi šteli obvarvati stalno rodovitnost, bi pravzaprav morali telko nazaj na njivo odpelati kelko z nje odpelamo. Istina, da zemla nekaj rodovitnosti dobi iz zraka, pot to je tak malo, da sploj s tem nemremo računati. Zato je v glavnom rodovitnost odvisna le od gnojenja. Naš polodelavec približao vse nazaj na njivo spravi, ka je zrnje odpelao. Odpadne samo tisto, ka oda zrnja. Nekelko to nadomesti z listjom, štero z loga pripela za nastelo, od tam pa na njivo kak gnoj. Pa tüdi to je premalo.Tü pa tam bi mogli polodelavci itak gledati, da si njive zaogšamo z gnojiiom, štero pride od indri. Tü bi prišla v račun umetna gnojila. Poleg navadnoga gnojá pozna denešnje napredno polodelstvo tüdi Umetni gnoj. To so razločne rüde, štere semelejo na praj, da se ležej razto-pijo. Praj Umetni gnojil posejajo (naši ljudje pravijo, da sejajo gips), po zemli, štera ga raztopi v vlagi i z vodov spravi v rastline. Z umetnim gnojom bi morali začeti posebno tisti polodelavci, šteri ne samo, da ščejo obdržati ednako rodo-vitost njive, nego ešče zbogšali. Na Češkom, Nemškom, posebno pa na Belgijskom, kde dosta več pridelajo kak mi na ednako velkoj površini, so zdignoli rodovitnost ravno samo z umetnimi gnojili. Pitanje je samo, ali se dnesdén splača küpüvati umetnega gnojila. Odgovor je dvojlivi. Doma ešče nemamo tovarn (fabrik) za takša gnojila, zato moramo voziti od indri. Največ Umetni gnojil vozijo z Nemčije. Privoz z drügi držav pa za zdaj onemogoči visoka vrednost njihovoga peneza proti našemi. Morali bomo čakati, da se vrednpst peneza v razloči državaj telko zednači, da bo mednarodno küpi-vanje umetnega gnojila mogoče. Poleg toga mora na pomoč priskočiti tüdi držáva. Za umetna gnojila nesme biti carine. Za prevoz po železnici se morajo dovoliti vse mogoče olajšave. Tüdi bi morali kmetijski strokovnjaki iti polodelavcom na pomoč s tanači, kakša gnojila naj rabijo za razločno zemlo i za razločne setve. Predvsem pa naj se polodelavci ne nalaga preveč dače, ka bo ovači zbogšavao svoje njive ne za sebe, nego za državno blagajno, posebno či de od vekšega pridelka vekšo dohodnino mogeo plačüvati. Srednja vinarska i sadjarska šola v Maribori. Naloga te Srednje šole je, da vučenec izobrazio za kmetijstvo potrebnom znanji, da morejo voditi menša i Srednja imanja, vesnička i državna imanja ali pa opravlati državno slüž bo v kmetijskoj stroki, posebno pa v vinarstvi i sodjarstvi. Lehko tüdi dobijo slüžbo, kak državni ekonomi (Spanje), kmetijski referentje ali pa tüdi kak strokovni vučitelje na polo-delski šolaj. Včenje iz knjig trpi tri leta, štrto leto pa se že vadijo v gospodarskom deli. Počitnice majo na toj šoli avgusta i septembra ove mesece je pa šola. Vpisanja v to šolo se vrši od 1. do 15 septembra. Sprimajo vučenec, šteri majo že 15 i ne več kak 19 let. 14 let stari samo, či z zdravniškim spričevalom posvedočijo, da so telovno zadosta razviti. Zahteva se, da majo vučenci 4 razrede srednji šol, ali 4 meščanske razrede. Sprejeti so lehko tüdi tisti gimnazijci, šteri so v zadnjem razredi z latinščine spadnoli. Prosilec mora biti lepoga oponašanja, državlan kraljevine SHS. zdrav i krepek. Sinovje polodelavcov majo Prednost. Učni jezik je slovenski. Vučenci stanüjejo zvüna šole i lehko dobijo državno podporo. Več se lahko razvidi na črnoj deski državne realne gimnazije v M. Soboti. Cene: Zrnje | 100 kg. (metecent) pšenice 340 Din., žita 220 Din, ovsa 180 Din. kukarice 170 Din, ječmena 215 Din., hajdino 2G0 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7 50—8 Din., teoci 9—-10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60, Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 50 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 25 p., Švicarski frank 10 D. Taljanska lira 1 Din. 90 par. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samoj Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po spro-tolešnjoj i jesenskoj križoskoj ne-deli. Senja v Črensovci se sama priporočajo. OČB. ODBOR. Mali oglasi SÜHE GOBE ! GRBANJE ! Küpüjem vsigdar po najvišišoj ceni. Zapamnite si i odavajte grbanje vsikdar vtgovini FRANC SENČAR Lotmerk ISTINA JÉ, da VEKOSLAV BRATINA glavni zastopnik za stavbeni materijal za celo Prekmurje Prodaja po tovarniških, sedaj zelo znižanih cenah : cement, apno, tesani les, deske, late, švar-telne, opeko, Črejp itd. Zabio küpite vsikdar najfalejše v trgovini FRANC SENČAR v Ljutomeri. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjev s - pisarniš-kam.i in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Lepa zidana hiša s črepom pokrita i sadovnjak z 213 sodevenim drevjom pa 9 plügov dobre zemle s šumov, njivami i senožetmi na lepom kraji blüzi Veržeja i železnice se včasi oda po jako nizkoj ceni. Plačati ne sila včasi, liki sé lehko dug prevzeme. — Več se Zvedi pri JOŽEFI DROBNI K, Ljutomer Štev. 165. (pekarna) Z DOBRE DRÜŽINE se sprime edna dekla k malom deteti za pazitelico i eden Vajenec (inaš) za mlinarijo. Pozvej se v UPRAVNIŠTVI "NOVINE" ! Mlinske knjige Trgovske knjige Pergament papir Creppapir Pisemski in kancelarski papir se dobi na veliko in na malo I. H A H N Murska Sobota. Vabilo. Občni zbor HRANILNICE IN POSOJILNICE v Črensovcih r. z. z n. z. se bo vrši dne 8, avgusta 1926. ob pol 12 vüri po velkoj sv. meši v staroj šoli s sledečim dnevnim redom : I. Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora; 2. poročilo načelstva ino nadzorstva; 3. potrditev računskoga zaključka za leto 1925; 4. volitev načelstva in nadzorstva; 5. odpoved članstva; 6. Slučajnosti. Či bi te občni zbor v navedenom časi ne bio sklepčen, vrši se pol vüre kesnej na istom mesti in pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na broj navzočih kotrig. NAČELSTVO. Naznanilo Naznanjam sp. občinstvi da s 1. avg listom odprem trgovino z usnjem (ledrom) na Lendavskoj ulici (poleg izraelitske šinagoge) v M. Soboti. Prosim spoštüvano občinstvo za obilen obisk.. ŠTEFAN HOLCMAN. Samostalno podporno drüštvo „SVETI KRIŽ" v Chicagi Ili. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, zu smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed.: Martin Kelenc tajnik: Šle- fan Hozjan, podtajnik: Martin Horvát blagajnik : Stefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, raČunovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Stefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. v ČRENŠOVCIH. r._z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ.