Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XVI. Litija, april 1975 Številka 4 Ob 1. maju Praznik dela je pred nami. Vedno, ko nekdo izgovori besedi prvi maj, se spomnimo praznika vsega delovnega ljudstva. Mi bomo le nekaj dni pred prvim majem praznovali dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zgodovina 1. maja sega v drugo polovico preteklega stoletja. Prvi maj leta 1886 je v Chicagu zabeležen s krvjo. Ameriška policija je tega dne ubila 6 in ranila preko 50 stavkajočih delavcev. Sledil je še sodni proces s petimi smrtnimi obsodbami in tremi na dosmrtno ječo. Tri leta kasneje, torej leta 1889, je prvi kongres Druge Internacionale proglasil prvi maj za mednarodni delavski praznik. Mnogo prvih majev je od takrat že minilo, toda zahteve čikaških delavcev še danes niso povsod uresničene. Njihovo simbolično sporočilo v treh osmicah: »osem ur dela, osem ur počitka, osem ur posvečenih kulturi,« za mnoge pomenijo samo želje. Še vedno trpijo celi narodi pod kolonialnim jarmom, pa tudi marsikje drugje so razmere takšne, da je delavec samo sredstvo za izkoriščanje in okoriščanje že itak bogatih posameznikov. In kakšen bo prvi maj pri nas? Nova ustava in različni drugi dokumenti, ki jih sprejemamo, vedno bolj utrjujejo oblast delavskega razreda. Uvajanje delegatskega sistema prinaša marsikaj novega, boljšega, naprednejšega, še vedno se borimo, da bi dokončno stabilizirali naše gospodarstvo. Letošnje leto smo proglasili za leto varčevanja. Vsakdo naj bi se zavedal, da tudi njegov majhen prihranek lahko pomeni veliko sredstev, veliko denarja. Delavci Predilnice smo že večkrat dokazali, kako se je treba spopasti s težavami, ki prihajajo vsak dan. Razmere celotnega svetovnega in jugoslovanskega gospodarstva se nujno odražajo tudi |! 1Sbem halmm ibMem čestitamo plamiku dela Uredniški odbor pri nas. Toda številni programi stabilizacije in varčevanja so bili v glavnem vedno uspešni. Tako bomo morali tudi letos varčevati, da pomagamo sebi in celotnemu gospodarstvu. Ko razmišljamo o bližajočih se praznikih, ne smemo mimo 27. aprila, dneva, ko so se združile vse napredne sile sloven- skega naroda, da bi se podale v boj proti fašističnemu zmaju. Takrat je pred delovnimi ljudmi in vsemi, ki niso simpatizirali s fašizmom, stal dolg in krvav boj za dokončno osvoboditev izpod fašizma in kapitalizma. Mnogi, ki so ta boj začeli, niso dočakali sadov, ki jih je obrodilo njihovo začeto delo. Niso dočakali prvega maja 1945, ko je bila svoboda že čisto na pragu, ko se je narodu odpiral svetlejši list zgodovine. In ko bomo praznovali ali bo to praznovanje še vsebovalo kaj prvobitnega? Od nas je odvisno, kakšno vsebino bomo dali prazniku. Naj bo to res praznik dela in ne samo praznik zaradi praznika. Še bolj zavzeto se moramo vključiti v akcijo varčevanja V želji realiziranja neposrednih ciljev ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975 je za celotno jugoslovansko družbo pomembno, da se vsa potrošnja, tako skupna kot splošna in investicijska uokviri v sredstva, ki jih celotno gospodarstvo dejansko ustvari z istočasnim racionalnim in varčnim gospodarjenjem in se mora sistem varčevanja vključiti v naš družbeni mehanizem kot dolgoročna in vsakodnevna naloga. Izhajajoč iz ustavnih načel, sklepov 10. kongresa ZKS — zaključkov IV. zasedanja predsedništva CK ZKS in resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in so- cialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975, a prav posebno besede tov. Tita o varčevanju, ki jih je spregovoril na 7. kongresu sindikatov Jugoslavije, morajo postati geslo za doseganje stabilizacijskega gibanja v gospodarstvu in močna vzpodbuda za zmanjševanje inflacijskih gibanj, ki so močno načele naš gospodarski sistem. Pri tem pa je nujno skrbeti, da vsa prizadevanja za kar najboljše proizvajanje in gospodarjenje ne bi šla na račun zmanjšanja življenjskega standarda delovnih ljudi. Vsi napori, da bi kar najbolj izkoriščali proizvodne (Nadaljevanje na 2. str.) Še bolj zavzelo se moramo... Le kvalitetno delo je lahko dobro plačano (Nadaljevanje s 1. str.) zmogljivosti, dosegli visoko industrijsko in družbeno produktivnost, zmanjšali vse stroške, ki so v sferi proizvodne in splošne potrošnje, racionalno investirali, skrbeli za racionalno trošenje osnovnih surovin in drugega reprodukcijskega materiala, naj bi omogočili stabilizacijo celotnega jugoslovanskega gospodarstva, istočasno pa tudi hitrejše povečanje standarda vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Akcija, ki se je pričela v celotnem jugoslovanskem prostoru, nas ni našla nepripravljene, celo nasprotno, že mnogo prej smo zaslutili gospodarska gibanja, ki so se v zadnjih nekaj letih odvijala na celotnem svetovnem prostoru kot kritična in zaskrbljujoča, prav tako pa tudi pri nas v Jugoslaviji. Vsakodnevne novice nam govore o sta- gnaciji razvoja svetovnega gospodarstva, zmanjšanju zaposlovanja, slabi prodaji industrijskih proizvodov, močnemu nihanju svetovnih valut in inflaciji, povečanju cen vsem vrstam surovin itd. V takšnem spoznanju svetovne in jugoslovanske ekonomske situacije smo prilagajali v našem delovnem kolektivu celotno poslovno politiko in prizadevanja kolektiva. Vedno smo smatrali, da je bistveno proizvajati tisto, kar trg išče in zahteva in smo temu primerno tudi preusmerjali našo proizvodnjo, kar se kaže v znatnem povečanju sintetične preje, česane, sukane in previte preje. Tudi nismo čakali, da bi nam kdo dal nalog, da uredimo stabilizacijski program, ki zajema vsa področja delovanja kolektiva od proizvodnje, komerciale, financ, vzdrževalcev, do skrbi za naše kupce in poslovno ter samo- upravno povezovanje. Prav mi smo bili pobudniki povezovanja tekstilne industrije v Sloveniji, ki bo verjetno že v letošnjem letu dobila morda bolj konkretnejše organizacijske oblike. Na predzadnjem zasedanju DS je bilo podano izčrpno poročilo o nalogah in programu vseh služb, ki je bilo v skrajšani obliki objavljeno tudi v našem časopisu. Moram reči, da smo prav tako ob močni zavzetosti za reševanje vseh problemov, ki nastajajo in se dostikrat zaradi zelo težke situacije v tekstilni industriji Jugoslavije, odražajo tudi pri nas, že doslej marsikaj uspešno reševali, kar kažejo naši poslovni uspehi, naš investicijski razvoj, naša skrb za družbeni standard do stanovanj, prehrane, do osebnih dohodkov in razumevanja potreb celotnega področja občine Litija. Dostikrat smo bili preskromni in nismo hoteli povedati, da je razvoj naše predilnice šel najhitrejšo pot, tako v tekstilni industriji v Jugoslaviji kot v Sloveniji, tako smo povečevali proizvodnjo, spreminjali asortiman. investirali v nove, moderne stroje, povečevali zaposlenost, dvigovali standard delovnih ljudi itd. Tudi danes se zaveda naš kolektiv odgovornosti, ki jo ima v težjih ekonomskih pogojih poslovanja. Smo na jasni poti našega hotenja in kot vselej sem prepričan, da bomo tudi sedaj izšli kot zmagovalci začrtane poti, ki se kaže v visoki produktivnosti, zmanjševanju stroškov, organiziranosti po novih ustavnih načelih, skrbi za delovnega človeka, skrbi za prihodnost in stabilnejšo moč celotnega kolektiva. Istočasno se tudi zavedamo, da nismo naredili še vsega. Mnogo je še nedograjenega, vendar čutimo marksistično dialektiko, ki nam znova kaže nova pota, večje angažiranje delovnih ljudi, kot nosilcev lastnega, s tem pa tudi srečnejšega jutri. Vsi skupaj v prizadevanjih za reševanje problemov, ki nas vsakodnevno spremljajo, bomo mnogo močnejši, kot če to prepustimo stihiji. Vsi moramo biti dobri gospodarji, in če bomo to dosegli, bomo tudi v zavesti srečni in bogatejši. Naj nam ne bo vseeno, kako delamo s stroji, surovino, vsem pomožnim materialom. Zavedati se moramo, da je to družbena, pa tudi kolektivna lastnina. Prav v letošnjem letu bomo proizvedli že za preko 40 milijard starih dinarjev vrednosti preje, zato nam prav sleherno prizadevanje za zmanjšanje stroškov že veliko pomeni, kar gre v korist še hitrejšega dvigovanja družbenega standarda. Zato želim, da se v letošnjem letu, ki ga imenujemo leto varčevanja v celotni Jugoslaviji, še potrudimo, da bi s polno odgovornostjo in zavzetostjo opravljali svoje vsakodnevne naloge. Prepričan pa sem, da vseljudskega varčevanja ne bo nosilo samo gospodarstvo v delovnih organizacijah in TOZD, to je tam, kjer se prepotrebni družbeni dohodek ustvarja, marveč in potrebno bi bilo prav tam, kjer se dohodek troši. Zato tudi mora akcija zajeti vse delovne ljudi v gospodarstvu, krajevni skupnosti, občini, republiki in federaciji. Kajti samo tako in s takšno širino bomo v tej akciji uspešni. Pozabiti ob tem pa ne smemo tudi tega, da ne preobremenjujemo celotnega gospodarstva z vse večjimi prispevki in dajatvami, kajti takšna politika lahko pripelje do zmanjšane reproduktivne sposobnosti nadaljnjega razvoja in lahko v naslednjih obdobjih pričakujemo znatno nižje učinke gospodarstva, ki bodo lahko imeli veliko hujše posledice v prerazporeditvi narodnega dohodka. Jože Mirtič Odpadkov mora biti čimmanj Varčevala naj ne bi samo neposredna proizvodnja Dobro očiščen stroj — boljša proizvodnja Samoupravni sporazum predilcev, tkalcev in oplemenililcev Za leto 1975 je skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma izdelala novi samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Na podlagi gornjih podatkov se izračuna dovoljena masa za OD v letu 1974. MDBOD = DBODph X nph X KD MDBOD = 16,85 X 3,981.019 X 1,025 MDBOD = 68,757.174 din Izdelava novega Samoupravnega sporazuma je bila potrebna zato, ker osnove in merila ne delujejo stimulativno in tudi niso v skladu z Resolucijo o gospodarski dinamiki v naslednjem obdobju. V primerjavi s prejšnjim Samoupravnim sporazumom so bistvene spremembe v osnovah in merilih za delitev dohodka, medtem ko se ostala določila, ki jih vsebuje »Sindikalna lista« vsebinsko niso spremenila, le zneski in odstotki so drugi oziroma višji. Kolikšen delež dohodka se bo namenil za osebne dohod- ke je bilo v prejšnjem Samoupravnem sporazumu odvisno od mase kalkulativnih osebnih dohodkov in faktorja stimulacije, ki je izhajal jz poslovnega uspeha. Delitev dohodka na teh principih ni zagotavljala, da bi ob boljšem poslovnem uspehu naraščali skladi hitreje kot osebni dohodki. Osnove in merila, ki jih vsebuje novi Samoupravni sporazum pa to zagotavljajo. Kolikšen del dohoka bomo porabili za osebne dohodke, se bo izračunalo na podlagi naslednjega obrazca: Iz gornjega podatka ugotovimo naslednje: — da novi Samoupravni sporazum dovoljuje večja sredstva za OD kot stari po novem Samoupravnem sporazumu din 68,757.174 po starem Samoupravnem sporazumu din 56,716.501 — da je med dovoljeno maso sredstev za OD in izplačanimi OD v letu 1974 precejšnja razlika (16,607.860 din). Novi Samoupravni sporazum je ugodnejši predvsem iz razloga, ker se upoštevajo pri postavljanju osnov in meril veliko slabši pogoji poslo- vanja kot so bili v letu 1974, ko je dohodek naglo naraščal zaradi inflacijskih učinkov. Ena bistvenih sprememb Samoupravnega sporazuma je tudi določanje osebnega dohodka delavca po naslednjih merilih: — na podlagi vrednotenja sistematiziranih delovnih mest, — na podlagi delovnega uspeha delavca in njegovega prispevka k dohodku, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom, —■ na podlagi poslovnega uspeha. To določilo zahteva, da v roku 18 mesecev podjetja iz-vedeoj analitično oceno delovnih mest. Da bi se poenotila vrednost delovnih mest za vse podpisnice Samoupravnega sporazuma so se določila tipična delovna mesta, ki so se ocenila po metodi vrednotenja zahtevnosti dela. Tipična delovna mesta so se razdelila na 10 vrednostnih skupin, v katere se bodo razvrstila vsa delovna mesta podpisnikov tega sporazuma. S to spremembo se je želelo doseči to, da bi se gibali osebni dohodki za isto delo pri podpisnikih Samoupravnega sporazuma na istem nivoju oziroma, da bi se zmanjšale razlike, ki so sedaj zelo velike. DBODpi, = PD/uph X 0,35 + 6,60 X Kp DBODph pomeni dovoljeni bruto osebni dohodek na pogojno uro, ki se izračuna tako, da ustvarjeni dohodek povečamo še za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami (PD) ter delimo s skupnim številom pogojenih ur (uph). Tako izračunani povečani dohodek na pogojno uro pomnožimo s faktorjem 0,35 kar pomeni, da gre samo 35 % povečanega dohodka na pogojno uro za OD. Z delitvenim razmerjem 35 : 65 je zagotovljeno, da bodo pri naraščajočem dohodku skladi naraščali hitreje kot osebni dohodki. MDBOD = DBOD„h X uph X KD Postavka 6,60 je konstanta in je izračunana na osnovi minimalnega osebnega dohodka. Kp pa je količnik s katerim se poveča minimalni OD, če se ugotovi povečanje cen življenjskih potrebščin. Odstotek porasta življenjskih stroškov bo ugotavljala in objavljala Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov. Ko se ugotovi (DBODph) dovoljeni bruto osebni dohodek na pogojno uro se na podlagi posebne formule izračuna dovoljena masa za osebne dohodke. V gornjem obrazcu je pomembni faktor KD, ki pomeni količnik donosnosti. Sredstva za OD, izračunana po gornjem obrazcu, se na podlagi ugotovljene rentabilnosti popravijo navzgor ali pa tudi navzdol. V primeru, da rentabilnost narašča se masa za OD zvišuje vendar največ za 5 %. V primeru, da rentabilnost pada, pa se dovoljena masa za OD zmanjšuje vendar največ za 5 %. Mejna rentabilnost pa je 0,52. Naše podjetje je doseglo v letu 1974 stopnjo renta- Dohodek Am nad predpisano stopnjo PD — povečam dohodek uph — skupne pogojne ure Kp — količnih povečanja VS — vložena sredstva KD — količnik donosnosti SDn —■ rentabilnost bilnosti 0,62 kar pomeni, da na podlagi posebne lestvice povečamo dovoljeno maso za OD za 2,5 %. Pogojne ure pa so izvršene ure po vrednostnih skupinah tipičnih delovnih mest, pomnožene s faktorji relativnega razmerja med vrednostnimi skupinami. Da se ugotovi, kaj praktično pomenijo določila novega samoupravnega sporazuma, kaže naslednji izračun, ki te-mleji na podatkih lanskega leta. 90,554.590 26,024.860 116,579.450 3,981.019 1,0 187,443.805 1,025 0,62 DBODph = --- X 0,35 + 6,60 X Kp nph DBODph DBODph 116,579.450 3,981.019 10,25 + 6,60 X 0,35 + 6,60 X 1,0 = 16,85 Dovoljeni bruto OD na pogojno uro znese v letu 1974 16,85 din. Da se ugotovi, za koliko se lahko popravi dovoljena masa za OD, se mora najprej izračunati stopnja rentabilnosti (SDn). 116,579.450 SDn = ------------- = 0,62 187,443.805 Pri stopnji rentabilnosti 0,62 se sme dovoljena masa za OD Povečati še za 2,5 %. Hergeth mikalnik: V nekdanji vlagalnici smo uredili novo linijo za predelavo sintetike, ki jo sestavljajo: mikalnik »Hergeth«, dve »Voukovi« raztezalki in flyer »Krušik«. Strojem bosta stregla dva delavca na vsaki izmeni. Tu bomo predelovali v glavnem bele materiale (zaradi zahtevnega čiščenja). Oddelek je ločen od ostalih linij in oddelkov in je torej možnost drugobarvnih zapredkov manjša. Oddelek je lepo urejen (lakiran parket!), a nekoliko prevroč. Tu pa zaenkrat ni pomoči, ker teče ravno skozi ta oddelek centralna linija ogrevanja. Upamo pa, da bo poleti, ko podjetje ne bo ogrevano, precej bolje. Mikalniki za bombaž V mikalnici so naši delavci skupaj s poljskimi monterji postavili 12 novih mikalnikov, ki smo jih kupili na Poljskem. Zaenkrat bodo ti mikalniki delali po svitkovem postopku, možno pa jih je preurediti na neprekinjeno dovajanje. Predelovali bodo predvsem kvalitete za česano prejo. Tako bo sortiment modre mešanice dobil več mikalnikov in bomo lahko zmanjšali hitrost -— posledica pa bo, vsaj upamo tako, boljša kvaliteta preje, ki jo izdelujemo iz modre mešanice. Prvi mikalniki že obratujejo, rezultati so zadovoljivi, nekaj malenkosti bomo morali odpraviti skupno z dobaviteljem. Montaža vseh dvanajstih bo predvidoma končana do 1. maja. število posluže-valcev bo ostalo nespremenjeno, ker bo delo na teh mikal-nikih porazdeljeno med sedanje zaposlene v bombažni mikalnici. Za nakup poljskih mikalnikov smo se odločili zaradi ugodne cene, kratkega dobavnega roka in ugodnih plačilnih pogojev. i Hergeth in Voukova raztezalka (ZGORNJI SLIKI), mikalnik za bombaž je' stekel (SPODNJA SLIKA) Sprejet samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in kreditov Zbori delovnih ljudi so 16. 4. 1975 dokončno potrdili samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in kreditov za novogradnje, adaptacije in nakupe stanovanj, že sam naslov pove bistvo tega samoupravnega sporazuma. Njegov namen pa je, da bi vsaj kolikor se največ da, sistematično uredili tudi dodeljevanje kreditov in stanovanj. Jedro tega samoupravnega Stanovanja hišnikov, kurja- sporazuma sta II. del, ki govori o dodeljevanju stanovanj in III. del, ki vsebuje določila za dodeljevanje kreditov. Novost II. dela je prav gotovo sistem točkovanja, ki bo Odboru za stanovanjska vprašanja največje pomagalo pri delitvi stanovanj. Jasno pa je, da to ni edino merilo, da nekdo dobi stanovanje. Za vsako delitev (razen starih, malih stanovanj in posameznih sob) mora biti objavljen razpis na vseh oglasnih deskah (5. člen). Odbor za stanovanjska vprašanja mora sestaviti poseben vprašalnik, ki je enak za vse prosilce in zadošča za prošnjo. Vsaka dodelitev stanovanja mora biti objavljena in se nanjo lahko vsi prizadeti pritožijo. 0 pritožbah sklepa DS in njegova odločitev je dokončna. Izjemoma (brez sistema točkovanja) lahko Odbor za stanovanjska vprašanja dodeli stanovanje le v treh primerih: ko gre za delavca, ki ga delovna organizacija nujno potrebuje (mnenje dasta OMR in sindikalna konferenca), če je potekla pogodba, ki jo je sklenila delovna organizacija in s katero je bilo delavcu dodeljeno stanovanje za določen čas in pa še v primerih, ko je treba stranko preseliti zaradi razširitve ali kake druge nujne potrebe podjetja. Dovoljena je zamenjava stanovanj. O zamenjavi odloča Odbor za stanovanjska vprašanja. Nobena zamenjava ni možna brez odobritve odbora, ki pa ima tudi pravico predlagati sporazumno zamenjavo stanovanj. Delavec, ki mu je stanovanje dodeljeno, mora izjaviti, da se bo v stanovanje tudi vselil. Kdor izjavi, da se bo preselil, a tega ne stori, odgovarja za škodo, ki bi morebiti nastala (plačilo najemnin, ipd.) Delavec, ki je dobil stanovanje, lahko odpove stanovanjsko pogodbo kadarkoli, ne da bi zato moral navajati razloge. Če je odpoved oddana 1. v mesecu, poteče odpovedni rok zadnjega v mesecu, če pa je odpoved oddana kak drug dan v mesecu, poteče odpovedni rok zadnjega v prihodnjem mesecu. Delavcu, ki je po svoji krivdi izgubil lastnost delavca v združenem delu v delovni organizaciji, je možno odpovedati stanovanjsko pogodbo. To določilo pa ne velja za delavce, ki imajo najmanj deset let skupne delovne dobe. Delavcu je možno odpovedati stanovanje tudi, če uporablja stanovanje v kakšen namen, ki nasprotuje pogodbi (lahko bi nekdo uporabljal stanovanje ali del stanovanja za delavnico, garažo ali kaj podobnega) ali na tak način, da se stanovanju, skupnim prostorom ali napravam po njegovi krivdi dela škoda. čev ipd., lahko dobijo le delavci, ki bodo opravljali funkcijo, ki je vezana na pridobitev stanovanja. Ko delavec preneha opravljati funkcijo, izgubi tudi pravico do stanovanja. Taka stanovanja odbor deli neodvisno od sistema točkovanja. 36. člen samoupravnega sporazuma določa tudi način dodeljevanja praznih garaž. Te odbor razdeljuje na osnovi datumov oddanih prošenj. Pri garažah v bloku imajo prednost stanovalci bloka in pa delavci, ki so zaradi zahtev delovnega mesta ali invalidnosti vezani na pogosto uporabo avtomobila. Za garaže lahko zaprosijo le delavci, ki že imajo avtomobile. Pri sestavi dela o dodeljevanju stanovanj je bilo glavno vodilo republiški zakon o stanovanjskih razmerjih (ur. list SRS št. 18/74) in pa izkušnje posameznih delavcev, ki so že več let delali na tem področju. Nekoliko težje delo pa je čakalo komisijo pri sestavi tretjega dela, ki govori o pogojih za dodelitev dolgoročnega posojila. Tu kakšnih posebnih pozitivnih predpisov ni in se je bilo treba opreti le na lastne izkušnje in pa na izkušnje, ki so jih na tem področju pridobila nekatera druga podjetja. Po novem bodo pogoji, ki jih bo moral vsak prosilec izpolniti, če bo hotel, da bo Odbor za stanovanjska vprašanja obravnaval njegovo prošnjo, naslednji: — da ima prosilec lastnost delavca v delovni organizaciji PL ali pa je upokojenec, — da je prosilec izpolnil ustrezen obrazec, ki se smatra kot prošnja, — da je prosilec kreditno sposoben do najetja kredita in da ima najmanj 30 % od zaprošene višine posojila svojih denarnih sredstev oz. materiala, —■ da je novogradnja že v tretji fazi (hiša pod streho), — da bo z adaptacijo pridobil nove stanovanjske prostore ali pa da se bo bistveno izboljšal njegov stanovanjski standard, — da bo z nakupom stanovanja prosilcev stanovanjski problem rešen, — da je novogradnja, kupljena hiša ali adaptacija v litijski občini, v izjemnih primerih lahko tudi v drugih občinah, — da je prosilec pripravljen izvesti z banko pogodbo o najetju in vračanju kredita. Zgornja meja kredita, ki ga lahko dobi prosilec je 120.000 dinarjev in je za vse enaka. Za člane kolektiva, katerih zakonski drug je zaposlen v PL se zgornja meja poveča še za 30 % (torej 160.000 din). Odbor lahko predlaga delavskemu svetu spremembo zgornje meje, ki pa v nobenem primeru ne more biti večja od 1/2 vrednosti dvosobnega stanovanja v Litiji. Lista prosilcev, ki jim je bil dodeljen kredit, mora biti objavljena. Vsak zaposlen, ki misli, da je po tem samoupravnem sporazumu upravičen do kredita, se lahko pritoži. O pritožbah odloča najprej odbor, nato pa delavski svet. Odločba delavskega sveta je dokončna in nanjo ni več možna pritožba. Po odobritvi kredita opravi ves nadaljnji postopek banka po svojem pravilniku. če delavec izgubi lastnost delavca v podjetju, mora v določenem roku vrniti celoten znesek. O odložitvi vračila odloča DS. če delavec proda stanovanje ali hišo, za katero je treba odplačevati kredit, mora takoj vrniti celotni znesek. Delavci, ki so po prejšnjem pravilniku že dobili kredit do zgornje meje, po določilih tega samoupravnega sporazuma ne morejo več zaprositi za kredit. Tisti pa, ki jim je bil dodeljen le del, a so še upravičeni do kredita tudi po do- ločilih tega samoupravnega sporazuma, lahko dobijo razliko v °/o med dobljeno vsoto in zgornjo mejo, ki jo določa ta samoupravni sporazum. (Npr.: če je delavec dobil 40.000 din, upravičen pa je bil do 80.000 din kredita, mu pripada še 50 % od 120.000 ali 160.000 din. če sta oba zakonca zaposlena v PL.) To so torej v grobih obrisih določila tega samoupravnega sporazuma. Še vedno pa bo glavno delo slonelo na ramah Odbora za stanovanjska vprašanja. Pred novo odločitvijo Na osnovi pripravljenega elaborata se je naš kolektiv v letu 1973 odločil, da ostanemo enotna organizacija združenega dela. Takrat je bila v teku nova investicija su-kalnice in s tem v zvezi tudi nova organizacija proizvodnje. Rečeno je bilo, da bomo pogoje za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v podjetju ponovno proučili, ko bo proizvodnja v novi sukalnici utečena. S tem delom smo se sedaj spoprijeli. Delovna grupa, ki je v ta namen imenovana, bo pripravila le strokovno oceno možnosti za ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela v sedanjem kolektivu. Ustavna pravica in dolžnost slehernega člana kolektiva pa je, da skupaj ponovno pretehtamo možnosti in zahteve za novo ustavno organiziranost podjetja. Ne samo, da imamo pravico, imamo tudi dolžnost do naše družbene skupnosti organizirati temeljne organizacije združenega dela, če bomo ugotovili, da za organiziranje obstajajo ustrezni pogoji. Uresničitev ustavnih pogojev za organiziranje TOZD terja, da upoštevamo specifičnost na posameznih področjih dela, različno telnolo- ško osnovo, ki jo je možno izmeriti in tako zagotoviti ustrezno prelivanje sredstev. Delavcem je treba omogočiti uveljavljanje lastnih osebnih interesov v vseh oblikah združevanja dela in sredstev. Le tako bomo lahko samoupravno odločali in obvladali svojo soodvisnost z delom drugih delavcev in prerasli v resničnega nosilca odločanja. Seveda pa naj postane samoupravna organiziranost podjetja proces in ne samo kampanja. Treba je dobro proučiti, če so sedaj, ko se bomo ponovno odločali o organiziranosti, odstranjeni vsi subjektivni in objektivni pogoji tako, da bi nove organizacijske enote res lahko zaživele in pokazale koristnost naše odločitve. Akcija mora biti široko zasnovana, sleherni član kolektiva mora zavestno in utemeljeno soodločati o nadaljnjem urejevanju samoupravnega sistema v Predilnici Litija. Pa še res je Če bi naši delavci posvečali toliko pozornosti strojem kot sodelavkam, bi bili v mnogo boljšem stanju. Da imajo naši člani kolektiva več zaupanja v »veze« kot pa v zveze. Da je najbolj čitana oglasna deska v menzi. »Da je še vedno, kdor dela, ta mora; kdor noče, boljše delo hoče,« a žal ga največkrat tudi dobi. Da iščemo dobiček in rentabilnost v cevkah (po dvorišču), ne pa v polnih zabojih v skladišču. Da bi v delavske igre vključili tudi rezbarje, ki izdelujejo »nevidžene« mojstrovine, če pa ne verjamete, poglejte mize in klopi v garderobah. Da Slovenci že varčujemo in še pijemo, a nič več ne pojemo. TO-NE Zakaj tako? Aparat za gašenje je pravilno postavljen, z »vsebino« protipožarne posode pa se ne moremo strinjati — napaka je bila nekaj dni po fotografiranju odpravljena Uveljavljanje varstva pravic Po našem pravilniku o delovnih razmerjih, ki je bil v veljavi do 14. 2. 1974, je imel delavec pravico pritožbe zoper razne odločbe, ki so bile izdane in ki so zadevale delovna razmerja, na delavski svet. V 30 dneh, ko je bila zadeva v delovni organizaciji dokončno rešena, pa je imel delavec še pravico do tožbe na sodišču splošne pristojnosti. S samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je nadomestil omenjeni pravilnik februarja 1974, pa ima delavec pravico zahtevati preizkus odločitve o svoji pravici, to zahtevo obravnava po našem sporazumu Odbor za medsebojna razmerja, ki lahko ugodi zahtevi, kolikor jo smatra za upravičeno, sicer pa jo odstopi delavskemu svetu v dokončno rešitev. Dokončna rešitev ne sme biti zanj manj ugodna, kot je bila odločitev, glede katere je zahteval preizkus. Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo, sprejeto v delovni organizaciji ali če njegovo zahtevo ne reši pristojni organ v 30 dneh od njene vložitve, ima pravico v nadaljnih 30 dneh zahtevati varstvo svoje pravice pri pristojnem sodišču. Varstvo svoje pravice ne more zahtevati delavec pri pristojnem sodišču, ki varstva ni zahteval pri svoji delovni organizaciji, razen če uveljavlja denarno terjatev. Doslej so obravnavala zahtevke oz. tožbe redna sodišča. Po zakonu o sodiščih združenega dela pa sedaj obravnavajo sodišča združenega dela spore o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca v združenem delu (sprejem na delo, odpoved delovnega razmerja), kakor tudi spore o drugih samoupravnih pravicah in obveznostih iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Če pristojno sodišče združenega dela ugotovi, da je bil kršen postopek za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu in da je kršitev postopka lahko bistveno vplivala na sklep pri izbiri kandidata, izreče postopek in sklep o izbiri kandidata za neveljaven; Če pa ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje določenih pogojev, pa izreče za neveljaven samo sklep o niegovi izbiri. Če sodišče izreče sklep o izbiri kandidata v smislu prejšnjega odstavka kot neveljaven, zavrnjeni kandidat pa izpolnjuje vse pogoje iz objave o sprejemu, se opravi ponovna izbira med prijavljenimi. V primeru pa, da sodišče ugotovi, da je z dokončnim sklepom, izdanim v delovni organizaciji, prenehala lastnost delavca v nasprotju z zakonom ali samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu ali s samoupravnim sporazumom o združevanju, odloči, da se delavec vrne na dotedanje delovno mesto oz. na kakšno drugo delovno mesto, če je bilo to odpravljeno, ki ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oz. smeri ali stroke, v kateri je delavec delal, ali pa prisodi na delavčevo zahtevo le odškodnino. Delavec, za katerega je sodišče s pravnomočno odločbo določilo, da se vrne na delovno mesto, ima za tisti čas, ko ni bil na delu, vse pravice, ki se pridobivajo in uveljavljajo Pri delu in iz dela, kot tudi Pravico do povračila škode, ki j° je pretrpel, ker mu je prenehala lastnost delavca v nasprotju z zakonom. Spor iz medsebojnih razmerij pred sodiščem združenega dela obsega: — spor o pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu, — spor o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, —• razne denarne terjatve, ki izvirajo iz medsebojnih razmerij v združenem delu, — odškodninske terjatve delavcev zaradi škode, ki so jo imeli zaradi nezakonitega prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, — odškodninske terjatve delavca za škodo, ki jo je imel, ker zaradi nezakonitega postopka delovne organizacije ni delal, — terjatve iz škod, ki jih je imel delavec zaradi kršitve kakšnih drugih njegovih pravic iz medsebojnih razmerij v združenem delu, — uveljavitev drugih pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, ki jih ima delavec na podlagi Ustave, Zakona ali samoupravnega splošnega akta, — zahtevki delovne organizacije ali drugih oseb v postopku pred sodiščem združenega dela zoper delavca, kolikor se nanašajo na pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Zaenkrat je še sporno vprašanje ali obsega spor iz medsebojnih razmerij pred sodiščem združenega dela tudi odškodninske spore, zaradi plačila škod, ki izvirajo iz kakšnega protipravnega dejanja. Pri tem so mišljene škode predvsem, ki jih ima delavec zaradi nesreče pri delu, dalje škode, ki jih delavec povzroči delovni organizaciji in tudi škode, ki jih delavec povzroči na delu kakim drugim osebam, za katere pa je odgovorna delovna organizacija. Naš namen ni, da bi se podrobneje spuščali v sam sodni postopek, poudarili pa bi radi pomen nove institucije — sodišča združenega dela, kar je uvedla Ustava SFRJ in SRS ter Zakon. Sodišča združenega dela delujejo od februarja 1975 dalje in so pristojna, da razsojajo poleg zadev iz medsebojnih razmerij v združenem delu še o raznih zadevah, tako o obstoju pogojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi ter drugih samoupravnih pravic in družbene lastnine in rešujejo spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o sklenitvi in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju in medsebojnih razmerjih v združenem delu in še o drugih z zakonom določenih sporih in družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov. Kateri so ti spori iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov navaja zakon o sodiščih združenega dela. Pripomniti je treba, da so spore, ki so sedaj v pristojnosti sodišč združenega dela, doslej obravnavala ustavna, deloma gospodarska in deloma redna sodišča. Predlog, s katerim se uvede postopek pred sodiščem združenega dela, lahko vloži delavec, organ delavske kontrole oz. delovna skupnost in drugi organi, ki jih navaja zakon. A. A. Kako vzdržujemo in koristimo higijenske prostore Ob rednem pregledu podjetja so mi starejše delavke zastavile pot in me očitajoče vprašale: »Franci, ali si pogledal v stranišča, kakšna so.« Druga sodelavka mi je svetovala: »Namestimo v stranišča opozorilne napise.« Dobra zamisel. V garderobah in straniščih predilnice I in II smo bili prijetno presenečeni. Stene, okna in vrata so prepleskana. Na garderobnih omarah so se nam ponujali odprti dežniki v čudovitih barvnih odtenkih. Stranišča so čista. V prostorih za žensko osebno higieno sta grelca izključena in ni tople vode. Skozi okno sem pogledal na naraslo reko Savo. Saj vendar ni več redukcije električnega toka Zavrtel sem telefonsko števil ko 14 in opozoril elektro obrat, da priključijo grelce Ali ni to dolžnost mojstrov in skrbijo za odpravo pomanjkljivosti? V novi moški garderobi so stene potrebne pleskanja. Po izjavi gradbenega referenta je bila garderoba prebeljena pred enim letom. Na steni se poznajo ostanki usedlin kave. Po mizi je več steklenic osvežujočih pijač iz avtomata. V moških straniščih smo našli zarjavela pepelnika. Ali se tudi čistita in uporabljata? V garderobnih prostorih predilnice III in predilnice IV je potrebno popraviti dvignjen parket. V garderobi se da zagotavljajo red, čistočo vidi, da ni stalne čistilke. Za Garderoba ni prostor za igranje košarke z raznimi ogrizki, pa še marsikaj na sliki ne spada v garderobo. mizo so sedele »ta mlade« delavke. Moška garderoba v pred-predilnici je prazna. Odločitev je padla. Garderoba bo temeljito obnovljena, zame-njana vrata, popravljeni umivalniki. Po popravilu se bodo zaposleni v PP preselili nazaj. V ženski garderobi še celo gradbeni referent ni imel posebnih pripomb. Moja skromna pripomba je bila, da bo potrebno namestiti na vratih umivalnice kljuko. Brez dvoma je ženska garderoba pred-predilnice najlepša od vseh. Ženske garderobe sukalnice so skoraj nove. V dopoldanskem času skrbi za red Mira. »S čiščenjem imam veliko dela, ker se v popoldanskem in nočnem času premalo čistijo prostori,« je pripomnila čistilka. V umivalnici smo opazili tudi moške, ki so kadili. Moški imajo stranišča v prvem nadstropju. Kaj jih vleče v žensko garderobo, so žene zadovoljne? Pod umivalniki sta ležala polomljena pepelnika. »Pri nas vse polomijo,« je potožila Mira. »Najdlje ostanejo še konzervne škatle. Kadilke pa mečejo cigaretne ogorke kar na tla.« Iz fotografij vidite, da lahko sami prispevamo svoj delež k čistoči v higienskih prostorih. Imejmo radi tudi naše čistilke in sami sebe. To željo izreka tudi naš čistilec in razkuževalec stranišč, ki ima veliko nepotrebnega dela z »odmaševanjem« straniščnih školjk. Zaradi nehigiene pa je tudi veliko infekcijskih obolenj. Naredimo prelomnico. Ni pomembno samo, da stroji obratujejo, da so stroji popravljeni, pomembno je tudi, da so higienski prostori pravilno koriščeni in vzdrževani. Franc Lesjak Zaradi nepravilno izpeljanega odtoka smo odstranili umivalnik in tako posredno povzročili nered Kam na dopust? Zopet je prišel april — mescec, ko se je treba odločiti za dopust. Odločiti se boste morali za morje ali hribe, čaka vas počitniški dom v Novigradu, koča na Veliki planini in dve sobi v Gozd Martuljku. To so možnosti, ki jih za dopust nudi naše podjetje. Tudi cene so tu sprejemljive za vsakogar. PRIJAVE ZA NOVIGRAD Prijave članov kolektiva za Novigrad so začeli zbirati v pisarni Obrata družbene prehrane v torek 22. 4. 1975 in jih bodo zbirali do 15. 5. 1975. Počitniški dom v Novigradu bo odprt od 1. 6. do vklujčno 14. 9. 1975. Predsezona traja od 1. 6. do 30. 6., posezona od 1. 9. do 14. 9., glavna sezona pa od 1. 7. do 31. 8. Nečlani se lahko prijavijo za letovanje v našem počitniškem domu šele po 15. 5. za glavno sezono, za pred in po-sezono pa lahko takoj od 22. 4. dalje. Vodilni in nekateri vodstveni delavci imajo pravico do rezervacije, ker mora delo v podjetju teči nemoteno tudi v času dopustov. Upokojenci in tisti člani kolektiva, ki nimajo šoloobveznih otrok, naj bi letovali v pred in posezoni, takrat so cene najbolj ugodne in v glavni sezoni bi bilo več prostora za delavce, ki prej ne morejo na dopust. Za prvomajske praznike bo počitniški dom odprt od 27.4. do vključno 4. 5. 1975. Predhodna prijava ni potrebna, ker mora za hrano poskrbeti vsakdo sam. Hišice razporedi upravnik v Novigradu, kjer boste plačali tudi račun. V Novigradu se vidimo CENE PENZIONOV pred-po-sezona glavna sezona a) zaposlen zakonski drug člana kolektiva 55,00 69,00 b) nečlani —■ tujci 74,00 100,00 c) inozemci 92,00 115,00 K tem cenam bo podjetje za člane kolektiva in upokojence plačalo regres. Cene, ki jih bodo plačali člani kolektiva so nižje za tiste delavce, ki zaslužijo manj kot 2.500 din, nekoliko višje pa za tiste, ki imajo osebne dohodke nad 2.500 din. Ista razdelitev velja tudi za upokojence. Višina plačila članov kolektiva in regres podjetja: to so: delavci, nezaposleni drug, nepreskrbljeni otroci in starši, upokojenci PL. Razpon OD pred-po-sezona cena plača podjetje penziona stranka plača OD do 2.500,00 55,00 33,00 22,00 OD nad 2.500,00 55,00 35,00 20,00 glavna sezona OD do 2.500,00 69,00 41,00 28,00 OD nad 2.500,00 69,00 44,00 25,00 Otroci od 3. do vključno hišice 17,00 din, nečlani pa 15. leta starosti imajo 40 % 45,00 din. popusta na gornje cene penziona v Novigradu oziroma Martuljku. Za prvomajske praznike bo do člani kolektiva s svojci in kooperanti plačali dnevno od Uporaba hišice na Veliki plani je možna celo leto. člani kolektiva in svojci plačajo dnevno 8,00 na osebo, nečlani pa 25,00 din dnevno na osebo. Otroci do 15. leta imajo 50 % popusta. r ! Dopusti se bližajo, cene so sprejemljive Zaposleni v Novigradu imajo lahko pri sebi otroke en mesec in plačujejo zanje ves mesec isto ceno kot za člane kolektiva. REGRES PODJETJA Regres podjetja dobijo vsi člani kolektiva in družinski člani, ki jih je družinski član dolžan vzdrževati. Otroci članov kolektiva, ki so zaposleni v drugih podjetjih, ne dobijo regresa. Če je eden od zakoncev zaposlen v drugem podjetju, se regres za otroke obračuna pri nas Izjemoma plača drugje zaposleni zakonski drug 55,00 din, izven sezone in 96,00 din v glavni sezoni. Regres mora uveljaviti v svojem podjetju. Regres dobijo člani kolektiva za vsak posamezni dan od 1—14 dni, a letovanje v Novigradu in Gozd Mar tul ju ne sme trajati več kot 14 dni. V Gozd Martuljku imajo člani kolektiva enak regres kot v Novigradu in to v predsezoni, glavni sezoni in posezoni. Če bi kdo tu letoval izven tega časa, mu podjetje ne da regresa. Regres za letovanje se obračunava pri plačilu v pisarni Obrata družbene prehrane, v Novigradu morajo tudi člani kolektiva plačati polno ceno, a vendar lahko na podlagi potrdila kasneje dobijo že plačani regres. Zato vsi vplačujte in dvigajte bloke v Litiji. OSTALI POGOJI LETOVANJA Perilo je vključeno v ceno penziona. Le v primeru posameznih prenočitev ali vmesne zamenjave perila je treba plačati od garniture 10,00 din. Za otroke do treh let, za katere ni treba vzeti bloka za hrano, se plača 5,00 din dnevno kot pavšalna pristojbina za bivanje. Uporaba hišice (brez penziona) v času obratovanja počitniškega doma za člane kolektiva in svojce dnevno 6,00 din za nečlane pa 12,00 din dnevno na osebo, šo-torina odpade, ker je šotor dovoljeno postaviti le v izjem- nih primerih, postavitev dovoljuje samo upravnik. Za prevoz gostov na relaciji Šmartno—Litija—Novigrad bo podaljšana pogodba s SAP-om. IZMENE LETOVANJA V Novigradu lahko letujete 7, 10 ali 14 dni. Redne izmene bodo ob nedeljah al; pa na 10 dni. Za 10-dnevno letovanje morajo prijavljecni sami poskrbeti za prevoz na obe strani. PLAČILO OSKRBE Oskrba v počitniškem domu in prevoz morate plačati pred letovanjem, in sicer za 7 ali 14-dnevno ob torkih, za 10-dnevno izmeno pa 6 dni pred začetkom letovanja. Vsako sredo bomo v »Informacijah« objavili vsa prosta mesta, če kdo od prijavljencev ne bo mogel na letovanje. DISCIPLINA GOSTOV IN ODŠKODNINA Prijavljenec, ki je prejel napotnico, mora v določenem roku na letovanje. Če je napotnico že prejel in iz upravičenih razlogov ne more na letovanje, mora pristojnemu uslužbencu sporočiti to oviro. Odpoved je pravočasna, če je javljena 10 dni pred odhodom in pa tudi v krajšem času, če je odpoved tehtna (smrt, težja bolezen, službena odsotnost). V nasprotnem primeru je prijavljenec dolžan poravnati vse stroške, ki so nastali počitniškemu domu zaradi nepravočasne odpovedi. Člani ne morejo v primeru pravočasne ali prepozne odjave letovanja prijaviti nekoga drugega po lastni izbiri, ampak o tem odloča uslužbenka, ki bo vodila vso evidenco prijav in odjav in pa tudi upravnik lahko določi novega gosta. Tako bodo odpadle rezervacije za nečlane v času prijav na račun članov kolektiva. Pri prostih mestih imajo prednost člani, šele če teh ni, lahko letujejo tudi nečlani. Koča v Gozd Martuljku, kjer imamo dve sobi Predstavljamo vam Lojzko Slabe Trideset let dela. Tri desetletja v enem podjetju, v enem oddelku. Mi-kalniki, raztezalke, flyer-ji. Tu se je odvijalo njeno delo. »V jeseni bo trideset let. Začela sem v pred-predilnici na mikalnikih. Takrat je bil še transmisij ski pogon. Nekaj časa ■sem se bala, da me bo kaj zagrabilo. Potem sem šla delat na raztezalko in nazadnje na flyer.« Kdo bi mislil, da je v tem skopem opisu že V sukalnici že nekaj časa zbira trde cevke stroj, ki ga Poslužujeta na vsaki izmeni dva delavca. Zaenkrat stroj cevke samo ravna in nasipa v kovinske posode, čisti pa tudi Preostale nitke. Stroj za sortiranje cevk poceni razbremenitev za sne-nialke, ker bodo cevke odslej Prihajale popolnoma priprav- skoraj trideset let dela. Pa ni delala samo v pred-predilnici. Bila je članica DS, Izvršnega odbora, pa pri sindikatu je delala in tudi v družbeno-politič- Pa norma? »Dosegla bi jo, če bi bilo vedno dovolj surovine. Mikalniki so ozko grlo, pa mora flyer večkrat stati.« Poslužuje dva in je z novostmi na teh strojih zadovoljna. Saj se stroj sam ustavi, prižge se kontrolna lučka in poslu-ževalka takoj ve, kaj je narobe. Pa zaganjalna stikala so na več mestih, da ni treba tekati z enega konca stroja na drugega. »Rada prihajam na delo. S sodelavkami se dobro razumemo. Če sem dalj časa v bolniškem staležu, sem že kar nervozna in že komaj čakam, da grem zopet delat.« Oddelek je danes čisto nekaj drugega, kot je bil takrat, ko je začela delati. »Zelo se je spremenila. Od betona smo prišli na parket, boljši stroji, urejene gardebore. Težko pa je bilo v -času rekonstrukcij. Najrazličnejša dela vsepovsod, proizvodnja pa mora teči.« Leta 1972 ji je podjetje dalo novo stanovanje. »Seveda sem zadovoljna, sama sem, kaj hočem več. Samo previsoko je za moje bolne noge. Dvigala v hiši ni, po stopnicah v peto nadstropje je pa kar visoko.« Če bi bila zdrava, ne bi imela zaradi stanovanja nobenih pripomb. Skromnega življenja je bila navajena že od mladih nog. V veliki meri se je morala sama posvetiti tudi vzgoji svojih treh otrok. »Preveč stroga nisem bila, ubogali pa so me na pogled. Učili so se in tako z njimi ni bilo večjih težav, razen takrat, ko se je ponesrečil mlajši sin.« Zadnje dve leti je čez poletje pomagala v Novi-gradu. »Pri moji bolezni je kopanje precej pomagalo. Pa stopnic tudi ni in čeprav sem morala delati 12 ur dnevno, sem se vedno dobro počutila. Vseeno pa sem na jesen kar rada prišla domov.« Za letos se še ni odločila. Tudi z osebnimi dohodki je zadovoljna. »Samo zame, za ne preveč razkošno življenje, je dovolj. Ne rečem, da ne bi mogla potrošiti več.« Stroj za sortiranje cevk nih organizacijah občine. »Nikoli nisem šla težko na sestanek. Rada sem delala.« Pri padcu si je poškodovala koleno, bila je operirana, a ni dosti pomagalo. Zato jo sedaj bolijo noge in večkrat težko stoji. »Tu so nižji stroji, še nekako gre.« Ijene v predilnico. Tako bodo tudi zastoji ob posameznih zaporednih snemih manjši, ker snemalkam ne bo treba pripravljati cevk. Cevke so sedaj dostavljene v oddelke, kar še ni popolnoma urejeno, a bo, ko bodo vsa organizacijska in druga vprašanja okrog stroja za sortiranje cevk rešena. Kadrovske novice PRIŠLI V MESECU FEBRUARJU 1975 1. 2.1975 Novak Ljudmila — C. Zas. bat. 54 — predpredilnica 2. izmena 3.2.1975 Ramoveš Jožica — Polšnik 14 — sukalnica 2. izmena 4. 2.1975 Kovač Stanislav — Boltija 1 — predpredilnica 2. izm. 5.2.1975 Mežnar Ivan — Levstikova 8 — predilnica bombaža 2. izmena 5. 2.1975 Otorepec Vera — Predilniška 19 — pripravnik 6. 2. 1975 Vodišek Franc — Bukovica 8 — elektro obrat 10. 2. 1975 Damjan Janez — Podšentjur 9 — rezerva predilnice 10. 2. 1975 Butolen Irena — Vače, Potok 12 — sukalnica 14.2.1975 Hauptman Ciril — šmratno 63 — montaža strojev 17.2.1975 Medved Anton — Preska 21 — zidarska skupina ODŠLI V MESECU FEBRUARJU 1975 10. 2.1975 Melin Milan — Rozmanov trg 3 — umrl 28. 2.1975 Sarajlija Olga — Ljubljana, Opekarska 51 — odpoved delavca 28. 2.1975 Krnc Janez — Trg na Stavbah 13 — dogovor med CK ZKS in Predilnico Litija 28. 2.1975 Koci Vida — Trg na Stavbah 1 — izključitev PRIŠLI V MESECU MARCU 1975 10. 3.1975 Kaplja Gorazd — Trg na Stavbah 20 — čist. kolona sukalnice 10. 3.1975 Sončar Marija — Podkraj 8 — čistilna kolona PA 10. 3. 1975 Vozel Marija — Polšnik 28 — sukalnica 1. izmena 10. 3.1975 Juhant Amalija — Cankarjeva 4 — predilnica sintet. 3. izmena 10. 3. 1975 Sertič Marija — Zagorje, Potoška vas 18 — predilnica sintetike 3. izmena 11. 3.1975 Šuštaršič Marija — Breg n. h. — sukalnica 3. izmena 12. 3.1975 Zupančič Frančiška — Ražmanov trg 26 — čistilna kolona PB 14. 3. 1975 Jožic Fina — Trbovlje, Ob železnici 19 — sukalnica 2. izmena 19.3. 1975 Orešnik Olga — Zidani most 14 — predpredilnica 4. izmena ODŠLI V MESECU MARCU 1975 1.3.1975 Krhač Marija — Tenetiše 9 — izjava delavca, da ne želi več delati v organizaciji 31.3.1975 Sotlar Stanka — Gabrovka, Brglez 2 — odpoved del. 31. 3.1975 Bizjak Marija — Ponoviška 9 — upokojitev 17.2.1975 Novak Jožefa — C. Zas. bat. 38 — izjava delavca, da ne želi več delati v organizaciji V MESECU MARCU JE UMRLA NAŠA UPOKOJENKA Vidmar Cenka — Litija, C. Zas. bat. 44 J. T. Nagradna križanka 6 1. nagrada 50 din Upokojeno je bila DOLINŠEK HERMINA se je rodila 30. 3. 1943. Trnov hrib nad Laškim je bila njena rojstna vas. Zaposlila se je 1. 1961 v laški Volni. Leta 1964 je prišla za sestro v Litijo in začela delati v naši sukalnici. Dela na dvojilki in previjalki je bila vajena že iz Laškega. Kot vsako mlado dekle, si je tudi ona želela ustvariti svojo družino in svoj dom. Želja se ji je uresničila, z možem sta zgradila novo hišo. Rodili so se trije otroci, najmlajšemu je dvajset mesecev. V družinsko idilo je posegla bolezen. Diagnoza je bila strašna, morali so ji odrezati nogo. Želja, da bi začela delati na avtomatu se ji ni uresničila. Komisija, ki jo je pregledala, je ugotovila, da ni druge možnosti kot upokojitev. »1100 dinarjev dobim akontacije za pokojnino, 119 din pa dodatka za telesno okvaro. Mož dela cele dneve, da malo več zasluži.« Otroka mora dajati sosedi v varstvo, ker mu sama ni več kos. Kako se bo bolezen razvijala nihče ne ve, zaenkrat so ji zdravniki in njena trdna volja bili kos. Pripovedovala je, kako je videla še hujše primere kot je njen in kako je sotrpine, s katerimi se je spoznala v bolnišnici bolezen že spravila pod rušo. Rada bi še hodila delat v Predilnico, da bi družina lažje in bolje živela. Toda so stvari, preko katerih človek ne more. Upokojeni sodelavki želimo, da bi se ji uresničila njena edina želja — da bi se bolezen ustavila. Spoštovani! Po dolgem času se tudi jaz vam oglašam in vam želim mogo uspehov pri vašem delu. Do sedaj smo bili dva meseca na vežbah in smo imeli le bolj malo časa za pisanje in se vam prav zato nisem nič oglasil, a čisto pozabil pa še tudi nisem na svoje podjetje, kjer sem delal. Prav lepo se vam zahvaljujem za čestitko in pa darilo za novo leto. Prosim vas, če je mogoče, da mi pošiljate vaše glasilo »Predilec«, ker sem bolj malo seznanjen z delom v podjetju. Če je to mogoče, bi vas prosil, da mi ga čimprej pošljete na naslov Franci čeme V. p. 5312-8 61360 Vrhnika ® 2. nagrada 30 din • 3. nagrada 20 din Rešitve oddajte v skrinjico Litijskega predilca ob vhodu v glavno proizvodno zgradbo do vključno 6. maja 1975. Vnaprej se vam najlepše zahvaljujem in vas iskreno pozdravljam.