^Y^AND s-y&cStlce..* NO. 144 HW47572* r> ^%eu,60^ /. °< XV -v/ *11» g i» ■ €/* in— HO IWl E S/?f 5€R3CAN IN SPIRIT e N IN LANGUAGE ONLY 11227 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N6WSPAP6R CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. JULY 30, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII ZDA predložila konec sovražnosii v Indokini V svojem poslovilnem .govoru na konferenci v Parizu je poslanik Bruce predložil takojšnje premirje v vsej Indokini. PARIZ, Fr. — Ameriški poslanik David K. E. Bruce je na seji konference za končanje vojskovanja v Indokini predložil rdeči strani takojšnjo ustavitev vsega prelivanja krvi v Indokini. Predlog obsega pet točk in zahteva posebej končanje vseh vrst vojskovanja, odprtega in podtalnega. Obe strani naj bi ostali na svojih položajih in ne skušali teh krepiti 'na škodo nasprotnika. Rdeči so poziv h končanju sovražnosti označili za ponavljanje starih zamisli, ki naj bi pomagale ZDA nadaljevati s svojo politiko preko vlade v Saigonu. Glavna rdeča zahteva je namreč od vsega začetka, da mora sedanja vlada v Južnem Vietnamu napraviti mesto novi, skupni “narodni vladi”, v kateri ne sme biti nobenega vodnika sedanjega režima v Saigonu. ZDA so to rdečo zahtevo doslej vstrajno odklanjale in izjavljale, da naj si vlado Južni Vietnam postavi sam potom volitev. Parlamentarne so določene za prihodnji mesec, predsedniške za 3. oktober letos. D. Bruce za pusti Pariz še ta teden. Predsednik Nixon je njegov odstop sprejel in imenoval za njegovega naslednika Willia-ma Porter j a, poslanika v Južni Koreji. Začasno bo vodil delegacijo ZDA v Parizu pri pogajanjih z rdečimi P. C. Habib, ki bo kasneje odšel za poslanika v Južno Korejo. Ker je iz Pariza odletel preko Moskve in Peipinga v Hanoi tudi glavni zastopnik Severnega Vietnama Tho, ne računajo, da bi se v Parizu v naslednjih tednih zgodilo kaj pomembnega pri razgovorih. j jjii -----O------ BAHAVE BESEDE POVELJNIKA SOVJETSKEGA VOJNEGA BRODOVJA MOSKVA, ZSSR. — V Pravdi, uradnem glasilu KP, je admiral Sergej Gorškov, vrhovni poveljnik sovjetskega vojnega brodovja zapisal, da je sovjetsko brodovje sposobno napasti s svojimi raketami, oboroženimi z jedrskimi bombami, vsako točko na svetu. Trdil je, da sovjetsko vojno brodovje ni bilo “nikdar preje tako močno in učinkovito”. -----O------ Nova galaksija Galaksijo, približno 45-krat večjo od naše, je odkril dr. Van dan Bergh z univerze v Torontu. Oddaljena je okoli 600 milijonov svetlobnih let. Ker jo obkroža manjša galaksija, so na podlagi Keplerjevih zakonov izračunali njeno maso. Pretežno oblačno. Najvišja temperatura okoli 75. Novi grobovi John J. Sulen V sredo je umrl na svojem domu 64 let stari John J. Sulen, 1821 E. 227 St., Euclid, rojen v Clevelandu, mož Nettie, roj. Pintar. Bil je znan igralec harmonike in je nastopal kot solist v raznih restavracijah in zabaviščih Clevelanda. Kot prede-lavec je bil zaposlen do svoje upokojitve pri Cleveland Wire Cloth Co. Bil je član Društva Ribnica št. 12 ADZ in Kluba J slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo jutri, v soboto, ob 10. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Anton J. Hočevar Včeraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici Anton J. Hočevar z Edna (preje s Carl) Avenue, mož Anne, roj. Hribar, oče Ho-vvarda J. 3-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Rose Zehe (Kanada), pok. Frances Zugel in pok. Josepha. Rojen je bil v Clevelandu in zaposlen kot strojnik pri Vlchek Tool Co. do svoje upokojitve. Bil je član Baragovega dvora št. 1317 Kat. borštnarjev. Pogreb bo v ponedeljek ob 8.30 zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen jutri ob 2. popoldne. *-----O------ Comecon je zasedal v Bukarešti BUKAREŠTA, Rom. — Pretekli torek se je zbral v Bukarešti cvet rdečih gospodarskih strokovnjakov iz vseh 7 držav, ki pripadajo znani gospodarski organizaciji Comecon, ki naj bi veljala za protiutež zahodnoevropski EGS. Posameznim delegacijam so načelovali ministrski predsedniki, vodil je pa to tovarišijo sam Kosygin. Konferenca naj bi obravnavala problem integracije v okviru Comecon. Ker so tovariši hoteli ta pro^ blem obdelati kar v dveh dnevih, je tuji tisk smatral, da je bil v glavnih vprašanjih bil sporazum dosežen že preje. Vkljub temu je romunski tisk konferenco toplo pozdravil, pri tem pa ponovno poudaril, da integraciji na ljubo Romunija ne bo popustila prav nič od svoje suverenosti. CLEVELAND, O. — Redkokdaj se pripeti, da se v enem dnevu nabere toliko številk, ki vse govorijo, kam vodi inflacija. Tak dan je bila pretekla sreda. Ta dan smo najpreje zvedeli, da znaša primanjkljaj v federalnem proračunu za 1. 1970-1971 nekaj nad 23 bilijonov. Pesimisti so napovedovali tudi zneske do $35 bilijonov. Razlika je velika, toda da se vkljub temu razlagati. Iz lanskega federalnega proračunskega leta je namreč ostalo najbrže neplačanih precejšnje število bilijonov zapadlih in neza-padlih računov, ki jih vsak režim hitro potisne v breme sledečega proračuna, kadar rednemu proračunu grozi velik primanjkljaj. To sicer ni pravilno, ker vara javnost, toda ta razvada se že tako dolgo prakticira, da je iz razvade nastala navada. Kaj gornji primanjkljaj pomeni, pove opomba, da je predsednik Nixon še lansko spomlad izjavljal, da bo rav-I nokar končano proračunsko Iz Clevelanda in okolice K.S.K.J. dan in piknik— ; oljnate slike, akvarele, slike v To nedeljo, 1. avgusta bo v akriliku in abstraktnem emajlu, parku društva sv. Jožefa na! pa tudi nekaj del likovne umet-White Rd. velik K.S.K.J. dan W°sti. Galerija bo odprta dnev-in piknik, pod pokroviteljstvom no 0(t 9. dopoldne do 6. zvečer Ohijske K.S.K.J. federacije Na;razen °k sredah in nedeljah, razpolago bodo okrepčila in j Obisk priporočamo! prijetna zabava za stare in mla-; slqveN’C SLOVENCA VABI: ' de. Za ples bo igral ansambel | Vandrovci. Vsi vabljeni! Piknik društva Slov. dom št. G ADZ— Društvo Slovenski dom št. 6 | PRISTANEK APOLLO 15 NA LUNI —Danes popoldne ob 1.48 se bo lunska ladjica Falcon ločila od matične ladje Endeavour in se začela pripravljati na pristanem na Luni. Če pojde vse po sreči in načrtih, bo ob 6.15 zvečer Falcon pristal na Luni na kraju, ki je označen na gornji sliki z zvezdo. .Kraj je na vznožju Apeninskih gora nedaleč od globoke debri (kanjona) Hadley. lanes pristanek Apollo 15 na Luni “Le priti ne pozabi tja dol’ na piknik k nam, smo dobre volje tam!” Izlet na Havaje— Poznana Mrs. Frances Lesko-ADZ priredi to nedeljo velik j veC) 12o Ruth Ellen Dr., Rich-piknik v krasnem izletniškem! mon(i Heights, odpotuje jutri s parku ADZ v Leroy, Ohio. S; g^pinQ radijskega napovedo-tem piknikom bo društvo pro-1 valca Billa Randle za dva tedna slavilo 60-letnico svojega |na Havaje. Srečno pot in veliko obstoja. Vse, kar je za prosla-1 zabave! vitev, zabavo in zadovoljstvo potrebno, bo na razpolago. Za ples bo igral orkester Rivieras od treh popoldne do sedmih Nov grob v North Chicagu .. zvečer. Ob enih popoldne bo j North Chicago, 111.— Pre-na pikinik odpeljal poseben av- teklo soboto, 24. julija popold-tobus izpred Slov. društvene-|ne je tukaj umrl dobro poz-ga doma na Recher Avenue, hrani pionir Anton Jesenovec, Pridite na piknik! jllll Park Avenue, v starosti Razprodaja pri Anzlovarju— 86 let. Bil je dolgoletni in zves-V Anzlovarjevi trgovini na naročnik Ameriškke Domovi-6214 St. Clair Avenue se začne | lle- Kaj blagemu pokojniku " ponedeljek velika 20% po- sve^ večna luč! Iz slov. naselbin Pogled na Luno je astronavte pustna razprodaja, ki bo trajala do 14. avgusta. Velika dzbira oblačil za vso družino, jposebno za šolarje. Več v oglasu prihodnji ponedeljek! Razprodaja čevljev— V Louis Majerjevi trgovini s čevljev, 6410 St. Clair Ave.. je jv teku velika razprodaja obut- ob 8.14 so vesoljsko ladjo preusmerili tako, da se zdaj pri- dvakrat Luno obkrožili, predle bliža pri vsaki obkrožitvi Lune tej na 57,000 čevljev. Tako dali. Vs6,.. naPrave v vesolji Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo to nedelio je vse pripravljeno za pristanek Scotta in Irwin, na Luni pri osmi sv. maši skupno sv. ^ ' °' vesoljsko ladjo tako, da se pri obhajilo. Popoldan ne bo seje. HOUSTON, Aex. — Astronav- lico, kjer bo z lunsko ladjo pri- vsaki poti okoli Lune približa ti v Apollo 15 počivajo, da bodo stal. Astronavta bosta ostala na tej na 57.000 čevljev, le kakih pripravljeni na naloge, ki jih Luni do ponedeljka popoldne ob 42,000 čevljev nad najvišjimi danes čakajo. >Scott in Irwin se bosta potem, ko bosta ponovno pregledala lunsko ladjico Falcon, spravila v to in se ločila od matične ladje Endeavour in se ob 6.15 spustila na Luno na področju med Apenini in Hadley kanjonom. Če pojde vse po sreči in bosta astronavta pristala po načrtu, bo Scott ob 7.44 Poroka- To soboto, 31. julija ob enajstih dopoldne se bosta v cerkvi zvečer začel razgledovati oko- le 6 ur. 1.09. V času svojega bivanja na lunskimi gorami. Pogled je sv. Paskala Bajlonskega na Luni bosta napravila tri potova- “fantastičen”, je sporočil na Wilson Mills Rd. poročila g. nja v posebnem lunskem elek- Zemljo Scott. Edward J. Hainrihar in gdč. tričnem avtomobilu. Na prvo, Ko bosta astronavta Scott in Christine Maria Makar. Mladi ki bo trajalo po načrtu 7 ur, se Irwin na Luni, bo Worden v ma- ženin je sin poznanih g. Johna bosta podala jutri ob 9.24 dopol- tični ladji krožil okoli te in sne- in ge. Hainrihar, 1980 Beverly dne, na drugo v nedeljo ob 6.46 mal v podrobnostih njeno povr- Hills, Richmond Heights, mla-zjutraj, na tretje pa v pone--šino. To delo bodo nadaljevali Ma nevesta pa hčerka g. Paula deljek ob 3.24 zjutraj. Drugo bo vsi trije astronavti, ko se bosta'jn ge. Makar, 848 Behvood Dr., trajalo kot prvo 7 ur, tretje pa Scott in Irwin v ponedeljek Highland Heights. Novoporo- vrnila v matično ladjo. Tudi inflacija rodi žrtve leto pustilo za seboj vse račune poravnane. Zmota, ki znaša nad 23 bilijonov, se nam pa ' vendarle zdi prevelika, da bi si jo smel katerikoli predsednik dovoliti. Značilno je dejstvo, da se pri objavi gornje novice ni dvignil noben glas, ki bi spraševal, kako bo primanjkljaj krit, ali z novimi davki ali z novimi posojili ali kako drugače. Zdi se, da se je tudi javnost kar navadila na to, da federacija take primanjkljaje plačuje s tekočimi posojili, ki jih najema pri rezervnih bankah in stalno podaljšuje. To je pojav tipične inflacije, ki rodi draginjo. Tudi prihodnje proračunsko leto 1971-1972 nam ne obeta nič dobrega. Kongres že obravnava proračunski predlog, stvar je pred odbori za naka-zilne zakone, pa se pri debatah še ni oglasil noben kongresnik, da bi vprašal, kako misli federacija kriti izdatke. Zato pa proračunski strokovnjaki že sedaj govorijo o primanjkljaju, ki lahko znaša tudi do $35 bilijonov. Tako velik menda vendar ne bo, vsaj upamo lahko, toda ni verjetno, da bi bil manjši od letošnjega. To pomeni nov val draginje. Ne vemo, kdaj se bo začel, toda začel se bo. Zato se tudi unije tako trdovratno borijo pri mezdnih pogajanjih za tako visoke nove mezde, ki bi jih varovale pred posledicami draginje. Poslo-davci temu unijskemu stališču ne ugovarjajo. Tako človek zve, kaj misli poslovni svet o bodočnosti kupne moči našega dolarja. Nič manj sumljiv je tudi stalen primanjkljaj v naši zunanji trgovini. V drugem trimestru 1971 je že narastel na več kot $800 milijonov. Znesek ni velik, pa vendar pove, da naš izvoz pada, zato pa raste uvoz. Novi dolarjev devizni tečaj se še ni ustalil, sedanjemu pa svet ne verjame. Nemčija in Nizozemska nočeta stabilizirati spodnjega tečaja, ker ne vesta, kaj vse še lahko pride. Bodočnost dolarja se v Evropi ne ceni visoko, je tam dosti ekonomistov, ki pričakujejo, da bo dolarski tečaj še padel. Značilno je, da moramo iti nazaj v dobo pred prvo svetovno vojno, ko je Amerika imela primanjkljaj v zunanji trgovini. Bilo je to 1. 1893. Tujina smatra vse te pojave kot znamenje, da je ameriška gospodarska politika precej zavožena in da nihče ne ve, kakšna bo njena bodočnost. Na vse to bi morale naše borze za vrednostne papirje reagirati z dviganjem tečajev, pa se godi ravno narobe. Tečaji padajo in borzni svet že govori o tem, da se bo padanje ustavilo na ravni okoli 850 točk. Tako tudi borzni svet noče biti optimist glede Nixonove gospodarske politike. Sicer pa nam tako premišljevanje malo pomaga. Inflacija se bo nadaljevala, življenje se bo dražilo, med tem bo pa brezposelnost rastla. Žalostno je le to, da se dajo napovedovati le take neprijetne stvari. čenčema iskrene čestitke in vso srečo na skupno življenjsko pot! Privatni piknik SŠK— Slovenski športni klub, Cleveland, priredi za svoje člane piknik na Holidays Sands. Prijeten obisk— Na poti domov se je za kratek pozdrav mimogrede o-glasil včeraj v uradu Ameriške Domovine ljubeznivi slovenski duhovnik č. g. dr. Joseph Gole iz Hales Cornersa v Wisconsin. Dr. Gole je bil v Sveti deželi in v več evropskih krajih. Prisrčna hvala za obisk in kmalu zopet na svidenje! Pozdrave pošilja— Znana Clevelandska društvena delavka Rose Mickovic počilja svojim znancem pozdrave iz Nove Štifte v Sloveniji, kjer je čudovito lepo, kot pravi na razglednici. Sedma obletnica— V nedeljo ob 9.15 bo v cerk-*vi sv. Vida sv. maša za pokojno Margaret Yartz v spomin sedme obletnice njene smrti. Razstava Radiškove— Slovenska slikarica Vlasta Radiškova bo razstavila svoja dela v Driftwood galeriji na 397 E. 200 St. v Euclidu, od 2. do 31. avgusta. Razstava bo vsebovala Enako dolga obala Skupna ameriška obala Velikih jezer je po dolžini enaka skupni pacifiški, atlantski in zalivski. Zadnje vesti TOKIO, Jap. — Nad severno Japonsko sta se v letu zadeli potniško letalo B-707 in vojaško jet letalo. Pri tem sta obe letali treščili na Zemljo in skupno je bilo 162 mrtvih, kar je poslej največja letalska nesreča na vsem svetu. Med ponesrečenci je en Amerika-nec, član posadke potniškega letala. BEOGRAD, SFRJ.— Josip Broz Tito je bil včeraj v soglasju z novo ustavo izvoljen za predsednika predsedstva SFRJ. Hoteli so ga izvoliti “dosmrtno”, pa je to odklonil. Izvoljen je bil za dobo 5 let, pa je izjavil, da se utegne preje odpovedati, če bo predsedstvo pokazalo, da je sposobno za uspešno skupno delo. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo danes poletel v Akron, Ohio, kjer se bo udeležil odprtja dvorane nogometnih veličin v Cantonu. Ostal bo preko noči in sc jutri vrnil v glavno mesto. WASHINGTON, D.C. — Razgovori med železniškimi družbami in unijo niso uspeli in unija je danes zjutraj začela štrajk pri 6 novih železniških družbah. Skupno štrajka zdaj proti 10 družbam. TRIPOLI, Lib. — Sem je bil sklican sestanek vodnikov arabskih držav na posvet o položaju v Jordaniji, kjer so vladne sile strle palestinske gverilce. Alžirija je izjavila, da bo tem nudila vso podporo in je v znak protesta proti nastopu jordanijske vlade, prekinila s to redne diplomatske zveze. KARTUM, Sud. — Predsednik Numeiri je dejal, da ne želi poslabšanja odnosov s Sovjetsko zvezo, da pa nima nobene izbire, če se ta za to odloči. Sovjetski svetovalci v Sudanu naj bi se pripravljali na odhod domov, ko se v Sovjetski zvezi nadaljujejo protestna zborovanja proti preganjanju komunistov v Sudanu. Aueriška Domovina /»■ fV'TI' 1 I/ I C-/*-!*.— « | < » Al I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 —•' Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July- Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: “ United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18.nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO .^^>83 No. 144 Friday^"duly 30, 1971 Prodiranje v vesolje Tele dni, ko sledimo poletu Apolla 15 na Luno, je prav, da malo premislimo o prodiranju v vesolje na splošno, o njegovih uspehih v preteklosti in o bodočih ciljih. Ko mnogi pozivajo Kongres, naj sredstva za vesolje omeji, ker da jih bolj potrebujemo na zemlji, je potrebno, da pretehtamo znova umestnost, smotrnost in potrebo raziskav vesolja in prodiranja v vesolje. Direktor programa Apollo R. A. Petrone je o teh vprašanjih razpravljal v razgovoru z uredniki “U.S. News and World Report”, ki so njegove misli objavili v zadnji številki tega časopisa. Iz tega razgovora posnemamo glavne misli, ki dajejo odgovore na postavljena vprašanja. Vesoljski program smo v ZDA začeli v malem obsegu v času predsednika D. D. Eisenhowerja. Ruski “Sputnik” je močno zadel ameriški narodni ponos in ZDA so sklenile zamujeno nadomestiti in Ruse v vesolju prehiteti. To ni bila lahka naloga v času, ko so imele ZDA vrsto drugih pomembnih nalog doma in v svetu. Vesoljski program je bil v začetku skromen, najprej je bil cilj poslati umetno luno na pot okoli Zemlje. Rusi so nas v tem prehiteli tako po času kot po velikosti umetne lune. Ruski kozmonavt J. Gagarin je prvi poletel v vesolje in krožil okoli Zemlje. ZDA so šele nekaj mesecev potem poslale kot prvega v vesolje astronavta Allana Sheparda, vendar le na kratek “skok”. Šele John Glenn je poletel v vesolje in po zgledu Gagarina krožil okoli Zemlje. To je bilo vse v okviru “Mercury” programa, ko so ZDA zbirale izkustva za večje in popolnejše polete v vesolje. Sledil je program Gemini, nato Apollo ko je predsednik John F. Kennedy leta 1961 objavil, da bodo ZDA še “pred koncem tega desetletja” poslale prvega človeka na Luno in ga od tam tudi srečno vrnile na Zemljo. Vesolje je postalo važno poprišče tekme med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Ta tekma je postajala vedno važnejša, ko je bilo očitno, da je vesolje mogoče odlično uporabiti kot oporišče za vzpostavo oblasti in nadzora nad celo Zemljo. Prodiranje v vesolje in tekmovanje v njem med obema glavnima silama sveta je imelo in ima uradno in za javnost pretežno znanstveni značaj, dejansko pa je veliko važnejše za narodno obrambo. O tej strani raziskavanja in prodiranja v vesolje Rocco A. Petrone, direktor programa Apollo, molči. On navaja le znanstvene, gospodarske in druge praktične razloge za prodiranje v vesolje. Petrone trdi, da je prodiranje v vesolje koristno in potrebno, da so koristni in potrebni še tudi novi poleti na Luno. Apollo 15 bo prinesel veliko k poznanju Lune, Zemlje in vesolja, pomagal bo razreševati skrivnosti okolja na Žemlji, odkrival skrivnosti Zemlje, za človeka in njegovo blagostanje tako važne. Čeprav je program Apollo 15 oD&e-žen, bo ostalo še vedno veliko vprašanj, na katere bodo skušali najti odgovore drugi. Nekateri mislijo, da je naloga programa Apollo bila samo poslati človeka na Luno in ga srečno od tam vrniti na Zemljo. To je bil v resnici samo del programa. Predsednik J. F. Kennedy je namreč v svojem znanem govoru maja 1961, ko je napovedal polet na Luno, dejal, da je to le osrednja točka, da pa hočejo ZDA poseči na široko v vesolje, se tam razgledati, učiti delati kot na novem oceanu, na novi meji človeštva. Prodiranje v vesolje ni samo pomnožilo naše znanje, ustvarilo posebno tehnologijo, v kateri ZDA vodijo, prineslo je tudi vsakemu povprečnemu človeku precejšnjo korist. Ta je vidna zlasti v izboljšanju telefonskih zvez, v prenašanju slik potom satelitov, v izboljšanju vremenskih napovedi, ko je mogoče s posebnimi sateliti opazovati celotno zemljo in razmere v vseh delih njenega ozračja. S pomočjo umetnih satelitov je mogoče določati točni položaj letala kjerkoli na svetu in položaj ladje kjerkoli na svetovnih morjih. Tehnične režšitve vprašanj v zvezi s poleti v \esolje služijo za osnovo pri iskanju rešitev za obnovo in ohranitev čistega okolja in narave. Tudi sam način vodenja raziskav vesolja in prodiranja vanj služi lahko kot zgled za reševanje napornih nalog na drugih področjih. Iz vesolja je mogoče pregledavati plodnost zemlje, iskati rudna bogastva, odkrivata bogastvo morij. V sedanjem proračunu je za vesolje določenih 3.2 bilijona dolarjev, kar je sicer precejšnja vsota, toda je najmanj, kar je po besedah R. A. Petroneja potrebno za ohranitev raziskav in prodiranja v vesolje v sedanjem obsegu. Petrone je prepričan, da bo kasneje treba vsoto povečati. Za enkrat sta predvidena še dva poleta Apollo na Luno, nato pa bodo ZDA poslale krožit okoli Zemlje vesoljsko postajo, v kateri bodo izmenoma delali in raziskavah po trije astronavti. Prva vesoljska postja bo poslana na pot okoli Zemlje leta 1973. Rusi so svojo poslali že v letošnjem aprilu, Na tem področju so torej ZDA zaostale za ZSSR. Ta | program je omejen na tri polete z astronavti. Po končanju tega programa za enkrat ni predvideno nobeno naslednje potovanje astronavtov v vesolje.' ZDA bodo nadaljevale raziskave s stroji, kot so delale doslej z ozirom na Venero in Mars. Za leto 1975 je predvideno, da bodo ZDA poslale vesoljsko ladjo na Mars. Ta naj bi tam pristala in sporočila na Zemljo, kar bo tam dognala. Polet astronavtov zdaj še ni v nobenem uradnem načrtu, vendar je Petrone prepričan, da bodo ljudje poleteli na Mars prej ali slej. Kdo bo prvi stopil na Mars, za sedaj ni mogoče niti ugibati, ker še ni nihče javno izrazil kakega načrta za tako pot. Petrone pravi, da hoče biti Amerika vedno in povsod prva, zato upa, da bo tudi v vesolju ostala vodnica. I BESEDA IZ NARODA 1 l i JOLIET, 111. — Zadnje čase se bolj poredko oglašam. Nekaj so kriva leta na mojem hrbtu, nekaj velika sprememba vsega raznega življenja med nami, to takega in takega. Ne bom pre-tipaval reber in žil življenja časov zadnjih nekaj deset let. Vsak sam lahko vidi in razsodi zakaj tako- V drugih časih smo - takih in t: Lih. Včasih je nekaj veljalo, .;akor so mislili in delali starejši po mislih za bodočnost, zdaj so tiste misli le še v spominih nas starih, mlajši vozijo po svoje. Gledajo na vse drugače kakor smo mi. Naj jim bo bodočnost srečna, to je vse kar jim moremo želeti. Nekaj dni nazaj smo o tem govorili pri Juretu. Ko smo izražali svoja mnenja o tem, to je o obnašanjih in zadržanjih sedanje mladine pri nas v Ameriki in drugod po svetu, se je oglasil Jure: “Seveda, odkar smo bili mi mladi se je mnogo spremenilo,” je povdaril. “Vsi čutimo to. Naši predniki so čutili pred nami enako. Vsak rod hodi in živi nekako po svoje. To se opazi že pri vsakem prvem rodu, pri drugem in tretjem pa je že velika razlika- To je treba razumeti, kdor' more. Zdajne kmetiške dekleta Kakor žlahtne so gospe, Vsaka ’z žkatljice uzeta V zlatu, svili, to se ve. Oblačila vse imajo Iz angleškega blaga, Vsem domačim slovo dajo, Kar je tujga, to velja. Barke nam blago neseja, Vino, žganje ljubi vsak, Že kofe berači p’jejo, Kmal bi vrglo to me znak! Vsak čez hude čase toži, Da niker ni dnarja vzet; | Ta si slep sam težo množi, Potlej z lahko če živet. Kar srce je zlezlo v hlače, U opasico pa vrat, Glava biti če drugače, Jela torej se mešat- Mladi star’ga več ne sluša, Stari mlad’ga še spoštuj! Moj Bog, kaj še človek skuša, Svet pa je če dalje huj. “Stara šema tiho bodi, Drži jezik za zobmi, Al pa jemal bo zlodi” Tak mladina govori. Ni ga več moža besede, Ko bi z lučjo ga iskal, Namest mož so brze zmede, Nočj’o vedet’, kar je prav. Delavci le na goljifijo Delajo in na oko, Kupci imajo odrtijo Za tovarišico zvesto. Kdor gospodski dim če biti Začne vero zaničvat’: Da ga svet začne hvaliti, Trapa večnega imenvat’. Ženske naše več ne znajo Tihe sramežljive bit’; Vse z jezikom obravnajo Zlodja znajo z njim krotit’. Naj vama pri tem nekaj omenim. (To sva bila jaz in pa Nick.) Moj stari znanec mi je pred leti dal nekaj starih knjig, ki jih je mislil zmetati med smeti. Med njima je bila Pesmarica, ki jo je izdal dr. J. K-Razlag, odvetnik v Ljubljani. Tiskana je bila v Mariboru leta 1872. Za tisk pa jo je priredil dr. Razlag že leto preje 1971. Torej pred sto leti. Pesmarica vsebuje dolgo vrsto vsakovrstnih narodnih in drugih slovenskih pesmi iz tistih dni in časov. Na strani 116. je zanimiva pesem “Starega Krajnca”- Podpisan ni — spodaj je le omenjeno “Narodna”. Zakaj zanimiva? Pesnika, kdor jo je že sestavljal so mučile misli in skrbi, kam jih bodo pripeljali mladi s tistočasnimi njihovimi spremembami in obnašanji. Dobesedno je tako-le tiskano: “PESEM STAREGA KRAJNCA” Kaj doživel sem na sveti? Bog se usmil’ kaj se godi! Vsak nerodno če živeti In pregrehe kraja ni. Če zmešnjavo oblek pogledam, Skoro Krajncev ne poznam; Vsi podobni so sosedam, Bit’ Slovenci jih je sram. Pri teh spakih je vganjvati: Biba leze, biba ni — So Slovenci imen’vati, Če polž kozel je z rogmi. Vsak oškomban po soldaško, Zajc mu striže pod brado, Hlače nosi po francosko, Nemec, Lah je za pestjo. So po dviških šapljih praša, Proč so prešli že povsod; Oganost se za mizo znaša, Dvištvo šlo za duri v kot. Silno silno vera peša, U pregrehih vse tiči, Čudno se nam štrenja meša, Voz nam le pod pot leti. S šibo lakote, bolezni In z vojsko je Bog svaril, Nas oteti večnemu brezdni — Pa se je zastonj jezil. O ko b’ rajnci oživeli, Vidli, kaj je zdaj na svet’-Za glavo bi se prijeli, Naglo si želeli vmret’. Če tako še dalje pojde, Sam ne vem, kaj bo ’z tega, Pa saj bo brez moje škode Kmalu pojdem iz sveta.” —Narodna.” — Tako vidite je pesnik, kdor koli je že bil pred sto leti gledal na svet, tedanje novotarije, in nove rodove. Mi pa gledamo zdaj. Pozdravljeni vsi! Tone s hriba. ------o------- Škof Baraga, Vinko Lauter in Kiwanis kiiski CLEVELAND, O. — Na razstavi slik in dokumentov, ki jo je letos 18. julija organiziral Slovensko-ameriški raziskovalni center, je vzbujal posebno pozornost zelo važen zgodovinski dokument, ki poveže imena škofa Barage z imenom Vinka Lauter j a in široko znanih Kiwanis i klubov. Znani kulturni delavec Vinko Lauter, ki je podpredsednik državne banke v Barbertonu, je za razstavo prispeval knjižico pod naslovom KIWANIS IN BRIEF (Chicago, 1948), kjer čitamo med drugim tudi naslednje vrstice o nastanku imena “Kiwanis”: Ustanovitelji so veliko razmišljali o najprimernejšem imenu za novo organizacijo. C. M. Burton, zgodovinar za mesto Detroit in državo Michigan, je bil med tistimi, ki so ga prosili za nasvet in predložil je več indijanskih imen, med katerimi je bilo tudi ime “kee-wanis”. To besedo je našel v indijanskem slovarju, ki ga je napisal škof Friderik Baraga, pionir Zgornjega Michigana. Njen pomen je “seznanjati” ali “napraviti vtis” ali “zapustiti za sabo sled”. Burton je poenostavil pisanje v “Kiwanis” in novoustanovljeni klub je to enačico sprejel za svoje uradno ime v mesecu januarju, leta 1915. Ime Kiwanis tako poveže slovenskega škofa Barago z eno najvplivnejših ameriških organizacij. Kiwanis organizacija se namreč sestoji iz nič manj kot 5,700 klubov v Združenih državah in Kanadi, 33 Kiwanis klu-bov pa obstoja še po raznih drugih državah. Ti klubi imajo skupno 270,000 članov in uradni dokumenti opisujejo “povprečnega člana Kiwanis klubov” kot “voditelja, ki se aktivno uveljavlja na več javnih področjih”. Razstavo slik in dokumentov o slovenskih uspehih v svetu je organiziral Slovensko-ameriški raziskovalni center (ali Slovenian Research Center of America), čigar ustanovitelj in ravnatelj je dr. Edi Gobec, slovenski profesor sociologije na državni univerzi v Kentu, Ohio, sodelavci pa pridno pomagajo tudi v Ljubljani, na Dunaju, v Rimu, Buenos Airesu, Sao Paolu, Sydneyu in po drugih važnih središčih. V knjigi 6 slovenskem doprinosu k svetovni civilizaciji, ki jo trenutno pripravlja prof. Gobec s sodelavci, bo tudi poglavje o Baragi. Slovenci so dali Ameriki še štiri druge škofe-misi-jonarje, pa tudi bivšega guvernerja države Ohio in zveznega senatorja, tri ameriške zvezne kongresnike, visokega komisarja ameriške Civilne službe, številne državne in krajevne zakonodaj avce in upravnike, štiri generale, tri admirale, številne slavne arhitekte in izumitelje, znanstvenike, vzgojitelje, tovarnarje, športnike, podjetnike, itd. Gradivo za publikacije o slovenskih uspehih na tujem še vedno zbira Prof. Gobec, Department of Sociology, Kent State University, Kent, Ohio 44240 USA. S.A.R.C. ------o------ ilovsEiske £erk¥@gie pesmi v angleškem prewoii Y roke mi je prišel ličen zvezek slovenskih cerkvenih pesmi v angleškem prevodu z notami, pod naslovom “Glory to God”. Sestavila ga je in izdala Mrs. Joann Birsa, talentirana skladateljica in organistinja pid slovenski župniji Sv. Rožnega venca v Denverju, Colorado. Kaj umestno je, da je ta zbirka izšla za priliko blagoslovitve slovenske Marijine kapele v Washingtonu 15. avgusta letos, na praznik Vnebovzetja. Skoraj vse zbrane pesmi so poljudne in znane slovenskim ljudem tako v stari domovini kakor tudi v zamejstvu, in večinoma, z malo izjemami, so primerne za ljudsko petje. Seveda ne manjka Angelsko češčenje in tudi ne ona stara, preprosta, a tako lepa in globoka, da je segla do dna ljudske duše, namreč: Lepa si, lepa si Roža Marija. Razen teh najdemo tudi druge ZNSKA HVALA VRLE ŽENE Vrlo ženo, kdo jo najde? Visoko presega vse bisere njena cena. Zaupa ji srce njenega moža, in dobička mu ne manjka. Vstaja, ko je še noč, in daje jed svoji družini in delo svojim deklam. Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega, vse dni svojega' življenja. Skrbi za volno in lan in veselo dela s svojimi rokami. Svojo dlan odpira ubogemu, in potrebnemu podaja roke. znane in poljudne za v vse godove in dobe bogoslužnega cerkvenega leta. Med drugimi je tudi žalostinka za Vernih duš dan ali za slovo od rajnega pri izhodu iz cerkve ali pa ob odprtem grobu: “Le idi duša k svojemu Bogu.” Pesem je v navadi na vzhodnem Štajarskem in če se ne motim, tudi v Prekmurju. Zasluži, da bi se razširila ne samo po Ameriki, ampak tudi po ostali Sloveniji, kjer je, izven vzhodne Štajerske, nepoznana. Angleški prevodi so po večini delo Mr. Edward J. Krasovicha, nekaj pa pokojnega pesnika I. Zormana. V župniji Sv. Rožnega venca v Denverju sicer že prevladuje v cerkvi angleški jezik, toda petje in duh je pa še slovenski. Zasluga zato gre v veliki meri g. župniku L. Miheliču, ki je duša in pospeševatelj vsega prizadevanja za ohranitev slovenskega duha in kulturnih vrednot tudi še v tretjem in četrtem rodu ameriških Slovencev. Toplo priporočamo duhovnikom in organistom v slovenskih župnijah Amerike in Kanade, da si nabavijo to zbirko sloven-skuh pesmi v prevodu. Lahko pride prav pri angleški službi božji ali pa pri šolskih otrocih, ki so že vajeni angleščine. Naj se nauče peti “Slavo Bogu” v angleškem jeziku, a po slovenskem napevu. Od našega prizadevanja je odvisno, koliko drobcev slovenske glasbene kulture bo znabiti proniknilo v ameriško katoliško javnost, škoda bi bilo, če bi vsi premnogi zakladi matere-stare domovine ostali v njeni pisani skrinji pozabljeni in neizrabljeni. So namreč tako lepi in dragoceni, da bi se z njimi lahko ponašal tudi veliki ameriški narod. Naročite lahko na naslov: Mrs. Joann Birsa 6305 West 57th Place Lakewood, Colo. 80226 Cena za izvod je: $2 Dr. L. T. ------o------ Opokojensem i Waterloo CLEVELAND, O. — Piknik Federacije klubov slovenskih upokojencev bo v sredo, 4. avgusta na farmi SNPJ na Heath Road. Tisti, ki imajo vozne listke za avtobus, naj se zberejo pred Slov. del domom na Waterloo Road ob 11.30. Bus bo odpeljal točno ob 12. (opoldne). Bodite torej točni, da ne boste zamudili in ostali doma! Redna mesečna seja Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje bo 10. avgusta ob dveh popoldne. Po seji bomo servirali okusen prigrizek in še kaj. Pridite! Louis Dular, ta j. Ne boji se snega za svojo družino, zakaj vsi njeni domači i-majo dvojno oblačilo. Moč in milina sta njen okras, in se smeji prihodnjemu dnevu. Svoja usta odpira modro, in na njenem jeziku so ljubke besede. Nadzira pota svoje družine, in kruha lenobe ne uživa. Njeni sinovi se dvigajo ter jo blagrujejo, tudi njen mož jo hvali: “Veliko hčera je vrlo ravnalo, ti pa jih vse presegaš.” Varljiva je ljubkost in minljiva je lepota; žena, ki se boji Gospoda, ta je hvale vredna. Dajte ji uživati sad njenih rok, in naj jo hvalijo pri vratih njena dela! Sveto pismo: Pregovori 31, 10-31 Prehrana v zgodovini Ko je človek začel gojiti poljedelstvo, se je naučil peči kruh, ki je polagoma postal njegova glavna hrana. Staroegiptovski peki so že znali speči beli kruh. Da bi bolje uspeli, so moki primešali drobno zmlete kosti, apno in kredo. Peki so se morali pokoravati predpisom, ki so določali sestavino kruha. Kdor se jih ni držal, so ga na primer v Asiriji pribili z žeblji na vrata delavnice ali pa ga spekli. V srednjem veku so bogataši pripravljali bajne gostije. Tako na primer beremo, da so v veliki Britaniji v 15. stoletju zaklali za neko gostijo kar 310 prašičev, 500 oddojkov, 105 volov, 6 bikov, 1.000 ovac, 304 teleta, 2.000 gosi, 100 puranov in 400 labodov. Seveda so na takih gostijah tudi primerno pili. Sploh so v srednjem veku ljudje bili zelo nezmerni v jedi in pijači; nič čudnega ni torej, če so suhe osebe imeli za bolne. V Evropi so do 15. in 16. stol. uživali zelo malo zelenjave. Rimljani so sicer poznali solato, šparglje in zelje, toda zelenjava je služila le kot okrasek bogato obloženih krožnikov. Mavri, ki so osvojili Španijo, so prinesli v Evropo nove vrste zelenjave, med drugim tudi špinačo (his-panič). Za časa renesanse so Evropejci spoznali krompir, koruzo, banane, riž in druga jedila, ki so danes za našo prehrano zelo važna; zlasti se je v starem svetu kmalu udomačil krompir. O sadju so imeli ljudje v starih časih kaj čudne pojme. Zau-živali so ga le v manjših količinah in oprezno, kar si lahko razlagamo s tem, da je bilo poleti, ko sadje dozoreva, veliko kužnih obolenj. Ljudje so mislih, da je sadje povzročitelj teh bolezni. V raznih deželah imajo ljudje o isti hrani različne pojme. Kitajcem na primer zelo ugaja pasje meso; druga ljudstva uživajo rada kače, ki se po okusu kaj malo razlikujejo od jegulj. Nekateri še danes mislijo, da otrok, ki ga kot dojenčka hranijo z živalskim mlekom, prevzame1 živalske lastnosti. Tako naj bi bil Romul postal krut, ker je pil mleko volkulje. Iz zgodovine zvemo tudi, da so vojaki v starih časih uživaii meso divjih živali, da bi postali pogumni in bojeviti. ZA SMEH Samec: “Jaz ne maram žensk, pa amen!” Novoporočenec: “Kaj so se ti pa ženske zamerile. Če bi jih ne bilo, kdo bi ti pa gumbe šiva) na obleko? Samec: “Če bi žensk ne bilo, bi obleke tudi ne bilo treba!” Teta: “Mihec, če mi obljubiš, da te grde besede ne boš nikoli več spregovoril, pa ti dam kvo-der.” Mihec: “Dobro! Toda, jaz vem še eno bolj grdo, kaj mi daš za tisto?” ALEXANDRE Grof Monte Cristo ženili po njegovi želji, dočim njem! jim je odrekel tri tolarje na mesec, če bi izbirali neveste brez njegovega dovoljenja. Reciva torej, da da Cavalcan- “In vaše mnenje?” “Ne ravnajte se po Je namreč čisto osebno.” “Toda vendar....” “Moje mnenje je, da imajo' vsi ti stari podeste in condot-(ti svojemu sinu, če ga uboga, tieri, —. kajti Cavalcantiji so jeden milijon, če bi bila ne- vesta na primer hčerka bankirjeva, dobro, potem bi se vdeleževal z večjo vsoto bančnih podjetij, toda če bi sin ne poveljevali vojskam in oskrbovali province — moje mnenje je torej, da imajo milijone, kateri izhajajo od njihovih dedov in preidejo na njihove unu-jizbiral po njegovi volji, potem pa ke. Dokaz za to je, da so vsi (lahko noč! Oče Cavalcanti bi rumeni in suhi kakor njihovi zaklenil svoje blagajne z dve-goldinarji izza časa revolucije, jma in s tremi ključavnicami, in v katere so strmeli toliko časa,‘gospod Andrea naj živi potem da jim je ostal njih odsev na kot sin pariške rodbine s pomočjo goljufije pri kartah ali kockah.” obrazu.” “Da,” pravi Danglars; “toda ali je res, zemlje?” “Vsaj zelo malo. Jaz poz-j nam samo njihovo palačo Vi Luki.” “Ah, palačo!” vsklikne bankir smehljaje. “To je pa že nekaj.” • “Da, da nimajo niti pedi! Ah, ta mladenič pač dobi za j svojo nevesto princezinjo iz (kake knežje hiše.” ‘Ne vsi ti veliki gospodje on-istran Alp se poženijo navadno 's čisto priprostimi deklicami. So kakor Jupiter in majo radi, da se rodovi križajo. Toda vraga, ali imate z gospodom in to palačo ima v Andreo kake namene, da me jemu finančni minister, dočim izprašujete te stvari, moj ljubi prebiva Cavalcanti sam v maj‘ gOSpod Danglars?” hni hišici; o, saj sem vam že “Pri moji veri,” vslikne Danglars, “to bi ne bila tako slaba da jaz rekel, ta človek je stiskač.” “Glejte, glejte, vi se ne Pri‘ špekulacija, in veste, lizujete.” jrad špekuliram.” čujte, jaz ga komaj Pozj| “q vaši gospici hčerki nam in sem ga videl največ \idel največ ne gOVOrjmj kajti vem, da ne trikrat; kar vem o njem,- sem gelite, da zadavi Albert uboge-izvedel od abbeja Busomja m!^ njega samega, še danes zju traj je govoril z menoj o načrtih, ki jih ima glede svojega! sina, in mi rekel, da se je na-j veličal puščati svoje-velike fonde neporabljene v Italiji, ki je mrtva dežela. Na Angleškem Andreo?” “Albert?” pravi Danglars in zmigne z ramami. “Ta bi malo brigal za to.” “Toda zdi se mi, da je on za-'ročenec vaše hčerke?” To se pravi, da sva gospod ali na Francoskem hoče dobro jMercerf in jaz govorila včasih naložiti svoje milijone, toda jo tej zvezi, toda gospa Mor-pomnite, da jaz nisem odgovo- cerf in Albert... ren za čisto nič, dasi imam do “Ali niste rekli, da to ni po-abbeja Bussonija največje Sebno dobra partija?” zaupanje.” j “Ej, ej, gospica Danglars “Nič ne škoduje; hvala vam pač odtehta gospoda Morcer-za klienta, katerega ste mi na- fa, to je gotovo! klonili, gospod grof; ime se ( “Dota gospice Danglars bo-bode v mojih registrih čitalo,de lepa, res, o tem ne dvomim, jako lepo, in moj blagajnik, in zlasti še, če ne naredi tele-kateremu sem pripovedoval o graf kake nove bedarije. “Zakaj k včeranjemu obedu niste povabili gospode Morcer-fa in njegove rodbine?” “Povabil sem jih pač, toda gospod Albert je imel odpotovati s svojo materjo v Dieppe, ker ji je zdravnik predpisal morski zrak.” “Da, da,” pravi Danglars smeje, “ta ji bode mnogo koristil.” “Zakaj?” ,“Ker je to zrak, katerega je dihala v svoji mladosti.” Grof se naredi, kakor da te besede presliši. “Toda končno,” pravi Monte Cristo, “če Albert ni tako bogat kakor gospica Danglars, se vam zdi pač podkupljivo njegovo lepo ime?” “Svoje ljubim prav tako,” odvrne Danglars. “Gotovo, vaše ime izhaja iz ljudstva, in ljudstvo to ime časti. Toda prerazumni ste, da bi ne uvideli, da je po iz-vestnih predsodkih, ki so prestari, da bi jih mogli odpraviti, staro plemstvo vredno več kakor novo. “In baš zato,” pravi Danglars s porogljivim smehljajem, “baš zato mi je gospod Andrea Cavalcanti ljubši nego gospod Albert de Moreerf.” “A vendar mislim,” pravi Monte Cristo, “da Morcerfi niso nič mlajši nego Cavalcantiji?” “Morcerfi!... Moj ljubi grof, vi ste mož, ki poznate svet, ali ni res?” odvrne Danglars. “Mislim.” “In poznate grbe?” “Nekoliko.” “Torej oglejte si Morcerfo-vega in mojega, in videli bodete, da je moj mnogo solidnej-ši.” “Zakaj?” “Ker se jaz, dasi ne rojen (baron, vendar vsaj res imenujem Danglars. “In naprej ?” ‘Dočim se on ne imenuje Moreerf.” ‘ Kako? On se ne imenuje Moreerf?” “Nikakor ne.” “Naprej!” “Mene so res napravili baronom, dočim si je on sam pri-del grofovski naslov.” “Nemogoče!” “čujte, moj ljubi grof,” na- daljuje Danglars, “gospod Mor-cerf je moj prijatelj, oziroma jaz ga poznam že trideset let; in veste, da kljub temu, da je moje stališče tako sijajno, nikdar ne pozabim, kakšnega rodu sem.” “To kaže veliko ponižnost ali veliko prevzetnost,” pravi Monte Cristo. “Torej, ko sem bil majhen trgovski pomočnik, je bil Mor-cerf priprost ribič.” “In se je imenoval?” “Fernand.” “In s celim imenom?” ‘Fernand Mondega.” “Ali veste to čisto gotovo?” “Za Boga, saj mi je vendar prodal dovolj rib, da vem to.” Toda zakaj hočete v tem slučaju dati Albertu svojo hčerko?” Ker sva kot priprosta človeka, ki sva obogatela, precej jednaka, dasi se o njem marsikaj domneva, česar o meni ni mogoče reči.” Kaj vendar?” Nič.” Mondego se spominjam povest (d sem jo že davno pozabil; to ime sem čul imenovati na Grš-cem.” V zvezi z Ali Pašo?’ Da.” Torej to je cela skrivnost,” odvrne Danglars, “in priznam vam, da bi rad vedel, koliko je na celi stvari resnice.” “To izveste jako lahko.” “Kako?” “Gotovo ste v zvezi z Grško?” “Da.” “Morebiti z Janino?” “O, tudi z Janino.” “Torej prav! Pišite svojemu korešpondentu in vprašajte ga, kakšno ulogo je igral neki Francoz, po imenu Femand, v katastrofi Ali Tebelina.’ “Prav imate!” vsklikne Danglars in živahno vstane. “Še danes mu pišem.” “Storite to!” “Da, takoj.” “In kakorhitro dobite za-željeno vest...” “Vam jo sporočim.” “S tem mi napravite veselje.” Danglars se poslovi in tako-rekoč skokoma doseže svoj voz. X KABINET KRALJEVEGA PROKURATORJA. Poslovimo se od bankirja, ki naj se pelje s svojimi konji v brzem diru, in poglejmo, kako se je godilo ta dan gospej Danglars. Kakor smo že omenili, je gospa Danglars okoli poldneva zahtevala svoje konje in se je odpeljala. Njen voz je krenil skozi predmestje Saint-Germain in Mazarinovo ulico ter obstal pri Pont-Neufu. Tu baronica istopi. Oblečena je bila zelo pri-prosto, toda okusno, kakor je pač primerno dami dopoldne. V ulici Guenegaud si vzame izvoščeka ter mu ukaže, naj jo pelje v ulico du Harlav. (Dalje prihodnjič) niti Cavalcantijih, je zelo ponosen na to. Teda oprostite, ali dajo ti ljudje svojim sinovom, če še oženijo, kaj dote?” . “Ej, moj Bog, to je nekaj čisto posebnega. Poznal sem neizmerno bogatega italijanskega princa, ki je dal svojim sinovom milijone, ko so se o- CHICAGO, ILL povejte mi vendar...’ OBIŠČITE LEPO SLOVENIJO IN EVROPO V LETO 1971! Letite na Jet letalu do Ljubljanskega - Brnik letališča! POSEBNO NIZKE, NIZKE CENE NA JET LETALIH za člane, ki potujejo skupaj v skupini. Najem avtomobila z navadno in automatično prestavo so Vam na razpolago po nizkih tedenskih in mesečnih cenah. Na izbiro imate izlete po Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji in Franciji, kakor tudi po Sloveniji, Jugoslaviji in Jadranski obali. Za vsa nadaljna navodila in rezervacije obiščite ali kličite: HOLLANDER WORLD TRAVEL, INC. 589 East 185 St. Cleveland, Ohio 44119 SKUPINSKA POTOVANJA V SO NAŠA POSEBNOST 531-1082 531-4066 EVROPO IN SLOVENIJO ŽE OD LETA 1925! HOUSEHOLD HELP COMPANION — Retiring for elderly lady. Very light duties. Lithuanian speaking pref. Nr. Rose-land. Live in if desired. Rm. and board and salary. -WA 8-5824 (144) REAL ESTATE FOR SALE Louis Majer Shoe Store 1410 St. Ofair Iverae* Oiaveiand, Ohio 44103 - Tel, 391-0564 VELIKA RAZPRODAJA psumE i mmmm muk obutve ter torbic traja še do sahote, !, avgusta Izkoristite 20 do 50% popusta pri poletnem obuvalu in 10% popusta pri drugih nakupih. Vašega obiska bomo veseli, tudi če sedaj nimate potrebe za nakup! MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE Veliko gumija na ladji ANNAPOLIS, Md.— Bojna ladja obsežnosti 35,000 ton rabi okoli 150,000 funtov gumija. To je toliko, kot ga je potrebno za opremo 2,000 potniških avtomobilov z gumami, tudi z rezervnimi. hranilne vloge Denar lahko hranite na več načinov. Vsak ima različno obrestno mero, odvisno od tega, kako dolgo je vloga vložena... in kako velika je. Mi imamo vse načine hranjenja. In eden od naših 24 prikladnih uradov je čisto blizu vas. Ko hranite, vprašajte tudi za Free Checking. Prav tako za Master Charge. Cash-On-Call (predujem gotovine na vašo Master Charge Card). Predpakirane tuje valute in potovalni čeki. t NATIONAL BANK O OF CLEVELAND Membar F..D.I.C. CORPORATION BANK Society Corporation assets exceed 1.2 btton dollars ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue KEnderson 1-0628 3l!!i3aE3aT3EHSEnnS3EiS!3EE!naacaKEE2nESS0 3 E 3 □ E S E E 2 VICINITY Chicago & Central Parki FHA avail. 5 rm. apt. 4 rm. bsmt, 3 rm. & studio up. Extra Ige. lot. 3 c. garage. $16,500. Pvt. owner. HU 9-1724 (144) Villa PARK — 3 bdrm. brk. trilevel. Lge liv. rm., din. rm. and handsomely pan. rec. rm. Sep. laundry and work area w-outside entr., iy2 c. gar. w-dressing rm. for in-ground semi. pool. $32,700. 867-4775 days or 495-0346 eves. (144) 5% Rm. 2 yr. old brk. bung, three bdrm., 1% baths, fin. bsmt., dble. gar. Upper $20’s. 3118 W. Columbus Ave. BY OWNER 737-8148 (145) E. ‘J v blag spomin OB ŠESTI OBLETNICI — ODKAR JE NAŠ LJUBLJENI OČE, STARI OČE IN TAST Sylvester Rolih odšel k Gospodu na dan 31. julija 1965. Ista. Čas beži v naglem toku, šest je že minilo let, odkar smo žalostni, v joku, truplo Tvoje v grob zasuli. Spomini vedno k Tebi nam hite, kot svetla luč ogrevajo srce, ko tudi nas zagrne noč, združila nas bo v raju božja moč! Žalujoči: MARIAN roj. MOREL - soproga hči MARY por. IANNICA z družino sin WILLIAM z družino OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 30. julija 1971 t ^ -------------------------------------^ J = Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj en teden pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje! Uprava ZA PREVOZ TOVOROV — Novi helikopter, ki g aza našo armado gradi podjetje Boeing, ho sposoben dvigniti in prenesti tovore do preko 22 ton. Na sliki vidimo tak helikopter, ko nese velik kontajner na ladjo. Za zdaj opravlja to nalogo samo še sliki. Kdaj bodo prvi predani v redno rabo, še ni znano. na SVETE KRAVE INDIJE — Hindi v Indiji imajo krave za svete živali, zato imajo te pravico hoditi kjerkoli in početi karkoli. Nihče jih ne upa javno gonili stran. N asliki vidimo tri krave, ko leže v New Delhiju na cesti, po kateri je živahen avtomobilski promet. HISUONSKA SREČANJA IN POMENKI 63. Osrečujoči viri sodelovanja, (V.) Ob misijonskem sodelovanju gdč. Mathilde Kresnik, piše 11. v MZA, se v zaledju in. misijo- I maja iz Koroške: “Polna majske nih medsebojno vedno bolj spoznavamo, vzpodbujamo, duhovno povezujemo in poglabljamo, drug za drugega zanimamo in s stiki, v pismih, neprestanih molitvah in žrtvah, skupno gradimo božje kraljestvo, zasajamo Cerkev in s Kristusovo milostno pomočjo vsi skupaj rastemo ter napredujemo na ozki zveličavni poti osebnega posvečenja. Kot preudarni popotniki smo in večni cilj našega potovanja nam je vedno pred duhovnimi očmi. S sv. Pavlom smemo reči, da “v Njem živimo, se gibljemo in smo”. S sv. Vincencijem pa se vedno bolj zavedamo, da nas je Kristus po vsem svetu razpršil, “oznanjati evangelij ubogim.” To je v vesoljni Cerkvi naše skupno poslanstvo, naš krščanski poklic. Se ga, li dovolj zavedamo? Brat Karel Kerševan C. M. se je iz Belgije dobrotnici N.N. v New Yorku zahvalil 31. maja za njen dar $10 in dodal: “Povedati moram, da sem z neposrednim misij onstvom odslužil, ker Vam ne pišem več iz Afrike, kjer sem pa le preživel svojih 23 najlepših let, čeprav nisem več bil mlad fant, ko mi je Previdnost omogočila pot v misijone. Zdaj, ko sem se moral umakniti iz prednjih črt, se mi odpira misijonsko polje zaledja, kjer bo nekje mesto tudi zame, a trenutno še ne vem kje. Za molitev in žrtve je pa čas in kraj vedno pripraven. Tega pa ste in boste, draga gospa, odslej tudi Vi deležna, ker bom zdaj Vaš dolžnik. Hvaležno pozdravljam, K.K..” Iz Mongo, v afriški republiki Tehad, omenja sestra Ana Zidarič 4. nov. 1970: “Vrnila sem se semkaj 24. septembra. Delo ni lažje, ni težje, pa tudi ne, kakor je bilo. Krožim po vaseh, kot preje. Od leta 1966 imamo nemire, upore in ropanja. Do sedaj se le zdi, da je vzrok administrativen, ne verski. Vesela je novica, da bo 27. decembra sprejel mašniško posvečenje prvi domačin naše škofije, ki ima približno površino kot ena in pol Francije. Na jugu, kjer je versko življenje že bolj ukoreninjeno in starejše, je bil prvi in dosedaj edini domači duhovnik posvečen pred 13 leti. Prve postojanke v naši škofiji so stare 23 let. V dveh prihodnjih letih upamo na 3 nova posvečenja: 1 za jug in 2 za nas. Molite za nje in za nas. Z veseljem sem sprejela knjigo sestre Ksa-verije Pirc. Ona je bila vse od moje mladosti moj misijonski vzgled in njeni članki v KM vedno nova vzpodbuda. Tisočera hvala! V začetku oktobra smo sprejele 7 gojenk iz dveh zadnjih razredov osnovne šole, oddaljene 25 km od naše postojanke. Šolski upravitelj jih je sem pripeljal, da bi bolj v miru študirale. 67 fantov tabori 100 metrov od naše hiše, dekleta so pa v sobi ene naših odsotnih sester. Z njimi je mama dveh deklic, ki kuha za vso to mladino. V šolo hodijo 3 km daleč. Popoldne študirajo zunaj. Zime ni, dežja se ni bati. Ko bo pa slama zrela proti koncu novembra, jim bomo pa pripravile razrede in spalnice. Vidite, kako je Vaš dar prav prišel. Rada bi se po Vas zahvalila vsem dobrotnikom. Naj Bog vsem poplača! Sprejmite zagotovilo moje hvaležnosti in mojih molitev. Tople pozdrave gospe Tusharjevi. S.A.Z.” Br. Lojze Klančar C.M. sporoča 11. junija iz Pariza: “Letos pojdem spet v Lourdes, pomagati pri ‘Secours Catholique’, sprejemati uboge romarje in bom pri Lurški Devici Marifi zmolil ‘Magnificant’ za vse Vaše namene in za sodelujoče”. Predsednica Mis. krožka Gos-podinjške šole v Št. Rupertu pomladi Vam pišemo zadnje skupno pismo. Prejšnji teden smo bile na izletu in obiskale Sv. Višarje, Staro goro, otok Barbano in Oglej. Med potjo smo se Vas v molitvah spomnile, hvaležne za dar, ki nam je za to priliko tako prav prišel. V še večjo zahvalo bomo pa vse skupaj še bolj goreče molile, da bo Bog blagoslovil Vaše čudovito delo v ZD. Razstava in program, skrbno pripravljen za konec šolskega leta, sta lepo uspela. Zahvaliti se moramo predvsem dobrim sestram, posebno sestro Gonzagi, ki je imela z nami toliko potrpljenja. Ta teden bomo imele zadnji misijonski sestanek. Dekleta so že obljubila, da bodo tudi doma po farah ustanovile kaj podobnega in se bodo z Vami osebno povezale. Gospodinjski tečaj je bil čisto prekratek, saj smo komaj začele spoznavati življenje misijonarjev po svetu, čeprav samo iz misijonskih časopisov in sestrinega pripovedovanja. Spoznale pa smo, kako važno je oznanjevanje evangelija v današnjem svetu. Molile bomo tudi, da bi se za kaj takega odločila tudi katera izmed nas. V imenu vseh deklet in vseh sester Gospodinjske šole v St. Rupertu, najiskreneje pozdravljamo vse misijonske sodelavce v MZA”. 17. maja dodaja sestra M. Gon-zaga še tole: “Dekleta so s članarino v mis. krožku nabrale ravno 400 šilingov. No, saj so res svoje osebne prihranke darovale, večinoma v dinarskem drobižu, pa sem v šilinge zamenjala. To sem vpisala v dobro MZA za vse misijonarje, kot njihov dekliški prispevek. Malo preje so med seboj nabrale 300 shilingov za misijonskega bogoslovca, namesto venca na grob pokojnega našega g. župnika. Lep pozdrav vsem sodelujočim po Mariji. Ne pozabite v molitvi nas in naših deklet, ki so odšle v svet, vsaka za svojim ciljem, po trdi poti življenja. Sem in tja pride katera na obisk, pa se razgovorimo in sortiramo nekaj znamk”. Iz Brezij na Gorenjskem, pošilja pozdrave vsem bivšim sošolkam škofjeloškega uršulin-skega in ljubljanskega državnega učiteljišča, obenem pa vsem sedanjim misijonskim sodelavcem v MZA, gdč. Vida Wolban-gova, ko piše: “Pri Mariji Pomagaj na Brezjah se Vas vseh spominjam v molitvi” (23. maja). Vse sodelujoče pozdravljata tudi gospodični Lojzka Straj-narjeva in Nežka Vovkova iz Ljubljane. Po Miss Sonji Ferjan, R.N. iz Hoboken, N.J., ki je darovala $30 za p. Hugo Delčnja-ka, O.F.M., v afriški državi Togo, kjer že gospod goreče misij onari. Globoko verne vdove so vedno igrale v življenju Cerkve pomembne vlogo. V MZA jo prav gotovo vsa leta mnoge, na zelo različne načine. Mrs. Mary Kočevar iz Steeltona, Pa., je darovala za naše misijonarje v manjših vsotah v treh mesecih skupaj $37 (10 od tega v spomin na pok. moža in v H. svetovni vojni padlega sina ter 5 za najpotrebnejše misijonarje). Pri svojih 83 letih, piše 24. junija: “Vsak dan molim za svoje prijatelje in mis. dobrotnike. Saj imam veliko časa in se lahko vedno Bogu priporočam, ker mi je dober. Mlada sem bila revna in imela sem z otroki veliko skrbi. Sedaj se mi pa zdi. da sem bogata, ko lahko vedno nekaj darujem za velika dobra dela, kot so misijoni. S hčerko lepa hvala! Vas obe lepo pozdravljava.” Z Mrs. Kočevar sva se srečala pred leti ob slovenskem misijonu, v njihovi fari sv. Petra 19. junija izreka o. Kos S.J. prošnjo: “Bog blagoslovi vsak žulj in vsako skrb in vsako misel družine Johna Tratnika iz To- ronta, ki je s 150 dol. vzdrževal-nine za bogoslovca že sedmo leta toliko storila za bodočnost Kristusove zamisli na Japonskem. Rev. Charles A. Wolbang, C.M. St. Joseph’s College Princeton, N.J. 08540 Tiskovni sklad A.D. Neimenovani in zvesti naročnik iz Ohia je prispeval $3 v tiskovni sklad Ameriške Domovine iz naklonjenosti do slovenskega dnevnika. Iskrena hvala! * Zvesta naročnica lista Mrs. Mary Pucell, Cleveland, Ohio, je prispevala $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Najlepša hvala! * Dolgoletni naročnik lista g. Martin Krese, Cleveland, Ohio, je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Naj prejme za lep prispevek prisrčno zah valo! ❖ Zvesti naročnik lista g. Anton Prah, West Allis, Wis., je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročino. Za lep dar iskrena hvala! * Dolgoletni naročnik lista slovenski zdravnik dr. Anthony Rlavnik, El Cerrito, Calif., je prispeval $3 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najprisrčnej-ša hvala! * Dolgoletna naročnica lista Mrs. Agnes Možina, Salem, O-hio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Za dar prav. lepa hvala! * Poznani rojak in zvest naročnik lista g- Joseph Matoh, Milwaukee, Wis., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obiskal njen urad. Za dar iskrena hvala! * Zvesti naročnik lista g. Joseph Markel, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! * Zvesta naročnica in dobrotnica lista Mrs. Frances Zakrajšek z Nottingham Rd., Cleveland, Ohio, je prispevala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine z željo, da bi si list pridobil veliko novih naročnikov. Bog jo usliši in ji poplačaj dobroto ! * Zvesti naročnik lista g. John Skoff, Cleveland, Ohio, je prispeval $4 v tiskovni sklad A-meriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Naj prejme našo toplo zahvalo! * Zvesta naročnica Usta Mrs Agnes Ivanetich, North Chicago, 111., je prispevala $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Se ji lepo zahvaljujemo in ji želimo vse dobro! * Neimenovana newburška naročnica je prispevala $2 v tiskovni sklad, ko je obnovila naročnico. Najlepša hvala! * Zvesta naročnica lista ga. Mary Prelogar, Cleveland, O-hio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila narčnino- Prav Naglo sprejet Komaj 6 mesecev po prvi uspešni rabi leta 1846 v Bostonu je prišel eter v splošno rabo kot sredstvo za omamlje-nje bolnikov tekom operacij. Vojna industrija in Pentagon !e prodreta Slučaj Lockheed družbe kaže, da zveza med vojno industrijo in Pentagonom uspeva. WASHINGTON, D.C. — Kot je pri nas že navada, se vsak problem zameša v formalnosti in dodatke, ki zatemnijo bistvo. To velja tudi za zadevo s podjetjem Lockheed. Podjetje spada med vodilne v naši vojni industriji in industriji za dobave vsega, kar potrebuje NASA. Obe industriji imata svojo “zlato dobo” že za seboj. Vojna naročila so manjša. Ker se vse draži, je mogoče federaciji naročati zmeraj manj blaga z istimi proračunskimi zneski. To se čuti tako pri NASA kot v vojni industriji. Na drugi strani je obseg zmogljivosti tovarn v obeh industrijskih panogah ostal nedotaknjen, je torej za sedanje potrebe prevelik in začel se je boj za obstanek. Podjetja se borijo proti omejevanju poslovanja in tvegajo marsikaj, česar ne bi smela. To se je godilo tudi pri podjetju Lockheed, ki je prišlo na rob propada, ker mu je začelo primanjkovati obratnega kapitala. Banke ga nočejo dati več brez federalnega jamstva. Tako je zadeva prišla pred Kongres, obenem pa sprožila načelno vprašanje, ali se federacija sme spiščati v dajanje takih jamstev. Industrijski svet pravi ' kratko: “Ako federacija podpira reveže, zakaj ne bi podpirala tudi velikih podjetij? “To stališče je močno podprto po znani koaliciji vojne industrije in generalov, ki je pred njeno močjo svoj čas že svaril predsednik Eisenhower. Da je imel prav, vidimo ravno te dni. Ko gospodarski sistem škriplje'ha 'vseh koncih in krajih, najde senat vendarle čas, da se ukvarja z vprašanjem, ali naj pooblasti federacijo za fond $2 bilijona, ki naj služi za jamstvo podjetjem, ki pridejo v zadrego. Ako bi ne imela tu gornja koalicija svoje prste vmes, bi tega ne bilo. In v tem je ravno moč koalicije, ki jo je Eisenhower javno kritiziral. -----o----- Amerikanka imenovana v rimsko kurijo SAN FRANCISCO, Kalif. — S. Thaddea Kelly je bila kot prva Amerikanka imenovana v rimsko kurijo, osrednje vodstvo katoliške > cerkve. Postala je članica “oddelka za pravila ženskih verskih kongregacij in laičnih ustanov”. S. T. Kelly, ki je doma v San Franciscu, študira zadnje leto v Rimu teologijo, Sv. pismo in molitev v okviru posebnega programa za angleško govoreče redovnice. -----o----- Jeklarska industrija se pripravlja na štrajk WASHINGTON, D.C. — Jeklarne in delavstvo v njih se pripravljajo na štrajk, ki je neizogiben, ko bo sedanja pogodba v soboto opolnoči potekla, nove pa ni. Delavstvo je s 93% glasovalo za štrajk, če ne bo do nedelje dosežen sporazum o novi delovni pogodbi. Večina jeklarn je začela s pripravami za ustavitev obratovanja že včeraj, ko so začele računati, da bo do štrajka nujno prišlo. Razgovori so nadaljujejo v polni tajnosti, vendar prihajajo od vodnikov na obeh straneh glasovi, da so se razgovori zataknili. Zastopnik jeklarn je baje odklonil zahtevo unije po vključitvi določila o povišanju plač ob porastu življenjskih stroškov. Unija od tega ni pripravljena popustiti in razgovori so obtičali, ko se čas naglo izteka. Pogajanja zadevajo okoli 350,-000 delavcev v jeklarnah po vsej deželi. Unija zahteva za nje 30% poviška plač postopno za j prihodnja tri leta. Družbe se tej zahtevi upirajo. Povprečna plača delavcev v jeklarnah je zdaj $3.50 na uro. Industrija je z jeklom dobro založena in jeklarne ga imajo v skladiščih tudi še veliko na razpolago. Trdijo, da je skupnih zalog dovolj za 6 tednov do dveh mesecev. Zadnji štrajk v jeklarski industriji leta 1959 je trajal skupno 116 dni. ---—o------ Republikanski senator Scott prešel med Nixonove kritike WASHINGTON, D.C. — Politični svet v Washingtonu je do sedaj mislil, da je republikanski senator Scott zaupnik predsednika Nixona vsaj v senatnem odboru za zunanjo politiko. Sedaj je Scott izjavil, da bo podpiral predloge, ki naj omejijo predsednikove pravice do vojskovanja. To bo imelo svoje posledice tudi na našo zunanjo politiko, kajti s Scottom bo morda potegnilo še par drugih republikanskih senatorjev, nekateri za stalno, nekateri pa od slučaja do slučaja. Kaj je vzrok, da sta Nixon in Scott prišla navskriž, je za kongresno javnost še uganka. -----o----- MED WASHINGTONOM IN PEIPINGOM ODPRT NOV “KANAL” OTTAWA, Kan. — Z nepričakovano hitrico sta Kitajska in Kanada izmenjali svoja poslanika. Za kitajskega poslanika v Ottawi je prišel diplomat Huang Hua, ki velja za dobrega poznavalca Amerike. V Washingtonu ne taje, da se bodo posluževali te poti v Peiping, ker spada med hitre in zanesljive. Moški dobijo delo Delo dobi moški Delo dobi moški na gazolin-ski postaji v Twinsburg, za prodajo gazolina in manjša popravila. Kličite 425-7750. (144) MALI OGLASI Hiše naprodaj Dvodružinska, enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu v St. Clairski okolici. Kličite 381-2705 (149) NAPRODAJ ODPRTO V NEDELJO OD 1. DO 4. ure 398 E. 146 St. blizu Lake Shore Blvd. $15,900 20121 Morris Ave. v Euclidu, bungalow. 20941 Arbor Ave. v Euclidu, jako, jako lepo, v nizkih dvajsetih. George Knaus Real Estate Naprodaj Po ugodni ceni prodam novi šivalni stroj švicarske znamke “Elna Special”. Oglasite se na 5904 Prosser Ave., ali kličite 431-6749 -(146) Hiša naprodaj Euclid — bungalow, blizu slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot, v srednjih 20h. Lastnik 481-6859. (148) Naprodaj Dve hiši na enem lotu, 52 x 240 čevljev na Shawnee Ave. Kličite KE 1-0157 (30 jul. 4,6 aug) Hiša naprodaj Kolonij alna 7-sobna hiša v bližini E. 185 in Lake Shore Blvd. Dobra transportacija, blizu šole in cerkve. Kličite 531-0276 V najem Oddamo 3 sobe, kuhinjo in kopalnico, zgoraj, v st. clairski okolici. Za pojasnila kličite: 361-4688 -(146) TOW KRISTAVNIK PA,H^^T,NG Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Stanovanje v najem Oddamo 4 lepe sobe s kopalnico, zgoraj, najraje Slovencem brez otrok. Kličite 361-5887. (30 jul. 4,6 avg) Naprodaj Dva lota 50 x 160 čev. vsak na Idlehurst Drive blizu Char-don Rd. $6000 za oba. Dva lota Vsak po en aker, naprodaj blizn Highland Rd. $5500 za vsakega. STREKAL REALTY 481-1100 405 E. 200 St. •(145) Hiše naprodaj Dvodružinska, 5 sob spodaj, 3 zgoraj. 2 nova plinska furneza, 2 polni kopalnici, nekaj stopinj od cerkve Marije Vnebovzete. Richmond Heights Zidana ranch hiša, dobro zgrajena, 3 spalnice, v prvovrstnem stanju, lot 90 x 378 čev. Klet, zidana garaža za 2 kare. LAURICH REALTY 481-1313 496 E. 200 St. (144) Ce nameravata prodati Vaše posestvo, kličite John Lauricb Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. (Fx) SVETOVIDSKA OKOLICA 1095 E. 72 St. velika hiša, garaža, rabi popravila. $5.500 ali najboljša ponudba. Pokličite nas za ogled! 6-sobna enodružinska blizu Sv. Vida, lepa hiša z vrtom in sadnim drevjem. $9.500. 2-družinska, 6-6, 3 garaže, na E. 49, med St. Clair in Superior. $11.000. 4-družinska, 5-5-5-S, moderne kuhinje in kopalnice, 4 plinski furnezi, garaže. $18.000. Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas! A.M.D. REALTY 1123% Norwood Rd. 432-1322 (Fx) V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, lep vrt, se ugodno odda starejšemu paru na W. 17 St. pri Willey Ave. Kličite 449-0875 -(146) V najem Štirisobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, čisto, na novo dekorirano, se odda na 1179 E. 79 St- Kličite 651-1744 ali 881-8421. (144) Psiček zgubljen V torek, 20. julija se je zgubil na Bonna Ave. in 60 cesti bel Fox Terrier psiček z dvema črnima lisama, na ovratnici ima ime “Tiny Nowak”. Prosim kličite proti nagradi EN 1-6998- (144) Hiša naprodaj Enodružinska 5-sobna hiša je naprodaj na 1015 E. 66 St. Kličite 881-4674 -(147) Beverly Hills Naprodaj je zidan in kameniti bungalow. 4 velike spalnice, 2 polni ceramic kopalnici, obita razvedrilna soba, zaprta veranda, ograjeno dvorišče. Nizkih 30h. Kličite 481-3530 (144) Sobo oddam Opremljeno sobo s souporabo kuhinje, kopalnice in pralnice ugodno oddam ženski, na 889 E. 75 St. Kličite po 2. uri popoldne 881-0699 -(144). Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD \ M 8316 Fleet At«. Ul 1-C848 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE! PO VAŠI ŽELJI CVETLICE ZA POROKE POGREBE IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD STARC FLORAL Inc. 6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči £X 1-5078 Smo tako olizu vas kot vaš telefon ZAKRAJŠEK FUNERAL SUME 80. 8016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113 SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 783 East 185 St. JOHN PETRIČ — laatnlt se priporoča IZ SIOWEIUE Gramofonske plošče • Knjige Radenska voda • Zdravilni čaji Spominčki * Časopisje • Vage na kilograme • Semena • Strojčki za valjanje in rezanje testa.. TIVOLI ENTERPRISES, INC. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 431-5296 Čistimo v vaše zadovoljstvo Tudi barvamo, likamo in popravljamo ACME DRY CLEANING & DYEING CO 87* B. 158 St. GL 1-5374 Sobo oddam Lepo spalno sobo oddam treznemu moškemu, najraje Slovencu, na Arcade Avenue v Collinwoodu. Kličite IV 1-3448 po 4. pop. (146) Zdravniški urad na St. Clair Ave. in Addison Rd. je na razpolago za takojšnji prevzem ali nakup opreme in pohištva. Kličite 361-8195, od 1. do 5J popoldne. x (WFM) POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO. Brezplačen proračun. Zajamčeno za 15 let. PARK UPHOLSTERING CO. 251 E. 156 St. tel. 531-0898 ali 731-8991 Hiša naprodaj 6-sobna zidana, kolonialna, garaža, v Euclidu od E. 222 St. Kličite 951-4542 ali 943-4518. -(145) Hiša naprodaj Enodružinska, 5 sob, 4 garaže, trgovina spredaj, blizu sv- Lovrenca na E. 78 St. Proda se poceni zaradi smrti. MI 1-5985 (145)1 Ameriška Domovi m Amerišk/i Domoi/sim m « unmma« ca«y CONDENSED NEWS FROM OUR HOME FRONT ~k After two years in Sierra. Leone, Africa, Miss Margaret Kolar, returned home to visit her parents, Mr. and Mrs. Michael Kolar of 1160 E. 71 St. She has been teaching in a high school and will return, there in September for another year, ★ Greetings arrived from Austria from Father Joseph Godina, who iives there, and from Frank and Dorothy Mlinar of St. Mary’s Parish. ★ Speedy recoveries are wished to Mr. Louis Klemenčič of Saranac Who is in Euclid General Hospital, ®nd Mrs. Alice Opalich on Richman Ed. in Richmond Hts., tWio is recuperating at home. ★ Anton Hrvatin, 19809 Kildeer Ave., who has been in many hospitals for the past three years and is tied to an. invalid chair, is now in the Western Reserve Convalescent Home, Rt. 306, Kirtland, Ohio. He would be very happy to have Visitors. ^ Janko and Frančiška Smrdelj ®re visiting relatives in Cleveland and they also stopped in at our cffice. They have been faithful Edwin Barth of Hanna Dr., Willoughby Hills and the late Frank Medved. The Rev. Raymond Hobart officiated at the ceremony at St. Christine Church. The reception was held at the Slovenian Hall on, Recher Ave. The couple will reside in Willoughby. if Six area Air Force reservists were among the pilots who flew new jet training planes from Grissom Air Base in Indiana to bolster the 910th Tactical Air Support Unit located in Youngstown. The men just completed a two-week training session.. Among the pilots was Capt. Edwin Koporc of 14925 Shore Acres Drive, Euclid. Mr. and Mrs. Joseph A. Ver-check of 254 Talbot Drive, Bedford, announce the engagement of their daughter, Nancy Ann, to Donald J. Pelc, son of Mr. and Mrs. George F. Pelc of 23665 Comstock Drive, Bedford. if Friends and relatives surprised Mr. and Mrs. Joe Petelin recently with a party to celebrate, their Golden Wedding anniversary. The party was held at their home, 480 subscribers of Ameriška Domovina | Richmond Rd., Richmond Heights. for many years. ★ Mr. and Mrs. Albert L. Gregorc of Verona, N.J., formerly of Euclid, announce the engagement °f their daughter, Constance Mary, fo Daniel D. Hannula of East Templeton, Mass.' Miss Gregorič, a. graduate of Marquette University,' is a The Petelins were married, at St. Vitus Church on July 2, 1921. They owned and operated a grocery store on Sylvia Ave., until 1965 when, they retired. Congratulations and wishes for many more happy and healthy anniversaries! if Mr. and Mrs. August J. Cho- sPeech therapist with the school 1 lewa of 1748 Harding Dr., 'Wick- system of Kenosha, Wis. Mr. Han-hula, also a Marquette University graduate, and a graduate student hi the School of Political Science there, is president of the Political Science Honor Society. An August bedding is planned. * Mr. and Mrs. Victor Jadrich celebrated their Golden Wedding Anniversary with a family gathering at the home of their son, Victor J., 7441 Darrow Rd., Hudson, last Saturday. The Jadrichs were married in Cleveland on July 23, 1921, ahd live at 1986 Torbenson Drive. They have • two other sons, Henry and Thomas. There are six grandchildren. Jadrich, a linotype operator for American, Home, retired in tSBS after 49 years of service. Congratulations and wishes for many hiore happy and healthy anniver-s&ries! Married last Saturday in St. ^itus Church were Pepca Kamin and Izidor Manfreda. The young bride is the daughter of Frank Kaolin, 1125 E. 72 St., and the late Anna Kamin. The reception was held in the Slovenian Home on Dolmes Ave. Best wishes! Married last Saturday in St. Vitus Church at noon were Angela Vesel, only daughter of Stephen and Angela Vesel, 1141 E. 56 St., and Harrison Roy Cross Jr. The tcception was held ir, the Slovenian National Home on St. Clair Ave. Best wishes! 'A' Marie Skedel, daughter of Mr. and Mrs. Henry F. Skedel of Eu-chd, is engaged to Bruce O. Brown, s°rt of Mr. and , Mrs. Donald E. Drown of, Mentor. A May, 1972 bedding is planned. ^ Carol Jean Vidmar and Michael Edward Shaw were married re-cently at Our Lady of Mt. Carmel liffe, announce the engagement of their daughter, Patricia Ann, to Martin Allen Zifko, son of Mrs. Walter Eggert, 4130 Princeton Blvd., South Euclid and Mr. Vincent Zifko of 884 E. 232 St., Euclid. They will wed September 11. if !St. Louis, Mo. — An envelope addressed to “Miss Ouri Histor Soc” was delivered to the Missouri Historical Society recently. The message was from Sen. Edmund Mus-kie of Maine, asking “Miss Soc” to make a contribution for the senator’s campaign for the Presidency. An enclosed form for “Miss Soc” to fill out and return was enclosed. Re8@f¥@d iegr@@ Kathryn Mary Winter ai --- ------- Cleveland, O. — Kathryn Church. The bride is the daughter [ ]y[ary Winter received her Asso-°t Mr. and Mrs. Stanley M. Vidmar of Wickliffe. The bridegroom is the son of Mr.- and Mrs. Francis E. Stalker of Mentor. ★ A recent bride was Mary Ellen Carisek, daughter of Mr. and Mrs. Drank Garisek, 20731 Naum an: Ave., who was married to Frank Dfedved Jr., son of Mr. and Mrs. date in Science Degree from Cuyahoga Community College on. June 19th. Kathryn is the daughter of Josephine Winter, and the late John F. Winter. Congratulations, Kathryn! The Apollo 15 trio, astronauts Scott, Worden and Irwin, were under the pull of the moon’s gravity last night and all looks A-ok for today’s scheduled lunar landing. If all continues to go well, Scott and Irwin should touch down in their unar module, “Falcon” at approximately 6:15 p.m. in a basin near the Hadley Rille canyon and the 15,000 foot High Apenning Mountains. The two “moon men” will explore the mountain and canyon area in their vehicle especially made for lunar travel. Their first trip is scheduled for 9:24 Saturday morning. They will be in the buggy for seven hours. Then Sunday at 6:46 a.m. the two will again explore for seven hours. The last trip will begin at 3:24 a.m. Monday, the duration that time is six hours. 0M0 ISO LODGES STAGE IS PICNIC THIS SUNDAY A homecoming day for American Slovenian Catholic Union (KSKJ) members and friends of 24 Ohio lodges takes place Sunday at St. Joseph’s picnic grove, White Rd., Willoughby Hills. The event is the 20th annual ‘‘Ohio KSKJ Day” planned by the Federation of Ohio KSKJ lodges. Joseph J. Nernanich, national president and president of the Ohio Federation, said, “Between three and four thousand members will get together to renew friendships, to hear Slovenian music and dance to the tunes of the Happy Wanderers, and to enjoy refreshments-” A big delegation will be coming from Girard, Bridgeport, Barberton, Lorain, and all sections of Pennsylvania says Miss Mary Polutnik of Lorain, Ohio Federation secretary and national officer. Ohio treasurer and national officer, Eugene Kogovšek promises good Slovenian food will be available. Officers Joseph and Dorothy Ferra believe their home bake stand will be the hit of the afternoon. Hank and Anne Grosel, officers, are making sure the youngsters will not be forgotten. “Games and contests with prizes for the first three winners in each age group will be given,” said Mr. Grosel. All friends and members are invited to attend this annual event. -----o------ INDIAN POPULATION Madison — The Indians in Wisconsin are divided into 8 main tribes and occupy 604,000 acres of land, Ed iokti mml earrf mi - alesie SLOVENIANS' HISTORICAL APAT SII6C y\ HI mmm writer For many Americans of Sla-descent, the Sunday of Ju-D 18 will remain one of their truly memorable days. On that afternoon we atten-the Slovenian Research Center's exhibit of photographs immigrant achievers and s°hie of their great works. We noticed with considerate pride that the Slovenes a-*°ne gave to America five Bi-shops, a former Ohio Governor U.S. Senator, three U.S. Congressmen, a U.S. Civil Ser-his own expense. vice Commissioner, four Generals, three Admirals, numerous mayors and state and city legislators and officials, several first-prize winning architects, scientists and inventors, many leading industrialists, bankers, judges, prosecutors, artists, educators, athletes, etc. We have been shocked, however, to learn that all this magnificent research had to be conducted by Prof. Ed Gobetz of Kent State University exclu- Are grants area of re- contributions by immi- we demand that our tax-sup-tally important and their immediate ported institutions give more search, descendants worth so little to support, encouragement and re- Jacob Strekal some of our University execu- cognition to research on immi- P.S. Clip this letter and send tives that no financial support grants and their immediate de- it, together with your personal and no research time whatso- seendants who have helped note and address to your Sena-ever can be granted for ibis in a very significant way to j tors and Representatives, to purpose? With ah our positive make America a Nation of Na- your Governor and Chairman contributions to America, we ' ions and a great pluralistic |of the Board of Regents in your emphatically refuse to be- se- and democratic society which state, and to any other influ-cond-class citizens in such mat; it is, or should be, today. i ential persons who may be ters. j We also publicly salute the able and willing to help. It is late, but not yet too late, tireless efforts of our scientists, j _______0-------- for these contributions to be such as Professor Gobetz of I At least X-rated movies got sively on his own time and at studied and properly recog-j Kent who labor self-sacrifi-the peeping Toms off the inized. As Americcan taxpayers eially in this neglected, but vi-Istreeets. HEED SIGNS OF HELP News reports of drownings, falls and the thousand and one freak accidents that cast a long shadow over every summer season are a sad reminder of the fallibility of human judgment. Roads and highways are blanketed with warning advisories of every hill and curve. Every beach and every lakeshore confronts the visitor with a long list of do’s and don’ts. As we head for the mountains and seashores this summer, it is a good idea to remember that the warning signs were put on display for our own safety. Heed them and have a good summer vacation. --------o-------- economically, that is Japan Invades U.S. Japan, that wonderful country that brought you Pearl Harbor, has now invaded the mainland United States — economically, that is. For the first time in over 100 years the United States has had more imports enter the country than exports leaving it. This means that our balance of trade has a minus sign. We are losing money! The U.S. dweller has decided to buy products that are foreign made rather than ones that are made here. The country supplying most of these goods is Japan. “Made in Japan,” on a label once meant “be wary”. Now it means a well made item from durable material, at a reasonable price. A report from the southern section of California indicates half the new cars sold there come from Japan. There is not a TV or radio to be bought here that was not assembled in Japan. We buy typewriters, cameras, automobiles, binoculars completely made and distributed from Japan. The saying, “You can catch more flies with honey than with vinegar,” has indeed been proven true. The Japanese empire could not expand its horizons with bullets and bombs, so they are doing it with goodies. And we’re liking it! —J. V. Debevec --------o-------- Area registration set for 18 yrs. and up The Cuyahoga County Board of Elections will hold a special voter registration in 92 polling places throughout Cleveland and its suburbs Tuesday, Aug. 10. Joseph A. Cipolione, elections board director, said the polling places would be open from 10 a.m. to 2 p.m. and from 4 to 9 p.m. “You do not have to be h resident of the area wherp you register,” Cipolione explained. “Just select the location most convenient to you on Aug. 10 and register.” Persons unable to register Aug. 10 at the special booths can still be eligible to vote in the 1971 elections by registering at the Board of Elections, 2400 Payne Ave. The first floor registration desk is open Monday through Friday from 8:30 a.m. to 4 p.m. Extended hours will be in effect from Aug. 10 through 18, permitting registration from 8:30 a.m. to 9 p.m. daily. Registration closes in Chagrin Falls, Maple Hts. and Westlake on Aug. 11; in Cleveland, Berea, Brookpark, Fair-view Park, Garfield Hts., Lake-wood and Rocky River on Aug. 18; and in all other county municipalities on Sept. 22. To be eligible to vote in the 1971 general election, a person must be 18 years of age or older by Nov. 2; a citizen of the U.S., a resident of the state Tor six months; a resident of SHORT STUFF — Overalls crop up for the sandbox seir thks summer, too. Here they’re done as short-alls in red and. navy cotton denim printed with chalk-white stripes and circles. By Prissy Missy of Dallas. the county 40 days and a resident of the voting precinct for 40 days. Persons who have voted during the last two calendar years but who have moved, can change their voting address at the special polling places. WARD LOCATION—CLEVE. 23 Slovenian National Hall 6417 St. Clair Ave. N.E. 28 Boulevard School 32C0 Kingsbury Blvd. N.E. 29 Slovenian Labor Auditor. 10814 Prince Ave. S.E. 32 Memorial School 410 E. 152nd St. SUBURBAN REGISTRATION Euclid, City Hall 585 E. 222nd St. Maple Hts. City Hall 5353 Lee Rd. Parma, City Hall 6611 Ridge Rd. Richmond Hts., City Hall 457 Richmond Rd. -----o----- Ambrosic's Celebrate Silver Anniversary Mr. and Mrs. Joseph Ambro-sic celebrated their 25th wedding anniversary Sunday, July 11, with a Mass at 11:45 a.m. at St. Vitus Church. Rev. Anthony Srsen officiated. The couple was married by Msgr. Ponikvar at St. Vitus on July 3, 1946. The choral group of the St. Vitus Mother’s Club sang at the mass. Mrs. Ollie Urbas was the soloist, and Rev. Dr. Grzincic accompanied on the organ. Following Mass, 400 guests gathered for dinner at the St. Vitus Auditorium. Mrs. Frances Novak, Mrs. Ann Zak, and Miss Marie Orazem wTere hostesses. Acting as master of ceremonies was Albin Orehek, nephew of Mrs.Ambrosic. Mrs. Ambrosic is a long-time member of St. Ann’s Lodge No. 4, and the current treasurer. She is also an active campaign worker in AMLA membership campaigns. Mr. Ambrosic is a member of Lodge No. 9. He is employed by the Gogan Machinery Co. The couple has two sons, Joseph and John, both members of Lodge No. 4 Joseph spoke for the family at the conclusion of the affair— thanking all. The man who is old enough to know better is often looking for a girl who isn’t quite that old. I Deliciously Different Turnovers IP m I Sometimes we try so hard to find something “different” for a special occasion that we forget how appealing a variation of an old favorite can be. Take these cherry turnovers, for example: the shortcut filling and tender, flaky pastry made with convenient pie crust mix will become standard operating procedure for you. Add a tart lemon glaze and these tasty turnovers are special enough for a party. LEMON-GLAZED CHERRY TURNOVERS Makes 6 turnover* Glaze: 14 teaspoon grated lemon peel 2 teaspoons lemon juice Vi cup sifted confectioners sugar Filling: One 21-oz. can cherry pie filling Vi teaspoon cinnamon ys teaspoon nutmeg Vi teaspoon almond extract Crus!: One 10-oz. pkg. Flako Pie Crust Mix 4 tablespoons cold water Heat oven to hot (400° F.). For filling, empty cherry pie filling Into a medium-sized bowl. Gently stir in cinnamon, nutmeg and almond extract. For crust, empty contents of package into bowl. Sprinkle cold water by tablespoons over mix; stir lightly with fork until just dampened. (If necessary, add another tablespoon water.) Form Into ball. Roll out on lightly floured board or canvas to form an 18x12-inch rectangle. Cut into six 6-inch squares. Place on cookie sheet. Place V4 cup filling diagonally on half of each square. Moisten edges of pastry; fold to form triangle. With floured fork seal edges firmly and prick tops. Bake on ungreased cookie sheet in preheated oven (400° F.) 15 to 20 minutes. When tarts are cool, brush with glaze made by combining lemon peel, lemon juice and confectioners sugar. NOTE: Any remaining pie filling should be covered and refrigerated then used for ice cream topping. New York!” York— “Only in New i 5. GREENWICH VILLAGE, tie Bay is celebrating its 25th It’s a phrase you hear Today, it’s really three sepa- birthday, sc often in the big city that it’s rate places : the original West 12. THE GREAT MUSEUMS, almost an offficial motto. j Village, the Middle Village, The Metropolitan, the Brook-To remind visitors of the u- and the upstart East Village, lyn, the Natural History, the niqueness of a New York Ci- But whatever its differences, Modern, Whitney and Guggen-ty visit, here are “18 Only-in-^the entire Village lives under heim all have new additions. New York Sights for Summer! one banner: “Bohemia Fore-i 13. BEAUTIFUL PARKS. 1971” as the theme of the 18th ver!” (Parading fashions, folk dan- annual “New York is a Summer Festival!” season. 1. STATUE OF LIBERTY. 6. EMPIRE ST. BUILDING, cing, horseback riding, etc.— The sleek tower of steel, lime- of course there’s free Shakes-stone and aluminum still looks peare, Opera, and Philharmonic The lady in the harbor is still as modern as tomorrow, despite too. Big parks, Central and the city’s truest symbol. It is its 40 years. Whiz to the top | Prospect, or tiny Paley she who continues to welcome all the exotic ingredients that make up the hearty, invigora- Madison ting, wonderful ' York is today. are (1,250 ft. f) to see all of N.Y. perfect places for relaxation. 7. N.Y. SPORT SHRINES. I 14. HARLEM COMMUNITY. Sq. Garden, Yankee Put yourself into the knowing Belmont and loving hands of the Penny you can’t Sightseeing Co., 303 W. 42nd mix that New and Shea Stadiums, (Park and Aqueduct- 2. STATEN ISLAND FERRY, call yourself a sports fan if you St. Their unique tour will give at Blossom Ooiifar The Blossom Festival con* Slovenski Dom No. 6 of AMLA certs for the weekend will be will celebrate 60 years in exis- under the direction of guest tence with a picnic on Sunday, conductors Walter Susskind August 1, at the AMLA Recrea- (tonight) and Istvan Kertesz tion Center in Leroy, Ohio. ( (tomorrow night). Soloists Music will be provided by the will beVanCliburn tonight and Riveras from 3 to 7 p.m. violinist Itzhhak Perlman on The usual refreshments — tomorrow night’s program, both liquid and solid — will be1 Van Gliburn is perhaps the available. .best known classical artist of All members and friends are today as the result of his sen-invited to join the celebration! sational victory in the Tchaikovsky Piano Competition in YOUR ELECTION LAWS regšsler f0' wots! The 26th Amendment to the U.S. Constitution was ratified and became effective on June 30, 1971, lowering the voting Moscow in 1958. The incongruity of a tall, lanky Texan at [the keyboard captured the i-magination of the public, and [Mr. Cliburn was catapulted to the status of national hero. Since the initial impact of his : new fame, Mr, Cliburn has continued to be one of the most sons who are 17, and be 18 at the election at which Where else but N.Y. can you miss them. There’s 1 Jones you the essential experience, take a sea voyage for only ajBeach, Rcckaway lor Coney Is-| 15. RELIGIOUS SIGHTS, nickel? The 2'0-minute cruise land, too, if you’re a fun type. St'. Patrick’s, The Cathedral of across the world’s’most exci- 8. ROCKEFELLER CENTER St. John the Divine, Temple J01®’ ting harbor is still thrilling. j