. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Prispevek k razpravi o osnovah nove organizacije podjetja
Te dni je v razpravi po delovnih skupnostih predlog Osnov nove organizacije, nadlega podjetja. Ne bo odveč, te skušamo povzeti nekaj misli o bistvu predloga -in o obstoječih možnostih.
. Predvsem odgovorimo na vprašanje: »Zakaj nova organizacija in nov stitut?«
Gre za dvoje: za novi zakon o podjetjih. ter za na-stalo gospodarske pogoje večje samostojnosti in večjih odgovornosti.
' Spomladi je izšel temeljni .zakon o podjetjih, ki modernizira dosedanje zastarele in nevsklajene, predpise. Predvidene so nove organizacijske oblike podjetij pomembne zlasti za integrirana podjetja, kot je ISKRA. Podjetja se morajo do konca tega leta Odločiti, o izbiri svoje organizacijske oblike; ter jo tudi prilagoditi. Če se oblika bistveno ne morija, je potrebno g izdelati in sprejeti tudi npv statut.
- Uresničevanje ustavnih določil v ukrepih zadnjih let in v nedavni gospodarski reformi vodijo do vse večje samostojnosti podjetij, ki- pomeni tudi večjo odgovornost in pa potrebo po nadaljnjem razvoju samoupravljanja.
ISKRA je ob svoji združitvi izbrala zelo demokratično obliko organizacije, v kateri- so bile temeljne po-' slovne in samoupravne enote tovarne in nastajajoče specializirane organizacije. Postavljeni integracijski cilji so bili specializacija v proizvodnih programih in področjih, ob Sočasnem združevanju sredstev in sil (koncentracija) na temelju demokratičnih, torej od vseh enot sprejetih odločitev. Navzven naj -bi obstajal skupen nastop pri bahavi, prodaji in Zunanji trgovini, razvoj naj bi bil skupen," tako tudi določene finančne in druge poslovne akcije; znotraj podjetja pa bi 'šlo le za usmerjanje v integracijske cilje in predvsem |2a usklajanje akcij in dejav-: nbstr;
Kasneje je bila izbrana oblika, ki naj bi zagotovila uresničevanje integracijskih ciljev s centralizacijo vodenja, kar je pomenilo poudarek na podjetju kot celoti in *anj na njegovih sestavnih delih, s čimer naj bi se dosegla zadostna moč navzven m bolj čvrsta povezanost zno-
traj, podjetja.	racionalen, kajti že obstoj vr-
Ob zorenju kolektivov in ste računov pomeni, da je na povečani poslovni odgovorno- njih stalno i nekaj sredstev, sti v novih gospodarskih pri- od katerih pa ima korist le likah pa postaja nujno, da se banka, ki sproščeni denar upravljanje v polni meri pri- dnevno obrača, podjetje pa bliža: tovarnam in organizaci- ne. Jedro pa je v samostoj-jam. Odločilna je pri tem in- nem Obračunu kot neposred-formiranost delovnih skupno- ni informaciji o poslovanju sti in upravljavcev, s čimer konkretne tovarne ali kon-mislimo na poznanje njiho- kretne organizacije in v vega poslovanja »Kako se bo dosledno izvedeni pravici odvijalo, kako se odvija in upravljanja, kakšni so uspehi. v poslova-
njii« in na dejansko pravico
V proučevanju možnosti upravljanja in vodenja po- |l|| «gapizacijskih oblik slovania ter raznnla Parna in sta se Pokazali kot pomemb-odSia	g :l	dve obliki: združeno pod-
T .■	' ..	,	. jetje in podjetje z enotami,
Informacija o poslovanju ki imajo svoj samostojn:
je bda marsikdaj centralizi- obraauil; vendar sk baJn_ rana najprej zbrana na men e„e račune. Kot vraesna je celotnega podjetja m nato	obUka-podjetje. ■ sa-
često po ključih, drugače se
mostojnimi obračuni in več
Ob dnevu mrtvHPs hvaležnostjo tn spoštovanjem prižgi-mj svečico in na grobove položimo šopek cvetja tistim, ki so s svojo prezgodnjo smrtjo stkali svobodo in novo življenje nam
Sindikat o izvajanju reforme
O realizaciji gospodarske stimulativnimi sistemi notra-reforme je 8. oktobra raz- nje delitve. Ta teza je bila pravljal plenum Republiškega vodilo sindikalnim organiza-odbora Sindikata industrije cijam že pred reformo in je in rudarstva Slovenije. V sedaj neizprenienjeno.
tudi zaradi predpisov dosti- banenimi raauni krat ni dalo, razdeljena po v	^
enotah podjetja. To pa-seve- Vsem oblikam ie skupna da ni bilo dobro izhodišče za: foUdarna ^odgovornost v po-upravljanje v tovarnah ih klavan izgub in v slučaju organizacijah ter je postalo nelikvidnosti, vendar z dolo-.
vir nezaupanja in nezadovolj- cenimi razlikami: _	. .	«
stya. Kot prva misel se je Ce nastane izguba pri or- uvodu je bilo poudarjeno, da Važno je, da so naše orga-porajala zahteva po samostoj- ganizacijski obliki »podjetje«, je za dosego dviga družbene nizacije nosilci miselnosti, da nih obračunih in lastnih j° pokrivajo enote po dogovo- produktivnosti dela, usmerje- je potrebno dohodek najprej bančnih računih, ki naj biru neposredno iz svojega do- nosj delovnih kolektivov v ustvariti in šele'zatem deliti, zagotavljali pravičen obra- hodka. Pri obliki »združeno intenzivno gospodarjenje, .s Za dosego tega, so prizade-čun in neposredno informi- podjetje« pa ima Vsaka or- skrajno smotrnim izkorišča- vanja usmerjena, v boljše ranost o ^poslovanju. Sam gamzacija svoj rezervni sklad njem produkcijskih sil, mož- gospodarjenje s sredstvi, uva-bančni račun še ne rešuje m pokriva izgubo iž tega, še n0 doseči z večjim vrednote- janje sodobnejših tehnoloških
(Dalje na 2. strani)
njem dela in boljšimi, bolj
Pred dnevi je bil gost v našem podjetju iranski princ Chahram Pahlevi. V spremstvu direktorja uvoznega podjetja IRANYUGO in svojega sekretarja se -je s predstavnik4 podjetja ISKRA hi »Elektromehanske« zadržal v daljšem razgovoru, nato pa *■* je ogledal proizvodnjo ATN in števcev, ter film o ISKRI . ,
postopkov, v bolj racionalno organizacijo dela, v analiziranje poslovne politike svoje gospodarske organizacije, , v •kritično analiziranje notra» "njih odnosov in sistem delitve itd.
Diskulanti so mnogo -govorili o delitvi OD' v gospodarskih organizacijah. Stališča plenuma sp, da se iz začasnih rešitev o polarizaciji! OD, preide čimprej (do konca le-: ta) k izpopolnitvi pravilnikov o OD. Pri izdelavi novih pravilnikov o ÓD je; treba odstraniti dosedanje slabosti) zadeti kritično oceno dosedanji delitvi, vključno slabosti, ki izhajajo iz začasnih rešitev o valorizaciji OD. Upoštevati je treba vrednotenje déla y skladu s poslovno politiko delovnih organizacij in še posebej skladnost v vrednotenju kvalificiranega ,dela v proizvodnji in administrativnem delu.
Pl.enum je podprl težnje sindikalnih organizacij iz gospodarskih enot,' ki znova opozarjajo, da na področju deviznega režima v dosedanjih reformnih ukrepih, ni
(Dalje na 2 strani)
Prispevek k razpravi o osnovah nove organizacije podjetja
(Nadaljevanje s 1, strani) lastnika računa. Ce da tovar- morajo o tem odločiti dovolj to ne zadostuje pa je tre- na nalog za plačilo drugi zgodaj, da se lahko prilagodi ba uporabiti poseben, dodat- tovarni ali organizaciji, je to obseg poslovanja teh organi-no za to oblikovan skupni re- stvar notranjega prometa, če zaoij. Možno je naknadno zervni sklad, če tega ni do- pa da nalog za plačilo upni- vključevanje ali odpoved, volj, ali pa če še že prej do- ku zunaj podjetja, se izvrši vendar vedno z zadostnim govori drugače, pa iz rezerv- izplačilo iz' računa podjetja, časovnim razponom, nih skladov drugih tovarn in Banka pa manipulira z de- Prednje pa ne more veljati organizacij. Prednost združe- narnimi sredstvi, kot-prava za dejavnosti, ki so nujne za nega podjetja v tem pogledu zunanja banka ter v notra- celotno podjetje, kot so to je iskati torej v možnosti, da njem obračunu daje dnevne skupne službe pa prise uporabijo rezervni skladi, bančne izvlečke. Vsa ostala pravljainje skupnih tehničnih slaba stran pa je v tem, da- organizacija je lahko ob tej in tehnoloških, osnov za vse lahko zmanjkuje denarja za zamisli postavljena, kot da proizvodne organizacije zdru-izposojilo akontacij na oseb- gre,za samostojne tovarne in ženega podjetja. DdhOdek za ne dohodke iz rezervnega organizacije v- okviru zdru- to se v bistvu oblikuje iz sklada, če na žiro računu ni ženega podjetja (samdstojen prispevkov tovarn ter orgar dovolj’ denarja. Pokrivanje obračun z družbo, pooblastila, nizacij. In dalje, ker specia-izgube iz rezervnega sklada v poslovanju) z edino razliko liziraine. organizacije, ter skup-pomeni vedno zahtevo po kas- glede pokrivanja izgube, ki ne službe vplivajo na uspešnejšem vračanju, pokrivanje se vrši iz dohodka drugih or- no poslovanje tovarn, naj bo izgube iz dohodka drugih pa ganizacij, vendar iahko kot njihov dohodek poleg lastne-je lahko posojilnega značaja, posojilo. "Sploh veljajo med ga uspeha odvisen tudi od če se tako dogovori, lahko pa tovarnami in organizacijami dohodka tovar ter se v do-tudi ne.	pravi poslovni odnosi.	ločenem razmerju za bolje
Glede nelikvidnosti, torej Dosedanja razprava in spre- ali slabše: doseženi dohodek' kadar ni zadostnih denarnih jete odločitve so dale pred- tovarn popravlja tudi njihov sredstev za poravnavo obvez- nost obliki »Združeno pod- dohodek. Praviloma morajo* nosti in je zato zasežen žiro jetje«, ki poudarja samostoj- zagotavljati tudi odvisnost račun (blokiran račun), ob- nost sestavnih delov podjet- osebnega dohodka od oseb-stoja solidarna odgovornost ja, tako da jim prizna svoj- nih dohodkov tovarn, za ka-vedno. Ce tudi imamo več stvo pravnih oseb (polne tere delajo, računov lahko da tožnik pravice in odgovornost na-- Tovarne*' prodajajo svoje predlog za izvršbo na k a- vzven, pa tudi obveznost za izdelke in polizdelke tudi terikoli račun aH. pa na celo podjetje in _ njegove drugim tovarnam po cenah, vse račune. Edino sred- dete), daje samostojen obra- veljajo na trgu ob upošte-stvo, ; ki pomaga, je z&Kjbm in svoje bančne raeune. vanju največjih ugodnosti,, ki, dostna likvidnost. Eden iz- Samostojen obračun po- j m dajejo kupcem. Kjer cen med hudih ISKRINIH pro- ineni, da j vsaka tovarna ali se določijo na temelju bf&mov pa je že leta nazaj organizacija sama ugotavlja, dohodka, ki izhaja iz vlože-problem likvidnosti, ki se po- in deli dohodek. V statutu nega dela v celotni proizvod, raja iz nesorazmerij v kapa- bodo postavljene le zahteve Ce pa se glede cen vseeno citetah in potezah rasti pod- po zagotovitvi skladne rasti ne morejo sporazumeti, lah-jetja ter omejenih obrato- poslovanja in-gibanja real- go tovarna kupuje tudi valnih sredstev. Organizacij- nega osebnega dohodka, .po drugje^ zavedati pa se mora ske oblike podjetja lahko le zagotovitvi skupnega rezerv- posledic, ki lahko iz tega Iz-v določam meri pripomorejo nega sklada in skupnega, po- bajajo. Te posledice se na-k reševanju tega problema slovniega sklada 'tn določe- našajo na solidarno odgo-glede koncentracije sredstev, nem nadzorstvu nad zadolže- vompsfcf če bi bila posamična sicer; pa ga je treba reševati vanjem.	tovarna zaradi tega. tako da~
znotraj podjetja v dobrem. V okviru združenega pod- feč ogrožena. Glede ustvarja-, planiranju, hitrih pretokih jetja bodo imele status prav- itg potrebnih deviz se pred-sredstev, v racionalnih koli- nih oseb s svojimi bančnimi videva zamisel, naj . bi izva-činah ipd. ter razporejanju računi in delitvijo dohodka:-žali tisti, ki. iahko izvažajo* ostvarjenlh sredstev v obra--tovarne, nabavna^ organizaci- najiigodneje v okviru celot-* tovalne namene. Z zunanje ja, .prodajno-servisna organi- nega podjetja ter da naj odstrani pa je mogoče reševati zacija, razvojni zavod (ZZA) stopajo ustvarjene devize* problem s krediti, vendar tu- in skupne službe. 4	* drugimi tovarnam po notra-*
di to le dodoločenih meja. - Dohodek oblikujejo iz svoje mjih cenah deViz, določenih Zamisel »notranje banke«,, realizacije: tovarne iz izdel- z gospodarskim planom. Spr-. ki pa je izvedljiva le v obli- kov in storitev, nabavna or- va bodo te cene višje od ki podjetja z enim računom, ganizacija iz provizije, pro- uradnega tečaja, vendar se zagotavlja, da se vsa denar- dajnonservana organizacija iz bodo ž napredkom proizvod-, •na sredstva nahajajo na rabatov, provizije pri izvozu nje postopoma zniževale do skupnem bdnčnem računu, in realizacije storitev (mon- njega.
toda tako, da se ve, čigava taža, servis, inženiring), ZZA	rečeno, se oblikujejo
so in kdo lahko z njimi raz- iz realizacije storitev.	pri tovarnah in organizacijah
polaga. V ta namen se vodi Osnovno načelo, ki'naj za- lastni sklada: rezervem sklad v »notranji banki« za vsa- gotovi dobro delovanje si»-poslovni sklad m sklad skup-ko tovarno ali organizacijo cializiranih organizacij, je, ne porabe, bančni račun, na katerega da naj se tovarne prosto od- pj-j združenem podjetju pa priteka denar. Odliv pa se. ločijo, ali se žele posluževati skupni rezervni in skupni po-sme opraviti samo po nalogu njihovih storitev, vendar se gjovnd «Mad Skupni posloval
sklad je namenjen za začasno pokrivanje že sprejetih ob-
Iskra snuje moderno službo za raziskavo trga
Iskra že dalj časa čuti občutno . potrebo po raziskavi trga, tako domačega kot inozemskega. Kaj trg potrebuje in koliko ter po kakšni ceni, se sicer lahko »oceni«, tako-rekoč rutinsko, kar včasih drži, lahko pa tudi ne! Pri tem lahko pride do napačne odločitve in do nepotrebnih ogromnih stroškov. Menda zgodovina Iskre. dovolj zgovorno priča, da se izključno na rutinskih odločitvah danes, ne da več živeti, ker so predrage in preboleče, Posebno neraziskan je zunanji ali, inozemski trg. Šele lani in letos smo poslali v inozemstvo svoje lastne predstavnike, z nalogo raziskati trg in plasirati naše proizvode na tem trgu.
Raziskava trga pa ni tako enostavna zadeva, kot si marsikdo misli. Cesto slišimo, pa tudi beremo: »Ce ne morete vsega prodati doma, pa izvozite!« Prijazen nasvet to, in nič. drugega. Izvoziti, da. Za to moraš najti — imeti kupca, ki želi prav to, kar Iskra proizvaja (ker sicer smo’ strahovito »slabe volje«, če, moramo na konstrukciji kaj spreminjati,; ali pa če tudi samo barvo) in po nižjih eenah,
kot so konkurenčne. Kajti y svetu je precej »svetovnih« firm, poznanih že leta int desetletja, in nikjer še nismo naleteli na kupca, ki bi se oddahnil, ko se je Iskra pojavila na trgu in bi nas zato sprejel z odprtimi rokami. Raziskati trg pomeni proučiti tako ponudbe sorodnih, konkurenčnih firm na določenem tržišču kot tudi analize-potreb, tehničnih zahtev, plačilnih in,kreditnih pogojev in; le mndgo, mnogo drugega." Ker vsega tega ne more opraviti vsak posamezni prodajni ali izvozni referent, niti njegov šef, saj, nista specialista za take raziskave, je Iskra sklenila ustrezno pogodbo za izdelavo projekte organizacije modeme službe za raziskavo trga v Iskri in to z Zvezno gospodarsko zbornico (z Zavodom za tržne raziskave); projekt je Že bil izdelan in dostavljen Iskri v septembru letos. Projekt sp preštudirali tako. v PSO, kjer imajo že nekaj časa zametek; take službe, kot tudi v Organizacijski službi in Programskem sektorju podjetja; obravnavan je bil pa tudi na kolegiju generalnega direfc-
(Dalje na 4: strani)
Sindikat o izvajanju reforme
SPOROČILO
Uprava Zavoda za avtomatizacijo sporoča vsem, da se je iz svojih dosedanjih poslovnih prostorov v Ljubljani, na Miklošičevi 28-1. preselila na Tržaško c. 2 (Tobačna tovarna). Sedanja tel. številka h. c. 20-341, nova bančna zveza: 505-602-39.
vernosti, ki jih posamezne organizacije ne morejo polniti iz ustvarjenega dohodka, dalje za posojila za izgradnjo novih tovarn ali velikih, rekonstrukcij, skupne naložbe ipd. V skupnem poslovnem skladu se zabeleži lastninski delež vlagateljev in se praviloma obrestuje.
Skupni rezervni sklad služi za dajanje posojil za začasno pokrivanje izgub.
Z amortizacijo razpolagajo tovarne in organizacije same. Za najemanje kreditov velja zahteva po nadzoru in soglas-
(Nadaijevanje s 1. strani) prišlo d(9»sprememb. Sočasno, ko si prizadevamo poštopno preiti na svobodnejše razpolaganje z devizami, ki naj postanejo blago 'za vse kori-rinike, pa mislimo, da je postalo neodložljivo za poslovnost in vzpodbujanje izvoza, da delovne organizacije dobijo dejansko možnost razpolaganja-z devizami vsaj1 iz naslova dosežene retencijske kvote. Zmanjšanje investicijske potrošnje v zadnjem razdobju' pomeni stabilizacijski ukrep, za katerega smo si že doslej prizadevali. Pri tem menimo, da bo nujno v delovnih organizacijah in tudi na vseh ostalih področjih ugotoviti premike v strukturi investicij ter v tem' smislu ocenjevati doslej zmanjšani obseg investicij. Obravnava tega vprašanja bo pokazala*, kgjio se uresničuje sprejeto načelo, da v mejah realnih možnosti investiramo za namen^, ki omogočijo .intenzivno in gospodarno izkoriščanje zmogljivosti. Sindikalne ,or-
jiu organov upravljanja združenega podejtja, ki se uveljavlja na ta način, da se dovoli stalno zadolževanje tovarne ali organizacije do s. planom določenega % od nji-; hovih lastnih sredstev. Kadar je ta limit prekoračen pa-mora dati soglasje združeno podjetje. S tein še želi preprečiti tako zadolževanje, kihi lahko ogrozilo poslovanje ostalih tovarn in organizacij.
K.
ganizacij e naj odločno reagirajo proti metodam preprostega višanja cen, ki se ga poslužujejo nekateri delavci v. tehnično — komercialnih službah. V pogojih zahtevnejšega trga in zmanjšanja konjunkture so računice, ki" slonijo na takšnih osnovah, tre-' nulr.a utvara, kor ni realnih možnosti, da bi tako nastale cene realizirali na trgu, še zlasti- pa se pri izvozu. <
Zmanjšanje števila zaposlenih naj bi bil le skrajni način, s katerim se'povečuje produktivnost - gospodarskih -organizacij.. Produktivnost je treba povečati z drugimi posegi v okviru podjetij. Posluževati se je treba večizmen-skega dela in podobnih ukrepov.
Sindikati se; morajo, boriti za dvig izobrazbe zaposlenih delavcev na vseh delovnih mestih. Namenska- sredstva je treba trošiti organizirano za' dosego čimboljše iz obraz-bene strukture zaposlenih. •
Vztrajati moramo, da se v
zakonitem roku'sprejmejo na
samoupravnih organih izp°" polnjeni statuti delovnih organizacij.	- ■ .
Izvršni odbori sindikalnih organizacij morajo, imeti 'Stalen, živ kontakt s člani V delovnih, organizacijah, kajti zelo škodljivo je, če se zapi" rajo v ozek krog, kjer oblikujejo stališča v imenu ■■ stva. To je nekaj konkretnih stališč sindikata za industrij0
in rudarstva Slovenije, kate-,
ra je sprejel na svojem P;e'
numu.	...
J. Sile
Stališča osnovnih organizacij ZK PS3 o novi organizaciji našega podjetja
iz »APARATOV«
pa
, V letošnjem prvem pollet-, zaradi poškodb na „poti ju se je v vseh enotah naše 196 dni. tovarne pripetilo 29 nezgod, Zaradi nesreč' pri delu in na in sicer: pri delu na strojih poti . na delo je bilo izgub-Glède na pomembnost razprav o bližnji reorga- biti vezana tako, da je v pri- 5, ostalih obratnih 16, na Ijenih 407 delovnih dni, ali nizaciji našega podjetja teko po kolektivih naših meru, če se odloči za samo- poti. na delo in z dela ter povprečno 13,8 dni ha eno tovarn in skupnih služb živahne razprave, S tem v etpjno poslovanje na. tem na službenem potovanju nezgodo. Vseh obolenj (brez zvezi smo naproriH sekretarja ZK PSO, tov, žiko področju, potrebno najmanj pa g_	porodnic) pa je bilo v teh
Abramoviča, naj nam odgovori na nekatera vpra- eno leto, da se izvrši prenos	' . ’	,	. . . . šestih 'mesecih-641, kar izka-
šanja o tem, kako gleda na predvideno reorgani- j poslov. Prav tako naj bi poz- faradi poškodb pri „delu. zuje 5513 izgubljenih delov« zacijo članstvo ZK v Prodajno servisni organizaciji, nejše odpovedi ’ kot tudi od-, na strojih je bilo izgubljeno nih. dni.
. *	m&ÈS ločitve za ponovno pcslova- 48 delovnih dni, zaradi osta- Izplačilo boleznin
Člani ZK PSO .spremljajo	precejšnjimi _ nalogami, Jcate-	jjje prek PSO bile vsako-	lih „obratnih	poškodb	158	dni, slednje; •
delo podkomisij za osnutek	re so se iz leta v leto pove-	krat vezane na rbk najmanj
novega statuta podjetja ves	čevale v sorazmerju s pove-	enega leta, če. se PSO in tocas od njenega začetka. Raz«	Čanjem bruto p roi z vod n je	yal.aa y kenkretaem prime-
■prave, katere so se vodile podjetja. Takšen razvojrje m drugače' ne sporazumeta. nesreče -nri ñp-hi na sestankih osnovne, org^	logično povzročal, ce je PSO.	^ je s stališča kontinuitete	/a	nesreče	-na noti	na.fleln
nizacije sekretariata OOZK	hotela izpolnjevati . -taksne	v poslovanju na tako občut-	za	bolezni	~~
‘ ñu na sindikalnih forumih naloge -— tudi v oči c poslov- Jjiyem področju kót je pro- ■	...	______ ^______
■ter po kolektivu, jasno kaže- ne stroške.	daja, v in teresu.vsake tovar- S k upaj
jp živo aktivnost članov in	pG.adaril-pa bi, da je pove- ne in celotnega podjetja ob-  --------------’ 1 ..--------
; precej enotno giedanje. Nase	S'vezao zagotoviti^ Prav tako	iz navedenih podatkov vi- izdane izključno od obratne
številom zaposlenih, y P§0, hi bilo treba .zasledovati,.tim dimo,da predstavljajo bo- ambulante. Ta ukrep, je bil ima kar. smo večkrat naleteli Je vsakokraten, prenos po- kzatae oziroma ’nezgode pri sprejet predvsem' proti na-v okviru raznih debat in slov -usklajen z letnim go- deta ge.vedno zelo veliko iz- mišljeiaim bolnikom
v.brcme : tovarne
309.498
295.901
5,558,569
vbreme
ZSZ
1.407
35.331
1,506.167
je na-
skupaj
310:905
331.232
7,064,736
6,163.968	1,542.905	7,706.873.
mnenje je, da je enotnega /podjetja z interno banko in enim žiro računom
pretopel neuspeh v glavnem pripomb, izključno stvar ae-zaradi __ sedanje gospodarske, mfonnir^ogtj kolektiva o Situacije v podjetju, ne pa ¿¿jasnosti PSO. V okviru zaradi organizacijske,.. etruk- pso od ekupnega štdvila 950 ■tore, katera bi ta način one- zap0slenih 55,5 % predstav-mogočna.	,	- Ijajo produktivni delavci v
Ta zaključek /avtomatično montaži, • servisu _/in inženi-| izhaja»iz osnovnega interesa, ringu. Le-ti sami ustvarjajo združevanja podjetij, ki. jim svoj dohodek, na skupne je (Sij predvsem v združeva- službe podjetja (materialno	' ^
spodanskim planom podjetja, . delovnih dni, še Večjo stanje, ne bo bistveno izb.olj-— Predlog posebej obrav- Pa izgubo finančnih sred-- šalo, bo DS razpravljal o nava odvisnost dohodka PSO
Za zmanjšanje bolni- kontroli bolnikov na domu.
nju sil ta sredstev (kapitala).1 in ^finančno knjigovodstvo, 'Razbijanje sredstev oz. razbi- saldakonti, propaganda) pa Janije enega žiro računa na odpade 10,8 % zaposlenih. S ^ več Mno računov delno po- cisto prodajo na domačem |§g||£|
___•-	__V- g_____•' ' •' T>_ " J V	«.««.V -Piliol -ir krneli' AAUAi <XlL
od dohodka tovarn oziroona	je pred Pričakovati je, da bodo.
o variabilnosti dohodko^me- Jcratkim. DS tovarne sprejel elani kolektiva satni uvrdeli ga rabata, ugotovljenega s I sklep, da je Za ocenjevanje koliko je v nekem časovnem pogodbo na začetku poslov- zmožnosti za delo pristojna obdobju njihov osebni do— nega leta ■ a kateri se po edino obratna, ambulanta hodek zmanjšan zaradi bo— koncu leta lahko ^Bfc Računovodstvo bo pri- Iezniir oz. ižgubljenih delov-znavalo potrdila o nezmož- nih dni.
spremeni. S tem se ne mo-remo strinjati, ker je takšna n.on ti za delo (bolniške liste) definicij a destimulativna za PSO, posebej bi pa pri tem vsekakor upoštevati,
J.	T.
da je velik del prodajnih.
in s te mtudi od rezultata podjetja./
Proizvodnja v septembru
Tovarna	Plan v 080	Izpolnitev v 000	%
Elektromehanlka '	1,403.647	1,464.567	104,3
Elementi	607.042	475.890	78,4
Avtomatika	476.550	549.043	US,2
RA-sprejemniki	329.257	368.447	111,9
Aparati	354.211	313.623	88,5
Avtoizdelkl	706.479	738.161	104,5
Elektromotorji	204.302	224.664	110,0
Naprave^ \	125.970	242.412	192,4
Elektronika . Kondenzatorji \	131.974	166.561	126,2
	115.964	111.706	96,3
Instrumenti	121.168	123.232	101,7
Polprevodniki	106.683	187.024	175,3
Usmerniki	106.725	122.606	114,9
Mikron	83.550	48.755	58,4
Skupaj podjetje	4,873.522	5,136.691	105,4
MU
meni korak, nazaj. Po " dru- tržiščuvprek filial, v branžni
Bi strani pa prenos žiro .raču- organizaciji centrale in v iz-	značaja;
nov, s tem pa tudi večje od- vozu ; pa je zaposlenih na-
govomosti posameznih, orga- daljnjih 20,6%f delavcev, na — Prav tako smatramo, da nizacij^kih ' enot, nam daje kontrolo kvalitete izdelkov Zahteva podrobnejšo prouči-.. upati, da se bodo posamezne (prevzemna kontrola), skla- tev tudi predlog o odvisnosti . organizacije z boljšim „gospo- čiščenje vseh. teh izdelkov -pu delitvi osebnih dohodkov, darjenjem bolj ekonomsko ¡Podjetja ih na odpremo pa Po tem predlogu, naj bi bili utrdile, kar bi nujno dalo Odpade 8,2 % zapoèlètiffi. ¿sëbniïdohodki y prodaji za-- ékonoansko trdnejše celotno Ostanek _ 4,9 % zaposlenih, poštenih delavcev odvisna od podjetje.	'	predstavljajo zaposlena v višine osebnih dohodkov v
. V kolektivu v teku raznih jfig, Sta	^amah‘
razprav skoraj vedno orne- jelB	Ker je prodaja PSO orga-
njajo visoke oz. previsoke	, niztrana po branžnem in teri-
stroske skupnih služb oz. se Predosnutek nove organi- torJataem sistemu, je izdela-večkrat kar na sp ošno go- ^«eje objavljen vizredni va vilnika. za 'osJebQe do-von - prodaja je^ draga, «twdki našega glasila Kako	m fimislu .prtW4g.
Kaj sodite vi o tem?	poteka razprava v kolektivu
, • .	, . PSO ter kakšne so glavne 00
' _ Trditve, da je prodaja pripombe?	"	Masa osebnih dohodkov
draga, ne moremo zanikati,	5	Masa oseamn aonoaKov
lahko pa .dodamo samo to, | Izredno itevilko glasila	od^ ggnriteta tovarn
da bo glede na položaj na smo pričakovali v ponede-tržišču iz Teta v leto dražja.- ljek» 18. 10. 1965, kakor je
bilo objavljeno v sklepih DS ■ ' Glede poslovnih stroškov podjetja, sprejeli 'smo jo PSO, na kar se jè prayza- šele v četotek; 21. 10. 1965, prav nanašalo vaše vpraša- kar nas je malo,oviralo pil /nje, ne mislim zanikati delne izvajanju planirane akcije za upravičenosti vseh ' pripomb, obdelavo predioga, ker *je bil V času, ko je bila prodaja kratek glede na našo sestavni del posamanSh :to- teritorialno razcepljenost, vam, ^stroški prodaje niso ' Razprave po OD7.K so tek-,:bRi točni,, znani in ločeno re- fe v mtaiilem tednu tako, gistrirani tako, da je danes da bodo pripombe s sestan-nemogoče delati primerjavo kov OOZK ter sestanka ko-na podlagi -trdnih dokazil lektiva obravnavali sekreta-med decentralizirano in se- riat-, koordinacijski odbor ta daj centralizirano ’ prodajo. 10 sindikata v teku tega ;Da notranje rezerve v PSO tedna. Pripomb na predlog glede, na stroške obs tajajo,1. je. več, nekaj v zveži s posa-'je lahko trdi ti; prav tako možnimi ^definicijami, največ te- za notranje rezerve v pa jih je glede na poglavje stroških proizvodnje. Mora- 0 medsebojnih odnosih med mo se zavedati, da PSO mi. tovarnami ta PSO. K temu moikaikiršha izjema v pod- predlogu so v glaYnéon na-jetju v razvoju svoje dejav- slednje pripombe:
nosti. Lahko rečemo samo	-	■	.
,to, da se je PSD razvijala v	— Ob prehodu na/status	Tov. Mara Novak,	uvozni	referent	v	nabavni	organizaciji	podjetja, se	je	pred	dneVKposlo-
težjih	pogojih	kakor ino-	združenega podjetja se mora	vila od sodelavcev in odšla v zasluženi pokoj. Sodelavci so ji pripravili lepo darilo in	ji
robiti	(Mige	organizacije,	po predlogu vsaka organiza-	zaželeli še mnogo zadovoljnih let. Sodelavcu glasila pa je povedala tole: »Zabeležite, da	se
'ter je začela	poslovati s	djà — tovarna odločiti ali	vsem prav iskreno zahvaljujem za lepo sodelovanje, če pomislim, da sem v ISKRI	že
fuzijo	ljudi, M	so delali v	se bo posluževala naših sto-	šestnajst let, moram priznati, da mi slovo ni lahko. Upam, da se me bodo še spominjali
posameznih tovarnah in. na	ritev	ali	ne.	Menimo, da	in da me bodo včasih	tudi	obiskali.	Želim,	da	se	ISKRA	člmprej	reši	iz	neugodnih	go-
začetku svojega obstoja s	mora	pri	tem	ta odločitev	spodarskih težav.«
m
Ig
S
i
mezz

m

Bi
wiiriÈÈÊi
WmWB WÊÊm
M


Odvisnost osebnih dohodkov od proizvodnje in stroškov
Nezavidljiv gospodarski položaj in pojmovanja delavcev, ki so se znašli v vrtincu mrzličnih ugotavljanj uspešnosti in neuspešnosti poslovanja tovarne, nam daje 'razmišljati več, kot smo bili ponavadi navajeni, še nikdar se ni toliko mudilo za razne podatke, ki morajo biti točni, kot ravno 6edaj. Povečala se je odgovornost za pravilnost podatkov, vse od izvora in njihove nadaljne obdelave oziroma dokončne ureditve, glede na namen, ki mu služijo. Pri tem se nam vsiljuje dvoje vprašanj, ki jih nameravam pojasniti v povsem enostavni obliki in eicer:
1)	Kaj so stroški in kako vplivajo na gospodarski rezultat oziroma naše osebne dohodke?
2)	Kaj je kolektivni učinek In kako ta učinek vpliva na gibanje naših osebnih dohodkov?
■ Na razmeroma komplicirana vprašanja si bomo poiskali po možnosti najenostavnejše in vsakomur razumljive odgovore. Najprej: kaj so stroški? Stroški so cenovni odrez potroškov materiala: uslug, in delovnega časa. Po-troški pomenijo naturalno obliko stroškov, stroški pa denarno obliko ali vrednost potroškov. Potroški so torej j, količine porabljenega materiala, uslug in delovnega časa, stroški pa vrednosti porabljenih količin. Stroški pa niso odvisni' samo od cene predmetov potrošnje, marveč tudi od gospodarne uporabe in ravnanja s predmeti potrošnje v poslovnem procesu. 1 Tu pa že prihajamo do Škarij, ki nam režejo naš gospodarski rezultat oziroma dohodek, ki vsebuje tudi naše osebne dohodke. Te škarje so v zadnjem času vse bolj nabruše-ne in nam režejo-tenak kos kruha. Ce hi imeli več gospodarske moči, pa so nam v stanju odrezati tudi boljši kos kruha. Vedeti moramo tudi to, da je sedaj dinar v poslovnih stroških prav to-’ liko vreden kot dinar v dohodku. Ta vrednost je bila izravnana z odpravo prispevka iz dohodka. Nekomu Se bo
vsiljevalo vprašanje zakaj povezujemo osebne dohodke z dohodkom in ne več s stroški? Dohodek je namreč osnovno merilo o uspešnosti in izdatnosti našega poslovanja. V dohodku se odražajo rezultati našega dela in predstavlja dobršen delnovo-ustvarjene vrednosti, ki si jo lahko razdelimo. Na ta dohodek seveda vplivajo tudi cene izdelkov in materiala, še več pa naše delovne sposobnosti in prizadevanja, če slabo delamo ali ne delamo, smo sicer imeli razmeroma velik potrošek delovnega časa, ki po svoji normalni ceni ni imel pokritja v ustreznem gospodarskem rezultatu, ker ga z nekoristnim delom nismo dosegli. Slabši rezultat povzročajo tudi previsoki materialni stroški. Rezultata tudi ni, če našega dela nismo spremenili v uporabno' vrednost za drugega, ki nam je pripravljen plačati naše" proizvode najmanj v višini stroškov, ki smo jih z nekim proizvodom imeli. Če nam tržišče ne priznava vrednosti proizvoda najmanj v višini vseh stroškov, pravimo, da smo prodajali v izgubo. Proizvodnja in prodaja z izgubo pa pomeni, da nismo pokrili izplačanih osebnih dohodkov. Dohodek je torej regulator gibanja osebnih dohodkov in veličina, ki Jnam ob soočenju z osebnimi dohodki pove, ali smo dosegli z ozirom na veličino osebnih dohodkov po-.zitiven ali negativen gospodarski rezultat. Z izločitvijo drugih vidikov izgube nam tako pojasnjena izguba pove, za koliko je bilo naše poslovanje premalo izdatno in za koliko so naši osebni dohodki okrnjeni v'primerjavi z neko višino osebnih dohodkov, ki jih ne glede na gospodarski rezultat smatramo za normalne. Da bi se obdržali v okvirih rezultatov našega kolektivnega dela oziroma gospodarskega rezultata, uporabljamo razne normative in druga merila. Ob takih prilikah pravimo tudi, da postavljamo osebne dohodke v odvisnost od dosežene gotove (eksterne) pro-
izvodnje in stroškov. Trenutno poznamo in uporabljamo normativ oziroma višino priznanih bruto osebnih dohodkov na 1000 enot eksterne proizvodnje dn normativ stroškov na 1000 enot eksterne proizvodnje. Od doseženih stroškov, ki 6e .gib-
ljejo pod ali nad normativom, pa od razlike pod ali nad normativom ugotovimo delež v višini 20 %,- ki nam zmanjšuje ali povečuje maso bruto osebnih dohodkov za izplačilo. Oglejmo si en tak primer v poenostavljeni obliki:
a)	Dosežena ekst. proizvod. b)	Normativ BOD na 1000 enot eksterne prodzv. . c)	Po normativu dn doseženi proizvodnji pripadajoči BOD = 1000	Primer ugodnega rezultata 2.000 248 496	Primer . neugodnega rezultata 1.800 248 446
d) Normativ stroškov na 1000 enot eksterne proizv.	561	561
e) Za normalno pokritje BOD dopustna višina V aXd Stroškov = 1000	1.122	1.010
f) Dejansko dosežena višina		
■ stroškov	1.022	1.020
g) Razlika med normativnimi in dejanskimi stroški (f — g)	— 100	+ 10
h) 20 % od razlike pod ali nad normativnimi stroški, ki povečuje ali zid-		
žuje višino BOD	+ 20	2
i) Ugotovljena dopustna vi-		
šma ali masa BOD (c ± h) za izplačilo	1 516	444
j) Obračunana višina BOD : po obračunskih postavkah za- delo .po normi in času ..	488	488
f) Faktor stimulacije	1,06	0,91 '
Faktor stimulacije nam pove, ali se nam osebni dohodki lahko gibljejo nad ali pod 100 % zneskom po obračunskih osnovah obračunanih BOD. Pove nam skratka začasni rezultat poslovanja ih okvirne meje gibanja BOD. Dokončni rezultat pa ugotavljamo z zaključnim računom.
Poglejmo sedaj še, kako se pripravijo podatki o stroških in njihove vplive na rezultat- in osebne dohodke.
Iz knjigovodskih podatkov o stroških se najprej izločijo osebni dohodki in stroški
skupnih služb. Iztočimo torej element, ' ki je predmet obravnave in element, ki vsaj začasno ne more vplivati na naše osebne dohodke, niti moremo mi nanj vplivati. Z drugo, .besedo povedano, predstavljajo tako prečiščeni stroški poslovne stroške tovarne, kajti-osebni dohodki predstavljajo dejansko večji del dohodka oziroma gospodarskega (finančnega) rezultata.
Pretežni del stroškov (poslovnih) ž se, ko sp nastali in se pojavili v proizvodnem procesu, nanaša na predme-
te dela. Reprodukcijski material se pričenja obdelovati in postopoma pod vplivom našega dela in sredstev za delo (stroji in orodje), dobiva drugačno obliko in uporabno vrednost. Z vzporednim in postopnim vključevanjem 'nekaterih drugih stroškov (elektrika, zaščitna sredstva, orodje itd.), smb oblikovali proizvod do neke . stopnje izgotovljenosti ali do končnega izdelka sposobnega za prodajo. Rezultati nar: šega dela bodo boljši, če bomo izgotovili čimveč proizvodov. Da bi izkazali boljši rezultat pa se bomo pri-1 zadevali, da bodo izdelki čimprej . izgotovljeni, in da se ne bodo predolgo zadrže-' vali nedzgotovljani v nedokončani proizvodnji Torej predolgo zadrževanje predmetov dela v nedokončani proizvodnji povzroča dodatne stroške. Mi pa smo zainteresirani; da čimprej: dosežemo čimvečjo eksterno proizvodnjo, s čimnižjimd stroški' in čimnižjo nedokončano proizvodnjo. V tem se skriva tudi smisel prikazanega načina ugotavljanja osebnih dohodkov, ki jih
(Dalje na 5. strani) i
ISKRA SNUJE MODERNO SLUŽBO ZA RAZISKAVO TRGA
(Nadaljevanje z 2. strani) ;+
toija tter .Sprejet ZaMjuSek;.;-da je Službo za raziskavo tr-. žišča nujno organizirati po •predloženem projektu, in to pri PSO.
' Ker je v teku razprava- o novi organizaciji našega podjetja', menimo) da bi bilo ko-, ristno razpravi j ati tudi o or-' gariizacijskem položaju omenjene službe ,) ne glede na mnenje kolegija, kot tudi o potrebah te službe. V hajkraj-, šem času bo PSO razpisala več prostih mest diplomira-, nih ekonomistov in absolventov srednjih -šol. Vendar to prepustimo njim, kajti sedaj je vrsta na PSO.
I.S.	I
Stoletnica mednarodne unije za telekomunikacij e
Bilo je 17. maja 1965 v Parizu, ko so zastopniki dvajsetih držav podpisali prvo konvencijo o telegrafskem prometu. V konvenciji se naglaša, da bodo države podpisnice »pospeševale sporočila vseh vrst po telegrafski poti, po nizkih tarifah, delale na izboljšanju^ pogojev mednarodne službe \ telegrafske službe in osnovale stalni organ, ki bo skrbel za uresničitev teh ciljev.« Sklemli so, da se~Bodo sestajali na konferencah vsakih pet let, kjer bodo pretresali vsa vprašanja v zvezi s tem.
Od tega . je preteklo točno sto let in tehnika telekomunikacij, kakor danes imenujemo zveze, je neverjetno napredovala, posebej pa še v razdobju med dvema svetovnima vojnama. Glede na razvoj ostalih vej zvez — to je telefonije in radia so se naloge in cilji prvotne organizacije še povečale tako, da je na svetovni konferenci v Madridu 1932. leta organizacija dobila današnje ime »Mednarodna unij a za telekomunikacije« s sedežem: v Ženevi.	/
Na svetovni 1 konferenci 1947. leta v Atlantic City-u, pa je mednarodna unija za telekomunikacije' postala ena od specializiranih institucij Združenih ^narodov. Iz tega je videti, kako hitro se je človeštvo zavedlo pomembnosti zvez in mednarodnega urejevanja teh vprašanj. Danes sir ne moremo zamisliti življenja brez dobrih in hitrih zvez, bodisi v političnem; ali gospodarskem življenju. Brez le-teh bi bil vsak napredek paraliziran.
Posebno vlogo' igrajo zveze v zračnem in S pomorskem
prometu in v prometu na-splošno. Poleti v vesolje bi bili brez dobrih telekomunikacij enostavno nemogoči. Lahko trdimo, da taka vsestranska uporaba vpliva na razvoj telekomunikacij tako, da malo katera tehnika napreduje s tako silovitim zagonom. ■
Mednarodna unija za telekomunikacije je to značajno obletnico proslavila z vrsto proslav. Tako so se na dan 17. maja zbrali člani "administrativnega sveta mednarodne unije za telekomunikacije v dvorani ur na Quad d’ Orsay v francoskem zunanjem ministrstvu, kjer je bila podpisana prva konvencija pred sto leti, v prisotnosti predsednika francoske republike, v septembru in oktobru pa
je'bila v Montreuxu v Švici ob Ženevskem jezeru svetovna konferenca opolnomočencev 126 vlad, članic mednarodne unije za telekomunikacije. Konferenca je revidirala ob" stoječo konvencijo ter jo prilagodila novim zahtevam razvoja mednarodnih telekomunikacij.
Ob tej prilonžoeti je te dni v Montreuxir mednarodna razstava telekomunikacij. Tudi Iskra se je udeležila te raz; stave s svojimi nekaterimi' najbolj uspelimi telekomunikacijskimi napravami.
Kakor je že omenjeno ima Unija, svoj sedež v- Ženevi, v neposredni bližini evrop-. skega sedeža Združenih narodov. Leta 1962 je unija: dobila svojo novo palačo, kjer dela prek 300 strokovnjakov
/
Odvisnost osebnih dohodkov od proizvodnje in stroškov
(Nadaljevanje s 4. strani)
vsebujejo boljši ali slabši delavni oziroma finančni rezultati.
Ce se stroški najprej pojavijo na nedokončani proizvodnji ih potem postopoma prehajajo na gotove, prodane in plačane proizvode, potem nimamo interesa:
— povzročati v absolutni vrednosti prekomernih. stroškov
	-Primer	Primer
	ugodnega	neugodnega
	rezultata	rezultata
a) Dosežena vrednost eks-		
teme proizvodnje	2 000	1.800
b) Odbitne postavke (rabat,		
polizdelki drugih tovarn)	300	300
c) Celotni dohodek (a — b)	1.700	1.500'
d) Poslovni stroški	1.022	1.020
e) Dohodek (c — d)'	678	480
f) Osebni dohodki — BOD	516	488
g) Ostanek dohodka	+ 162	— 8
— povzročati stroške, ki ne bi imeli za posledico čdmprej gotove proizvodnje.
V našem primeru neugodnega^ rezultata je razvidno, da smo pri razmeroma visokih stroških dosegli razmeroma nizko proizvodnjo. Prav to se nam dogaja v naši tovarni, bodisi, da so bili stroški v , absolutnem znesku za tako količino proizvodnje previsoki, bodisi, da smo - s povzročitvijo, stroškov povečali nedokončano prizvodnjo, iz katere pa ne moremo potegniti še nobenega finančnega rezulfata. Povsem na kratko si poglejmo še finančni rezultat. Uporabili bomo številke iz primerov ugotovitve dopustne višine BOD za izplačilo:
Iz podatkov je razvidno, da smo v prvem primeru ■pokrili osebne dohodke V višini obračunanih po obračunskih postavkah: in celo nekaj-' več. Formirali smo tudi primeren ostanek dohodka za sklade.- V drugem primeru pa osebnih dohodkov, obračunanih po obračunskih postavkah nismo pokrili v celoti. Pojavila se je ■■celo izguba, kar pomeni, da so bili osebni dohodki previsoki in . neusklajeni s finančnim rezultatom. Preveč izplačane osebne dohodke bomo morali nadoknaditi z večjo proizvodnjo in z znižanjem stroškov. Dokler ni dosežen pozitiven 'rezultat, se mora to poznati tudi na
še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju želimo dolgoletni, vestni in marljivi sodelavki tov. Angeli Kolar člani kolektiva ISKRA »Avtomatika« Pržan
osebnih' dohodkih. Saj nam je, upam, razumljivo, da iz Žaklja lahko vzamemo samo toliko, kolikor je v njem. Da bi nam postale 6tvari še nekoliko razumljivejše, ' bi enkrat. prihodnjič morali pp-drobneje, obravnavati še ' temo: nastajanja stroškov in njihovi vplivi na strukturo cene in gospodarski résultat.
Z ugotovljenim finančnim rezultatom po periodičnih : A zaključnih- računih pa je : izmerjen tudi kolektivni učinek. Prek tega ne moremo in nimamo kje vzeti sredstev za večje osebne dohodke. -Da pa bodo lahko večji, je izpod Samo v večjem dohodku, ki ga ustvarjamo kolektivno. Posameznik v tovarni samo soustvarja dohodek, ki !e v obliki osebnih -dohodko v razdeljen med člane kolektiva, na osnovi meril o vrednosti ih količini' individualno opravljenega dela ter 'količini kolektivno doseženega finančnega rezultata tovarne kot celote.
Iz tega lahko -zelo jasno potegnemo še- zaključek, da se v navedenem, smislu mora preorientirati tudi miselnost' zaposlenih ter individualna stališča in težnje podrediti skupnim interesom. Gospodarska reforma nam v materialnem pogledu ni izboljšala' našega položaja, v pogledu osebnih, dohodkov pa çeio poslabšala. Postavljeni smo torej pred dejstvo* da postanemo aktivni gospodarji na vseh področjih dela, če si hčemo v bodoče rezati boljši kos kruha.
-M-
RAZPIS
RAZPISNA KOMISIJA
TOVARNE ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, SAVSKA LOKA 4
razpisuje naslednja prosta vodilna delovna mesta:
1.	ŠEF TEHNIČNEGA SEKTORJA
Visoka ali višja tehniška šola strojne stroke z najmanj 5-letno ustrezno prakso.
2.	ŠEF PROIZVODNEGA SEKTORJA
Visoka ali višja tehniška šola strojne stroke z najmanj 5-letno ustrezno prakso.
3.	ŠEF FINANČNEGA SEKTORJA
Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne stroke z najmanj 5-letno prakso v finančni službi gospodarske organizacije ali srednja . strokovna izobrazba iste stroke z najmanj 10-letno prakso v finančni službi gospodarske organizacije.
4.	ŠEF GOSPODARSKEGA SEKTORJA
Visoka ali višja šola ekonomske ali tehniške
stroke z najmanj 5-letno prakso
ali
srednja strokovna izobrazba iste stroke z najmanj 10-letno prakso na področju planiranja v gospodarski organizaciji.
5.	ŠEF SEKTORJA TEHNIČNE KONTROLE Visoka aii višja šola tehniške stroke z najmanj 5-letno prakso na področju kontrole ali proizvodnje v gospodarski organizaciji.
«. ŠEF SPLOŠNEGA SEKTORJA Visoka ali višja šola pravne, upravne ali ekonomske stroke z najmanj 5-letno ustrezno prakso.
7.	ŠEF ORGANIZACIJSKEGA BIROJA
Visoka oziroma višja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na področju urejanja organizacije v gospodarstvu.
8.	KOMERCIALNO TEHNIČNI SVETNIK Visoka oziroma višja tehniška šola strojne ali elektro stroke z najmanj 10-letno prakso na tehnično komercialnem področju
ali	■ p
. srednja strokovna-šila iste stroke z najmanj 15-letno prakso na enakem področju dela ter znanje dveh svetovnih jezikov.
9.	ŠEF OBRATA ATN
Visoka oziroma višja šola elektro smeri — šibki tok z najmanj 5-letno ustrezno prakso.
10.	ŠEF OBIJATA STIKAL
Visoka ali višja tehniška šola elektro smeri •— jaki tok z najmanj 5-letno ustrezno prakso.
11.	ŠEF OBRATA MEHANIZMOV •
Visoka ali višja tehniška šola strojne stroke'Z
najmanj 5-letno ustrezno prakso
ali
srednja strokovna šola strojne stroke z najmanj 10-letno ustrezno prakso.
Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi pošljite do 15. novembra 1965 na naslovi RAZPISNA KOMISIJA TOVARNE ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Savska loka 4. Kandidati bodo obveščeni o izbiri po razpisu, do 25. novembra 1965.
raznih narodov. Trenutno je organizirana tako, da v njej delujejo štirje stalni organi. Generalni sekretariat, na čelu z generalnim sekretarjem, je odgovoren ža vse splošne zadeve unije in njenih organov, to so: zunanje zveze, finance, tehnično sodelovanje, osebje, publikacije itd., potem ima tri sekretariate: mednarodni posvetovalni komite za telefonijo in tele« .grafijo, kratko imenovan CCITT, mednarodni posvetovalni komite za radio CCIR /in mednarodni komite za registracijo frekvenc ali IFRB.
Industrija telekomunikacijskih naprav je zelo zainteresirana za delo mednarodne unije, predvsem pa njenih Posvetovalnih organov za telefonijo, telegrafijo in radio.
Zato strokovnjaki vseh pomembnih industrij za telekomunikacije sodelujejo na konferencah, komisijah, delovnih skupinah- in ostalih sestankih. Seveda predstavniki industrije nimajo glasovalne pravice, f to imajo le predstavniki držav-— članic. Mednarodna unija za telekomunikacije na svojih administrativnih konferencah sprejme pravilnike za telegrafski, telefonski in radio promet. Le-te, države cianide, ratificirajo in s tem postanejo zakon za vse. Na podlagi teh pravilnikov se odvija nbrmalno ves tele-grafsko-telefonski in radijski prometa Mednarodni komite za registracijo frekvenc registrira Vse frekvence v spektru za razne službe, nadzira
uporabo frekvenc in odkriva motnje. Za industrijo telekomunikacijskih naprav pa je najvažnejše delo obeh posvetovalnih organov za telefonijo, telegrafijo in radio. ,
| V komisijah, podkomisijah (in \ delovnih skupinah razpravljajo o vseh vprašanjih v- zvezi z razvojem telekomunikacij, vzdrževanjem in usklajanjem- sistemov, ki jih na plenarnih zasedanjih sprejmejo in potem v obliki mnenj in želja posredujejo članicam.
Interesantno je . to, da ti organi izdajajo : le mnenja, vendar povsod tako v eksploataciji tt in radio službe, kakor v industriji ta mnenja jemljejo kot -zakon. Delo posvetovalnih1 ’ organov je tako obširno, da no mine
mesec, niti teden, da- v sedežu unije v Ženevi ne bi zasedala^ vsaj ena komisija ali delovna skupina.
Zbir rezultatov vsega dela mednarodne - unije je vsestranski napredek telekomunikacij v svetu. Tudi Iskrini strokovnjaki sodelujejo v nekaterih najbolj važnih komisijah.
V zadnjih letih je mednarodna unija dobila nove in zelo pomembne naloge. Prek tehnične pomoči pomaga članicam v razvoju, da organizirajo svoje telekomunikacije na moderen in hiter način. V ta namen izdeluje plane zvezi (v'okviru svetovnih planov) izvaja programe formacije strokovnih kadrov i” s finančnimi sredstvi podpira razvoj. Trenutno unija
pomaga 25 'članicam pri nji« hovem razvijanju telekomunikacij. Tudi Iskra sodeluje z departmanom za tehnično pomoč. Prek štipendij, ki jih daje tehnična -pomoč, se je že nekaj naših strokovnjakov izpopolnjevalo v inozemstvu. štirje mladi inženirji Zavoda za avtomatizacijo pa so pred nedavnim odšli v ZDA na podiplomski študij telekomunikacij.
’ Iz, vsega je razvidno, kako pomembno vlogo igra mednarodna unija ža, telekomunikacije pri razvoju zvez v korist napredka in človeštva. Sto let prehojene poti, mednarodnega sodelovanja v razvoju telekomunikacij, lahko trdimo — je prifteslo človeštvu neprecenljivo korist.
* Vladimir Šenk
Mladinska konferenca v »Polprevodnikih«
Investicije v nove kadre se najhitreje obrestujejo
Te besede so bile izgovor- tekmovanje v dvigu produ- tovarna ne more pričeti s jene na mladinski konferenci ktivnosti in dosegli drugo skrajšanim delovnim časom, tovarne ,ISKRA — »Polpre- mesto. Posebno se je ižbolj- čeprav imajo mogoče za to vodniki.« Tfbovlje. Mladinci |g]a disciplina, saj zamud, vse P0S°je.
privatnih izhodov in neopra- Mladinci so se tudi zani-
so precej razpravljali. o izobraževanju, kar je razumljivo, šaj bo tovarna začela obrato- . . , vati s polno zmogljivostjo že s^-01'ai m bilo. Mladinska or-
vičenih izostankov.
z dela mali,' kako se izpolnjuje letni plan tovarne, kako poteka izvoz in nabava materiala.
prihodnje leto.\Vodstvo to- ganizacija je v p'reteklem; Vodja proizvodnje je mladin- J!
vame predvideva,, da bo nova letu tudi tekoče zasledovala cem pojasnil, da bo plan po tovarna sposobna za vselitev problematiko tovarne in delo rebalansu dosežen,, prvotno do novega leta," ker je bil. samoupravnih organov, ven-! planirani izvoz pa je bil odobren kredit v višini. 200 cjar bo morala v bodoče po- izpolnjen že junija, dodatne milijonov din. Na konferenci svet¡t¡ veg pozornosti mladin- izvozne obveznosti pa bodo so mladinci kritizirali grad- cern| kj so člani DS tovarne,: izpolnjene do kraja oktobra, bena podjetja, ki gradijo to- ker s temi mladinci do sedaj : Tovarna ima na inozemskih Varno, saj je n. pr. podjetje ¿j bilo právégav\s6deldVanja. tržiščih več kupcev, kot lahko »Napredek« iz Zagreba tako V diskusiji, ki se je razvila plasira svojih izdelkov. Tudi slabo izdelalo tla, da morajo po poročilu in referatu, so sanacijski ngčrt tovarne se v delavci s¡edaj ponovno vse mladinci predvsem razprav- redu izvaja. Zaloge materiala razkopati in izdelati nove jjaj¡ 0 uvedbi 42-urnega de-, in nedokončane proizvodnje podloge. Zaradi omenjene Jovnika v tovarni, discipli— so minimalne. Težji problem malomarnosti bo tovarna poz- nj in medsebojnih odnosih, je z nabavo reprodukcijskega neje dograjena, kot je bilo vključevanju mladincev: v sa- materiala, vendar pričakuje-predvideno.	moupravne organe, o novem, jo, dsnbo material za letošnje
Sekretar mladinske organi- pravilniku o osebnih dohod- leto prišel v predvideni kotizacije je' v svojem -referatu kih, novi organizaciji podjet- čiri.
med drugim še posebno po- ja in v zvezi s tem o pravi-. Mladinci so na kraju skle-udaril, - da so le sposobni cah,: ki bodo prenešene na. nili, da bodo takoj, ko bodo kadri garant nadaljnjega raz- tovarne, o kulturnem in za-, tovarno preselili v nove pro-voja tovarne. Trenutno so bavnem življenju ■ mladine store, izdelali konkreten pro-delavci tovarne razmeščeni v itd. Posebno vprašanje uved- gram svojega dela in ga tudi Kranju in Trbovljah. S pre- be 42-urnega delovnika je za dosledno izvajali.
Zasluženo priznanje
selitvijo v Trbovlje se bo delavce v tovarni zelo aktu-prdizvodnja povečala, potreb- alno. Delavski svet je že v ni bodo novi sposobni kadri, lanskem letu imenoval komi-; ker se precej strokovnih de- sijo, ki naj. bi pripravila za-lavcev ne bo preselilo iz devni elaborat, vendar , ni Kranja v Trbovlje. Vodstvo naredila tistega, kar se je od tovarne se- tega zaveda, zato nje pričakovalo. V tovarni odobrava izredno izobraže- namreč ni na razpolago strd-vanje vsakomur, ki to želi kovnjakov, ki bi izdelali pO'
F. D.
200.000 km brez večje okvare in brez generalnega popra* vila je prevozil s kamionom »TAM 4S00« šofer Franc Mubl, zaposlen v »Elektromehanlki« v Kranju, za kar je bil povabljen v Beograd, kjer mu je direktor »TAM« na »Sej« mu tehnike« izročil diplomo, praktično darilo in zlato značko z oznako 200.000 km — Čestitamo in še vnaprej: Srečno!
Nagrade za najboljše tovarne in mladince
Koordinacijski komite ZMS	pomanjkljivostim le pokaza-	če se ho le-ta enkrat formi-
podjetja je na S: plenumu	lo nekaj problemov, ki jih je	ral?! Nekatere obračunoval-
in tudi	nudi finančno .pompč trebne	‘	analize.	Vodstvo	‘to-	med drugim obravnaval tudi	vredno omeniti. Predvsem/ke so namreč tako slabo
pri	študiju.	varne	je'zaprosilo	za	pomoč	zaključno poročilo o tekmo-	velja opozoriti, na dejstvo,	strokovno usposobljene, da
strokovno službo uprave pod« Vanju mladine podjetja v da je od 3.144 tekmujočih je bilo pri sestavljanju
Kranju, večina pa v nuditn? Ker nimajo nikogar, kot je bilo pričakovati, ven- na delovnih mestih,' ki niso na osnovi sklepov UO, pod-
Trbovljah. Zaradi preveiike ki «bi izdelal potrebne analize’ dar pa je kljub določenim normirana. Po nekaterih to- jetja sprejel sklep, da v oddaljenosti mladinci, niso ‘ -	■	varnah pa je razmerje med J. 1965/66 ne bo več organi-
mladinci, ki delajo po učin- ziral tekmovanja, ker za to ku in mladinci po času še v niso dani tehnični pogoji, večjem razkoraku.	Ob zaključka plenuma ja
Ugotovitev/, nad katero .bi predsednik koordinacijskega Morda se motim, ko sb .terega že leto dni ni bilo « morala posamezna vod- komiteja tov. Korošec pode?
niso
-mogli organizirati skupnih akcij,' vendar je. mladinska organizacija sodelovala pri mnogih razpravah v okviru komune, kot n. pr. o družbenem planu občine, .volilni aktivnosti, sodelovali so pri praznovanju dvajsete obletnice in praznika dneva mladosti. .
Morda se motim .. i
J čudim da iz našeea oodietia »dela«, da nam posli še ved- stva po tovarnah bolj zimi- lil najboljšim tovarnam itt 1 odhaja toliko in toliko naših ne gredo, kot bi želeli kljub šiiti, je v tem, da mladinci posameznikom denarne ta.
Mladinci tovarne so se vključili dudi
Dopisujte v Iskro !
... .,	I . svečano podpisanim raznim v celoti ne dosegajo norme praktične nagrade, ki jih je
vodilnih. ljudi in strokovnja? odjHHn' Q vključitvi v v taki višini kot ostali de- odobril UO podjetja. Denar* kov iz posameznih tovarn, Bmetjnarodno kooperacijo«,	iavoi. Pri tem se postavlja	ne nagrade so	dobile	nasled-
ZZA in PSO v inozemstvo k ^ . aBMjP v večini	vprašanje, ali- so mladinci	nje tovarne:
v mladinsko tožnim tujim firmam, da	tovarn je precej za slabše strokovno usposoblje- 1. »Elektronika« Horjul
opravijo tak in tak posel, se dosežki v sv^u in tudi naše	ni, ali pa delajo na delovnih	50.000 din, 2.	»Polprevodnd-
spoznajo s to in to tehnolo- konstrukcije so deležne vse	mestih, ki so slabše normi-	ki« Trbovlje	40.000	dim,. 3.
gijo, da prevzamejo tako in prevei »sprememb« tudi po- rana- Naslednja' ugotovitev »Elementi« Ljubljana 30.000
tako tehnično dokumentaci- tem jggg; dokumentacija	že	Je tudi v tem, da letos po-	dinarjev,
jo, tak im tak stroj itd. itd., <j^d||na v proizvodnjo. To	je	tovarnah ni -bilo mbgoče Med posamezniki je bito
da pa potem na drugi strani ena jat medalje, jn druga?	uspešno izvesti niti mladin-	nagrajenih	7 mladincev,	im
ugotavljamo, da' šipo naba- Nismo še 'slišali,' da bi	ti	ritega tekmovanja, kako	sicer: šest	mladincev, ki	so
vili orodjarski stroj, za ka-
Prodaja v septembru	
PRODAJNI ODDELEK	IZVRŠITEV V %
ZVEZE	168,8
NAPRAVE	72,6
MERILNA TEHNIKA	110,7
STIKALNA TEHNIKA	110,6
AVTOELEKTRIKA	90,5
ELEMENTI	84,1
ŠIROKA POTROŠNJA	143,8
SKUI A J	144,8
REZERVNI DELI	100,6
SkUFAJ	114,3
naši obiskovalci raznih tujih	P®* tedaj te	strokovne	dosegli najboljše	rezultate
firm in štipendisti predlagali	službe sposobne, zbirati in	kot. delavci na normo on naj-
kake spremembe v poslova—	¡pošiljati podatke	mehano—	boljši mladinec, ki	dela po
nju (organizacijske spre-	grafskemu centru	podjetja,	času.,
membe) z ozirom na ugoto-
vitve ustreznih rešitev v ino- Tekmovalec zemskih firmah, kjer so bili ~——S§—~— na študiju ali ma obisku, "aJ.ez Nagode/
Továma
Nagrada
opozorili na spremen j eno Jožica Malovrh
»Elektronika« Horjul »Elektronika« Horjul
radijski aparat trans, aparat *
tehnologijo objavili ‘kako Valentina Troha »Elektronika« Horjul. gramofon tehnično zanimivost, ki bi jo Francka Štorman »Elektromehanika« Kranj gramofon bilo	vredlno	1 v	Iskri vsaj	Janez Bukovšek »Elektromehanika« Kranj gramofon
preštudirati,	če	že ne tudi	Ivanka Celare	»Elektronika« Horjul gramofon
uxesti. Mislim^in prepričan 0d	k¡ so delali po skem tekmovanju dosegli
pem,	da vsi	ti	naši ljudje	gg™ je prejej	prvo nagrado najboljše	rezultate, iskreno
n!ff+	e€fP1	ne	I?1 za,-r	(transistorski	aparat) mla- čestitamo	in želimo, da	bi
'	J5. za razhčnerešitve dinec Vojko Anderle (»Elek- tudi v bodoče pokazali tako
od fisti v Išfai. Marsikaj trOTnehanjka<! Kranj). , uspešne rezultate v proiz-' pripovedujejo v svojem oz- Vsem tovaraam 'M posa- vodnji.
(Dalje na 8. strani)
mean,ikoni, ki so v mladin-
F.D.
Izvlečki
Sklepi 24. seje UO podjetja
(22.10.1965)
• UO ugotavlja, da prvotno postavljeni plan proizvodnje ni bil realiziran zato, ker Jugobanka v prvem polletju |ni pravočasno realizirala svoje obveze nasproti podjetju, nadalje, da obstaja vprašanje | realizacije tudi rebalansirane-i ga proizvodnega programa zaradi pomanjkanja dinarskih sredstev za odkup deviz, in to v obdobju julij — september, ter da ta problem še nadalje obstaja, vendar ne smemo pri tem izvzeti tudi interne subjektivne problematike.
© Nabavna organizacija naj na prihodnji seji UO poda poročilo o Razdelitvi deviznih sredstev.
0 UO smatra, da je program tovarne Avtomatika v Pržanu sicer v redu, da pa je perspektiva ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja tovarne odvisna predvsem od . tovarne same, v manjši 'meri pa od deviznih predpisov, bodisi družbenih, bodisi internih v pddjetju. Zato UO sprejema sklep po predlogu teama, ki je obdelal analizo programa tovarne Avtomatika z vidika povečanja rentabilnosti in usklajevanja z obstoječimi kapacitetami tovarne, kot sledi:
a)	UO je prišel do zaključka, da je po predlogu programskega sektorja, tovamei In PSO sedanji proizvodni program s planiranim razvojem za tovarno Avtomatika primeren.
b)	Tovarna Avtomatika mora še naprej skrbeti za čim bolj racionalen način proizvajanja in doseči z racionalizacijo in mehanizacijo proizvodnje racionalnost prodaje tudi za inozemstvo.
® UO bo predlagal delavskemu svetu v potrditev sklep da v perspektivnem programu podjetja požarno-var-nostne naprave in varilne naprave,, katere proizvaja Tovarna električni aparatov v Ljubljani, ostanejo v grupi' IV s tem, da v kolikor bo perspektiva pokazala razvoj •na teh artiklih, to pregrupi-ramo v višjo grupo. S tem pa ni rečeno, da se ta proizvodnja v tovarni ne more razvijati naprej v okviru možnosti tovarne.
© Proizvodnja elektronskih računskih strojev, ki je v programu tovarne Elektronika Horjul, se razvrsti v IV. grupo, S tem UO ne smatra, da pe podjetje odreka tej proizvodnji (digitalni tehniki), prihodnost pa naj pokaže, koliko bo utemeljeno to proizvodnjo razvrstiti v višjo grupo.
© UO daje svoje soglasje, da tov. Kryštufek Boris zasede delovno mesto v. d. direktorja tovarne Elektrome-hanika. Do dokončnega imenovanja direktorja te tovarne vrši posle tov. Borisa Kryštufka v organizacijsko-
iz sklepov samoupravnih organov
kadrovskem sektorju podjetja njegov namestnik,
© Po obravnavanju predloga Tovarne električnih' aparatov za spremembo faktorja OD upravni odbor sprejema sklep:
—	da se faktorji kot eno izmed možnih meril zadrže in izpopolnijo ter se z njimi itgotavljajo razpolož. sreditva za OD med obračunskimi do-, bami;
—	dokončna delitev dohodka pa naj se izvrši po periodične obračunu z upoštevanjem v gospodarskem planu uveljavljenih dopolnilnih razmeri jv
© Na predlog v. d. generalnega direktorja upravni od-; .bor podaljšuje rok za dostavo pripomb na gradivo b novi organizaciji podjetja, in to od 26.10. na 3.11.1965
Sklepi
12. izrednega zasedanja DS Elektromehanike
(20.10.1965)
© Delavski svet sprejema na znanje zahtevo ing. Danila Dougana za razrešitev funkcije direktorja tovarne in ga v sklada s čl. 98 temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih' organov upravljanja v delovnih organizacijah razrešuje te funkcije.
Ing. Danilo Dougan je dolžan izvršiti v skladu s čl. 58 zakona o podjetjih primopredajo v navzočnosti spodaj imenovane komisije na imenovanega vršilca dolžnosti.
© Delavski svet imenuje tov. Borisa Kryštufka, direktorja organizacijsko kadrovskega sektorja podjetja za vršilca dolžnosti direktorja tovarne.
© V komisijo za prevzem poslov med direktorjem ing. Danilom Douganom in vršilcem dolžnosti direktorja tov. Borisom Kryštufkom imenuje delavski svet naslednje člane: -
—	ing. Alojza Grčarja —Maksa Vertačnika,
—	Miroslava Gogalo
® V komisijo za razpis in imenovanje novega direktorja izvoli delavski svet dva predstavnika tovarne:
—	Antona štefeta, mojstra v vzdrževanju strojev
—	Vinka Plešca, bbratovod-}o v orodjarni.
Sklepi
30. seje UO
Elektromehanike
(18.10.1965)
© Upravni odbor potrjuje plan proizvodnje za mesec november 1965, v naslednjih vrednostih: skupna proizvodnja 1.349,914.000 din, eksterna proizvodnja pa 1 milijardo 300,829.000 dinarjev.
© Upravni odbor sprejema na znanje sklepe 22. seje UO podjetja. Za obravnavo gradiva o novi organizaciji podjetja po delovnih, enotah
so določeni naslednji člani: dipl. ing. Alojz Grčar; Ing. Peter Mihelič, Franc Križaj, Miroslav Gogala/ Jakob Vehovec, dipl. ing. Jože Unk, dipl. ing. Pavle Kryštuf©k, Jože Trampuš, Damijan Hafner, Janez Brezar, Starte Kem, Zora Plaveč, Avrelij Tronkar, dipl. ing. Vinko Gaber, Janez Gorjanc; Vinko Plešec in dipl, ing. Marko Rant.
Imenovani člani so dolžni posredovati vse pripombe oziroma stališča posameznih delovnih enot upravnemu odboru tovarne.	S
© Upravni odbor je po pregledu poročila tehničnega sektorja o osvajanju novih izdelkov ugotovil, da je treba pri telefonskih centralah skrčiti program in proizvodnjo tipizirati. Strokovnjaki bodo posebej zadolženi, da izdelajo potrebne'programe.
© Pri obravnavi stanovanjske problematike je bil med drugim sprejet naslednji sklep:
Glede na ponovno kritično stanovanjsko problematiko predlaga upravni odbor delavskemu svetu, da bi za vsakega delavca ob sprejemu v tovarno veljal tudi pogoj, da ima urejeno stanovanjsko razmerje. Stanovanjski problem strokovnjakov pa bi upravni odbor reševal posebej.
© Upravni odbor potrjuje razpisne pogoje, v skladu s čl. 20/1 .Začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih podjetja Iskra Kranj, za nekatera vodilna delovna mesta:
Razpisni roki in ostali po-, gojil razpisa bodo določeni kasneje.
© Upravni odbpr zadolžuje šefa proizvodnega sektorja, da takoj poskrbi za premestitev režijskih delavk v proizvodnjo koordinatnega stikalnika ATN.
® Ker se je glede na Večje tržne potrebe števcev v 1.1966 povečal tudi plan šte-Vilčnikov.v obratu mehanizmov, je bila izdelana ponovna analiza potrebne delovne sile, po kateri bi obrat moral zaposliti še 7 delavcev. Glede na to odobrava upravni odbor Obratu mehanizmov, da poveča delovno silo.
© Za sestavljanje informativnega lista Iskra Kranj (Elektromehanika) zadolžuje upgavni odbor tov. Rada Kokalja, za redaktorja Usta pa predsednika BS in predsednika UO.
Sklepi UO tovarne električnih merilnih instrumentov,
Otoče
(14.10.1965)
© Upravni odbor sprejema poročilo tov. Truhačeva o finančni situaciji tovarne.
Ker je bil poslovni rezultat zaradi znižanja poslovnih
stroškov dober, predlaga UO, da se še nadalje zaostruje evidenca nad potrošnjo materiala, gibanjem zalog in delovno disciplino.
© Ker se s stroji v delavnicah ne ravna po pravilih, UO zadolžuje šefe sektorjev in mojstre delavnic, da povečajo-red in disciplino.
© UO predlaga, da bi bila prosta sobota v mesecV novembru delovni dan, prenese pa se prosta sobota v decembru na 31.12. O tem bo še razprava na zborih delovnih ljudi.	s
Sklepi UO tovarne avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica
(13.10.1965)
© Upravni odbor ugotavlja, da je proizvodnja v preteklem obdobju, kljub objektivnim težavam, v redu potekala.
Za naprej je treba gledati, da bodo v: proizvodnjo lansirani tisti izdelki, ki jih je možno najdlje ftnalizirati.
© GFS naj ukrene vse po-, trebne ukrepe, da bodo materiali in sestavni deli za tekoče delo pravočasno dobavljeni.
Upravni odbor je na poročilo o delu in problematiki org.-kadr. sektorja sprejel naslednje sklepe:
1.,	Potrjuje se predložen Poslovnik organizacijskega oddelka s temi spremembami:
a)	črta se odstavek pod
14.	19,
b)	odstavek 6.12 se spremeni in po novem glasi: »Vsak predlog za spremembo in izdajo novega organizacijskega predpisa je treba predložiti pismeno organizacijskemu oddelku. Le-ta je dolžan proučiti vsak tozadevni predlog in dati o njem svoje mišljenje.
c)	v odstavku 6.10 se v zadnji vrsti beseda »namreč« spremeni in se pravilno glasi »marveč«,
2.	Organizacijski oddelek Upravni odbor se strinja s predlogom org.-kadr. sektorja, da se izvede predlagano reorganizacijo organizacijskega oddelka, s tem, da se ga raz-
reši statistične funkcije, šte-vilo delavcev v organizaciji pa bi se zmanjšalo od 5 na , 2. Rok za izvedbo tega je 31.1.1966. !
3.	Kadrovski oddelek
Upravni odbor zavrača
predlog, da se namesti vodjo kadrovske službe, ker bo to delovno mesto predvidoma zasedel diplomirani pravnik. Upravni odbor odobrava predlog, da se referat za osebne dohodke okrepi za enega delavca.
Upravni odbor se strinja s predlogom, da se izprazni delovno mesto »referent za informacije«.
4.	Prevozi:
Upravni odbor bo predlagal delavskemu svetu predlog za odprodajo vozila Fiat 615 in Kombi ter nabavo, novega-vozila Kombi,
© Upravni odbor zadolžuje org.-kadrovski sektor, da do prihodnje seje, t.j. do 20. 10.1965 predloži upravnemu odboru plan štipendistov s podatki, koliko štipendistov imamo do sedaj, na kakšnih šolah jih štipendiramo, kdaj bodo predvidoma šolanje končali, od kod so doma in predvidene pogoje, ki jih bodo postavili ob sprejemu v službo.
Poleg tega naj se dostavi tudi potrebe po štipendistih v letu 1965/66.
© Upravni odbor zahteva in ponovno potrjuje sklep, da se strokovne delavce in kvalificirane delavce sprejme v službo samo preko odobritve upravnega odbora in od tega sklepa v nobenem priirt-ru ne sme odstopati.
@ V zadevi prošnje osemletke v.Šempetru, za opremo tehnične delavnice, smatra upravhi odbor, da bi tej šoli morali priskočiti na pomoč, zato naj pošlje šola svojega predstavnika, s katerim se bo skupno pregledalo, kaj jim lahko odstopimo, seveda pod pogojem, da je pri nas že iztrošeno, ker nimamo na razpolago finančnih sredstev za- nakup novega željenega .materiala...
© Upravni odbor je zadolžil org.-kadrovski sektor, da pripravi predlog oz. postopek za odprodajo izrabljenega drobnega inventarja in materiala, ki bi ga želeli člani kolektiva odkupiti za lastne potrebe.
RAZPIS
ISKRA — KRANJ, tovarna za elektroniko In avtomatiko Ljubljana Pržan, išče nove sodelavce:
ELEKTROINŽENIR,
(šibki tok za delo na področju elektroakustike) ¿»TROJNI INŽENIR ali TEHNIK (s prakso-za delo na konstrukcijah orodij in ^naprav)
Strojni inženir ali tehnik
(s prakso za delo v tehnični kontroli)
Pismene ponudbe sprejema »ISKRA« — KRANJ, tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubljana— Pržan.
Športna dejavnost v • »Avtoelektriki«
Komisija za šport in rekre-acijo pri Sindikalni podružnici tovarne avtoelektricnih izdelkov iz Nove Gorice je v obdobju od 1. 1. 65 do danes opravila pri svojem delu velik korak naprej. Volje do dela ni primanjkovala — edino kar je oviralo delo komisije šo bila finančna sredstva, ki pa so glede na trenutno ekonomsko stanje nasploh,* bila le primemo odmerjena in tudi: namensko porabljena. Zaradi tega ne moremo- mimo tega, da pri tem ne izrazimo priznahja in zahvale izvršnemu Odboru sindikalne podružnice, ki nam je v okviru možnosti dala vso materialno in moralno podporo.
Zaradi težkega finančnega stanja komisija v tem obdobju ni mogla svoje dejavnosti razširiti na rekreacijo delovnih ljudi, temveč se je v glavnem omejiia le na športno dejavnost, ki je bila dokaj uspešna. Da ne bi bili krivični,“ moramo le omeniti nekaj športnih panog, v katerih smo dosegli določene uspehe. Najuspešnejši med temi so vsekakor bili strelci, saj sestavlja ekipo nekaj rutiniranih tekmovalcev, ki so se s svojimi rezultati prebili celo do zveznega tekmovanja. Najuspešnejši strelec je bil tov. Čeme Sergej, ki je na republiškem prvenstvu zasedel odlično 10. mesto. Poleg državnega prvenstva moramo tu omeniti še tekmovanja v republiškem merilu kot so: tekmovanja za pokal Postojnske jame, kjer. so strelci zasedli 3. mesto, tekmovanje za občinski pokal Kamnika v Kamniku in tekmovanje za pokal priključitve Primorske v Novi Gorici, ko je ekipa
osvojila prehodni pokal. Poleg teh tekmovanj se je ekipa udeležila tudi več tekmovanj v občinskem merilu, kjer je vedno žela zavidljive rezultate (eno prvo, tri druga 'in tri tretja mesta).
Uspehe pri svojem delu -je žela tudi sekcija za odbojko, ki pa še nima dovolj tradicije in. prepotrebnih srečanj". Odbojko smo začeli . gojiti šele proti koncu leta 1964, ko smo brez vsakih rekvizitov prvič nastopili na zimskem prvenstvu občine N. Gorica. Dobrih rezultatov nismo dosegli, pač pa je bil ta nastop koristen z druge plati. Saj nam je; dal povod in tekmovalnega elana za nadaljnje delo. Kljub začetnim težavam -je moštvo nadaljevalo z -delom ip se 24, 4. 1965 ponovno udeležilo »Tradicionalnega tekmovanja za 1. majski pokal »Isk^e« v Radovljici. Rezultati” dela so bili vidni, saj je bila kolektivna igra na oko že dopadljiva, čeprav še vedno neplodna. Med tem časom je bilo odigranih več prijateljskih srečanj z ekipo »Mebla« iz N. Gorice in ekipo JLA 'iz N. Gorice,
Dne 16. 5. 1965 je sekcija organizirala v N. Gorici odbojkarski 'turnir v počastitev dneva mladosti 25. maja. Na turnirju so- sodelovale 4 ekipe, naša pa je zasedla prvo mesto.
Dne 10. 10. 1965 smo v N. Gorici ponovno organizirali »Prvi tradicionalni, turnir za prehodni pokal tovarne ISKRA iz N. Gorice«. Sodelujočih je bilo 5 ekip. Naše moštvo je z istim številom točk kot prvo in drugoplasi-rano zasedlo 3. mesto. Od-,slej bomo ta turnir redno organizirali in bi želeli, da bi
se ga udeleževale tudi ekipe' drugih enot ISKRE.
Posebno mesto moramo odmeriti II. letnim športnim igram ISKRE, ki so bile 25. in 26, - junija 1965 V Novi Gorici. 9
Prireditelj te Velike športne manifestacije je bila naša .tovarna. Na teh igrah je sodelovalo nad 400 športnikov podjetja ISKRA, ki so se pomerili v petih športnih panogah,
Uspeh na teh Igrah ni izostal in šo naša moštva zased-. la sledečamesta:
Nogometaši 2. mesto za ZZA. Ljubljana, brez izgubljene .tekme, odbojkaši' 6. mesto (izmed 13 ekip); strelci -2. mesto (za Elektromehanilco •iz Kranja);- kegljači 4. mesto v ekipnem plasmaju in eno 2. mesto v posamičnem, plasmaju, medtem ko , igralci namiznega tenisa niso želi uspehov. V skupni razpredelnici je naša tovarna izmed 14 udeležencev zasedla odlično 3. mesto. Moramo pripomniti, da smo v organizacijo iger vložili ogromnega napora in se zato v času od februarja do junija 1965 drugje praktično nismo mogli udejstvovati, Po II. letnih igrah ISKRE je naša odbojkarska ekipa imela še nekaj prijateljskih srečanj z raznimi moštvi na- Goriškem.
Dne 18. 9. 1965 smo se udeležili turnirja sindikalnih ekip občine.	- G. -
Te dni je odšel v pokojtov. Franc šifkovlč Iz gospodar-. skega sektorja »Elektromehanike« v Kranju. Je eden izmed redkih delavcev še iz stare »Jugočeške«, zato mu je štrajk tekstilnih delavcev dobro poznan. Ro pravici ga lahko štejemo med veterane, saj' šteje njegova' delovna doba v tovarni, ki je medtem trikrat menjala lastnika in seveda tudi branžo — kar 37 let. Sodelavci, kakor vsi člani »Elektromehanike« mu želijo še mnogo zdravih, za, dovoljnih in in krepkih let. — Tov. Sifkovič je sodelavcu glasila povedal tele želje: »Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem zahvaljujem za lepa ih praktična darila, ki mi bodo res v ponos in priznanj^. Obenem jim želim, kot tudi celotnemu delovnemu kolektivu, veliko delovnih uspehov.«
PISMA BRALCEV
Izmet in kontrola
Horda se motim
(Nadaljevanje s 6. strani) jem delovnem okolju, svojih zapažanj pa ne objavijo, pa tudi. potna poročila so v tem oziru kaj skromna, preskromna.	•
Morda se motim, vendar trdim, če bi vsi ti naši »ino-zemci« del tega, kar so videli v inozemstvu na področju tehnike, tehnologije in organizacije poslovanja, prenesli ustreznim službam v enoti, kjer delajo, ali pa službam podjetja, potem bi marsikje v Iskri lahko bolje ,dihali.	- . -
ZAHVALA
Vsem, ki ste mi izrekli sožalje ob smrti mojega”^ ljubljenega očeta ter poklonili cvetje na njegov grob in ga spremili na njegovi zadnji poti, moja iskrena zahvala.
Alojz Kaštru Kontaktorji,, Kranj
Tov. Jože Kapušin spada med tiste šoferje, ki znčjo čuvati vozilo, čeprav ni njihova last. Pred kratkim je bil povabljen v Beograd, kjer je za prevoženih 100.000 km z vozilom »Zastava 1300« brez večje okvare in generalnega popravila prejel diplomo, praktično nagrado in zlato značko. Vse kože, da bo s tem avtomobilom dosegel skoraj zagotovo 200.000 km brez generalnega popravila, saj mu že zdaj števec l«ie 175.000. čestitamo in še tako naprej!
5> K R A — glasilo delovne ¿a kolektiva Iskra industrije ¿a elektromehamko teieko munikacije elektronike xr avtomatiko — Urejuje uredru škj odbor- — Glavni urednik Pavel Gantar — odgovoru urednik: Igor Slavec — izha •a tedensko — Tisk ¡n kiiše.n <CP Gorenjski tisk« Kranj
Tov. urednik!
Kot člana kolektiva »Iskre« me zanima naslednje vprašanje:
V dobi reforme govorimo o vseh mogočih skritih rezervah in iščemo jih — najdemo par jih. navadno v prevelikem številu, zaposlenih in predvsem pri kurirjih, snažilkah, čuvajih in vratarjih, do danes pa še nisem zasledil, da bi bilo postavljeno vprašanje izmeta! Ali vodstvo tovarn in samoupravni organi kdaj o tem razpravljajo? Kakor kaže, nima nobena tovarna mesečno obračunan izmet in če • ga ima, kakšen je ta -izmet v posamezni tovarni (prikazan v dinarjih)?
Naši kontrolorji se še držijo zastarelih predpisov in cesto dajo polizdelke v izmet, ki. funkcijsko vsestransko odgovarjajo pa ’tudi zunanja oblika ima skoraj nevidno napako (pri tem imam v mislih okro ve - za števec). Tudi bakelitnih izdelkov) ki imajo zunanjo obliko nekje nekoliko hrapavo ali preostre robove iti temu podobno, ki pa funkcijsko popolnoma odgovarjajo) nebi bilo. .treba povsem izločiti. Mar de bi- bilo -bolje in- ceneje, če bi take izdelke' k la-1 sificirali in prodali Jp>t drugorazredno blago, kot pa da jih vržemo v izmet!?
Veliko- je bilo govora 6 kontroli in o njenem delu; o dobrih in slabih kontrolorjih itd., o potrebni in nepotrebni kontroli. Morda bi bilo dobro, če bi pogledali v zantejstvo v eno ali drugo n a vadin’ tovarno pa bi videli kdo - v kontroli dela,
verjetno bi med njimi zašle-, dili že starejše inženirje, tehnike in,-mojstre. Kaj, pa pri nas?
Tov. urednik, prosim,, napišite, mi v našem časopisu izčrpen odgovor. Prepričan sem -namreč, da so tudi tu skrite rezerve, ki. finančne pomenijo več, kot pa da od puščamo snažilke in vratarje.
Letna nagrada za racionalizacijo
Kmalu bo minilo leto dni, ko je bila podeljena letna nagrada za racionalizacije tov. Lojzetu Tomazinu iz Elektromehanike, Kranj. Kdo bo letošnji prejemnik nagrade?
Nagrada za posebne tehnične dosežke; ki jo podjetje ISKRA podeljuje enkrat letno, mora dobiti večjo publiciteto, . večji poudarek. Mislim, da bi bilo prav, da komisija, ki- je določena da iz-, dela predlog za nagrado, objavi) tudi preko) časopisa
imena vseh kandidatov za nagrado, poleg tega pa tudi dosežke, ki so jih dosegli kandidati. Prepričan sem, da bi taka široka publiciteta vzpodbudila vse naše kolektive in delovne skupine, da bi aktivno sodelovali z delom komisije (ki sedaj verjetno že zbira podatke o kandidatih), da bi se lažje odločila za najuspešnejšega kandidata.	I. S.