i'A
J Sit A KN»H
PBIMOBSKI DNEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto X. - Štev. 149 (2768)
Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 25. junija 1954
Cena 20 lir
Danes v Washingtonu začetek anjleškihameriških razgovorov
Razgovori v Beli hiši se bodo začeli takoj po prihodu Churchilla in Edena Dullesov sestanek s francoskim poslanikom Bonnetom - Nenaden Malikov odhod iz Londona - Ameriški tisk odklanja Edenov predlog o »azijskem Locarnu"
LONDON, 24. — Winston Churchill in Anthony Eden sta ob 20. uri odpotovala z letalom iz Londona v Washing-ton. Prihod letala v Washing-ton pričakujejo jutri zjutraj ob S. uri po krajevnem času. Razgovori dveh britanskih državnikov s predsednikom Ei-senhowerjem in Dullesom se bodo takoj začeli v Beli hiši. 28. junija bosta Churchill in Eden zapustila Belo hišo in bosta prebila noč v britanskem poslaništvu. Naslednjega dne bosta z letalom odpotovala v Ottawo, kamor ju je povabil kanadski ministrski predsednik Saint-Laurent. Iz Kanade se bosta vrnila v New York 1. julija in se vkrcala na parnik «Queen Elizabeth®, ki bo prispel v Portsmouth 6. julija. Med Churchillovo odsotnostjo bo sejam vlade predsedoval finančni minister Butler.
V Washingtonu je vse pripravljeno za sprejem Churchilla in Edena. Razgovorom pripisujejo izredno važnost tudi zaradi odkritih nasprotij med obema vladama v nekaterih važnih vprašanjih. Včeraj in danes se je sestal državni svet za varnost, ki je najvišji organizem v ameriški upravi in ki ima nalogo dajati priporočila glede ameriške zunanje politike. Sodijo, da so na obeh sejah govorili o angleško-ameriškib razgovorih. Nekateri opazovalci trdijo, da je zelo verjetno da so govorili tudi o včerajšnjih E-denovih predlogih glede varnosti v Juinovzhodni Aziji. Predstavnik državnega depart. maja Lincoln White je glede teh predlogov danes izjavil, da ameriška vlada ni bila prej obveščena o vsebini Edenove-ga govora in o njegovih predlogih glede « azijskega Lo-carna®.
Državni tajnik Foster Dul-les pa je imel danes popoldne polurni razgovor s francoskim poslanikom Bonnetom. Po razgovoru je Bonnet nekemu novinarju izrazil upanje, da ga bodo stalno obveščali o razgovorih med Eisen-howerjem in Churchillom. Nedvomno bo Azija glavni predmet razgovorov in prav pri tem vprašanju je Francija najbolj neposredno prizadeta. V nekaterih ameriških krogih pa očitajo Angliji, da. je p zala spravljivo stalisce do Ki talcev prav v trenutku, ko bi po njihovih trditvah bilo treba pokazati večjo brezobzirnost.
Medtem je iz k°nd»na ne' nadoma »dPfov,alMvlikMf ■ sovjetski poslanik Malik, ki je predstavljal Sovjetsko zvezo na razorožitvem konferenci in ki je bil včeraj navzoč v spodnji zbornici, ko je Eden govoril o Indokini. Nenadni Malikov odhod v Moskvo je dal povod za nova ugibanja p možnosti sestanka štirih velikih Londonu. Kakor je znano, je to prvotno idejo Churchilla včeraj povzel v sP?d»J‘ nici voditelj opozicije Attlee in predlagal, naj bi morebitni sestanek bil v Londonu, v sedanjem trenutku se zdi malo verjetno, da bi Eisenno-wer pristal na sestanek. Med drugim pa se v Londonu govori tudi, da namerava Churchill razen načrta za «azijski Locarno® predložiti Eisenho-tverju tudi neke vrste »načrta za atomski mir®. Slo bi za program za izkoriščanje atomske sile v mirne namene za potenciranje zlasti gospodarsko revnih področij.
Newyorški tisk objavija danes zjutraj dolge komentarje o razgovorih ki se bodo.ju r
za razvoj atomske energije.
Angleško-francoski načrt, ki sta ga podprli tudi ZDA in Kanada, določa med drugim: 1. popolno prepoved izdelovanja ln uporabljanja atomskega, termonuklearnega, kemijskega in bakteriološkega orožja za množično uničevanje in usmeritev obstoječih zalog v mirno uporabo; 2. močno zmanjšanje vseh oboroženih sii in konvencionalnega orožja; 3. ustanovitev mednarodnega organizma, ki naj bi skrbel za izvedbo prepovedi in zmanjšanja, kakor omenjeno v prejšnjih točkah.
Britanski predstavnik je izjavil, da je sovjetski delegat Malik načelno sprejel te predloge, protivil pa se je, da bi nadzorstveni organizem imel zadostna pooblastila, da bi lahko funkcioniral.
Sovjetska zveza je predlagala takojšnjo mednarodno izjavo z obveznostjo, da se ne uporablja atomsko in drugo orožje za množično uničevanje. Tej izjavi naj bi sledilo pripravljanje mednarodne konvencije, ki bi določala; 1. brezpogojno prepoved uporabe, izdelovanja in hranjenja atomskega, termonuklearnega in drugega orožja za množično uničevanje: 2. zmanjšanje konvencionalne oborožitve ZDA, Fracije, Kitajske, Velike Britanije in SZ za eno tretjino ter zmanjšanje vojaških proračunov teh držav na dve tretjini vojaških izdatkov določenih za leto 1953-54. Omenjenih pet držav bi se moralo tudi obvezati, da bodo odpravile vojašk%, pomorska in letalska opušča v tujih državah: 3. istočasno naj bi ustanovili mednarodni nadzorstveni aparat.
O kršitvah konvencije naj bi razpravljal Varnostni svet (katerega stalni člani imajo pravico veta). Zahodne delegacije so baje odklonile pristanek na uporabo veta v podobnih primerih. Prav tako so se zahodne delegacije uprle predlogu za znižanje kom vencionalne oborožitve za eno tretjino Njihovo stališče je, da bodo o bodoči višini konvencionalne oborožitve lahko odločali šele tedaj, ko bo obseg te oborožitve v celoti znan za vse države.
Francoski delegat v komisiji Jules Moch je izjavil, da
zaključek dela pododbora še ne pomeni, da so- bila pogajanja razbita ali pa odložena za nedoločen čas. FripomniL je, da so na konferenci spričo nekaterih materialnih nujnosti (priprava poročil in prevodi na razne jezike) bili mnenja, da je prišel trenu* tek, ko je treba poslati poročilo razorožitveni komisiji, ki se bo sestala prihodnji mesec v New Yorku. V septembru bo zadeva predložena glavni skupščini.
Moch je dejal da je optimističen glede možnosti, da bodo razorožitev sprejele vse
države sveta. Francosko - britanski načrt pa predstavlja podlago za kompromis in ni dokončen. Dodal je, da sovjetska delegacija ni upoštevala tega načrta, ker noče sprejeti uvedbe nadzorstva pred prepovedjo atomskega orožja. Sprejem te teze pa bi sedanjo neuravnovešenost na področju klasičnega orožja še bolj okrepila v korist Rusije.
Tudi ameriški predstavnik na konferenci, Patterson je izjavil, da konec dela pododbora ne pomeni dokončnega razbitja razgovorov:.
Beograd odklanja komentar o govoru ministra Piccionija
Jugoslovanski načrt vojoško-politične balkanske zveze je izdelan ter je bil izročen grški in turški vladi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Uradni krogi v Beogradu so odklonili danes vsak komentar o govoru italijanskega zunanjega ministra Piccionija v italijanskem senatu. Diplomatskemu uredniku Tanjuga so uradni krogi izjavili, da jugoslovanska vlada zasleduje z velikim zanimanjem sedanjo fazo razvoja za rešitev tržaškega vprašanja.
Iz državnega tajništva za zunanje zadeve se je zvedelo, da je jugoslovanska mešana komisija za izdelavo načrta trojne vojaško-politične zveze končala z delom. Jugoslovanski predlog so danes izročili grški in turški vladi, da ga
proučita. Jugoslovanska vlada je prav tako prejela predloge grške in turške mešane komisije. V Beogradu izražajo zadovoljstvo zaradi hitrega in uspešnega dela mešanih komisij, ki se bo nadaljevalo 28. t. m. v Atenah, kjer bodo izdelali skupni predlog in ga potem predložili grški, turški in jugoslovanski vladi v dokončno odobritev.
Državni tajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak je sprejel danes pomočnika letalskega ministra ZDA Levvisa Thompsona. Sprejemu so prisostvovali tudi generalni podpolkovnik Voja Nikolič, generalni ma-
Mendes-France odklonil udeležbo na izredni konferenci držav EOS
V Parizu poudarjajo, da ima sedaj indokitajsko vprašanje prednost pred ostalimi Alezadovoljstvo v Bonnu zaradi francoske poteze - Skupščina je s 433 glasovi proti 23 sprejela vladni predlog za odložitev debate o sestavi vlade - Kratko poročilo Mendesa-Prancea o dosedanjem delu vlade in o njegovem razgovoru s Cn En Lajem
PARIZ, 24.
Beneluxa so predlagale, naj bi se v Bruslju sestala izredna konferenca šestih zunanjih ministrov držav evropske o-brambne skupnosti. Nemški kancler Adenauer je vabilo sprejel in je predlagal, naj bi konferenca, bila proti koncu prihodnjega tedna.
Vabilo so dobili tudi v Parizu, toda uradni predstavnik vlade je izjavil, da mora Mendes-France odkloniti vabilo, ker je sklenil posvetiti v sedanjem trenutku vso svojo pozornost indokitajskemu vprašanju. Dodal je, da na konferenco ne bodo poslali nobenega namestnika.
V belgijskih vladnih krogih pa izrekajo upanje, da bo kljub francoski odklonitvi, ki je bila sporočena nocoj, lahko prišlo do konference. Pripominjajo, da bi Francija navzlic nujnosti indokitajskega vprašanja lahko poslala na konferenco svojega predstavnika. Istega mnenja so tudi v Bonnu, kjer kažejo zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi francoske poteze.
Iz Washingtona javljajo
Tri države medtem, da je državni tajnik
Dulles včeraj izjavil zahod.no-nemškemu poslaniku, da bi morali upoštevati možnost obnovitve zahodnonemške suverenosti. če EOS ne bo kmalu ratificiran. Bivši minister v prejšnji francoski vladi Ed-mond Barrachin pa je včeraj v skupščini, predložil resolucijo, v kateri se pozivajo vlade podpisnice sporazuma o EOS, naj proučijo nekatere spremembe te pogodbe. V. predlogu je rečeno, naj bi se evropska vojska postavila pod vodstvo atlantske organizacije, ki bi bila edina pooblaščena organizacija za določanje splošne evropske obrambne politike in ki bi edina odločala o operativnem uporabljanju evropskih sil. Ta predlog je v glavnem enak predlogu, ki ga ie svoj čas stavil maršal Juin. Razen tega predvideva predlog ukinitev naddržavnega komisariata, ki bi ga nadomestili medvladni organizmi podobni svetu NATO.
Nekateri francoski poslanci pa so položili v predsedstvu skupščine načrt resolucije z zahtevo, naj bi ustavi dodali
NUTTINGOV1 RAZGOVORI S SCELBO IN PICCIONIJEM
Jutri, pred svojim odhodom iz Rima, bo imel podtajnik horeign Offi cea tiskovno konferenco ■ «Stampa» sodi, da je tržaško vprašanje verjetno v glavnem že rešeno - Demokristjanska stranka in južni lirolci
V poročilu o tem pokrajinskem kongresu se ((Dolomiten® v naslovu sprašuje, ali
zaceli v Beli hiši. «Daily vprašanja splošnega značaja® ima izolacionistične | Po odhodu iz palače Madama. tendence je zaskrbljen nad kjer je bil razgovor, je Nut-možnostjo, da bi ZDA podpi- tine izjavil zbranim novinar-sale nenapadalni pakt s Kitajsko. ker da bi to pomenilo i0 nekinske vlade. Re-
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — podtajnik v Fo-reign Officeu Anthony Nut-	.
tine ki se od ponedeljka mu-	je	demokristjanska	stranka	podi v' Rimu, se je danes razgo-	stala	«zascitnica	italijanstva
varjal z italijanskim ministr- Južne Tirolske®, in poroča na-skim predsednikom Scelbo in z zunanjim ministrom Piccio-nijem- Nuttingov obisk pri Scelbi označujejo za ((vljudnostni akt®; razgovor, ki mu je prisostvoval tudi angleški veleposlanik V Rimu sir Ash-ley Clarke, je trajal nekaj minut manj kot eno uro. O razgovoru povedo samo to, da so na njem ((obravnavali
priznanje pekinške v'ad® publikanski «New York He-rald Tribune® se tudi izreka proti Edenovemu predlogu m pravi, da bo med razgovori potrebno napolniti velik prepad, ki obstaja med Stališčem obeh vlad. «New York Times® pa pravi, da Edenov program «oaraža že znana nasprotja med britansko in ameriško politiko®. Dodaja pa, da je treba dobro sprejeti dejstvo, da «dve elavni državi svobodnega sveta gledata z drugačne strani isto vprašanje, ne da bi zgubili z vidika skupni smoter®.
V japonskih pooblaščenih krogih so mnenja, da so Ede-novi predlogi za (.azijski Lo-čarno® obsojeni na neuspeh.
Poročilo o delu razorožitvene komisije
LONDON, 24. — Danes so objavili spise p delu konte-renče pododbora razorožitvene komisije OZN v Londonu. Na konferenci so zahodne države zavrnile sovjetski načrt o prepovedi atomskega in vodikovega orožja ter drugega o-rožja za množično uničevanje.
Sovjetska zveza pa je zavrnila angleško-francoski načrt za postopno popolno prepoved atomskega orožja.
Na konferenci so proučili tudi ameriški načrt, po katerem naj bi razorožitveno politiko obravnavali v okviru a-gencije OZN za razorožitev in
ting izjavil jem: «Imel sem zelo simpatičen pogovor s predsednikom italijanske vlade#.
Zvečer je Nuttinga sprejel v palačj Chigi zunanji minister piccioni. Jutri pred svojim odhodom v London, bo imel Nutting še tiskovno konferenco
Rezerviranost o obisku podtajnika v Foreign Officeu še traja in o vsem, kar se o njem govori, je težko reči kaj več. kot da gre za hipoteze. Značilno je, da zlasti v italijanskih uradnih krogih vztrajno ponavljajo, da Nuttingov obisk ni v nobeni zvezi s tržaškim vprašanjem.
Današnja turinska «Stam-pa» komentira včerajšnji pic-cionijev govor v senatu tako, da je sporazum o Trstu verjetno v glavnem že dosežen- Sicer pa list predvsem poudarja, da je senat po pic-cionijevem ponočilu izglasoval vladi in njeni zunanji politiki zaupnico, in pravi, da bo to utrdilo Scelbovo stališče v mednarodni politiki.
V zvezi z včerajšnjimi Pic-cionijevimj izjavami o ((enakem obravnavanju narodnih manjšin® (Piccioni je pri tem mislil na Jugoslavijo) pa je zanimivo pogledati, kaj piše v torek glasilo južnotirolskih Nemcev «Dolomiten» o nedavnem pokrajinskem kongresu demokristjanske stranke v Bocnu. Demokristjanski pokrajinski kongres v Bocnu je bil v okviru predkongresnih priprav vladne stranke; kot znano, se bo državni kongres začel v soboto v Neaplju.
to, kako se je kongres v prvi vrsti ukvarjal z južnotirol-skimi Nemci in z napadi na njihove zahteve.
Provincijski sekretar stranke Amerigo Finato je poudaril v svojem poročilu, da si šteje demokristjanska stranka v provinci Bočen v posebno čast, «da je edina sila, ki v luči krščanskih načel brani italijanstvo te province®. Nato je Finato pozval južnoti-rolsko ljudsko stranko, naj se odpove »svojim nesmiselnim zahtevam®, in naj v bodoče opušča «maškerade, kot je bila ona v Innsbrucku® (manifestacije solidarnosti z južno-tirolskimi Nemci na avstrijskem Tirolskem). Nadaljeval je, da je treba proti vsem onim, ki bi se še v nadalje «razburjali in ščuvali®, nastopiti «z zakoni italijanske republike®.
Pokrajinski prisednik za socialno skrbstvo dr. Bertorelle je izjavil, tudi v imenu predsednika pokrajine dr. Odoriz-zija, da novi zakoni o bolniških blagajnih, o meranskih radioaktivnih kopelih, o pokrajinskem kreditnem zavodu in o prispevkih kmetijstvu in za javna dela kažejo, da dela pokrajina vse, kar je v njeni moči, «da bi pomagala Italijanom na Južnem Tirolskem®. Bertorelle je nadaljeval, da demokristjani »niso mešetarili z južnotirol-sko ljudsko stranko® in da je bila ustanovitev pokrajinskega kreditnega zavoda odobrena kljub odporu Ljudske stranke, medtem ko so demokristjanski svetovalci v bočen, skem provincijskem svetu glasovali proti zakonu o zaščiti pokrajinske slike in proti zakonu o otroških vrtcih, ki ju je predložila Južnotirolska ljudska stranka.
Glavni govornik na kongre su pa je bil poslanec Angelo Facchin, ki je že znan po svojih strupenih govorih proti južmm Tirolcem in njihovim zastopnikom v italijanskem parlamentu, pri čemer uživa posebno podporo in simpatjo neofašistov. Facchin
je med drugim omenjal spomenico, ki so jo južnotirol-ski parlamentarci izročili Scelbi, in dejal, da bi sprejem njenih zahtev »ogrozil mirno sožitje obeh narodnostnih skupin®.
Na kongresu je govoril tudi obrambni minister rimske vlade Taviani, ki je v imenu vodstva stranke kongresu tudi predsedoval. Taviani je med drugim poudaril, da ima vsaka vlada pravico in dolžnost, da zahteva od vsake manjšine vso lojalnost do države.
K temu pripominja list ((Dolomiten®, da Taviani očitno pozablja, da obstaja pariška pogodba, ki predvideva za Južno Tirolsko poseben štatut in ki jo je tudi Scelba v svoji programski izjavi obljubil izpolniti; poleg tega obstaja v italijanski ustavi člen, ki govori o posebnih določilih za zaščito jezikovnih manjšin. «Kaj nt najprej dolžnost države, da lojalno izpolnjuje mednarodne dogovore, sklenjene v obrambo narodnostnega obstoja neke manjšine, preden zahteva od manjšine lojalnost?® se sprašuje ((Dolomiten® in opozarja nato, da Tavianj ni pripomnil niti besede k izvajanjem posla»ca Facchina, ki je označil za prevratne in nesmiselne one južnotirolske zahteve, ki so v celoti zasnovane na pariški pogodbi med Gruberjem in De Gasperijem.
Predvsem pa je zanimivo, kako komentira Tavianijev govor bocenski demokristjanski list «Alto Adige®. List pra> vi, da ima «dejstvo, da je prav obrambni minister posvaril južne Tirolce, poseben pomen, kajti prav njemu je zaupano varovanje nedotakljivosti meje na Brennerju®.
K «obrambi italijanstva® na Južnem Tirolskem pa pripominja «Dolomiten», da »italia-nita® v tem primeru ne pomeni ničesar drugega kot ((ohranjevanje narodnostnih sprememb na nekoč čisto tirolskem ozemlju, ki jih je začel izvajati fašizem in ki ga nadaljuje demokristjanska vla da». Kaj pa imajo s tem opraviti ((krščanska načela®, pa ni mogoče razumeti, komentira list.
(A. P.
člen, na podlagi katerega naj bi za pogodbo o EOS razpisali ljudsko glasovanje.
Mnogo je bilo govora o EOS tudi na današnji seji francoske narodne skupščine, na kateri je Mendes-France predstavil svojo novo vlado. Pet poslancev je postavilo vprašanja o sestavi in o politiki nove vlade, toda skupščina je s 433 glasovi proti 23 sprejela predlog Mendesa-Francea, naj se debata o tem odloži na poznejši čas.
Dva neodvisna poslanca sta kritizirala sestavo vlade zlasti v zvezi z EOS. Socialist Lus-sy pa je izjavil, da bo njegova stranka podpirala vlado pri njenih naporih za mir.
Zatem je govoril Mendes-France. ki je na kratko govoril o dosedanjem delu vlade. Dejal je med drugim. «Vlada, njeni člani in njen predsedniki ne bodo opustili nobenega poizkusa, da se zagotovi upoštevaje sleherne dobre volje, ki je potrebna za rešitev resnih vprašanj v deželi®. Dejal je nato, da je bil ustanovljen odbor ministrov za proučevanje gospodarskih načrtov, ki bodo predloženi skupščini 20. julija.
Predsednik je nato zavrnil trditve nekaterih poslancev glede namenov vlade v zvezi z «evropsfcim vprašanjem®. Pripomnil je, da imata člana vlade Maunoury in general Koenig, katerih stališče do EOS je znano, nalogo najti rešitev, ki naj bi zadovoljila nasprotnike in zagovornike evropske vojske.
V zvezi z ostalimi kritikami je Mendes-France dejal, da bi v primeru neuspeha njegovih poizkusov za sklenitev miru v prihodnjih 30 dneh zapustil svojim naslednikom o-krepljen položaj za nadaljevanje vojne, ki bi tedaj postala neizogibna. Dodal je, da njegovo potovanje v Ženevo ni sedaj več primerno, ker so na konferenci ostali samo namestniki ministrov. Izjavil je še, da je imel iskrene in prisrčne razgovore z Edenom in Bedellom Smithom.
Glede razgovora s Cu En Lajem pa je Mendes-France poudaril, da sta govorila samo o Indokini. Z obeh strani je bilo vprašanje načeto z realizmom in z željo, da pride do praktične rešitve. ((Lahko vam rečem, je dejal vladni predsednik, da so glede Kambodža in Laosa bile glavne težave izločene in da je bilo načelo neodvisnosti teh dveh držav priznano.® Glede Vietnama pa je dejal, da je za-
deva bolj zapletena in da je vojna v tej državi ustvarila skrajno kočljive psihološke, politične in gospodarske ovire. Javil je dalje, da se je s Ču En Lajem sporazumel, naj bi čim prej našli praktično rešitev glede premirja in da bo politično vprašanje rešeno pozneje. Ču En Laj je tudi sporočil, da Francija ni pripravljena sprejemati kakršno koli rešitev in da namerava braniti svoje življenjske interese v Indokini. ((Rešitev je mogoča — je dodal Mendes-France — in upam, da jo bomo našli v predvidenem času. Medtem pa moramo iz previdnosti okrepiti ekspedicijski zbor in poskrbeti jza, njegovo varnost.®
jor Franc Poglajan in šef ameriške misije za vojaško pomoč v Beogradu, brigadni general Peter Haynes.
B. B.
Vidjaja Pandit v Makedoniji
SKOPLJE, 24. - Predsednica glavne skupščine Združenih narodov Vidjaja Pandit je danes preživela ves dan v Skoplju, Dopoldne je imela krajši razgovor s predsednikom ljudske skupščine Makedonije Lazarom Koliševskim insse zanimala za gospodarski in kulturni razvoj Makedonije, nato pa je obiskala rektorat skopljanske univerze in mestni ljudski odbor. Ob obisku univerze je gospo Pan-dit toplo pozdravilo večje število študentov. Panditova je obiskala tudi cerkev sv. Spasa. kjer se je zanimala za zgodovinske znamenitosti zgradbe.
Ob 13. uri je priredil predsednik ijudske skupščine Makedonije Lazar Koliševski svečano kosilo, ki so se ga udeležili razen gospe Panditove in indijskega veleposlanika v Jugoslaviji Rangana Sena tudi številni predstavniki makedonskega javnega življenja.
Angleško poveljstvo za Srednji vzhod premeščeno na Ciper
LONDON, 24. — Uradno so naznanili, da bo glavni stan britanskih suhozemskih in letalskih sil na Srednjem vzhodu premeščen iz Sueza na Ciper. Dneva premestitve še ni« so določili.
TRIDENT, 24. — Štirje delavci so bili mrtvi, sedem pa hudo ranjenih med nenadno eksplozijo v predoru na gradbišču neke elektrarne. Zdi se, da je prezgodnjo eksplozijo min povzročila nevihta.
JVe STO, Italijo
hočejo, oni od „Dela“!
To je povedal predvčerajšnjim sam Togliattijev senator Scoccimarro
«Spremljam posebno z teh zadnjih mesecih z največjo natančnostjo in pozornostjo vse, kar se dogaja okrog reševanja tega našega nesrečnega tržaškega vprašanja. Lahko trdim, da nisem spregledal niti ene same časopisne vesti v vsem dnevnem in tedenskem tisku, ki je Tržačanom na razpolago, slovenskim in italijanskim. In, vidite, prišel sem do presenetljivega zaključka. Prav tisti politični leaderji, posebno pa kominformistični in med njimi v prvi vrsti tisti, ki pišejo v «De!u», hočejo nenadoma postati največji znanil-cj odpora tržaških Slovencev in tržaškega proletariata proti prihodu Italije. Po drugi strani pa bi hoteli ravno s tem svojim samozvanim kričanjem prikazati vse tiste, ki so bili vedno, saj so to z vsem svojim življenjem dokazali in po cela desetletja presedeli po italijanskih zaporih, so in tudi vedno bodo proti novi italijanski okupaciji, prav nje hočejo prikazati kot nekake aheksioniste, ki so in še vedno ((prodajajo® Trst Italiji in jih označiti kot izdajalce svojega naroda».
TaJco približno nam je ves ogorčen pripovedoval v teh dneh neki naš čitatelj in dodal:
«Resnica pa je ravno nasprotna temu videzu, ki ga hočejo dati sebi in drugim pred vso tržaško javnostjo. Prav kominformisti in z njimi tudi Agneletto so tisti, ki že dolgo nočejo ničesar slišati o Jugoslaviji, najmanj pa o socialistični Jugoslaviji. Prepričan sem, da bi storili vse, da Jugoslavija ne bi dobila niti pednja Tržaškega o-zemlja. Tudi sem prepričan, da so pripravljeni izvesti vsako kolikor toliko možno akcijo, da bi Jugoslaviji odtrgali še vso Istro z Reko vred, če ne vsega, pa vsaj dobršen kos osvobojenega Slovenskega Primorja».
Da, naš čitatelj je povedal čisto resnico. Nanj smo se spomnili včeraj, ko smo prebirali v milanski «Unitay> besede, ki jih je govoril v rimskem senatu glavni kominformistični govornik po Piccio-nijevem govoru o zunanji politiki Italije, še posebej pa o vladnem stališču pri sedanjih pogajanjih za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi razdelitve.
Ta govornik je bil senator Scoccimarro. Predvsem v njegovem govoru zaman iščemo tiste zahteve, ki jih v Trstu prav mazači pri iiDelun tako nenehno ponavljajo: STO in . STO in zopet STO. Saj se nismo zaradi tega prav
KLJUB PRVOTNEMU NEGATIVNEMU SlALlSČU AMERIŠKEGA DELEGATA DO 6UATEMALSKE ZAHTEVE
Danes ponoven sestanek Varnostnega sveta OZN
Vseamanška organizacija bo na lastno pest poslala opazovalce v Guatemalo, Honduras in Nikaraguo • Protiofenziva vladnih čet Štirje mrtvi v Hondurasu med manifestacijami za Guatemalo
NEW YORK, 24. — Var« nostni svet OZN se bo ponovno sestal jutri, v petek, ob 20. uri po srednjeevropskem času in razpravljal o guatemalskem vprašanju. Na dnevnem redu je guatemal-ska obtožba proti Hondurasu in Nikaragui, da sta sodelovala pri napadu na Guatemalo, in predlog Brazilije in Kolumbije, naj Varnostni svet upošteva zahtevo vseameriške organizacije, naj se pošlje preiskovalna komisija v Gua« temalo, Honduras in Nikaraguo.
Predsednik Varnostnega sveta, ameriški delegat Cabot Lodge, ki je pred dvema dnevoma izjavil, da zaradi Gua-temale ne bo več skliceval Varnostnega sveta, je bil prisiljen svoj namen opustiti, pri čemer se je oprl na verjetno v ta namen prirejeno zahtevo Brazilije in Kolum« bije, ki sta tudi zahtevali sklicanje Varnostnega sveta. S tem se je Cabot Lodge izognil potrebi, da skliče Varnostni svet na guatemalsko zahtevo.
Sklicanje Varnostnega sveta
CU EN LAJ na poti v Indijo
Kratek pristanek v Kairu • Minister je izrazil upanje na skorajšnjo sklenitev premirja v Indokini
ŽENEVA, 24. — Kitajski ministrski predsednik in zunanji minister ču En Laj je danes s posebnim letalom odpotoval iz Ženeve v Novi Delhi. Pred odhodom je izjavil med drugim: «2enevska konferenca napreduje. Narodi miroljubnih držav na svetu upajo. da bo naše delo pripomoglo k vzpostavitvi miru v Indokini. Delegacija Kitajske ljudske reepublike se bo še dalje trudila v ta namen.®
V intervjuju, ki ga je v Ženevi dal dopisniku nekega indijskega časopisa, pa je Ču En Laj izjavil: «Upamo, da se bosta v prihodnjih treh tednih obe sporni strani v Indokini v dobri veri pogajali za sklenitev premirja, ki naj temelji na razumnih in lojalnih pogojih, sprejemljivih za vse prizadete.®
Izjavil je zatem, da bi morali vsi udeleženci na konferenci sodelovati v tem smislu, «namesto da bi delali obstrukcijo®, ter je dodal: «Okrepiti moramo našo budnost proti
spletkam določenih sil v notranjosti in izven konference, ki bi hotele internacionalizirati vojno v Indokini.®
Na koncu je odločno obsodil politiko vojaških blokov v Azi. ji in dejal, da bi se morale azijske države posvetovati in iskati skupne ukrepe za o-brambo miru v Aziji in v svetu.
Popoldne je letalo, s katerim potuje Cu En Laj, pristalo v Kairu in je čez 45 minut nadaljevalo pot v smeri Indije. V Kairu je Ču En Laja pozdravil tamkajšnji indijski poslanik. Novinarjem je Cu En Laj izjavil, da podpira egiptovsko akcijo za osvoboditev področja Sueza izpod britanske okupacije.
V Ženevi je medtem bila prva seja vojaške komisije za Laos. Seja je bila tajna in o njej niso objavili nobenega poročila.
Ožja seja o Indokini, ki je bila določena za danes, pa je bila odložena na jutri.
je zahteval danes tudi sovjetski delegat Carapkin v svojem popoldanskem razgovoru z glavnim tajnikom OZN Da-gom Hammarskjoeldom.
Guatemalska vlada je zahtevala, naj se Varnostni svet sklice še danes. V brzojavki, ki jo je predložil guatemalski delegat Castillo Arriola pred« sedniku Varnostnega sveta, opozarja guatemalska vlada tudi na to, da so sovražna letala večkrat napadla odprta guatemalska mesta, s strojnicami obstreljevala prebivalstvo in metala bombe težkega kalibra, zlasti pa na grožnje uporniškega radia, da bodo večja guatemalska mesta neusmiljeno bombardirana.
Predsednik mirovne komisije Organizacije ameriških držav Luis Quintanilla je obvestil glavnega tajnika OZN, da namerava njegova komi-sija poslati opazovalce v Guatemalo, Honduras in Nikaraguo. V dobro obveščenih krogih trdijo, da bodo opazovalci odpotovali že jutri. Zdi se, da hoče s tem vseameriška organizacija, verjetno na pobudo ZDA. prehiteti možnost, da bi OZN določila lastne opazovalce.
Današnje uradno poročilo guatemalškega poveljstva naznanja, da so vladne čete uje* le številne ujetnike, med njimi mnogo tujcev. Zajele so tudi velik vojni plen, sestavljen predvsem iz lahkih in težkih strojnic. Poročilo nadaljuje, da vladne čete popolnoma nadzorujejo področje Puerta Barrios in da je bil »dosežen nov napredek med operacijo čiščenja onega malega dela državnega ozemlja, ki so jih zasedli oddelki plačancev, ki so imeli veli* ke izgube®. Poročilo napoveduje v kratkem »končni udarec, ki bo uničil zadnji odpor® upornikov.
Tiskovni urad predsedstva guatemalske republike pa je izdal poročilo, v katerem opozarja domačo in mednarodno javnost na »strahote vseh vrst, ki so jih izvršili napadalci povsod, kjer so se začasno vgnezdili®. Poročilo pravi, da so napadalci streljali civiliste, zlasti pa člane kmečkih odborov in sindikalne vodite-
jaškega položaja:
Ofenziva, ki jo je začel polkovnik Castillo v treh smereh proti prestolnici Guate-mala, se je zaustavila, Zdi se, da uporniške sile nikjer niso prodrle globlje kot 20 km v notranjost Guatemale in da je njihov edini omembe vredni uspeh prekinitev železniške proge med Guatemala Ci-tyjem in Puertom Barrios z zasedbo Zacape. Uradna poročila zatrjujejo, da je vojska premagala napadalce pri Gua-lanu in Chiquinulli in da zasleduje sovražne oddelke, ki se umikajo v gozdnato hribovje na meji s Hondurasom Dopisnik AFP nadaljuje s sodbo, da je bilo napredovanje treh Armasovih kolon zastavljeno tako zaradi težavnega zemljišča, kakor tudi zaradi takojšnje reakcije vojske, ki je ostala zvesta Arben. zovi vladi. Dopisnik dodaja k temu še tropsko deževje in odpor civilnega prebivalstva Severna kolona, ki je s prednjimi stražami verjetno spočetka dosegla predmestja Puerta Barrios, kjer bi se morala združiti s tamkaj izkrcanimi silami, ni mogla z večjimi silami prekoračiti reke Rio Montagua. Kolona, ki je prišla z Juga in ki je dosegla največji uspeh z verjetno zasedbo Zacape, je bila po vladnem zatrdilu zavrnjena. Tretja kolona, ki operira na jugu Guatemale, je po uporniških zatrdilih, zasedla mesti Ju-stipa in Progresso nedaleč od meje s San Salvadorjem, in začela prodirati po vseame-riški avtocesti proti prestolnici. Zdi se pa, da je napredovala le za nekaj kilometrov.
Uporniško letalstvo, ki je bilo v začetku zelo aktivno, se je v zadnjih dneh omejilo na osamljene polete. Uporniška letala so odmetavala tudi padalce. Poseben vladni proglas naroča kmetom, naj ujamejo padalce žive in naj jih ne ubijejo, kot se je že zgodilo. O vladni letalski dejavnosti manjkajo informacije. Honduraška vlada trdi, da so štiri guatemalska letala bombardirala razne kraje v Hon-
lje. To se je zgodilo zlasti na durasu, v bližini meje, kjer ■so oporišča in preskrbovali-šča napadalcev. Guatemalska vlada pa je te vesti zanikala.
V Hondurasu so bile včeraj velike demonstracije v znak solidarnosti z guatemalsko vlado. Oblasti so nastopile z vso ostrino in po priznanju samega honduraškega radia so bili štirje demonstranti mrtvi. V Kolumbiji pa so ustanovili poseben odbor, ki zbira prostovoljce za Guatemalo.
področju bananovih nasadov. «kjer so se sindikalnih funkcionarji, slabo oboroženi toda z izredno hrabrostjo, branili do zadnjega®.
Dopisnik agencije APP iz Mexico Cityja pa podaja po primerjanju poročil iz raznih virov naslednji pregled položaja, čeprav pri tem poudarja. da razširjanje senzacionalnih poročil še vedno one-1 mogoča točno ocenjevanje vo.
nič začudili, ko pa je vendar Vidali v resoluciji, ki jo je predložil v petek skupno z Bartolijem v tržaškem občinskem svetu, zahtevo po STO gladko izpustil. Kaj pravi Scoccimarro?
On vidi v Piccionijevem pristanku na začasno razdelitev, ki bi morala biti takšna, da ne bo slabša od osmo-oktobrskega diktata, popoln jaliment. Tako označuje tudi tiste skope Piccionijeve besede — ki so menda v vsem njegovem govoru edine pozitivne, če so iskrene — o postavljanju jugo slov anskcrita-lijanskih odnosov na trdnejšo osnovo.
Iz teh besed kominformov-skega prvaka pač ne sledi nič drugega kot to, da se Italija ne sme niti začasno odpovedati coni B, in še, da Italija nikoli ne bi smela normalizirati svojih odnosov z Jugoslavijo. Tako je stališče italijanskega kominformovskega vodstva do rešitve tržaškega vprašanja. In prav to stališče je tudi stališče Vidalijevepartije in njenih slovenskih podrepnikov, ki v «DeIu» kričijo, da so edini borci proti prihodu Italije. Oni pri «Delu» torej ne samo, da skupaj s Scoccimarrom zahtevajo poleg cone .4 še cono B, temveč niti kolikor toliko normalnih odnosov z Jugoslavijo nočejo, čeprav vidimo, da so take odnose začeli z Jugoslavijo vzpostavljati celo kremeljski sateliti kot Madžarska, Romunija in Bolgarija, ki so za iste pisune prani ideal in Meka socialne pravičnosti in vzor socialistične politike.	p
No. Scoccimarro je v imenu Togliattija in Vidalija m s tem tudi n imenu «Dela» povedal, kaj hoče glede Trsta: Njegove zahteve so tri: Prva je, da noče nobene razdelitve. Ker pa zahteve po STO ne postavlja, pomeni, da bi hotel najbrž najmanj izpolnitev tristranske deklaracije, t. j. vse Italiji. Vidite, tudi s tem se strinjajo tisti edini borci proti Italiji pri ((Delu®. Drugič, Scoccimarro zahteva vztrajanje na plebiscitu. Tudi za tak plebiscit, zn katerega dobro vedo, da bi danes, kot danes, sankcioniral fašistične zločine in odnesel obe coni v Italijo, tudi za tak plebiscit so uredniki «Dela», t. j. tisti, ki se edini borijo proti Italiji. In tretjič hoče Scoccimarro takšno rešitev vprašanja, ki bi ustvarila «možnost složnega in demokratičnega. življenja med Italijani in Slovani, ki živijo na tem ozemlju®. Kako lepo se plašijo te besedel Malo manjka, da ne bi verjeli v njihovo iskrenost, če se ne bi spomnili tistih prvih dveh točk in nato besed istega Scoccimarro, ki pravi eno samo sekundo zatem, da Italija s pristajanjem na začasno rešitev žrtvuje ne samo Trst temveč celo vso Julijsko krajino ((potrebam imperialistične politike neke tuje silen. Pomislite, kakšna žrtev za Italijo! S tem, da dobi pod začasno upravo ne samo Trst temveč vso cono A, s tem ona žrtvuje ne samo Trst, ampak celo vso Julijsko krajino! In tudi s tem mnenjem se strinjajo tisti protiitalijanski borci pri «Delu»!
Pa ne samo s tem! Strinjajo se tudi s tistim, kar je napisal njihou m Mussolinijev mi Ijenec Ulisse v isti številki «Unitd», in sicer — da bo bolj poudarjeno — na prvi strani svojega lista. Takole piše tale znani prostovoljni pomagač in sotrudnik fašističnih razbojnikov španskega delovnega ljudstva: ((Cona B je padla pod. roparje ozemlja...®. Ropar tega o-zemlja je bil svoječasno tudi uvodničar «Dela», ko je delal tam menda celo pri sami vojaški upravi JLA. Sedaj se on in vsi njegovi u-redniški pajdaši s fašistično kominformovskim milanskim Goebbelsom strinjajo! Strinjajo se tudi s tem, da isti l/lisse laže, da gre za delitev Trsta. Strinjajo se tudi, ko isti Mussolinijev prostovoljec zaključuje svoj izliv fašistične protijugoslovanske tradicionalne in maščevalne mržnje, ko se zgraža, da bo morda spričo Riccionijevega govora italijanski imperializem tokrat le pripravljen požreti samo cono A namesto obeh con, ko ta izliv takole zaključuje:	«T o so strašne
in važne stvari in poiiuulja-ti jih je treba do dolgočasnosti, da bi na ta način postavili na sramotni oder onega. ki že leta izdaja interese Trsta, ljudstva, Italije in miran.
Ali vidite, s čim in s kom se strinjajo oni edini , borci proti prihodu Italije? Strinjajo se s fašistom, ki s peno pobesnelega premaganca kriči na svojega klerofašistič-nega naslednika, da je izdajalec, ker je pripravljen zasužnjiti samo del in ne vsesa tujega ozemlja, ozemlja, na katerem je večina proti vrnitvi italijanskega okupatorja.
Tako stojijo stvari s temi prvoborci proti italijanskemu imperializmu, ki ga že deset let ščitita London tn Wa-shington: Dejansko pomagajo bipšint fašistom v komin/or-movski srajci, v svojem tedniku pa tržaškim slovenskim či tateljem lažejo, da so za STO in kaj še vse. Tako. kot je napisal črnosrajčnik Ulisse, pa je videti hkrati tudi ono njegovo «složno m demokratično življenje med Slovenci in Italijani» — pod šapo imperialistične Italije nad Trstom in... Julijsko krajino.
KALKUTA, 24. — Indijski carinski organi 50 spet uvedli strogo preiskavo na francoske transportnem letalu, ki se je ustavilo na letališču v Kalkuti Na letalu vrste «Arma-gnac® letalske družbe «Sage« ta® so zaplenili 20 zabojev, v katerih so bili letalski deli m filmi za snemanje z letal.
Nl-inilVSkl DNF.VI
N adanašnji dan je bil leta ia44 kongres kulturnih delavcev Hrvatske v Topuskem.
it
DANES, petek 25. junija
Viljem, Grlica Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 0.04 in zatone ob 14.27. JUTRI, sobota 26. junija Virgillj, Hrana
VSEM
S SINOČNJE REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA
SLOVENCEM!
Kot poročamo v objavi na drugem mestu, bo v nedeljo prva od treh najavljenih prireditev ob 100 - letnici svetoivanske slovenske šole. Prireditev, ki je v priredbi za to priložnost ustanovljenega Odbora za proslavo 100 letnice svetoivanske šole, bo na stadionu «Prvi maj* s primernim, zanimivim kulturnim programom in ljudsko zabavo.
Zaradi izrednega pomena te obletnice za nas narod, tudi Slovensko - hr-vatska prosvetna , zveza v Trstu smatra za svojo dolžnost nasloviti na tržaške Slovence im svoje člane naslednji poziv:
Borba za slovensko šolo v Trstu traja že dolga desetletja in naš narod tu ob sinjem Jadranu pazljivo sledi tej borbi za obstanek kot tudi rasti nase Sole, ki je toliko pretrpela v polpretekli dobi naše narodne zgodovine. Naš narod je tesno povezan z življenjem šole, spj so iz naroda rastti tudi naši Solniki, ki so vzgajali naš naraščaj, ki ni klonil tudi ob hudih viharjih, ki so šli preko njega.
V nedeljo, 27. junija t. L bodo bivši in sedanji učenci *ene naših stoletnih šol proslavljali velik in pomemben prgznik. Slovenska esnovna šola pri Sv. Ivanu bo praznovala lep jubilej, stoletnico svoje ustanovitve. Zbrali se bomo na proslavo in obujati spomine, lepe in temne, iz stoletne dobe šole, na kateri so vzgajali našo mladino učitelji kova Antona Germeka, može. ki je istovetil pojem z likom slovenskega uč
melja. Vabimo tržaške Slovence, da se udeležijo tega
redkega jubileja, vabimo prosvetne delavce, člane prosvetnih društev in vse slovensko čuteče prebivalstvo, da ne pojde brezbrižno mimo te proslave, ki pomeni krepak kamen mejnik slovenskega šolstva v Trstu.
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu
Davčni seznami
Tržaško županstvo sporoča, da bodo od 26. do 30. junija vsak dan od 9. do 12. ure na odseku za davke in pristojbine (občinska palača. Ul. Ret-tori 2-III. na vpogled javnosti glavni in pomožni seznami davčnih obvezancev, ki plačujejo državne in občinske davke, in sicer za leto 1954 in prejšnja leta. Po omenjenem roku bodo izročili sezname občinski davkariji, ki bo davke izterjala. Proti vpisu v sezname je dopuščen priziv na conskega predsednika, in sicer šest mesecev po zad njem dnevu objave seznamov.
4«o Mlinom lir za gradimo
novega zelenjavnega trga na debelo
SPONTAN IN USPEŠEN RAZMAH HUMANE AKCIJE
0 razpisu občinskega natečaja za gradnjo - Odobritev posojila 210 milijonov od Mestne hranilnice • Skrbi prof. Paladina
Sinočnja redna seja tržaškega občinskega sveta se je začela, kot običajno, r vprašanji in interpelacijami. Svetovalec Gombač in svetovalka Weiss sta se zanimala za napeljavo vode na Kolonkovcu, za javno vodovodno pipo na Vrdeli in za podružnico podporne ustanove ECA pri Sv. Ani.
Svetovalec prof. Paladin (PSVG) je opozoril župana, da se že več tednov opaža, da prihajajo iz Jugoslavije v Trst begunci. Ugotovil je, da so ti begunci samo mladi ljudje moškega spola, mladeniči med 18. in 22. letom; dejal je, da je znano, da če bi Jugoslavija hotela zapreti svoje meje ne bi mogel nihče pobegniti. Iz vsega tega je napravil naslednji zaključek: Ali ne bi bilo možno, da se ti ljudje v danem trenutku spremenijo v Titovo peto kolono? Po tei ugotovitvi je pozval tisk naj se poglobi v to vprašanje. Nato je zaprosil župana naj ukrene vse potrebno, da bi se kaj takega ne pripetilo.
Zupan Bartoli je prof. Paladina potolažil z zagotovitvijo, da bo «o zadevi opozoril rimsko vlado in po možnosti tudi ZVU«. (4:1 za ZVU, op. ur.)
Nato je svetovalka Gruber-Bencova zahtevala posredovanje občinskega tehničnega u-rada pri zavodu za ljudske hiše, naj ne bi tlakovali sob ljudskih stanovanj s tako imenovanim marmorinom pač pa s parketi, kar je za zimske čase mnogo bolje. Zahtevala je tudi obnovo tlakovanja stanovanjskih prostorov v ljudskih stanovanjih pri Sv. Ani, kjer so ob gradnji stanovanja tlakovali z navadnim cementom. Podžupan Visintin je odgovoril, da bodo zahteve poslali zavodu za ljudske hiše. Svetovalec Benussi (PSVG) je protestiral proti izdajanju dovoljenj za loterije na mestnih trgih, pri katerih uporabljajo zvočnike z« vabo ljudi. Zahteval je. da se takšne krožne loterije preprečijo v mestu, ker kalijo notni mir. Zupan je vzel na znanje zahtevo in obljubil, da bo odgovoril na prihodnji seji.
Po končanih vprašanjih in interpelacijah so odborniki predložili več sklepov občinskega odbora. Prof. Sciolis, ki odgovarja za šolstvo, je predložil sklep za zaposlitev določenega števila novih vzgojiteljic za otroške vrtce. Sklep je bil soglasno sprejet. Dr. Zac-chi, odbornik za zdravstvo in higieno, je predložil sklep, s katerim bo občinska uprava uvedla potovalno zobozdravni-ško ambulanto, ki bo služila za zdravstvene preglede v o-koliških šolah. Pojasnil je, da so od komisariata za javno zdravstvo dobili 2 milijona lir. Ostale stroške pa bo morala plačati občina. Dejal
je tudi, da bodo okoliške šole s tem pridobile važno in potrebno zdravstveno pomoč za otroke, ki je do sedaj niso imeli zaradi pomanjkanja u-strezajočih prostorov in zato, ker je nemogoče tudi v najmanjši šoli postaviti samostojno zobozdravniško ambulanto. Sklep je bil soglasno sprejet.
Odbornik za finance odv. Forti je postavil na glasovanje nekaj sklepov formalnega značaja o potrditvi, na osnovi zakonskih predpisov, tabel predmetov, ki so podvrženi trošarini. Sklepi so bili sprejeti. Dalje je predložil sklep o posojilu 210 milijonov lir za gradnjo novega trga za sadje in zelenjavo na debelo. Posojilo bo občina dobila »od Mestne hranilnice (Cassa di
Risparmio). Tudi ta sklep je bil soglasno sprejet. Nato je podžupan Visintin, ki odgovarja tudi za javna dela. sporočil, da bo občina razpisala natečaj za gradnjo novega trga za sadje in zelenjavo na debelo.
Sporočil je, da ima občinska uprava na razpolago 400 milijonov lir za to graditev. Razvila se je živahna razprava o načinu natečaja, ki se je končala z ugotovitvijo, da je občinska uprava dejansko natečaj že razpisala in da nima več pomena razpravljati o tem. Podjetja, ki se bodo natečaja udeležila, bodo morala računati s tem, da dela ne smejo stati več kot 400 milijonov lir. Novi trg bo zgrajen pri železniški postaji Čampo Mar-zio.
Poziv nabrežinske občine za pomoč poplavljencem
Doslej zbrana vsota znaša 9UU.200 lir
Akcija za pomoč poplavljencem v Sloveniji je v polnem teku. K dosedanjim pozivom okoliških občin se je včeraj pridružila tudi devinsko-nabre-zinska občina s pozivom občinskega odbora, ki se glasi: Vremenska katastrofa, ki je zadela naše brate na Štajerskem, nam nalaga dolžnost, da tudi mi po svojih močeh priskočimo na pomoč nesrečnim bratom.
Vsled tega, poziva občinski upravni odbor vse svoje prebivalstvo. da po svojih močeh prispeva k nabiralni akciji nase občine.
Prispevki v denarju se spre. jemajo v Nabrežini na sedežu občine (užitninski urad) vsak dan razen ob nedeljah od 9. do 12. ure ter ob nedeljah ob istih urah v občinski knjižnici V ostalih vaseh naše občine so pooblaščeni sprejemati prispevke čč. gg. župniki ter ob-
OBISKI TUJIH PREDSTAVNIKOV IN GOSPODARSKA AKTIVNOST
PREDSTAVNIKI ZAGREBŠKEGA VELESEJMA OBIŠČEJO DANES TRŽAŠKI VELESEJEM
Današnji dan posvečen lesu - So tudi letos ipozabili* na Jugoslovane, kljub temu, da so med glavnimi izvozniki lesa v Trst?
Včeraj je obiskal tržaški velesejem trgovski ataše poslaništva ZDA v Rimu, Kene-dy, ki se je dalj časa zadržal pri ogledu paviljonov. Napovedanih pa je več obiskov raznih osebnosti. Tako pričakujejo danes prihod predstavnika avstrijskega ministrstva za trgovino dr. Steyskala, ki je šef oddelka za velesejme omenjenega ministrstva in ki se bo zadržal v Trstu 4 do 5 dni. Prav tako bo danes prispela v Trst večja skupina predstavnikov zagrebškega velesejma in med njimi bo po vsej verietnosti tudi direktor velesejma dr. Žnidaršič. Prišel bo tudi Davide Tonollo. predsednik združenja italijanskih špediterjev.
Včeraj se je sestal v okviru velesejma posvetovalni komite delegacije ustanove za obrtništvo in malo industrijo. Na sestanku, katerega je vodil predsednik trgovske zbornice Cosulich, so razpravljali o ustanovitvi sedmih novih tečajev za obrtnike odnosno strokovne delavce. Odobrili so sodelovanje tržaških obrtnikov na velesejmu v Beljaku, ki bo 10. julija in razpravljali o u-stanovltvi stalne izložbe tržaških obrtnikov ter malih in-dustrijcev, ki bi lahko bita v sedanjem paviljonu tržaškega velesejma.
Današnji dan je posvečen lesu, Združenje trgovcev z lesom bo zato danes dopoldne priredilo poseben sestanek, na katerem bodo prisotni člani
združenja, predstavniki izvršnega sveta združenja iz Mi-dana in predstavniki Holzwirt-schaft z Dunaja. Ni nam zna-
takem stanju na stopnišču hiše, v kateri stanuje in da je po vsej verjetnosti nerodno padel in z glavo udaril ob
no, če so povabili tudi jugo- stopnice.
slovanske predstavnike in po izmikajočih odgovorih ter po lanskoletni praksi kaže. da so tudi letos na to «pozabili», kljub temu, da je Juguslavija eden izmed najvažnejših izvoznikov lesa v Trst.
Sestanek o lesu bo dopol
Brundulla je 6 ur po spre-
činski svetovalci.
Občinski upravni odbor
Devin-Nabrežina
Kot je razvidno iz objavljenih imen, se akcija spontano in uspešno odvija tudi po vaseh. Iz Križa so sporočili, da sprejemata prispevke tov. Marija Sonce in Mirko Košuta.
Včeraj smo skupno prejeli 29.800 lir prispevkov, tako da se je doslej zbrana vsota močno približala milijonu in znaša točno 909.200 lir.
Objavljamo seznam darovalcev:
Guštin Alojz 1000 lir. Daneu Milan 500, Suban Tullio 500, Pegan Alojz 500 Bi asi ni Ugo 500, Collarini Ezio 500, Marin Fulvio 100, Radicchio Mario 100, Gargotich Gioaecbino 100, Gher-baz Luciano 100, Jankovič Livij 200 Ferluga Mario 500, Semo-lich Giovanni 200, Panelli Ga-stone 200, Marži Alberto 500, Keber Oskar 300, Giorgini Car-lo 500 Kobal Stelio 100, Purini Massimo 500, Buda A Ido 300, Kumar Attilio 100 Cantoni Ignazio 200, Sturman Silvio 300, Furlan Carlo 200, Perhinek Franc 300, Suban Emilio 100, Maina-rdi Mario 200, Kopun Rihard 1000, Baretto Friderik 1000, Ferluga Frane 500, Pettaros Renato 300, Princivalli Silvio 300, Hrovatin Massimo 500, Merlak Dean 100, Vitez Srečko 1000, Husu Milan 500, Kosmina Augusto 500. Marušič Ida 1000, Rebec Alberta 500, de Man za no Eugenia 500 rija Debellis 1000, Josip Ukmar nja 150, Vecchiet Giulia 150, Riosa Maria 500, Sedmak Francka 500, Gnesutta Angela 500, Olivo Giuseppe 100, Rovatti Antonio 200. Micheli Sergio 100, Cok Marij 100, Cecchetti Stelio 100, Gržančič Viktor 100, Černe Franc 200, Uršič Vladimir 300, Muhič Aurelio 200, Stoka Srečko 1000, Ca-ncianj Mario 200, Pe-senier Mario 200 Sušmelj Venceslav 200, Vidonis Danilo 200, Veni Carlo 300, Zalašček Alma 1000, Pertot S. 100, Fran Berginc 1000, Just Lavrenčič 200, Ludvik Rebec 500, Justi Furlan
jemu v bolnišnici, to je ob j 500. Cvetka Rebec 100. Marija
7.30, podlegel poškodbam Na ortopedskem oddelku so zgodaj popoldne sprejeli 82-letno Antonijo Paoletič vd. Vrabec iz Ul. delle Lodole, ki je nerodno padla v stano-
dne v prostorih združenja tr- vanju, pri čemer si je zlomi-
guvcev v Ul. S. Nicolo 7. Popoldne si bodo predstavniki ogledali velesejem, kjer bo ob 18,30 priredila uprava malo zakusko. Zvečer ob 21 pa bo združenje priredilo večerjo.
Za včerajšnje dobitke na velesejmu in sicer za radio-aparat, kristalni servis in zaboj. likerjev »Stock« so bile izžrebane naslednje vstopnice: št. 04359, bela, serija A-4,
la kolčni sklep leve noge Njgno stanje je resno in zdravniki so si pridržali prognozo.
Nezgoda pri telovadbi
Med skokom preko koze v rikreatorju pri Sv. Vidu je 14-letni dijak Livio Toscan iz Drevoreda Čampi Elisi včeraj nerodno padel in si verjet-,	no zlomil zapestje leve roke.
blagajne	C;	st.	01602,	bela,	se-	j	ponesre£enj dijak se je sam
rija	A-4.	blagajna	B:	st.	Olou >.	.	predstavil v bolnišnici in tu
bela, serija A-4, blagajna B-
Važno sporočilo vojnim oškodovancem
STALNI SPORI v USTANOVI SELAD
RAZGOVOR PREDSTAVNIKOV DELAVCEV i načelnikom oddelka za javna dela
Število delavcev SELAD se ne sme znižati, ker se brezposelnost stalno širi-Neupravičeno odtegovanje pokojnin neurejeno vprašanje prispevkov za brezposelnost
in
V podporni ustanovi SELAD nastajajo po raznih fe‘ovnl^ mestih često spori, tako da imajo sindikalne organizacije sindikalni odbori in tudi urad za delo s temi spon mnogo opravka in je SELAD st3l"° v ospredju. Tako so imeli tudi včeraj predstavniki sindikata gradbenih delavcev in tovarniškega odbora ES sestanek z načelnikom oddelka za javna dela dr. Caffarellijem ter so obravnavali razna vprašanja, ki nastajajo pri SELAD Z dr. Caffarellijem so razpravljali o številu delavcev SELAD v zvezi s splošnim položajem glede brezposelnosti, o izplačilu dopolnila za vse praznike med tednom, o prispevkih, ki jih dolguje SELAD Zavodu za socialno zavarovanje za uživanje podpore za brezposelnost, o položaju v prodajalni podjetja ter končno o odtegljajih pokojnine u-pokojenim delavcem, zaposlenim pri SELAD tudi za one dni, ko je slabo vreme in ko ne delajo ter dobivajo
di slabega vremena ne delajo. Predstavniki delavcev so opozorili dr, Caffarellija na mnogo slabši gmotni položaj tistih upokojencev, ki delajo pri SELAD v primeri z upokojenci, ki delajo pri drugih ustanovah. V tem primeru namreč ne gre za celotno dnevno mezdo, marveč le za dopolnilo, od katerega se pač ne sme odtrgavati še pokojnina.
Predstavniki delavcev SELAD so končno poudarili, da vsi ti nesporazumi in spori izvirajo iz ukaza št. 197, ki je odvzel tem delavcem kolektivno pogodbo za gradbeno stroko, katera je prej veljala za delavce v ekonomiji.
Sanliiioi/u romanje
Ija
Rimska agencija ANSA jarda je predsednik vlade
Scelba sprejel tržaškega škofa Santina. Samo to m nobenega pojasnila zakaj in čemu, kot da bi šlo za veliko skrivnost. A v resnici je vse dokaj jasno, spomniti se je treba le, da je Santin najbolj vnet iredentist, kar jih je v Trstu, a o njegovem šovinizmu niti ne govorimo. In kot takega pa še kot koprskega škofa povrhu, ga je prav gotovo gnala v Rim njegova dušnopastirska dolžnost, da spričo razvoja tržaškega vprašanja zastavi svoj «ugled« za rešitev bratov v coni B pred večnim pogubljenjem v Jugoslaviji. Kot Vidah, Morelli et coni p...
Lahko pa je tudi, da se je njegova eminenca spomni! kako je za Mussolinijevih časov prišel na Reki do škofa, pa se mu je zdaj zahotelo postati kardinal? Končno je treba dokazati le, da si iredentist in pol in to Santinu vsekakor ne bo težko...
PROCES O ZLOČINU V UL. MANZONI
Državni tožilec zahteva za Bozzolo 24 let zapora
Finančna intendanca javlja v zvezi z vojno odškodnino, da oškodovance lahko zastopajo pri zadevnih poslih bodisi privatniki ali pa združenja in ustanove, ki so in tudi ki niso pravno priznane^ to pa s pogojem, da jim da oškodovanec določeno pooblastilo.
Z navadnim pooblastilom j lahko predstavnik opravlja splošne posle, ki se tičejo prošenj in podobnega v prvi fazi. Da postane zastopstvo popolno, to je da zastopnik lahko opravlja vsakršen posel, vštevši sprejetje izplačila vojne škode, je potrebno notarsko pooblastilo.
Ustanove in združenja, ki so pravno priznana in ki se ukvarjajo s skrbstvom, lahko opravljajo tehnično — upravne posle v prid oškodovancem, pri čemer pa je potrebno vseeno pooblastilo, kot je zgoraj omenjeno, in sicer, kar se tiče reševanja posameznih vprašanj.
so mu samo nudili vso pomoč in ga nato s priporočilom 10 ali morda tudi 25-dnev-nega počitka poslali domov.
S prognozo okrevanja v 30 dneh so sprejeli na ortopedskem oddelku 61-letni Giorgi-no Fecondo vd. Padovan iz Ul. Rossetti, kateri so ugotovili zlom zapestja desne roke in precejšnjo podplutbo nad desnim očesom.
Zenska, ki je sama prišla po pomoč, je izjavila, da je v Ul. Crispi nerodno spodrsnila in padla na tla.
Kokal 1000, Marija Suc 500, Pepca Krasna 100, Ivanka Trebeč 500 Fani Gombač 500, Marija Debellis 1000, Josip Ukmar 200.
SLOVENCU
V okviru proslav xa
100-letnico svetoivanske šole
bo prva prireditev dne 27. t. m. ob 16. uri NA STADIONU «PRVI MAJ» s kulturnim sporedom, ki bo obsegal:
a) petje, ki ga izvaja svetoivanaki pevski zbor;
b) recitacije;
c) igro «Naša šola», ki je je spisal in režira Adrijan Rustja.
Sodelovala bo barkovljanska godba na pihala. Po sporedu prosta zabava.
Vabljeni vsi!
Odbor za proslavo 100-letnice svetoivanske šole
Viale. 16.00: «Legenda o Robin Hoodu», E. Flynn.
Kino ob morju. 16.30: «DobimO se v pasaži«, N. Pizzi.
Massimo. 16.00: «Na smrt prestrašeni«, D. Martin.
Moderno. 16.00:	«Zelezn>i mo**,
J Chandler.
Savona. 16.00: «Sanjana zareč«*-ka», D. Kerr.	.	..
Vittorio Veneto. 16.45: »SkotSk* princ«, E. Flywi.	_
Azzurro. 16.00:	«Ivanhoe», «•
Taylor
Belvedere. 16.00:	»Plavolaske*.
D. Morgan.
Marconi. 16.30: »Ninfa antipodov*
E. Williams,	,	,
Novo cine. 16.00: «Kraljica Kristina)), G. Garbo.
Odeon. 16.00: «V prepadih Rdečega morja«, sledi Walt Disn*“ yev film: «Krilati ribiči«. Radio. 16.00:	»Saharska legij**)
A. Ladd.	j,
Venezia. 16.00: »Opij«, D, PoW#K.
POLETNI KINO:
Ariston. 21.00: «Bela gospa*, J-
AHison.
Rojan. 20.45: «Operacija Cie ero*, J. Mason.	.	...
Paradiso. 20.15: «Roman mojet* življenja«, L. Tajoli.
Ponziana. 20.30: «Ni prostora *■ zaročenca«, T. Curtis.	,,,
Arena dei flori. 20.30: «Jetniki preteklosti«, R. Colman. Garibaldi. 20.30:	«Onečaščena»,
M. Vitale.
Secolo. 20.30: «Zarota v S. Franciscu«.
Osvobodilna fronta
Sestanek predsednikov in tajnikov okrajnih oziroma občinskih odborov Osvobodilne fionte bo v soboto 26. t.- m. ob 16. uri na sedežu Osvobodilne fronte v Ul. Ruggero Manna 29.
Točno in gotovo udeležbo priporoča
TAJNIŠTVO
Poznat obvestila
Občni zbor motokluba »Mladost« Nabrežina. V nedeljo 27. L
m. ob 9. uri zjutraj bo na sedežu motokluba v Nabrežini tretji redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Izvolitev novega odibora; 4. Program izletov in razno. Priporočamo točnost in polnoštevilno udeležbo.
Tajništvo Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. V nedeljo 27. t. m. v prostorih kluba, Ul. Roma 15, II. sestanek od 9. do 12. ure.
ZARADI NASPROTOVANJA RIMSKIH FUNKCIONARJEV?
TUDI JUNIJSKI BILTEN ZVU
brez proračunov „javnih ustanov"
Zanimivi podatki statistične ankete o delovni sili v vseh šestih občinah področja
Izšla je zadnja — junijska itevilka statističnega biltena ZVU, v kateri pa so objavljeni podatki za marec odnosno april. V teh podatkih zato ni mnogo novega in to .še zlasti, ker sta tokrat prazni rubriki «vzgoja» in «proračuni javnih ustanov« .
Pod rubriko »vzgoja« objavlja namreč ZVU število učencev vsen šol, razredov, učiteljev in vse ostale podatke, ki se nanašajo na šolstvo. Ker se bilten nanaša na sredino šolskega leta, ko se ne bele-
Nenadna nevihta nad mestom in okolico
RAZKRINKANJE DVEH SPRETNIH GOLJUFOV
Kupovala sta na up plačala pa nikoli
Ogoljufala sta vrsto tržaških trgovcev. Obtožena tudi nporabljanja raznih jnaslovov
Včeraj zjutraj okrog 6.30 • f
se je razbesnela nad Trstom in okolico huda nevihta z nalivi, točo in močnim grmenjem. Mestne ulice so bile naenkrat preplavljene, ker požiralniki niso mogli vsrkati toliko vode. Vendar večje škode v mestu m bilo, u-vzemsi na Pončani, kjer je počila neka vodna cev. Toča je bila močna predvsem v predmestjih proti Skednju, medtem ko po prvih informacijah v okolici in še posebno na vinogradih ni prizadejala pomembne škode.
Tržaški meteorološki zavod pravi, da so take nevihte za junij in julij normalen pojuv m predvideva, da bodo V juliju vsaj še 4-
samo delno dopolnilo plače I
(niti tretjino).	|------------------------------------------------- v	“
Glede števila delavcev se- £a obtoženega Sulligoia zahteval tožilec 5 me-
LAD so delavski predstavniki zahtevali, da se to število ne sme pod nobenim pogojem zmanjšati, ker brezposelnost narašča. Prav tako se ne smejo zmanjšati krediti, ki so že bili določeni v proračunih za pomoč SELAD- Na-
S steklenico po glavi
čelnik oddelka za javna
dela
je zagotovil, da bodo v s***3" du z možnostmi število delavcev SELAD še povečali ter da bodo pohiteli z deli, Ki so bila že prej določena. Glede izplačila dopolnila za praznike med tednom se je dr. Caf-farelli skliceval na negativen odgovor prejšnjega načelnika inž De Petrisa, čemur so predstavniki delavcev ugovarjali. Po kratkem obravnavanju vprašanja prodajalne sE-LAD so obširno razpravljali o zapletenem vprašanju odtegljajev pokojnine za tiste dni, ko delavci SELAD zara-
secev zapora - Na vrsti so odvetniki obrambe
Po izredno dolgem govoru, ki je trajal v torek popoldne, v sredo ves dan in včeraj zjutraj, je tožilec dr. Visalli zaključil svoi govor ter zahteval, da sodišče spozna Bozzo-la za krivega navadnega umora ter ga obsodi, potem ko se izključijo vse obtežilne okol-nosti kot premišljeni uboj in drugo, na 24 let ječe. Tožilec je nadalje zahteval za drugo obtožbo M mesecev zapora in 9.000 lir globe za Bozzola ter 5 mesecev zapora in 5.000 lir globe zu Enrica Sulligoia.
Tožilcu je sledil odv. Mor-gera. ki je spregovoril v prid obtoženega Sulligoia. Zagovornik je zahteval najnižjo možno -kazen, katere ne bi smeli niti vpisati v kazenski list.
Popoldne pa je povzel besedo odv. Kezich, ki skupno v odv. Bertonom brani Bozzola, Malo pred 19. uro je odvetnik prekinil govor, ki ga bo nadaljeval danes zjutraj ob 9. uri. Verjetno bo odvetnik govoril ves dan.
Neroden padec
Pri padcu v bližini stanovanja se je 57-letna Marija Čepar por. Grum z Vrdelce Skoljeta včeraj zlomila levo nogo zakar se je morala zateči v bolnišnico, kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v 30 ali 40 dneh na or L topedskem oddelku.
Na opazovalnem oddelku so včeraj proti večeru sprejeli s prognozo okrevanja v 8 dneh, 42-letnega Fabia Luka-riča iz Ul- Gambini, ki je izjavil, da ga je nekdo v gostilni »Maramau« udaril s steklenico po glavi. Ker so mu zdravniki ugotovili rano na čelu in prstu roke, so ga pridržali, vendar menijo, da ne bo nič hudega.
Zaradi prebitja lobanje po 6 urah umrl v bolnišnici
2e v resnem stanju so včeraj ponoči sprejeli na I. kirurškem oddelku 51-letnega uradnika Bruna Brundullo iz Ul. DTsella 24, kateremu so ugotovili prebitje lobanje.
Osebje Rdečega križa, ki je uradnika pripeljalo v bolnišnico, je zdravnikom pojasnilo, da so moža našli že v
9. t. m. je 64-letni trgovec Pilade Queirolo iz Vicolo del Castagneto prijavil policiji, da sta ga 32-letni Guido De Min iz Benetk in 40-letni Antonio Marchesi brez stalnega bivališča ogoljufala s tem, da sta kupila dva pisalna stroja in ju nista plačala. Izgovarjala sta se, da rabita stroja za ustnovitev oglasne pisarne na račun nekega italijanskega in-dustrijca. Enega od kupljenih strojev sta moža zastavila v zastavljalnici. Agenti so istega dne takoj aretirali De Mina. Preiskavo so prevzeli agenti letečega oddelka, ki so najprej napravili preiskavo ,v pisprni obeh goljufov, kjer so našli celo vrsto neplačanih fuktur. Na vratih pisarne je blestela tablica z napisom «Studio di consulenza sociale rag. De Min«, kar je bilo seveda ilegalno.
Na podlagi faiktur je policija zaslišala razne trgovce in tako je prišlo na dan, da sta moža, ki sta se večkrat izdajala za «ragioniere» in «inge-niere« ogoljufala trgovca Giu-seppa Rocca za luči za pisalno mizo, Danteja Trevisa-na, za ročne ure (takrat »e je De Min predstavil kot zdravnik neurološkegu oddelka), E-milia Metellija istotako za u-re, Renata Madalosso za ležalni stol, Francesca Mazzup-china za papir, Francesca Mur-ro za pisalni stroj, Angela Bona kot predstavnika podjetja «Zerjal» za pisarniško opremo in razne druge trgovce.
Agenti so se hoteli prepričati če je bil De Min resnično zaposlen v bolnišnici in so iskali informacij pri ravnateljstvu. Tu so izvedeli, da se je mož predstavil kot študent univerze v Firencah in je kot tak zaprosil, da bi lahko prisostvoval pregledom. To mu je bilo dovoljeno in mož je sledil v belem oblačilu raznim zdravnikom. Vrhutega mu je odv. Prescu, ki mu je dul dovoljenje, bil tudi za puroku prj posojilu 120.000, katerega je De Min zaprosil pri «Cassa
di Risparmio-.
De Mina so taikoj zaslišali in mož je vse priznal ter obenem pojasnil, da ogoljufanim trgovcem ne more povrniti škode. K sreči so agenti zaplenili večino ogoljufanega blaga in ga vrnili lastnikom. De Min je nadalje pojasnil, da ni nikak študent, temveč da je dokončal samo osnovno šolo.
Po končani preiskavi so tako De Mina kakor tudi Mar-chesija, ki je pravočasno izginil brez sledu, prijavili sodnim oblastem pod celo vrsto obtožb, ki gredo od goljufije do uzurpacije naslovov.
žijo večje šolske spremembe, ni izostanek te rubrike nič posebnega.
Drugače pa lahko sodimo o izostanku podatkov pod rubriko «proračuni javnih ustanov«. Tu je pred leti ZVU objavljala obračune conskih financ in to v precej podrobni obliki Odkar so prišli v Trst rimski funkcionarji, pa je ta rubrika ostala sramežljivo vedno prazna, tako da ostane vsaka diskusija okrog denarja, ki ga sedaj porabi ZVU, samo pri mršavih številkah, katere pove direktor za finance in gospodarstvo ZVU na kratkih tiskovnih konferencah in kjer govori izključno o proračunih.
Res je čudno, zakaj se ZVU boji povedati, zakaj v resnici porabi javna sredstva, da se rimski funkcionarji (drugačen zaključek je skoro nemogoč) upirajo objavi zaključnih obračunov o izdatkih in dohodkih cone. Ta skrajno čuden molk daje povod za najrazličnejše govorice in sumničenja.
Zanimiva je v biltenu priloga, v kateri obljavljajo prve rezultate zadnje statistične am kete delovne sile, ki so jo izvedli v vseh šestih občinah cone v razdobju od 6. do 12. septembra 1953. Anketa se nanaša na stanje 3.552 družin stanujočih v Trstu in 296 družin stanujočih v ostalih občinah.
Na ugotovitve te ankete se bomo še povrnili.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
JUTRI 26. junija 1954 ob 21. uri v kino dvorani v SKEDNJU komedija Mary Chase
99
HARVEY
a
Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure pri blagajni v Skednju.
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 5.40, T.4S. 13.30, 19.00 in 23.30.
7 00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 14.00 Glasba po ž£ ljah; 14.45 Kulturni razgledi. 15.00 Poje tenorist Janez Lipušček in fantje na vasi; 17.00 selo naokrog; 17.30 S peaimj® po Dalmaciji; 18.00 Poročila » hrvaščini; 18.15 Boris Papando-pulo: Ustanci . simfonični orkester radia Zagreb; 18.24 Vesel® in okrogle; 19.20 Šport; 23.00 Zadnja poročila v italijanščim. 23.10 Glasba za lahko noč.
Ljudska prosveta
GLASBENA MATICA V TRSTU
Novoizvoljeni odbor bo imel svojo prvo sejo danes 25. t. m. ob 20.30 v Ul. R. Manna 29.
Vabljeni so tudi člani nadzor, nega odbora.
izleti
Slovensko planin .ao društvo
Trst priredi 4. ju^Jja izlet v Trnovski gozd, na Čaven, Kucelj in Zeleni rob. Vpisovanje vsak dan v Ul. Machiavelli 13.
II. jultja izlet na Bled. Odhod za izlet na Učko in Opatijo bo v nedeljo 27. t. m. ob 5. uri zjutraj iz začetka Ul. F. Severo.
Letovanje SPDT. Tudi letos bo priredilo SPDT letovanje v tedenskih izmenah na Bledu. Prva izmena potuje 11. julija. Informacije in vpisovanje v Ul. Machiavelli 13, II. vsak dan od 18. do 19. ure.
PREDEN GRESTE NA
DOPUST,
se naročite na
«PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L. 1*0.— Telefonirajte na št. 37-338
STARSI 1 Ob koncu šolskega leta
nagradite vaše otroke z lepo slovensko knjigo, ki vam jih nudi
»državna zalozba
SLOVENIJE« na velesejmu z izrednim
popustom.
Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Roma 15, II., za privatne instrukcije. Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo že 6. septembra t. I.
Pozor na morske pse!
Včeraj okoli 10.30 so policijski agenti med patruljiranjem s policijskim čolnom po pristaniških vodah opazili nedaleč od novega pristanišča 4 metre dolgega morskega psa.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA SMRT IN POROKE
Dne 24. junija 1954 se je v
Trstu rodilo 5 otrok umrlo Je 8 oseb porok pa je bilo 14.
POROČILI SO SE:	krojač
Moise Salonlcbio In gospodinja Diamantina Vivante, uradnik Aurelio Di Gtoria in uradnica Luigia Ingogtia, narednik am. voj. J. Leiiard Falk ln telefonistka Ludmilla Pegan, pomorščak Ante Tresogliavic in gospodinja Ruzica Karninčič, mizar Carlo Gregori in gospodinja Angela Zocchi, uradnik Antonio Hrovadan in gospodinja Dea Cauzer, pomorščak Arrigo Spes-sot in gospodinja Silvia Ambro-so, frizer Giovanni De Giorgio in pletilja Silvestra Calabrese, uradnik Mario Ualsini in uradnica Lidia Giurissi, električar Antonio Balzano in gospodinja Llbera Golglnl, prodajalec Guer-rino Rlghi ln učiteljica Maria Oblati, zdravnik Pietro Gropuz-7.0 in uradnica Anna Maria Dussich, mehanik Lottino Lottl-no In gospodinja Giovanna Ghersenti, reprezentant Franco Pozzo Balbi in uradnica Maria Guardian i.
UMRLI SO: 67-letni Giovanni Giordano, 85-letna Marija Bajc por. tievilacqua, 72-letina Argia Ferluga vil Blažič, 90-lelul Glo-vanni Uelia Santa 42-letna Maria Sturm por. Guštinčič, 50-let-nj Bruno Brundula, 70-letni
Pavel Krpan, 57-letni Malteo Battistella.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI:	iz Gradeža s 65
potniki ital. ladja »Grado«, iz Neaplja z 2272 t raznega blaga amer. ladja «Exchester», iz Nevv Orleansa s 7249 t žita amer. ladja (iNordcuba«, iz Gradeža s 23 potniki ital. ladja »Gradeč«.
ODHODI:	proti Benetkam s
55 potniki Ital. ladja «Messapia», proti Gradežu z 11 potniki ital ladja »Grado«, proti Benetkam s 128 t raznega blaga egip. ladja »Ismailla«, proti Ravenrvi z 220 t bencina ital. ladja »Maria M.a, proti Patrasu z. 843 kub. m lesa grška ladja «Sofia», proti Pulju s 70 t raznega blaga Jugosl. ladja »Lastovo«, proti Gradežu z 69 potniki ital. ladja »Grado«, proti Falconari prazna ital, ladja »Christina«, proti Reki z 2100 t raznega blaga amer. ladja «Exchester» proti Nevv Orleansu prazna amer. ladja «Compass», proti Port Saidu prazna angl, ladja »Johnstar«.
VREME VČERAJ
Najvlšja temperatura 27.0, naj nitja 20.1, ob 17. uri 27.0, zračni tlak 1012.6 v upadanju, veter 10 km vzhod-sever-vzhod, vlaga 54 odslot., padavine 2.9 mm, nebo 7/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 23.2 stopinje,
ifitite in Phmotiki cimonikl
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI
Rdeči krit 366 - 60 Gasilci	2	22
Policija	2	- 23
nočna služba lekarn:
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nieoli v Skednju ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Rossetti 16.30: »Streljajte brez usmiljenja«, A Smith, S. Drady Excelsior. Zaprto zaradi obnove Fenice, 15.30: »Varietejska predstava«, F Astalre C. Charisse. Naziouale, ' 16.30: »Umisljenje za tistega, ki pade«, M. Serato N. Gray.
FUodi ammatico. 16.30:	«Pony
ekspres«, C. Nestor, R. Fleming Arcobaleno. 16.00:	«Samo zate
oem živel«, J. VV.vman. S. May-deti.
Auditonum. 16.30: «V podzemlju Sangaja«,- H. Berdrlere, P. Ber. n strd
Astra Rojan. 16.30: »Poslednji vlak iz Bombava«, J. Hale, C Lasson
Crlstallo. (Trg' Peruglno) 16.00: »Puccini«, M. Toren
Grattacielo. 16.30: »Nepremagljivi Mr. John«, D. Reed C. Coburn Alabarda. 16 00: «Mizar». D Ad-dams. F. Sllva^
Ariston. 16.00: «Be!a gospa«, J AHison.
Armonia. 16.30:	»Lepotice	-	tek-
mice«, G. Crain.
Aiarora. 16.00: »Veliki variete«, L. Padovan i.
Garibaldi 15.00:	«Oneča46ena»
M. Vitale.
Ideale. 16.30:	»Damaščanka«, K
Hudson.
Inipero. 16.00:	»Kino nekdaj«
VV. Chiari It a Ita. 16.30: »Onkraj Sahare« in »Roparji velikih močvirij«.
PETEK, 25 junija 1954
JUGOSLOVAN KM. A CONA X It S TA
T K S I' II.
306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba; 12.10 Z* vsakega nekaj; 13.00 Glasba željah; 14.15 Kulturni obzornik 14.25 Skladbe za flavto; l";33 Plesna čajanka; 18.00 Vieniavski« Koncert za violino št. 2; 18.21 Sibelius: Finska, sifmonična pesnitev; 18.40 Slovenski samospevi; 19.00 Okno v svet; 19.15 Pestra glasba:	20.00 Šport; 20.05
Marijan Lipovšek: Orglar; 20.30 Zabavna glasba; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.20 Koncert moškega kvinteta «Trst»; 22.00 Književnost in umetnost.
T K S « k.
11.00 Za vsakogar nekaj; \l& Komorna glasba; 18.20 Iz Wag-nerjev del; 21.05 Simfonični koncert, dirigent Bruno VValter.
* a. o V 1<1 A d .i a
327.1 m, 202,1 m. 212,4 in Poročila ob 5.00,	6.00,	8.00.
13.00,	15.00,	17.00,	19.30 in	22.00-
12.00 Mladinski	zbori pojoj
12.30	Opoldanski	koncert;	13.30
Melodije za razvedrilo; 14.40 Skladbe za razne	instrumente:
15.30	Želeli	ste	, poslušajte!.
16.00 Utrinki iz	literature *
Usbert Sitvvell: Stroj se je izrabil, Antonin Dvorak: Slovanski plesi: 17.10 V plesnem ritmu; 18.00 Iz bojev naših narodov;	18.30	Poje	dekliški	zbor
X. gimnazije v Ljubljani; 18.50 Družinski pogovori; 20.00 Skladbe jugoslovanskih	skladatekjok«
20.30 Tedenski zunanje -politični pregled; 20.40 Arije iz znanih oper.
Mali oglasi
MLADA DEKLICA išče službo prodajalke v trgovini. Naslov n* upravi lista.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512-35939 Prokurator RAVNIK
■>°  -cr*-"
ADEX IZLETI
3. in 4. julija 1954 izlet v
LJUBLJANO
4. julija 1954 izlet v POSTOJNO SKOČI J AN LOKEV Vpisovanje do 24. t. m.
10. in 11. julija 1954 izlet v NOVO GOniCO PREVAL
ILIRSKO BISTRICO
BUZET
POREČ
12. julija 1954 izlet v OPATIJO KOMEN
KOSTANJEVICO in na REKO
Vpisovanje do 1. julija
17. in 18. julija 1954 izlet na
BLED
Vpisovanje do 8. julija.
27., 28. in 29. Julija 1954 izlet v SLATINO RADENCI
Vpisovanje do 16. julija pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243.
Naznanjamo žalostno vest, ds nas je včeraj za vedno **' pustila
Muriju (iustinčič
Pogreb druge pokojnice *>o v soboto 2(1. t. m. ob 10. tir iz kapele glavne bolnice.
Trst, 25. VI. 1954.
Žalujoči mož Jakob, sin Lji' Ciano in ostali sorodniki-
Razstave in prireditve
Objavljamo zaostala poročila o razstavah in zaključnih prireditvah na naših o-snovnih šolah:
NA KATINARI
Tudi letošnje šolsko leto na tej šoli se je zaključilo s šolsko razstavo. Učenci in učenke so razstavili razne izdelke, ki so jih izdelali med šolskim letom v okviru učnega načrta in pod skrbnim vodstvom požrtvovalnih učiteljic.
Izdelki so bili razstavljeni v dveh prostorih tamkajšnje osnovne šole. Nič simetričnega, toda v najprijetnejšem o-kusu.
Risbe, deška in dekliška ročna dela ter pismeni ' izdelki so bili delni obračun resnega in uspešnega delovanja šole. Priznati moramo, da so bili vsi izdelki, tudi tisti, ki so izšli izpod najmlajših prstkov, vrednj pohvale; zbirka najrazličnejših modeliranih predmetov iz barvane gline, v glavnem posnetih iz raznih učnih slik, ki so jih obravnavali med šolskim letom; bogate in lepe vezenine v prtih, blazinah in rjuhah v raznih ubodih, v lepi harmonizaciji barv sukanca ter največ v narodnih motivih so mogle v gledalcu vzbuditi lepo oceno. Izrazit odsev ličnosti, točnosti in okusa je bil v vseh razstavljenih predmetih, posebno pa v ornamentih na lesenih izdelkih.
Brez izjeme, nega čuta, čistoče in ličnosti je bila razvidna iz vseh razstavljenih predmetov.
Na željo starsev in ljubiteljev šole je bila razstava odprta preko navedenih dni. Razstavo so obiskale šolske oblasti ter občinstvo iz domačih in bližnjih vasi.
Posebno priznanje učiteljstvu in šoli za bogat uspeh.
PRI SV. IVANU
Od 13. do 16. junija so u-čenci in učenke razstavljali razne izdelke.
Začnimo pri otroškem vrtcu. Petelinčki, vaze, lončki iz navitega barvanega papirja ter izrezane cvetice, škatle v barvanih ornamentih so vzbujale pozornost gledalca.
Stopnji primerno so razstavljali tudi učenci in učenke o-snovne šole. Na šolskih mizicah so bile prijemačke, vaje-nice, torbice, prtiči, nogavice* prti, rjuhe in blazine, kjer so se gojenke vadile kvačkati, plesti in vesti v raznih u-bodih kar pristoja k znanju skrbne bodoče gospodinje. Tudi deška ročna dela, podstavki, stenski okraski, koledarji, so se odlikovali v čistih in nežnih, medseboj se ujemajočih barvah narodnega motiva. Razstavljeni so bili tudi pismeni izdelki in risbe. V marsikaterem izdelku je bila vidna izrazitost duše m roke malega umetnika.
Ročna dela so praktična in najbrž prav zato so jih učenci dovršili z vso točnostjo.
Tudi starši so pokazali ljubezen in razumevanje do šole, in otrokom poskrbeli potrebščine, ki jih pouk na šoli zahteva. Veseli in ponosni so lahko starši nad tako lepim u-spehom pa tudi delavno in požrtvovalno učiteljstvo, ki tako skrbi za vsestransko vzgojo otrok.
Številen obisk starsev m drugih na razstavi je pa lep dokaz hvaležnosti, zanimanja in ljubezni do slovenske šole.
V MEDJI VASI
Kot skoraj v vsaki vasi, tako je tudi pri nas šolska mladina zaključila letošnje šolsko leto s kulturno prireditvijo.
V četrtek 17. t. m. so starši učencev in ljubitelji nas ih malih do zadnjega kotička napolnili učilnico.
Prijetno in domače jc vsakomur ob takih prireditvah, kjer nastopajo naši najmlajši in se tako lepo izražajo v svojem materinem jeziku.
Tako domačnost smo občutili tudi v četrtek v naši vasi.
Kdo ni užival, ko so šolarji nastopali z raznimi recitacijami, petjem in prizorčki?
Prav posebno pa se je vsakdo nasmejal ko sta prišli na vrsto dvodejanka eSkrotjc« in ljubek prizor «Izgubljena stava«, ki so ju mali igralci prav dobro izpeljali.
Dobre so se posebno izkazali krojač, kralj, čevljar in Miha.
Svojo zaključno prireditev je tukajšnja šolska mladina zaključila s korakanjem z o-dra ob petju «Prav escl iz šole grem«, nakar je občinstvo s ploskanjem nagradilo navdušeno nastopajoče malčke.
Ponosni na svoje pridne o-troke so starši in ostali v veselem razpoloženju zapuščali
šolo.
Hvaležni, smo našemu požrtvovalnemu učitelju, ki je v letošnjem šolskem letu z u-čenci že drugič nastopil.
Tudi za božič smo namreč imeli priliko videti naše male na odru, ko so igrali sPetrSko-ve poslednje sanje« .
Ravno tako izvenšolsko učiteljevo delo je vredno pohvale, saj ni minil še mesec odkar je tu nastopila vaška mladina z. žaloigro «Razvalina življenja«, ki je tudi nepričakovano dobro uspela in ki jo je skrbno pripravil in vodil tukajšnji učitelj.
Tako je Medja vas, o kateri se je do sedaj le malo slišalo, v zadnjem času lepo napredovala in se kulturno dvignila.
O preostalih prireditvah in razstavah pa še jutri.
V Združenih državah so izdelali edinstveno	miniaturno podmornico, kot	jo	prikazuje
gornja slika. Vozač je popolnoma zaprt v ogrodje iz valjanega stekla. Podmornica je prosto plavajoče telo, zato mora biti vozač opremljen s	posebno masko za obraz	in «acqua-
lungom», to je 2 tankoma stisnjenega zraka,	ki ju ima	pritrjena s pasom	na	hrbtu, ter
posebno dihalno napravo za dihanje pod vodo. — Miniaturna podmornica je dolga 2,6 m in 60 cm široka ter tehta 65 kg. Vozač sedi	vzravnan	v plastični kupoli.	V	sprednjem
delu te miniaturne podmornice so pedali kot pri kolesu, ki so z verigo povezani z zobnikom, ki poganja vijak na koncu podmornice. Pri poganjanju z nogami lahko vozač
doseže hitrost do 8 km na uro
Težko bo ,,osvobodilna vojska" polkovnika Armasa malsko vlado, ki ima za seboj delovno ljudstvo
premagala guate-mesta in dežele
Ko smo pred nedavnim v našem listu zapisali, da so ZDA. v zvezi s tovorom orožja, nakazanega Guate-mali od strani ene držav za železno zaveso, ta primer mistificirale, skušajoč prikazati to majhno državico, kot' oporišče sovjetskega ekspanzionizma, da bi tako vnaprej opravičile kak svoj morebitni nastop proti njej, se nismo, kakor kažejo dogodki, prav nič zmotili.
Guatemala stoji na pragu državljanske vojne. Po prozornih političnih in diplomatskih manevrih ZDA s pomočjo Hondurasa in Nica-rague, ko je bilo tudi političnemu laiku očitno, da predstavlja vse to samo ul-timatum, poziv svobodoljubni Guatemali na predajo a-riškim monopolistom, in ko
FRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE OPERE Z BALETOM V TRSTU
Slovenske glasbene uprizoritve v Trstu
in Mirko Polič
Od začetnih, tudi finančno nujnih operet se je repertoar povzpel v sezoni 1912 -13 do «Nikole Zrinjskega* in «Prodane neveste*
4.
Zabavne predstave hočejo občinstvo zabavati, samo zabavati; če je morda v njih tudi Rako dobro jedro, skrito v veseli besedi ali odeto v ostro ali diskretno satiro, se navadno izgublja v smehu m hitrem tempu igranja. Pevske igre in operete hočejo tudi zabavati. Zato pa ima-je poleg tega, kar bi morda imele burke. Se to dobro, da nam dajejo, skromne sicer, ali tudi glasbene užitke s svojo lahkotno godbo in s svojimi veeslimi napevi. In pestre so, resnično navadno vse lepe. — Kako so med občinstvom priljubljene, nam dokazuje tudi to, da se njihove sladke arije rade in lahko popularizirajo. — Sami pa veste, da smo letos igrali ftame-sto burk operete, in veste sami, kako radi so prihajali k operetam se ljudje, ki navadno ne hodijo v gledališče, vsaj v naše ne. Jaz pa sem z operetami tudi hotel navaditi ljudi na gledališče, ce jih že z dramo nisem mogel privaditi...»
Problematika majhnega gledališča je bila v zgodovini slovenskega gledališča v Trstu z našimi posebnostmi že nakazana v intern-dantovi izjavi v letu 1910. V denarnem pogledu je repertoarna politika Dramatičnega društva rešila vprašanje dvorezno, kakor tudi se trudi intendant v letu 1911 kaj drugega dokazati. Z uvedbo operete je bila onemogočena že precej nevarna konkurenca diletantskih društvenih o-drov, ki z opereto niso mogli tekmovati, na drugi strani pa priznana težka koncesija operetnih popevk željnemu občinstvu, ki pa je reševala denarno stisko gledališča in mu omogočala nadaljnji razvoj. Ta pa je temeljil v naključju, ki je ponudilo gledališču mladega dirigenta, povrh še domačina.
V sezoni 1909-10 je Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo 38 predstav, v sezoni 1910-11 pa že 62, med temi so bile 3 operetne premiere in 13 operetnih repriz Blagajnikov račun je bil že bolj jasen: medtem ko so dale dramske predstave povprečnega dohodka 291.17 kron in povprečnega Stroška 172 19 kron za predstavo, »o dale operetne predstave 538.61 kron
povprečnega dohodka in 331.74 kron povprečnega troska za predstavo.
Nova sezona 1911-12 se je sicer začela 1. oktobra 1911 s slovensko krstno predstavo Vojnovičeve drame «Smrt majke Jugovičev* v Wesbrovem prevodu, ki ji je uglasbil dirigent gledališča Mirko Polič (kot napoved svoje poznejše o-pere) preludij in koral, ter je prikazala dokaj literarnih dramskih del. V bistvu pa je bila vsa sezona pod vplivom operet. Ponavljali so vse tri operete iz prejšnje sezone, na novo pa u-prizorili slovensko Parmovo opereto «Caričine Ama-conke* (uprizoritev se je ponesrečila) in vrsto drugih:	«Jesenski manevri*,
»Punčka*. »Ptičar* in »Grof Luksemburški».
Gledališče si je v tej sezoni prilastilo okus širokega občinstva in novi intendant Rajner Hlača je utemeljeval stališče Dramatičnega društva prostodušno takole:	«Na opero, drugo
vzvišeno panogo gledališke umetnosti, pri nas še ni misliti, kvečjemu na kak poizkus. Treba pa je tudi gojiti druge lažje panoge gledališke umetnosti, burke in o-perete in to ne le s sialisča finančne oportunitete, marveč tudi, ker občinstvo zahteva in potrebuje varija-cije... Z raznih strani se nam je očitalo, da gojimo samo opereto, da pokvarja-mo ukus občinstva, da nam gre samo za «kšeft», da bomo pa mesto umetnosti kmalu podajali «tingltangl», in ne vem še kake vljudnosti... Dejstvo je, da je po
celem svetu opereta še vedno «trumpf*, in tildi mi se jej ne moremo odtegniti-Zlasti pa ne pri našem občinstvu, ki — sit venia ver bo — nori za godbo in petjem... Večja finansijalna izdatnost operet gre tudi na korist drami in omogočuje tako njen razvoj. Na drugi strani pa opazujemo, da ie opereta znatno razširila krog našega gledališkega občinstva, dočim m nikogar
| Janko Traven j
odtegnila dobri drami. In če se nazadnje navedem, da opereta s svojimi mnogimi reprizami dopušča potreben čas za temeljito naštudiran j e drame, ki bi bila drugače ob naših specifičnih razmerah le površno pripravljena, mislim, da sem podal zadosten dokaz, da je opereta ob sedanjem stanju našega gledališča naravnost potrebna. Da se je igrala samo opereta, je zopet ena tistih trditev, ki se mečejo v svet tjavendan brez vsake podlage. Dejstvo je, da smo imeli od 65 predstav minole sezone 35 dramskih in 30 opernih predstav.*
Gledališka stvarnost je tako v sezoni 1911-12 bila opereta. Finančno je dejansko pomenila za gledališče oddih in pritok tolikšnih denarnih virov, da je bilo mogoče angažirati za sezono 1912-13 nekaj pevcev — med njimi Iličiča m Thalerjevo, ki sta si ob poslabšanju razmer v ljubljanskem gledališču že v
Z
Mešani pevski zbor in godba na pihala »Svoboda» tovarne pohištva »Edvard Kardelju v Novi Gorici.
prejšnji sezoni z večkratnimi gostovanji v Trstu zagotovila angažma — in poskrbeti hkrati za boljšo odrsko opremo novih kulis, gledališče si je celo moglo nastaviti Nikolaja Pjeroti-ča kot gledališkega slikar-ja_ Opereta je postala za tržaško gledališče privlačna sila, ki je vzbujala v najširših slojih slovenskega tržaškega meščanstva in o-količanov stalno zanimanje. Postala je tudi za Slovence izraz meščanske namišljene kulture, podobno, kakor je hkrati v Ljubljani ob tj kovala svoje meščansko občnstvo. Časnikar Ekar, ki je pri «Edtaosti» od je-sepi 1911 opravljal gledališki referat, je v smislu razlag gledališke intendince ponovno ponavljal ugotovitve, da se z opereto siri krog gledališkega občinstva in dokazoval, da so nedeljske popoldanske operetne predstave začelj obiskovati že tudi Herpeljci, Nabrežine! Sežanci in drugi.
Emil Adamič je ob tej gledališki stvarnosti skoraj umolknil. Ob novi poplavi operet v sezoni 1912-13 se je že proti koncu sezone oglasil z ugotovitvijo, da je šlo gledališče k ^Rezervistovi svatbi», «Dciarski princesi*, potem zopet navzgor do «Lepe Helene*-«Težko je pri nas priti višje, ker smo navezani le na prejemke pri blagajni m male podpore dobrih ljudi. Cudo, da se je moglo celo tako visoko, ako pomislimo, da drugje navzlic izdatnim podporam sorazmerno z nami nikamor ne morejo.*
Igralsko je morda tudi razvoj operete prinesel nekdanjim diletantom v gledališču neko od"sko gioč nost ih vednn boljše obvladovanje odra, na katerem jih je Dragotin« »vic še pravkar učil izurjenejših korakov. Osebje je postajalo s prilivom novh igralcev in pevcev poklicno osebje, nekdanji — še v sezoni 1910-11 živi prostovoljski temelj — se je kmalu zaradi nediscipliniranosti omajal. Prostovoljni orkester se je razšel, na njegovo mesto je stopila vojaška g'-taa. spočetka 97. pešpolki, nato pa bosanskega 4. polka.
V takih okoliščinah, v katerih sta po Adamičevi beležki v «Novi h akordih* kazala «tatendanca in odbor najboljšo voljo, a koncedi-ra se vse preveč okusu občinstva, po volji in želji ljudske mase je repertoar*.
je zidal Mirko Polič stavbo prvih glasbenih uprizoritev v Trstu z vztrajno, tiho na-do nadaljnjih glasbenih priprav za večje poizkuse. Adamiču je bil v tem času «preoptimističen dirigent, ki bi rad ustregel svoji želji po napredku v gledališču, hkrati dramatičnemu -odboru, občinstvu in gledališki kasi; a vsem u-streči je nemogoče, zato trpi zdaj eno, zdaj drugo, s hvalevredno vnemo pa se je lotil najtežjih stvari.*
(Nadaljevanje sledi)
so se napredni voditelji Qua-temale postavili tem makia-velističnim nameram po robu, je bil — na čigav u-kaz in s čigavo pomočjo? — uprizorjen z ozemlja sosednjega Hondurasa oborožen vdor na guatemalsko državno ozemlje, ki ga po naših pojmovanjih ne moremo drugače imenovati kot razbojniški.
Toda, če bi govorili o tem primeru kot o državljanski vojni v splošno razširjenem pomenu te besede, hočemo reči, če bi hoteli vojaške operacije, ki so pravkar začele, označiti za zaključni izraz notranjega odpora nekega organiziranega političnega gibanja, pa čeprav ilegalnega, proti obstoječemu režimu, bi ne zadeli natančno tistega, za kar v resnici gre. Menimo, da tu niti ne gre govoriti o državljanski vojni, ampak o. dokaj odkriti intervenciji od zunaj, o vmešavanju neke ali nekaterih držav v notranje zadeve Guatemale, dasi se je hotelo to maskirati s sestavo oboroženih tolp polkovnika Armasa z elementi, ki so politični ali kakršni si že hodi emigranti iz Guatemale.
Nič presenetljivega torej, če v Washingtonu ne kažejo kdo ve kake vznemirjenosti zaradi najnovejšega razvoja dogodkov v Guatemali, Zakaj neki, saj se dogodki, kakor vse kaže. razvijajo natančno po predvidenem načrtu! Ameriško časopisje sploh ne prikriva svojih simpatij do napadalca, odnosno do upornikov, kakor jih pač že kdo hoče imenovati. Vsi stolpci so polni poročil o uspelem začetku pohoda «o-svobodilne vojske« — tako jo imenujejo! — ki jo vodi polkovnik Castillo Armas, in o tem, da je vsak čas pričakovati zlom režima Arben-za Guzmana, sedanjega predsednika Guatemale. V splošnem se pričakuje, da bo Castillo Armas opravil z vladnimi četami v petih dneh,
in kot vse kaie, so v kongresu nadvse zadovoljni s takšnim razvojem. Posebno glasni in nepopustljivi, se pravi borbeno razpoloženi, so tisti senatorji, katerih tesne zveze s člani upravnega odbora »United Fruits Company» so vsakomur znane. In ni nobena tajnost, da je stališče ameriške vlade v tem primeru pravzaprav stališče te »United Fruits Company», ki so bili njeni interesi z izvedbo agrarne reforme v Guatemali občutno prizadeti. Po čem zaudar-je vsa stvar, je jasno. Tu vsa slepomišenja nič ne pomagajo — nekdo bo moral prej ali slej prevzeti nase vso krivdo za kri, ki bo tekla, in za sramoto, da je za koristi nekaj monopolistov izzval ter organiziral oborožen napad na majhno, miroljubno Guatemalo, članico OZN, ki je, braneč svojo svobodo, bila obdolžena komunizma in prevratne dejavnosti naperjene proti miru ameriškega kontinenta.
Za sedaj se razvoj dogodkov v Guatemali ne kaže še docela jasno, ne vemo kakšno je stvarno razmerje sil med vladnimi in uporniškimi četami, ali se zmaga nagiba na eno ali na drugo stran, kaj hoče polkovnik Armas, po-tem ko bo »osvobodil« Guatemalo itd. Nič točnega, razen dejstva, da gre v bistvu za poseg, ki se z njim spravlja v nevarnost vse, kar si je guatemalsko ljudstvo uspelo doslej priboriti, da se bodo guatemal-ski delavci in kmetje zaradi tega borili na strani vlade in ne bodo nasedali pozivom polkovnika Armasa, da se bodo borili do konca, ker tu ne gre za prestiž ali kaj podobnega, ampak za vprašanje življenja in kruha, to je na dlani. In prav to je, kar ima za nas najgloblji pomen, kar postavlja Guatemalo na raven tistih narodov, ki vedo zakaj in kako se je treba boriti za svojo
Z orli nad sovr
Pogosto čuamo v dnevnem tisku o velikih letalskih nesrečah, in to čedalje pogosteje, kar je pač posledica vedno večjega razvoja letalskega prometa. Res je, da je večina teh nesreč posledica okvar letalskih motorjev, toda zgodovina letalstva dokazuje, da je marsikatero letalo treščilo ob tla zaradi tega, ker se je v letalo zaletela ptica. To se sicer zdi skoro neverjetno, saj so današnja letala pravi okiopniki. In vendar je res. Dogajalo se je v preteklosti in dogaja se tudi danes.
Ze v prvem obdobju zrako-plovstva, je pogosto prišlo do nesreč zaradi ptic. In tudi v času prve svetovne vojne je bilo registriranih več takih primerov. Z nadaljnjim razvojem letalstva pa so postajale ptice vedno večja nevarnost za ljudi in letala. Mnogi zatrjujejo, da so mnoge nesreče, za katere se ni moglo nikoli najti vzroka, zakrivile ptice. Piloti ameriških zračnih linij so v času vojne poročali, da doživljajo skoro vsak teden po dve nesreči zaradi ptic. Posebno ko se ptice selijo so taki primeri zelo pogosti.
Glavna nevarnost za letala so velike ptice, kljub temu pa so včasih nevarne tudi male ptice. Nekoč se je v zaščitno steklo ameriškega vojaškega letala zaletel vrabec, ga prebil in prisilil pilota, da je moral pristati. V času vojne, in sicer leta 1942 so angleški bombniki naleteli na jato divjih močvirskih ptic. Skoda, ki je nastala pri tem, je razvidna iz tega, da se je večji del teh letal moral vrniti na bazo. Ob neki drugi okoliščini je letalo tipa «Spit-fire« naletelo na jato rac in
Probojna moč takih trčenj jo zelo velika. Zaščitno steklo, ki ga ptice ob trčenju razbijejo, je debelo najmanj 3,8 cm. Zanimivo pa je, da je isto steklo neprobojno za navadno kroglo.
Probojna moč ptice, ki bi tehtala dva kilograma, znaša namreč — pri določeni hitrosti letala — nič manj kot dve toni na 2,5 kv. cm.
Ta dejstva so privedla strokovnjake, ki se bavijo z vojnim letalstvom, do zamisli, da bi izkoristili ptice v obrambi pred zračnimi napadi. V začetku pretekle vojne, so nameravali v Franciji uporabljati v ta namen orle, težke do 7 kg. V ta namen so jih vadili in sicer tako, da so jih najprej hoteli priučiti šumu in ropotu vijaka in motorja, nato pa so na modele letal, ki so viseli v zraku s pomočjo balonov, o-besili kose mesa. Orli so se zaletavali v modele in strokovnjaki so pričakovali, da bodo storili isto tudi s sovražnimi letali. Poročilo, ki ga je o tem prinesel neki pariški letalski časopis, je pisalo:
«Takemu napadu bi se ne moglo zoperstaviti nobeno letalo. Ce upoštevamo brzino orla in moč njegovega kljuna, potem je razumljivo, da bi jata teh ptic mogla v nekoliko sekundah uničiti eska-drilo najmoderneje opremljenih letal«.
Častniki, ki so vadili orle, sicer niso bili tako optimistični kot pisec omenjenega članka. Spričo dejstva, da zaradi naglega zloma francoske vojske ni prišlo do podobnih poizkusov, se vendarle ne mo*
strmoglavilo. Zdi se, da se je i re trditi, da pisec ne bi imel pri tem pilot onesvestil, ker	Prav.
so ptice prebile zaščitno ste-.	Da	bi	se zmanjšala	nevar-
klc. Nekaj podobnega se ie |	nost	pred pticami so	gradi-
pripetilo tudi velikemu an-	telji	in	inženirji letal	mora-
ftl ošlmm t« i m n « »« „  A _ - - - . _	1	4 ..	1'	. t n ^	:	ninlrl n 1 ot ol cizi l'l V O.
gleškemu transportnemu leta. lu, v katerega se je zaletela divja raca.
li ojačati stekla letalskih kabin tako, da bi bila kabina zaščitena v primeru trčenja s
pticami pred njimi. Najtežje vprašanje pa je bilo kako v za to prirejenih delavnicah napraviti ustrezne poizkuse. Najprej so poskusili z žogami za tenis, ki so bile napolnjene z določeno snovjo, pozneje pa so prišli na zamisel, da bi pri teh poskusih uporabili mrtve peteline in purane, ki naj bi jih posebna naprava pognala pod zelo visokim pritiskom na zaščitno steklo. S temi poskusi so prišli do dragocenih podatkov, ki jih sedaj izkoriščajo v letalstvu. Poleg tega pa se tudi posadke letal urijo za take primere. Ko odpove vsako drugo sredstvo, si letalci pomagajo s strojnico, kar pa nima posebnega učinka.
AMERIŠKA ODPRAVA NA ANTARKTIKO
Ameriški senat je odobril 200.000_ dolarjev za opremo nove antarktične ekspedicije i« Združenih držav, prve po šestih letih. Odprava, bo šla na pot z namenom, da razišče antarktične kraje, predvsem morebitna rudna ležišču. Organizatorji pravijo, da bo odprava zapustila Združene drža*e Amerike prvega decembra letos.
svobodo. Guatemalsko ljud> stvo se bo borilo, ker ve, da s tem brani svoje imetje, svojo zemljo, ki mu jo j* dala agrarna reforma, ker se zaveda, da je pravica na njegovi strani. Toda klo-pec okoliščin, ki so se v njem znašli, ni malo zapleten; sile, ki so se jim postavile po robu, so verjetno močnejše.
Vlada Guatemale je zahtevala, da se nujno skliče Varnostni ’ svet, obtožujoč Honduras in Nicaraguo, da sta jo napadla. Zunanje ministrstvo ZDA pa trdi. da n« gre za napad, ampak »upor proti komunističnemu režimu, ki je osovražen, upor, ki je do njega moralo priti.* Za nas je takšno ameriško stališče zelo značilno, prvič zato, ker nas še enkrat seznanja s svojevrstnim pojmovanjem komunizma, in drugič, ker sprevrača objektivni potek dogodkov, kar nas potrjuje v prepričanju, da so vse to skuhali v Wa-shingtonu.
Ce ZDA ne bodo v tem primeru spremenile svojega stališča: če bodo nasprotno skušale v obrambi interesov monopolistične »United Fruits Company» gnati stvar do konca, bo njihov presti! občutno omajan. Ce OZN ne bo znala v tem primeru srečno in uspešno posredovati, bo njen ugled ponovno okrnjen, kar bi spravilo v nevarnost celo njej obstoj.
•V interesu miru in zaupanja v pravico bi bilo želeti, da nekateri spregledajo u-sodnost zmote, ki so jo storili. ko so omogočili napad na Guatemalo. Hudo je sicer v to verjeti, kajti ZDA vztrajajo na stališču, da na gre za napad, ampak za u-por, kljub temu, da ves svet ve, kaj je na stvari. Sovjeti pa bodo to kar se da izkoristili v svoje propagandne namene.
Guatemala preživlja hudo krizo. Njej velik «greh» je, da hoče živeti svobodno in neodvisno življenje; zato ji monopolisti hočejo zaviti vrat. To se sicer lahko zgodi. toda za kratko dobo. Svobodoljubnih stremljenj narodov, tudi tistih najmanjših, ni mogoče uničiti. Razvoj gre svojo pot, to pot pa je pot resnične nacionalne in socialne osvoboditve vseh, ki so doslej živeli v položaju izkoriščancev. In tudi za Guatemalo je pot še vedno odprta.
POSKUSI Z NOVIM REAKCIJSKIM VLAČILCEM
»Magnolia Motor and Log-ging Company» preskuša zdaj nov reakcijski vlačilec, pri katerem spustijo v motor vodo, kjer pride pod pritisk, nakar bruha z veliko silo iz zadnjega dela ladje.
Vlačilec je dolg 9 metrov ter lahko plava tudi po zelo Plitki vodi, ker sega vpeljav-na cev, ki hrani turbino, samo 23 centimetrov pod dno ladje.
ZBOROVANJE ZELEZNISKII STROKOVNJAKOV V LONDON
Nedavno je bil v London mednarodni železniški koi greš, katerega se je udeležil 450 zastopnikov iz 30 drža V okviru kongresa je bila ti d: obsežna železniška razst va, na kateri je bilo razsta' ljenih nad 100 predmeto med njimi najnovejši parr Dieselovi, električni in tu binski stroji ter lokomotive
Britanske državne železni« razpolagajo, sedaj s približr 84.000 km tirov, 19.000 lok metivami ter 42.000 osebnin in nad milijon tovornimi v goni. ter zaposlujejo kak GOO.000 ljudi; vsak dan pr peljejo približno 2,700.000 po nikov in skoro milijon tc tovora.
KONVENCIJA O UKREPIH PROTI NAPLAVLJANJU NAFTE NA OBALAH
Za Veliko Britanijo je š< 10 držav, med njimi tudi Ju goslavija, podpisalo medna redno konvencijo o izvajanji ukrepov proti naplavljanji nafte na obalah, ki so jo pri pravili na nedavni mednarod ni konferenci v Londonu, ka tere se je udeležilo 32 držav 10 držav pa je poslalo svoj« opazovalce. Konvencija stop v veljavo potem, ko jo ji ratificiralo 10 držav, med ka terimi mora biti pet takih ki imajo najmanj pol milijo na brt. reg. tonaže ladij ci slern.
SPISAL LOJZE C JAK
5.
Kn bo na suhem, bomo imeli več- časa ta
omo Nbarvai, ta Ms mie*	a. s.rdde!
Jakob: V redu, ravno sem hotel reci.
Tomaž■ Blaž pomagaj mi, da vrževa v vodo tisto mo-, sjo da ST wW »	»**».	*«'	MrtJ
inknh^PtiHi«« kar vsi da postavimo bruna. Ko bo-
o prlsH ljudje! jd^ domo kar	<Od,deto	„a	lw->.
9.	prizor
JSS?	dva.*.,	da	S,
- 'SHS1,za.
a. ramenih, ta tudi barka ni nič rekia.
Ivana: Kako čudno mi odgovarjaš, in tudi v barki si se obnašal, kakor bi ti bila, odveč, kar tako, v napoto! Murke: Zakaj, saj ti pravim, da mi nisi’bila na ramenih. Ivana: Ti nisi več tisti. Lani si bil z menoj še tako prijazen in dober, povsod si bil za mano. Se li spamtajas. kako si me o praznikih vabil na morje? In šla sem, kamor Si hotel, bila sem vsa blažena s teboj, sedaj pa se mi izogneš, ce le moreš. Marko: Kaj hočeš, lani je bilo lani, letos pa je letos! (V. naglici.) Moram tu k botru Jakobu, dati mu moram denar od rib! Ivana (ga zadrži): Počakaj! Na ladji ti nisem mogla povedati zaradi tvojih mož, sedaj pa tl povem, da vem, zakaj se me izogibaš. Marko: In kaj hočeš sedaj? (Na desni, glasovi; »O hop, o hop!*) Ivana (jokajoč): Nič! Marko: Potem pa nič! Ivana: Misliš da sem slepa? Misliš, da ne vidim, kako noriš za Anico? Marko: Povej Ivana, kaj hočeš od mene! Samo zato, ker sem hodil s teboj bi po tvojem moral biti za vedno priklenjen nate. Dobra si mi bila ta jaz tebi. A nikoli ti nisem dajal kakih obljub, in tudi vzel tl nisem nič, Ali sem res toliko kriv, ker sem tl bil dober? Ivana: Saj te ničesar ne dolžim, samo rada bi videla, da bi mi bil se naprej tako dober, da bi še trajalo.
Marko (pokaže na morje): Tudi tam ni zmeraj jasno.
Ivana: Ti ne veš, kako umira Anica za Kristjana in on za njo! To vem jaz. ki sem ji prijateljica. Ona ne more biti nikoli tvoja. Marko: To ni tvoja stvar, :n naj te nič ne skrbi!
Ivana: Samo da tl povem, kako ga ima rada. Moj bog,
saj bi je ne smela izdati! Veš, kadar prinese kosilo dol za svoje ljudi, prinese večkrat tudi za Kristjana, njemu pa reče, da mu je mati poslala. To pa ni vedno res, ker njegova mat; boleha, in so dnevi, ko ne more vstati. Takrat si	Anica odtrga	od ust, da nese	njegovi	materi	in	tudi
njemu sem	dol	Njegovi materi je	zabičala	naj molči,	tako
da Kristjan vsega tega nič ne ve. Boji se, da ne bi hotel sprejeti ta da bi	mu	bilo	hudo	zaradi matere, če	bi to
vedel. Vidiš, kako	ga	Ima	rada!	Tudi jaz bi bila	srečna,
če bi mogla kaj takega storiti zate.
Marko: Ne bo	sile, mi	nismo Suševi iz Nižje, smo Miko-
lovi s Primožev!	Pri	nas	vre v	loncih vsak dan!	Mi ne
jemo tujega!
Ivana: Marko, kot boga te prosim, nikar tega nikomur ne povej!	Uboga Anica, tako ga	ima	rada! Saj	pa	je tudi
vreden, ko	je tako lep ta dobrega	srca,	ta Kristjan!
Marko:	Pa	se k njemu zateci!
Ivana:	Ne	vidiš, da ti to pripovedujem zato,	ker	hrepenim po	tebi! Saj nič nočem!	Saj	ti ne bom	v	napoto,
samo hud	ne bodi name, ta poglej	me, kadar	se	sreča-
va, prosim te! Marko: Kaano je, mudi se mi! (Odhaja na levo). Ivana (sama); Kako sam revna in hudobna! Uboga Anica, kakšno prijateljico imaš!
10.	prizor.
Kristjan (od desne): Oh, Ivana, s! že nazaj? Ivana: Danes Je šlo hitro, pripeljal me je Marko v njih barki.
Kristjan: Po čem so šli jerajci? Sl danes dosti izkupila?
Ivana: Po dva so sli, osemdeset sem dobila, Je že nekaj. Kristjan, Anica je zelo žalostna, ker te ne vidi Se
nekaj dni. Rekla Je, da bi ti rada nekaj važnega povedala Jutri, ko je praznik, bi rada videla, da bi prišel moU v« ceru sem, ko ne bo tukaj nikogar. Prosila me je tudi d
kCT seSPboT ^atarer J° j* ^ ‘tt 150 avemari^ domov ji
Toda moram*,sSij.^ko	Vmoram!6 C praviš *
pa S0nin^klaCUdn0, ^ Qp0ldn* SVa se tu' v^la
Ivana: Dejala je, da ni mogla, ker so bili drugi liudi« Ona misli da Je	tukaj bolje	kot v vasi ker da	vata	I
preveč vlečejo po	zobeh.	Ju	2
Kristjan: Hvala Ivctnka1 Nc v(?m kakn ti	»-».n
nil. Jutri zvečer bosta prišli. Ako pa me se ne bo počakata nekoliko, bom zagotovo prišel!	1	^	DU’ Pocakajt.
Ivana: Nas oče je rekel, da te bo vzel za moža barko, ko bo pripravil novo mrežo. Si kaj vesel tega? - Kristjan; Zelo sem srečen, da mi bo vsaj vaš oče izpoln zeljo, da pojdem na večji ribolov. ' Zakaj te do sodaj nihče ni hotel v barko? Kristjan: Ker verujejo v vraže. Mislijo, da bi jim nr Hnkt .rT v l>arko' Važ pa m tak. Jaz pa hočer dokazati, da ni res kar govorijo.
u j- \vai\a:. 8e bo že vse dobro izteklo, samo stanovi t« bodi in Anico imej rad. kot ima ona tebe! Zbogom Kristjan Moram pohiteti, da bom pranesla kosilo. Tudi tebi im h prinesla Anica ali	pa jaz.	61	»
sinoči^sSa”’' ^ danCS m VSt*'lS “°Ja mati? Je «1
Ivana: Je vstala, je. Toda kaj bi hodila ona ko p medve lahko prineseva. (Odide n* desno).
Mhtdaljevcnje tMIg
V It 03 E
Vremenska napoved za danes: Še vedno spremenljivo vreme s krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27 stopinj: najnižja pa 20,1 stopinje.
TRST, petek 25. Janija 1954
PRIMORSKI DHEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jnf. cona Trsta: 18.15:
Boris Papandopulo: Ustanci - simfonični orkester radia Zagreb. Trst II, 21.20: Koncert moškega kvinteta «Trst». Trst I.: 18.20: Iz Wagnerjevih del. Slovenija:	20.00:
Skladbe jugoslovanskih skladateljev.
smgf	n: i Zšisit	•: žižiji: TŠ šiii]
:i r: ::::::::::
"   ~
m$m
	
»k1 JI m S
i-i:::::;:::::::!:::::! '•
š.vV, ;
m
v *	_
Moštvo svetovnega prvaka Urugvaja.
JUTRI PRVE tETBTFllALlE TEKME
OSTALO JIH JE OSEM
Reprezentance, ki so do sedaj izpadle, odhajajo domov
RHEINFELDEN, 24.
Po
včerajšnjem porazu proti Švici, je italijanska reprezentanca prejela ukaz, da se vrne domov. — Glede glasov o Czeizlerjevi demisiji, ki so se včeraj širili v italijanskih krogih, se še ne ve nič uradnega.
BERN, 24. — Trenutno vlada zatišje na svetovnem nogometnem prvenstvu. Tekme osmine finala so se končale in do sobote bo mir — razen kolikor posamezna moštva preskušajo svoje moči na trening tekmah in skrbe, da bi Igralci ne pozabili igrati nogomet. Jugoslovani so n. pr. nastopili proti moštvu Chaux-de-Fonds, letošnjemu švicarskemu pokalnemu prvaku, in zmagali z 8:1. Nastopil je tudi Bobek, počivala pa sta Ze-bec in Mitič.
Rreprezentance, ki so izpadle iz nadaljnjega tekmovanja, polagoma zapuščajo Švico. Nekatere so odšle kar na-
Končna lestvica osmine finala-.
I. SKUPINA: Brazilija 2 110 6:1 3 Jugoslavija	2 1	1 0	2:1	3
Francija	2 10 1	3:3	2
Mehika	2	0	0 2	2:8	0
II. SKUPINA: Madžar.	2	2	0	0	17:3	4
Nemčija	3	2	0	1	15:6	4
Turčija 3 10 2 10:11 2 J. Koreja 2 0 0 1 0:16 0
III. SKUPINA: Urugvaj	2	2	0	0 9:0	4
Avstrija	2	2	0	0 6:0	4
CSR	2	0	0 2	0:7	0
Škotska	2 0	0 2	0:8	0
IV. SKUPINA: Anglija	2 1	1 0	6:4	3
Švica	3	2	0 1	6:4	4
Italija	3	1	0 2	6:7	2
Belgija	2 0	11	5:8	1
ravnost domov, kot Francozi, Cehi in danes Italijani, drugi pa nameravajo še mimogrede opraviti kako turnejo. Korejce n. pr. vabijo na več strani, pa so se odločili in odšli v Kopenhagen, kjer bodo nastopili proti Danski. Vabili pa so jih že tudi v Turin. Vsekakor nameravajo Korejci priti nazaj v Švico, da bi videli finalne tekme. Mehikanci nameravajo na turnejo po Nemčiji, Belgijci pa bodo menda odšli v Milan. Skoti si pa še premišljajo.
Novinarji oprezujejo za nogometnimi funkcionarji in seveda tudi za igralci ter skušajo zvedeti, kar se da. V središču zanimanja je gotovo nedeljska tekma med Madžarsko in Brazilijo. Eden izmed Madžarov je dejal, da je zanje vseeno, kdaj se sestanejo z Brazilijo, ker bi se pbej ali slej tako ali tako morali. Zmagal bo pač boljši in Madžari ne mislijo — da bi izgubili, je dejal omenjeni Madžar. Podobno pa se je izrazil tudi trener Brazilcev Moreira, samo seveda s svojega stališča.
Sedaj je prišel na vrsto še Mitič, namreč z jubilejem. Na tekmi z Nemčijo bo 50-tič oblekel dres z državnim grbom. Da bi le bila njegova petdeseta tekma v reprezentanci ena izmed najboljših v njegovi karieri!
Gledalci često mislijo, da poraz igralce silno pretrese. Vsi, ki so včeraj v Italiji (pa tudi na samem igrišču) sledili borni igri Italijanov, so mislili, da bo italijanske igralce vse skupaj prevzelo. Saj ne more biti posebna čast,
če je kdo v manj kot enem tednu dvakrat premagan od Švice, s tema dvema tekmama — in dvema porazoma — so si tudi zaprli pot v četrtfinale. in .medtem ko so bili včeraj popoldne in zvečer tisoči v Italiji potrti zaradi italijanskega «uspeha» v tekmi v Švico, pa si azzurri niso tako gnali k srcu vse zadeve. Zvečer so namreč že bili v nekem nočnem zabavišču, kjer so se uspešno uveljavljali — pri plesanju sambe in podobnih veselih plesov. V elegantnih oblekah, ki jim jih je je napravila Zveza, z grbi na prsih — tu je šlo vse gladko.
Ce sedaj pogledamo nekoliko po lestvici, tedaj vidimo, da je največ golov dala Madžarska, vendar svojih vrat ni ohranila nedotaknjenih kot Urugvaj in Avstrija, ki imata z ničlo na mestu prejetih golov najboljšo razliko golov. Tudi Koreja ima svoje prvenstvo:	prejela je
največ golov, ne da bi sama dala vsaj enega. Samo Madžarska, Urugvaj in Avstrija so se plasirali v četrtfinale s štirimi doseženimi točkami po dveh tekmah. Brazilija, Jugoslavija in Anglija pa so dosegle le tri točke. Nemčija in gvica sta dosegli sicer tudi 4 točke toda šele po treh tekmah. Francija izkazuje u-ravnovešeno bilanco: eno zmago, en poraz, razmerje golov pa neodločeno.
V soboto pa se bo začelo sestavljanje drugačne lestvice. Komu bomo najprej pisali točke in komu ničle? Sobotni tekmi nista brez favoritov — čeprav se potem lahko marsikaj prevrže; zmagati bi morali Avstrija in Urugvaj. Za nedeljo je prerokovanje mnogo težje. Vsa štiri moštva, ki bodo igrala v nedeljo, lahko dosežejo pozitiven rezultat. Toda vsa štiri ga ne bodo dosegla....
BERN, 24. — FIFA objavlja, da se bodo odigrale ponovne tekme, če bi se tekme v četrtfinalu tudi po podalj-
ških končale neodločeno, v ponedeljek ob 18. uri. Žrebanje za pare v semifinalu pa bo v nedeljo zvečer.
Danes so reprezentance odigrale še lažje tekme z nekaterimi moštvi. Urugvajci se niso nič naprezali in zabili včeraj moštvu iz Thuna 4 gole ter pri tem še dovolili, da so domačini storili isto. Danes pa so ostale reprezentance v štirih tekmah zabile 27 golov, ne da bi prejele niti enega. Madžari so dali St. Gallenu 11 golov, Avstrija Badenu 5, Jugoslavija Yverdonu 7, Anglija Schaffhausnu pa 4.
BO IGRAL — NE BO IGRAL?
Puskas se Je na tekmi z Nem čijo poškodoval. Baje nič hudega,	toda zaradi otekline
sploh	ne bo mogel več nastopiti	na svetovnem prven-
stvu. Toda slišijo se pa tudi drugi	glasovi, da bo lahko
igral že v nedeljo proti Braziliji.
Tekme v četrtfinalu:
V SOBOTO: Lozana:
AVSTRIJA - ŠVICA (sodnik Zsolt)
Basel:
URUGVAJ - ANGLIJA (sodnik Steiner)
V NEDELJO:
Bern:
BRAZILIJA . MADŽAR, (sodnik Ellis) Ženeva: JUGOSLAV. - NEMČIJA (sodnik Faultless) Začetek tekem ob 17. uri.
Turnir v Wimbledonu
Art Larsen premagan po Washerju
WIMBLEDON, 23. — Rezultati tretjega dne mednarodnega teniškega turnirja: drugo kolo, moški:
Krishnan, (Ind.) - Scharen-guivel, (Ceylon) 6-2, 6-3, 6-2. Wilson, (V. B.) - Vieira. (Bra-zil) 7-5, 6-3, 6-3. Larsen, (ZDA)
. Nath, (Ind.) 7-5, 6-3, 6-3. Kumar, (Ind.) - Balada, (Jug.) 6-4, 6-4, 6-0. Falkenburg. (Bra-zil) - Remy, (Franc.) 6-4, 6-4, 6-6. Eatty, (ZDA) - Stewart, (ZDA) 108, 4-6, 6-3. 6-4. Hoad, (Avstral.) - Tloczynski. (Polj) 6-0, 6-3, 6-1. Seixas, (ZDA) -Pietrangeli, (It.) 6-3, 6-4, 6-1. Rosevvall, (Avstral.) - Flam, (ZDA) 6-2, 8-6, 6-4.
Shea, (ZDA) , Oakley. (V. B.) 4-6, 4-6, 6-1, 6-4, 6-4. Bri-chant, Belg.) - Paish, (V. B.) 6-1, 6-3, 6-2. Drobny, (Egipt.) -Ulrich, (Dan.) 6-2, 6-0, 6-4. Rose, (Avstral.) - Fraser, (Avstral.) 8-6, 6-3, 6-1.
WIMBLEDOM, 24.	— Da-
nes, v tretjem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu, so se že spoprijeli nekateri veliki igralci. Zanimivo, da se je prišel na turnir razvedrit pred odhodom v Ameriko tudi zunanji minister Eden, ki je navdušeno ploskal, ko je Belgijec Washer premagal Američana Larsena. Nekateri rezultati:
Moški posamezno:
Brichant (Belg.)-Stockenberg (Sved.) 7-5, 6-1,	6-1. Rose
(Avstral.) - Krishnan (Ind.) 6-3, 6-1, 6-3. Trabert (ZDA)-Wilson (V.B) 10-8, 8-6, 6-2. Seixas (ZDA)-Otway (N. Z.) 6-3, 6-4, 9-7. Washer (Belg.)-Larsen (ZDA), (nosilec skupine 6)	10-12,	7-5, 6-2, 9-7.
Cooper (Avstral.) - Vincent (ZDA) 6-3. 7-5, 11-9- Hartwig (Avstral.)-Burrows (ZDA) 6-3, 6-4, 6-3. Patty (ZDA)-Kumar (Ind.) 6-1, 6-3, 6-4. Davidson (Sved.)-Grinda (Fr.) 6-1, 6-2, 6-4. Rosevvall (Avstral.)-Fal-kenburg (Brazil) 6-2, 4-6, 6-1, 6-4. Drobny (Egipt)-Bergelin (Sved.) 6-4. 6-2, 6-2.
Nielsen (Dan.) - Barrett (V. B.) 4-6, 6-3, 6-4, 6-4. Mulloy (ZDA) - Molloy (Avstral.) 6-4, 10-8, 8-6. Hoad (Avstral.) - Be-dard (Kanada) 6-3, 6-0, 1-6, 6-1.
PO KRIVDI DOMAČIH PODREPNIKOV IN VALPTOV
Z registracijo italijanskih pesmi zaRAl
skušajo prikazali, da je Beneška Slovenija italijanska
Občinski tajnik iz Grmeka je prepovedal domačemu pevskemu zboru peti slovenske pesmi in zbobna! skupaj nekaj odpadnikov in nedolžnih otrok, da so v Klodiču peli italijansko, čeprav je svoj čas RAI naprosil pevce za registracijo domačih pesmi
Kot je znano, hodi po vsej Italiji, od mesta do mesta in od občine do občine neka skupina italijanskega Radia (RAI) in registrira na plošče govorico in pesmi prebivalcev, ki jih obišče.
Sedaj so prišle na vrsto vasi in občine Beneške Slovenije. Pred 20 dnevi je inšpektor RAI iz Benetk pisal županu grmeške občine pismo, s katerim ga je obvestil, da bo 20. junija njegova skupina obiskala Grmek, in ga je zato prosil, naj mu pripravi ljudi, ki bodo znali zapeti stare krajevne pesmi. Ljudje so bili takoj zadovoljni, da lahko po radiu vsemu svetu pokažejo, kako lepo in čisto pojejo domače slovenske pes-
Izdajstvo CISL
Včerajšnja uspela stavka kovinarjev goriških industrijskih podjetij kot so Združene jadranske ladjedelnice v Tržiču in livarna SAFOG v Gorici je dokazala, da je večina delavcev za nadaljevanje odločne borbe proti sramotnemu sporazumu treh sindikalnih organizacij z delodajalsko Conj industrijo. Kovinarji so dokazali svojo razredno m sindikalno zavest, ki je ni omajalo niti nesramno in izdajalsko pozivanje usvobodnih» sindikatov na stavkokaštvo.
Stavkovno gibanje kovinarjev dokazuje, da se v tej borbi kali delavska zavest in da je mogoče samo v vedno odločnejšem nastopanju vseh delavcev skovati tisto enotnost delavcev, ki je podlaga za vse nadaljnje uspehe delavcev proti industrialcem in proti voditeljem tako imenovanih svobodnih sindikatov.
CISL se je v včerajšnji m današnji 24-urni stavki zopet opredelila za interese industrijcev.	Kovinarje	je
pozivala, naj se ne odzovejo pozivu Delavske zbornice na stavko, posebno pa naj se temu pozivu ne odzovejo kovinarji CRDA, ker imajo delodajalci ves interes, di delavci CRDA po splovitvi zadnje ladje eAlderami-ne» stavkajo, ker itak nimajo novih naročil in jih stavka opravičuje, da delavcem ne izplačajo	normalne	te-
denske mezde.
Po mnenju CISL bi morali delavci mirno gledati, kako so se doki v Tržiču izpraznili in kako bo tudi o stalih 25 odstotkov ladjedel-niške proizvodnje v najkrajšem času zašlo v nepopravljivo krizo. Delavci bi se morali po mnenju te delodajalske sindikalne organizacije s stavkokaštvom podpirati njene smešne argumente, ki so argumenti Confin-dustrije, da	so delatfci z
zadnjim sporazumom o poviških plač iztrgali delodajalcem SO milijard lir, kar naj bi predstavljalo za delavce velik uspeh. CISL se oprijemlje tega argumenta zato, da ji ni treba priznati drugega žalostnega dejstva, ki je posledica sramotnega sporazuma, po katerem so delavcem v Gorici povišali dnevno mezdo za IS,80 lire. S takim nespretnim izmikanjem CISL samo potrjuje upravičenost	delavskih	za-
htev, da se moške mezde zvišajo za 3.000 lir, ženske pa za 3,500 lir. Te zahteve so pogojene v zadnjih poviških stanarin in v splošnem zvišanju življenjskih stroškov.
Ko CISL poziva delavce k stavkokaštvu pa obenem dokazuje, da se je popolnoma postavila v službo sovražnikov delavskega razreda v službo reakcionarnih in pro-tiljudskih sil, ki vedrijo in oblačijo v demokristjanskih vrstah in drugih reakcionarnih ustanovah in strankah. Za njenim geslom, češ da se za stavko skrivajo »komunistične« spletke, se dejansko skriva njeno klečeplazenje pred Con/industrijo in krščansko demokracijo.
Delavci so to hlapčevanje že zdavnaj spoznali in se zaradi tega ne zmenijo za njene obupne pozive.
mi. Na žalost pa se stvar ni uresničila in naše ljudstvo je razburjeno in užaljeno. Ko je prišlo pismo v roke županu g. Antonu Pavletiču, ga je vzel v roke občinski tajnik, znani sovražnik Slovencev (čeprav je sam slovanskega rodu) in trikoloristični prvak Renzo Maršeu. Povabil je k sebi nekaj vodilnih članov domačega slovenskega pevskega zbora, jim povedal, da bo skupina RAI obiskala grme-ško občino, katere vodstvo želi, da bi peli po radiu samo italijanske ali furlanske pesmi.
Pevci so se seveda temu poskusu uprli, ker so videli v njem politično spletko voditelja trikoloristov. Seveda niso bili nasprotni, da bi zapeli tudi kakšno furlansko pesem, ki jo znajo, saj Diso šovinisti. Zahtevali pa so, da lahko zapojejo tudi slovenske pesmi, ki so edine res stare in domače, kakor je tudi zahteval inšpektor RAI, ki sicer ni omenil, v katerem jeziku morajo peti, toda jasno poudaril, da morajo biti pesmi domače, saj gre za folkloro. To upravičeno zahtevo pevcev pa so predstavniki krajevnih oblasti odklonili, ker so podrejeni zagrizenemu sovražniku slovenskega naroda Aldu Spe^ konji in višjim oblastem, ki jim je glavni cilj raznarodovanje našega ljudstva.
Pevci so se tuc., ogorčeno spraševali, zakaj se je sploh drznil občinski tajnik obrniti se nanje in zahtevati od njih, naj pojejo italijanske pesmi, saj vsi prav dobro vedo, da je poskušal prav ta tajnik z vsemi sredstvi razbiti Pevski zbor, ker je pel v cerkvi in zunaj cerkve slovenske pesmi. Hkrati pa je tudi poskušal ustanoviti italijanski pevski zbor, kar pa se mu ni posrečilo, ker pri nas ni Italijanov. Ko je tajnik uvidel, da pevski zbor ne bo nastopil, če mu ne dovole peti slovenske pesmi, je začel podkupovati nekatere člane zbora, kar mu je tudi delno uspelo. Drugi člani pa so rajši izstopili iz pevskega zbora, kot da bi pomagali temu človeku kovati njegove politične spletke. Vedeli so namreč, da bi trikoloristi še bolj trobili v svet, da je Na-diška dolina «italianissima», če bi peli po radiu italijanske pesmi. Maršeu se je torej obrnil na odpadnike pevskega zbora, to je na tiste, ki so podlegli njegovemu pri-šepetavanju, da se pri nas ne sme več petj slovensko. Zato je bilo v Klodiču v nedeljo 20. junija ob 17. uri, ko je prišla s svojim posebnim avtobusom skupina RAI, zelo malo ljudi. S tem so nemo protestirali proti sramotnim spletkam, ki naj bi dokazale, da tu ni več Slovencev.
Naši ljudje ne dopustijo več, da bi se kdorkoli igral z njimi. Naše prebivalstvo govori slovensko (in to so imeli priliko videti tudi gospodje od RAI). Ker so jim oblasti napravile krivico, da niso mogli zopeti domačih pesmi so pač najbolje protestirali s tem, da se niso dali izigrati. Zato so nekaj pred 18. uro začeli redki pevci, ki jih je zbral in plačal tajnik, peti furlanske in italijanske pesmi, čemur so sledile recitacije treh otrok, ki hodijo v italijanski otroški vrtec. Ti ubogi, nedolžni revčki so bili tako prestrašeni, da so se ljudem smilili. Neka begunka, iredentistična učiteljica iz Istre, je stala pred njimi v strogi pozi in se zato niso nič posebno lepo izkazali. Sledil je govor župana Pavletiča, pisan v italijanščini, to je, tistega župana, ki podpisuje pisma, ne da bi vedel, kaj podpiše. Tudi on je bil ves prestrašen, tako se mu je tresel list papirja v rokah in je kaj slabo čital italijanščino, ki je ne zna. Ko je sredi branja zašel v zagato, si ni vedel pomagati drugače, ko da je rekel #ošcja», kar je zelo v navadi pri naših ljudeh in kar je tudi trak registriral. Seveda je bilo za to mnogo smeha. Nazadnje je spregovoril še šovinist in trikolorist občinski tajnik Renzo Maršeu, ki je dejal, da ljudstvo govori tukaj neka «patois» (narečje), da pa je bilo vedno italijanskega mišljenja. Omenil je tudi njihovo zvestobo Beneški republiki, ki jim je zato dala nekaj koncesij, kot n. pr. prostost žganjekuhe itd. (seveda je s to žganjekuho šlo po vodi in Beneški Slovenci dobro vedo, kako sedaj financarji vohajo n stikajo za kotli). Ni pa povedal, da smo takrat imeli široko avtonomijo z našim parlamentom, slovensko šolo in drugim. Ni povedal, da je 11. junija 1777 senat Beneške re-
publike potrdil, da je Beneška Slovenija naseljena z drugim narodom, ločena od Furlanije in da se sama u-pravlja. Naši ljudje pravijo, naj tajnik, če ne pozna zgodovine Beneške Slovenije, raje molči, ne pa govori po radiu, da se mu ne bo ves svet smejal, ker se resnica ne da potvoriti. Ce hoče biti tajnik «italianissimo», mu tega nihče ne zavida, niti mu ne brani. Nihče pa ga ni pooblastil, da govori v imenu ljudstva, ker ne more predstavljati naroda, ki ga je izdal. Mi smo Slovenci, Slovenci bomo ostali in kot Slovence nas poznajo tudi drugod.
JANEZ JURMAN
Alojza Tomšiča so pokopali
Ne samo prebivalstvo sovo-denjske občine, marveč tudi drugih krajev iz Goriške je presunila vest, da je za vedno zatisnil oči 67-letni Alojz Tomšič, občinski svetovalec so. vodenjske občine. Nepozabni pokojnik (po domače Žefet) je bil neutrudni borec za narodnostne in socialne pravice goriških Slovencev. Zelo velika je bila njegova dejavnost v času NOB; takrat je bil predsednik krajevnegt odbora Osvobodilne fronte in je veliko pripomogel v skupni bor-t' našega ljudstva proti fašizmu in nacizmu. Deloval je, da bi tudi goriški Slovenci dosegli svobodo in enakopravnost med narodi ter je s to plemenito dejavnostjo nadaljeval tudi po vzpostavitvi nove meje leta 1947.
Vsa ta leta je bil član krajevnega odbora SFS in obenem občinski svetovalec v občinskem odboru sovodenjske občine. Poleg teh dveh zahtevnih odgovornosti pa je deloval tudi v hranilnici in posojilnici v Sovodnjah, katere je bil aktiven odbornik. V zadnjih letih je podlegel dolgi bolezni, ki ga je končno iztrgala iz naše srede.
Ob 16. uri je izpred hiše žalosti v Sovodnjah krenil pogrebni sprevod A. Tomšiča. Na zadnji poti so ga spremljali poleg ožjih sorodnikov tudi številni domačini, med katerimi je bil pokojnik zelo priljubljen. Svojega zvestega člana so spremili k počitku tudi predstavniki SFS, med katerimi je bil tudi tajnik IO. Pred krsto so domačini nosili številne lepe vence, ki so jih pokojnemu Tomšiču poklonili sorodniki občina Sovodnje, katere je bil občinski svetovalec, Hranilnica in posojilnica iz Sovodenj ter Socialistična fronta Slovencev.
Sorodnikom izrekata iskreno sožalje IO SFS in uredništvo «Primorskega dnevnika«.
IZPRED OKRAJNEGA SODISCA
Zakonski mož oproščen obtožbe da ni dovolj skrbel za družino
Obtožnica mu je tudi očitala, da je slabo ravnal z otroki in z ženo - Glavni vzrok takih razmer je njegovo slabo socialno stanje
V sredo je bilo na okrajnem sodišču v Gorici več manjših sodnih razprav, ki so obravnavale razne manjše dogodke iz mestnega življenja prebivalcev, nanašajoče se predvsem na hišne in družinske spore, ki se največkrat zaključijo s sodnim po> stopkom proti kalilcem miru.
Največ časa je trajala razprava proti 58-letnemu Francu Bratini iz Gorice, Ul. N. Sauro 8, proti kateremu se je zaradi slabega ravnanja in pomanjkanja vzdrževalnine pritožila žena Elizabeta Fank.
Starejši mož je stopil pred sodnika dr. Fabianicha in po prisegi začel odgovarjati na vprašanja, ki mu jih je postavljal sodnik.
Sodnik: «Ali je res, da niste skrbeli za svojo ženo m štiri otroke in ste ves zaslužek zapili, kakor piše obtožnica?«
Bratina:	«Moj zaslužek je
zelo skromen, tedensko zaslužim največ po 4.000 lir, in kolikor je v moji moči. pomagam svoji družini. Do oktobra meseca lanskega leta sem bil zaposlen v Fužinah, odkoder sem pošiljal domov redno precejšnje vsote denarja, potem pa me je žena nenadoma poklicala domov, češ da je bolna, in kljub dolgemu iskanju v Gorici nisem našel redne zaposlitve«.
Sodnik: «Zena vas obtožuje, da ste jo zmerjali in ji pretili celo z nožem«.
Bratina: «Nikdar nisem pretepel svoje žene, kregala sva se, toda prepire je vedno ona povzročila, kar lahko dokažejo tudi priče. Imava 4 otroke, od katerih sta bila v oktobru doma samo dva, in sicer Armando in Marija. Tretja hči je zaposlena kot služkinja, četrta pa je trenutno v poboljševalnici za mladoletne«.
Sodnik je zatem poklical ženo Elizabeto Fank in ji
prav. tako zastavil več vprašanj.
Zena obtoženca: «Mož dela, vendar pa ne pomaga družini; res, da ima majhen zaslužek, toda nekaj bi lahko prispeval. Jaz in otroci živimo samo od zaslužka sina, ki je vajenec, in tretje hčerke postrežnice pri neki družini v mestu. Možu nisem hotela pozimi več kuhati, ker ni nikdar prinesel vinarja domov«.
Iz vsega je bilo razvidno, da sodišče ne bo moglo priti do ugotovitve, kje in pri kom je krivda za prepire, ali pri obtožencu ali pri njegovi ženi. Sele številne priče, ki so bile poklicane, so pojasnile, da je v družini Bratina vedno imela prvo besedo gospodinja in zatem hčerka Marta. Slednja je namreč po povratku očeta bila bolj nadzorovana in ni mogla odhajati zdoma ob poljubnem času. Začela je ščuvati mater proti očetu in v hiši je nastal prepir, ki je dovedel do sodnega postopka.
Sodnik Fabianich je na podlagi celotne razprave Franca Bratino oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Zaključni izpiti na strokovni šoli
Od 36 rednih gojencev tretjega razreda so pri zaključnem izpitu izdelali sledeči:
Cirila Batistič; Jožko Bensa, Malvina Braini, Pavel Castel-lan; z dobrim uspehom: Ardi-ta Carlovini, Valentina Čer-netig; z odliko: Klavdija Černigoj. Mirko Devetta, Klavdija Dornik:	z dobrim uspehom:
Božidar Durčik, Marij Ferli-goj, Ivan Florenin, Jožef Fran. dolič, Humbert Grendene, Marija Petejan. Ferucij Rutar. Darij Škarabot, Edvard Tabaj, Stanko Tomažič, Marija Tom-
šič, Marija Turko, Zlatko Via žintin, Lilijana Žižmond.
Vsi ostali so pripuščeni k jesenskemu izpitu.
Po dovršenih izpitih so go« jenci priredili poslovilni se* stanek, na katerega so pova* bili vse svoje profesorje, da se jim zahvalijo za trud, ki so ga imeli z njimi, in izpričajo svoj čut hvaležnosti do šole, ki jih je pripravila za vstop v delo ali za nadaljnje stro« kovno šolanje.
Na tem sestanku pa je do« zorel še sklep, da so pod vod« stvom svojih profesorjev na« pravili 18. t. m. izlet v Benetke, kjer so imeli priliko občudovati premnoga umetniška dela in preživeti dan v: pravem zadovoljstvu.
Naj jim bo to trajen spomin na slovo in buden opomin, da se vsak lahko izpopolni, če je v njem dobra volja.
Prebivalstvo Goriške zbira
darove za poplavljence na Štajerskem
Goriški Slovenci so se velikodušno odzvali vabilu SFS v Italiji za pomoč bratom v Sloveniji, v Celju in okolici, katere je tako hudo prizadela elementarna nezgoda. Do-čim po vaseh zbirajo prispevke vaški odbori SFS, so v Gorici doslej oddali svoj prispevek na sedežu ZSPD :
Družina Škerk 1.000 lir. M. Brezavšček 500, M. Terpin 500, A. Tomšič, Sovodnje 500, £• Klavčič 500, N. N. 500, N. N. 500, N. N. 150, F. .Z. 500, N. N. 100, L. Komjanc 1.000, podjetje SILLA 25.000 lir.
Skupno je ao sedaj zbranih 91.585 lir. Nabiralna akcija se nadaljuje. Prispevke v Gorici oddajte na sedežu ZSPD, Ul. As,coli 1, I.
I
Otvoritev bloka na Predilu
20. junija so na Predilu (1156 m) odprli obmejni blok za promet med Jugoslavijo in Italijo. S tem blokom so se prometne zveze Jugoslavije s Srednjo Evropo zelo povečale, kar je važno predvsem za inozemske turiste, ki prihajajo v Jugoslavijo predvsem z avtomobili.
Čez Predil je speljana lepa cesta, s katere se nudijo lepi razgledi. Posebno očarljiv je pogled na Mangrt (2678 m) in na Jalovec (2643 m). Predvsem bo pridobila na slovesu privlačna dolina Koritnice, od koder se prične avtomobilska cesta na Mangrt.
Z vso naglico hitijo na jugoslovanski strani graditi poslopje za carinarnico, «Putni-ka» in okrepčevalnico.
KINO
CORSO. 17.15: «Zaliv groma«, barvni film, G. Stuart.
VERDI. 17: »Izdajalec Fort A lama, barvni film, L. Ford.
CENTRALE. 17:	»Skrivnost
V-3«, G. Ford in V. Lindfors,
VITTORIA. 21: Variete.
MODERNO. 17:	«Uspavanka
Broadwaya», barvni film, D Day in E. Nelson.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan :n ponoči lekarna Venuti, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24.
Dvakrat čez mejo zaradi brezposelnosti
Skoraj vsakodnevno se dogaja, da goriška policija prevzame na obmejnem bloku pri Rdeči hiši svoje državljane, ki jili vračajo jugoslovanski organi. Ti posamezniki so seveda brez dokumentov, oziroma potnih dovolilnic in romajo takoj v goriške zapore, zatem pa pred sodnika, ki jim določi kazen za njihovo protizakonito dejanje.
19. junija je goriški policiji bil izročen 31-letni Saverio Santangelo iz Pratola Peligna, ki je 16. junija brez potrebnih dokumentov prekoračil dr. žavno mejo pri Čedadu. Obtoženec je že leta 1950 prekoračil na isti način državno mejo, toda moral se je vrniti domov, ker pa tu ni nikjer našel primerne zaposlitve, je odšel v sosedno deželo, toda v njej ni mogel ostati zaradi po. manjkanja potne dovolilnice.
Sodnik Fabianich je Sant-angela spoznal za krivega in ga obsodil na 4 mesece zapora in 21.700 lir globe. Kazen bo moral obsojenec popolnoma prestati.
Smrt mladega dekleta
Včeraj popoldne je po dolgi in mučni bolezni preminila v Oslavju komaj 28-letna Marija Pinter, Pokojnica je bila pridna aktivistka v času NOB in dokler je ni bolezen prisilila na počitek. Sorodnikom naše iskreno sožalje.
Iz Števerjana
Po dolgem času bo prebivalstvo iz Jazbin vendar prišlo do boljše ceste, ki bo vezala Jazbine s Steverjanom. S pripravljalnimi deli so pričeli že prejšnji teden. V ta namen so najeli manjše število delavcev, ki se bo v kratkem času zvišalo, ker mora biti cesta dograjena do prihodnje jeseni. Za dela je bilo nakazanih 8 milijonov lir.
nemca
MOTO GUZZI
Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Oellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa.
Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38 903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313
ROSSONI RUGGER0
KO KZ O GARIBALDI 8
Razstavlja v paviljonih televizije in gospodinjskih električnih aparatov najboljše proizvode italijanske in inozemske proizvodnje
Poskusne oddaje s teleprojektorji
Galatic 75 palcev
italijanske televizijske družhe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velesejmu
PRODAJA NA OBROKE
Odgovorili uiednik STANISLAV HhNKO - UREDNIŠTVO. ULILA MONTECCHI Sl 0 lit. nad. — Telefon Številka »3-80» lu 24-638.	— PogUlI
predal 502	- UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od t5 . 18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak min višine v Sirint 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak min Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorice Ut. 8. Pellico l-II. Tel. 33-82 — Rokopisi se n- vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod to, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. založba Slove-nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O. zOZ - Trst