Poštnina plaćana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, .Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karei Kušar. Tehnični urednik Franc Ravrtikar. Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. Za gospodinjstva v obči ni Domžale je gia&ilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Gfreiiihlti Domžate, 13. februarja 1978 LETO XVII-Št. 2 fjo^ocecjcffec GLASILO SOCIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOM2ALE DELAVCI, DELOVNI LJUDJE, OBČANI! STOPNJA PODRUŽBIJAN.IA KADROVSKE POLITIKE JE ODVISNA OD NAŠE SKUPNI; ZAVZETOSTI, DA BOMO EVIDENTIRALI IN PREDLAGALI PRAVE LJUDI NA PRAVA MESTA. Smo v obdobju naj bolj živahnih priprav na volitve. V te priprave smo sli na podlagi temeljitih ocen, kako smo vsak zase in vsi skupaj urcsni-čevali delegatski sistem in svoje pravice ter odgovornosti. Na izkušnjah preteklega mandat nega obdobja, na uspeh ih in pomanj-kljivostili dograjnjemo naš samoupravni socialistićni sistem. Ko sedaj z zaupanjem pripravljamo v vseli temeljnih celicah širok izbor možnih kandidatov za različne naloge v delegatskom sistemu, dajemo sočasno ludi PRIZNANJE, za dosedanjo aktivnost vsakemu posebej. Naša za-vzetosi mora sloneti na zaupanju v ćloveka in na prizadevanjih, da BODO delegati resnično prenašali drobne, vecje in skupne interese ljudi v samoupravne skupšeine občine in samoupravne interesne skupnosti. Da bodo novi Ijudje, ki vstopajo na prepletena pota delegatskega sistema lahko kos poslanstvu, moramo nanje prenesti vse dosedanje pozitivne i/kušnje. Prenašanje interesov občanov je tesno pogojeno / zastopanostjo vseli struktur delavcev, žensk, mladine in ostalih. V procesu evidentiranja smo dosegli dokajšnjo usklajenost glede zastopanosti vseli tistih, ki moraju priti kot mozni kandidati vposame/ne delegacije. Naloga nas vseh in vsakega posameznika pa je, da se za razmerje zastopanosti zlasli žensk in mladine se v naprej zavzcmamo, saj je naša občina občina mladih prebivalcev in već kot polovica zaposleniji je žensk. To nas obvezuje, da tem vprašanjem vedno posvečamo dovolj pozornosti, kajti s tem borno ra/reševali vrsto nastajajočih problemov v naši družbi. Občinska konferenca SZ DL DOM ŽALIi OB KULTURNEM PRAZNIKU SOS ZA PLIN Na zahtevo Obćinskc konfercnec SZDL Domžak je izvršni svet skupščine občine Domžale na svoji seji dne 2. januarja razpravljul o kritični situaciji preskrbe prebiva/siva s plinom. Izvršni svet je bil informiran o stanju preskrbe s strani predstavnika Trgovskega podjetju NAPREDEK, ki beleži mesečno potrebo v občini na približno 4.000 stekknie (bomb). Toda dobava v januarju je znasala samo 500 stekknie, kar je komaj zadoščalo za pokrivanje potreb v vrtcih, družbeni prehrani in nekaterih drugih družbenih obrat ih. Tako je razumljivo, da za ohčanc sploh ni bilo plina. Izvršni svet je sprejel SKLEP: Takoj se obvesti javnost preko sredstev javnega obveščanja o stanju preskrbe prebivalstva v občini s plinom in posije delegacijo na izvršni svet Skupščine SFf Slovenije, ki naj obrazloži problem in poda zahtevo za reševanje kritične situacije. Ena izmed sestavin, ki oprede -Ijuje pojem naroda, je tuđi kultura. Vsi se zavedamo, da je kultura naroda v mnogočem pogojena v zgodovinskih okvir ih, v katerih je narod žive/ in seveda tuđi v samih Ijudeh, ki so snovali umetnost v različnih obdobjih in okoljih. Ko razmišljamo o naši zgodo vini, o velikih možeh, o svobodi, potem se zavedamo, da smo zaradi mnogih stvari stopili na pot kulturne osveščenosti dokaj pozno. Toda to ni bila nikakršna o vira, da ne bi na kulturnem področju imeli po-membnih ljudi, ki so znali z doma-čo besedo povedati vse tisto, kar je človek do živi jal, kar dozi vi ja sedaj in bo tuđi vprihodnosti. Slovenci slavimo svoj kulturni praznik ob spominu na dr. Fran-ceta Prešerna in na tište besede, ki jih je kot izročilo pusti/ narodu v svoji Zdravici. Izrazna inuč njegovih besed, preroška vizija svobo-de, enakosti in medsebojnega ra-zumevanja je našla plodna tla tak rat, ko je narod trpe/ in krvave/ bolj kot kdajkoli prej. Njegov pesniški opus ne pomeni samo izrazno bogastvo slovenske doma-če besede, ampak tuđi mejnik, ob katerem se je za našo kulturo začel no v čas. Osmi februar smo izbra/i za naš kulturni praznik za to, ker hoćemo ob Prešernu prodreti v naše kulturno snova nje in v vseh nas prebuditi čut za splošno kulturno osveščenost in tište kulturne vrednote, ki morajo postati šesta vni del našega vsakdana. Ko posegamo v bogato zakladnico naše in sveto vne kulturne dediščine, mora v nas dozore vat i tuđi spo znan je, da mora človek mimo materialnih dobrin imeti tuđi bogato dušev-nost: kulturna stvaritev je in bo izpodrivala plehkost, razširjala oz-kost, plemeniti/a ustvarjalnost in kar je najpomembnejše — razume-vanje človekove osebnosti. To pa je tista preprosta resnica, ki pogo-juje prijateljstvo, tovarištvo in medsebojno povezanost ne samo dveh, temveč Ijudstev in narodov vsega sveta. In če piaviinu. On mu i a puštati kultura še bolj šesta vina vseh naših hotenj, potem smo v resnici mi sami tišti, ki smo dolžni poiskati velike kulturne vrednote in stalno skrbeti, da bodo nastajale nove. Tako kot smo na stežaj odprli vrata sodobni stvarnosti, tako je tuđi kulturnemu snova nj u potrebno dati pravo mesto in samo-nik/ost. To pa pomeni, da moramo negovati tako amatersko, kot profesionalno dejavnost in jo posredovati z vsemi izraznimi sredstvi, ki jih premoremo. Vse, kar delamo v zadnjem obdobju pod naj razli č-nejšimi gesli - kot je ČLOVEK-DELO-KUL TURA - je zgolj organizacijska oblika, ki ji pa moramo dati pravo vsebino in smisel. Zaradi tega ne bo odveć, če se zavedamo, da je smisel samoupravljanja na vseh področjih tuđi vpra-šanje razgledanosti in kulturnega bogastva slehernega izmed nas. Če borno tako ražu meli pomen in vsebino kulturnega praznika, potem borno sposobni ohranjati ne le lepoto domaće besede, ampak tuđi njeno vrednost in upo-rabnost v vsakodnevnem življenju. To pa pomeni, da se borno bolj razumevajoče dogovarjali o naši skupni samoupravljalsko bogatejši prihodnosti. P. D. VTEJŠTEVILKI OBJAVLJAMO: RESOL UCIJO o politiki izvajanja družbenega plana obćine Domžale za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 OD LOK o določitvi zaščitenih kmetij ODLOČITVE SO PRED NA IVI I Na skupnem zasedanju Občinske konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov je bilo sprejetih mnogo zadev, ki neposredno obravnavajo volitve in tuđi veliko evidentiranih možnih kandidatov za delegate in funkcije VOLITVE BODO 9. IN 12. MARCA 1978 S skupno sejo Občinske konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije 23. 1. 1978 so se v naši občini pričeli predkandidacijski in kandidacrjski postopkK Na seji je bilo sprejeto poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravan na volitve in potre bni volilni dokumenti (dogovor o merilih in sestavi DPZ občinske skupščine, sklep o postopku dele-giranja delegatov iz SZDL v DPZ in rokovnik za izvedbo predvolilnih in volilnih opravil). Usta evidentiranih možnih kandidatov za delegate družbeno-političnega zbora skupščine obči-ne ter nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS v občini je bila obravnavana in posredovana vodstvom družbeno-političnih organizacij in temeljnim kandidacijskim konferencam vraz-pravo. Zelo enotna podpora je bila dana evidentiranim možnim kandidatom za piedsednika Predsedstva SRS tov. Sergeju Kraigherju, za predsednika skupščine SRS tov. Milanu Kučanu in za predsednika repub liske ga izvršnega sveta tov. dr. Antonu Vratuši. Priprave na volitve v delegatsko skupščino so se pričele dovolj zgodaj in so bile zelo široko zasnovane, z rezultati, pa smo lahko zadovoljni, je bilo ugotovljeno v poročilu predsednice OK SZDL tov. Marije Ivkovič. Vprvi polovici preteklega leta je veljala posebna pozornost ocenam in analizi ures-ničevanja in razvoja delegatskih razmerij in sistema, ki so dale vrsto pobud ih usmeritev za nekatere rešitve v zvezi z oblikovanjem delegacij in skupščin. Junija 1977 smo na skupni seji OK SZDL in OS ZSS opredelili poleg splošnih tuđi specifične kriterije za kadrovanje delegatske skiipSčine in še posebej za vodilne funkcjje, se dogovorili o nadaljnji aktivnosti družbenopolitičnih organizacij o pripravah na volitve, sprejeta so bila načela glede reelek-cije in rotacije, in že takrat je bil Jernej Lenič evidentiran kot možni kandidat ponovno za predsednika skupščine občine. Prva ooena evidentiranja je bila opravljena na seji OK SZDL v oktobru 1977. Od tedanjih 1200 izpolnjenih popisnic seje to število v zadnjih mesecfli lanskega leta in v januarju letos povzpelo na preko 5500 evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij v TOZD in KS. Seveda v to številko vključu-jemo tuđi izpobijene popis niče za evidentirane iz leta 1974. Intenziviranje evidentiranja v zadnjem obdobju kaže na še vedno preveč kampanjsko akcijo v neka-terihsredinah. V skupnem številu evidentiranih, ki se še povečuje, so dobro zastopane ženske (okrog 2350), kar je skorajda v skladu s strukturo zaposlenih v naši občini, nekoliko manjci pa je defež mladih do 27 let (približno 860). Pomemben prispevek k uspeš-nosti priprav na volitve pomeni ćela vrsta širokih posvetov in semi-narjev v zadnjem obdobju. Posebej velja omeniti seminar za prcdsed-nike KK SZDL, predsednike OO ZSMS v KS, predsednike KO ZZB NOV in sekretarje 00 ZKS na terenu v decembru lani, dva posveta spredsedniki 00 Zveze sindikatov, seminar sekretarjev 00 ZK v januarju in več posvetov in sestan-kov v organizacijah ZSMS. Moćna družbenopolitična aktivnost v zadnjem obdobju in priza-devnost krajevnih aktivistov nam je zagotovila široko kadrovsko bazo, da borno brez težav lahko oblikovah" posebne in združene delegacije v vseh večjih TOZD in KS. Tako smo se tuđi dogovorili na vseh se-stankih, izhajajoč iz ocen, ki so do splošnih delegacij dokaj kritične, predvsem zaradi tako imenovanega „cehovstva" (razdeljevanje področij posameznim delegatom), obreme-njenosti delegatov in slabšega uveljavljanja specifičnih interesov. Največje KS (Domžale, Mengeš) in največje TOZD v nobenem pri- meru ne smejo odstopati od sprejetih načel glede oblikovanja posebnih delegacij za vse samoupravne interesne skupnosti. Srednje velike KS (Vir, Radomlje, Trzin, Dob, Lukovica, Moravče) in TOZD bodo seveda že kombinirale posebne delegacije z združenimi, pričakujemo pa, da v korist posebnih. Tuđi najmanjem KS in TOZ D ne priporočamo splošnih delegacij za SIS, ker bodo z dvema združenima delegacijama mnogo boje pokrivali številna področja, delegati pa bodo manj obremenje-ni. Prav tako glede na zakonski minimum števila članov delegacije (posebne — 5, združena — 7, sploš-na — 10) dve združeni delegaciji v primerjavi z eno splošno ne pred-stavljata velike razlike v številu delegatov. Združevanje delegacij za SIS je morda še najboij sprejemljivo na področju skupnosti socialnega var-stva. To je izvedena skupnost, ki jo tvorijo skupnosti socialnega skrbstva, otroskega varstva, pokoj-ninsko-invalidskega za var ovan ja, zaposlovanja in stanovanjskega gospodarstva. Združena delegacija za naštete skupščine SIS poeno-stavlja postopek delegiranja delegatov v skupščino SIS za socialno varstvo (odpade konferenca delega- Za skupnost starostnega zavaravanja kmetov krajevne skupnosti ne oblikujejo delegacij. Leta se oblikuje na nivoju občine, sesfeiv-Ijena pa mora biti tako, da so v njej zastopani kmetje — starostni zava-rovanci iz vseh KS. Prav priprave in volitve te delegacije, ki jih borno opravili v vseh KS (z lasti pa priprava volilnih imenikov) povzro-čajo zaradi povsem novega koncepta največ nesporazumov in težav. Obrtniki in pri njih zaposleni delavci za razliko od prvega mandata vohjo letos namesto ene skupne delegacije dve delegaciji: enaza skupščino občine - zbor združe-nega dela in eno splošno defegacijo-za vse SIS. V predkandidacrjskih in kandi- dacijskih postopkih, ki v teh dneh potekajo, nosijo največje breme izvršni odbori KK SZDL in osnovnih organizacij sindikata. Na sejah izvršnih odborov SZDL in sindikata ter na prvih sejah temeljnih kandidacijskih konferenc iz vrst evidentiranih predlagamo naj-ustreznejše v posamezne delegacije, glede na njihove sposobnosti pa tuđi interese. Predlog kandidatne liste potrdijo - izglasujejo delovni ljudje in občani na tej prvi seji TKK. Pri teh opravilih moramo še posebej paziti, da dosežene ustre-zajoče strukture evidentiranih (ženske, mladi, neposredni proizva-jalci, člani ZK) ne borno rušili pri ožji izbiri možnih delegatov. Vse temeljne samoupravne skupnosti morajo razne siti tuđi vprašanje, kako oblikovati kandidatne liste. Navedemo naj samo nekaj argu-mentov za odprte in nekaj: za za-prte kandidatne liste. Če borno v KS in TOZD imeli odprte kandidatne liste (več kandidatov kot se jih voli), borno seveda delovnim ljudem in občanom dali večje možnosti odločanja in opredelje-vanja, na drugi strani pa borno imeli težave pri sami izvedbi volite v, ker bodo morali volivci ob-krožati vsakega kandidata posebej in bo zaradi napak gotovo veliko neveljavnih glasovnic. Zaprta kandidatna lista ta postopek nekoliko poenostavlja, pa tuđi neveljavnih glasovnic bo gotovo manj, ker bodo volivci ver-jetno obkrožali celotne liste. Občani bodo v kandidacijskih postopkih izrazili javno tuđi svoje mnenje o predbganih možnih kandidatih za družbenopolitični zbor občine ter za vodilne funkcije v skupščinah DPS in skupščinah SIS. Verifikacija predlaganih imen bo po meni la tuđi priznanje u srne-ritvi in odločitvam v naši kadrovski politiki. Seveda pa so še vedno odprta vrata za piedlaganje novih ljudi za različne dolžnosti iz vrst evidentiranih. Izpeljava kandidacijskih konferenc je žal vezana na ćelo vrsto administrativnih in tehničnih opravil (zapisnik, izjave, kandidatne liste), ki pa jih moramo opraviti, da bi volitve potekale v skladu s predpisi. TKK oziroma zbore občanov lahko vsebinsko obogatimo z razpravami o občinskcrn statutu in še zlasti z razpravami o aktualni krajevni problematiki. Prednost pa mora imeti ocenje-vanje in opredeljevanje kandidatov za člane delegacij. Seja TKK v manjših KS in TOZD istočasno predstavlja zbor občanov oziroma zbor delavcev, v večjih organizacijah in skupnostih pa je sestavlje-na na principu delegiranja. Sveti KS in delavski sveti TOZD morajo imenovati volibie komisije, poleg tega pa so dolžni s strokov-nimi služba mi zagotoviti nemoten potek vseh tehničnih in administrativnih opravil. Pomembno je zlasti to, da borno vsi, ki imamo opravka s predvolilnimi opravili in vo lit vam i strogo spoštovali sprejeti rokovnik, zakonske predpisc in dogovorjena stališča, merila ter kriterije. Občinska konferenca SZDL Domžale 2 EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Občinska konferenca SZDL in Občinski svet Zveze sindikatov Dom-žale sta na skupni seji razpravljala o seznamu evidentiranih možnih kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine občine, družbenopolitični zbor SR Slovenije in vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostilv. Na skupni seji, ki je bila 24. januarja 1978 so bili potrjeni evidentirani možni kandidati in sprejet sklep, da se z njimi seznanijo vsi delovni Ijudje in občani vnaši občini. EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA ZBOR SKUPŠCINE OBClNE DOMŽALE DRUŽBENOPOLITIČNI 1. Avbelj Marija 2. Avbelj Franc-Lojko 3. Arnuš Franc 4. Bitenc Mirko 5. Bleje Matija 6. Cunja Bernarda 7. Dejanovič Ana 8. Gnidovec Franc 9. Grošelj Vera 10. Ha bič Božidar 11. Habjan Božena 12. Hribar Marko 13. Ivkovič Marija 14. Jeglič Jane/. 15. Kušar Janez 16. Kosmač Jože 17. Lenič Jernej 18. Uh Dušica 19. Lenčck Marta 20. Lipovšek Igor 21. Lenček Boris 22. Mlakar Stane 23. Mušič Franc 24. Pavlič Miha 25. Peterka A loj/. 26. Pogačar Feliks 27. Pavlovič ljubo 28. Podbrcgar Šonja 29. Skerjanc Lađo 30. Zajc Maks 31. Žiberna Bojan 1923 Kajuhova 10, Domžale 1914 Borova 12, Vir Domžale 1955 Kamniška 1 2, Domžale 1926Šentvid33,Prevoje 1948 Kidričeva 14, Mengeš 1958 Kraigherjeva 13, Domžale 1943 Lukovica 20, Lukovica 1947Ihann.h. 1953Češcnik7,Dob 1931 Levstikova 12, Preserje 1926 Vodovodna, Domžale 1920Zadružniška 25, Mengeš 1924 Šaranovičeva 6, Vir 1932 Prešernova 34, Domžale 1958 Učak 17,Trojane 1944 Ljubljanska c, Trzin 1921 T. Tomšičeva 5, Domžale 1946 V. Vlahoviča 2/a, Domžale 1956 Vrhpolje 18 1956 Prešernova 14, Radornlje 1921 Kersnikova, Domžale 1935 Zavrti n.h., Mengeš 1936 Mlakarjeva 15, Trzin 1921 Kajuhova 12, Domžale 1933Zaboršt 10, Domžale 1917 Mengeška Loka, Mengeš 1936 Zasavska 26, Črnuče (GG Domžale) 1945 Zadružniška 29, Mengeš 1932 Vodopivćeva c, Domžale 1931 Vegova 27, Moravče 1947 V. Vlahoviča 11, Domžale V skladu s sprejetimi kriteriji in lastno željo se-danjega predsednika izvršnega sveta Viljema Držaniča, da ne kandidira ponovno, je bil na koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja evidentiran kot možni kandidat Edvard Peternel, glede na njegove bogate izkušnje v gospodarstvu in družbenopolitično aktivnost. 2. Edvard PETERNEL, roj. 8. 9. 1937, stanuje v Domžalah, Slomškova n. h. Po pokliču je strojni tehnik, ob delu pa je dokonča! višjo solo za organizacijo dela v Kranju. Dolga leta je bil zaposlen v Zarji - obrtno in montažno podjetje Kamnik Mekinje, kot direktor. Pod njegovim vodstvom je bil v podjetju storjen bistveni napredek. Sedaj je zaposlen kot direktor v Menini - Smarce. Član ZK je od 1957. leta, in je delegat občinske konference ZKS Kamnik. Aktivno deluje v teritorialni obrambi Domžale od leta 1972, komandant teritorialne obrambe Domžale - Kamnik pa je od leta 1975. Aktivno deluje tuđi v organizaciji Z R VS Domžale, kjer je za dosedanje uspešno delo prejel več priznanj. EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH (predsedniki skupščin in predsedniki izvršnih odborov) v občini Domžale 1. Občinska izobraževabia skupnost 1. Belšak Niko 1933 Koščeva 10, Domžale 2. Deisinger Milan 1934 Rojska c, Domžale 3. Hafner Vida 1929 Triglavska 8, Radomlje Evidentirani možni kandidati za družbenopolitični zbor SR Slovenije iz občine Domžafe: 1-Bitenc Mirko 2. Grošelj Vera 3. Habjan Vito 1926Sentvid 3,Prevoje 1953Češenik 7, Dob 1951 Kidričeva 18, Domžale K'S™^1 MOŽNI KANDIDATI ZA PREDSEDSTVO SKUPŠCINE OBClNE DOMŽALE (predsednik, podpredsednik, predsedniki in namestniki predsednikov zborov občinske skupščine). !■ Lenič Jernej 1921 T. Tomšiča 5, Domžale i- "Iten<; Mirko 1926 Sentvid 33, Prevoje 1' ut j a '953 CcSenik 7, Dob <*. Mabič Božidar 1931 Levstikova 12, Preserje f lfnuek Boris 1921 Kersnikova, Domžale o- Majhenič Marija 1947 Savska c. 2, Domžale '• Marolt Stane 1932 Tovarniška 17, Preserje °- 5kefjanc Lađo 1932 Vodopivčeva, Domžale 2. Zdravstvena skupnost 1. Jeraj Franc 1921 Zg. Jarše 21, Radomlje 2. Rozman Štefan 1935 Na Zavrteh 9, Domžale 3. Štiftar Leon 1920 Partizanska 8, Domžale 3. Raziskovalna skupnost 1. Mikek Leon 1943 V. Vlahoviča 1/2, Domžale 2. Orešnik dr. Andrej 1943 Groblje 3, Domžale 3. Podboj Daliborka 1944 Vrhovnikova 18, Ljubljana (Indu- plati) 4. Skufca Peter 1942 Župančičeva, Domžale 4. Kulturna skupnost 1. Borštnar Dušan 1929 Železniška 4, Domžale 2. Habe Stane 1920 Župančičeva 3, Domžale 3. Pišek Slavko 1923 Murnova 15, Mengeš 5. Socialno varstvo 1. Avbelj Marija 1923 Kajuhova 10, Domžale 2. Pengov Anton 1945 Zaboršt 35, Domžale 3. Skerjanc Ogorelc Ema 1939 Radomlje 21 6. Socialno skrbstvo 1. Florjančič Matevž 1936Gubčeva 1, Vir 2. Kocbek Bruno 1928 C. Radomljske č. 29, Radomlje 7. Otroško varstvo Jerman Marica 1939 Šlandrova 16, Radomlje Keržan Angelca 1933 Mengeš, Murnova 5 8. Skupnost za zaposlovanje 1. Breznik Herman 1931 Ljubljanska 83, Domžale 2. Cedilnik Vinko 1948 Dragarjeva 12, Domžale 9. Stanovanjska skupnost 1. Deržič Ivan 1918 Z g. Jarše 48, Radomlje 2. Klemenc Albin 1917 Prešernova 44, Radomlje 3. Kos Anton 1923 Sp. Praproče, Lukovica 4. Majcen Marjan 1929 Prešernova 4, Mengeš 5. Mušič Franc 1936 Mlakarjeva 15, Trzin rYI?^rNJIRANI M0ZNI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNE-GA SVETA SKUPŠCINE OBClNE 1- Peternel Edvard 1937 Slomškova ul. n.h., Domžale Obraztožitev 1- Jernej LENlC, roj. 9. 7. 1921, po pokliču pedagog - predmetni uči-reij; Izvoljen je bil za predsednika skupščine občine na delegatskih vottvah leta 1974. Pred izvolitvijo je bil aktivni družbenopolitični aeiavec na razhčnih družbenih področjih in je bil tuđi predsednik Občinske konference SZDL. Na osnovi ocene delovanja delegatske skupščine, ki je bila v široki ooravnavi v temeljnih skupnostih je predsedstvo in občinska konferenca ^ZDL (že junija 1977) podprla ponovno kandidaturo tov. Lemča za predsednika občinske skupščine. V postopku evidentiranja za volitve 1978 so ga vse družbenopolitične organizacije podprle kot možnega kandidata za predsednika občinske skupščine Domžale 10. Pokopiinsko-invatidsko zavarovarrje 1. Lipovšek Franc 1927 Radomlje, Prešernova 14 2. Redenšek Ivan 1911 Ljubljanska 4, Domžale 3. Rode Ludvik 1919 Triglavska, Radomrje 11. Tefcsno-kultuma skupnost 1. Matičič Slavko 1934 Kraigherjeva 18, Domžale 2. Pintar dr. Gregor 1939 Prešernova, Domžale 3. Velepec Janez 1926 Dob 142 4. Vulkan Franc 1923 Prešernova 30, Domžale Obćinska konferenca SZ DL Občinski sindikalni svet Domžale 3 ROKOVNIK za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin vobčini Domžale 1. SEJA PREDSEDSTVA OKSZDL SKLIČE PREDSEDNIK OK SZDL, 16. 1. 1978 a) sprejme sklep o sklicu skupne seje OS ZSS in OK SZDL b) obravnava in se opredeli o vsebini delovnega gradiva, ki ga sprejema skupna seja OS ZSS in OK SZDL 2. SKUPNA SEJA OS ZSS IN OK SZDL SKLlCE PREDSEDNIK OK SZDL, OS ZSS, 24. 1. 1978 a) SPREJME: - poročilo o poteku politične aktivnosti vpripravah na volitve - dogovor o merilih in šesta vi DPZ občinske skupščine - sklep o postopku delegiranja defegatov iz SZDL v DPZ skupščine občine - rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil ter konstituiranje delegatskih skupščin v letu 1978 za območje občine Domžale b) razpravlja o evidentiranih možnih kandidatih za delegate DPZ skupšči-ne občine ter za nosilce vodihfli funkeg vobčinski skupščini in skupščinah SIS v občini ter jih posreduje v obravnavo vsem občinskim vodstvom DPO v temeljnih samoupravnih defcgacijah in skupnostih ter temeljnim kandidacijskim konferencam. V razpravo jim posreduje tuđi evidentirane možne kandidate za delegate DPZ občinske in republičke skupščine, delegate zaZveznizbor in delegacije Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ ter možne kandidate za vodilne funkcije v republiki. 3. SEJE IZVRSILNIH ODBOROV 00 SINDIKATA OZIROMA KK SZDL SKLIČE PREDSEDNIK OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA IN PREDSEDNIK KRAJEVNE KONFERENCE SZDL DO 30. 1. 1978 a) sprejme sklep o sklicu 1. seje temeljne kandidacijske konference b) iz vrst evidentiranih oblikujejo predlog možnŽi kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in skupščine SIS c) predlogmožnihkandidatovposredujejo vobravnavo - dopolnitev: - v TOZD: zborom delovruh ljudi oziroma samoupravnim delovnim skupinam, delavskim svetom in vodstvom DPO v TOZD - v KS: zborom občanov, vaškim, terenskim, uličnim, hišnim odborom SZDL, hišnim svetom in vodstvu DPOv KS d) oblikuje predlog poslovnika za delo temeljne kandidacijske konference. n. KANDIDACIJSKIPOSTOPKI 4. PRVA SEJA TE MELJNE KANDIDACIJSKE KONFE RENCE SKLlCE PREDSEDNIK SINDIKATA ALI PRE DSEDNIK KK SZDL, OD 30. 1. DO 10.2. 1978 a) OBRAVNAVA IN SPREJME: - poslovnik za dek> TKK - poroč ilo OO sindikata ali KK SZDL o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve - poročilo IO 00 sindikata ali KK SZDL v zvezi z usklajevanjem predlogovmožnihkandidatovzačlane delegacij b) OBRAVNAVA, USKLADI, SPREJME: - predlog možnih kandidatov za člane delegacij za skupščino DPS in SIS - kandidatno listo za člane deleracije za skupščino DPS in skupščine SIS c) OBRAVNAVA IN Z AVZEMA STALlSČA DO: - PREDLOGA KANDIDATOV ZA DELEGATE DPZ občinske skupščine - piedloga možnih kandidatovza vodilne funkcije v skupščini občine ter skupščinah občinskih SIS d) določi delegate za 1. sejo občinske kandidacijske konference (OPOMBA: Tište TOZD, ki se za delegiranje skupnega defcgata v OKK združujejo v konferenco dekgatov - določijo delegata zakonferenco delegatov OKK). e) o usklajevanju predlogov možnih kandidatov in o predlogu kandidatne liste za člane TKK,ob\esti detavne ljudi in občane f) delovno predsedstvo TKK pismeno obvesti predsedstvo OK SZDL o delu in stališčih TKK ter posije kandidatno listo volilni komisiji v občininajpozneje 15 dnipreddnevom glasovanja. 5. SEJA KONFERENCE DELEGATOV ZA OBČINSKO KANDIDACIJ-SKO KONF ERENCO SKLIČE PREDSEDNIK OS ZSS, OD 8. 2. DO 15. 2.1978 Iz TOZD oziroma TKK, ki se zaradi delegiranja skupnega delegata v OKK združujejo v konferenco defcgatov: a) razpravljajo o stališčih in predlogih oblikovanih za T KK in vtej zvezi sprejmejo stališča glede vprašanj, ki bodo na dnevnem redu OKK, b) dotočgo defcgataza*PRVO sejo OKK 6. SEJA PRE DSEDST VA OK SZDL SKLIČE PREDSEDNIK OK SZDL, OD 5. 2. DO 13. 2.1978 a) sprejme sklep o sklicu PRVE seje OKK b) razpravlja in oceni potek PRVIH sej TSS in o tem pripravi poročilo za C) ™?snovi staUSČ TKK oblikuje predlog možnih kandidatovza defcgate DPZ občinske skupščine in ga posreduje vsem občinskim vodstvom DPOv razDravo in uskladitev 7- ?^y^FJA obCinske kandidacijske konference SKLIČE PREDSEDNIK OK SZDL, OD 15. 2. DO 22. 2. 1978 a) spiejme poslovnik za delo OKK b) OBRAVNAVA in sprejme poročilo volilne komisije in KO za kadrov-ska vprašanja predsedstva OK SZDL o opravpenih kandidacgskih po- stopkih v TOZD, drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter KS c) OBRAVNAVA STALlSČA in predloge TKK gfede predlagan ih kandidatovza delegate DPZ skupščine občine in SRS,za delegate Zveznega zbora in delegacije, Zbora republik in pokrajin Skupščine SF RJ, ter o možnih kandidatih za nosilce vodihih funkcij v skupščini občine, skupščini SRS, v skupščinah SIS v občini in republiki d) OBRAVNAVA DODATNE PRE DL OGE TKK o možnih kandidatih za delegate DPZ skupščine občine in skupščine SIS, določi predlog liste kandidatov DPZ občinske skupščine e) S TAJNIM GLASOVANJEM DOLOČI, Usto kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine f) DOLOČI KANDIDATA ZA predsednika izvršnega sveta skupščine občine g) DOLOČI DVA DELEGATA ZA PRVO SEJO RKK OPOMBA: delovno predsedstvo OKK posije listo kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine OBČINSKI VOLILNI KOMISIJI. K listi kandidatov priloži: zapisnik o delu OKK in pismeni pristanek vsakega kandidata h kandidaturi. III. VOLITVE 9. MARCA 1978 - volitve članov defcgacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki delegirajo svoje delegate: vzborzdruženega dela skupščine DPS in skupščine SIS. NEDELJA,12.marcal978 - volitve članov delegacij krajcvnfli skupnosti, ki delegirajo delegate v skupščine DPS in skupščine SIS - volitve članov delegacij kmetijske dejavnosti, ki defcgirajo delegate v zbore skupščin DPS m skupščine SIS - občani glasujejo tuđi o kandidatni listi za delegate DPZ občinske skupščine. 8. ZASEDANJE N0V0IZV0L JE NIH DELEGACIJ TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI SKLIČE PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA ALI SVET KS, DO 16. MARCA 1978 a) delegacije (konference delegacij), ki delegirajo delegate v skupščine DPS opravijo: - konstituiranje - obravnavajo in oblikujejo predloge kandidatovza delegate Zveznega zbora skupščine SFRJ - določgo defcgata za PRVO sejo občinske skupščine oziroma za PRVO sejo konference delegacij. 9. DRUGA SEJA TEMELJNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE SKLIČE PREDSEDNIK IO OO SINDIKATA ALI PREDSEDNIK TKK SZDL, DO 16. 3. 1978 Na drugi seji TKK se opravijo našlednje naloge: a) obravnava in spiejme poročilo ter oceno volilnih aktivnosti med PRVO in drugo sejo TKK b) uskladi predloge in predlaga kandidate zaZveznizbor Skupščine SFRJ c) obravnava in oblikuje stališča o: - kandidatih za vodilne funkcije v skupščini občine, skupščinah občinskih SIS ter za možne kandidate za vodilne funkcije v republiki - predlogih možnih kandidatov za defcgate DPZ skupščine SRS, Zbora republik in pokrajin in člane Predsedstva SRS d) določi defcgata za DRUGO sejo OKK OPOMBA: Izvoljeni člani defcgacjj TSS se vključijo vTKK. 10. SE JA KONFERENCE DELEGATOV ZA OKK SKLIČE PREDSEDNIK OOSINDIKATA, DO 18. MARCA 1978 Iz TOZD oziroma TKK, ki se zaradi delegiranja delegatov v OKK združujejo vkonferenco delegatov a) razpravlja in usklajuje stališča in predloge oblikovane na posamezni TKK in o vprašanjm,ki bodo na dnevnem redu OKK b) določgo defcgata za DRUGO sejo OKK. 11. DRUGA SEJA OKK SKLIČE PREDSEDNIK OK SZ DL, DO 20. MARCA 1 978 Na DRUGI seji OKK se opravijo naslednje naloge: a) obravnava in spiejme poročilo o opravljenih volilnih aktivnostih med PRVO in DRUGO sejo OKK b) določi kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah občinskih SIS c) razpravlja in predlaga kandidate zaZveznizbor Skupščine SF RJ d) razpravljajo: - možnih kandidatih za Zbor repubUk in pokrajin - predlogu kandidatov za DPZ skupščine SRS, za člane. Predsedstva SRS in vodilne funkefle v SRS in SF RJ e) izvoli DVA debgata za DRUGO sejo RKK. 12. PRVE SEJE OBČINSKIH SKUPŠČIN SKLIČE DOSEDANJI PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE PRVA seja vseh zborov občinske skupščine opravi nasbdnje naloge: - opravi konstituiranje občinske skupščine - izvoli Evršni svet občinske skupščine - voli člane Predsedstva SRS, - voli delegate Zveznega zbora Skupščine SFRJ - določi defcgate oziroma skupino defegatov za pošiljanje defcgatov v Zbor občin skupščine SRS in vodjo skupine - na ločenih sejah delegati DPZ skupščine volijo defcgate DPZ Skupščine SRS - delegati zbora združenega dela določijo skupine defcgatov za pošiljanje defcgatov v Zbor združenega dela Skupščine SRS in vodjo skupine. 13. PRVE SEJE SKUPŠČIN SIS V OBČINI SKLIČE JO DOSEDANJI PREDSEDNIKI POSAMEZNE SKUPŠČINE SIS V SKLADU S SAMOUPRAVNIMI AKTI SIS PRVA seja posamezne skupščine SIS opravi naslednje naloge: - opravi konstituiranje skupščine - izvoli člane izvršnega odbora in predsednika Evršhega odbora - določi delegate, ki se bodo udefežili zasedanja skupščine SIS v republiki, - določi defcgate, ki se bodo udefežili zasedanja skupščine regionalne SIS. Občinska konferenca SZDL 4 DRUŽBENOEKONOMSKIIN POLITIČNI POLO2AJ ŽENSK V OBČINI Sestanek Sveta za vprašanje družbenoekonomskega in politične-ga položaja žensk pri Občinski konferenci SZDL Domžale, ki je bil v torek, 31.1. 1978 je potekal v pravem predvolilnem vzdušju. Sklenjeno je bilo, da se organizirajo seminarji za žene delavke in občanke, ki prvič vstopajo v delegatski sistem v skladu s programom Kluba samoupravljalcev, in se naj ta način izobraževanja iz-pelje med prvo kandidacijsko konferenco in volitvami. Ugotovijeno je bilo, da so se vsi dejavniki, zlasti pav osnovnih organizacijah sindikata in v temeljnih samoupravnih skupnostih angažirali tako, da je dosežena struktura predlaganih kandidatov s tako udeležbo žensk, ki ustreza strukturi občine. Osmi marec 1978 bo v občini Domžale obelcžen z največjo predvolilno aktivnostjo vseh žensk v temeljnih samoupravnih skupnostih. To pa pomeni močnejše vstopanje in pripravljenost žensk za sprejemanje funkcij na vseh ravneh družbenega življenja. Sam uvod v praznovanje 8. marca ne srne biti vezan na veselice ali druge neustrezne oblike praznovanja, ampak naj bo dan pouda-rek s kulturnirni prireditvami. Tak način praznovanja bo pridobil na svojem pomenu tuđi s tem, da bodo delavci v TOZD in drugih organizacijah ter skupnostih ocenili družbenockonomski položaj žensk. Ne samo ocenili, ampak tuđi sprejeli sklepe za lastno aktivnost v smislu olajsanja položaja žensk - proizvajalkam na vseh področjih družbene reprodukcije. ŠTEFANHROVAT Veliko pozornost moramo posvetiti temu, da bodo v delegacijah zastopane tuđi ženske, saj predstavlja/o med zaposlenimi već kot polovico delavcev v občini SEJA IZVRŠNEGA SVETA V PAPIRIMICI KOLIČEVO Žirija za podeljevanje občinskih „PRIZNANJ OF" slovenskega naroda pri Občinski konferenci objavlja na podbgi 8. člena pravilnika o podeljevanju „PRIZNANJ OF" in delu žirije RAZPIS s katerim poziva vse družbenopolitične in samoupravne dejavni-ke ter društvene faktorje k dajanju predlogov. Priznanje OF se podeljuje organizacijam, društvom in posamez-nikompo naslednjih kriterijih: 1 ■ organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje; 2. organizatorjem OF in družbenopolitičnim delavcem za med-vojno in povojno delovanje v dnižbenopolhičnih organizacijah; 3. družbenopolitičnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe traj-nejšega p ome na. Predlog za podelitev občinskega PRIZNANJA OF" lahko podajo občinska in krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kri-te"i«: Žirija bo sprejemala predloge do 5. marca 1978. Kasneje pri-spelih predlogov žirija ne bo mogla u pošte vat i. Predlog je potrebno poslati žiriii za podeljevanje „PRIZNANJ OF" slovenskega naroda pri OBČINSKI KONFERENCI SZDL Domžale, Ljubljanska 70/1, na predpisanem obrazeu, kiga dobite na navedenem naslovu. Žirija za podeljevanje občinskih „PRIZNANJ OF" Z namenom, da so predstavniki združenega dela temeljitejše sezna-njeni z besedilom Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje od leta 1976-80 v letu 1978 ter daje istočasno izvršni svet neposredno seznanjen s plani in problemi združenega dela, je po dogovoru 151. seja izvršnega sveta potekala 19. januarja 1978 v prostorih PAPIR-NICE Količevo. V prvem delu seje je izvršni svet, ki ga je vodil njegov predsed-nik Viljem Držanič, obravnaval predlog Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje od leta 1976-80 v letu 1978 (besedilo je objavljeno v današnji številki Urad-nega vestnika občine Domžale) in sprejel dokončno besedilo predio* ga. V razpravi je poleg stališč o zunanjetrgovinski menjavi, investi-cijah, splošni in skupni porabi, po-seben poudarek dal tuđi zaposlo-vanju in preskrbi v občini Domžale. Izvršni svet je zavzel stališče, da mora biti stopnja rasti zaposlo-vanja v gospodarstvu in negospo-darstvu enaka, to je v letu 1978 največ 3 %. V okviru novega za-poslovanja pa naj se pazi na pravilno in ustrezno strukturo novih kadrov. Glede preskrbe, kateri bo potrebno v letu 1978 posvetiti posebno pozornost, je izvršni svet zavzel stališče, da se v tem letu pri-stopi k organiziranju tržnice v Domžalah. V drugem delu seje je najprej direktor Papirnice Količevo tovariš Miro Varšek, izvrsni svet seznanil z rezultati dela in poslovanja Papirnice Količevo; program za feto 1977 so v celoti dosegli, v nekate-rih postavkah pa tuđi presegli. Fizičen obseg proizvodnje je večji za približno 5 %, finančna realizacija za okrog 20 %, dohodek za 30 %, osebni dohodki za 23 % ter akumulacija in skladi za okoli 40 % kot v letu 1976. Posebno pozornost so posvetili varčevanju s suro-vinami in drugi mi reprodukcijskim! ma ter ia li ter organizacijskim! in tehnološkimi ukrepi, ki so orno-gočili povećanje izkoristka surovin in zmanjsanje onesnaženosti voda, ki odtekajo v Mlinšćico. V letu 1977 je bila ena od osnovnih nalog tuđi izgradnja novega kartonskega stroja ter energetskih na prav. V celoti gledano lahko poslovno leto 1977 v Papirnici Količevo ocenimo kot uspešno in zadovoljivo. V nadaljevanju seje je tovariš Milič izvršni svet seznaniJ s plani Papirnice Količevo v letu, 1978. Poleg nalog na področju samo-upravnega organiziranja, urejanja medsebojnih pravic in obveznosti iz dela, kadrovske politike, področja družbenega standarda, zdravstva in socialne zašćite, in-formiranosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, so delavci Papirnice Količevo v svojem planu reševali tuđi naloge na podroćju stabilizacije, modernizacije in investicijskih vlaganj, zaposlovanja ter zunanjetrgovinske menjave. Konkretni dogovor v planu pa je naslednji: - proizvodnja papirja, fcpenke in ' kartona bo zna sala 47.300 ton v skupni vrednosti 461,6 milijo-nov dinarjev; - kalorična centrala bo proizvedla 205.000 ton pare in 27,5 mili-jonov kilovatnih ur električne energije; - delovna organizacija predvideva 500,000.000 din celotnega pri-hodka oziroma 200,000.000 din dohodka, od tega 140,000.000 čistega dohodka, - predvidoma se bo 43.300 ton proizvodnje prodalo na domaćem trgu, 4.000 ton pa na tujih trgih. Tako bi se rezultati v letu 1978 v primerjavi z lanskim letom, to je letom 1977, povećah": fizičen obseg proizvodnje za 25 %, celotni prihodek za 40 %, dohodek za 43%. čisti dohodek za 50%, osebni dohodek za 20 %, produktivnost dela za 5 %, izvoz blaga za 153%, uvoz repromateriala pa za 20%. V nadaljevanju seje je direktor Papirnice Količevo tovariš Varšek, izvršni svet seznanil še s stanjem na področju izvajanja nove investicije v kartonažni stroj. Investicijska dela potekajo po planu tako, da sedaj izvajajo zadnja fina montažna dela pri tehnologiji (avtomatika in regulacija), pri energetiki pase trenutno izvajajo glavna montažna dela. Po končani seji so si vsi prisotni ogledali proizvodne obrate ter novo gradnjo v Papirnici Količevo. M. U. OBVESTILO Društvo invalidov Domžale obvešča vse člane, da bo redni občnizbor 25. februarja ob 9. uri v Restavraciji Slamnik (zraven dvorane Komunalnega centra). Društvo vabi na občni zbor vse invalide in tuđi njihove svojce. Vabi odbor 5 SPREMEMBE STATUTA OBČINE V mesecu decembru je bil dan v javno razpravo osnutek statuta občine Dom žale, o kat ere m bi morali razpravljati v vseh sredinah in dati pripombe, da bi predlog statuta odra žal dejansko stanje življenja in dela v občini. Zaradi tega, da bi občani lažje razpravljali o pred-loženem osnutku, je statutarna komisija pripravila krajši povzetek o bistvenih vprašanjih, kisozajeta v samem osnutku. Ta vprašanja so našle dnja: — v uvodnem delu so navedena vsa temeljna določila, ki opredelju-jejo obćino in njen položaj ter samoupravno organiziranost; — osnutek statuta opredeljuje pomen družbenopolitičnih organizacij in njihove dejavnosti ter obravnava vse tisto, kar je pomembno za družbenopolitič-no življenje v občini; — posebna pozornost je dana v poglavju, v katerem je obdelano družbeno planiranje in v katerem so opredeljeni cilj i samo-upravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Ravno tako je v tem poglavju obdelan odnos do gospodarstva v občini in skladnega razvoja na celotnem območju občine; — v osnutku statuta so obširno obdelane samoupravne interesne skupnosti, kot tista oblika združevanja delovnih ljudi in občanov, v kateri morajo priti do izraza vse težnje in potrebe na vseh področjih; — osnutek daje posebno pozornost izboljšanju človekovega okolja in zavezuje vse dejavnike v občini, da so dolžni skrbeti za okolje in za zagotavljanje tuđi objektov, ki jih potrebuje mimo stanovanja de lovni človek; — posebej je obdelana kadrovska politika in to z vseh vidikov, saj je problem kadrov pogojen tako z delom v delovnih organiza-cijah, kot tuđi na področju družbenih dejavnosti; — v posebnem poglavju so obdelane krajevne skupnosti in tuđi vsi elementi, ki zagotavljajo planiranje in medsebojno pove-zovanje na vseh področjih življenja in dela krajevnih skupnosti v naši občini. Podrobno so opredeljene tuđi naloge posa-meznih organov in vsebina, ki jo morajo opredeliti KS v svojih statut ih; — povsem na novo je v osnutku statuta obdelano poglavje o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v katerem so povzetki vseh zakonov s tega področja; — zakon o združenem delu je tuđi v osnutku občinskega statuta našel svoje mesto in to pred-vsem pri posameznih oblikah posrednega in neposrednega upravljanja delavcev ter samoupravne ga sporazumevanja; — v osnutku je podrobno obdelana delegatska skupščina in pristojnosti vseh zborov. Gre za novosti in stališča, ki so bila izoblikovana v dosedanjem de-lovanju delegatske skupščine. Posebno je še obdelano vpraša-nje konferenc delegacij in odgovornost družbenopolitičnih organizacij do posameznih vpra-šanj družbenega in političnega razvoja občine; — osnutek statuta opredeljuje tuđi samostojnost zborov delegatske skupščine, izvršni svet in upravne organe ter vse institucije, ki se kakorkoli povezujejo s samoupravnim življenjem v občini. Glede na to, da se približujemo h koncu javne razprave, je nujno potrebno, v vseh sredinah razpravljati o osnutku statuta, dati k po-sameznim poglavjem pripombe, saj bo le tako dokone ni predlog resnično odraz stanja v občini. Od nas vseh je odvisno, kakšen statut borno imeli in kako borno v njem opre de li li naloge in tuđi naše pravice in dolžnosti na vseh toriščih dela in življenja v naši občini. Pripombe pošiljajte na naslov: SKUPŠČINA OBCINE DOM ŽALE, ST ATUTARNA Ka MISIJA ♦ Odbor osebne dohodke in skupno porabo. Nedvomno bo ravno področje na-grajevanja po delu zelo pomembna naloga 00 sindikatov tuđi v letoš-njem letu. OOS bodo morale spremljati ter ocenjevati, kako se nagrajevanje po delu konkretno izvaja, zlasti pa bodo morale vpli-vati na to, da se že sprejeti sistemi nagrajevanja po delu še dograjuje-jo, saj brez dvoma do sedaj sprejeti sporazumi in pravilniki ne odražajo povsod idealnih in končnih rešitev. Razprave na občnih zborih ka-žejo, da so bile na osnutke aktov dane številne pripombe; vseh vendarle ni bilo moč upoštevati, kažejo pa, da bo potrebno posa-mezne „točkovne postavke" spre-meniti, će bo praksa tako pokazala. Uresničevanju akcijskih progra-mov ZZD se na občnih zborih po-sveča precejšnja pozornost. Pred osnovnimi organizacijami sindikata je delo pri sprejemanju pravilnikov o delovnih razmerjih, reševanju stanovanjskih vprašanj, varstvu pri delu, izobraževanju ob delu, de-lavski kontroli, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, skratka o vprašanjih, kjer ima sindikat pomembno vlogo, da se bori za so-cialno varnost in enake pogoje za vsakega delovnega človeka. Iz-kušnje kažejo, da ne kaže predolgo čakati z izdelavo posameznih pravilnikov, temveč da se je treba takoj lotiti dela, kar velja zlasti za pravilnik o delovnih razmerjih, saj OBČNI ZBORI SINDIKATA Z letošnjim letom poteče osnovnim organizacijam sindikata (OOS) štiriletni mandat. Mesec januar je zato minil v znamenju izvedb občnih zborov, ponekod pa so obćne zbore premaknili na prvo polovico februarja, ker zaradi obili-ce dela ob sprejemanju pravilnikov, ki urejajo delitevpo delu, tega nišo uspeli storiti že prej. Letošnji občni zbori OOS po-tekajo enotno za vso republiko, čeprav nekaterim OOS preteče sele 3 ali 2 letni mandat, zato da bi enotno stopili v republiki pred naloge, ki čakajo sindikate. V letu kongresov je namreč pred sindikal- ni mi aktivisti tuđi 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Do te daj naj bi v OOS izvajali zlasti tište naloge, ki po sklepih 8. kongresa ZSS nišo bile dosledno uresničene, daljša programska usmeritev sindikatov pa bo jasna še bolj po končanih zveznih in republiških kongresih zlasti ZK in sindikatov. Poročila na občnih zborih v januarju kažejo, da so morale OOS opraviti veliko dela ob sprejemanju sporazumov, ki urejajo dohod-kovne odnose in nagrajevanje po delu in samoupravnih splošnih aktov (pravilnikov), ki urejajo de-litev čistega dohodka, sredstva za je bil zakon že sprejet. Glede na to, da potekajo v združenem delu mandati delegacijam, v nekaterih TOZD oz. OZD pa tuđi samoupravnim organom, se na občnih zborih posveča pozornost poudarjanju odgovornosti pri opravljanju samoupravljalskih dolžnosti. Uspešno delo samoupravnih organov ter delegacij terja od de-legatov dodatno obremenitev, kljub temu se morajo le-tizavedati obveznosti in odgovornosti tako v funkciji kot tuđi na delovnem mestu. Ker so volitve tik pred vrati (9. marca) caka OOS precej dela, ker bo treba pri konkretni izvedbi vo-litev opraviti vrsto postopkov, kar nalaga sindikatu kot nosilcu dolo-čenih postopkov pri volitvah v združenem delu veliko politično odgovornost. Izkušnje štiriktnega mandatne-ga obdobja so pripeljale nekatere OZD (zlasti večje) do tega, da zboljšajo dosedanjo organiziranost. Ker je OOS vse več, saj mora imeti TOZD vsaj eno OOS, s temi ni zmanjšana vloga članov izvršnih odborov OOS, prav tako ne vloga konference na nivoju OZD, ki ima zelo pomembno usklajevalno vlogo. Praksa še vedno dokazuje, da je delo v izvršnih odborih premalo porazdeljeno, in da „pošta" večkrat „caka" zgolj predsednika OOS. Novo na občnih zborih je fi-(Nadaljevanje na 15. strani) STALIŠČA STALIŠČA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki so bila spre-jeta po skupni razpravi Občinske konference SZDLin Občinskega sveta zveze sindikatov na seji, dne 25.1.1978 ob obravnavanju resolucije. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Dom žale za leto 1978 je usmeritev družbenopotitične skupnosti glede razvoja vfetu 1978. Resolucija iz posta vi ja temeljne smeri in v zvezi s tem naloge za prednostna področja družbenoekonomskega razvoja občine. Za doseganje ciljev v letu 1978 bo potrebna močna družbeno politična aktivnost na vseh področjih združenega dela - družbene reprodukcije. LJresničevanje ciljev zahteva maksimalno pripravljenost vseh dejavnikov za sprotno medsebojno usklajevanje in koordiniranje, zlasti pa vzdrževanje usklajenosti med ustvarjanjem družbenega proizvoda in svobodno menjavo, zlasti za področja skupne porabe, pa tuđi za splošno porabo. Za doseganje temeljnih ciljev razvoja občine v letu 1978, v okviru teh pa zlasti ustvarjanje večje-ga družbenega bogastva in usklajeno potrošnjo, je potrebno storiti maksimalne napore za nadaljnjo krepitev samoupravnih sociilistič-nih odnosov, zasnovanih na dohodkovnih odnosili v samoupravni socialistićni družbi in za u velja vijanje delavca v združenem delu. Za področje krajevnih skupnosti se ugotavlja velika aktivnost ne samo samoupravnih organov, ampak vseh delovnih ljudi v krajevnih skupnostih in velika prisotnost sociaustične solidarnosti delavcev združenega dela in krajevnih skupnosti, kar zlasti dokazujejo odlo-čitve o samoprispevkih in drugih oblikah združevanja sredstev za programske cilje krajevnih skupnosti. V zvezi s tem se priporoča izvršnemu svetu, da ponovno pre-motri možnost podano v ustavi za izločanje dela sredstev iz davkov in taks v korist tistih programov krajevnih skupnosti, ki pomenijo pokrivanje elementarnih potreb občanov (voda, elektrika). Prav tako se priporoča izvršnemu svetu, da zagotovi preko stro-kovnih služb še do konca mandatne dobe preglede, v ka ter ih krajevnih skupnostih so z referendumom izglasovani samoprispevki, kjer i majo uvedene druge oblike in kakšne, za prispevanje krajanov za programe in da se preveri uresničevanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev delavcev za programe krajevnih skupnosti. Dekgati DPZ Skupščine občine Domžafe 6 PROGRAM KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV V času, ko izbiramo sodelavke, sodelavce in občane, ki jim borno zaupali upravljanje pomembnih funkcij v delegatskem sistemu, da bomo z njimi in preko njih demokratično, neposredno in enakopravno odločali o vseh družbenih vprašanjih, se moramo zavedati, da uspešno delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih razmerij na vseh nivojih _v veliki meri zavisi od usposobljenosti delegatov za opravljanje njihovih nalog, pravio in dolžnosti. Naloga vseh nosilcev družbenopolitičnega izobraževanja in usposablja-nja v občini je, da takoj pričnemo z izobraževanjem in usposabljanjem njegovih delegatov in to sistematično dograjujemo do zaključka mandat-ne dobe. kobraževalni program Kluba samoupravljalcev, ki ga preko Občinske-ga poročevalca posredujemo vsem delovnim ljudeni in občanom, je samo del prepotrebnega usposabljanja delegatov in seveda samo del celotne aktivnosti Kluba. Želimo opozoriti na oblike, ki jih načrtujemo vizobra-ževalni sezoni 1978/79 z namenom, da se v posamezne oblike vključuje čim večje število delavcev in občanov. Predviđene izobraževalne oblike s kratkim opisom vsebine. 1 ■ Seminarji za organe samoupravne debvske kontrole — ustavna, diužbenoekonomska in idejnopolitična izhodišča samoupravne delavskc kontrole, — vsebina zakona o organu samoupravne del. kontrole, — družbenoekonomski odnosi v združenem delu, delovanje in naloge samoupravne delavske kontrole na tem področju ČAS IZVEDBE: FEBRUAR-MARHC 1978. 2. Seminarji za člane odborov za delovna razmerja — delovna razmerja delavcev v združenem delu — zakon o delovnih razmerjih ČAS IZVEDBE: FEBRUAR MAREC 1978. 3. Ciklus predavanj za novoizvoljene delegate a) Temeljna organizacija združenega dela — TOZDkot temeljna samoupravna organizacija — združeno delo — dohodek in delitcv dohodka b) Krajevna skupnost — krajevna skupnost kot temeljna samoupravna skupnost — organizacijska struktura krajcvne skupnosti — vloga in naloge družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti — krajevna skupnost pri združevanju delovnih ljudi in občanov zaradi uresničevanja skupnih interesov in potreb c) Samoupravne interesne skupnosti — samoupravne interesne skupnosti v delegatskem sistemu in njihovo vključcvanje v skupščinski sistem — samoupravne interesne skupnosti in svobodna menjava dela ter položaj delavcev v svobodni menjavi dela d) Delegatski sistem — družbeno bistvo delegatskega sistema — dolžnosti, pravice in odgovornosti delegacij in delegatov — nekatere pomanjkljivosti in kritične točke pri dosedanjem uveljav-Ijanju delegatskih odnosov C/rS 1ZVEDBE : SKOZ1 ĆELO IZOBRAŽEVALNO SEZONO 4. Seminarji za člane volibiDi odborov in volilnih komisij — smoter teh seminarjev je, da usposobimo člane volilnih odborov in volilnih komisij za uspešno delo pri volitvah ČAS IZVEDBE: KONEC FEBRUARJA. 5. Seminarji za delegate samoupravnih interesnih skupnosti — delegatski odnosi v samoupravnih interesnih skupnostih in njihovo vključevanje v skupščinski sistem — svobodna menjava dela — delo in naloge zborov uporabnikov in zborov izvajalcev ROK IZVEDBE: OD APRILA DALJE. 6. Seminar za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine — osnove marksistične misli in razvoj samoupravnih družbenih odnosov v Jugoslaviji — družbenopolitične organizacije v našem sistemu, njihova vloga in naloge — samoupravljanje in gospodarjenje v združenem delu — samoupravljanje in gospodarjenje v krajevni skupnosti — odgovornost družbenopolitičnega zbora za uresničevanje razvoja družbenopolitičnega sistema. 7. Ciklus predavanj za novoizvoljene delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti — družbenoekonomska ureditev — družbenopolitična ureditev — temelji delegatskega in skupščinskega sistema — komuniciranje v delegatskem sistemu ROK IZVEDBE: OD MARCA DALJE. Pri vseh predavanjih se je možno posluževati avdiovizuelnih pri-pomočkov, ki so grajeni na aktivnem sodelovanju udeležencev in na pove-zovanju teorije s prakso. Vse delovne ljudi in občane vabimo, da izkoristijo možnosti po iz-popolnjevanju in utrjevanju svojega družbenopolitičnega znanja. Isto-časno pa pozivamo odgovorne nošlce družbenopolitičnega izobraževanja v delovnih orga niza čija h, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih orga niza čija h, da poskrbe za množično usposabljanje delavcev in občanov. Klub samoupravljalcev Dom žale (Nadaljevanje s 6. strani) nančno poslovanje OOS, kar mo-rajo te upoštevati ob sprejemanju finančnih programov za letošnje leto. Sindikalna članarina je, po-vedano na kratko, namenjena izrecno za financiranje aktivnosti OOS, tako da OOS praviloma ne smejo več prejemati dotacij. Seveda pa ima OOS pravico dati pobudo ali zahtevo, da se v skladu skupne porabe zagotovi določen obseg sredstev za zadovoljevanje potreb delavcev po rekreaciji, za zadovoljevanje kulturnih potreb, pri koriščenju letnih dopustov in podobno. Zaradi uskladitve finančnega Poslovanja OOS z zakonom o knjigovodstvu in z dogovorom o finan- ciranju in finančnem poslovanju sindikatov in Zveze sindikatov, se blagajniška .opravila delijo na bla-gajniško poslovanje, ki ga bo še naprej opravljal blagajnik, in na vođenje knjigovodstva, ki naj bi ga opravljal vodja knjigovodstva, to delo pa bo sestavni del njegovih del in nalog. O marsičem nedorečenem na občnih zborih bo verjetno stekla beseda na seminarjih za novoizvoljene člane izvršnih odborov, ki so na programu po skupščinskih volitvah v sodelovanju Občinskega sveta s Klubom samoupravljalcev. Celovito oceno občnih zborov bo mogoče podati, ko bodo vsi občni zbori končani, o čemer bo razprav-ljal širši sindikalni aktiv. Jože Skok POSVET PREDSEDNIKOV 00 ZSMS Tako smo volili delegacije pred štirimi leti. Tuđi marca borno spet iz birali tište, ki nas bodo zastopali v posameznih skupščinah in njihovih organih Sredi meseca januarja je pred-sedstvo občinske konference ZSMS Domžale pripravilo posvet s predsedniki 00 ZSMS, ki je bil razširjen s člani predsedstev posameznih področnih konferenc. Zbrali smo se v sejni sobi skupšči-ne občine Domžale, ki je bila kar premajhna za veliko število mladih, ki so se zbrali, da pregledajo svoje dosedanje predvolilne aktivnosti, jih analizirajo ter se dogovorijo za delo v naprej. Najprej smo pregledali naše dosedanje predvolilne aktivnosti. Naredili smo analize o delu naših delegatov v različnih dekgacijah in evidentirali svoje predstavnike za volitve, ki bodo v začetku marca letošnjega leta. Ugotovili smo, da je odziv mladih precejšen, vendar bi bil lahko še večji. Pred na mi pa je sedaj najpomembnejša naloga in sicer, da na predkandidacijskih konferencah zagotovimo ustrezno število mladih v dekgacijah. Pri tem moramo upoštevati, da morajo biti naši delegati aktivni mladi družbenopolitični delavci, ki bodo vsaj še nekaj časa delali v naši organizaciji ter da bodo res prenašali naša stališća. V nekaterih sredinah imajo z zagotavljanjem primernega števila mladih težave, ker so neka-teri člani 00 ZSMS, včasih ćelo velika većina, mlajši od 18 let in tako nimajo pravice biti izvoljeni v delegacije. Tu si bodo 00 ZSMS (Nadaljevanje na 16. strani) 15 (Nadaljevanje s 15. strani) pomagale z mladimi ljudmi, ki delajo v različnih družbenih organizacijah in društvih, ki so naši kolektivni člani. Mladi moramo na predkandidacijskih in kandidacij-skih konferencah zagotoviti ude-ležbo mladih, kajti le tako borno dosegli zadovoljivo število mladih v vseh delegacijah, pa naj bodo to delegacije SIS ali temeljne delegacije SOb. Ob tem smo vse navzoče sezna-nili s predlaganimi delegati za druž-benopolitični zbor SOb. V drugi točki smo se pogovar-jali o vključevanju mladih v izvršil-ne organe samoupravnih interesnih skupnosti. Ob tej priliki smo v zvezi z evidentiranjem ugotovili, da je evidentiranje bolje steklo v kra-jevnih skupnostih, da pa se morajo mladi po svojih interesih vključe-vati tuđi v izvršilne organe SIS. Iz naše sredine smo evidentirali nekaj mladih, ki bodo kandidirali za člane izvršnih odborov. Pri izbira-nju kandidatov smo upoštevali predvsem to, da le-ti aktivno delajo v naši organizaciji ter v družbenih organizacijah in društvih, ki pokri-vajo določena interesna področja. Pred na mi je jubilejni 10. kongres naše organizacije, ki bo koncem letošnjega leta. Na posvetu smo navzoče seznanili z merili, kriteriji in postopki za volitve vodstev in organov ZSMS, kajti pred desetim kongresom moramo izpeljati volilne in programske konference v vseh osnovnih sred ina h ter na ob-činskem nivoju. Zavzeli smo se za to, da moramo člane ZSMS na vseh funkcijah ceniti predvsem po tem, koliko pripravijenosti in borbenosti kažejo v konkretni praksi za dosledno uresničevanje ciljev in nalog ZSMS, koliko prispevajo k temu s svojim osebnim zgledom in ugledom, zagotoviti pa moramo tuđi neposrednejši vpogled in vpliv organizacij in organov za praktično uveljavljanje v kadrovski politiki. Na tem posvetu smo dokončno zaključili obravnavo o izvajanju in oblikovanju štipendijske politike ter opozorili na veliko vlogo akti-vov štipendistov pri naših osnovnih organizacijah ter na večje vključe-vanje štipendistov v aktivno druž-benopolitično delo. Kakor vsako leto, bo tuđi v letošnjem letu mladinska organizacija veliko pozornosti posvetila mladinskim delovnim akcijam. Na posvetu smo podali informacijo, da smo letos organizatorji ene miadin-ske delovne brigade, ki bo v prvi iz meni delala v Brkinih. Obenem pa borno organizirali tuđi občinsko mladinsko delovno akcijo ter si pri-zadevali, da bi bile mladinske delovne akcije v naših deloviifli organizacijah čim bolje organizirane. Ob koncu posveta so predsed-niki posameznih področnih konfe-renc opozorili predsednike 00 ZSMS na nekatere najaktualnejše naloge, ki jih čakajo ob začetku letošnjega teta, dogovorili pa smo se tuđi za obiske 00 ZSMS, kajti mladi menimo, da je neposredni kontakt mladih iz predsedstva z vodstvi v osnovnih sredinah več-krat pogoj za uspešno delo. V. G. REFERENDUM V KS VIR IN RAD OM U E JE USPEL Občani obeh krajevnih skupnosti so predlagali, naj se v srednje-ročni plan vnese izgradnja kanalizacije. Zrak, okolje, rečne in talne vode postajajo vse bolj umazane zaradi svoje onesnaženosti. Niti industrija niti posamezna gospo-dinjstva nimajo zgrajenega takega kanalizacijskega omrežja, ki ne bi utegnil ogrožati pitne vode in s tem varnega in zdravega življenja. Predlog krajanov je bil vnešen v srednjeročni plan 1976-1980 in v letu 1976 sta KS Vir in Radomlje dali skonstriiirati idejne nacrte za izgradnjo kanalizacije. Ti nacrti določajo potek glavnih in zbirnih kanafov ter prikazujejo domnevno predračunsko vrednost. Izoblikovali so se samoupravni sporazumi za sofinanciranje izgradnje kanalizacije z delovnimi organi-zacrjami in zasebnimi delodajalci. Delovne organizacije in zasebni delodajalci so pristali, da bodo pla-čevali pet let po 2.000 din na za-poslenega. Referendum za vse krajane obeh KSje bil 15. 1. 1978. V obeh KS je dobro uspel. V Uradnem vestniku občine Domžale je podano poročilo in sktep, ki štedi ugodnemu iziđu referenduma. Volilci so izglasovali, da bodo pri- spevali po 10.000 din na eno dru-žinsko hišo oziroma za vsako etažno stanovanje v več stanovanj-skih zgradbah. Tako se bo v petih tetih (kolikor časa bo predvidoma potekala izgradnja kanalizacije) zbralo od delovnih organizacij, zasebnih delodajalcev in s prispev-kom približno štiri milijarde S din. Manjkajoča sredstva pa bo kreditirala Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale, ki bo investitor tega objekta. Graditelj tega velikega objekta bo Vodno gospodarstvo HIDRO-TEHNIK. Graditve se bodo pričete v tetu 1978 in končale v letu 1983, če bodo sredstva pritekala, kot je predviđeno. Šonja Zorman 0 BVESTI LO KO ZZB NOV in Osnovna šola Ihan vabita na žalno komemoracijo, ki bo v petek, 24. februarja 1978 ob 9. uri v Oklu nad /hanom. Vabljeni! POROČILO o iziđu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v naseljih Vir, Količevo in Podrečje (del Podrečja, ki spada v KS Vir). Volilna komisija, ki jo je imenoval zbor detegatov KS Totno Brejc, Vir, dne 10. 1. 1978, je ugotovila izid referenduma: 1. Zbor detegatov KS Tomo Brejc Vir je ssklepom,kije bil objavljen na krajevno običajen način v Krajevni skupnosti Tomo Brejc Vir razpisal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v naseljih Vir, Količevo in Podrečje (del Podrečja, ki spada v KS Vir). 2. Volilna komisija je izvedla referendum dne 15. 1. 1978 na vo-lilnih mestih za Podrečje in del Vira v Delavskem domu Vir in za Količevo in del Vira v Papimici Količevo. Volišće je bilo odprto od 7. do 19. ure. Komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma. 3. Od skupnega števila 1976 glasovalnih upravičencev je glasovala 1600 ali 80,3 %. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1375 ali 69 % proti je glasovalo 208 ali 10,5 %, neveljavnih glasovnic pa je bilo 17 ali 0,9%. 4. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je većina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka. 5. Z bor detegatov KS Tomo Brejc Vir ima na osnovi 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka. Vir, dne 15. 1. 1978 PREDSEDNIK volilne komisije KS Vir Jernej LENICJ. r. LE NEČESA TI LJUDJE NIŠO IMELI Proti koncu naše občine se na številnih gričih pod mogočno Limbarsko goro stiska vasicaZgor-nje Koseze. Hiše se skrivajo v varno zavetje strmih vzpetin in nežnih vej smrekovih in hojevih dreves. Strme strehe se dan na dan bleščijo v južnemsoncu. Vsega je bilo v Kosezah dovolj — svežega zraka, sonca, travnikov in polj pa šumečih gozdov. Iz hišic s kamnitimi stenami in majhnimi okni so v zadnjem desetletju zrasle nove in prenovljene opečnate sta-novanjske hiše s svetlimi fasadami, velikimi okni in balkoni, okraše-nimi s cvetovi najlepših lončnic. Iz majhnih, vlažnih in temnih štal so se tuđi kravice in bikci preselili v nove, velike, moderne in svetle hleve, ki so tuđi svojstven okras sicer skromnih, a nadvse marljivih obćanovZgornjih Kosez. Le nećesa ti Ijudje nišo imeli. Vode, pitne vode, te dragocene tekočine je v Kosezah vedno manjkalo. Ko pa so pretekle pomladi za-ćeli pripravljati gradnjo vodovoda na Gori pri Pecah in Še predno so tam zapičili prve lopate mladin ci delovne brigade, so se tuđi Ko-sežani pripravljali na podobno gradnjo. Koncem junija so že razpi-sali referendum za samoprispevek. Vaščani so prav na referendumu pokazali enotnost, slogo in željo po še večjem napredku vaši, ki ne srne izumreti. Vsi volivci so se ob-(Nadaljevanje na 17. strani) Krajani Kosez so s prostovoljnim defom veliko naredili, da bodo lahko pili zdravo vodo w KAJ JE RESNICA? Svet za preventivo in vzgojo v cestnetn prometu je skupaj s predstavni-ki prizadetih razpravljal o oddaji, ki je bila v TV dnevniku 25. januarja 1978 in se s pismenim pojasnilom obmil na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS, Republički sekretariat za notranje zadeve SRS, odgovornega urednika TV dnevnika - RTV Ljubljana in novinar ja tov. Tomaža Terčka. Zaradi tega, da bi naši občani bili seznanjeni z odgovorom oziroma pismom, ki je bil naslovljen zgoraj navedenim, objavljamo vsebino tega pisma v celoti. Koordinacija sveta za preventivo in vzgojo v sestavi predsednika in tajnika SPV, predstojnika oddelka za notranje zadeve in pomoćnika komandirja Postaje milice Domžak je na sestanku dne 30. 1. 1978 raz-pravljala o informaciji TV novinarja Tomaža Terčka, posredovani javnosti v T Vdnevniku dne 25. 1. 1978 in ugotovila naslednje: 1. podana kritika svetu, da dve leti niposkrbelza obnavljanje panoja SPV v Domžakh je netočna, napihnjena in izmišljena; 2. podajanje kritik ali ocenjevanje dela SPV brez predhodne ugotovitve dejanskega stanja z nosilci teh nalog je nezdružljiva in nujno vodi do nezadovoljstva, jemlje pa tuđi voljo članom SPV. Resnica o navedenem panoju, ki bi jo novinar lahko dobil, će bi se potrudilali upošteval organe SPV, je v naslednjem: V noći med 9. in 10. oktobrom 1977 med drugo in tretjo uro je neznan storikc v vinjenem stanju namemo razbil steklo panoja SPV v Domžalah. Naslednjega dne je bilo Komunalno podjetje Mengeš zapro-šeno, da obnovi steklo. Komunalno podjetje kljub trem urgencam in osebni urgenci predstojnika oddelka za notranje zadeve na direktorja podjetja ni opravilo zasteklenitev vse do 5. 1. 1978. Po zasteklenitvi je v izdelavi podlaga, ker jo je storikc prav tako pokvarit in jo žal izvajalci kljub obtfubi še do danes nišo napravili oziroma obnovili. Pristojna komi- sija SPV ima pripravljeno gradivo za objavo in tega ne more storiti zaradi navedeneg/i. Glede na navedena dejstva, ki so dokumentirana, se upravičeno spra-šujemo, od kod ima tov. Terćek pooblastilo, da pretirava, da SPV že dve leti na panoju ni ničesar storil, ko pa je bil ta prav v teh dveh ktih, kijih uporablja, petkrat obnovljen in to s fotografijami prometnih nesreč, s programom tekmovanja, z rezultati tekmovanja v osnovnih šolah na temo „Kaj veš o prometu" ipd. Tov. Terček je s takim potvarjanjem dejansko pred občani Domžal, kipanopoznajo, osmešil samo sebe. ■Nerazumljivo pa je ponašanje novinarja, da ne zna najti stika z odgo-vornimi, zlasti s predsedniki organov SPV, ki bi mu lahko postregli še z naskdnjimi dosežki SPV v preteklOt ktih. Samo podat ki, da je v sedanji mandatni dobi SPV bilo ktno v osnovnih šolah na območju občine vklju-čenih v prometno vzgojo nad 5.200 učencev osnovnih Sol, da nam je uspelo vsa kta redno izvršiti program izobraževanja, šolska in medšolska tekmovanja „Kaj veš o prometu" in da smo vsa leta dosegali zavidljive uspehe. Samo podatek pretekkga kta, da je osnovnošokc Vojska Pavel iz šok Dob bil udekžen svetovnega tekmovanja „Kaj veš o prometu" v Bruxekssu in tam dosegel 15. mesto. Pokg te dejavnosti se aktivno vklju-čuje v vzgojo pionirjev prometnikov. Komisija je opravila vrsto pregledov opreme koks v vseh osemktkah in nekaterih OZD. Delavci milice so v okviru programa izobraževanja nudili pomoć s tem, da so opravili vrsto predavanj v šolah za starše - na roditeljskih sestankih. Poleg teh aktivnosti so bili zelo aktivni mentorji v vseh osemktkah, zadnja kta pa še posebna osnovna šolaHomec, ki vidno napreduje na tem področju. Na pobudo SPV je skupšćina prešla k naročitvi in sprejemu prometne studije, s čemer se bo začelo nacrtno urejevati prometno probkmatiko v mestih Domžak in Mengeš. Vodstvo SPV je bilo pri vsem tem delu aktivno in projektantom nudilo vso pomoć. Lahko bi naštevali še pozitivna dejstva, so pa tuđi težave, vendar pri-čakujemo, da novinar s posredovanjem informacij vpliva na te činitelje vzpodbudno, ne pa da s takimi netočnimi informacij a mi želi tem jemati ugled, ki so si ga pridobili v občini. Glede na navedeno smatramo, da jt prvner tov Itrcku Kritičnu oceniti tuđi na odgovornih forumih, zlasti pri odgovornih, ki ]im informacijo dajemo v vednost. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Domžak Prometni vzgoji posvečamo v občini došli pozornosti, ćeprav neka-terim to ni po zna no ... (Nadaljevanje s 16. strani) vezali, da bodo v naslednjih petih letih dajali v skupen mošnjiček v prepričanju, da bo tuđi v Ko seže v doglednem času pritekla voda, vir življenja in napredka. V nekaj mesecih so bili narejeni „papirji" lokacija, nacrti, grad-beno dovoljenje. Iz načrtov je bilo razvidno, da bo trasa dolga preko 1800 m, da bo črpališče v Reki. Ćrpalke naj bi potiskale vodo visoko nad vas v rezervoar. Od tam pa bi z visinsko razliko 50 m pri-tekala v vas, v vsako hišo in vsak hlev. Kosežani so zavihali rokave. Domaća krajevna skupnost je plaćala nacrte in grobi izkop, sredstva pa so prispevali še solidarnostni sklad, Komunalno podjetje, odobreno pa je bilo tuđi posojilo na samoprispevek. Vašćani so dan za dnem pridno delali. Poleg 20 strojnih ur, so opravili se preko 1150 delovnihur pri gradnji glavnega voda. Pri tem so jim nudili vso pomoć tuđi mla-dinci osnovne organizacije ZSMS iz Peć. Seveda je moralo vsako gospo-dinjstvo posebej financirati svoj priključek. Danes je glavni vod z vsemi pri-ključkf in hidranti gotov. Čeprav manjkajo šezajetje,, črpališče in rezervoar, so Kosežani optimisti. Menijo, da bo že v letu 1978 pritekla po ceveh težko pričakovana voda. Za rezervoar so pripravljeni sprejeti dodatne obremenitve: opraviti vsa zemeljska dela, dati na razpolago podporni les in opaze ter vso pomoć pri betoniranju. Seveda bo za vsa ta dela potrebno še nekaj dodatnega denarja. Kosežani pa upajo, da bo imela družba tuđi vnaprej tako razumevanje kot do-skj in da se bo morda našel še kakšen dober „striček", ki bi pri-pomogel, da bo v vas čimprej pritekla zdrava pitna voda. Gradbeni odbor 100-LETNICA ROJSTVA OTONA ŽUPANČIČA Veš, poet, svoj dolg? Nimašnič besed? Kaj zagrinjaš se v molk? Vrzipesem v svet, pesem za današnja rabo: vsijo borno povzeli za tabo. Izmed predstavnikov slovenske moderne je Oton Župančič, kate-rega 100-letnico rojstva letos pra-znujemo, doživel najdaljsb življenj-sko dobo in do kraja razvil svojo pesniško osebnost. Njegovo delo je tesno povezano z življenjem slove nskega naroda. Rodil se je 23. januarja 1878 kot sin makga posestnika in trgovca na Vinici v Beli Krajini. Prva otroška leta je prežive] v tem kraju, pozneje pa v Dragatušu, kamor se je družina preselila. Osnovno solo je obiskoval v Dragatušu in v Novem mestu, gimnazijo v Novem mestu in Ljubljani. Po maturi je šel na Dunaj študirat zgodovino in zemljepis. Po vmitvi v domovino je pol leta poučeval na klasični gimnaziji v Ljubljani, nato je službo opustil in se odpravil po svetu. Dlje časa je bil v Franciji in Nemčiji, kjer je spoznal velikomestno življenje pa tuđi življenje proletariata. 1910. leta se je vmil v Ljubljano. V začetku je bil dramaturg Sloven-skega narodnega gle da lišća, pozneje pa mestni arhivar Ljubljane. Po prvi svetovni vojni je bil v novi državi dramaturg, nato pa do leta 1945 upravnik Narodnega Oton Župančič gledališča v Ljubljani. Med vojno je skrit pod imenom Anton PESNIK pošiljal pesmi v partizanska glasila ter v njih izpovedoval svoj srd nad okupatorjem. Tako je ostal v naj-usodnejših časih zvest svojemu narodu. Po osvoboditvi je bil ljudski poslanec, ob njegovi 70-letnici mu je bil podeljen naslov ljudski umet-nik, posta) pa je tuđi častni doktor ljubljanske univerze. Umri je leta 1949 v Ljub^ani, kjer je skupaj z ostalimi tremi predstavniki slovenske moderne tuđi pokopan. (Nadaljevanje na 18. strani) 17 (Nadaljevanje s 17. strani) Oton Župančič je že zelo zgo-daj začel pesnikovati. Sprva je nanj največ vplivala Bela Krajina s svo-jimi običaji, nošami in pesmimi. Njegov učitelj je bil tuđi Aškerc, izpopolnjeval pa se je tuđi ob branju novodobnih zahodno-evropskih dekadentov in simbo-listov. Njegovo sodelovanje pri dijaškem listu NA PRELJI je bilo zelo plodno, saj je bil nekaj časa tuđi urednik tega lista. Seznanil se je z ostalimi predstavniki moderne (Kette, Murn, Cankar) in postal njihov velik in zvest prijatelj. Svoje pesmi je prvič predstavil v zbirki ČAŠA OPOJNOSTI, ki je izšla v letu 1899 in ki je že po svoji zunanjosti vzbudila precej pozornosti. Zbirka je polna mladostne čustvenosti in moć no pod vplivom modernih evropskih struj. 1904. leta je izdal zbirko ČEZ PLAN, katere moto: Predaj se vetrovom - naj gre kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! Vendar mornar, ko je najvišji dan, kmeri daljo in nebesko stran. Izraza misli dozorevajočega človeka. V tej zbirki je našel mesto tuđi njegov najboljši prijatelj Josip Murn Aleksandrov, ki ga je smrt prezgodaj ugrabila iz, pesnikove blizine. Njemu je posvećen ciklus 8 žalostink pod naslovom Manom Josipa Murna. Bivanje v Parizu in zanimanje za družbena vprašanja sta mu odprla pogled v življenje in trpljenje našega ljudstva in nastala je najpopol-nejša pesnikova zbirka SAMO-GOVORI. V njej je izpovedal čeda lje večjo navezanost na rodno grudo, ki jo je zapustil, obupuje nad razmerami doma in si ustvarja v sanjah drugo, lepšo veličastnejšo domovino, ki se bo razpela kot morje in ga spremljala ob vsakem koraku. V tujini je nastala po obli-ki in vsebini najveličastnejša pesni-tev in edinstvena umetnina v naši liriki DUMA. Ko se pre d prvo svetovno vojno imperialistična nasprotja zaostru-jejo in ko pesnik čuti trpljenje slovenskega ljudstva med prvim svetovnim klanjem, dobiva Žu-pančičeva pesem čedalje bolj narodno in socialno vsebino. Take so pesmi vzbirk[ VZARJE VIDOVE. Zlasti pesmi Žebljarska in Kovaška sta revolucionarni in prav Kovaško si je takratna revolucionarna mladina izbrala za geslo: Zato borno mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušati, eh ne bo med nami nespoznan, ko priđe čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas. .. Po drugi svetovni vojni je izdal zbirko ZIMZELEN POD SNE-GOM, iz katere naj omenimo pesem VEŠ, POET, SVOJ DOLG? , ki je bila objavljena leta 1941 kot naša prva partizanska pesem. Veliki pesnik je bil tuđi mojster otroške poezije. Izdal je veliko šte-vilo izbranih pesmi pod naslovi: PISANICE, LAHKIH NOG NA-OKROG, CICIBAN, STO UGANK in druge. V obdobju med obema vojnama je Župančič kot pesnik dlje časa molčal in posvečal svojo skrb slo-venskemu gledališcu, oblikovanju slovenskega knjižnega jezika in pre-vajanju Shakespearovih dram ter drugih velikih knjižnih del. Je naš najboljši prevajalec, saj je prelil v slovenščino 15 dram in koniedij ter mnogo najboljših del franeoske, ruske in češke književnosti. V tem času je napisal svojo edino večje dramatsko delo zgodovinsko tragedijo VERONIKA DESENIŠKA. Prav je in bi bilo, da se tuđi mi vsi oddolžimo spominu velikega pesnika. G. V. VARUJIVI0 NAŠE OKOLJE Veliki koraki človekovega napne dka (razvoj tehnike in industrije) pomenijo hkrati tuđi počasno smrt narave. Z množično uporabo strojev, ki jih ženejo različna goriva (premog, nafta) z ogievalnimi napravami (peči na drva, premog, olje), s kovinsko in kemično industrijo ter s prometom je postal čtovek pravi ropar tistega nujnega po-goja za življenje, ki mu pravimo zrak. Industrija in promet požirata ogromne količine kisika in tuđi zastrupljata zrak. Tovamiški dimniki vsak dan izbru-hajo stotine ton saj, prahu in strupenih pUnov, Epušnc oevi avtomobilov lzme-čejo tone svinca, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in drugih sesto-vin, za kateie je znano, da povzročajo tuđi nastanek rakastih obolenj. Onesnaženi zrak ogroža rastline, ži-vali in človeka. Vedno več ljudi boleha na dihalih. na očeh, so utrujeni, tožijo o glavobolih, izgubljajo tek in podobno. Zastrupljanje okolja ni omejeno samo na zrak. Največji potrošnik vode je industrija, ki jo porabi velike količine, v zameno pa vrača velike množine smrdljivih industrijskih odplak. Tuđi onesnaženje morja postaja vse hujše, saj se konec konoev vse nesnage u. rek zlivajo v morje, pri tem pa po-maga se pomorski promet, ki dodatno zastruplja morje z odpadno nafto in drugoumazanijo. Prav vsi in neprestano dan za dnem moramo skrbeti za varstvo narave in preprečevati onesnaženje in zastrupljanje okolja in tako izpolnjevati določila naše ustave o varstvu človekovega okolja. Tuđi učenci naše sole so si zadali na -logo v zvezi z varstvom okolja. Vsak teden učenci čistijo okolico Sole. Več-krat so sodelovali pri akcijah čišćenja krajev na območju Mengša. Člani biolo-škega krožka skrbijo za okiasne rastline v soli in urejajo šolski vrt. Vključili so se tuđi v raziskovalno delo in odkrili 5 pritokov onesnažene vode vPšato in veliko odlagališče trrtviih odpadkov. Skušali pa bodo ugotoviti tuđi izvor te neodgovornosti do narave. Da bi natančno ugotovili stanje v Mengšu in njegovi okolici, so učenci iz-vedli anketo po delovnih organizacijah in pri predstavnikih krajevne skupnosti. Vprašanja za anketo je natančno in skrbno pripravila prof. Jcločnikova. Na vprašanja, ki so zajemala področ-ja parkov, zelenić in čistilnih naprav, uničevanja odpadnega materiala in smeti, pa tovarniških dimnikov itd., so odgovarjali predstavniki delovnih orga-nizacij. Predstavnik e LEK-a je povedal našle dn je: 1. Odplake iz kemične proizvodnje onesnažujejo vode, ozračje pa one-snažujejo plini iz kotlovnioe in naprave za odsesovanje in prezrače-vanje v proizvodnji. Tuđi trdni od-pađki onesnažujejo okolico. To hoćemo preprečiti na razne načine. 2. Tovamiški dimnik nima filtrime naprave. Imamo pa čist Une naprave -izpiralke za izpiranje strupenih hla-pov, nastalih v proizvodnji, naprave za odpadne dušikove okside, filtrir-ne naprave za odstranjevanje prahu. 3. Trdne odpadkc, odpadno ombatižo in ekstrahirano drogo ter pomožne materiale v proizvodnji odlagamo v jamo pri Mengšu. Strupene snovi zbi-ramo. 4. Odpadne kemikalije v odpadnih vodah nevtraliziramo v bazenu, usedli-no izpraznimo, tekoči preostanekpa spuščamo v kanalizacijo. Topila, ki uhajajo v odpadne vode, ložimo v lovilcu za topila, ki jih hranimo v sodih, kjer počakajo na sežig v ko-tlovnici. 5. Umazana voda trenutno odteka v Mlinščico. Vsak čas (jeseni) se borno priključili na kolektor in s tem na centralno čistilno napravo. V ta namen že gradimo popolnoma nov kanalEacijski sistem z ločeno tehnološko, sanitarno in čisto vodo. Prav tako tuđi gradimo priključek na kolektor, novo nevtralEacijsko napravo in posamezne čistilne naprave za ločevanje strupenih kemikalij. Dogovarjamo se tuđi o nakupu se-žigne naprave za odpadna topila. Trdne odpadke pa borno v bodoče se žiga li oziroma odvažali v odlagali-šče, ki ne bo ogrožalo podtalnih vod. Uredite v tega v občini Dom žale že pripravljajo. Samovoljno onesnaže-vanje pa borno lahko še bistveno zmanjšali s kontrolo v proizvodnji, kontrolo pri čišćenju, spremembami in izboljšavami v tehnologiji ter povraćanjem odpadnih snovi nazaj v tehnologijo. Predstavnik TRAK-a je povedal našle dnjc: 1. V naši tovarni ne proizvajamo snovi, ki bi kvarno vplivale na okoljc. 2. Tovarniški dimnik nima i tiltrirnih naprav, ker jih tuđi ne potrebujemo, toplotno energijo potrebujemo samo zaogrevanje. Imamo čistilne naprave. Okoje ne onesnažujemo. Tovarna ima kontej-nerje. Vanje odlagamo trde odpadke. Dvakrat na teden pa odpeljejo kon-tejnerje z odpadki v gramozno jamo v Topob. V tovarni ni strupenih kemikalij. 3. Umazana voda odteka v kanalizacijo, od tam pa v centralno čistilno napravo, ki je na koncu Mengša. Mncnje o TOPOLSKI JAMI Mislim, da jama v Topolah vpliva na tablico, ki je pod njo. V primeru elementarnih nesreč, ko ne bi bilo vodovodnih pip, bi rjudje uporabljali vodo iz vodnjakovTa voda pa bi bila zastrup-Ijena zaradi odpadkov v jami. Zato mi- slim, da je tieba jamo čimpreje očistiti vsaj t istih odpadkov, ki so ne vam i za vodo. Prepovedali so dovoz smeti iz Kemične tovarne v Domžalah, iz to-vame usnja v Kamniku in lesne tovame. Mislim, da bi bilo potrebnih več očiščevahih akcij. Ce borno imeli dovotj finančnfli sredstev, borno očistili strugo Pšate in jo obložili s kamni. Nasploh pa mislim, da je Mengeš v tem pogledu že deho napredoval. Predstavnik iz Tovame MELODIJA Mengeš nam je povedal nasfednje: l.ProEvodni program naše delovne organizacije je tak, da ne on esna zuje okolja. 2. Tovamiški dimnik uporabljamo samo za ogrevanje proizvodnih pro-storov. Dimnik nima vgrajene filtrime naprave. 3. Trdne odpadke zbiramo na odgovar-jajočem mestu, od koder jih teden-sko odvažamo v smetiščno jamo. 4. Strupene odplake nevtralEiramo v čistim i napravi in razstrupljene spuš-čamo v skupno čistilno napravo v Loki, od koder se izlivajovPsato. 5. Uporabljena umazana voda se v.liva v kanalizacijo in odvaja v krajevno čistilno napravo 6. Onesnaženo naravo bi lahko očistili z boj intenzivnim čišćenjem, za kar bi morali skrbeti vsi občani. V Krajevni skupnosti Mengeš smo krede li našle dnje: 1. V Krajevni skupnosti Mengeš imajo komisijo, katere organ je tuđi odbor za varstvo okolja. Druge stvari, kot je odvažanje smeti v celotnem Mengsu, paureja Komunalno podjetje. 2. Odbor skrbi za vzdrževanje sme-tiščnih jam, javnih parkov, itd. Me-nijo, da je Pšata še precej onesna-žena, čeprav se stanje vsako teto izboljšuje. 3. Kakor mislijo na krajevni skupnosti, je Mengeš se dokaj onesnažen. Na vprašanje, če dovolj skrbimo za čisto okoljc, so vsi odgovorili NE! 4. Zeleniće so vsako leto čistejSe, pa tuđi za parke skrbijo. V teku pa je akcija za ureditev parka ob spomeniku Janeza Trdine. 5. Većina tovamiških dimnikov nima filtrirnih naprav, odtoki vode pa imajo skupno čistilno napravo na koncu Mengša. 6. Krajevna skupnost organizira očišče-valne akcije tuđi v okolici gramozni-ce. Krajevna skupnost ni dobila podat-kov o ugotovitvah biološke ga krožka, to je o onesnažitvi zelene in modie površine. Če bo krajevna skupnost dobila krši-telja modie oziromazelenepovršine, to je lahko tovarna ali posameznik, ea bo prijavila Postaji milice. 7. Krajevna skupnost Mengeš ima de-lavce, ki skrbijo za čistoćo na ploč-nikihin cestah. 8. Ob svetovnem dnevu človekovega okolja krajevna skupnost nima v nacrtu posebnih akcij. Lansko leto meseca aprila pa so očistili celo strugo Pšate. StefkaMlakar NAMIZNI TENIS Razpis in propozicije odprtega prvenstva tekmovalnega območja Dom-žale-Kamnik za sezono 1977/78 za pionirje,pionirke,mladince.mladinke, člane in veterane, ki bo dne 17. in 18. 2. 1978 v dvorani Induplati v Jaršah PRIREDITELJ TEKMOVANJA: TVDPartfean Jarše in TKS Domžale ter Kamnik KRAJ: Jarše, dvorana Induplati ČAS: Petek, dne 17. 2. 1978 ob 16. uri člani in veterani Sobota, dne 18. 2.1978 ob 9. urimladinci,mladinke,pionirii in pionirke PRAVICO NASTOPA: Imajo vsi člani-ce s stalnim bivališčem v občini Domžale in Kamnik. V disciplini pionirke in pionirji lahko nastopajo vsi rojeni po 1. 7.1962, v disciplini mladinci-ke.rojeni po 1. 7.1959, v disciplini veterani lahko nastopajo vsi starejši od 35 let DISCIPLINE: Posamezno: veterani, člani, mladinci, mladinke, pionirji, pionirke NAČIN IGRANJA: Vse discipline se igrajo na dva dobljena seta, na izpa-danje po skupinah. Skupino šestavljajo 4 tekmovalci PRIJAVE: Sprejema Rajko Kavčič, Induplati Jarše, p. 61230 Domžale do 13. februarja 1978. ' 2REBANJE : Bo dne 13. 2. 1978 ob 18. uri v prostorih streliKa v Jaršah OPOMBA: VHOD V DVORANO JE DOVOLJEN SAMO V COPATAH! 18 Predstavljamo vam dve ihanski delovni organizaciji, v katerih zdru-' zuje svoje delo ln sredstva skoraj polovica zaposlenih Ihancev, s cimer izboljšujejo materialno osnovo združenega dela, svoj ma-terialni in družbeni položaj, ter osebne, skupne in splošne družbe-ne potrebe in interese. SOZD EMONA - TOZD PRAŠI-ČEREJA Prav gotovo je najpomembnejši objekt v Ihanu farma za vzrejo bekonov. Čeprav je većina Ihancev leta 1958 začuđeno gledala, kaj bo nastalo na področju, kjer se danes nahaja farma, so sedaj nanjo vsi ponosni. Močno se je povećalo tuđi število prebivalcev, saj je mnogo delavcev prišlo od drugod in se za stalno naselilo v Ihanu. Ime Ihana pa je prav gotovo farma bekonov ponesla daleč v svet in to predvsem s svojo najmodernejšo tehnologijo. V razgovoru nam je direktor ing. Lucijan Krivecpovedal našled-nje: ,,S proizvodnjo smo prićeli leta 1960, ko je farma redila 10.000 prašičev. V enem samem letu smo proizvodnjo podvojili, leta 1966 pa smo vzrejali že 45.000 bekonov. V letu 1977 smo gojili po opravljeni tretji rekonstrukciji že 55.000 bekonov, za leto 1978 ali 1979, ko borno dogradili dodatne prostore, pa predvi-devamo vzrejo 85.000 bekonov ali na okroglo 8 milijonovkgsvinjske-ga mesa letno." Kolektiv farme ima še mnogo na crto v in lahko mu želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. TERMIT DOMŽALE - TOZD * ILPOS I HAN V Ihanu stoji tuđi TOZD de-lovne organizacije TERMIT Dom-žale z imenom ILPOS, karpomeni izdelavo Hvarskih in pomožnih sredstev. Prostori sedanje TOZD se nahajajo na kraju, kjer je bil svoje čaše mlin za žito, ki je bil kasneje preurejen za proizvodnjo suhih barv. Ceprav je tovarna nekajkrat pogorela, je bila vedno znova obnovljena in tuđi tehnološko seje neprestano iz pop oln je vala. Sedanji izdelki imajo na trgu veliko vred-nost, saj se uporabljajo predvsem v livarnah, kot pomožni material, ki smo ga dosedaj v veliki količini uvažali. Termit - TOZD ILPOS ima tesne povezave z Želczamo na Jesenicah in na Ravnah. Drug pomemben proizvod pa so ekso-termna sredstva, ki jili nameravajo v prihodnje proizvajati še v večji količini. Delavci - ki so večinoma domaćini - si močno prizadevajo, da bi uredili svoje obrate in delavnice ter si zagotovili tuđi prostore za zdravo življenje na delovnem mestu. V teku so že priprave za izgradnjo prepotrebnih garderob, sanitarij, jedilnice in zaklonišča ter gradnje većje hale za izdelovanje eksotermnih Hvarskih praškov. Gradnja se je že pred nekaj leti začela, vendar bodo sele v letoš-njem letu na razpolago sredstva v visini pol milijarde starih dinarjev za dokončanje te prepotrebne proizvodne dvorane. Odbor POSVET 0 PROBLEMIH TELESNE KULTURE (Nadaljevanje iz prejšnjc številke) Uspešno poteka akcija vključe-vanja predšolskih otrok v WZ in šolskih otrok v organizirano te-lesno kulturno dejavnost v okviru tekmovanja za športno značko in v šolskih športnih društvih, ki so središče športne dejavnosti v šolah. Prav vključevanje najmlajših v te-lesno kulturno aktivnost je garant za njeno stalnost in pogoj, da teles-no kulturna aktivnost postane se-stavni del življenja slehernega po-sameznika. Razrešiti je potrebno vprašanje, kako v športno dejavnost vključiti predšolske otroke izven vrtcev in mladino po končani soli, pa tuđi vprašanje', kdo pravzaprav naj bo organizator množične telesno kulturne dejavnosti v delovnih orga-nizacijah in KS. Pri većini sedanjih nosilcev dejavnosti ni čutiti prave pripravljenosti, da bi se odprle širše dejavnosti večjemu krogu delovnih ljudi. V OZD in KS bo verjetno potrebno poleg obstoječih organizirati še nove nosilce — organi-zatorje telesno kulturne aktivnosti (športna društva) in jim zagotoviti ustrezne kadrovske in materialne pogoje za organiziranje množične TK. Ugotavljanje in spremh'anje do-seganja množičnosti je ena izmed nalog SIS za telesno kulturo, ki mora vzpostaviti evidenco, da bi lahko opravičevali uporabo druž-benih sredstev. V vrhunskem športu razmere nišo preveč spodbudne ter v zadnjem obdobju nismo imeli športni-kov, ki bi dosegali posebno kvalitetne rezultate. Brez pravega koncepta namreč ni bilo niti mogoće pričakovati boljših rezultatov. Ob dokaj slabih razmerah v vrhunskem športu in množičnosti, je bil močno razvit tako imenovani tekmpvalni šport, ki je imel zelo drage in široke tekmovalne sisteme ter angažira! većino sredstev, ki smo jih združevali za sorazmerno majhno število športnikov. Iz tega razloga so bila oblikovana jasna izhodišča in napotki za spremem-bo tekmovalnih sistemov ter drugi spremljajoči ukrepi. Na takšno stanje v precejšnji meri vpliva pomanjkanje kvalitetnih kadrov v posameznih dejavnostih in neureje-nost njihovega položaja. Če želimo doseći v športu resnično kvaliteto, moramo skrbeti zlasti za množičnost in ustvariti takšne pogoje dela, da bodo tišti, ki to hočejo in zmorejo lahko dosegli kvalitetne dosežke. Ta sistem temelji na zgodnji selekciji in na visoko strokovnem delu v vseh in še posebej v dogovorjenih panogah. Gre za dolgoročno nalogo. Največ pozornosti borno posvetili otro-kom in mladini od 7. do 19. leta starosti ter tištim, ki že dosegajo vrhunske dosežke. Sistem selekcij, ki pomeni stop-ničasto izgradnjo kvalitete, je pričel dajati prve rezultate, zato ga moramo razvijati naprej, vse kar bi zaviralno vplivalo pa odklanjati. Programiranje in financiranje Izra/, financiranja dejavnosti je v resnici že napol prcživel, ker gre v sedanjem obdobju dejansko za združevanje denarja vseh delavcev za uresničitev sprejetih programov. Kljub konstantni rasti zagotov-rjenih sredstev, le-ta še vedno ne zadoščajo za kritje vedno širše postavljenih programov. Le-ti tuđi nišo v skladu z mož-nostmi obsega skupne porabe, ki je opredeljen v družbenem planu ozi-roma vsakoletni resoluciji. Seveda se zaradi tega pojavljajo težave in nesporazumi pri usklajevanju in korekcijah pripravljenih programov izvajalcev v okviru SIS. Izvajalcem, ki nišo predložili programov SIS v nobenem primeru ne bi smela dodeljevati sredstev. Bistveni element menjave je v tem, da izvajalci nudijo organiziranje dejavnosti, uporabniki pa zagotav-ljajo sredstva. Usklajeni programi v okviru SIS morajo biti vezani na pogodbe, s katerimi se opredeli visina sredstev, obseg nalog po programu, čas izvajanja itd. Tuđi vprašanje ustreznosti pri-spevne stopnje glede na gospodarsko rast, razvitost občine in pred-nostna področja v skupni porabi je vedno bolj aktualno. Izkoristiti pa je potrebno tuđi vse možnosti že zastavljenega povezovanja in združe vanja sredstev več SIS (sporazumno med SIS izobraževanja, otroškega varstva in telesne kulture). Telesno kulturni objekti Od opredelitve delovnih ljudi na referendumu za samoprispevek za izgradnjo šolske mreže je pridobivanje novih objektov-prostorov hitrejše in večje kot je v občini kdajkoli bilo. To ne pomeni, da so vse najnujnejše potrebe pokrite, pravgotovo pa tuđi nišo izkorišče-ne vse možnosti, ki se z dobro organizacijo, podaljšanjem časa dnevne uporabe in strokovnim delom ter nadzorom lahko dose-žejo. To velja pravtako za zunanja igrišča in vse telesno-kulturne objekte v naravi. Nosilci telesno kulturne dejavnosti imajo veliko težav pri vzdrže-vanju objektov, zato moramo realizirati že sprejet dogovor, da vzdrževanje telesno kulturnih objektov prevzamejo krajevne skupnosti. Da bi delovni ljudje lažje uveljavljali svoje interese na po-droćju telesne kulture, naj se ustanovi svet za telesno kulturo pri OK SZDL, frontno šestavljen in odprt za čim širši krog zainteresiranih občanov. Obdobje po sklepih razširjene seje RK SZDL je za telesno kulturo čas zelo uspešnih premikov na bolje, tako glede materialne osnove, kot razširjanja in poglabljanja samoupravnih odnosov. Usmeritev je torej pravilna; za še hitrejše doseganje zastavljenih ciljev v TK pa je potrebna združena organizirana akcija telesnokulturnih delavcev vseh ostalih subjektivnih sil v občini in temeljnih samoupravnih skupnostih. Razprava na posvetu je opozo-rila še na ćelo vrsto odprtih vpra-šanj v zvezi z vrhunskim športom, sprejetimi prioritetami športnih panog, pomanjkanjem strokovnih kadrov, perspektivo sedanjih tekmovalnih sisteTnov itd. O tem pa drugič. OB ČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE POPRAVEK V ]. števiiki Obćinskega poroćevalca je pri objavi članka „Spominska sloves-nost v Rudniku" prišlo do neljube pomote. V kultur-nem programu ni nastopil mladin ski zbor iz Nožić, ampak MLADINSKI ZBOR IZ ŠMARCE, ki deluje v okviru Kulturnega društva Šmarca. Prizadetim se opraviču-jemo! Urednik 19 ...'wihc;I)ai).-. etjpe a\«xxvui 750 LET PREDAVANJA 0 OBRAMBNI VZGOJI PREBIVALSTVA ZA NOVO LETO SMO JIH OBISKALI Tuđi v ktošhjem letu je bilo dogovorjeno s predsedniki odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vseh krajevriih skup-nosti, da borno v mesecu februarju in marcu organizirali predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva. Letos je na sporedu ena sama tema in sicer: REŠEVANJE PREbivalstva in materialnih dobrin v vojni in ob hudihnesreCah. Kljub temu, da bodo vsa gospodinjstva dobila pozive in da bodo obveščeni vsi prebivalci tuđi potom razglasov, objavljamo razpored dogovorjenih predavanj v posameznih krajevnih skupnostih. Zap. št. Krajevna skupnost Predavanja Ura Kraj predavanja 1. Jarše - Rodica 13., 20., 27.11. 18 OS Josip Broz Tito 2. Vir 13., 20., 27.11. 18 Delavski dom 3. Radomlje 13., 20., 27.11. 19 Kinodvorana 4. Dob 14., 21., 28.11. 19 Osnovna šola 5. Dlan 14., 21., 28. n. 18 Gasilski dom 6. Mengeš 14., 21., 28.H.in 7. III. 17 Kulturni dom 7. Moravče 15., 22. II. ini. III. 18 Partizanski dom 8. Ožbolt 15.11. 18 Osnovna šola Ožbolt 9. Trojane 16.11. 18 Gasilski dom 10. Homec 16. in 23.11. 18 Osnovna šola Homec 11. Lukovica 16. in 23.11. 18 Osnovna šola Brdo 12. Blagovica 17.11. 18 Kulturni dom 14. Peče 24.11. 18 Osnovna šola 15. Peče 22.11. 18 Osnovna šola 16. Tizin 1., .inl5.III. 18 Dom družbenih org. 17. Dom žale 3., 10., 17. III. 18 Kinodvorana 18. Dom žale 7., 14., 21. III. 18 Komunalni ccnter 19. Diagomelj l.III. 18 Osnovna šola 20. Pšata 2.III. 18 Osnovna šola 21. Pšata 2. III. 18 Osnovna šola Drag. 22. Velika vas 2.III. 18 Gasilski dom 23. Preserje 3.III. 18 Osnovna šola Radom. 24. Rafolče 6.III. 18 Osnovna šola Brdo 25. Prevoje 6. III. 18 Kulturni dom 26. Kražnja 6.III. 18 Kulturni dom 27. Zlato polje 7. III. 19 Osnovna šola 28. Cešnjice 8. III. 18 Osnovna šola 29. Dešen 9. III. 18 Osnovna šola Ribče IHANSKI SMUČARJI USPEŠNI Srnu carski klub Dian je bil določen s strani Smučarske zveze Slovenije in Jugoslavije, da organizira smučarske tekme za kate gorča cijo, na kateri mo-rajo rastopiti vsi tekači iz Jugoslavije. Ker 15. januarja 1978 ni bilo snegaje bilo tekmovanje preneseno v Ratcče — Planico, kjer so pri organizaciji pomagali tuđi tamkajšnji smučarski dclavci. Na tem tekmovanju jenastopilo 234 tekmovalcev iz 23 klubov in društev in sicer v 11 kategorijah. Med temi tekmo-valci jih je bilo 25 iz Ihana, ki so zasedli vidna mesta in osvojili pet medalj. Tako so Biaaski smučarji poleg Jesenic in Dola odvojili največ medalj. Verjetno bi bila bira se večja, če ne bi bila odsotna člana, ki sodelujeta v lepubliški in državni reprezentanci in sicer Brane Orešek in Milan Vlahinja. Kljub temu, da imamo vsako leto velike težave s snegom, smo vendar dokazali, da znamo prenašati dokajšnje finančne obiemenitve in se tuđi dobro pripraviti za tekmovanje. Rezultati Mlajši mladinci - 5 km: 1. Klemcnčič Dol 2. Kršinar Olimpija 3. Lamprcčnik Kamnik 4. Gregorič Hian Stare jši mladinci - 10 km: l.Eržen Alples 2. Cevec Ihan 3. Slovnik Ihan Mlaiši člani - 15 km: l.Cvajnar JLA 2. Mrak Jesenico 3. Pustovrh Olimpija Člani - 15 km: 1. Kalan Gorje 2. Reboršak Triglav 3. Burgar Gorje 4. Janša Jesenice 5. Rak Dian Mlajše mladinke - 5 km: 1. Bešter Triglav 2. Čebulj Olimpija 3. Korpnik Dol Mlajše pionirke - 2 km: 1. Mlakar Jesenice 2. Pogačnik Dian 3. Smrekar Dol 7. Gnidovec Ihan 10. NalitigulDian Staiejše pionirke 4 km: 1. Martinovič Jesenice 2. Martinovič M. Jesenice 3. Drobnič Ihan 4. KokafjZ.Ihan Starejši pionirji - 4 km: 1. Smolnikar Kamnik 2. Kustec Jesenice 3. Gracar Jesenice Mlajši pionirji - 2 km: 1. Slabanja Dol 2. Vebpec Dol 3. Lekan Boštjan Dian 12. Krajšek Primož Dian (nastopiloje 71 tekmovalcev) Čeprav že dolgo časa govorimo in razpravljamo o neki skupni obhTci pra-znovanja in pričakovanja Dedka Mraza, ne najdemo take oblike in je ne naj-demo. Lepo bi bilo, če bi dobili skupaj vse prcdšolske in morda še šolske otro-kc pa naj bi bilo praznovanje množično, enako za vse, prepleteno s prireditvami in otroškimi igrami. Morda se začnemo o načinu zaključka starega leta za vse otroke pogovarjati prepozno? Razmišljali smoo tem vprašanju tuđi člani ŠKD - Osnovne šolc Matije Blejca Mengeš. Tako široka naloga bi bila pre-težka za nas,zato smo se začeli pripravljati za standardno obliko pričakovanja Dedka Mraza. Tovarišica KASTTCLIC Marija je skupaj s člani dramske sekcije začela pripravljati Marjance Ručigajeve igrico v štirih prizorih „Dcdck Mraz in škratje". Da bi bilo delo bolj učinkovito, bolj resno odigrano, smo k sodelovanju po-vabili člana mengeške Svobodc tov. Janeza Ilafnerja. Brez obotavljanja je pristopil k dolu. Zanj ni bilo ne vpra-šanje časa, ne oddaljenosti kraja. Mladi so se za predstavo pripravljali mesec dni, dnevno po dve uri. Bili so vztrajni, marljivi in kljub utrujenosti tuđi v šol-skem uspehu nišo popustili. Kot da bi bili domenjeni, so se začela na solo obraćati podjetja iz bližnje in daljne okolice, kaj smo pripravili za otroke. Začcb so se predstave. V Mengšu smo nastopili sedemkrat. Palčki so v svojo živahno igrivost vse skozi prepletali vzgojne momente in prikazovali mladim obiskovalcem kaj se zgodi, če ne pospravljajo za seboj in če ne po-magajo dcdkom, babicam, če se ne umivajo. Kako hudo grda je med Ijudmi zavist in škodoželjnost in ta je lahko strogo kaznovana. V Trzinu so nas malčki in njihove mamice čakali dobro uro, ker jim je skupina, s katero so bili domenjeni, zadnji trcnutek odpovedala. Nadvse je bilo lepo v Ljubljani. Otroci so igrali tako dovzcto, da so se v igro vk Iju čili tuđi mladi obiskovald in skupaj z igralci klicali starko Zimo, naj vendar prinese sneg. Zclo toplo so nas sprejeli tuđi oskrbovanci v Domu počitka, še bolj pa skupina otrok v Induplati Jaršc, ki je prizorišče za sprcjern pripravilo v dvo-ranici njihove družbenc prehrane. Cc prcštejcmo vse otroke, na hitro ugoto-vimo, da smoz desetim i predstavami pa vseeno obiskali preko 1.000 otrok. MLAKAR Stefka MLADINA NA POKLICNI SOLI JE AKTIVNA Leto 1977 je bilo fcto pomembnih Titovih in partijskih jubilejev. Učenci in učitelji na Poklicni kovinarski in usnjar-sko-galanterijski soli Domžale so po-membne praznike počastili s števibiimi prošlavami in prireditvami. O njih po-ročamo ob koncu leta, ker smo imeli zadnjo prireditev še decembra ob Dnevu JLA. Spomladi smo imeli lepo proslavo, posvećeno Titovemu 85. rojstnemu dnevu, delavskemu prazniku in vsem ostalim jubilejom. Ker šola nima pri-mernega zaprtega prostora, v katerem bi lahko imeli prireditve za vse učence, smo proslavo izvedli kar na šolskem dvorišču. Lepo smo pripravili improvći-rani oder, uredili ozvočenje in prireditev je zelo dobro uspela. Prav ta proslava nam je pokazala, da je mogoče tuđi brez bogate dvorane pripraviti dobro prircditev, če se organizatorji resnično potrudijo. Maja smo v soli organeirali kvfc tekmovanje iz zgodovine množičnega delavskega ljudskof'rontnega gibanja pod vodstvom KPJ. Učenci so zelo množično sodelovali in so pokazali veliko znanja. Tri najboljše šolske ekipo so sodelovab tuđi na občinskem kviz tekmovanju. Sola je najboljše ekipe nagradila s knjigami, vsem sodeiujoćim pa je plaćala lep izlet. Oglediili smo si Titov rojstni kraj Kumrovec, Stubico in Kostanjevico. Ta izlet je bil za vse udc-ležence še prav posebno doživetje, ker smo bili v predsednikovi rojstni niši na njegov 85. rojstni dan, torej 25. maja. Zeloaktivnoje bilo vminulcm letu tuđi šolsko športno društvo. Učenci - člani so tekmovali v košarki, strcljanju, odbojki, nogometu, kegljanju, teku in dosegli bpe rezultate. Dobili smo priznanje za najbolj množično udeležbo na tekmovanjih v mesecu mladosti. Vsi učenci šofc so se skupaj z učitelji udele-žili tuđi množičnih proslav na'Taboru pri Ihan u in na Gorju si. Ker se na soli veliko učeneov šola periodično (eno polletje), je pri pomla-danskih proslavah sodelovala Ic dobra polovica učencev. Zato smo na Dan JLA, 22. decembra, ponovili kviz tekmovanje, da smo vproslavo vkljućili tuđi učence, ki so bili spomladi v svojih dclovnih organizacijah. Množično so-dclovanje pri vseh prireditvah in akcijah nam je pokazalo, da je šolska mladina pripravljena delati, če ji to omogočimo in ji pomagamo. M.N. Rak (tuni Težkoatlctskega kluba, o katerih malo pišemo, čeprav nas dostojno zastopajo na mnogih tekmovanjih 20