Začela seje velika tekma Vojko Coua Sedaj je dokončno ?no> da se bosta na novi brskih predsedniških btvah v ZDA pomerila J^okratski kandidat ^°re in republikai rleorge Bush mlajši, ^at bomo priča obic. Vedski volilni kampi ^ obojestranskim b osjem in z nizkimi ut Sasledil Billa Clinton rf ^Vsorbki zagotovil boljše obdobje gospi l t: rasti in blagostanj o°8iki bi to moral bit 8°v podpredsednik A [o- a na drugi stran luže ne smemo u] rti evropske logiki "zis Kavah Se vedn Ush pred Gorom Sovembra se lahke Slkaj spremeni. z"raga tisti, ki mi odriniti tekmeca s Oo sredine. Te trem brata ne Bush in ni Sai je na njej do \ kr se je iz nekdan srucarja spretno pi Populista. Tako B fOre se bosta torej pOriti za sredinski J*11 tem ima male Prednost Gore, k !noral Bush v bt McCain ‘J uesnicarskir Publikanske st bosprotuje splavi oukcijam za naj Oske bi torej h rat niti ne volij ^dnje marsikdi 0 za povprečni 1 cbna ne bo nic i ^Pa naj zmaga Povsem dni ^jonja so v Evi odkrito navijajo *ePublikanci si P° tradiciji izola, S0 Ameriko, i^skriv* .P°d Clinton b*stracijo so bodatno utrdil: In 6j^a ru sve ^ - da brez ai jdtr nobene; r,z Clinton' ?!edice vojne ■* amerisl ^b,torej lah bo skrbi Evr He: Viv »ec mom Št. 63 (16.713) letoLVI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecch' 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi9-Tel.0481533382. tax0481 532958 ČEDAD - Ul, Ristori28-Tel. 0432/731190 ’ ■ ’ -M http/www rimorski - i DIMICA FRANCE BEVK MB MILIC DARI0 ELEKTRIČNE NAPELJAVE Električne napeljave civilne in industrijske Napeljava alarmnih naprav tudi brezžičnih Avtomat za odpiranje zunanjih vrat Tel. in fax 040/201169 __________NABREŽINA - Trg sv. Roka 142 ČETRTEK, 16. MARCA 2000 POSLANSKA ZBORNICA / OB ODSOTNOSTI ŠTEV, 221 ICEV V VRSTAH VEČINE Po novi odložitvi morda danes začetek razprave o naši zaščiti Desnico že govori o uspehu in se priprovljo no nove poskuse zoviočevonjo RIM / RAZVPITA TISKOVNA KONFERENCA Proces o fojbah bo 5. maja v Rimu Deželna komisija: črtan popravek o preštevanju manjšine TRST - Prva deželna komisija je Črtala iz razprave o normah, povezanih s finančnim zakonom proračunski popravek Severne fige in Forze Italia o ustanovitvi tako imenovane Zveze Slovencev. Pred Črtanjem so svetovalci Segantijeva, Zoppolato (oba Severna liga) in Saro (Forza Italia) predložili popravek z deloma spremenjenim besedilom, da bi omilili nasprotovanje levosredinske opozicije. Na 3. strani RIM - Zakon za zaščito slovenske manjšine očitno ni rojen por srečno zvezdo. Sinoči je morala večina zahtevati spremembo dnevnega reda, ker bi bila v primeru glasovanja preglasovana in obstajala je resna nevarnost, da bi bil sprejet ugovor o neustavnosti, ki ga je predložilo Nacionalno zavezništvo. Sicer pa včeraj ni bilo govora meritorno o zaščiti manjšine,«ampak se je te teme le posluževala desnica z očitnim namenom, da dodatno zavlačuje z razpravo. Tako je desnica že v dopoldanskih urah sprožila vik in krik, ker je predsednik Violante to vprašanje prestavil z enajstega na tretje mesto dnevnega reda, ko bi morali zaCeti o tem razpravljati, pa so bile vrste večine tako skrčene, da predstavnikom vladne koalicije ni preostalo drugega, kor da predlagajo preložitev te točke dnevnega reda na danes. Na 3. strani RIM - Na rimskem porotnem sodišču so bo 5. maja začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Pišku-licu, ki je v tako imenovani preiskavi o fojbah obtožen večkratnega umora. Tako je sinoči sklenil sodnik za predhodne obravnave Roberto Reali, ki je sprejel zahtevo javnega tožilca Giuseppeja Pititta. Slednji je že napovedal, da bo na procesu zahteval dosmrtno ječo za priletnega Hrvata. O tem vprašanju je bila včeraj v Ri- mu tiskovna konferenca, na kateri je prvo violino igral desničarski poslanec, nekdanji radikalec Marco Tarada-sh, ki je včeraj prosto natresel kar nekaj številk, sledib pa so mu nekateri drugi. Niccoliniju in tudi Menii na koncu ni preostalo drugega, kot da se javno zahvalita Taradashu za tiskovno konferenco.Dejansko nista imela kaj dodati temu, kar je tako vehementno in skrajno pristransko povedal. Na 2. strani ZDA / PO DRUGEM »VELIKEM TORKU« Bush in Gore imata dovolj delegatov za nominacijo VVASHINGTON - George Bush mlajši in podpredsednik Al Gore (telefoto AP) sta si na drugi »veliki torek« matematično zagotovila dovolj delegatskih glasov za avgustovsko nominacijo . Primarne volitve so bile v Teksasu, Floridi, Louisiani, Mis-sissipiju, Tennesseeju in Oklahomi. Udeležba je bila izredno nizka, kar dokazuje, da je bilo volilcem že jasno, kdo bosta prihodnja predsedniška kandidata. Medtem ko je poraženi demokratski tekmec Bradley že napovedal, da bo podprl Gora, pa McCain glede Busha modro molči. Na 14. strani STRASBOURG / DOVOLJENA ČOKOLADA S PALMOVIM OLJEM »Čokokdarji vseh dežel, združimo se!« STRASBOURG - Ljubitelji čokolade smo izgubili bitko v evropskem parlamentu: odslej nam bodo lahko prodajali kot čokolado tudi zmes, v kateri bo do 5 odstotkov palmovega olja in drugih rastlinskih maščob. Zakaj? Iz preprostega mzloga, ker palmovo olje stane 330 dolarjev na tono, pravo, okusno kakavovo maslo pa 3.350 dolarjev. Seveda bodo palmovemu olju odvzeli značilni neprijetni okus, kar danes ni več problem za industrijo živil: naprodaj je estrakt dimljenega pršuta ali tartufa, ki zagotavlja odličen okus celo navadnemu pivniku. Sedem evropskih držav. Velika Britanija, Irska, Danska, Finska, Švedska in Portugalska so že pred časom sprostile uporabo palmovega olja. Z delno izjemo Portugalske gre za države, ki se lahko ponašajo z urejenimi socialnimi in gospo- darskimi razmerami, prav gotovo pa ne z gurmansko kuhinjo, okusnimi jedmi in izbrano pijačo. V Strasbourgu je prevladal ta del Evrope, predvsem pa so zmagale multinacionalke z Nestlejem na čelu, to je ista družba, ki preplavlja Tretji svet z mlekom v prahu za dojenčke, kar v krajih, kjer je voda vse prej kot neoporečna, povzroča pravi pomor novorojenčkov. Poleg sladokuscev Stare celine bodo posledice včerajšnjega sklepa evropskega parlamenta prizadele tudi proizvajalce kakava na že tako obubožanem Jugu sveta, saj računajo, da se bo poraba temnorjavih semen občutno zmanjšala. Se posebej zaskrbljujoče pa je, da so v evropskem parlamentu s tremi glasovi razlike sprejeli določilo, po katerem tej skoraj-čoko-ladi lahko primesijo celo maščobe iz genetsko manipuliranih msthn, medtem ko so zavrnili predlog, po katerem bi bilo obvezno natisniti razvidno informacijo na čokoladnih zavojih, da proizvod ni iz samega kakavovega masla, kar bo navedeno samo v seznamu sestavin. Ce bo slo tako naprej, nam bodo evropski birokrati kmalu vsilili n.pr. severnjaške sire in prepovedali kvalitetnejše in okusnejše sire, ki pa jih ne proizvajajo v sterilnih industrijskih obratih, sicer z dodatkom številnih kemikalij, a brez izbranih plesni. Prav plesni pa zagotavljajo, da je sir tako. okusen, plastika pa ne: bi se sterilni sir lahko Se imenoval Caprice des Dieux? Se čokolada z dodatkom palme lahko Se imenuje čokolada, ki je v predkolumbijski Ameriki veljala za pijačo bogov? ST1. Prodaja delnic Kmečke banke GORICA - Na torkovem sestanku delničarjev goriške Kmečke banke so delničarji dobili odo-govor na vsa vprašanja, ki zadevajo postopek za prodajo delnic Kmečke banke ljudski banki v Čedadu, ki že ima v svoji lasti 40 odstotkov Kmečke banke. Postopek se bo zaCel maja letos in zaključil do konca letošnjega leta. Kot so zagotovili predstavniki vodstva Cedaj-ske banke, pa bo Kmečka banka ohranila slovenski značaj, zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da bodo ohranili vsa delovna mesta. Na 15. strani Včeraj stavka ravnateljev šol TRST - Vsedržavno združenje ravnateljev je včeraj oklicalo celodnevno stavko didaktičnih ravnateljev in ravnateljev nižjih in višjih srednjih Sol. Ravnatelji bodo namreč 1. septembra postali dejansko direktorji avtonomnih Sol, vse doslej pa njihove pristojnosti niso bile toCno normirane. Zato se je tudi združenje odločilo, da s stavko opozori na nerešene probleme. Na Tržaškem se je stavke udeležila približno polovica ravnteljev slovenskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih Šolah. Na 6. strani Antifašistični odbor med dvema ognjema TRST - Tržaški pokrajinski svet ne pristaja na to, da bi Pokrajinski odbor za varovanje vrednot odporništva in demokratičnih institucij izpod okrilja tržaške pokrajinske uprave prešel pod okrilje tržaške občinske uprave. PredsinoCnjim je namreč večina pokrajinskih svetovalcev na pobudo Nacionalnega zavezništva predlog dokaj nepričakovano zavrnila. Na 7. strani Odbor za zdravstvo pričakuje podtajnika GORICA - Jutri bo prišel v Gorico podtajnik v ministrstvu za zdravstvo Fabio Di Capua z namenom, da ugotovi ozadje sporov o selitvi splošne bolnišnice. Srečal bo upravitelje zdravstva, popoldne bo tudi sodeloval na javni skupščini z občani, ki jo sklicuje Enotni odbor za zdravstvo. Odbor je včeraj kritično ocenil načrt za preureditev bolnišnice Janeza od Boga. Na 12. strani RIM / PO DOGOVORU O BASSOLINU Zagrenjenost v Ljudski stranki je lahko nevarna Danes vrh vladne večine o volilnem zakonu RIM - Neapeljska politična kriza je mimo, Antonio Bassolino bo edini kandidat celotne leve sredine na bližnjih deželnih volitvah v Kampaniji. Na prvi pogled bi torej kazalo, da predsinočnjim pozno ponoči doseženi sporazum odpravlja vsa trenja in nesporazume, vendar nekateri opazovalci menijo, da je morala Ljudska stranka plačati preveliko ceno in bo prej ali slej predstavila račun za razočaranja, ki jih je doživela v zadnjem obdobju. Morda se bo zaveznikom, v prvi vrsti levim demokratom', skušala oddolžiti že maja, prizadevala naj bi se, da spodleti referendum, ki bi odpravil 25% proporcionalno kvoto. Za proporcionalni sistem se ogrevajo manjše stranke in tudi FI, ki pripravljajo predlog za volilni zakon, v katerem je predviden 5% prag. Predlog naj bi predstavili v torek ali sredo, eden najbolj aktivnih v odboru, ki se zavzema za proporcionalni sistem, pa je Ortensio Zecchino, član Ljudske stranke. Danes bo predsednik vlade D’Alema vodil vrh večine, na katerem naj bi premostili probleme z volilnim zakonom, ki bi znal povzročiti hude težave sedanji vladni koaliciji. Včeraj pa so si sledile ocene o sporazumu za deželne volitve v Kampaniji, v katerem je naglašena važnost problema, ki ga je zastavila Ljudska stranka in formalna obveza načelnikov skupin, da se parlament sooči z določilom, ki bi že jeseni omogočilo predčasne volitve za obnovo neapeljskega občinskega sveta. Zaenkrat pa do- govor ne predvideva nobene »delovne mize«, ob kateri naj bi izdelali tak zakon. Leopolde Elia (Ljudska stranka) je v prejšnjih dneh v senatu predstavil zakonski dekret o načinu preštevanja glasov, in sicer za namenom, da bi anticipirali neapeljske volitve. Ponudil se je, da bi za skrajšanje rokov izdelal besedilo, ki bi ga predstavili skupinam vladne večine. Načelnik senatorjev Ld Gavino Angius je izrazil povoljno mnenje o ukrepu, ki bi »na splošno, ne glede ne Neapelj, zapolnil zakonsko praznino, ker je pač treba preprečiti, da velika mesta v določenih okoliščinah leto dni ostanejo brez vodstva«. Dodal pa je, da zaenkrat ni v razpravi nobenega besedila in niti niso sklicali sestanka, na katerem bi tekla beseda o parlamentarni poti ustreznega osnutka. Tullio Grimaldi (Sik) je včeraj ugodno ocenil zahtevo Ljudske stranke, predsednik demokratov Parisi je tudi pokazal pripravljenost na razpravo, medtem ko je načelnik zelenih Maurizio Pieroni izrazil nasprotovanje takemu zakonu. S svoje strani je tajnik Ljudske stranke Castagnetti poudaril, da je sestavni del dogovora formalna obveza načelnikov parlamentarnih skupin, da bo prišlo do odobritve popravka, ki ga je vložil Elia, ali do sorodnega določila, ki bi omogočil, da jeseni skličejo volitve v Neaplju. Če partnerji ne bodo pokazali odločenosti, je še dejal Castagnetti, da od svojih načelnikov skupin dosežejo tako obvezo, tudi sporazmna pač ni. GOSPODARSTVO / MARČNO POROČILO CENTRALNE BANKE Banka Italije: Nujni nižji davki in reforme Inflacija naj bi konec leta dosegla 2,2%-O stanju v gospodarstvu govoril tudi Amato RIM / ODLOCfEV SODNIKA ZA PREDHODNE OBRAVNAVA Proces o fojbah bo 5. maja v Rimu Tožilec Piffiffo bo na procesu zahteval dosmrtno ječo za Hrvata Piškuliča RIM - Italija potrebuje nižje davke in strukturne reforme. Javne finance so že nekaj časa veliko bolj urejene kot prej, čeprav inflacija spet dviguje greben. Toda naraščanje cen lahko ogrozi dosedanje dosežke, če bo zaradi tega prišlo do avtomatičnega prilagajanja plač. Na koncu leta inflacija ne bo nižja od 2, 2 odstotka, pa še za to je nujen pogoj, da se cene nafte in naftnih proizvodov umirijo. Tak je rentgenski posnetek italijanskega gospodarstva, ki ga je v svojem marčnem poročilu predstavila Banka Italije, ki seveda ponuja tudi svoje recepte, ki naj bi predvsem preprečili, da pacient (v tem primeru Italija) resneje ne zboli. Recepti so bolj ali manj znani. Banka Italije se poteguje za občut- no zmanjšanje davčnih bremen, ki so po podatkih osrednjega bančnega zavoda lani narasla za 0, 3 odstotka. Toda samo zmanjšanje davkov ne bo dovolj, če jih ne bodo spremljale strukturne reform, ki naj bi po mnenju Banke Italije prispevale k hitrejši rasti italijanskega gospodarstva. Tokrat iz Ulice Nazionale sicer ne prihaja eksplicitna zahteva po reformi pokojninskega sistema, čeprav je v enem od odstavkov dokumenta jasno zapisano, da so se tekoči izdatki lani povečali tudi zaradi »občutnih izdatkov za socialne storitve.« Banka Italije predvideva ob koncu letošnjega leta 2, 2-odstotno inflacijo. Pri tem pa v centralni banki poudarjajo, da lahko do tega pride samo v primeru, da se cene nafte in njenih derivatov v naslednjih mesecih znižajo. Opozarjajo tudi na nevarnost, da bi se rast cen prenesla na zahteve po zvišanju plač. V zvezi s tem Banka Italije še navaja, da je nevarnost, da do tega res pride, v Italiji manjša kot na primer v Nemčiji. To pa zato, ker v Italiji letos zapade pač manj delovnih pogodb. O gospodarskem položaju v državi pa je včeraj govoril tudi zakladni minister Giuliano Amato. Kar zadeva inflacijo, je napovedal 2-odstotno rast cen, Bdp naj bi narasel za 2, 5 odstotka, davčni pritisk pa naj bi se zmanjšal. Izrazil pa je delno zaskrbljenost zaradi možnega naraščanja izdatkov za pokojnine, in sicer za 3, 5 odstotka. RIM - Na rimskem porotnem sodišču so bo 5. maja začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Piškuliču, ki je v tako imenovani preiskavi o fojbah obtožen večkratnega umora. Tako je sinoči sklenil sodnik za predhodne obravnave Roberto Reali, ki je sprejel zahtevo javnega tožilca Giuseppeja Pititta. Slednji je že napovedal, da bo na procesu zahteval dosmrtno ječo za priletnega Hrvata. Zaradi umora Giuseppeja Sinci-cha, Nevia Skuha in Maria Blasicha obtoženi zasluži Oskar Piskulič najstrožjo zaporno kazen, v bistvu dosmrtno ječo. To je pričakovana zahteva, ki jo je med včerajšnjo obravnavo t.i. procesa o fojbah napovedal javni tožilec Giuseppe Pititto. Hrvaški državljan Piskulič je, kot znano, edini Se živeči obtoženec, medtem ko sta ostala dva obtoženca Ivan Motika in Avianka Margitič umrla. Včerajšnji prvi del obravnave je bil v glavnem posvečen reševanju proceduralnih zapletov, na kar je sodnik za preliminarne obravnave vzel na znanje, da je znani goriski odvetnik Livio Bemot novi zagovornik obtoženega Piškuliča. Med prizadete stranke so se med drugim, poleg svojcev žrtev, prijavili tudi predsedstvo vlade ter Občina in Pokrajina Trst. Pričakovati je, da bo proces trajal še nekaj tednov. Bernot meni, da so bili Sincich, Skull in Blasich ubiti junija leta 1945, medtem ko naj bi Piskulič postal vodja OZNE šele jeseni istega leta. Odvetnik je tudi zahteval, naj stroške za obrambo priletnega hrvaškega državljana prevzame Italija na osnovi državnega zakona, ki določa, da mora država, v kateri se odvija proces, plačati sodne stroške za obtoženca iz tujie. Pititto se je temu zoperstavil, češ da Piskulič ne živi na italijanskem ozemlju, o tem pa bo odločal pristojni sodnik. Da je proces o fojbah dejansko politični proces niso prepričani le na skrajni desnici, ampak tudi poslanec Forza Italia, nekdanji radikalec Marc o Tadarash, ki je na zadnjih evropskih volitvah (neuspešno) kandidiral na listi Nacionalnega zavezništva. Nekdanji somišljenik Marca Pannelle je svoja stališča o fojbah in o polpretekli zgodovini posredoval na tiskovni konferenci v poslanski zbornici. Na njej so sodelovali tudi skrajnodesničarsko usmerjeni zgodovinar Luigi Papo, predsednica gibanja Istra-Reka-Dal-macija Renata Sequenzia ter kot gosta tržaška poslanca Roberto Menia (NZ) in Gualberto Niccolini (FI). Taradash je začel z znanim stališčem, da fojbe niso bile reakcije na dolgoletno fašistično nasilje nad Slovenci in Hrvsati, ampak dejanje etničnega čiščenja proti vsem Italijanom, ki so se zoperstavili komunizmu in priključitvi Istre in Dalmacije Italiji. Poslanec je nato natrosil nekaj splošnih številk (v fojbe in v kraška brezna naj bi končalo nekaj tisoč ljudi), med katerimi je bilo tudi mnogo antifašistov. Antifašisti naj bi bili zgoraj omenjeni Sincich, Skull in Blasich. Taradash je obsodil italijanske medije, ki po njegovem skrivajo tragedijo fojb ter tudi zdajšnji proces in bil kritičen do Slovenije in Hrvaške, s katerima bo v teh pogojih težko doseči kakršno koli spravo ali pomiritev. Papo je svoje izvajanje začel kar pri Napoleonu in pri bitki pri Visu in tudi on je, podobno kot Taradash, udrihal po Sloveniji in Hrvaški. V Rižarni, ki je sicer spoštovanja vreden simbol, je po njegovem umrlo dejansko le nekaj desetin ljudi, medtem ko se je Sequenzijeva zgražala, da v Italiji vsi obsojajo npr. Erika Priebkeja in Augusta Pinocheta, pozabljajo pa na tiste, ki so odgovorni za fojbe. Niccoliniju in tudi Menii na koncu ni preostalo drugega, kot da se javno zahvalita Taradashu za tiskovno konferenco. Dejansko nista imela kaj dodati temu, kar je tako vehementno in skrajno pristransko povedal poslanec Forza Italia. Slednji baje snuje tudi neke vrste volilno zavezništvo z nekaterimi ezulskimi združenji in organizacijami Sirom po Italiji. Žgoče polemike okrog arhiviranja postopka proti Bettinu Craxiju RIM - Namestnik milanskega državnega pravdnika Stefano Aprile se je v teh dneh znašel v središču žgočih političnih polemik, in sicer zato, ker je vložil priziv na kasacijsko sodišče proti sklepu milanskega pretorja, ki je arhiviral dolgotrajni postopek proti Bettinu Craxiju zaradi domnevnih poneverb lastnega potnega lista. Aprile je bil zaradi te svoje geste takoj tarča napadov, češ da ne verjame v Craxijevo smrt, saj je pretor postopek proti slednjemu ukinil zaradi smrti osumljenca. Aprile je skušal na kritike odgovoriti, rekoč, da nima dvomov o smrti bivšega socialističnega prvaka, da pa je milanski pretor z ahivi-ranjem storil formalno napako, ker ni razpolagal ne s potrdilom o smrti ne z ustreznim pričevanjem. Poleg tega naj bi bilo zgrešeno vrniti Craxijev potni list njegovi družini, ker da gre za državno last in tudi za možno dokazno gradivo za prekrške, ki naj bi jih zagrešile druge osebe poleg Craxija. Kljub tem pojasnilom je včeraj več parlamentarcev iz vrst SDI in desne sredine vložila parlamentarna vprašanja, v katerih graja Apri-leja in zahteva, naj proti njemu disciplinsko postopa pravosodni minister. Zadevo bo verjetno obrtavnaval Višji sodni svet. POLJSKA / V SVOJEM GOVORU POLJSKIM POSLANCEM Ciampi: Potrebujemo združeno Evropo, ker nočemo več zidov V pogovoru z novinarji pa je zavrnil možnost da ne bi slavili 25. aprila VARŠAVA - »Združena Evropa je potrebna, k® nočemo več ne zunanjih in ne notranjih zidov, ki bi) gradili skrajni nacionalizmi, rasizem in ksenofobija’* J med drugim v svojem govoru pred poljskim sej®0 poudaril italijanski predsednik Carlo Azeglio Cia®P ^ Na izrednem zasedanju v njegovo čast je Ciampi na' del, kako so pred desetimi leti porušili zid, ki ga dilo nasilje in sovraštvo. Po njegovem je po uvedbi pne valute Evropa postala nekaj več kot zaveznik med državami, »priča smo začetku mesničitve zve2? države«. »Poljska je s svojo hrabrostjo rešila samo s in omogočila združitev Evrope, ki je bila dolgo in pravično razdeljena,« je Ciampi pohvalil Poljake, ki J odločilno prispevali pri reševanju neodvisnosti in dočnosti drugih evropskih narodov in ki so zazna® vali pot k demokraciji tudi za Ruse. Omenil je zg®1 vinske vezi med Italijo in Poljsko, za osvoboditev -- . padle poljske vojake in ponovil, da bo Italija poop poljske »napore« za vstop v Evropsko unijo. u. V kasnejšem pogovoru z novinarji pa je Ciampi P°. daril, da se ne sme zbrisati praznovanj ob 25. ap1®11 , napovedal, da bo tega dne v SanfAnni pri Stazze ’ kjer so nacisti avgusta 1944 iz maščevanja zaradi ud^ SoP šestih nemških vojakov pobili 600 ljudi. S tem je sednik neposredno odgovoril na polemike ob p® tržaškega župana Ilyja, da bi se 21. marca poklonih SP° minu žrtev vseh totalitarizmov. RIM / ZAKON ZA ZAŠČITO SLOVENSKE MANJŠINE NALETEL NA HUDE, SICER PA PREDVIDENE OVIRE Po večkratni nesklepčnosti zbornice razprava o zaščiti (morda) danes RIM - Zaščitni zakon za slovensko Manjšino od sinoči ni veC na prvem friestu dnevnega reda poslanske zbornice. Na predlog levega demokrata idaura Guerre so ga namreč uvrstili na četrto mesto za zakonskim pedlo-§orn o priznanju žrtev nacizma ter z ratifikacijo dveh mednarodnih dogo- ška skupščina, je dozorela po zelo napetem dnevu v spodjem domu parlamenta, ki je bil kar petkrat nesklepčen. Nekaj po 19. uri je zbornica končno odobrila zakon o stavkah v javnem sektorju. Podprle so ga od množičnih odsotnosti moCno okrnjene poslanske skupine leve sredine, SKP in nekaterih manjših komponent desne sredine, Forza Itaha se je vrdržala, Nacionalno zavezništvo je glasovalo proti. Zbornica je lahko odobrila ta po-niemben zakon le ob odločilni prisotnosti poslancev Pola svoboščin in Severne lige, ki so ves dan dobesedno bežali iz dvorane in tako onemogočali Poslovanje skupščine. ZveCer so si očitno premislili, saj je odobreni zakon pomemben za vse. Naslednja točka na dnevnem redu je bil naš zakon. Načelniki leve sredine oziroma njenih ostankov so prešteli zasedene in zlasti prazne klopi večinskih vrst ter na vrat na nos poverili Guerri neprijetno dolžnost, da zahteva spremembo dnevnega reda. Maselhjev osnutek mora zdrkniti za nekaj mest navzdol, in to iz dveh razlogov. Prvič, ker bi bila skupščina zaradi napovedanega »bega« iz dvorane desne sredine in Lige takoj nesklepčna in drugič, ker je bila leva sredina tudi z glasovi Bertinottijeve stranke v tistem trenutku v manjšini. Obstajala je stvarna nevarnost, da bi poslanska zbornica ne samo zavrnila prvi člen zaščitnega zakona ampak bi, kar bi bilo najhuje, lahko sprejela tako imenovano ustavno prejudicjalo Fini j e ve stranke. Do tukaj gola dogajanja, ki so bila takoj predmet ne samo raztiCnih tolmačenj, temveč tudi že prvih polemik. Desnica zadevo predstavlja kot zmago, leva sredina pa kot neke vr- ste najmanjše zlo, oziroma kot neizogibno potezo za rešitev našega zakona. Kakorkoli že, je vsa zadeva precej klavrna in ne kaže nic dobrega, ne samo za usodo zaščitnega predloga, ki ostaja še dalje na nitki, a za ves parlament, ki bo do aprilskih volitev dejansko ohromljen. Tudi senat je bil namreč včeraj večkrat nek-slepčen. Sodec po praznih klopeh, so bili v vrstah vladne večine odsotni zlasti demokrati, mnogo je bilo odsotnih v Ljudski stranki, medtem ko je bilo v povprečju nekoliko veC prisotnih pri levih demokratih, Cosuttovih komunistih in v mešani skupini. Opozicija je s stalnim preverjanjem sklepčnosti izkoriščala skrajne metode parlamentarnega soočanja, tega pa se sploh ne bi lotila, Ce bi imela pred seboj kolikor toliko trdno in enotno vedno. Pozno sinoči smo še izvedeti, da je bil s potezo poslanca Guerre seznanjen tudi predsednik zbornice Lu-ciano Violante, ki se mudi na delovnem obisku v Kolumbiji. Sandor Tence _________DEŽELA / NA SEJI PRVE DEŽELNE KOMISIJE_________ Popravek o Zvezi Slovencev črtan z razprave Segantijeva, Zoppolato (Severna liga) in Saro (Fl) predložili spremenjeno besedilo TRST - Prva deželna komisija je Ua sinočnji seji Črtala iz nadaljnje razprave o normah, povezanih s finančnim zakonom za leto 2000, Proračunski popravek Severne lige in Forze Italia o ustanovitvi tako imenovane Zveze Slovencev Fur-lanije-Julijske krajine. Obenem je Crtala iz razprave še številne druge Popravke, ki zadevajo zdravstvo, gozdarstvo in civilno zaščito. Proračunski popravek o ustanovitvi Zveze Slovencev so 1. marca Jstos predstavili svetovalci Zoppo-(ato, Segantijeva (oba Severna liga) ln Saro (Forza Italia). Včeraj popoldne so isti svetovalci predložili nrugo besedilo, ki se je v nekaterih Jnckah razlikovalo od prvotnega, lako je v sedanjem besedilu pod nrugo točko omenjeno, da »se- stavljajo Zvezo Slovencev vsi tisti, ki svobodno pristopijo k njej«, medtem ko je v prvem tekstu pisalo, da jo sestavljajo »vsi tisti, ki izjavijo, da pripadajo slovenski narodni skupnosti v Italiji.« Prav tako je v novem tekstu izostala namig, da naj bi Zveza Slovencev upravljala finančna sredstva, ki jih manjšini dodeljuje Republika Slovenija. Očitno so se podpisniki premislili, da bi omilili nasprotovanje opozicije, kar pa se ni zgodilo. Tako je svetovalka Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Bruna Zorzini Spetič ostro obsodila protiustavno zahtevo po dejanskem preštevanju Slovencev, ki se skriva pod drugo točko. Na Južnem Tirolskem sicer velja izjavljanje po narodnosti, ki pa je tajno in hranjeno na sodišču, pripadnikom manjšine pa služi predvsem za pridobivanje stanovanj, je poudarila. Potem ko je deželna komisija Črtala sporni popravek in druge amandmaje z razprave, je Zorzini SpetiCeva menila, da bi morali sedaj o njih razpravljati v pristojnih komisijah (za popravek Severne lige in Forze Italia v komisiji za kulturo), kot je to normalna proceduralna praksa. Segantijeva (Severna liga) ji je odgovorila, da to ni vedno nujno. Očitno ima desnosredinska večina s proračunskim popravkom o Zvezi Slovencev drugačne namere: vključitev popravka v neposredno razpravo na seji deželnega sveta, ki naj bi ga z glasovi večine tudi odobril. NZ, Fl IN SEVERNA LIGA O ZAŠČITNEM ZAKONU Desnica dejansko želi le zavlačevati RIM - Množično odsotnost poslancev vladne večine je takoj spremo izkoristila desnica. Predsednik poslancev Nacionalnega zavezništva Gustavo Selva je na zahtevo somišljenika Roberta Menie najprej protestiral pri predsedniku zbornice Lucianu Violanteju, ki je naš zaščitni zakon s trinajstega mesta na dnevnem redu skupščine predsinoCnjim premaknil na drugo mesto (za predlogom o discipliniranju stavk v javnih službah). Finijeva stranka je to Violantejevo odločitev ocenila za »diktat«, za katerega naj bi se predsednik zbornice odločil na pritisk Slovenije v luCi nedavnega rimskega obiska zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Menia seveda »pozablja«, da se je splošna razprava o Masellijevem predlogu že zdavnaj končala in da ni več nobenih proceduralnih razlogov za dodatna zavlačevanja. Selva je svoje kritike predsedniku zbornice, ki je bil medtem že v letalu za Južno Ameriko, ponovil med dopoldanskim zasedanjem zbornice. Poslanci Nacionalnega zavezništva tn ostalih komponent Pola svoboščin bodo ob vsakem preverjanju sklepčnosti skupščine pro-testno zapustiti sejo vse dokler ne bo predsedstvo umaknilo z vrha dnevnega reda zaščitni zakon za Slovence, je še poudaril Selva. Z njegovimi stališči je soglašal Etio Vito (Forza Italia), ki je sicer le mimogrede omenil zaščitni zakon. Sodec po besedah Vita imamo vtis, da Berlusconijevo stranko, z razliko od NZ, slovenski zakon sploh ne zanima, a izkorišča vprašanje nesklepčnosti spodnjega doma parlamenta le da ustvarja dodatne težave levosredinski koaliciji. To je tudi cilj Severne lige, ki se po volilnem dogovoru s Polom svoboščin, Čuti spet moCno vezana na desnosredinsko opozicijo. Nimamo niC proti zaščit- nemu zakonu za Slovence, nam je povedal poslanec Lige Ronaldo Fontan, naše zadržanje je naperjeno proti levosredinski koaliciji, ki v kritičnih trenutkih ni sposobna zagotoviti prisotnosti vseh svojih poslancev. Edina izjema, dodaja Fontan, je bil zakon o enakih možnostih pri oglaševanju v volilni kampanji (t.i. par condicio), pri obravnavi katerega so bili v bistvu stalno navzoči vsi poslanci leve sredine in SKP. Menia je bil naravnost navdušen nad razvojem dogajanj. Na tiskovni konferenci Taradasha o fojbah je pozval vladno večino, naj takoj umakne iz parlamentarne procedure Maseltijev predlog, Ceš da imamo Slovenci itak že na voljo okvirni zaščitni zakon za manjšinske jezike. Tako zastavljena zaščita je po mnenju poslanca NZ enostavno nora, saj bodo nastradali mladi Tržačani in Goričani italijanske narodnosti, ki bodo morati službe v javnih ustanovah odstopiti Slovencem. Kolikokrat smo že slišali to neverjetno floskulo in kolikokrat jo bomo morali še slišati v Rimu in v Trstu? Menia je tudi citiral neko javnomnenjsko raziskavo SWG, po kateri naj bi približno 65 odst. Tržačanov in Goričanov nasprotovalo zaščiti slovenske manjšine. Nato je govoril o »zapostavljenosti« Italijanov v Sloveniji in Hrvaški in spet zahteval preštevanje Slovencev v FJK. Stalne zamude pri obravnavi zaščitnega zakona dejansko le dajejo duška Menii in njemu podobnim, ki so biti nekaj Časa precej tiho, sedaj pa se znova oglašajo. Nepoklican se je o Masellijevem predlogu oglasil tudi nekdanji Pannel-lov pristaš Taradash. Slovenski zakon je označil kot »nezaceljeno rano« in vso zadevo povezal s fojbami.« S.T. SKGZ / ZADNJA SEJA PRED SOBOTNIM DEŽELNIM KONGRESOM Poziv intelektualcev in politikov daje ugled Trstu na evropski ravni S tem pozivom postaja skrb za zaščitni zakon skupna za vse ljudi Schiffrer in Terčon danes v zamejstvu LJUBLJANA - Predsednik in podpredsednik komisije ^2 za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer in Davorin TerCon bosta danes na obisku v Ceda-du. Gorici in Trstu, kjer se bosta s predstavniki zamejskih društev in krovnih organizacij slovenske manjšine v so-šednji Italiji pogovarjala o finančnih težavah, s katerimi se te soočajo pri svojem delu, ter o sprejemanju osnutka zako-Ua o zaščiti Slovencev v Italiji. Kot so sporočiti iz službe za informiranje v DZ, se bosta ^chiffrer in TerCon srečala najprej s predstavniki Zadruge u°m iz Čedada, ta izdaja Časopis Dom, in se seznanila z Ujenimi finančnimi težavami. Zatem bosta obiskala Kultur-nj center Lojze Bratuž in Katoliško tiskovno društvo v Gorici in se seznanila s težavami pri obnovi prostorov. Popold-Ue se bosta Schiffrer in TerCon v Trstu srečala še s predsed-rukoma Slovenske kultumo-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudijem Pavšičem in Sergijem ehorjem. Tega srečanja se bosta udeležila tudi slovenski ^eleposlanik v Rimu Peter Bekeš in generalna konzulka v • L^J^inJadranka Sturm-Kocjan. (STA) V ponedeljek se je v Trstu, zadnjic pred deželnim kongresom, sestal Izvršni odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze. Na dnevnem redu zasedanja so bile priprave na sobotni, XXI. deželni kongres SKGZ, ki se bo odvijal v Kulturnem domu v Gorici. Izvršni odbor je nato potrdil sklepe komisije za priznanja za izredne zasluge v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tako bo SKGZ, na predlog včlanjenih ustanov, na sobotnem kongresu slovesno podelila dve odličji boja in dela, medtem ko bo plakete boja in dela prejelo sedem posameznikov in tri organizacije. Izvršni odbor SKGZ je obenem ocenil, da predstavlja prelomnico v tržaški in deželni kulturi, politiki in sami mentaliteti odprto pismo za odobritev zaščitnega zakona v prid slovenske manjšine v Italiji, ki so ga nasloviti predsedniku republike Carlu Azegliu Ciampiju, predsedniku senata Nicoli Mancinu, predsedniku poslanske zbornice Lucianu Violan- teju in predsedniku ministrskega sveta Massimu D’Alemi tržaški politiki, znanstveniki in intelektualci, ki dajejo Trstu ugled na evropski ravni. Poziv lahko Slovenci razumemo kot prelomen tako zaradi imen podpisnikov kot tudi zato, ker povsem jasno pove, da je zakonsko priznanje slovenske manjšine ključno za vlogo Trsta in Italije v tem delu Evrope, kjer so do danes pihati sloviti vetrovi ekskluzivizma in etničnega ločevanja.« Nenazadnje je poziv pomemben, ker tržaški prosvetljeni politiki, znanstveniki in intelektualci brez dvomov prevzemajo nase skrbi, ki bremenijo nas someščane slovenskega jezika in kulture. S pozivom postaja torej skrb za zaščitni zakon na najuglednejši način skupna za vse ljudi, ki v Trstu in deželi FJK želijo zase in za svoje sinove prihodnost v skupni hiši aktivnega sožitja in sodelovanja ter hočejo odstraniti bodeCe žice, ki so bile med nami in nam z bolečino zastirale pogled v prihodnost, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Novogoriški gledališčniki zadovoljni z obračunom NOVA GORICA - V Primorskem dramskem gledališču (PDG) so na novinarski konferenci spregovoriti o realizaciji programa v letu 1999. Ugotoviti so, da so navkljub pravnim in finančnim zagatam načrtovani ne obveznosti. PDG je torej lani na domačem odru in na gostovanjih izvedlo skupaj 357 predstav, ki si jih je ogledalo skorajda 82.000 gledalcev. Osnovni program je zajel šest premiernih uprizoritev - Jetnik Druge avenije, Konec igre, Gospod Punti-la in njegov hlapec Matti, Muhca, Ostržek in Vprašajte Amy, ponovitve predstav iz prejšnjih sezon in dve koprodukciji - Hrestač in VeCeri z Iztokom Mlakarjem. Ansambel je lani prejel veC nagrad, med njimi za Beckettov Konec igre glavno nagrado Borštnikovega srečanja za predstavo v celoti. V novogoriškem gledališču z veseljem ugotavljajo, da se pri njih povečuje obisk. V letu 1999 so dosegli doslej najvišje število vseh prireditev, namreč 409, na katerih so našteli veC kot 110.000 obiskovalcev. (STA) Meddruštveni odbor Slavističnih društev Nova Gorica-Koper-Trst Gorica Videm vabi na SIMPOZIJ O PESNICI LJUBKI ŠORLI ki bo na Gradu Kromberk jutri, 17. marca 2000 s pričetkom ob 10. uri GLOSA Nov mejnik v zgodovini Trsta Jože Pirjevec Pismo, ki ga je prejšnji teden šestnajst tržaških osebnosti naslovilo na predsednika italijanske republike Carla Azeglia Ciampija, na predsednika senata in poslanske zbornice ter na predsednika ministrskega sveta, je brez dvoma pomemben dogodek v zgodovini našega mesta. Odkar je namreč leta 1908 izšla knjiga Angela Vivanteja o jadranskem iredentizmu, Slovenci še nismo zabeležili z italijanske strani tako prijateljske geste. Dejstvo, da je med podpisniki najti tudi Istrane, Se poudarja pomembnost besedila, v katerem avtorji opozarjajo na zamudo pri sprejemanju zaščitnega zakona in vabijo nosilce najvišjih državnih oblasti naj se zavzamejo za njegovo Čimprejšnjo odobritev. Ker gre za tekst, ki bo ostal kot mejni kamen v tržaški zgodovini, je primerno, da ga pobliže analiziram. Poleg globalne pozitivne ocene opažam namreC v njem trditve, s katerimi se strinjam in take, ki me motijo. Pomembno se mi zdi, da se podpisniki zavedajo kompromisnega značaja zakonskega osnutka, ki je dragocen bolj zaradi svojih političnih in psiholoških razsežnosti, kot zaradi konkretnih norm v korist naše manjšine. Prav tako je važno, da poudarjajo etnično in kulturno raznolikost naše stvarnosti ter jo proglašajo za vrednoto, brez katere si je težko predstavljati vključevanje Trsta v evropske integracijske procese. Njihovo odklanjanje ekskluzi-vizma in ločevanja, katerega žrtev smo Slovenci že več kot stopetdeset let, je prav tako vredna poudarka, saj priča, da se del mestne elite končno zaveda, kako anahronistično in samouničujoče je bilo in je takšno početje. To so pozitivne strani pisma. V njem pa je najti tudi formulacije in izjave, ki me motijo. Moja ocena obiska predsednika Ciampija v Trstu v dobršni meri odstopa od tiste, ki jo ponujajo podpisniki, saj se mi zdi, da je izzvenel bolj kot potrditev tržaškega haiderjanstva kot njegova zavrnitev. Dejstvo, da je predsednik sprejel tezo o nacistiCno-komunistiCni zaroti proti našemu mestu, fašistično pa ignoriral, je namreC voda na mlin tistim lokalnim krogom, ki niso pripravljeni pošteno obračunati s preteklostjo. Prav tako si ne morem kaj, da bi se ne obregnil ob dva vrinjena koncepta, ki ju opažam v tekstu, ker se mi zdita izraz prastrahu pred slovansko nevarnostjo, s katerim bi bilo treba že enkrat nehati. Prvi vložek ugotavlja, da je Trst »sestavni del demokratične in evropske Italije«, drugi pa trdi, da je treba njegovo raznolikost sicer zaščitili, toda »vedno v okviru skupnega pakta o državljanstvu«. Ce naj trditvi nekoliko razčlenim, bi dejal, da je v obeh zaznati tezo o • »Trstu, najbolj italijanskem mestu«, ki jo je tudi predsednik Ciampi poudaril s stavkom, s katerim se je vpisal v občinsko zlato knjigo. Nenehno poudarjanje te misli se mi zdi ponižujoče za Italijane, ker bolj ali manj zavestno razkriva njihove dvome o svoji legitimnosti v tem prostoru, in krivično do Slovencev, ki so mejo, kakršno je oblikovala zgodovina, lojalno sprejeli. Seveda v upanju, da bo evropska integracija odpravila njene negativne in moteče posledice. To pa je v skupno korist obeh narodnosti. Na koncu naj še dodam, da se mi zdi Čudno, ker je med podpisniki pisma najti ugledna imena politične, znanstveno-tehniške in gospodarske elite Trsta, povsem pa so odsotna imena humanistične inteligence. Magris, Guagnini, Miccoli, kje ste? STRANKE / PRIPRAVE NA VOLITVE Združitveni kongres SKD in SLS bo morda že 16. aprila LJUBLJANA - Najvišja organa krščanskih demokratov in ljudske stranke, svet SKD in glavni odbor SLS, se bosta drevi sestala na ločenih sejah ter - kot pričakujejo v SLS - odločala o vsebini in datumu sklica združitvenega kongresa. Kot je za STA povedal predsednik glavnega odbora SLS in vodja strankine poslanske skupine Franc Zagožen, naj bi združitev »opravili« v soboto, 15. aprila; dan pred tem bi bila ločena kongresa obeh strank. Prvaka SKD in SLS, Lojze Peterle in Marjan Podobnik, sta sprva določila 16. april, cvetno nedeljo, kot dan združitve, s predlaganim datumom pa se je na zadnji seji - ta je bila 8. marca -strinjal tudi najvišji organ ljudske stranke. Vodstvi strank sta izbrali nov datum, kot je dejal Zagožen, prav zaradi omenjenega verskega praznika. Po besedah tiskovnega predstavnika SKD Valentina Hajdinjaka bodo elani strankinega sveta na tokratni seji »opravili nekatere zadeve za nazaj«, in sicer bodo obravnavali - predvidoma tudi potrdili - zapisnik t.i. soglasnega sklepa in dopolnjen oz. usklajen sporazum o koaliciji Slovenija. Glavni odbor ljudske stranke je namreč na zadnji seji že potrdil oba dokumenta. Hajdinjak pa ni mogel zagotoviti, da bo najvišji organ krščanskih demokratov tudi odločal o sklicu združitvenega kongresa. Soglasni sklep sicer navaja k temu, da naj bi SLS ob združitvi s krščanskimi demokrati izstopila iz vlade, združena stranka pa kot nov politični subjekt vstopila v koalicijo Slovenija. Ob združitvi bi tako prenehali veljati koalicijski pogodbi, ki sta jih sklenili SLS in SKD, ministri ljudske stranke bi izstopili iz vlade, nova stranka pa bi na dan združitve podpisala poprej usklajeni sporazum o koaliciji Slovenija. V zapisniku sklepa je tudi poudarjeno soglasje prvakov ljudske stranke in krščanskih demokratov, da obe strani oz. stranki sprejemata pristop k določanju kandidatov za volitve v prvi krog, ki dopušča do deset odstotkov takšnih volilnih enot, kjer bi predlagali dvojne kandidate, ter da se bosta stranki dogovorili o financah na temelju njunih bilanc. V zvezi z dopolnjenim sporazumom o koaliciji Slovenija pa velja poudariti, da so prvaki SDS, SKD in SLS, Janez Janša, Lojze Peterle in Marjan Podobnik, 27. februarja dosegli dogovor, da naj bi bilo razmerje v koaliciji, in sicer v pogojih večinskega volilnega sistema, dva proti ena med združeno stranko in SDS, znotraj tega razmerja pa bi kandidiral tisti kandidat, ki bi imel najveejo možnost za izvolitev. Janši, Peterletu in Podobniku naj bi ostala »še nekatera odprta vprašanja« - kandidiranje in oblikovanje volilnih okrajev, ime koalicije -nobeno od njih pa naj ne bi bilo povezano s pogojevanji. (STA) LJUBLJANA / PREDSTAVITEV SOCIALNEGA PROGRAMA^ Kvaliteta življenja glavni cilj LDS Vključevati v gospodarski razvoj čim večji krog ljudi in preprečevati izključitev posameznika LJUBLJANA - LDS je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila strankin vohlni program za področje socialne poh-tike, ki po mnenju podpredsednika liberalne demokracije in vodje njenega strateško razvojnega sveta Antona Ropa predstavlja »eno od pomembnejših področij«, katerega urejanje bo odločilno vphvalo na kvahteto življenja slovenskih državljanov. Kot je poudaril sedanji minister za delo, družino in socialne zadeve, je bistvo strankine socialne pobtike v tem, da zagotovi participacijo Cim širšega kroga ljudi pri gospodarskem razvoju. Ob tem je Rop opozoril na kazalce uspešne gospodarske politike sedanje vlade - nizka stopnja brezposelnosti, visok bruto domači priz-vod na prebivalca, visok kazalec Človekovega razvoja - in izrazil prepričanje, da je to dobra osnova prihodnje socialne politike, ki »žeb biti realna«. Stranka žeb, kot je dejal Rop, svoj vobl-ni program soočiti s programi ostalih poh-tiCnih strank in tako prispevati k dvigu njegove kakovosti. Del tega soočenja naj bi bila tudi javna razgrnitev vohlnega programa - pripravil ga je strateško razvojni svet in je »v sklepni fazi dodelave« - na spletni strani www.2000.lds.si in vzpostavitev odprtega telefona 080 2000; 21. marca bo od 16. do 18. ure na vprašanja odgovarjal Anton Rop. Ključna naloga socialne politike je in bo še naprej preprečevanje izključitve posameznika in skupin, so v povzetku vohlnega programa za področje socialne pobtike zapisali elani strateško razvojnega sveta LDS. Za doseganje socialne varnosti aktivnega prebivalstva pa sta najpomembnejše delo in ustrezna politika zaposlovanja. V ta namen naj bi LDS izvajala po-htiko zaposlovanja, ki bo temeljila na štirih smernicah, in sicer povečevanju zaposljivosti prebivalstva, pospeševanju inovativnosti, podjetništva in podjetniške miselnosti, pospeševanju in vzpodbujanju prilagodljivosti zaposlenih ter izenačevanju možnosti zaposlovanja za vse skupine prebivalstva. Po mnenju LDS je dvig usposobljenosti prebivalstva »prioriteta številka ena«, zato si bo stranka prizadevala za krepitev vezi med izobraževalno in razvojno pobtiko ter skupaj s socialnimi partnerji sprejela soodgovornost za zagotovitev pogojev za vseživljenjsko izobraževanje prebivalstva. Sestavljale! tokrat predstavljenega pro- grama med drugim obljubljajo tudi reševanje dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih, in sicer z uvedbo t.i. preventivnih strategij. Liberalna demokracija pa naj bi tudi nadaljevala s pobtiko boja proti revščini in socialni izključenosti. Ob tem v stranki poudarjajo, da je socialna politika brez realnih podlag »kratkovidna«. Trdno socialno varnost lahko ljudem zagotovijo le stabilne razmere v ekonomiji, rast bruto domačega proizvoda, večja produktivnost, predvsem pa večja ustvarjalnost, je zapisano v volilnem programu. Na podlagi nacionalnega programa socialnega varstva naj bi stranka izvajala strategijo pomoči ljudem,.in sicer z uporabo sodobnejših konceptov. Ti temeljijo na pluralnosti sistema, ki mora zagotoviti večjo pestrost programov in storitev, obenem pa razširiti mrežo izvajalcev z vključevanjem nevladnih organizacij in zasebnikov na vsa področja socialnega varstva. Z novim zakonom o starševskem varstvu pa naj bi stranka zagotovila enako obravnavo obeh staršev in prispevala k usklajenemu poklicnemu in družinskemu življenju. Kot je povedal generalni sekretar LDS in vodja strankinega volilnega štaba Gregor Golobic, se stranka že nekaj mesecev »intenzivno« pripravlja na letošnje državnozborske volitve; poteka kandidiranje ter priprava volilne kampanje in programskih dokumentov. Tokratna novinarska konferenca naj bi bila začetek postopne predstavitve volilnega programa, ki bo trajala do poletja; vsak drugi teden naj bi bilo namreC predstavljeno eno od področij programa. Strankin volilni program, kot je dejal Golobic, je izhodišče pogovorov liberalne demokracije z morebitnimi političnimi zavezniki. Se ta teden naj bi se srečali predstavniki LDS in Zveze za Primorsko, po Golobičevih besedah pa so dogovorjena tudi srečanja s Slovensko obrtniško podjetniško stranko, stranko DeSUS in Demokrati. V odgovoru na novinarsko vprašanje pa je generalni sekretar LDS poudaril, da so možni pogovori tudi z ZLSD, čeprav zanje še ni bila dana pobuda. Verjetno bodo pogovori prestavljeni na kasnejši čas, ko bo tudi ZLSD predstavila volilni program, je še dodal Golobic. (STA) DIVAČA / NAMESTO PROSLAVE NOVO VOZILO SOJetnica gasilskega društva Priznanja najzaslužnejšim gasilcem za desetletno delovanje Prostovoljno gasilsko društvo Divača je lani slavilo 50-letnico svojega delovanja. Proslave ob jubileju sicer niso priredili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. So pa pridobiti novo terensko vozilo, lado nivo, katere delovanje so prikazati ob predstavitvi gasilske tehnike in srečanju vseh elanov. Na nedavnem obenem zboru pa so ob visokem jubileju podeliti priznanja najzaslužnejšim gasilcem (na sliki) za njihovo aktivno delovanje v zadnjih desetih letih. Priznanja je podelil predsednik društva Miro Prekr-sky, ki je obenem podal tudi poročilo o delu v lanskem letu. V zadnjih dveh letih so pridobili 12 novih članov, tako da društvo šteje 40 elanov in se števbo Članov veča vsako leto. Tako so 1997 leta imeti 29 članov, sedaj pa jih imajo 40. V skrbi za izobraževanje članstva poteka prav sedaj teCaj za izprašane gasilce, ki ga obiskuje 9 njihovih elanov in ga organizira Kraška gasilska zveza. »V želji, da bi pridobili nove Člane, smo organizirali dan odprtih vrat, na katerem smo predstavili gasilsko opremo in zaščitna sredstva. Za operativno enoto smo nabavili delovne obleke in Čevlje. Ob jubileju društva pa smo organizirati izlet v Idrijo, kjer smo si ogledali rudnik z Antonijevem ro- vom in mestni muzej, ki je bil 1997 leta proglašen za najboljši muzej v Evropi,« pripoveduje Prekrsky. V lanskem letu so di-vaški gasilci sodelovali pri 8 intervencijah, pretežno travniških požarih in na dveh dimniških požarih. V Času sušnega obdobja, ki pesti Kras in Brkine, so prebivalstvu divaške občine voziti pitno vodo. Tudi drugače so se odzvali ob klicih na pomoC. Sodelovali so na vaji Brkini 99 in vaji CZ ter mednarodni prireditvi Skoki v vodu v Škofijah. Tudi v letošnjem letu se bodo odzivati na klice na pomoč pri intervencijah, hkrati pa bodo obnavljati gasilski dom, nabaviti še dodatno gasilsko opremo in delovne obleke za operativno enoto. Se naprej bodo posvečali skrb izobraževanju in pridobivati nove dane, na OS pa organizirali gasilski krožek.. Besedilo in slika: Olga" Knez HRPELJE - KOZINA Občinsko glasilo zanimiv informator o dejavnostih HRPELJE - V občini Hrpelje Kozina je pred kratinJ izšla nova, že druga številka v letošnjem letu, občinskega glasila, ki jo je prejelo vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo, kateremu imena še niso določili, v nakladi 1400 izvodov, prinaša na 16.straneh obilico zanimivega branja. O pilotnem projektu Kras v okviru sekretariata, ki je uradno zaCel delovati s 1.oktobrom lani v Štanjelu, in bo trajal predvidoma tri leta v treh fazah, izvemo izpod peresa Tanje Renef. Zdravstveni dom Hrpelje pa si prizadeva za nakup novega EKG aparata, saj je stari že dotrajen. Milijon tolarjev je že prispevalo podjetje Kompas MTS, zbrati pa bodo morali še dodatnih 2 milijona tolarjev-Predstavljen je jamar raziskovalec Samo Morel, sicer elan Jamarskega društva Dimnice in vodja jamarskih reševalcev potapljačev v Sloveniji. Poleg jame Krem-pljak je orisano delo Turističnega društva Rodik, ki je potrdilo sklep o določitvi 21. julija kot spominskega dneva, s katerim počastijo vsako leto spomin na rodiške žrtve in padle ter požig vasi Artviže. Bogata je kulturna in športna rubrika, ki med drugim govori o zaključku občinske lige v malem nogometu, razstavi starih razglednic z naslovom »Naši kraji skozi Cas« (na ogled v občinski stavbi po predhodni najavi do 24.3), vabilu v delo Folklorne skupine Brkini, p°' drobno pa je predstavljeno tudi sirarstvo ter kulturnP in planinska dogajanja v tem mesecu. Tako je bua 11. marca v kulturnem domu Hrpelje revija Primorska poje, 22. marca bodo pozdravili pomlad, 25-marca pa imeli tradicionalno prireditev v poCastitev materinskega dneva, 31. marca pa bo odprtje razstave likovnih del Karmen Pipan. Olga Knez _ AVSTRIJA / ODPOR PROTI NOVI VLADI Podpisna akcija za nove volitve »Demokratična ofenziva« želi do konca leta zbrati 900.000 podpisov za razpis volitev DUNAJ/CELOVEC - »Koalicija med Oudsko stranko in svobodnjaki je deželo Rahnila v težko krizo, zato iz velike zaskrbljenosti za Avstrijo zahtevamo Predčasne volitve«. Tako se glasi poziv »Demokratične ofenzive«, gibanja, ki je vceraj začelo s kampanjo za izvedbo Predčasnih volitev v Avstriji. »Demokra-hCna ofenziva« je - skupaj z drugimi organizacijami - sredi februarja organizirala rrinozicen protest proti novi avstrijski vladi na Dunaju, katerega se je udeležilo jrad 200.000 ljudi iz cele Avstriji in tudi 12 tujine. Kampanja se je včeraj uradno začela trgu pred sedežem avstrijske vlade na uunaju, kjer so aktivisti postavili naddi-ruenzionalno podpisno listo. Kot prvi so Se podpisali glavni organizatorji februarske demonstracije proti vladi Max Koch, QS,0lde Charim in Doron Rabinovici. Slednji je tudi povedal, da hoče gibanje v naslednjih mesecih, po možnosti do kon-Ca letošnjega leta - po vsej Avstriji zbrati Približno 900.000 podpisov (tudi preko 'nterneta), ki jih bodo potem predali Predsednikom vseh Štirih parlamentar- nih klubov ter predsedniku države Thomasu Klestilu. V razpravo o sporni novi avstrijski vladi se je včeraj vključil tudi predsednik avstrijskega parlamenta, socialdemokrat Heinz Fischer. Izrekel se je za izvedbo »evropskega monitoringa« (opazovanje) glede sovraštva do tujcev in rasizma. Ob tem je poudaril, da bi Avstrija morala najprej pometati pred lastnim pragom, ne pa skušati zadevo usmeriti na tujino oz. države-clanice Evropske unije. Medtem kampanja nekaterih politikov proti Evropski uniji na Čelu z deželnim glavarjem Haiderjem ni ostala brez posledic: po anketi tednika »Koroški teden« večina Korošcev (51, 4 odstotka) odklanja Evropsko unijo, medtem ko je pri plebiscitu leta 1994 glasovalo nad 68 odstotkov za pristop Avstrije k Evropski uniji. Vzroki za to pro-tievropsko vzdušje na Koroškem so, tako raziskava, bilateralne sankcije ostalih 14 držav-članic Evropske unije zaradi vstopa Haiderjevih svobodnjakov v novo avstrijsko vlado. Ivan Lukan KOROŠKA / OBLETNICA Deset let dvojezične trgovske akademije CELOVEC - Leta 1990 v težkih političnih okoliščinah ustanovljena Dvojezična trgovska akademija (TAK) v Celovcu je včeraj s šolsko slovesnostjo praznovala 10. obletnico svojega obstoja. Slovesnosti so se udeležili visoki predstedavniki s področja šolstva in gospodarstva iz Avstrije in Slovenije, državni sekretar MSS R Slovenije Zdenko Medvež, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl, generalni konzul R. Slovenije v Celovcu Jože Jeraj ter tudi koroški deželni glavar Jorg Haider, ki je spregovoril tudi nekaj besed v slovenščini. Dvojezična trgovka akademija je edina višja poklic-noizobraževalna šola slovenske manjšine na Koroškem. Doslej jo je zapustilo 129 matmantov, šolo pa trenutno obiskuje blizu 140 dijakov in dijakinj iz Koroške in tudi Slovenije. Lansko leto je šola prejela visoko mednarodno odlikovanje - Evropski pečat za inovativne jezikovne projekte. Ravnateljica Dvojezične trgovske akademije Maja Amrusch-Hoja je v svojem govoru Se posebej izpostavila odprtost šole v Evropo in v svet. Ob tem je opozorila na partnerstvo s številnimi drugimi šolami v Italiji (Gorica), na Slovaškem in celo v Braziliji. Hkrati je poudarila tudi velik pomen šole za slovensko manjšino oz. slovensko gospodarstvo nasploh. Z njo dobiva slovenska manjšina spet gospodarsko kompetenco ter se lahko vključuje v prekomejne gospodarske tokove, predvsem v alpsko-ja-dranskem prostoru. (I.L.) r HRPELJE / V SOBOTO n Komemorativna svečanost na Kozjanah Slavnostni govornik bo poslanec Aurelio Juri - Kulturni spored Območno združenje borcev in udeležencev NOB Sežana, Skupnost Brkinske Čete in odbor Skupnosh Istrskega odreda vabijo vse svoje elane, prijatelje in simpatizerje na komemorativno svečanost z družabnim srečanjem, ki bo v soboto, 18. marca, ob 11. uri na Kozjanah. Po opravljenem komemorativnem delu svečanosti bo v nadaljevanju programa podeljena Ustina - sklep Občine Divača, s katero se 13. marec 1943 poimenuje kot spominski dan na NOB v Občini Divača. Nadalje bo Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne iz DivaCe izročena srebrna plaketa, ki jo je šoli podelil Glavni odbor ZZB NOB Slovenije v znak zahvale in priznanja za dolgoletno sodelovanje na komemorativnih svečanostih, zlasti na Kozjanah. Kot slavnostni govornik bo spregovoril poslanec v Državnem zbom R. Slovenije g. Aurelio Juri; v kulturnem programu pa bodo nastopali Divaška godba na pihala, Moški pevski zbor Slavnik Hrpelje-Kozina, osnovna šola dr. Bogomirja Magajne - Divača, KD Brkini. Obeta se zelo bogat kulturni program, zato si želijo čimveCji obisk. Obenem tudi želijo, da na letošnji proslavi na Kozjanah odgovorijo vsem tistim, ki so si v začetku tega leta privoščili za tarCo napada Brkinsko Četo, Istrski odred in celotno NOB v Brkinih. SLOVENIJA - AVSTRIJA MARIBOR / OCENA PROGRAMA PHARE 1994-1999 Muzeji ob meji vabijo (s popusti) Posebna ponudba 26 muzejov slovenske in avstrijske Štajerske »Začetek konca - konec začetka« Govor o možnostih, ki jih ponuja proghram še zlasti na področju čezmejnega sodelovanja GRADEC - Šestindvajset muzejev v Slo-veniji in Avstriji želi s Posebnimi popusti na razstave privabiti vee obiskovalcev. Z brezplačno kartico Društva za podoporo muzejem in razstavam "Museum Bonus Dard Steiermark" (Musis) dobijo obiskovalci od 15- do 20-odstotni popust za vstopnice ter dodatne jrgodnosti v gostiščih Dr hotelih obeh držav. V akciji, ki jo podpira tudi Evropski sk- lad za regionalni razvoj, sodeluje 23 muzejev iz Avstrije in trije iz Slovenije. Avstrijo med drugim zastopata muzej iz Aus-serja in Bad Radker-sburgu, Slovenijo pa ptujski, celjski in murskosoboški muzeji. Zbirka muzeja iz Murske Sobote pripoveduje zgodovino gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja regije. Po besedah Alexandre Viehhau-ser, graške koordinatorke projekta, bo ak- cija potekala od 21. marca do 30. septembra. V priloženem biltenu, ki ga prodajajo na turističnih agencijah, gostiščih in muzejih, je kazalo z vsemi pomembnejšimi informacijami o muzejih. Da ne bi bili prikrajšani za kulinarične dobrote, sodelujejo organizacije z nekaterimi gostišči in hoteli v Sloveniji in Avstriji, ki svojim gostom nudijo posebne ugodnosti. (STA/APA) MARIBOR - Ob izteku prvega Pharo-vega programa čezmejnega sodelovanja za obdobje 1,994-1999 je Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj, ki deluje v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, danes v Mariboru pripravila predstavitveno srečanje za uporabnike in izvajalce tega programa pod naslovom: »Začetek konca - konec začetka«. Približno 150 udeležencev srečanja, med katerimi so bili tudi župani in drugi predstavniki sedemdesetih občin iz obmejnih regij, je direktor Agencije za regionalni razvoj Ivo Piry seznanil z dosedanjim potekom Pharo-vega programa Čezmejnega sodelovanja in možnostmi, ki jih omenjeni program ponuja do leta 2006. Po njegovih besedah je Evropska unija Sloveniji za Čezmejno sodelovanje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko doslej namenila 35 milijo- nov evrov, za programsko obdobje od leta 2000 do leta 2006 pa naj bi naša država prejela za te namene letno sedem mi-lijonov evrov. Kot je povedal Ivo Piry, je od začetka tega leta za izvedbo Pharovega programa Čezmejnega sodelovanja zadolžena na novo ustanovljena Agencija za regionalni razvoj. Po njegovih besedah bo okrepljena ekipa menedžerjev skrbela za strokovno pomoč pristojnim službam pri odločanju o delitvi sredstev za regionalni razvoj, prav tako pa bo pripravljala strokovne podlage za usklajevanje sektorskih razvojnih programov. Posebno pozornost so na včerajšnjem srečanju posvetili problematiki sklada malih projektov, iz katerega sofinancirajo čezmejne projekte v vrednosti do 50.000 evrov. Sredstva lahko pridobijo neprofitne organizacije, sklad pa je do- slej financiral izvedbo veC kot sto projektov v skupni vrednosti 750.000 evrov. V prihodnjem programskem obdobju 2000-2006 bo Slovenija za male projekte namenila več sredstev kot doslej. Tako bodo prebivalci iz obeh strani meje dobili še več možnosti za uresničitev skupnih aktivnosti in programov. Udeleženci so srečanja so dobili tudi podatke o tem, kdo in kako jim lahko pomaga pri pripravi projektov čezmejnega sodelovanja, z zanimanjem pa so prisluhnili tudi izkušnjam tistih, ki so posamezne projekte čezmejnega sodelovanja s Pharovimi sredstvi že uspešno uresničili. Gre zlasti za projekte čezmejnega sodelovanja na področju vartsva okolja, izgradnje transportne in mejne infrastrukture, razvoja malih in srednjih podjetij, turizma, izobraževanja, kulture in še na nekaterih področjih. (STA) ŽLEBIČ / PODPREDSEDNIK VLADE MARJAN PODOBNIK NA SREČANJU S PREDSTAVNIKI OBČIN BERLIN / TURISTIČNA BORZA Slovenija pričakuje od EU pomoč pri reševanju problematike medvedov Vlada bo zagotovila potrebna sredstva za delni odstrel ljudje ne iz tn ,tani> kjer ti °rWm p0g s kih rezerv. Hkrati pa vlada pri razreševanju problematike pro-stoživečih zveri pričakuje tudi po-moC Evropske unije. Vlada naj bi tako del ukrepov, s katerimi namerava zagotoviti varnost ljudi, obravnavala že na Četrtkovi seji. Sicer pa se bo vlada po Podobnikovih besedah odlova določenega števila medvedov lotila nemudoma, da bi tako čimprej zagotovila varno življenje ljudi na območju, kjer je v zadnjih tednih prišlo do ogrožanja prebivalcev in lastnine s strani divjih zveri. Pri tem pa namerava vlada upoštevati tudi predloge lokalnih skupnosti, ki problematiko najbolje poznajo. Torkovega pogovora so se zato udeležili tudi župani občin z območij, kjer so divje zveri naseljene, in poudarili, da se ljudje medvedov bojijo, ker jim ti onemogočajo normalno življenje. Medvedi so se namreč po besedah Zupana Občine Sodražica Andreja Pogorelca nekontrolirano razmnožih in se iz pretežno rastiinojedih živali spre- menili v pitance, ki se hranijo z ostanki. Medvedi po Pogorelčevih besedah prav tako nimajo naravnega sovražnika, ki bi lahko uravnaval njihovo število. "Demografsko stagniranje in gospodarsko nazadovanje naših občin pa se bo z leti zaradi medvedov še poglobilo," je dejal Pogorelc in dodal, da prebivalci tega območja zato od vlade zahtevajo povračilo nastale škode, zaprtje oz. sanacijo neustreznih odlagališč odpadkov ter zmanjšanje števila medvedov. Tudi ravnatelji osnovnih šol so opozorili na težave, ki jih medvedi povzročajo otrokom pri obiskovanju pouka. Osnovne šole so namreč zaradi medvedov morale organizirati prevoz otrok od Sole do hišnih pragov, saj na KoCevsko-belokranjskem področju pogosto prihaja do srečanj z medvedi v naseljih. Prav tako pa se šole bojijo prevzemati odgovornost za pripravo naravoslovnih in športnih dne-vov, ki se ponavadi prirejajo v najbližji okohei. Predstavniki lokalnih skupnosti so se tako strinjali, da je število medvedov potrebno zmanjšati. Medtem ko so pred-, stavniki Lovske zveze Slovenije (LZS) opozorili, da odlov in selitev medvedov v države EU ne bo mogoč, ker te države nimajo več naravnega okolja, ki bi omogočalo normalno življenje medvedov, zato se bo vlada morala odločiti za odstrel medvedov. Povečan odstrel medvedov,'ki ga je LZS lani že enkrat preprečila, ko se je pritožila na uredbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o povečanem odstrelu medvedov, je po mnenju LZS nevaren za slovensko populacijo medvedov. Slovenski medvedi so namreč povezani z medvedi Hrvaške in BiH, kjer pa se je število medvedov zaradi vojne razpolovilo. Po mnenju LZS bo za ponovno povečanje števila medvedov v BiH morala zato poskrbeti slovenska medvedja populacija. (STA) Slovenija se letos predstavlja predvsem z lepotami svojih gradov LJUBLJANA - Na berlinskem sejmišču so v soboto odprli 34. mednarodno turistično borzo (ITB), na kateri 8808 razstavljalcev iz 177 držav - med njimi tudi iz Slovenije - do 15. marca predstavlja počitniške cilje po vsem svetu. Med prvimi obiskovalci turistične borze je bil nemški minister za gospodarstvo VVerner Mueller, ki bo sejem uradno odprl zveCer. Na slovenski stojnici je na ogled slovensko turistično gospodarstvo iz vseh petih turističnih področij, še posebej pa so izpostavljeni gradovi in dvorci. Slovenska nacionalna turistična organizacija (SNTO) v Berlinu prvič predstavlja novi prospekt Gradovi in dvorci na Slovenskem, v katerem je v sodelovanju z Združenjem gradov na Slovenskem zbrala 31 gradov in dvorcev, pri tem pa so upoštevali predvsem, da ti gradovi s svojo hotelsko, gostinsko, prireditveno, muzejsko in drugo ponudbo predstavljajo zanimivo turistično točko in da imajo obiskovalcem tudi kaj ponuditi. Ti gradovi se vedno bolj aktivno združujejo v Združenju gradov na Slovenskem, katerega temeljni namen je ohranjanje in oživljanje grajskih stavb in skupno nastopanje na domačem in tujih trgih. Njihov prvi konkretni korak v tej smeri je bil storjen leta 1995 z izdajo skupnega kataloga, v katerem se je takrat predstavilo 19 gradov in dvorcev. Četrtek, 16. marca 2000 TRST ŠOLSTVO / VČERAJ r- VZHODNI KRAS / PRISPEVEK K ODPRTI MEJI 1 Stavka ravnateljev, bodočih direktorjev No slovenskih šoloh 50-odstotno udeležbo Razstava o rudnikih premoga pri Bazovici Razstavo bo pripravil Prirodoslovni muzej, in sicer v občinski izpostavi no Opčinah Didaktični ravnatelji in ravnatelji nižjih ter višjih srednjih šol so vCe-raj prekrižali roke. Stavko je oklicalo Vsedržavno združenje ravnateljev (ANP), da bi z njo protestiralo nad še vedno zelo nejasno bližnjo prihodnostjo. 1. septembra letos se bo namreč spremenil status ravnateljev: v okviru določil zakona o šolski avtonomiji bodo postali direktorji. V svoje roke bodo prevzeli vodstvo posameznih šol, morali bodo skrbeti za njihovo delovanje in upravljanje. Šolska avtonomija predvideva torej novo poklicno figuro ravna-telja-menažerja, ki pa doslej še ni bila pravno-upravno izkristalizirana in zakonsko normirana. Časa je malo, pogajanja so se doslej preveč zavlekla, zato jih je združenje ravnateljev s stavko skušalo pospešiti. Preden bodo sedanji ravnatelji postali direktorji, bodo morali zadostiti nekaterim pogojem. Tako bodo direktorji postali le ravnatelji v staležu, ki bodo opravili ustrezni 300-urni teCaj (ki je sedaj v teku). Poleg tega bodo morali »imeti na razpolago« avtonomno šolo, ki jo bodo vodili. Novi direktorji bodo imeli nove zadolžitve, nove odgovornosti, večje pristojnosti, Čemur bo treba prilagoditi tudi plačo. Pred tem pa bo treba, seveda, tudi točno določiti in normirati nove pristojnosti, za kar si združenje ravnateljev tudi prizadeva. Na slovenskih šolah na Tržaškem je bila udeležba na stavki približno 50-odstotna. Povedati pa je treba, da je od skupnih 12 ravnateljev (3 didaktičnih ravnateljic, 5 ravnateljev nižjih in 4 ravnateljev višjih srednjih šol) le sedem stalno nameščenih. Preostalih pet je poverjenih, ker šolske oblasti v preteklosti niso razpisale natečajev za ravnatelje, da bi lahko slednji natečaj opravili in stopili v stalež. Poverjeni ravnatelji se ne morejo udeležiti sedanjih tečajev za ravnatelje-direktorje, kar pomeni, da so bili v tem primeru dvakrat prikrajšani: prvič, ker jim ni bila dana možnost vstopa v stalež in - dragic - ker jim je bila odvzeta možnost sodelovanja na tečajih za mesto direktorja. Težave policije Težave, s katerimi se srečujejo policijski agenti, ne izvirajo samo iz nizkih plaC, temveč tudi iz velikih zamud pri izplačevanju nadurnega, nočnega in prazničnega dela in pa priznavanja kvalifikacij (na uradno priznanje napredovanja je treba Čakati od dveh do treh let). Tako pravi policijski sindikat LISI-PO (Libero Sindacato Polizia), ki ugotavlja, da ne gre za velike zneske, saj za eno naduro v številnih primerih ne dobijo niti deset tisoč lir, a za noCno delo nekaj vec kot 5 tisoč lir. LlSfPO je na te probleme opozoril notranjega ministra Blanca in načelnika policije ter napovedal, da se bo obrnil do sodstva, Ce agentom v kratkem ne bodo izplačali vsega, kar jim pritiCe. Pri letošnji Odprti meji bo aktivno sodeloval tudi vzhodnokraški rajonski svet. Ob priliki prireditve, ki se bo odvijala 29. in 30. aprila ter 1. maja, bo namreč odprl na svojem sedežu v Do-berdobski ulici na Opčinah razstavo o nekdanjih bazoviških rudnikih premoga. Razstavo je pred dvema letoma pripravil Tržaški prirodoslovni muzej, za to priložnost pa jo bo ponudil na ogled v izpopolnjeni obliki. Sklep v tem smislu je soglasno sprejel vzhodnokraški rajonski svet na svoji predsinočnji seji. Omenimo naj, da so se rudniki premoga nahajali ob ukinjeni cesti, ki je nekoC povezovala Bazovico s Sežano in ki jo bo- do bazovski jusarji za letošnjo Odprto mejo počistili v sodelovanju s krajevno skupnostjo iz Lokev na sežanski strani. Seveda bomo imeli še priložnost o tem podrobneje pisati. Povrnimo se k predsi-nocnji seji vzhodnok-raškega rajonskega sveta. Na dnevnem redu zasedanja je bila vrsta tekočih zadev. Posebej naj omenimo, da je rajonski svet vprašal tržaško občinsko upravo za finančno pomoC za ureditev zelenice, ki se nahaja med ulicama Fiordalisi in Salici na Opčinah. Rajonski svet je v ta namen že namenil 30 milijonov lir iz svojih sredstev, za dopolnitev del pa bi bilo potrebnih še nadaljnjih 50 milijonov lir. Na predsinočnji seji je. tekla beseda tudi o proslavitvi 170-letnice odprtja Nove ceste za OpCi-ne. Openski jusarski odbor je za to priložnost pripravil načrt za obnovitev obeliska, ki so ga postavili leta 1830 od odprtju ceste, podobnega tistemu, ki so ga istočasno postavih v Semeringu na Dunaju. Spomnih seveda velja, da je Nova cesta za Opčine nekoč bila predvsem prvi odsek ceste, ki je iz Trsta peljala v prestolnico nekdanjega avstrijskega cesarstva. Izvedbo načrta jusarskega odbora bo krila tržaška občinska uprava. Proslava bo predvidoma sredi letošnjega septembra. BARKOVLJANSKO NABREŽJE / VČERAJ OGLED OBČINSKIH PREDSTAVNIKOV AVTOBUSI / PO VSEJ DRŽAVI Pod vprašajem pravočasna obnovitev sprehajališča Če ne bodo zaključili del do 30. aprila, bodo nabrežje začasno asfaltirali, dela pa končali jeseni Nocoj 4tima stavka javnih prevoznikov RdB Sprehajališče na obali od barkovljanskega gozdiča do miramar-skega križišča naj bi bilo končano do 30. aprila, vendar pod pogojem, da ne bo slabega vremena. Tako so ugotovili med včerajšnjim ogledom na gradbišču:' skupaj z odbornikom za javna dela Drossijem Fortuno so bili predsednik in elani pristojne svetovalske komisije ter predsednik občinskega sveta Rosato Zastopniki podjetja, ki opravlja zahtevno prenovitev, so zagotovili, da bodo nemudoma namestili 15 novih delavcev - specialistov v polaganju granitnih kock, s katerimi tlakujejo nabrežje, da bi pospešili zaključek del. Medtem ko je prvi del prenovitve od miramarskega križišča do pristanišča pri Cedazu že skoraj končan, na drugem delu, ki teCe ob kopališčih »topolinih«, bo treba še veliko dela. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da podjetje ne bo dokončalo del do predvidenega roka: v takem primeru, da ne bi oškodovali kopalcev, bo podjetje moralo asfaltirati na lastne stroške nedokončani del nabrežja, septembra pa spet zaCeti s postavljanjem kock. Na vsem prenovljenem območju bodo namestili 7 kioskov, ki bodo z razliko od dosedanjih postavljeni sredi sprehajališča, vec klopi in vodnih pip, na robu sprehajališča bodo posadili oleandre, na sredi pa tameriske. Avtonomni sindikat RdB je na vsedržavni ravni proglasil za danes 4-urno stavko uslužbencev krajevnih javnih prevozov. Sindikat namerava na tak način manifestirati proti privatizaciji tega sektorja ter za ohranitev zaposlitvene ravni v njem, kakor tudi za skrajšanje delovnega urnika in izboljšanje delovnih pogojev zadevnih uslužbencev. O vsem tem teCe beseda v okviru pogajanj za obnovitev delovne pogodbe na vsedržavni ravni. RdB se zaradi navedenih razlogov ne prepoznava v preliminarnem dogovora, ki so ga minulega 2. marca podpisali na ministrstvu za prevoze predstavniki sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL, UILT, UGL in FAISA-CISAL. Današnja stavka RbB se bo odvijala različno po posameznih pokrajinah. Na Tržaškem se bo v primestnih javnih prevozih odvijala od 17. do 21. ure, v mestnih javnih prevozih pa od 18.59 do 22.59. Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze ACT opozarja uporabnike, da bo vsled stavke lahko prišlo do 'motenj redne avtobusne službe. NOVICE Natečaji za profesorje: seznami pripuščenih k ustnim izpitom Na oglasni deski tržaškega šolskega skrbništva so vCeraj objavili prve sezname kandidatov, ki so se udeležili pisnih izpitov za dosego habilitacije oziroma za poučevanje na slovenskih višjih srednjih šolah in so bili pripušCeni k ustnim izpitom. VCeraj so bili objavljeni seznami kandidatov za poučevanje ruščine (razred 46/A), matematike (47/A), matematike in fizike (49/A) ter glasbene vzgoje (31/A in 32/A). V ponedeljek, 20. marca bodo objavljeni seznami pripušCenih k ustnim izpitom za poučevanje nemščine (46/A), gospodarsko-podjetniške discipline (17/A), risanje in zgodovina umetnosti (25/A), likovne umetnosti (28/A), gradenj, tehnologije gradenj in tehničnega risanja (16/A), ter mehanike in tehnologije (20/A). V sredo, 22. marca bodo razobešeni seznami kandidatov za ustne izpite za pouk elektronike (34/A), informatike (42/A), in laboratorija industrijske informatike (31/C), dan kasneje pa bodo objavljeni še seznami pripušCenih k ustnim izpitom za pouk angleščine (45/A). Dve osebi ranjeni na Bazovski cesti Na Bazovski cesti, nedaleč od kamnoloma Faccanoni, je vCeraj prišlo do trčenja med dostavnim vozilom in avtomobilom fiat, pri Čemer sta se dve osebi ranili. V bolnišnico na Katinari so odpeljali potnika v dostavnem vozilu in šo-ferko v fiatu. Kaže, da poškodbe niso tako hude, kot je sprva zgledalo, Čeprav so enemu od ponesrečencev ugotovili odprti zlom. H POZIV / TRAGEDIJE V AFRIKI h Zelo velika mobilizacija Unicefa za pomoč otrokom Nadaljujejo se prizadevanja Unicefa za otroke v Mozambiku in na Madagaskarju, kjer so razmere dobesedno dramatične. Po zadnjih podatkih samo v Mozambiku pomoC potrebuje 950 tisoC oseb, med katerimi je kar 190 tisoč otrok, ki niso stari niti pet let, 473 tisoč ljudi je brez hrane, med 250 tisoč brezdomci je 46 tisoC otrok. V sodelovanju z dragimi organizacijami Unicef skuša po svojih moCeh oskrbovati otroke, noseCnice, matere, ki še dojijo. ■ Prihodnji teden bo vlada s podporo Unicefa zaCela z obcimo akcijo cepljenja, istočasno pa se trudijo, da bi znova združili razkropljene družinske elane. Na Madagaskarju, kjer sta ciklona prizadela 551 tisoč prebivalcev, pa je brez strehe nad glavo ostalo 10 tisoč oseb, a 12 tisoC jih je povsem odrezanih od sveta. Unicef je tamkaj poslal zdravila in hrano ter drage potrebščine. Tudi sami se lahko pridružimo vsem tem priza-'devanmjem, prispevke lahko nakažemo na poštni tekoči račun 745.000 ali bančni tekoči raCun 894.000/01 COMIT ag.ll Rim, ABI 02002, CAB 03211, naslovljena na UNICEF-Italija, razlog »Za otroke iz Mozambika«. Unicef spominja tudi na pobudo, s katero je 30 pokrajinskih odborov po vsej Italiji zbiralo sredstva za cepljenje otrok. Pobudo so izpeljati prvič, poimenovali so jo »Per Natale Adotta una Pigotta« (pigot-ta je punčka, narejena iz cunj). Izdelati so preko 20 ' tisoč takih igrač, pri čemer so se angažile matere, babice, otroci, uCno osebje. Skupno so zbrati dobrih 646 milijonov tir, kar je zadostovalo za cepljenje 21 tisoC otrok (6.600.000 lir med Tržičem in Gorico, 7.700.000 v Vidmu in 2.800.000 v Trstu in Miljah). ŽELEZARNA / STALISCE KOMISIJE »VIA« WWF in Legambiente zadovoljna Nadaljuje se polemika med Legambiente in vodstvom železarne Tako pri WWF kot pri Legambiente so izrazili zadovoljstvo zaradi stališča, ki ga je o novi kogeneracijski električni centrali v skedenjski železarni izrekla komisija »Via« (valutazione di impatto ambientale - ocenjevanje vpliva na okolje) pri ministrstvu za okolje. »Stališče«, je zapisano v tiskovnem sporočilu obeh organizacij, »upošteva osnovni koncept, ki sma ga v naših pripombah zagovarjali vse od trenutka, ko so pri ”Via“ uvedli postopek o centrali, in sicer, da je slednjo treba ocenjevati v splošnem kontekstu, ki mora biti usmerjen tudi v sanacijo železarne in zmanjšanje celotnega vpliva, ki ga ima na okolje.« Komisija »Via« je svoje stališče naslovila na Deželo in na vrsto ustanov in združenj (med katerimi sta tudi WWF in Legambiente) skupaj z zahtevo, da izdelajo morebitne pripombe. Pri WWF in Legambiente še opozarjajo, da določila komisije predvidevajo ne samo zelo ostre omejitve pri emisji plina, prahu in pri zvočnem onesnaževanju, temveč tudi stalno kontrolo pri omenjenih emisijah in posege pri sanaciji okolja. Mnenje komisije bo v prihodnjih dneh ministrstvo za okolje osvojilo z dekretom, kar pomeni, da bodo določila tudi postala polnoveljavna. »Seveda pa bo treba pozorno slediti,« pravi še iporočilo WWF in Legambiente, kV rajanju določil in zadržanju raziH11 istanov, ki bodo imele nalogo, da skl njo za njihovo spoštovanje: ministrs ro za okolje, ARPA, Dežela, ASS, P0*' ajina, Občina.« Ugotavljanje odgoV°r rasti, posebno glede številnih p° nanjkljivosti, ki jih gre pripisati ust3 lovam, »pristojnim« za kontrol )kolja, se mora nadaljevati, zaključuj6 a omenjeni organizaciji, in ne sni6 iredstavljati izgovora za podjetje, o le umakne, ali pa za poskuse, da 3 zogne obvezam za sanacijo, kot so t ite, ki jih je sedaj naložilo ministrsh' :a okolje. Ob tem WWF in Legambi®11 e še poudarjata, da so pomembno vi >o pri zadržanju komisije »Via« °a >rala prizadevanja in posegi narav0 rarstneih organizacij in prebivalsh'3, ddjučno s posegi pri sodnih oblasten^ Medtem se nadaljuje polemika na6 zodstvom železarne in Legambiente. P em ko je bil v decembrski številki U1®” lecnika »Nuova Ecologia« objavlja3 DoroCilo o onesnaževanju v Skednju . ari Valmauri, je bil v marčni števil ^ ibjavljen odgovor grupe Lucchinf menu katere je spregovoril direktor mnanje odnose, ki našteva opravlj®11 nvesticije in tiste, ki jih imajo v nacd^ zrazil je tudi pripravljenost na soočanj r. nAravnvAr.citvAniki ^POKRAJINSKI SVET / ODBIT DAM1ANIJEV PREDLOG SLOVENSKI KLUB / OKROGLA MIZA O ILLVJEVEM PREDLOGU »Antifašističnega odbora ne damo« Proti prehodu pod Občino Trst prvo NZ »Spomin na Slovence je treba še ustvariti...« Posegi treh slovenskih tržaških občinskih svetovalcev Pokrajinski svet ne sprejema predloga Odbora za varovanje vrednot odporništva in demokratičnih institucij, znanega tudi kot Antifašistični odbor, da bi izpod °krilja tržaške pokrajinske uprave prešel pod okrilje tržaške občinske uprave. Predsinočnjim je namreč večina pokrajinskih svetovalcev na pobudo Nacio-Ualnega zavezništva predlog dokaj nepričakovano zavrnila. Kot je znano, je predlog prvi javno iznesel tržaški podžupan Roberto Damiani, sicer z utemeljitvijo, da se glavna dejavnost Antifašističnega odbora odvija na območju tržaške občine, saj odbor skr-tn predvsem za vsakoletno prirejanje proslave osvoboditve na dan 25. aprila v tržaški Rižarni. Damianijevo stališče je nato soglasno podprl sam Antifašistični odbor, v katerem so poleg organizacij bivših partizanov, deportirancev in političnih preganjancev zastopane vse krajevne uprave na Tržaškem. Na to je pristal tudi predsednik tržaške pokrajinske upra-Ve Renzo Codarin, ki je dejansko predlog Predsinočnjim posredoval tržaškemu Pokrajinskemu svetu v odobritev. Kot rečeno, pa je tu prišlo do presenečenja. Predstavnica NZ Angela Bran-di je namreč preložila popravek, v katerem je rečeno, da je tržaška pokrajinska uprava politično in tehnično Se najbolj poklicana, da skrbi za delovanje Antifašističnega odbora. Popravek je iz vrst upravne večine podprl tudi svetovalec CCD-FI Grison, kmalu pa je naletel tudi na odobravanje nekaterih predstavnikov iz opozicijskih vrst, v prvi vrsti svetovalca Denisa Visiolija (SKP), oziroma na njihovo »ne-nasproto-vanje«. To velja npr. za svetovalca SSk Neva Radoviča in LD Vilija Mikaca. In tako se je zgodilo, da je pokrajinski svet naposled z večino glasov odobril popravek Brandijeve. Kaj pa zdaj? Po vsej verjetnosti bo moral Antifašistični odbor zadevo ponovno vzeti v pretres. Možno pa je zagovarjati tudi stališče, ki ga je iznesel svetovalec LD Igor Gabrovec, po katerem je Antifašistični odbor že suvereno sprejel svojo odločitev in da bi jo pokrajinski svet moral le sprejeti na znanje. Videli bomo, kako se bodo stvari razpletle. _ TRG UMITA’ / PRED PRENOVITVIJO TLAKA Drogova so sneli s podstavkov Na asfalt zarisujejo mrežo, kmalu pa tudi »rekordni« grafit Predlog župana Illyja, da bi 21. marec proglasili za Dan spomina na vse žrtve totalitarističnih režimov, je v minulih tednih močno razburil tržaško, a tudi širšo italijansko javnost. Da je želja in potreba po razmisleku oz. soočenju prisotna tudi v naši skupnosti, je bilo razvidno tudi v torek zvečer na zelo dobro obiskanem debatnem večeru, ki ga je v Gregorčičevi dvorani priredil Slovenski klub. Okroglo mizo, na kateri so sodelovali občinski svetovalci Andrej Berdon, Igor Canciani in Igor Dolenc, je vodil novinar Primorskega dnevnika Voj mir Tavčar, ki je uvodoma dejal, da je zamisel o skupni počastitvi vseh žrtev, kateri bi prisostvovali slovenski, hrvaški in italijanski predsedniki države, tlela že dolgo. Zupan Illy jo je z »uradnim« predlogom konkretiziral ob obisku predsednika Ciampija v Trstu in tako dal zamisli o Dnevu spomina velik medijski odmev. Kaj pa mislijo o tem slovenski občinski svetovalci? Načelno se z županovo zamislijo vsi trije strinjajo, čeprav imajo nad njo nekatere pomisleke. Andrej Berdon, svetovalec stranke Slovenske skupnosti, pravi, da moramo razlikovati med tistimi (med te uvršča Berdon tudi Illyja in podžupana Damia-nija), ki predlagajo proslavitev Dneva spomina z željo, da bi se končno preseglo tiste »zgodovinske travme«, ki pogojujejo naše mesto (vsaj) zadnjih petdeset let in ti- stimi, ki to počenjajo v slabi veri in postavljajo fašiste, naciste in narodnoosvobodilno vojsko v isti koš. »Parifikacija fašistične in nacistične vojske z jugoslovansko za nas ni sprejemljiva« je dejal Berdon, tako kot ni sprejemljivo, da se okrog realnih razsežnosti fenomena fojb še vedno špekulira v politične namene. Kaj ni morda špekulacija tisto obeležje, v spomin na italijanske žrtve »slavoko-munističnega« terorja, ki stoji na openski jami Bršljanovki, čeprav vedo stari Openci povedati, da so v njej izključno posmrtni ostanki nemških vojakov? »Preden postavimo spomenik vsem žrtvam, bi bilo morda bolje počakati na rezultate slo-vensko-italijanske komisije uglednih zgodovinarjev, ki preučujejo to obdobje« je še dejal Berdon, ki je tudi prepričan, da bi morali italijanski, slovenski in hrvaški parlament podpisati skupno spravno izjavo, v kateri naj se izpostavi zgodovinsko zaporedje dogodkov in odgovornosti. Svetovalec Stranke komunistične prenove Igor Canciani je manj prepričan v dobro vero tržaškega župana, čeprav Illyju priznava, da je v tržaško življenje vnesel veliko pozitivnih novosti. Tudi Canciani se načelno strinja s postavitvijo skupnega spomenika, prepričan pa je, da se zanj ne smemo odpovedati nekaterim vrednotam in zgodovinskim dejstvom, ki jih moramo, nasprotno, »veliko bolj sproščeno kot doslej« posredovati tudi tistim, ki jih še ne poznajo. Tako, da bo tudi drugi del mesta spoznal, kdo je bil napadalec in kdo napaden, kdo je stal na »pravi strani« in kdo ne, da so bile fojbe reakcija (sicer »obsojanja vredna«) in da je enačba komunizma z nacifašiz-mom nesprejemljiva. Za Igorja Dolenca, svetovalca Levih demokratov, je sedanji trenutek, ko se Slovenija pripravlja na vključitev v Evropsko unijo in se na Hrvaškem politična situacija vse bolj normalizira, primeren za postavitev skupnega spomenika vsem žrtvam totalitarizmov. »Vsakdo naj ostane s svojim zgodovinskim spominom, a prišel je čas, da enkrat za vselej obrnemo stran«. Posegu občinskih svetovalcev je sledila dolga diskusija. Iznesenih je bilo veliko različnih mnenj in pogledov, večino le teh pa je prevevalo prepričanje, da ima »vsaka stran« pravico do lastnega zgodovinskega spomina in da bo samo ob spoštovanju vseh spominov postavitev skupnega spomenika dosegla svoj cilj. Skoda, da sega pri italijanskih someščanih spomin na slovenski del Trsta samo v leto 1945, v obdobje fojb... Morda je res, kot je dejala ena od udeleženk večera, da moramo spomin na Slovence v Italiji šele ustvariti... Včeraj dopoldne so z ehkim žerjavom odstra-jii levi drog na osrednjem Vgu Unita, popoldne pa besnega. Veliki trg, ki se °b občinske palače razte-Za do morja, je bistveno sPrernenil svoj videz, saj sta izginila - seveda samo ZaCasno - skoraj 25 me-ov visoka rdeča drogova 29 ,Za®tave, ki od nekdaj Uokvirjata razgled proti JUorju. Drogova so z ve-Jkim premičnim žerja-°in sneli iz podstavkov, oosta ostala na svojem ^estu tudi za časa obno-yitve tlaka na trgu, med-ko bodo morali restavrirati drogova, ker a mestoma zarjavela. tlK •^° sta ležala na eh, je bilo očitno, kako a res ogromna in še ;lasti, kako sta veliki Posrebreni helebardi. ' - Ceraj so tudi začeli vri-rLVati mrežo črt na tlaku L°a'v okviru katere bodo atu vcrtali obrise velike , s s Bruna Chersicle, ki jo “oprihodnje dni pobar-’ da bo nastal »največji a t na svetu,« ki naj bi r.vPisali v Guinnesovo l Pg° rekordov. Sicer pa od k* se bo rastezal bre* 8 ceste na strani na-la, la Vse do občinske pa-e’ o° trajal le nekaj ted- nov: v kratkem bodo namreč začeli dela za prenovitev celotnega trga, odstranili bodo ves sedanji zakrpani asfaltni tlak s grafitom vred in namestili uglednejši kamniti tlak. V občinskem uradu za odnose s publiko (tel 040 6754850) zbirajo prijave zasebnikov, organizacij in sol, ki bi prihodnji torek radi sodelovali pri vnašanju barv v to ogromno pobarvanko. ULTRAS / ŠPORTNA RAZSODBA Globa Triestini zaradi rasističnih transparentov Poldrug milijon lir globe Triestni: obsodila jo je v Firencah disciplinska komisija za profesionalne nogometne ekipe C lige, ker so tržaški navijači na tekmi 28. novembra lani v Padovi razvili tri transparente »s simboli rasne diskriminacije in sovraštva (keltski križ in črka S v obliki esesovskega simbola),« kot piše v razsodbi. Skupino Ultras sestavljajo pripadniki tržaške skrajne desnice, ki so v veliki meri imeli že opravka z zakonom zaradi raznovrstnih nasilnih dejanj. Vodstvo tržaške nogometne ekipe po eni strani nima nobenih uradnih odnosov s to skupino skrajnih navijačev, po drugi pa se ni nikoli odločno in dokončno ogradilo od njih. Doslej tržaško sodstvo še ni obsodilo teh skrajnežev zaradi mazanja z rasistično vsebino in je bilo treba počakati na obsodbo športnih sodnikov v oddaljenih Firencah. Ultrasi namreč že leta nemoteno mažejo mestne zidove s svojimi napisi, obvezno v črni barvi. Nedaleč od našega uredništva je hudomušnež dopolnil njihov napis, tako da sedaj piše »Ultrastupidi«, kar je verjetno prava definicija teh nacifašistoidnih navijačev Triestine. Veranda na trgu Unita ni Cma gradnja Sodišče je včeraj oprostilo obtožbe črne gradnje odgovorne za postavitev verande na trgu Unita pred hotelom Duchi d’Aosta. Na zatožni klopi so bili lastnik samega hotela Benvenuti, fukcionar tržaške občine za urbanistiko Tosolini in odgovorni pri podjetju iz Verone, ki je postavilo verando. Za namestnico državnega pravdnika Lauro Barresi je bila potrebna gradbena koncesija, ne pa preposta gradbena avtorizacija, ki jo je izdala tržaška občinska uprava, in zato je zahtevala po mesec dni zapora in milijon lir globe. Sodnica Maria Sbisa pa je odredila, da je dovoljenje občine bilo utemeljeno. NOVICE Napeti odnosi med sindikati in ttiaško občinsko upravo Drevi se bosta tržaška občinska odbornika za osebje Gian Antonio Sambo in za javni red Salvatore Vindi-gni sestala s predstavniki sindikatov, da bi skupno preverila možnost dogovora o problemih, ki zadevajo občinske redarje. To bo prvi stik med obema stranema po polemičnem zaključku ponedeljkovega sestanka med sindikati (razen UIL) in načelniki skupin v tržaškem občisnkem svetu, na katerem je podžupan Damiani naznanil, da je občinski odbor sprejel sklep o prenosu občinskih služb za pokopališča in za kanalizacijo na podjetje ACEGAS, pa čeprav brez privoljenja sindikatov. Seveda bi dogovor o občinskih redarjih lahko olajšal obnovitev dialoga o drugih problemih. Sicer pa se je sinoči sestalo enotno sindikalno predstavništvo občinskih uslužbencev (ob odsotnosti UIL) in sklenilo, da bo vsekakor priredilo splošno sindikalno skupščino v znak protesta proti privatizaciji občinskih služb in sploh proti togosti, ki naj bi označevala odnos Illyeve uprave do sindikatov. Skupščina bo prihodnji teden. Velika večina zdravnikov za delo izključno v bolnišnici Več kot 80 odstotkov zdravnikov tržaških bolnišnic se je odločilo, da ne bo več opravljalo poklica izven javnih struktur: v zameno bodo prejeli nekaj več kot milijon lir poviška, zasebne preglede pa bodo lahko opravljali po uradnih tarifah v okviru same bolnišnice, ki si bo pridržala določen odstotek izplačane vsote za uporabo bolnišniških struktur. Za opravljanje privatnih pregledov v zasebnih strukturah se je torej odločila manjšina zdravnikov, v glavnem speciahstov, kot so n.pr. okulisti in otropedi: s tem so se odpovedali povišku na plači, pa tudi možnosti, da napredujejo do vodilnih mest. ____RICMANJE / V OKVIRU TRADICIONALNEGA TEDNA_ V Babni hiši razstavlja umetnik Klavdij Palčič Na otvoritvi razstave je pel oktet Odmevi Ricmanjski teden, niz pobud SKD Slavec ob praznovanju zavetnika sv. Jožefa, je v polnem teku: v nedeljo se je prireditveni sklop zaCel v znamenju zabavnega gledališča, ko so v dvorani Babne hiše gostovali člani Male tržaške kabaretne bande. V torek zvečer pa je bila na vrsti likovna umetnost: kot vsako leto je ricmanjsko društvo znotraj tega sklopa dodelilo posebej prostor tej ustvarjalnosti, gost tok- ratnega Ricmanjskega tedna pa je slikar Klavdij Palčič. Srečanje z umetnikom je obogatilo petje okteta Odmevi pod vodstvom Rada Miliča in nastop domače pihalne skupine. Razstava bo na ogled vse do nedelje, 26. t.m. Se posebej bo priložnost za obisk Babne hiše v teh dneh, ko se odvijajo prireditve iz niza Ricmanjskega tedna: nocoj bo v dvorani na vrsti koncert Mladinskega pihalnega orkestra, ki ga pod okriljem ricmanjske- ga godbenega društva vodi Flavio Sgubin. Jutri zvečer bo v ospredju pozornosti besedna ustvarjalnost na srečanju s književnikom Aleksijem Pregarcem: predstavil ga bo Jurij Paljk, v drugem delu pa bo nastopil Big band Red Star pod vodstvom Aleksandra Vodopivca. V soboto, 18. t.m., bo v gosteh SKD Slavec tržaška dramska skupina II Gabbiano z narečno igro »Una bela rampiga-da sui speci!«. Ricmanjski teden bo V ricmanjski Babni hiši med otvoritvijo PalčiCeve razstave (foto KROMA) dosegel svoj višek v nedeljo, 19. t.m., ko bo v tej breški vasi še posebno živahno: ob prazničnih bogoslužjih v čast svetniku zavetniku sv. Jožefu bo na vaškem trgu, ob 14. uri, koncert Pihalnega orkestra Ric-manje pod vodstvom Marina Marsiča. 2e od jutra bodo člani SKD Slavec poskrbeli za oživitev starega običaja, in sicer s ponujanjem pečenega pršuta in domačega vina na priložnostni stojnici. Zvečer pa se bodo v prireditveni dvorani predstavili pevci združenega MePZ Sla-vec-Slovenec, ki ga vodi Danijel Grbec, in pa člani društvene dramske skupine, ki so pod mentorstvom režiserja Draga Gorupa za to priložnost pripravili novo igro, povzeto po delu Vinka Moderndorferja in prikrojeno naši stvarnosti z naslovom »Maja je...?«. Od nedelje bo v Ric-manjih na ogled tudi etnografska muzejska zbirka, ki jo v teh dneh na pobudo župnika Angela Kosmača postavlja skupina strokovnjakov. (dam) POBUDA TRŽAŠKEGA ROTARV CLUBA Natečaj za promocijo opere Kakšna je razdalja med svetom opere in še-stnajstletniki? Najbrž gre za dva precej oddaljena svetova, med katerima je pretok premajhen in le občasen. Tržaški Rotary Club je pobudnik natečaja z naslovom »Verdi: Promosso! (besedna igra med izdelati in rek-lamizirati)«, ki je namenjen dijakom tretjih razredov višjih srednjih šol tržaške pokrajine: dijaki morajo izdelati osnutke za promocijo opernega gledališča, in se morajo izkazati s fantazijo ter ustvarjalnostjo. Izdelki so lahko različne narave: video, fotografski, pisni, pa tudi multi-medijski, predvsem pa morajo biti sad skupinskega dela; vsak razred si lahko zamisli radijsko, časopisno ali televizijsko reklamo, ki naj bi v operno gledališče privabila čimvečje število obiskovalcev. Nagrade za najboljše izdelke bodo abonmaji za operno sezono tržaškega gledališča G. Verdi, ki bo v sezoni 2000-2001 praznovalo več jubilejev: 200-letnico obstoja, 100-letnico poimenovanja po Verdiju in seveda 100-letnico Verdijeve smrti. Reklama naj bi zato slonela na sezoni, ki bo vsebovala pretežno Verdijeve opere: Rigoletto, Macbeth, Stiffelio, Attila in Otello. Tudi profesorji, ki bodo vodili dijake, bodo nagrajeni z abonmaji za operno sezono, abonmaji za revijo »Opera«, Enciklopedijo operne u-metnosti in številnimi ploščami ter videoposnetki. Pobudo podpira tudi tržaško Šolsko skrbništvo, operni muzej Carlo Schmidi ter Društvo prijateljev opere. Izdelki morajo prispeti na sedež Rotary - Ul. Bec-caria 6 do 31. maja 2000, za dodatne informacije pa se šole lahko obrnejo na prof. Isabel-lo Gallo Cobianco (040-304295) ali na tajništvo združenja Rotary (040-364777). Na tiskovni konferenci so natečaj predstavili prof. Fulvio Bratina, dr. Pierluigi De Morpurgo, dr. Furio Dei Rossi in nadzornik Lorenzo Jo-rio, številni prisotni profesorji pa so obžalovali dejstvo, da se gledališče premalo trudi, da bi svoje delo približalo mladini, saj so občasni obiski generalk in gledališkega muzeja povsem nezadostni za globlje poznavanje operne u-metnosti in ne morejo zapolniti globokih vrzeli v splošni kulturi višješolske mladine, ki ima samo na učiteljišču na razpolago glasbeni pouk. Katja Kralj _____V NEDELJO ZADNJA PREDSTAVA Otroški vrtiljak se bliža koncu Tokrat tudi razstava risbic »Moj najljubši junak« Otroški vrtiljak, to je gledališka ponudba Radijskega odra za najmlajše, se s to nedeljo izteka. Od oktobra dalje se je na odru Marijinega doma pri Svetem Ivanu zvrstilo doslej že pet predstav, to nedeljo pa bo na vrsti šesta, torej zadnja predstava. Kot je bilo že na začetku napovedano, bodo organizatorji tokrat pripravili tudi razstavo risbic z naslovom Moj najljubši junak, poleg tega pa bodo tudi nagradili najlepše risbe in spise z istim naslovom. Precejšnje število risbic se je že nabralo ob zadnjih predstavah, zlasti prejšnji mesec, ko je bila na sporedu igra Jajce (na sliki -foto Kroma - prizor iz te igrice). Vendar pa so takrat nekateri otroci žalostno priznali, da so pozabili svojo risbico doma. Prav te otroke in vse zamudnike vabimo, da prinesejo svoje izdelke na zadnjo predstavo, da jih bomo vsaj zadnji trenutek lahko razstavili in morda še vzeli v poštev za nagrado. Se prav posebno pa vabimo vse, da izkoristijo zadnje okence v svojem abonmaju in se udeležijo nedeljske predstave. O njej boste kaj več prebrali v nedeljski številki Primorskega dnevnika, že zdaj pa vse opozarjamo, da si bodo v Marijinem domu pri Svetem Ivanu otroci in njihovi starši namesto Žogice nogice ogledali lutkovno predstavo z naslovom Zgodbe iz goz- dička. Lutkovna igrica je zelo lepa, v njej nastopa vse polno živali, ob koncu pa bodo animatorke poskrbele za dobro voljo ne samo nagrajencev, paC pa vseh malih gledalcev. Večer irske glasbe v kriškem Oxisu 17. marec je poseben dan za Irce, saj na ta datum praznujejo sv. Patricka, zavetnika Irske. Po vsem svetu se vrstijo veselice, plesi in koncerti, seveda pod skupnim imenovalcem irske glasbe. Na petkov večer bo tudi pri nas prijetna družabnost ob irski folklorni glasbi v lokalu Oxis, kjer bo za to priložnost nastopila tržaška skupina Gwen. Ustanovitelj skupine je Miche-le Veronese, ki ob petju in igranju na keltsko harfo skrbi tudi za pisanje skladb, ob njem pa igrajo še Pead At-ti (bretonske dude, accordeon, piščali in flavta), Paolo Barbo (kitara), Nevio Sgherla (bobni in tolkala) in Roberto Fonda (baskitara). Band Gwen se je na začetku ukvarjal praviloma z irsko glasbo, v letih pa se je nekoliko oddaljil od prave folklorne glasbe in se raje posvetil iskanju lastnega stila in novih zamisli. Skupina, ki ima za sabo vrsto plošč, je lanskega septembra izdala CD »The second live« pripravlja pa obenem že novega. Irska veselica se bo v Chdsu pričela okrog 21. ure. Pan Veseli pustni nastop gojencev Glasbene matice V sproščenem pustnem vzdušju -med enim rajanjem in drugim sprevodom - so se na podružnici v Saležu zbrali kar v lepem številu gojenci z Opčin, Katinare, iz Nabrežine in Saleža, ki so navdušeno zaigrali na klavir in na violino v svojih pisanih oblekah. Na sliki: nastopajoči in njihove mentorice. VCERAJ-DANES Danes ČETRTEK, 16. marca 2000 HILARIJ Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12 - Dolžina dneva 11.57 - Luna vzide ob 13.34 in zatone ob 4.15 Jutri, PETEK, 17. marca 2000 PATRIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,1 stopinje, zračni tlak 1015 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 99-od-stotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje. LEKARNE Od ponedeljka, 13. do sobote, 18. marca 2000 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 040 816296). Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. dei Soncini 179, Trg Liberta 6. Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta oC* 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 040 421125). 118: hitra poonoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. o° 20. ure in praznična od °-do 20. ure) Za dostavljanje nujni" zdravil na dom tel. 04U 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja u1 bolnišnic: 040 399-llld' Zdravstveno podjetje ' Informacije: n - Ul. Stock 2 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30, ob ponedeljkih m četrtkih tudi od 14.00 o° 16.00; , - UL Nordio 15 (te1, 040 360835) - od pon6' deljka do petka od 7.1 do 13.30; - Ul. Farneto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 4 13.00, ob ponedeljkih * četrtkih tudi od 14.00 d 16.00; , - UL Puccini 48 (te1' 040 281099) - od pon6 deljka do petka od 10-0 do 13.00. .. Urad za informaci) bolnišnic: (040 399272 od ponedeljka do petk od 8. do 14. ure. SumiM® (^[L[i®^[La0©E Peter Turrini ALPSKI ŽAR Režiser: Samo M. Strelec Delo velikega avstrijskega dramatika, ki je dejal: "'Ve bom zapustil svoje države, ampak bom svojo Avstrijo branil pred Haiderjevo Avstrijo.« Danes, jutri. 16. km., 17. km., ob 20.30 RED E ob 20.30 RED F ti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane in prijatelje na predavanje VELIKE POTI ZAHODNIH JULIJCEV Lepote in naravne zanimivosti teh gorskih vršacev bo v sliki in besedi prikazal dr. ANDREJ MAŠERA Gregorčičeva dvorana, danes, 16. marca Začetek ob 20.30 PIHALNI ORKESTER RICMANJE organizira u sklopu RICMANJSKEGA TEDNA (TEE O VE ČEE7V/ KOISTCERT Mladinskega orkestra Glasbene šole Ricmanje danes, 16. marca ob 20. uri v Babni hiši KINO ARISTON - Danes bo dvorana zasedena. Jutri: ,, -45, 20.00, 22.20 American beuaty”, i. Kevin Spacey, Annette ®ning, prepovedan Gladini pod 14. letom. EXCELSIOR - 15.30, 17-45, 20.00, 22.15 “Le ^egole della časa del si-. 0 r. Lasse Hallstrom, *• Michael Caine. excelsior AZZUR- "A - 15.50, 17.55, 20.00, 2.05 “Non uno di me-1!° > r- Zhang Vimou, i. Wei Minzhi. AMBASCIATORI - 18.30, 21.45 ‘Tl Aglio verde”, i. Tom Hanks. Giotto multisa- A 1 (Ulica Giotto 8) -,“•45, 17.50, 20.00, 2.15 “The beach”, i. eonardo Di Caprio. GIOTTO MULTISA-2 - 15.45, 17.50, a-55, 22.00 “Three ki i. George ^monejr. dvorana “dinamičnega FILMA” - od ■ 00 do 22.30 vsakih 3J„minut, “Egypt in NAZIONALE 1 - 18.00, 20.05, '15 ‘Tl collezionista di °,Ssa”. i. Denzel Wa-v?®ton’ Angelina Jolie. Nazionale 2 - 2,15. 18.15, 20.15, ; '15 “Cera un cinese xr ^0ma” r.-i. Carlo Verdone. NAZlONALE 3 - 2,!5« 18.15, 20.15, s ,',I® “Canone inver- G. Byrne/ T°gnaZZ1’ 1' NAZIONALE 4 - 22 ]cf ’ „ 17•50, 20.00, le’’ • “^n marito idea- li. L Rupert Everett, Ju-llanne Moore.. Sen* ER (Drevored 20. l9Pnnmbra) " 16.15, h;.,0, 21.45 “Insider - acino la verita’1 i. Al MlGNON - 16.00 22.00 ‘Experience 2’ Dren ^i^iieuce ^ , Dnrt^,°Ve<^an mladini P°b18- letom. .,T APITOL - 16.30 P). rlZan”. risani film, Ig 2n '/VaD Disney; 42°’ 20.15, 22.10 “II W” ^°Td/ sleepy Ho1' ’J°hnny Depp. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 “Existenz” r. David Cronenberg, i. Jennifer Jason, Jude Law in William Daofe. J PRIREDITVE SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG - RIC-MANJSKI TEDEN 2000: danes, 16.3., ob 20.30 koncert Mladinskega pihalnega orkestra Ricmanje pod vodstvom Fla-via Sgubina. Jutri, 17.3., ob 20.30 srečanje s pesnikom Aleksijem Pregar-cem in njegovimi deli: Moj mali veliki svet in Blagi izlivi - predstavil ga bo pesnik Jurij Paljk, sledi nastop Big Band Red Star - vodi Aleksander Vodopivec. Sobota, 18.3., ob 20.30 nastop dramske skupine 11 Gabbiano z igro »Una bela rampigada sui speci!« v režiji Osvalda Mariutta. Nedelja, 19. marca, od 10. ure dalje na vaškem trgu oživitev starega običaja: stojnica s peCenim pršutom in domačo kapljico; ob 14. uri koncert Pihalnega orkestra Ricmanje, ki ga vodi Marino MarsiC; ob 20. uri domači večer: nastopata Zdr.MePZ Slavec-Slove-nec pod vodstvom Danje-la Grbca in dramska skupina SKD Slavec s komedijo »Mama je...?, v režiji Draga Gorupa. Urnik razstave: od Četrtka, 16.3. do sobote, 18.3.: 19.30 -22.30; nedelja, 19.3.: 10.00 - 18.00; sreda, 22.3.: 20.00 - 22.00; nedelja, 26.3.: 17.00 - 20.00. DEVINSKO ZDRUŽENJE MUSIČI ARTIS vabi na niz koncertov v sklopu prireditve NAVDIH HARMONIKE. Na prvem koncertu, ki bo jutri, 17. marca bo nastopil Tržaški harmonikarski kvintet (Igor Cante, Dario Furlan, Aleksander Ipavec, Dean Rebecchi in Dario Savron - umetniški vodja Loreda-na Coceani) s skladbami Maasza, Kneipa, Hermanna Piazzolle, Doblerja in Hausvvirtha. V Četrtek, 23. marca bo koncert harmonike in klavirja z duom Zorza - Leonardi, ki bo izvajal Piazzollove skladbe. V soboto, 8. aprila bo na programu koncert klezmer glasbe z duom A. Ipavec (harmonika) in D. Casali (klarinet). Vsi koncerti bodo v Hiši soli v Devinu z začetkom ob 20.30. MEDDRUŠTVENI ODBOR SLAVISTIČNIH DRUŠTEV Nova Gorica-Koper-Trst Gorica Videm vabi na Simpozij o pesnici Ljubki Šorli, ki bo na Gradu Kromberk, jutri, 17. marca 2000 s pričetkom ob 10. uri. Koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli, napovedan za soboto, 18. marca, v dvorani samostana na Kostanjevici ODPADE! GLASBENA MATICA TRST sporoča, da je koncert Akademskega pevskega zbora T. TomSic iz Ljubljane, ki je bil predviden jutri, 17. marca, PRENESEN na kasnejši datum, to je na petek, 14. aprila 2000. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV, PEVSKO DRUŠTVO NOVI SV. ANTON - TRST, ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabijo v soboto, 18. marca ob 20.30 v Marijin dom v Ul. Risorta 3 v Trstu, na revijo PRIMORSKA POJE. Nasotpajo: Vok. skupina Sovodenj-ska dekleta - Sovodnje, MIMePZ Devin, MoPZ Golobar - Bovec, Kvintet Ventus - Vipava, MoPZ Skala - Gabrje, Vok. skupina Vinika - Brda. RADIJSKI ODER vabi v okviru Gledališkega vrtiljaka na zadnjo letošnjo predstavo, ki bo v nedeljo, 19. marca, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Na sporedu bo predstava Jelene Sitar z naslovom ZGODBE IZ GOZDIČKA. Izvajalo jo bo Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane. Glasba Igor Cvetko. Tehnologija in izdelava lutk Marko Andlovič in Eva Tršar Andlovič. Izdelava scene Zdenko Majaron. Igralca pa bosta Iva Babič in Primož Ekart. SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom - v nedeljo, 19. marca ob 17. uri gostuje Tržaška narečna skupina »I grem-bani« z veseloigro »San-gue carsolin«. Tekst in režija Gianfranco Ga-brielli. Privoščite si dve uri zabave in smeha. GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM - V petek, 31. marca 2000, ob 20.30: Pihalni kvintet Millennium iz Firenc: Alessia Sordini -flavta, Fabio Bagnoli -oboa, Paolo Pistolesi -klarinet, Stefano Mangi-ni - rog in Francesco Furlanich - fagot. Na sporedu: N. Rota, G. Li-geti, J. Ibert, S. Osterc in J. Francabc. lU OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na predavanje Velike poti zahodnih Julijcev. Lepote in naravne zanimivosti teh gorskih vršacev bo v sliki in besedi prikazal dr. Andrej MaSera. Gregorčičeva dvorana, danes, 16. marca, začetek ob 20.30 SK DEVIN vabi elane, naj se 19. t.m. udeležijo ZSI na Trbižu v priredbi SPDT. Prijave zbira tajništvo Se danes, 16. t.m. po telefonu na St. 040-2024017. SD MLADINA -SMUČARSKI ODSEK vabi elane, da potrdijo svojo udeležbo na ZSI v Trbižu, v nedeljo, 19. marca, na tel. St. 040-213518 ali 040-220718 Se danes, 16. marca. SKD VIGRED vabi ob mednarodnem dnevu žena na kulturni veCer z Vanko in Tonco ter skupino Popolna zmeda, danes, 16. marca, ob 20.30 v osnovni Soli Stanko Gruden v Sempolaju. SKLAD MITJA CUK je v okviru proslav ob 20-letnici priredil umetniško razstavo Pogledi na Kras Danjele Stokelj-Zonta. Razstava je odprta do jutri, 17. marca od 9. do 12. ure in od 15. do 18.ure v dvorani Zadružne kraske banke na Opčinah. FOTOKROŽEK TRST 80 obveSCa elane in prijatelje, da jutri, 17. marca odpade običajna seja. Dobimo se v Četrtek, 23. marca ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. SKD VALENTIN VODNIK vabi osnovnošolce, predvsem uCen-ce 3., 4. in 5. razreda na predavanje »Nasi kraji v prazgodovini«, ki bo jutri, 17. marca ob 18. uri v društvenih prostorih. Predavala bo arheologinja KATJA KJUDER. Pridite, zvedeli boste marsikaj zanimivega! SKD BARKOVLJE prireja jutri, 17. marca veCer z diapozitivi z naslovom: Z Atlasa v Saharo. Predaval bo Lojze Abram. Začetek ob 20.30, vhod v Ul. Bona-fata 6. KRAJEVNI SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL za Vzhodni Kras vabi elane na Praznik včlanjevanja, ki bo jutri, 17. marca ob 16. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, Narodna ul. 51. Praznika se bo udeležil elan Pokrajinskega tajništva. Sledila bo zaku- OPENSKA SRENJA vabi vse elane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo jutri, 17. marca v dvorani Kraške zadružne banke ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Prisrčno vabljeni! PD SLOVENEC 1900-2000 vabi ob priliki 100-letnice ustanovitve na razstavo domačih ustvarjalcev - slikarstvo, keramika in ročna dela. Razstava je odprta vsak dan do sobote, 18. marca, od 17. do 20. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Doni-zetti 3, vabi v soboto, 18. marca na predavanje iz sodobne zgodovine z naslovom OSIMO - KAKO GLEDAMO NA TA ZGODOVINSKI DOGODEK 25 LET POZNEJE. Govoril bo dr. Rafko Dolhar. Vabljeni vsi, posebno maturantje. Začetek ob 18.30. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje v soboto, 18. marca 2000 v Kulturnem domu v Gorici, Ul. L Brass 20 XXI. DEŽELNI KONGRES SKGZ, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC priredi v soboto, 18. marca ob 20. uri v gledališču F. Prešeren praznovanje mednarodnega dneva žena. Vabljene! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. marca na predavanje dr. Staneta Grandeja na temo PRVA ODLOČITEV SLOVENCEV ZA SLOVENIJO ob izidu istoimenske knjige pri založbi Nova revija. VeCer bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom bo 20.30. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP, Ul. Donizetti 3 obveščata, da bo naslednje srečanje ČASNIKARSKEGA KROŽKA v'ponedeljek, 20. marca, ob 18. uri. SKD VIGRED obveSCa, da se po zimskem premoru ponovno začenjata tečaja: ob ponedeljkih, od 18.15 do 20. ure Šivanja in priprave ženskih in moških narodnih nos in ob torkih, od 17. do 19. ure tečaj vezenja. Vabljene tudi nove tečajnice. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v Četrtek, 23. marca ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Inženir Pino Rudež bo prikazoval svoj film o Kitajski. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 46. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 24. marca 2000 ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. JK CUPA vabi elane na 28. redni občni zbor, ki bo v petek, 24. marca 2000 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad Sesljanskim zalivom. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da morajo društva, ki so bila deležna deželnega prispevka (v smislu D.Z. St. 46 iz leta 91 in nadaljnje spremembe), najkasneje do 31. marca 2000 oddati deželnim uradom seznam faktur in potrdil v opravičilo za odobreni prispevek za leto 1999 (rendiconto 1999). Uradi ZSKD so vam na razpolago za katerokoli pojasnilo. Po domeni (tel. 040-635626) bomo lahko nudili pomoC za izpolnitev potrebne dokumentacije izven delovnega urnika. ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU in NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST vabita na ogled razstave Dekleta in Sola, v prostorih Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Razstava bo na ogled do 31. marca 2000. ■ BARI 78 70 13 64 7 CAGLIARI 81 28 79 25 52 FIRENCE 61 70 23 33 50 GENOVA 62 68 1 13 9 MILANO 35 41 45 59 79 NEAPELJ 61 17 80 30 48 PALERMO 8 80 79 86 77 RIM 89 8 42 10 53 TURIN 22 68 20 28 38 BENETKE 9 84 60 14 39 H H n Nagradni sklad 14.670.998.040 - lir Brez dobitnika s 6 točkami Jeckpot 9.241.823.372 - lir Brez dobitnika s 5+1 točkami Jeckpot 2.934.199.608 - lir 28 dobitnikov s 5 točkami 104.792.800 - lir 3.738 dobitnikov s 4 točkami 784.900 - lir 142.070 dobitnikov s 3 točkami 20.600 - lir OBČINA DOLINA sporoča, da 15. aprila 2000 zapade rok predstavitve prošenj za prispevek v podporo hudo prizadetim osebam (handi-cap) kot predvideno po zakonu št. 162 iz leta 1998. Prošnje sprejema občinski urad za socialno skrbstvo ob ponedeljkih, od 15. do 17. ure in Četrtkih, od 10. do 12.30. S_____________IZLETI SK DEVIN priredi v nedeljo, 19. t. m. avtobusni smučarski izlet v Trbiž. Prijave v tajništvu na tel. St. 040-2024017. SK BRDINA obveSCa, da je odhod avtobusa v Trbiž, v nedeljo, 19. t.m., ob priliki Zimskih športnih iger, ob 6. uri pred barom Centrale na Opčinah. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v soboto, 8. aprila izlet na Sveto goro, Lokve in grad Kromberk z ogledom razstave Lojzeta Spacala. Vpisovanje od 20. do 30. marca v knjigarni Fortunato, Ul. Valdirivo 23. MOSP (Ul. Donizetti, 3) obvešča vse mlade, da so na razpolago informacije o PRVOMAJSKIH IZLETIH v PARIZ (od 25. do 30. aprila), EGIPT (Kairo, Asuan, Luksor, Dolina kraljev, relaks na Rdečem morju, od 25. aprila do 10. maja) in LONDON (od 27. aprila do 2. maja), v organizaciji društva Severni sij. Na razpolago je tudi izlet na AŽURNO OBALO IN V PROVANSO (od 26. do 30. aprila) v organizaciji prijateljskega društva ZKS. Informacije na tel. St. 040 370846 od pon. do pet., od 9. do 17. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM Vamaha CT50S v odličnem stanju, za 400.000 lir in obnovljeni kosilnici BCS 205 in BCS IM300. Tel. na St. 040-281406. ELEKTROMEHANSKO PODJETJE išče vajenca z voljo do dela. Starost od 16 do 18 let. Tel. v večernih urah na tel. St. 040-220718. IŠČEM delo kot hišna pomočnica. Tel. St. 040-213287. PODJETJE v obrtni coni Dolina iSCe specializirana rezkalca in strugarja. Tel. St. 040-227034 v uradnih urah. PRODAM Lancia De-dra 1800 LS SW, letnik 95, full optional, notranjost iz alkantare, avtoradio s CDjem, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-418878 od 16. do 19. ure. NUDIM pomoč pri učenju nemščine, angleščine, slovenščine in italijanščine. Tel.-St. 040-226284. PRODAM dve junici po ugodni ceni. Tel. St. 040-820774. PRODAM FIAT Marea SW 2.0, letnik 97, za 20.000.0000 lir po dogovoru. Tel. na St. 040-228504 ali 0338-8423466 v večernih urah. PRODAM zložljivo kuhinjo v dobrem stanju, dolgo 4 m. Tel. St. 040-232360. EURO RESTAVRACIJA v Euro Diplomat Hotelu v Gorici išče za delo v restavraciji osebo, strokovno usposobljeno z znanjem jezikov. Ponudbe poslati na naslov: Euro Diplomat Hotel, Corso Italia 63, 34170 Gorica ali po faksu na St. 0481-31658. PRODAM Lancio Ful-vio coupe 1300, letnik ‘75, rdeče barve, z originalnimi deli. Tel. 040- 229225. PRODAM Ford Capri ghia letnik ‘79. Tel. 040-229225. KUPIM zazidljivo zemljišče v občini Dolina. Tel. St. 040-280886. ODDAM v najem stanovanje sredi zelenja pri Sv. Ivanu, 60 kv. m (veža, dnevna soba, 'majhna kuhinja, spalnica, majhna soba, kopalnica, garderoba) s parkiriščem in koščkom vrta. Tel. 040-571396. PRINČIČ DARIO je na Oslavju pri spomeniku odprl osmico. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Dušan GuStin, Veliki Repen 22. OSMICO je odprl Antonie Ivan, Cerovlje 34. Toči Črno in belo vino. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 040-220722. V RICMANJIH ima osmico Jadran Žerjal. OSMICO ima odprto Berto Tonkic v Doberdobu z dobrim vinom in domačim prigrizkom. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo spet odprt agroturizem. Nudijo domačo hrano ob petkih, sobotah in nedeljah, med tednom samo po naročilu. Tel. 0481-78125. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež št. 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229253. V ZGONIKU ima osmico Janko Kocman . OSMICO ima Ušaj -Nabrežina St. 8. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot St. 23. KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA, Zagradec St. 1, je odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594. KMEČKI TURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj, Bajta pri Saležu St. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Vlaste Cibic por. Nabergoj darujeta Miranda in Renato Blason 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Mirka Maverja darujeta Vida in Dario (LakotiSCe) 50.000 lir za KD Fran Venturini -Domjo. Namesto cvetja na grob dragega strica Maria Gerlanca darujeta Nevica in Dragica 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob dnevu slovenske kulture so darovali za Društvo Slovencev milj-ske občine: Liljana CaC 25.000 lir, Petra Korošec 70.000 lir, Marta Vodopivec 14.000 lir, Marta Ferluga 50.000 in Danilo Savron 100.000 lir. Namesto cvetja na grob Alojza Lupinca darujejo Lupincevi iz Sem-polaja 40.000 lir za SKD Vigred, 30.000 lir za Sempolajski cerkveni pevski zbor in 30.000 za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Milana Mijota in Mirka Maverja darujeta Lidija in Miro Žerjal 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. ILUSTRACIJE Jasna Merku V tržaškem razstavišču Studio d’Arte Na-dia Bassanese razstavlja priznani ilustrator, slikar, portretist in scenograf Tullio Pericoli izvirne skice, ilustracije in menabo, ki jih je ustvaril za knjigo francoskega pisatelja iz prejšnjega stoletja Jeana Giona z naslovom »Človek, ki je sadil drevesa« v založbi Salani (f. KROMA). Knjiga se predstavlja kot živ umetniški produkt in daje bralcu novih vidnih sugestij za prodorneje vživljanje v vsebino pripovedi. S svežino mojstrskega risarja zna v nekaj potezah zgostiti poetično interpretacijo s tistim kančkom sanjske igrivosti, ki meji že na ironijo, kar daje njegovim stvaritvam poseben Car. Izvirnost impaginacije gre pripisati globini v podoživljanju teksta. Razstava dokazuje, da se za vsako dokončno ilustracijo skriva zahtevna pripravljalna faza študija ambientacije in grafične karakterizacije protagonistov. Prav med skiciranjem prvih vidnih utrinkov, risarskih beležk ob branju, je Pericoli najbolj blizu intimnemu doživljanju bralca: splet pripovedi vzbuja sosledje namišljenih podob, vizij, ki nam jih slikovito razkriva Giono-va pripoved. V tem duhu je Pericoli ob robovih natisnjenega teksta na posameznih straneh mehko začrtal obrise Alp v Provansi in spremljal avtorjev sprehod skozi oci pričevalca, ki se zdaj zazre v daljavo krajine in se preda zibanju vetra ter tu pa tam usmeri pogled na protagoniste, ki kraj oživljajo s svojo prisotnostjo. Strani niso označene s številko, pa vendar ima vsaka tako izrazit značaj, da je vsaka po njem takoj spoznavna." Skice z mehkim grafitom spremljajo tekst v prvem delu knjige. V drugem avtonomno zaživi ilustratorska pripoved v Cisti govorici podob, z mehkimi potezami vodenk, ki barvno oplemenitijo risarski značaj perorisbe. Na prvi nosi avtor Giona na dlani protagonista, pastirja Elzearda Bouf-fierja, ki simbolično drži v rokah drevo. Dominantna zelena barva me- stoma prestopi v najsvetlejšo rumeno. Značilen Pericolijev risarski raster mehko oblikuje posamezne volumne in odpira imaginaren prostor srečanja med avtorjem knjige in njegovim protagonistom, navadnim pastirjem, delavnim Človekom, ki ga je življenje preizkusilo, mu iztrgalo najprej sina, nato soprogo. MoCen v duhu je zaCel gojiti stik z naravo in ga dan za dnem potrjeval tako, da je v življenju posadil kar sto-tisoC dreves. Pusta, divja krajina se je tako preobrazila po njegovem posegu v neizmerne gozdove, ki so priklicali življenje. Stik človeka z naravo, njenim plemenitim duhom, oživlja posamezne ilustracije, kot bi se pretakal iz strani v stran in potrjeval Človekovo predanost in zavzetost za darove, ki jih vselej preveč preziramo. V drugem delu grafične pripovedi postajajo glavni protagonisti mogočna drevesa s svojimi košatimi krošnjami razpeta med zemeljsko Čvrstostjo in neizmerno širino neba. Človek Črpa v njih navdih. Osrednja ilustracija predstavlja citate iz pod Čopičev slavnih mojstrov: na isti podlagi so zbrane interpretacije posameznih dreves, kot so jih ustvarili slavni umetniki iz preteklosti, žive priče o neizmernem viru navdiha, ki se preko debla razveje in razbohoti do listja. Sledijo podobe, ki razkrivajo odnos Človeka do drevesa, prispevek h kakovosti življenja, pa tudi veselje najrazličnejših ptic, ki pisano obarvajo svoj pristanek na vejah. Sočni sadeži razdajajo okolju svoje sadove podobno, kot jih je plemenito Bouffierjevo življenje samevanja in predanosti rodilo, tako se zadnja ilustracija odpira bralcu kar na štirih straneh: iz gozdnega objema se razprostira pogled na življenje ob prisotnosti zemlje, ki neprestano rojeva, ob vodi, rastlinah in pticah vzbuja luC na obzorju klic k odpiranju k najglobljim vrednotam v življenju. Razstava bo na ogled do 31. marca, in sicer od torka do petka med 17. in 20. uro. KRAŠKA POSEBNOST / ZAVZEMANJA ZA ZAŠČITO IMENA Po sledeh kraškega terana Izšlo delo enologa Mirana Vodopivca Kraški teran je že vrsto let nekakšen zaščitni znak slovenskega Krasa, tudi tedaj ko teče beseda o kraških ljudeh, tradicionalnih običajih in kulinariki. Nedvomno gre za slovensko vinsko posebnost, ki ima na tem področju že od nekdaj posebno simbolno in gospodarsko vlogo. Enolog mag. Miran Vodopivec ugotavlja, da je bilo o teranu veliko napisano in izpovedano, vendar zelo malo v strnjeni pisni obliki. To ga je napeljalo na zamisel o knjigi, ki bi večplastno združila vse tisto, kar je pomembno za teran. Tako je nastalo vsestransko uporabno delo, ki je pomemben strokovni pripomoček našim vinogradnikom vinarjem pri pridelavi grozdja ter pozneje pri predelavi in negi, hkrati pa tudi predstavlja nezanemarljiv segment naše sploSne kulturne dediščine, ki se po evropskih deželah in drugod po svetu Siri tudi zahvaljujoč slovesu kraš-kega terana. Novejša tredicija pridelave tega vina šteje od 50 do 100 let, sicer pa njegove korenine segajo v rimske Čase, saj je bil teran že tedaj čislan kot izjemno kakovostna in zdravilna pijaCa. Trta teranovka, katere domovina je razpeta v obliki latnikov po rdeči zemlji kraške jerovice ali jerine med štirimi mejnimi ogliSCi Sežana - Avber - Komen - Repentabor, je odlično rdeče, alkoholno lažje vino, ki zaradi pro-cianidolnih sestavin in mlečne kisline velja za zdravilo. Posebnost terana se kaže v intenzivni karminasto rdeCi bervi, ki jo okrepi večja vsebnost kislin. Za njegov vonj pa je značilna posebna intenzivna obstojna in nežna sadna cvetica, ki nas spominja na maline, rdeči ribez ali druge sadne sadeže. Verjetno sta njegova barva in vonj odsev zemlje (terra rossa), v kateri je veliko železa in silikatov. Kraševci ga vselej omenjajo z velikim ponosom, ne nazadanje tudi zato, ker v njem najdejo moC, zdravje in dobro voljo. Zal je bilo doslej premalo narejeno za to, da bi teran tudi uradno postal slovenska vinska posebnost. Ob pripravah na novo vinsko zakonodajo v Sloveniji je bil nakazan pozitiven premik v tej smeri. Pripravlja se namreč skupen elaborat z zamejci (Kmečka zveza v Trstu), ki naj bi na podlagi zgodovinskih dejstev uvrSCal teran med vrhunske posebnosti. Namen elaborata je varovanje geografskega porekla kraškega terana po zgledu reševanja vinske zakonodaje v Evropski uniji. Slovenski vinarji se skupaj s pridelovalci kraškega terana z italijanske strani zavzemajo na tradicionalno poimenovanje. To bo omogočilo zaščito imena vina teran na določenem območju. Zmotno pa bi bilo zagovarjati teran kot sorto, kajti potem bi se pojavilo ime teran tudi na drugih območjih (npr. istrski teran, furlanski teran itn.). Izvoz terana ja za kraške vinogradnike velikega pomena. Po drugi svetovni vojni so kmatje in Kmetijska zadruga Vinakras Sežana prodajali to vino zlasti v Trst, ki je še zme- raj najpomembnejši porabnik. VeCje povpraševanje po tem žlahtnem vinu pa sega poleg Italije tudi v severnoameriške države, Anglijo in Ameriko, vendar letna pridelava (2 do 2, 3 milijona litrov) ni tako velika, da bi lahko oblikovali zanj širok trg zunaj slovenskih meja. V tolažbo nam je lahko stari ljudski pregovor, v katerem sta združena modrost in preudarnost naših prednikov: pij malo - pij dobro... pa boš dolgo, veselo in zdravo živel. Kraševci vedo povedati marsikaj zanimivega in poučnega o teranu in vinski trti, zlasti pa preseneča njihovo temeljito, na izkušnjah rodov temelječe znanje o trti, njenemu življenju in njeni naravi. Njihova ljubezen in življenjska povezanost z rodno zemljo in vinogradništvom pa še posebej izžareva v slikovitih kraških vaseh, kot so Dutovlje, Tomaj, Sepulje, Avber, Pliskovica, Gradnje, Godnje, Krajna vas, Kriz, Gorjansko, Kobjeglava, Veliki dol, Hrušica, Sveto in Komen. Pri tem velja posebej poudariti pomen kmetijske zadruge Vinakras Sežana, ki je poleg zasebnih pridelovalcev glavna nosilka pridelave in razvoja kraškega terana in drugih vinskih specialitet. Zadruga uspešno združuje kraške vinogradnike in je povsem utemeljeno predvidena kot nosilka blagovne znamke z realnimi možnostmi uveljavitve na evropskih in svetovnih vinskih tržiščih. Slavko Gaberc TRST / GALERIJA RETTORI TRIBBIO 2 LETOS VRSTA SPOMINSKIH POBUD Izbor del Oresteja Dequela Razstava risb, slik in kipov bo odprta do nedelje, 19. marca V tržaški galeriji Retto-ri Tribbio 2 so pripravili izbor iz raznolikega ustvarjalnega opusa Oresteja Dequela. V mali galeriji so tako na ogled risbe, dela v mešani tehniki in male skuplture ustvarjalca, ki se je poskušal v različnih likovno-kiparskih zvrsteh. Oreste Dequel se je rodil v Kopru 17. avgusta 1923, diplomiral je na ljubljanski likovni akademiji, vendar je svojo umetniško pot nato zastavil v Italiji oz. na mednarodni ravni. Leta 1945 se je preselil v Trst, kjer je prvič samostojno razstavljal leta 1959, že leto kasneje se je nastanil v Rimu, kjer je 27. marca 1985 tudi umrl. Dequel je veliko razstavljal, sam ali z drugimi, po njegovi smrti so priredili številne razstave, še največ prav v mali tržaški galeriji, leta 1997 pa so mu priredili razstavo tudi v rojstnem Kopru, in sicer v Pokrajinskem muzeju. Pred450leti prva slovenska knjiga Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki kot civilno društvo deluje peto leto, je včeraj predstavilo dejavnosti, s katerimi naj bi v letošnjem letu obeležili 450. obletnico izida prve slovenske knjige. Leta 1550 je namreč Primož Trubar v Rothenburgu napisal in v Tuebinge-nu natisnil prvi dve slovenski knjigi: Katekizem in Abecednik. Izid prve slovenske knjige je, kot poudarjajo v društvu, eden najpomembnejših kulturnih dogodkov v vsej slovenski zgodovini, ki je izrednega pomena za slovenski jezik in slovenski narod sploh. S pripravami na obletnico so v društvu zaceli že lani. V sodelovanju z občino Velike LaSCe pripravljajo osrednjo proslavo, ki bo junija na Rašici. Ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige pa načrtujejo tudi mednarodno znanstveno posvetovanje, na katerem naj bodo osvetlili zgodovinske okoliščine in pomen tega dogodka za slovenski narod. Posvetovanje bo potekalo v Ljubljani, kot morebitne kraje, kjer naj bi še potekalo posvetovanje, pa v društvu omenjajo tudi Rašico, Maribor in Prekmurje. Drugi večji projekt, ki so si ga v jubilejnem letu zastavili v društvu, je izdaja zbranega dela Primoža Tru- barja, kasneje pa tudi izdaja vseh pomembnejših slovenskih protestantskih del. Trubarjevo delo, kot opozarjajo v društvu, namreč ne pomeni le začetka slovenske književnosti v ožjem smislu, ampak tudi začetek izvirne prozne pripovedi, pesnikovanja, filozofskega razmišljanja, pisanja o organizacijskih in političnih nalogah, pa tudi teološkega razpravljanja in javne rabe imena Slovenci. V letu 2000 naj bi odkrili spominski plošči v Rothenburgu in Tuebin-genu, kjer sta bili napisani in natisnjeni prvi slovenski knjigi. Nadaljujejo se tudi prizadevanja za odkup in ureditev spominskih sob v t.i. Trubarjevi hiši na Ribjem trgu v Ljubljani, kjer je Trubar stanoval in je bil verjetno tudi njen lastnik, dokler ni bil dokončno izgnan v tujino. V hiši bi po načrtih društva lahko našli svoj prostor muzejska zbirka protestantizma na Slovenskem, specializirana knjižnica protestantske književnosti, stalna zbirka najpomembnejših del slovenskih protestantskih piscev ter središče za vsestransko preučevanje zgodovinskih in kulturnih vidikov protestantskega gibanja ter publiciranje pomembnih del, ki bi nastajala kot rezultat znan- stvenega raziskovanja. Društvo ij1 ljubljanska županja sta za odkup i11 ureditev spominskih sob imenovala poseben iniciativni odbor. (STA) Stephen King objavil roman na internetu Stephen King, avtor uspešnic, kot so Mačje pokopališče in Carrie, je objavil svoj prvi roman, ki je namenjen izključno za objavo na internetu-Grozljivke Riding the bullet p° poročilih ameriških medijev pi" satelj ne namerava objaviti v knjižni obliki. Za približno 5000 lir je mogoče roman dobiti na spletni strani založbe Simon & Schuster's (www.simonand-schuster.com). T.i. internetne knjige so za zdaj Se izjema, saj na svetovnem spletu obstajajo le odlomki nekaterih knjig. Tudi za 52-letnega Kinga je to po' polnoma nova izkušnja. Kot je poročala CNN, je King radoveden, kakšni bodo odzivi na roman in kakšna bo prihodnost objavljanja na internetu. RAČUNALNIŠTVO & TEHNOLOGIJA Četrtek, 16. marca 2000 SVETOVNI SPLET / OD STARINSKIH UMETNIN DO POČITNIŠKEGA PAKETA Na internetnih dražbah lahko prodamo in kupimo karkoli Sotheby‘s in Christies sta najbolj znameniti hiši dizb na svetu. Njuno popularnost pa sedaj ogroža internet Na svetovni mreži je namreč veliko naslovov dražb, kjer je mogoče prodati in kupiti najrazličnejše stvari, in sicer ne samo dragocene slike in predmete antikvarjata, kot se dogaja na navadnih dražbah. Slavni Sotheby’s in Cristies sta tako zašla v krizo. Prav pred kratkim je celo prišla na dan vest, da bo eBay (najbolj obiskana dražba na internetu) kupila hišo Sotbeb/s. Nekateri so to ocenili kot zmago Nove ekonomije nad »Staro ekonomijo.« eBay je namreč nastala šele pred 5 leti, Sotheby‘s pa ima za seboj kar 256 leti staro tradicijo. Trenutno ima eBay registriranih nad 7 miljonov in pol uporabnikov. Ta številka daleč presega število oseb, la je kdaj pa kdaj sodelovala pri dražbah v celotni zgodovini Sotheb/s. Kako pa delujejo dražbe na internetu? Delovanje dražb porek svetovnega spleta je preprosto. Prvi korak je pridobitev uporabniškega imena in gesla. Nato pa se je treba odločiti, ati želimo kaj prodati ati Pa kaj kupiti. Kdor želi prodati, mora vnesti v spletne strani svoj oglas: podrobno mora opisati predmet in po možnosti posredovati tudi sliko, nato mora objaviti ceno in določiti koliko časa bo trajala licitacija; končno je treba počakati. Internetne dražbe omogočajo, da neposredno sledimo poteku licitacije: ko se ta konča, bodo upravitelji dražbe poskrbeli, da bosta prodajalec in kupec prišla v stik in neposredno sklenila kupčijo. Kdor pa bi hotel kaj kupiti, mora Poiskati na spletnih straneh izbrani predmet in nato posredovati svojo ponudbo: kdor bo ponudil več, bo seveda zmagal na dražbi. Seveda upravitelji dražb na internetu zadržijo določen odstotek pri vsaki dražbi, ti se konča s prodajo, sicer ne bi morati nuditi takih storitev. Na dražbah je mogoče dobiti prav vsega K°t pri e-commercu pa gre v prodajo največ elektronskih izdelkov. Razni prenosni telefoni, računalniki, pa tudi računalniški Programi in deti računalniške opreme so najbolj iskani predmeti. Zelo popularne pa ^ tudi letalske vozovnice in celo počitniške pakete. Upravitelji dražb po internetu zagotavljajo, da je možno kupiti vse, kar ni izrecno prepovedano po zakonu. Žal pa prav na straneh eBay je prišlo do raznih cenzur, ko so nekateri skušati prodajati orožje, alkohol ali tobak: nekdo je celo ponujal svojo ledvico za presaditev - ati vsaj tako pravijo... Na dražbah je mogoče dobiti bodisi rabljene stvari (v tem primem ne velja nobena garancija) kot nove stvari (v tem primem velja garancija in kupec lahko vme blago v roku 7 dni). Kot je bilo omenjeno, so zelo uspešne dražbe, ki ponujajo letalske vozovnice ati počitniške pakete. Nekateri so si tako zagotovili zares poceni vozovnice in hotel. Nemška letalska družba Lufthansa je med prvimi ponudila možnost nakupa vozovnic na računalniški dražbi, ki je enkrat mesečno (prihodnja bo 20 marca), začetna cena vozovnic je 10.000 lir. Kot pri dragih dražbah, je tudi v tem primeru potrebna predhodna registracija. Turistične dražbe trajajo ponavadi manj časa (tudi samo eno uro), zaradi tega jim je treba posvetiti veliko pozornost. Popularnost dražb na internetu pa kaže tudi dejstvo, da je celo na spletnih straneh slavne spletne knjigarne Ama-zon možno dobiti dražbe, in to ne samo o knjigah. Obstajajo seveda tudi slovenske dražbe po internetu in> sicer na naslovih www.bolha.com in www.e-trg.com. ■Obe dražbi delujeta kot ostale. Bolha (ki se predstavlja kot "Boljši sejem na internetu") ima večjo izbiro. Končno velja omeniti, da je na internetu nastal tudi t.im. »reverse auction« oz. »obratna avkcija.« Kaj to pomeni? Kdor želi kaj kupiti, določi sam ceno, ki jo je pripravljen plačati, in nato čaka na (morebitno) ponudbo. Najbolj popularni naslov je www.pricetine.com. Tudi v tem primeru so največ uspeha žele letalske vozovnice. Kdor želi leteli n.pr. v ZDA, napiše, koliko je pripravljen potrošiti. Uredniki »obratnih avkcij« stopijo v stik z letalskimi dražbami in jih vprašajo, če imajo razpoložljiva mesta, za katera vedo, da jih ne bodo prodali. Če je odgovor pozitiven, predlagajo letalski družbi, da sami kupijo vozovnice po ceni, ki jih je določil kupec. Na tak način so vsi zadovolni: v prvi vrsti kupec, ki si je zagotovil vozovnico po nizki ceni, letalska družba se lahko ponaša s polno zasedenostjo letala, upravitelji spletnih straneh pa si seveda pridržijo odstotek pri tranzaciji. Uredniki pri Priceline pišejo, da njihova ponudba deluje, ker je pametna. Prodajalci sodelujejo, ker je ponudba vedno večja od povpraševanja (imajo več stvari na zalogi, od tistih, ki jih bodo res prodati). Kupci pri Priceli-ne pa so zajamčeni: kar dva miljona ljudi je do sedaj uporabilo Priceline za hrpoprodajo. Uredniki pravijo, da si je stotine oseb na tak način prek Priceline pri-voščistvari, ki si jih sicer ne bi mogli. Uspeh Priceline je tak, da je družba sedaj kvotirana na ameriški borzi. Nov primer uspeha Nove ekonomije Seznam dražb na internetu: Najbolj popularne: www.ebav.com www.ubid.com www.egghead.com Italijanske dražbe: www.qxl.com www.ibazar.it www.asteinrete.com www.asteonline.com www.aucland.it Tradicionalne dražbe: wwwsothebv.com www.christies.com Turistične dražbe: http://asta.nfi.it www.cts.it/asta www.lufthansa.it/p-asta.html Slovenski dražbi: www.bolha.com www.e-trg.com E.B. (edvinbe@tin.it) NEMČIJA / NAPOVED KANCLERJA SCHRODERJA Iščejo 20.000 izvedencev Nemški kancler Gerhard Schro-der namerava do poletja ustvariti možnost, da bi se lahko v Nemčiji za določen čas zaposlilo večje število tujih računalniških strokovnjakov. Predvidoma v naslednjih treh do štirih mesecih bodo v veljavo stopile odredbe o pravici do bivanja in do dela, je v Berlinu napovedal Schroder. Nemški kancler namerava v državo povabiti do 20.000 tujih raču-Dalniskih strokovnjakov, saj domačih strokovnjakov s tovrstno izobrazbo močno primanjkuje. Dovoljenje za delo naj bi omejili na največ pet let. Kanclerjevi načrti so bili že deležni številnih kritik. Tako je pred- sednik nemškega sindikata uslužbencev DAG Roland Issen za dnevnik Express izrazil dvome v zeleno karto vse dotlej, dokler nemško gospodarstvo ne bo opredelilo potreb po tovrstnih delavcih. Konec februarja je bilo na uradih za delo prijavljenih 31.881 brezposelnih strokovnjakov za računalniško obdelavo podatkov. »Dvomim, da je potreba po tujih delavcih dejansko tako velika«. Issen je posvaril tudi pred razširitvijo na druge poklice: »V tem vidim grožnjo socialnemu miru. Možnosti številnih brezposelnih za ponovno vključitev v zaposlitev se bodo poslabšale«. Ministrica za znanost Edelgard Bulmahn je pozvala, naj bodo na dovoljenja za delo vezani tudi pogoji za podjetja. »Podjetja bi morala sama izobraževati in izpopolnjevati strokovnjake,« je dejala za dnevnik Neuen Ruhr/Rhein Zeitung. Zvezna vlada si po njenih besedah prizadeva, da bi se število absolventov na področju informacijske tehnologije podvojilo. Schroder je tudi napovedal, da bo zvezni urad za delo za izobraževanje in izpopolnjevanje v informacijski tehnologiji odslej namesto milijarde namenil po 1, 2 milijarde mark na leto. Iz gospodarstva pa so že prišle vesti, da bodo od sedanjih 30.000 učnih mest na tem področju do konca leta 2003 zagotovili skupaj 60.000 učnih mest. (STA) VIDEOIGRE / NA 2 IN 4 KOLESIH Danes z motorjem, kmalu z dirkalnikom SUPERBIKE 2000 Zahteve: najmanj P233, 32 MB RAM, 300 MB HD, svetujem P350, 3D-gonilnik (Direct 3D) Okolje: Windows 95/98 Založnik: Electronic Arts (EA) Distribucija v Italiji: C.T.O. Cena v Italiji: 110 tisoč lir Ocena: 96% Mnenje: Čeprav se je novo tisočletje pričelo pred slabimi tremi mesci, se za ljubitelje motorskih dirk zaCne šele zdaj, in sicer z videoigro Superbike 2000. Sama predstavitev spodbuja igranje: bliskoviti posnetki dirk, ki jih spremlja rock glasbe v ozadju. Stalnici igre sta gotovo dinamika in hitrost. Pri EA so razvili zelo zanimivo modalnost, zlasti za nestrpneže, ki predvideva, da se z enim samim clickom znajdemo sredi igre. Vsekakor modalnosti so prilagodljive na podlagi želja in sposobnosti. Igro so razvili v Milanu, natančneje pri Milstone, pod nadzorstvom Virgin Interactive in nato EA (menjava založnika je razlog dvomesečne zamude). V bližini Milana se nahaja Monza, kjer se odvijajo tako motorne kot avtomobilske dirke, in je zato bolj znana javnosti. Po vsej verjetnosti ker je Monza tako blizu Milanu, je programerjem uspelo nekaj čisto neverjetnega: izboljšati resnico. Verjetno vam bo to zvenelo čudno, vendar z virtualnega vidika je to gola resnica. Brez dvoma pa se temu nivoju zelo približujejo tudi modeli ostalih 13 dirkališč. Kot sem že-prej omenil, igra lahko usmeri igralce po najhitrejšem postopku do prave dirke, če pa se za trenutek zaustavimo pri glavnem menuju, se lahko zavemo, da skupaj z igro kupimo tudi celo enciklopdijo motorjev, pilotov, dirkališč in vsega tega, kar se tiče sezone 1999. Za pikolovce je tudi modalnost, v kateri lahko celo določimo kako se bo naš pilot šremikal med dirko, izključimo oz. vključimo samodejne zavore, določimo hitrost, izberemo vrsto gum itd. Igro lahko začnemo kot... začetniki (vključeni so vsi pripomočki, nivo nasprotnikov je nizek), povzpnemo pa se lahko do asov (nobene pomoči, nasprotniki so kot pravi: hitri in agresivni). Grafiko je zelo težko opisati, ker v tem primeru prevlada rek, po katerem »verjamem samo, če vidim.« Naj vam samo povem, da je mogoče celo zaznati spremembe v potezah dirkačev. Igri sicer nisem dal 100% ocene, ker se mi zdi nekoliko predraga, čeprav se pravi, da je treba kakovost plačati Fl 2000 Okolje: Windows 95/98 Založnik: EA Šport Na razpolago bo v drugem trimesečju 2000 Predstavitev: V okolju avtomobilskih simulacij je že dolgo govor o novem GP3 - Grand Prix 3, potomec najbolj znane simulacije Fl, GP2, ki naj bi izšla v drugem trimesečju leta. Vendar na obzorju je moč zagledati novo igro, in sicer Fl 2000. Fl 2000 ima sicer nekaj, kar GP3 nima, to je podatke o sezoni 1999 (GP3 se zgleduje po sezoni »davnega« 1998). Kot v vsaki igri EA Šport je na izbiri vec opcij, s katerimi določimo nivo igre: mogoče je vključiti ali izključiti pomoč pri zaviranju, avtomatično menjavo prestav, popravilo škode itd. Po želji si lahko celo ogledamo najljubši dirkalni avtomobil, na katerem ne manjka prav nič: prisotni vsi sponzorji, vse mehanske in aerodinamične značilnosti. Podrobnosti so očitne tudi pri pilotih in zlasti na njihovih čeladah. Naj vam povem se, da so končno ustvarili videoigro, kjer publika ob dirkalni stezi ni preprost madež, nasprotno: sestavljajo jo osebe, ki so med seboj različne, med katerimi so nekatere res čudne in zanimive, kot navijač brez majčke, ki pije pivo. Glede publike je vredno omembe tudi dejstvo, da število prisotnih narašča s pomembnostjo dogodka: na dan proste vožnje bo gotovo manj ljudi kot na sami dirki. Mogoče je tudi opaziti, da kar se tiče števila na-vijalcev, team Ferrari nima nasprotnikov. Vožnja bo vse prej kot dolgočasna, ker fotorealistični modeli, senčenje in homogenost igre zagotavljajo igralcem zadostno zabavo. Zornih kotov, s katerih bomo vodili naše avtomobile od zmage do zmage, je kar 16: poleg običajnih kamer naletimo na dve novosti: kamera na helikopterju in kamero, ki lahko prosto namestimo. Natančnost je celo maniahalna, saj so celo mehaniki pri boxih opremljeni s poravimi trenerkami s sponzorji. Znano je, da je v drugih EA športnih simulacijah kronika domena kronistv, kot so - v italijanskih različicah - Guido Bagatta za NBA Live 2000, Giacomo Bulgarelli in Mašimo Capputi za FIFA 2000. Kroniko Fl 2000 vodi bivši pilot in sedanji kronist Ivan Capelli. Fl 2000 vsebuje tudi dve novi dirkališči, malezijsko v Sepangu in znano dirkališče Indianapolis v Zda. Z videoigro Fl 2000 torej lahko pričakujte nekaj neverjetnega! jvp (julij@katamail.it) ti HW(« Računalniki, Internet, Računalniške mreže, P&E project - Stojan Sosič KNJIGOVODSKI PROGRAMI PO VAŠIH POTREBAH, ... Repentabrska, 28 Opčine (Trst) Tel.: 040-214472 FAX: 040-2159294 Prodaja - Popravila - Instalacija e-posta: peproject@peproject.spin.it GORICA Četrtek, 16. marca 2000 ZDRAVSTVO / KRITIKA NA RAČUN NAČRTA ZA JANEZA OD BOGA GLASBENA MATICA KINO Na udaru sta nevrološki in medicinski oddelek Že sedaj 96 postelj ni dovolj, po selitvi bi jih bilo še 27 manj, trdi Odbor za zdravstvo - Jutri pride podtajnilk Di Capua Petje kot terapija na seminarju s Shirlie Roden Celodnevni tečaj v soboto Podtajnik pri ministrstvu za zdravstvo poslanec Fabio Di Capua bo jutri prišel v Gorico, da bi se neposredno seznanil z aferami okrog go-riskega zdravstva in posebej s spornim vprašanjem selitve splošne bolnišnice. Dopoldne bo podtajnik imel razgovor z generalnim ravnateljem Zdravstvene ustanove Giannijem Barat-tijem in drugimi vodilnimi funkcionarji zdravstvene strukture, ki mu bodo predstavili načrte Zdravstvene ustanove in svoje argumente v prid selitvi. Popoldne bo Di Capua ob 17. uri sodeloval na javni skupščini, ki jo v dvorani UGG v Ul. Rismondo sklicuje Enotni odbor za zdravstvo. Odbor, ki vabi občane k množični udeležbi, bo vladnega predstavnika skušal prepričati, da bi bila selitev napaka in da je bolje obnoviti sedanji bolnišnični kompleks ter stopiti odločneje na pot čezmejnega sodelovanja s Šempetrom. V ta namen so pripravili obširno dokumentacijo, ki po oceni odbora dokazuje, da bi bila selitev ne samo nefunkcionalna za učinkovito organizacijo zdravstva temveč tudi, da bi pomenila nepotrebno potrato javnega denarja. Odbor za zdravstvo nam je včeraj dostavil tudi kritično stališče o pravkar objavljenem okvirnem načrtu preureditve poslopja Janeza od Boga. »Namen sistematične izpraznitve splošne bolnišnice, ki ga je bilo mogoče razbrati že v triletnem planu Zdravstvene ustanove, postaja v načrtu prisilne readaptacije Janeza od Boga v bolnišnico za akutne bolnike povsem očiten.« Odbor navaja primer medicinskega oddelka, ki danes razpolaga s 96 rednimi posteljami (brez day hospitala), od teh 72 na medicini in 24 na nevrologiji. Povprečna zasedba postelj presega 80%, pogosto so celo vsa mesta zasedan in morajo nove bolnike začasno nameščati v kirurški, ortopedski ali urološki oddelek. V »novi« bolnišnici pa bo postelj le 69, torej 27 manj kot danes, ko jih že itak primanjkuje. Očitna posledica, ugotavlja odbor, bo preusmerjanje pacientov v druge bolnišnice, v Tržič ali celo izven pokrajine. Bliža se leto 2001 in z njim pomembna obletnica prve pisne omembe Gorice. Med raznovrstnimi pripravami na več ravneh se je v okviru slovenske narodne skupnosti v mestu oblikovala pobuda za primerno počastitev te obletnice. Spodaj navedena skupina goriških meščanov predlaga v ta namen oblikovanje primerne spominske stvaritve, ki naj likovno upodobi simbol go-riškega mesta in naše prisotnosti v njem. Zdravnikom, ki so mu predočili problem že ob predstavitivi načrta za bolnišnico, je Baratti nudil odgovor, ki po oceni odbora izkazuje vso njegovo ciničnost. Ko v medicini ne bo dovolj prostora, je dejal, bodo pač bolnike sprejemali v kirurgiji ali drugih oddelkih. To pomeni, da jih bodo oskrbovali drugi bolničarji, daleč od zdravnikov, ki jim sledijo in ki bodo morali puščali medicinski oddelek brez zdravniške oskrbe (razen če Baratatti ne namerava podvojiti zdravniške izmene), ko bodo obiskovali drugod razporejene bolnike. Taka ureditev je absurdna in nevarna, kot se je že izkazalo pred nedavnim, ko je čez noč umrl bolnik medicinske- Vsi občani goriške pokrajine, ki želijo sodelovati s stvarnimi predlogi, so vabljeni, da jih prinesejo do 15. aprila letos v Slovensko ljudsko knjižnico Damira Feigla. Za podrobnejše informacije so na razpolago spodaj navedeni člani Skupine 2001. Mira Brajnik, Lojzka Bratuž, Anamarija Bu-dihna, Jože Gej, Nada Komjanc, Andrej Kosič, Karlo Primožič, Dino Roner, Aldo Rupel, Albin Sirk, Zdenko Vogrič, Dominik Vrtovec, Jože Vrtovec. TISOČLETNICA GORICE Poziv Skupine 2001 Za ovrednotenje slovenske prisotnosti ga oddelka, ki so ga zaradi prostorske stiske namestili drugam. Enotni odbor za zdravstvo ugotavlja, da je po skrčenju diagnostičnih storitev s preselitvijo anatomske patologije in »napovedano smrtjo« nuklearne medicine, po skrčenju kirurgije, izginotju okulistike in otori-ne ter »pohabljenju« psihiatrije sedaj pod udarom medicina z očitnim namenom, da se odpravi nevrološki oddelek in da se skrčijo na minimum sprejemi tudi v medicinskega. V nasprotju s tem, kar trdi vodstvo, so zdravniki in drugo osebje zaradi tega močno zaskrbljeni, ugotavlja odbor, ki napoveduje, da bo tudi te probleme jutri predočili podatjniku Di Capui. Glasbena matica Gorica prireja v soboto, 18. marca, zanimiv celodnevni seminar z naslovom: Delavnica za delo z zvokom - naravni človeški glas. Seminar bo vodila pevka, raziskovalka in umetnica Shirlie Roden (na sliki) iz Londona, kjer ima s pevko Suzy Quattro šolo za zdravljenje z glasom (»Sound healing school«), Shirlie Roden je prepotovala velik del sveta in je v Sloveniji našla svoj drugi dom. S svojim nenavadnim glasom je na mah osvojila občinstvo. Od leta 1992 se je posvetila vodenju zelo nenavadnih in privlačnih delavnic, kjer je pokazala ljudem, kako lahko uporabljajo glas za sproščanje LJUDSKE HIŠE / IZJAVA F. BRUSSE Imenovanja na čelo Ater višek strankarske lotizacije Deželni svetovalec Ljudskega centra Franco Brussa se oglasa s kritično izjavo na račun imenovanj v ustanovo za ljudske hiše Ater. Kot smo poročali je goriški župan Valenti te dni moral imenovati za predstavnika občine Gorica v ustanovi tržiškega kandidata Severne lige Pacorja, ki mu je po krivdi NZ spodletela izvolitev na Pokrajini. Valenti se je moral podrediti dogovoru, ki ga je njegov zavetnik Romoli sklenil z Ligo na deželi, po katerem naj bi predsednik Ater postal Zamparo (FI), podpredsednik pa ligaš Pacor. Brussa ugotavlja, da je strankarska lotizacija s tem zdrknila na najnižjo možno raven. Oba imenovana sploh nimata poklicnih izkušenj in kvalifikacije za vodenje ustanove, ki skrbi za ljudske gradnje, tako da je morala deželna večina celo spremeniti zakon, sicer ne bi mogla biti izvoljena. Kot je že ugotavljal tajnik LD Gherghetta sta, z vsem spoštovanjem do teh poklicev, eden prodajalec tobaka, drugi pa kuhar. Tudi Brussa je zato kritičen in meni, da bi bili morali potrditi dosedanjega predsednika, arhitekta Stagnija, ki navsezadnje tudi sama pripada desni sredini. in za zdravljenje. Izdala je tudi več CD plošč in kaset. Vsi njeni albumi imajo zdravilne lastnosti: delujejo proti depresiji, stresu, umirjajo hiperaktivne otroke in imajo zelo pozitivne učinke pri duševno motenih osebah. Vse kar uči na delavnicah, je plod njene izkušnje. Shirlie Roden je izjemno vsestranska, enako uspešna pevka in komponistka, pisateljica in pesnica, predavateljica in terapevtka, igralka in glasbenica. Glasbena matica se je odločila, da jo povabi v Gorico, ker se pač Shirlie ukvarja z glasbeno umetnostjo. Seminarja se lahko udeležijo vsi odrasli, ki želijo spoznati svoj glas in torej ni namenjen izključno pevcem. Organizatorji so zbrali že precej prijav, če pe je še kak zamudnik zainteresiran za udeležbo na seminarju, naj nikar ne obupa: lahko se oglasi pri Glasbeni matici v Gorici, Križna ulica št. 3, tel. 0481-531508, ali pa se prijavi tik pred seminarjem, ki se bo začel v soboto ob 10. uri na sedežu GM. NOVICE V Gorici polpraznični dan Ob današnjem prazniku mestnih zavetnikov sv. Hi-larija in Tacijana bo v Gorici polpraznični dan. Sole, občinski in mnogi drugi javni uradi bodo zaprti, trgovine in javni lokali pa redno odprti. Ul. Mameli začasno enosmerna Zaradi gradbenih del na tamkajšnjem poslopju bodo od danes in do konca del uvedb enosmerni promet v Ul. MameU, ki bo od križišča z Ul. Bellinzo-na dovoljen samo v smeri Travnika. Iščejo očividce nesreče Poveljstvo mestnih redarjev naproša morebitne očividce, ki so 23. februarja ob 8.05 prisostvovab prometni nesreči v Ul. D’Aosta pred barom Viatori, naj se javijo na poveljstvu (tel. 0481-383226). Fiat bra-va rdeče barve je takrat zadel v 40-letnega kolesarja. KINOATELJE / NOCOJ V KULTURNEM DOMU Pogovor o filmu o mestu ob meji Pred filmom Gorice kinoma srečanje z D. Jarcem (Sejem pripadnosti) Arhitekt in urbanist Danijel Jarc bo nocoj ob 20. uri gost srečanja, ki ga Ki-noatelje prireja v Kulturnem domu pred Blmom iz četrtkovega sporeda Gorica kinema. Čeprav se je v zadnjih letih v celoti posvetil svoji stroki, je Jarc avtor vrste scenarijev in videofilmskih projektov. Med temi je tudi zanimiv dokumentarni film o go-riškem prostoru in mestu na meji, ki ga je posnel le- ta 1992, Sejem pripadnosti. Nocoj bo 27 minutni film, ki sta ga producirala TV Slovenija in Kinoa-telje, predvajali v italijanski kopiji, sledil pa bo pogovor z avtorjem. Srečanja pb 20. uri se bodo nadaljevala 23. marca z obzorniki Istituta Luče o Gorici, ki jih bo komentiral Adriano Ossola. 30. marca pa bo gost gledališki režiser Francesco Macedonio, ki bo predsta- Slovenska kulturno - gospodarska zveza Goriški muzej Zveza pevskih zborov Primorske P B 4 Zveza slovenskih kulturnih društev Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst Kulturni dom - Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev VZP1 - AJSP1 Srečanja z avtorji ^ Zveza slovenske katoliške prosvete-Goiica Predstavitev knjige Vljudno vabljeni na odprtje razstave DEVETI KORPUS in predstavitev zbornika slovenske narodnoosvobodilne vojske 1943-1945 JO. Let PRIMORSKA poje Avtor: Zdravko Klanjšček Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica Kulturni dom Gorica Danes, 16. marca 2000, ob 18. uri četrtek, 23. marca 2000, ob 18. uri vil svoj mladostniški filmski prvenec »Francesca«. Nocojšnji večer se bo nato nadaljeval (približno ob 20.45) s predvajanjem filma »Happy, Texas« režiserja Marka Illsleya, bistro in prijetno ameriško komedijo. Glavna junaka sta na begu iz zapora. Uk-^ radeta karavan in se nehote identificirata z bivšima gospodarjema. Zaideta v mestece Happy, kjer jima vsi zaupajo, prirejata predstave za otroke, pomagata dekletom na natečajih. Za nameček pa sta v mestu še lepa samska bančna uradnica in priden šerif z malce posebnimi željami. Prihodnji četrtek, 23. marca, bo na sporedu film Dokaz zločina (1982), prvenec genialnega danskega režiserja Larsa von Triera. Članska izkaznica Kinoateljeja je letos zastonj, vstopnica stane 10 tisoč lir, abonma za 12 večerov 50 tisoč lir in ponuja lepo darilo. OBVESTILA DIJAŠKI DOM S.GREGORČIČA obvešča, da DANES odpade tečaj angleščine za predšolske otroke. SLOVENSKA KULTUR-NO-GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje v soboto, 18. marca, v Kulturnem domu v Gorici XXI. deželni kongres SKGZ, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. SPDG sklicuje v četrtek, 23. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu 52. redni občni zbor v Kulturnem domu v Gorici. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 19. marca, na Vrhu. GLASBENA MATICA obvešča, da je tajništvo v utici della Croce odprto vsak dan od 11. do 12. ure ter od 15.30 do 17. ure. Ob sredah in petkih zjutraj zaprto. KRUT prireja tedenske plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in prijave pri g. Anamariji, tel. 0481/531644. UPRAVA OBČINE SO-VODNJE sporoča, da je odprt rok za dostavo prošenj za spremembo regulacijskega načrta do vključno petka, 17. marca'. Prošnje sprejema tehnični urad na županstvu (Mitja Lovriha, tel. 0481/882001). GORICA vnroRiA 1 17.40-20.00- 22.20 »Le regole della della časa del sidro«. I. Michael Caine. VITTORIA 3 17.50- 20.00- 22.10 »The beach«. I. Leonardo di Caprio. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-21.30 »II miglio ver-de«. I. Tom Hanks. Modra dvorana: 17.30- 20.00- 22.15 »Three kings«. I. George Clooney. Rumena dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Cera un cinese in coma«. I. Carlo Verdone. TRZIC EKCELSIOR 17.50-20.00-22.10 »The beach«. I. Leonardo di Caprio. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani zagotovila dve štipendiji za udeležbo na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture in za poletno Solo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 25. junija do 15. julija 2000. Prošnje sprejema Sindikat slovenske šole do 20. marca. M PRIREDITVE V KC LOJZETA BRATUŽA bodo danes ob 18. uri odprti razstavo in predstaviti zbornik ob 30-letnici pevske revije Primorska poje. PD STANDREZ vabi nocoj ob 20.30 na predvajanje diapozitivov s potovanja z Novim glasom po Egiptu. Predstavil bo Damjan Paulin. Prireditev bo v župnijski dvorani v Standrežu. ZDRUŽENJE PRIJATELJEV IZRAELA vabi danes ob 18. uri v konferenčno dvorano sinagoge v Ascotije-vi utici v Gorici, kjer bo Yo-sh Amishav predaval na temo: Barakova pot proti miru. a IZLETI SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v nedeljo, 19. marca, izlet v slovensko Istro z obiskom Hrastovelj in drugih zanimivosti. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 8. uri s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Hoje bo približno štiri do pet ur (s postanki). DRUŠTVO KRVODAJALCEV DOBERDOB prireja 6-dnevni izlet od 28. junija do 3. julija na Sicilijo z letalom iz Ronk. Vpisovanje do 15. aprila: Enrico Cecchi-ni, tel. 0481/78380 ali Jože Ferletič, tel. 0481/78103. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALUORSO BLANCO, K-Itatia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO‘, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI DANES iz Tržiča: 11.00, Antonia Anut (iz Gradeža) na glavnem pokopališču; 13.30, Maria Calzavara por-Dianin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Beglianu. JUTRI iz Gorice: 10.15, Remigio Medeot iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Duha v Gradišču in na tamkajšnje pokopališče; 10.20, Dino Vi-sintin iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na pokopališče v Moram. , ugoden nakup trasformator • spremeni izmenični tok (230 V - 50 Hz) v enosmernega po 3 V, 6 V, 9 V ali 12 V; idealen za radijske aparate, TV, prenosne računalnike, prenosne telefone • obenem je tudi svinčeni akumulator 12 V, 7 Ah • s kablom za povezavo na avtomobilski vžigalnik • mere: 17,5 x 8 x 20,5 cm • omrežna napetost 230 V - 50 Hz nnn* ITW ga,ondi; moški čevlji z vezalkami • prednjik: bivolja koža • barve: črna, rje otroški športni copati • barve: siva/modra, bela/modra • prednjik: PVC - najlon • podloga: tekstil • polpodplat: tekstil 900* moški copati za joaging • s podloženima opetnikom in jezičkom • polpodplat: tekstiI • preanjik: PU • podplat: TR "900* zložljiv ležalnik • material: prevleka 100% iz bombaža, podloga iz penaste gume • ogrodje iz pobarvanega jekla •anatomski vzglavnik • nastavljiv na 6 položakev • odprt meri 130 x 64 x 105 cm zaprt pa 94 x 65 x 14 cm barve: bela / modra, bela / zelena, črtasti tnnn* \l fi Tii rEffTfl kompletna garnitura #>99Q* 4 kosi gumasti bonboni v obliki hamburgerja 200 q, 14.950 fir/k / obliki hamburaeria C -V- športne nogavice copati za na vrt • material: 87% bombaža, • vodotesni, pralni, 13% poliamida trdni, podplatek • v 5 različnih melanž bar/ah z masažnim učinkom številke: 39 - 46^^/''^\ • številke: 36 - 45 ^ nnn* elena, črna | Z 990 ženski čevlji • barve: črna/srebrna, modra/srebrna • polpodplat: tekstil fantazija dokolenke • v 4 različnih motivih in 5 različnih barvah • 20 DEN 1590* ■ • omarica z ogledali • material: PS * s 3 vraticami • posrebrnjen in bakrenast kristal za ogledi • 2 predala za predmeti • barva: bela • mere: 58 x 49 x 15 cm 49?S čista stekla odstranjuje žuželke, umazanijo in nikotin 300 ml, 13.300 lir/l gnojilo za travnike 5 kg 1.332 lir/kg losion za lase s provitaminom 200 ml, 29.950 lir/l gnojilo za cvetlične grede za zunanje prostore 1 kg česnovi stroki v kisu 120 q, 8.250 lir/k biozmes 5 kg 1.332 lir/kg peeling gel za obraz 100 ml, 59.900 lir/l 3 6“°* J990* 990 33 ženski copati • prednjik/ podloga: tiskani tekstil • podplat: tekstil s klini proti drsenju • polpodplat: ■ OOA tekstil • barve: ■ rdeča, navy hišica, ki jo pobarvamo dodatki: 10 velikih voščenih pastelov, 18 flomastrov, 6 čopičev, vodene barve, večnamenski pokrov material: podlaga iz stiropola, razrezovalnik za zelenjavo in strgalo iz ABS-a, jekleni nož, krožnik in posoda za odmrzovanje iz polipropilena, Q990* iz SAN-a škarje za živo mejo * material: jeklo, trpežne * širina reza: 20,5 cm * s teleskopskimi ročaji, nastavljivimi od 62 ao 82 cm barva: zelena a garnitura za fasoniranje 220 mm klešče za fasdniranje, 150 mm-klešče za gumbnice s 100 gumbnicami, OQA: 150 mm klešče za gumbe M^ a s 25 gumbi * škarje steklena sekalna deska • odporna toploti do 280°C • fantazija ali enobarvna • enostvno čistljiva • mere: 30 x 40 cm gQQ* zaščitna mreža podaljški za zvočnike • material: kovina / plastika • 4 vtičnice za zvočnike 2 priključnika za zvočnike —' vreče za skladna z zakoni oblačila 3 cvetličniki 3 različne mere 0990* „ vrtnarske °blocna žaga * rezilo iz jekla * mere: 84 x 23 x 2 cm |490* rjt s prevleko iz nesprijemljivega materiala v • nastavljive na 5 nivojev • z zaščito proti rjavenju ,990* o zaščiti živali v več državah • mere: 4 x 5 m 490* iz REVA materiala mere: pribl. 54 cm; širina pribl. 30 cm kladivo • material: ogljikovo jeklo • pobarvani ročaj • teža: 400 " naprava za poliranje avtomobila * Material: ABS hih"a, lahka in močna: 230 W, vrtljiva podlaga 2a poliranje s 0 25 cm, 3000 vrtljajev/min, 2,5 m dolgim kablom ^ere: 25 x 22 cm 900* žepni nož • material: inox jeklo • s 25 cm dolgo vrvico • 14 različnih funkcij 490 moški jopič • material zunanjega dela: ____ 'j^ijski \ 65% poliestra, 35% bombaža več'u^/'^ podloga: 100% poliester, • z zardgo spredaj"in številnimi žepi z gumbi ali z zapenjanjem na ježka; z vrvico v spodnjem delu • velikost: S - L 3J barvani papir • univerzalni papir A4 • 250 listov v %.| . 10 različnih barvah ROSICI . • za fotokopimi stroj površnik in tiskalnik • material" 990* '00% najlon, ' * * nepremočljiv z 2 stranskimi žepi barva: rumena/modra rw>* podstavek • maksimalna nosilnost 200 kg z uporabo 2 podstavkov • sestavljen meri 78,5 x 40 x 73,5 cm • z nezdrsnimi podstavki • barva: črna • material: ogrodje iz jekla, torbica iz PP-na, kolesca iz PP-na, EVA torbica z nastavijo vsebina? 45, - ' ^ nosilnost: 30 kg • mere: 37 x 36 x 95 cm • barve: modra z rdečim robom, zelena z bež robom 00* ARTIKL£ Msre V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 16.03.00 00 22.03.00 OZ. 00 RAZPRODAJE ZALOG • VEUAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV ■ VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA • VSE CENE SO NAVEDENE V m. • K0UČINE OMEJENE NA DRUŽINSKO UPORABO LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 NOVICE ZDA / PREDSEDNIŠKE VOLITVE PO DRUGEM »SUPER TORKU« Varnostni kabinet odobril umik z Zahodnega brega JERUZALEM - Izraelski varnostni kabinet, ki šteje enajst elanov, je včeraj potrdil načrt umika izraelske vojske s 6,1 odstotka Zahodnega brega, kot ga predvideva sporazum s Palestinci iz Sarm-el-Sejka. Proti načrtu umika, ki se bo začel v nedeljo, so glasovali le trije ministri iz vrst Nacionalne verske stranke, ortodoksne stranke Šas in sredinske stranke ruskih Židov Israel be-Alja, minister Josi Sarid (levičarska sionistična stranka Meretz) pa se je glasovanja vzdržal, ker premier Barak pod pritiski desnice Palestincem ne bo izročil vasi Anata pri Jeruzalemu. Včerajšnja odločitev odpira pot za nadaljevanje izraelsko-palestinskih pogajanj, ki so v zamudi, saj bi morah umik izvesti že pred dvema mesecema. Medtem pa se ponovno stopnjuje napetost v južnem Libanonu. Potem ko so hezbolahi raketirali izraelske položaje so izraelske ladje in letala bombardirala južni Libanon. Javnomnenjska raziskava ugotovila ponoven vzpon CDU BERLIN - Prvič od izbruha škandala s Črnimi skladi KrSCanske-demokratske unije (CDU) je javnomnenjska raziskava ugotovila, da se vraCa zaupanje volilcev v stranko nekdanjega kanclerja Kohla. Javnomnenjski institut Forsa je za današnjo številko tednika Die Woche ugotovil, da bi ob morebitnih nedeljskih volitvah CDU podprlo 32 odstotkov volilcev, kar je tri točke veC kot pred tednom dni. Schroderjevi socialdemokrati bi izgubili eno točko, tako da bi prejeli 42 odstotkov glasov. Zeleni bi ohranili 7 odstotkov, medtem ko bi svobodnjaki (FDP) nazadovali z osmih na 7 odstotkov. Putin odločno obsodil shod nacistične Latvijske legije MOSKVA - Ruski začasni predsednik Vladimir Putin je včeraj najodločneje obsodil vodstvo tistih držav, kjer se klanjalo veteranom nacističnih kviz-linških enot in preganjajo protifašistične borce. Putin je s tem obsodil shod veteranov nacistične Latvijske legije, ki se je med drugo svetovno vojno borila na strani nacistične Nemčije. Moskva že dalj Časa obtožuje Rigo, da je strpna do neonacistov in da je nestrpna do mske manjšine, predvsem pa do veteranov nekdanje rdeCe armade. Putin je s tem neposredno odgovoril na poziv ameriškega kongresa, naj se bori proti vsem oblikam antisemitizma. Putin se strinja, da je antisemitizem nesprejemljiv za omikano državo, a ob njem Zahod opozarja, naj pazi tudi na Latvijo. Muslimani na gori Arafat molili za odpuščanje BEIRUT - VeC kot dva milijona muslimanskih vernikov se je včeraj zbralo na gori Arafat nad Meko v Saudovi Arabiji, da bi z molitvijo prosili za odpuščanje za storjene grehe. Tudi tokratno romanje pa je že zahtevalo prve smrtne žrtve, zaradi izredne vročine in vzpona na goro, kjer je Mohamed pred 14 stoletji zadnjic pridigal. Po Koranu mora vsak muslimanski vernik v življenju opraviti eno najnujnejših obvez do boga Alaha, to je romanje na goro Arafat, ki ga muslimani imenujejo hadž. Romanje vključuje tudi mohtev v svetem kraju Meka, v katerem naj bi, kot verjamejo muslimani, njihov prerok Abraham žrtvoval svojega sina, da bi dokazal svojo predanost bogu. Poleg romanja v Meko in molitve na gori Arafat naj bi vsak musliman spoštoval še tri obveznosti. Te so molitev petkrat na dan, post od sončnega vzhoda do sončnega zahoda v svetem mesecu ramadan ter priznavanje Alaha za boga in Mohameda za preroka. (STA/AP/AFP) Levy v Berlinu na kraju, kjer bo spomenik holokavstu BERLIN - Izraelski zunanji minister David Levy si je ob svojem prvem obisku v Nemčiji ogledal prostor, kjer bo postavljen spomenik žrtvam holokavsta. »Ta kraj je zmaga nad preteklostjo,« je ob navzočnosti nemškega kolega Joschke Fischerja izjavil Levy. Predsedujoča skupine za podporo spomeniku Lea Rosh je Levyju predstavila načrte za izgradnjo spomenika umorjenim evropskim Židom. Po osnutku ameriškega arhitekta Petra Eisenmana naj bi na prostoru med Brandenburskimi vrati in trgom Potsdamer Platz nastalo labirintasto polje iz 2700 betonskih stel. 27. januarja letos se je s svečanostmi začel simboličen začetek gradnje spomenika žrtvam holokavsta, medtem ko naj bi se dela uradno začela leta 2001. Usmrtili »Mladega Losa« SAN FRANCISCO - Z injekcijo strupa so v kalifornijskem zaporu San Quintino usmrtili 45-letnega Darrela Richa, ki je bil širši javnosti znan z indijanskim imenom Mladi Los. Njegov primer je vzbudil precej prahu, ker so oblasti pred dnevi Mlademu Losu iz varnostnih razlogov prepovedale, da bi pred usmrtitvijo opravil indijanski obred prečiščenja. Zadnje ure svojega življenja je Mladi Los preživel z dvema Šamanoma. Mladega Losa so obsodili na smrt leta 1978 zaradi umora neke ženske in 11-letne deklice. Kasneje je priznal Se umora dveh deklet in spolno nasilje nad drugimi petimi ženskami. Al Gora in Busha mlajšega ne more nihče več ogroziti Oba kandidata poskušata sedaj osvojiti srca McCainovih volilcev NEW YORK - Ameriški volilci v zveznih državah Teksas, Florida, Tennesse, Mississipi, Louisiana in Oklahoma so se predsinoCi udeležili primarnih volitev za izbiro predsedniškega kandidata demokratske in republikanske stranke. Oba vodilna kandidata - podpredsednik Al Gore na demokratski strani in guverner Teksasa George Bush mlajši na republikanski - sta nastopila brez resne konkurence in si po pričakovanju že zagotovila zadostno število delegatskih glasov za strankarski konvenciji v začetku avgusta, na katerih bo potrditev njune nominacije bolj ali manj formalnost. Na demokratskih primarnih volitvah v šestih državah so predsinoCi razdelili 566 delegatskih glasov, na republikanski pa 341. Demokratski kandidat potrebuje za nominacijo 2.170 glasov, republikanski pa 1.034. Demokratska stranka bo imela na strankarski konvenciji od 14. do 17. avgusta v Los Angelesu skupaj 4.339 delegatov, od katerih jih ima Gore v žepu že najmanj 2.300, do konca primarnega procesa pa bo podeljenih še 1.635 delegatskih glasov. Republikanska stranka bo imela konvencijo od 31. julija do 4. avgusta, ki se je bo udeležilo 2.066 delegatov. Bush ima doslej že najmanj 1.050 delegatskih glasov, do konvencije pa bo podeljenih še 775. Edina resna protikandidata Goru in Bushu, nekdanji senator iz New Jerseyja Bill Bradley in senator iz Arizone John McCain, sta se po porazu na »super torek« 7. marca, ko so bile primarne volitve v 16 zveznih državah in Ameriški Samoi umaknila, kljub temu pa sta tudi predsinoCi na »super torek št. 2« osvojila določen delež glasov. Bill Bradley je že izrazil podporo Goru v imenu enotnosti demokratske stranke. John McCain pa je po porazih v Kaliforniji, New Yorku, Ohiu in drugih državah 7. marca najavil le suspenz kampanje, s Čimer si je ohranil priškrnjena vrata za vrnitev vanjo, Ce bi se zgodilo kaj nepredvidljivega. To se ni zgodilo, zato vodstvo republikanske stranke od njega pričakuje, da izrazi podporo Bushu, ker bo z nadaljnjim trmo- glavljenjem le pomagal demokratskemu kandidatu Goru. Letošnji primarni proces za izbiro predsedniških kandidatov republikanske in demokratske stranke je torej učinkovito zaključen in zanesljivo je, da zmage Gora in Busha ne more nihče več ogroziti. V pomanjkanju resne konkurence sta se Gore in Bush že pred tednom dni usmerila v medsebojne napade. Bush je v Austinu obtožil Gora, da je bil osem let »vrhovni Clintonov navijač« ter da zaradi finančnih škandalov iz volilne kampanje leta 1996 nima moralne osnove za položaj predsednika ZDA. Gore je na zborovanju na Floridi Američane opozoril, da bo izbira med njim in Bushem enostavna. »Ali hoCemo nadaljevati gospodarski Demokratski predsedniški kandidat Al Gore na shodu v floridskem mesrtu Tallahassee (AP) razcvet ali pa se hočemo vrniti v gospodarski polom iz Časov admnistra-cije George Busha starejšega in Dana Quayla,« je dejal Gore. Pogled na število udeležencev pred-sinoCnjih primarnih volitev pokaže, da je Bush v prednosti, saj je razen v Goro vem domačem Ten-nesseju in Louisiani zanj povsod drugje glasovalo veC ljudi, čeprav to ni tako pomembno. Oba kandidata si zelo prizadevata osvojiti srca McCainovih volilcev, ki naj bi predstavljali tisto politično sredino, ki je potrebna za zmago na sploSnih volitvah. Naloga bo težka, saj nobeden od kandidatov nima tistega, s Čimer je senator iz Arizone pritegnil tako republikance kot demokrate in neodvisne, to pa je sam John McCain. (STA) ČEČENIJA / PO TRDITVAH GENERALA KVASNIMA Ruske sile naj bi strle vsak organiziran odpor Sedaj bodo s »posebnimi operacijami« pred odjugo poskušali aretirati ali likvidirati čečenske voditelje MOSKVA - Ruske zvezne sile so včeraj »dokončno strle vsak čečenski organizirani odpor«, je izjavil načelnik generalštaba Anatolij Kvašnin, ki je obenem potrdil, da so ruske sile zavzele vas Komsomol-skoje. Kvasin je dodal, da so »razpršeni gverilci« še aktivni v Čečeniji in da se poskušajo pomešati s civilnim prebivalstvom, a da je celotno ozemlje republike pod nadzorstvom ruskih sil. Načelnik generalštaba je napovedal, da se bodo ruske sile sedaj osredotočile na »posebne operacije«, s katerimi bodo poskušale aretirati ali likvidirati voditelje Čečenskega upora. Prvi na seznamu so Čečenski predsednik Aslan Masha-dov in gverilska povelj- Ruski topničar kar s težkim kladivom popravlja zaklep (AP) nika S amil Basajev in Batah. Kvašnin je obenem odloCno zavrnil pisanje tiska, da so ruske oblasti trojici obljubile nemoten beg v zameno za izročitev čečenskega terorista Sal-mana Radujeva. Tega so po KvaSinovih besedah zajeli prav v eni od »posebnih operacij«. Te pa morajo dokončati preden skopni sneg in postanejo prehodni številni gorski prelazi, preko katerih bi gverilci in njihovi voditelji zbežali v sosednje republike. KOSOVSKA MITROVIČA Srbi so tokrat izzvali izredno grob poseg francoskih kforovcev Položaj se je umiril, ko so Francozom priskočili na pomoč danski kforovci KOSOVSKA MITROVIČA - Kosovska Mitroviča je včeraj ponovno doživela hudo uro. Potem ko so francoski kforovci izgnati štiri Srbe, ki so v severnem delu stražili brv preko Ibarja, je kakih 300 Srbov s kamenjem napadlo francoske vojake. V trenutku je bilo konec srbsko-francoskega prijateljstva, saj je obstajala resna nevarnost, da bi množica pregazila vojake. Ti so segli po solzil-cu in tako imenovanih tromblonskih Sok bombah, ki povzročajo zastrašujoč pok. Prav te so povzročile največ ranjenih. Po zadnjih poročilih naj bi bilo ranjenih 15 oseb, med katerimi so eno od treh težje ranjenih s helikopterjem odpeljati v Beograd, medtem ko sta dve težko ranjeni ženski izgubili noge. Lažje ranjen je bil tudi srbski Zupan severne'Kosovske Mitroviče Oliver Ivanovič. Srbi so najodločneje obsoditi »francosko nasilje« in poudarili, da Se niso biti priča tako »brutalnemu napadu«. Po njihovem so francoski kforovci namenoma proti ljudem in v višino nog izstrelili tromblonske šok bombe. Položaj bi se nedvomno izrodil, ce ne bi francoskim takoj z oklepniki in tanki priskočili na pomoC danski kforovci. Srbi so se odpovedali nadaljnjim protestom, ko so kforovci pristali, da za nekaj metrov umaknejo svoje zapore in da spet pospremijo v južni del Kosovske Mitroviče nekaj Albancev, ki so se v spremstvu kforovcev vrnili na svoje domove v Bošnjaško Četrt. Srbi torej odločno nasprotujejo načrtu OZN, da bi se v Bošnjaško četrt vrnili izgnani Albanci. Po njihovem bi s tem ogrozili varnost Srbov. Prav tako odločno nasprotujejo zamisli, da bi imeti v to Četrt dostop le tisti ljudje, ki imajo tam stalno bivališče. Srbi trdijo, da so njihove straže pomembne za varnost ljudi in da jih ne bodo odstraniti. Ob tem postaja jasno, zakaj je prišlo do včerajšnjih incidentov. Srbi nasprotujejo poskusom obnovitve večetni-Cne Kosovske Mitroviče in po beograjskih direktivah že načrtujejo delitev Kosova, tako da bi severni in najbogatejši del pripadal Srbom. Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič pa je včeraj ponovil zahtevo o koncu mirovne misije OZN na Kosovu. Po njegovem je OZN izgubil verodostojnost, ker podpira albanske teroriste, saj je pod hegemonijo ZDA. Ameriški vojaški vrh pa je opozoril, da grozi nevarnost spopadov med mirovnimi silami Kfor to albanskimi skrajneži na Kosovu, ki pogosto izzivajo nerede in napadajo območje na jugu Srbije ob administrativni meji-Neimenovani vojaški predstavnik 'f VVashingtonu je izrazil zaskrbljenost, ker Albanci na jug Srbije vdirajo prav iz sektorja vzhod, ki ga nadzorujejo ameriški vojaki. Po podatkih Američanov naj bi bilo na območju Preševa na jugu Srbije 500 dobro oboroženih pripadnikov uradno razpuščene Osvobodilne vojske Kosova. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/672871 1 Faks: 040/6728799 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 GORICA / SESTANEK DELNIČARJEV V ZVEZI S PRODAJO DELNIC ČEDADU Ljudska banka Čedad bo ohranila slovenski značaj Kmečke banke Postopek zo prodajo naj bi se začel maja - Ohranitev vseh delovnih mest GORICA - Na kakšen Hacin bodo upravitelji Ce-dajske ljudske banke dokupili goriško Kmečko banko, kajti že sedaj imajo nad 40 odstotkov delnic. Kdaj bo do tega Prišlo? Koliko denarja bodo dobili sedanji delničarji za svoj paket delnic? Bodo sedanje poslovalnice Kmečke banke ohranile svoj slovenski naslov? Kakšna bo usoda sedanjih devetdesetih uslužbencev? Na ta in druga vprašanja so delničarji dobili odgovor v torek zvečer v Kulturnem domu na sestanku, ki ga je sklical sindikat delničarjev. Na njem so izčrpna poročila podali predsednik sindikata dr. Karlo Devetak, predsednik upravnega odbora Kmečke banke dr. Diego Marvin, predsednik Upravnega odbora Banca Popolare di Cividale odv. Lorenzo Pelizzo, generalni ravnatelj Cedajske banke dr. Nereo Terreran in bacni izvedenec dr. Paolo Marizza (na sliki Foto Bumbaca). Na sestanku so delničarji Predvsem izvedeli zakaj in kako so upravitelji prišli do te odločitve. Bolonjska grupa Caer, ki je po izteku skoraj dveletne komisarske uprace Pridobila nekaj vec kot 35 odstotkov delnic, si ni nikdar prizadevala za resnični razvoj KmeCke banke. Temu so se krčevito upirali goriški slovenski upravitelji, ki so želeli banko izvleci iz težav, v katere je zašla za casa komisarske uprave. Or. Marvin je kar nekajk-rat podčrtal to dejstvo in dejal tudi, da so Bo-mnjcani hoteli pridobiti Večino delnic, da pa jim tega goriški delničarji niso dovolili. Ko bi bilo do tega prišlo, danes ne bi govorili o vrednosti naših delnic, je še dejal predsednik Marvin. Dr. Devetak je povedal, da je že od vsega začetka bilo jasno, da si osrednji zavod Zeli, da bi Kmečka banka prišla v sklop kakšne velike italijanske banke. Popolnoma bi izgubila svojo identiteto. To so upravitelji zaznali še zlasti pred poldrugim letom, ko so se pričela združitvena pogajanja med bolonjsko grupo Caer in padovan-sko skupino Casse Venete. V slednjo sodi tudi go-riška hranilnica in v takšem holdingu bi Kmečka banka postala navadna izpostava go-riške hranilnice. Tega ni nihče skrival. Zato smo poiskali, tako sta rekla Devetak in Marvin, banko, ki bi nam zagotovila največ za naše delnice in predvsem takšno, ki bi razumela našo specifičnost in ohranila, Čeprav bi bila večinski lastnik, slovensko specifiko sedanje goriške banke. To sta potrdila tudi predsednik Cedajske banke odv. Pelizzo in generalni direktor dr. Terreran, ki je sicer pred kratkim postal Član upravnega odbora Kmečke banke. Poudarila sta, da bo Kmečka banka v novi skupni banki, poleg italijanskega, ohranila svoj slovenski naziv. V njen delokrog bo spadalo širjenje banke na Goriškem in Tržaškem, kjer nameravajo odpreti nekaj podružnic. Goriška banka bo odskočna deska Cedajske v Sloveniji in tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope. Pomembno je še zlasti to, da bodo ohranili delovna mesta vsem uslužbencem (teh je skoraj devetdeset), ki so skoraj v celoti Slovenci mlajše generacije. Ge delovnega mesta zanje ne bo v Gorici, ga bodo našli v Trstu ali v Čedadu. Tudi zato, ker bodo nekatere službe poenotili. Ta odločitev je zelo pomembna, kajti pri podobnih združevalnih operacijah ostane brez dela kar veliko uslužbencev. Važno pa je še nekaj. Na obenem zboru elanov Cedajske ljudske banke, ki bo 30. aprila, ne bodo sklepali samo o nakupu delnic Kmečke banke, marveč tudi o ustanovitvi delniške družbe, v kateri bodo imeli 70 odstotkov deležev. Drugih 30 odstotkov bo dal Deutsche Bank, po združitvi z Dre-sdner Bank najvecja banka na svetu, ki bo imela pomembno besedo tudi pri vodenju poslov sedanje Kmečke banke v Gorici. Dr. Terreran je zatem podrobno opisal postopke združevalnega procesa, ki naj bi. se začeli po 30. aprilu in se zaključili do konca leta. Za vsako delnico Kmečke banke ponujajo 5.040 lir in dodajajo še opcijo 360 lir za nakup delnic Cedajske banke. Sistem je dokaj kompliciran in potrebuje dodatni članek za podrobno obrazložitev tudi ker nudi delničarjem Kmečke banke možnost različnih izbir, nenazadnje tiste, da nekaj svojega denarja vložijo v snujočo se finančno družbo, ki bo nadaljevala v drugačni obliki delo KmeCke banke. Gibanja na evropskem in italijanskem bančnem področju je podrobno orisal dr. Paolo Marizza. V razpravo so segli nekateri delničarji. Hadrijan Corsi je upraviteljem očital, da so šli v prodajo banke sami, da so to začeli delati že pred nekaj leti, in da s tem zapirajo edino slo- vensko banko v Gorici. Z njim je soglašal Saverij Rožic. Silvan Mesesnel je menil, da so komisarji banko spravili v takšne težave, da ni mogla iz njih. Boris Peric je segel v dogajanja prejšnjih let in obtožil nekatere premožne slovenske ljudi, da niso dali svojega denarja takrat, ko se je ta reševala iz težav komisarske uprave, so pa danes med tistimi, ki kritizirajo delo tistih, ki so se odločili za združitev s Čedadom. Razpravljalcem sta odgovorila bodisi dr. Marvin kot dr. Devetak in tudi odv. Pelizzo. Zaključimo to našo prekratko kroniko o triurnem sestanku z enim podatkom. Za delnico kupljeno pred nekaj leti za 1.000 lir bo Čedad sedaj plačal 5.040 lir v gotovini in 360 z opcijo. Odštejmo približno 500 lir davka, pa brž ugotovimo, da bodo lastniki delnic dobili kar Čeden dobiček. Marko VValtritsch EVROPSKE BORZE / VELIKE IZGUBE Po obdobju zaslužkov krepka korekcija navzdol Najbolj navzdol delnice, ki so prej največ pridobile MILAN - Po cmem torku je prišla še bolj temna sreda. Ce je pridevnik črn veljal v torek predvsem za Fiatove delnice v Milanu in New Yorku, pa je ta barva včeraj prevladala na vseh evropskih finančnih trgih, ki so zabeležili občutne padce vrednosti povprečnih indeksov. V Milanu so poslovanje sklenili z izgubo 3, 33 odstotka, potem ko je indeks Mibtel izgubljal že skoraj pet odstotkov. Delno je k omejitvi izgube prispevalo pozitivno odprtje na Wall Streetu, toda ob Fiatu, ki je tudi včeraj padel precej globoko, so strmoglavile tudi vrednosti delnic tehnoloških družb. Plaz prodaj je že dopoldne, predvsem pa v popoldanskih Urah, povzročil serijo prekinitev poslovanja zaradi pretiranega padca vrednosti delnic posameznih podjetij. Poslovanje s Fiatovimi delnicami so prvič prekinili, ho je izgubljala skoraj 10 odstotkov, nato So spet zaCeh s poslovanjem s to delnico, sledile pa so nove prekinitve. Podobna ugotovitev velja tudi za delnice Aedesa, Aema, Tecnosta in Telecoma. V enem samem dnevu je tako zaradi izgub »izpuhtelo« skoraj 55 tisoč milijard lir. Nic boljše se ni godilo evropskim borzam, kjer svetlo izjemo predstavlja Ziirich, ki je poslovni dan sklenil s pozitivnim predznakom 0, 26 odstoka. Povsod drugje pa je povprečna vrednost indeksov močno padla. V Londonu so posle sklenili z 0, 62-odstotno izgubo, na vseh ostalih borzah pa so bile izgube veC kot 2 ali celo 3-odstotne. Tako so v Parizu poslovanje sklenili z 2, 54-odstotnim znižanjem vrednosti indeksa Cac 40, vec kot 3 odstotke pa so se v povprečju pocenile delnice na frankfurtski borzi. Očitno je šlo za korekcijo navzdol po dolgem obdobju za- -služkov predvsem na področju tehnoloških delnic in telekomunikacij'. Industrijska proizvodnja v Italiji v januarju višja za 4,5 odstotka RIM - Brez hrošča tisočletja bi industrijska proizvodnja v Italiji januarja zabeležila precej višjo rast kot . 4, 5 odstotka, za kolikor se je povečala v primerjavi z lanskim januarjem. Ce ne bi bilo hrošCa, bi namreč rast znašala približno 7 odstotkov. V primerjavi s prejšnjimi meseci je rast sicer nekoliko šibkejša, toda bistvo je, da proizvodnja stalno narašča. Povprečna plača na Hrvaškem je lani znašala 3055 kun ZAGREB - Povprečna neto plača na Hrvaškem je lani dosegla 3055 kun (približno 760 tisoč lir), kar je glede na leto 1998 nominalno 14-odstotno povečanje, realno pa 10, 1-odstotno povečanje. V lanskem decembru je povprečna plaCa dosegla 3262 kun, kar je nominalno za 0, 9 odstotka vec kot mesec poprej, realno, glede na gibanje življenjskih stroškov pa 0,1 odstotka manj kot v lanskem novembru. Decembrska povprečna plača se je glede na enako obdobje predlani nominalno povečala za 11, 2 odstotka, realno pa za 7, 3 odstotka. Lani so na Hrvaškem najbolj porasle plače v javni upravi in vojski, in sicer nominalno za 24, 2 odstotka na 3958 kun (990 tisoC lir). Sledita zdravstvo (+19 odstotkov; 3769 kun) in prosveta (+18 odstotkov; 3122 kun). Najmanjše povprečne plaCe so lani na Hrvaškem prejeli nekateri delavci v predelovalni industriji, in sicer 1606 kun (400 tisoč lir), kar je komaj nekaj veC kot polovica povprečne neto plače v državi. TEČAJNICE 1 PWDrt- T O-»A 7 EVRO= 1.936,27 URE 15. MAREC 2000 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 15.3. 14.3. ameriški dolar 0,9647 0,9620 japonski jen 101,74 100,93 grška drahma 333,55 333,58 danska krona 7M75 7,4501 švedska krona 8,4150 8,3980 britanski funt 0,61400 0,61230 norveška krona 8,1400 8,1210 češka krona 35,580 35,547 ciprska lira 0,57521 0,57511 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 257,40 257,41 poljski zlot 3,9485 3,9455 slovenski tolar 202,7176 202,6835 švicarski frank 1,6115 1,6114 kanadski dolar 1,4142 1,4054 avstralski dolar 1,5737 1,5631 novozelandski dolar 1,9789 1,9589 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 15. MAREC 2000 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO VJIMLC Ir At L A/ f C NAKUP PRODAJA ameriški dolar 0,9759 0,9606 britanski funt 0,6206 0,6084 švicarski frank 1,6269 1,5936 danska krona 7,5923 7,3059 norveška krona 8,3318 7,9582 švedska krona 8,6191 8,2069 kanadski dolar 1,4420 1,3888 grška drahma 351,03 305,56 japonski jen 106,19 99,76 avstralski dolar 1,6537 1,5448 slovenski tolar 210,46 199,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 15. MAREC 2000 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 0,9763 0,9593 1983 2018 britanski funt 0,6200 0,6092 3123 3178 kanadski dolar 1,4325 1,4034 1352 1380 japonski jen 103,2192 101,2502 18,76 19,12 Švicarski frank 1,6237 1,5961 1193 1213 norveška krona 8,2498 8,0591 236 240 švedska krona 8,5160 8,3145 227 233 grška drahma 337,5121 324,2689 5,74 5,97 danska krona 7,5351 7,3641 257 263 avstralski dolar 1,5933 1,5618 1215 1240 slovenski tolar 204,8962 199,6154 9,45 9,70 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 15. MAREC 2000 INDEKS MIB 30: -3,04% 1 delnica cena € var.% delnica cena € var.% AEM ALLEANZA 7,365 9,798 -6,72 -0,02 GENERALI MEDIASET 28,940 23,920 +0,41 -1,23 AUTOSTRADE 8,235 -3,23 MEDIOBANCA 8,913 -0,58 BNL 3,684 -1,07 MEDIOLANUM 18,389 +1,51 COMIT 4,746 +0,65 MONTEDISON 1,836 - BCA Dl ROMA 1,238 0,88 OLIVETTI 4,541 -6,19 FIDEURAM 16,612 -1,78 PIRELLISPA 2,758 +0,32 INTESA 4,009 +1,33 RAS 9,196 +1,18 MONTE PASCHI 3,480 +2,14 ROLO BCA 1473 16,838 -0,71 BIPOPCARIRE 119,850 -3,37 SAN PAOLO IMI 15,138 +1,37 EDISON 9,750 +2,89 SEAT PAGINE GIA. 5,790 -4,12 ENEL 4,294 +0,91 TIM .11,800 4,88 ENI 4,886 -1,43 TEČNOST 4,594 4,94 FIAT 30,630 -6,21 TELECOM ITA 16,831 -5,31 FINMECCANICA 1,804 -2,69 UNICREDIT 3,842 -0,33 [c ■ ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NOGOMET / SINOČI V LIGI PRVAKOV Manchester zasluženo premagal Fiorentino Položaj Trapattonijevega moštva je sedaj precej kočljiv Manehester Utd. - Fio-rentina 3:1 (2:1) STRELCI: Batistuta v 15., Cole v 20. in Keane v 32. min.; Yorke v 25. min. d.p. MANCHESTER UNITED: (4-4-2): Bosnich 5.5, G. Neville 6.5, Stam 6, Berg 6, Irwin 6.5, Beckham 5, Keane 7, Scholes 6.5, Giggs 8, Cole 7.5, Yorke 7.5. FIORENTINA (3-4-1-2): Toldb 6, Repka 4.5, Adani 5.5, Pierini 5, Torricelli 5.5 (30' dp Taroz-zi), Rossitto 6, Di Livio 6.5 (30' dp Amoroso), Heinrich 6, Rui Costa 5.5, Batistuta 7, Mijatovič 5 (18' dp Chiesa 6). SODNIK: Vojcik (Poljska) 5.5. RDEČI KARTON: Rossitto (15' dp) . RUMENI KARTONI: Torricelli, Adani, Pierini in Beckham. GLEDALCEV: 61.000. MANCHESTER - Fio-rentina je sinoči zasluženo izgubila proti Mache-stru, ki se je s to zmago že uvrstil v nadaljnje kolo. S sinočnjim porazom pa si je Trapattonijevo moštvo moCno otežkoCilo položaj. V naslednjo fazo namreč gresta prvi dve uvrščeni moštvi. Valencia je s sinočnjo zmago v Bordeamcu prehitela Fiorentino za dve točki in vprihodnjem kolu bo nastopila proti že kvalificiranemu Manchestru. Sinočnja tekma se je še kar uspešno začela za Fiorentino, ki je v 15. minuti pvoedla s krasnim golom svojega prvega strelca Batistute (na sliki veselje po golu, ob njem Mijatovič). Pri zadetku pa nosi del krivde domači vratar Bosnich, ki je sploh naj slabši igralec v ekipi evropskih prvakov. Manchester je takoj reagiral in štiri minute kasneje stanje izenačil s Colejem, ki je s strelom od daleč presenetil, tokrat malce negotovega Tolda. Angleži so še naprej napada- li, medtem ko so gostje v glavnem odgovarjali s protinapadi. Gostitelji so še naprej imeli pobudo v svojih rokah in dosegli tudi drugi zadetek s Kea-nom, ki je usmeril pravo bombo v Toldova vrata. Tudi v drugem polčasu so več od igre imeli angleški nogometaši. Fio- rentina je imela še bolj otežkočeno delo, ko je sodnik zaradi grobega prekrška izključil Rossita. Ko pa je v 69. minuti Yorke dosegel še tretji zadetek, je bilo vseh upov Fiorentine zares konec. Ostali izid: Bordeaux -Valencia 1:4. Vrstni red: Manchester Utd 12, Valencia 9, Fiorentina 7, Bordeaux 1. Prihodnje kolo (21.3.): Fiorentina -Bordeaux, Valencia -Manchester Utd. SKUPINA A Izida 5. kola: Barcelona - Hertha Berlin 3:1, Porto - Sparta Praga 2:2. Vrstni red: Barcelona 13, Porto 7, Sparta Praga 5, Hertha Berlin 3. Prihodnje kolo (21.3.): Sparta Praga -Barcelona, Hertha Berlin - Porto. KOLESARSTVO / VČERAJ Olano končni zmagovalec No zadnji etapi Latvijec Vainstein pred Cipollinijem SAN BENDETTO DEL TRONTO - Kot je bilo pričakovati, je Spanec Abraham Olano ohranil vodstvo tudi po včerajšnji zadnji etapi in je tako zasluženo osvojil letošnjo izvedbo mednarodne kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Včerajšnjo etapo (S. Benedetto - S. Benedetto, 166 km) je dobil Latvijec Romans Vainstein, ki je v sprintu premagal favoriziranega Italijana Maria Cipollininija. Za določitev zmagovalca je bila po etapi potrebno kar nekaj časa int emeljit pregled fotofinisha, saj je bila razlika med prvouvrščenim in Cipollinijem res minimalna. Seveda najbolj razočaran po včerajšnji etapi je bil Cipollini, ki pa že misli na sobotno dirko Milan -Sanremo. Na tej dirki je začel nastopati leta 1989, doslej pa ni nikdar zmagal. Bo končno, na stara leta, le prišel njegov dan? Vrstni red zadnje etape: 1. Romans Vainstein (Lat) 4.34:52, 0; 2. Mario Cipollini (Ita); 3. Lars Michael-sen (Dan); 4. Erik Zabel (Nem); 5. Jorome Blijlevens (Niz); 6. Marcus Zberg (Svi); 7. Gabriele Balducci (Ita); 8. Andreas Klier (Nem); 9. Thor Hushovd (Nor); 10. Robert Hunter (J. Afr.). Skupni vrstni red: 1. Abraham Olano (Spa) 33.17; 36, 0; 2. Jan Hurska (Ceš) +10 min.; 3. J. Carlos Do-minguez (Spa) +17; 4. Laurent Jalabert (Fra) +38, 5. Marco Serpellini (Ita) +46. NOVICE ALPSKO SMUČANJE / FINALNI NASTOPI V BORMIU NOGOMET Košarka: tržaški Telit drevi proti Violi TRST - V itabjanski košarkarski Al hgi bodo igrah že drevi 25. kolo. Tržaški Teht, kijev nedeljo prvič zmagal v gosteh, bo drevi gostil Violo iz Reggio Ca-labrie, ki je na 7. mestu lestvice z 8 točkami več od tržaške ekipe. Varovanci tmerja Banchija pa doma igrajo kot prerojeni in so 16 od 16 točk osvojih pred domačim občinstvom. Tudi drevi so zato Tržačani v rahli prednosti, čeprav je moštvo iz Reggio Cala-brie dokaj nevarno. DREVISNJI SPORED (20.30): Ducato Siena - Benet-ton Treviso, Lineltex hnola - Kinder Bologna, Bi-pop Reggio Emilia - Adecco Milan, Paf Bologna -ADR Rim, Scavolini Pesaro - Pepsi Rimini, Muller Verona - Canturina Cantu, Roosters Varese - Zuc-chetti Montecatini, Teht Trst - Viola Reggio Cala-bria. Drevi bodo igrah tudi 24. kolo v A2 hgi. Videmski Snaidero bo drevi gostoval v Jeisju, kjer bo igral proti ekipi Sicc. 1. SKL: Kraški zidar zmagal v Mariboru MARIBOR - V 3. krogu 1. slvoenske košarkarske lige od 7. do 12. mesta je sežanski Kraški zidar včeraj v gosteh izbojeval nadvse pomembno zmago proti domači ekipi ZM Maribor. Sežanci so zmagali z 80:67 (49:31). Najboljša strelca pri Kraškem zidarju sta bila Manovič z 21 in D. Petrovič z 20 točkami. Jan Budin je prispeval 8 točk. OSTALA IZIDA: Helios - Zagorje 85:91, Loka Kava - Rogla 76:62. VRSTNI RED: Zagorje 28, Loka Kava 16, Rogla Atras, Helios Domžale in ZM Maribor 14, Kraški zidar Sežana 12. IZIDI OD 1. DO 6. MESTA: Pivovarna Laško - Triglav 99:93, Slovan - Savinjski Hopsi 91:86, Krka Telekom - Union Olimpija 77:79. VRSTNI RED: Union Olimpija in Pivovarna Laško 46, Krka Telekom 36, Slovan in Triglav 26, Savinjski Hopsi 22. Italijanski rokometni pokal: Tržačani igrali neodločeno RUBIERA - V prvi polfinalni tekmi italijanskega rokometnega pokala je tržaški Genertel včeraj v Ru-bieri igral proti domačemu moštvu neodločeno z 21:21. Tržačani so po prvme polčasu vodih z 12:9. Gostitelji pa so v drugem polčasu močno reagirati in tudi spravih v težave favorizirane Tisljeve varovance, ki pa imajo možnosti, da si opomorejo v povratnem srečanju in se tako uvrstijo v finale. V tržaških vrstah so biti najboljši strelci Fusina, Tara-fino in Pirianu, ki so dah po 5 golov. V domačem moštvu pa je bil najuspešnejši Nims, ki je dosegel 6 zadetkov. Na lestvici FIFA vodi Brazilija Italija 13., Slovenija 42. ZURICH - Na najnovejši lestvici FIFA se razmerje moči na vrhu ni veliko spremenilo. Se vedno vodi Brazihja pred Češko in Francijo, Španija je četrta, Nemčija pa peta. Norveška je napredovala za eno mesto in je zdaj šesta. Italija s 14. mestom zaostaja tudi za ZRJ, Slovenija je zdrsnila za eno mesto, tako da je zdaj na 42. mestu. Trinklu zadnji smuk, Maierju še tretji globus »Herminator« dosegel drugo mesto, Italijan Ghedina pa je tokrat odpovedat Hermann Maier s smukaškim globusom BORMIO - Avstrijec Hannes Trinkl je zadnji zmagovalec smuka v 34. sezoni svetovnega pokala. Trinkl je na finalu v Bor-miu za 40 stotink sekunde premagal rojaka Hermanna Maierja, ki si z dragim mestom zagotovil mali smukaški globus. Da je bilo avstrijsko zmagoslavje popolno, sta s tretjim in četrtim mestom poskrbela Christian Greber in Fritz S trobi. Zadnji, 11. smuk se je končal tako kot večina letošnjih. Avstrijski tekmovalci so biti razred zase, če ne bi bilo Kanadčana Eda Podivinskega, bi biti kar na prvih šestih mestih. Avstrijci so zabeležih osmo letošnjo zmago, prepustih so le tri; v Kviftjelu je bil dvakrat najboljši Američan Da-ron Rahlves, v Val Gardeni pa je zmagal Italijan Kri-stian Ghedina. Drugič letos se je zmage veselil Hannes Trinkl, ki je znal izkoristiti ugodne razmere v času smučanja, saj je bil redkih, ki je nastopil v sončnem vremenu. Za Trinkla je to peta zmaga nasploh, Štirikrat je bil najboljši v smuku. Svojo prvo zmago je pred sedmimi leti dosegel prav v Bormiu. Kljub temu, da je zmagal Trinkl, pa je bila glavna osebnost v ciljni areni njegov rojak Hermann Maier, ki si je z drugim mestom prvič v karieri zagotovil smukaški globus. Pred tekmo mu je bil nevaren Ghedina, a bi moral Maier, da bi izgubil prvo mesto, smučati slabo (ostati brez točk), Italijan pa bi moral osvijiti vsaj tretje mesto. To se ni zgodilo in "Herminator" si je zagotovil še tretji letošnji globus. Tako bo zdaj vse misli preusmeril na veleslalom, saj ima možnost, da jutri osvoji Se četrti globus in tako postane prvi smučar po Švicarju Pirmi-nu Zurbriggnu (1987) s štirimi naslovi. »Smuk je naj- pomembnejši v alpskem smučanju, zato so moje želje vedno največje ravno v tej disciplini,« je dejal Maier. Srebrno medaljo v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala (tretjo v karieri) je osvojil Italijan Kri-stian Ghedina, ki včeraj ni imel sreče. »Ko sem se podal na progo se je nad njo zgrnil ogromen oblak, tako da je bila vidljivost slaba. Motil me je tudi veter, Maier je vsekakor nesporno najboljši«, je povedal Ghedina in napovedal, da bo smučal najmanj še pet sezon, vse do olimpijskih iger leta 2006 v Turinu. Vrstni red smuka: 1. Trinkl (Avt) 1:58, 31; 2. Maier (Avt) +0, 40; 3. Greber (Avt) +0, 79; 4. S trobi (Avt) +1, 39; 5. Podivinsky (Kan) +1, 47; 6. Franz (Avt) + 50, 31; 11. Fattori (Ita) +1, 95; 13. Ghedina (Ita) +2, 03; 18. Runggaldier (Ita) +2, 55; 21. Sulzenbacher (Ita) +3, 36; 23. Cattaneo (Ita) +4,42. Skupno (37): 1. Maier (Avt) 1.900; 2. Aamodt (Nor) 1.400; 3. J. Strobl (Avt) 978; 4. Ghedina (Ita) 938; 5. Eberharter (Avt) 860; 6. Schifferer (Avt) 821 Namesto po globus v bolnišnico! Zadnji letošnji ženski smuk je bil izredno zanimiv in razburljiv, a ne zaradi same tekme, ampak zaradi boja za smukaški globus. Nemka Regine Haeusl je imela pred zadnjim obračunom 36 točk pred- Moški smuk 1. H. Maier (Avt) 800 2. K. Ghedina (Ita) 677 3. J.Strobl (Avt) 533 4. H. Trinkl (Avt) 507 5. S. Eberharter (Avt)454 6. F. Strobl (Avt) 453 7. A. Schifierer (Avt) 354 8. W. Franz (Avt) 317 9. E. Fodivinsky (Kan) 298 10. D. Rahlves (ZDA) 273 57. P. Pen (Slo) 3 nosti pred Avstrijko Renato Goetschl, možnosti za zlato medaljo pa je imela Se Isol-de Kostner. Italijanka je bila od omenjene trojke prva na startu, a s svojim nastopom ni bila prepričljiva. Nekoliko bolje je svojo nalogo opravila Haeuslova, tako da so bile vse oči uprte v smučanje Avstrijke. V zgornjem delu je Goetsch-lova zelo malo zaostajala za vodilno Cavagnoudovo (ki je dosegla drugo smukaško zmago v karieri), v spodnjem pa ji je zaostanek zadostoval le za tretje mesto. To je pomenilo 60 točk, treba pa je bilo počakati na uvrstitev Nemke, ki je bila po prihodu svoje največje tekmice na petem mestu. Do konca je izgubila še štiri, kar je bilo le dovolj, da je ubranila pet točk prednosti in po dveh letih (leta 1998 je bila najboljša Katja Sei-zinger) vrnila naslov najboljše smukačice v Nemčijo. Zal se Nemka Ženski smuk 1.Haeusl (Nem) 529 2. Goetschl (Avt) 524 3. Kostner (Ita) 484 4, Rev-Behet (Svi) 435 5.Cavagnoud (Fra) 417 6.Schneider (Avt) 303 7.Dorfmeister (Avt) 290 8. Ertl (Nem) 243 9. Turgeon (Kan) 240 10. Schuster (Avt) 232 16,Bračun (Slo) 147 skupne zmage, ki jo je dosegla ne da bi letos osvojila niti enega smuka (petkrat druga), ni mogla veseliti. Po prihodu na cilj je namreč v mehkem snegu nerodno padla in si dvakrat zlomila desno nogo. Namesto na stopničke je morala v bolnišnico. Slovenki nista osvojili novih točk. Spela Bračun je zasedla 17. (+3, 17), Mojca Suhadolc pa 19. mesto (+3, 50). »Zaradi nekoliko slabših nastopov nismo razočarani, saj je bila sezona tudi v smuku zelo uspešna,« je dejal vodja slovenske ženske reprezentance Dušan Blažič, ki se nadeja boljšega nastopa v superveleslalomu, kjer je Suhadolčeva še v igri za medaljo. Vrstni red smuka: 1. Ca- vagnoud (Fra) 1:33, 10; 2. Rey-Bellet (Svi) +0, 73; 3. Goetschl (Avt) +0, 79; 4. Zelenskaja (Rus) +1, 05; 5. Ertl (Nem) +1, 56; 6. Tur-geon (Kan) +1, 90; 7. Ober-moser (Avt) +2, 04; 8. Perez (Ita) +2, 10; 9. Haeusl (Nem) +2, 14; 10. Kostner (Ita) +2, 22. Skupno (37): 1. Goetschl (Avt) 1467; 2. Dorfmeister (Avt) 1204; 3. Cavagnoud (Fra) 980; 4. Kostner (Ita) 858; 5. Nef (Svi) 721; 6. Schneider (Avt) 695; 7. Pretnar (Slo) 685; 8. Rey-Behet (Svi) 662; 9. Obermoser (Avt) 646; 10. Haeusl (Nem) 615. Vratar pa tak! RIO DE JANEIRO - Prekršil je vsa pravila, a je kljub temu vsaj za en dan zasenčil Ronalda in Rivalda. Brazilec Raimundo Sabino se pravzaprav sploh ne bi smel pojaviti na nogometnem igrišču, saj je le maser. Toda namesto premaganega vratarja je ubranil strel tekmecev, si prislužil občudovanje navijačev, rdeči karton sodnika in najverjetneje strogo kazen brazilske nogometne zveze. Posnetke akcije poskočnega, s torbami obteženega 55-letnega maserja lokalnega moštva Juazeiro na tekmi proti Ceari so objavile vse brazilske televizijske postaje. Vratar njegovega moštva je bil že premagan, ko je Sabino stekel izza go-love črte in počasi se kotalečo žogo poslal z igrišča. »Stal sem v bližini in prav zares nisem mogel dovoliti, da bi se žoga znašla v mreži,« je svojo nenavadno potezo pojasnil Sabino. Več kot 50.000 gledalcev na stadionu je onemelo, nato pa z aplavzom nagradilo srčnega maserja. Zanesljivo ga bodo kaznovali, toda brazilska nogometna zveza se je znašla v zadregi, saj podobnega primera Se ni bilo. In Se to: Juazeiru Sabinova akcija ni dosti pomagala, saj je Atle-tico Ceara zmagal s 4:1...(STA) _ KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO Vse tri noše ekipe so tokrat zanesljivo in visoko zmagale Alba Krmin - Cicibona videobox 62:93 (30:40) CICIBONA: Hrovatin 20 (4:4, 8:12, -), Smilovich 9 (5:5, 2:5, -), Mura 5 (1:2, 2:4, -), Lovriha 14 (-, 4:7, 2:5), Pribac 6 (-, 3:5, -), KrCalid 9 (-, 3:5, 1:2), Segi-na 4 (0:2, 2:3, -), Cossutta 2 (0:2, 1:4, -), Valente 6 (-, 2:8, -), Stokelj 18 (1:3, 7:10, 1:2), trener: Martini. SON: 24, PM: 11:17, 3T: Lovriha 2, Krdalič in Sr-tokelj 1. Po porazu proti jadra-ttovcem in tednu premora s° cicibonasi dosegli zane-sljivo zmago. Proti Albi so na gotovanju po negotovem zadetku namred kond-no spet pokazab svoje pravo lice in o zmagovalcu ni Lilo tako nikoli dvoma. Čeprav je bilo v igri nekaj Pavz, bi v splošnem pred-stavo ocenili pozitivno, saj s° Pribac in soigralci Uspešno igrali v obrambi iu stalno uveljaviti svoj visok tempo igre. Tudi proti domači conski obrambi so se dobro znašli, tako da so Lili gostitelji, zlasti v drugem delu tekme, povsem brez moči. Tokrat gre za lep uspeh pohvaliti vso ekipo, ki je zlasti pokazala pravi pristop do tekme. Ob lem so vsi igralci ostali dalj Lasa na igrišču in prispevali svoj delež k zmagi. Na koncu gre še omeniti, da je Lil na tekmi v Krminu sod-Uik, Slovenec Skok iz Gorice. (N.S.) Inter 1904 - Dom Metal-frading 61:80 (32:41) DOM: Visintin 15, Bensa, Budal, Garra 8, TomsiC 2. Mosetti 4, Bresciani 2, Luzzuccoli 10, Covi 23, jkristnancic 18, trener Leban. 3T: Cuzuccoti 1, Covi 6; PON: Budal; SON: 16.. Proti nizkouvršCenemu Nasprotniku so Domovi Jadranovec V. Cociancich mladinci brez večjega truda visoko zmagali. Srečanje je bilo na dokaj nizki ravni, saj se proti povprečnim domačinom »belo-rdeci« niso posebno potruditi in so le občasno zaigrali, kot znajo. 2e po uvodnih potezah so Lebanovi varovanci dokazali, da ne bodo imeti težav proti conski postavitvi 2-3, ki so jo sicer nasprotniki obdržali vseh 40 minut, in so s serijo 4 zaporednih trojk takoj pridobili zadovoljivo prednost. Ob koncu prvega dela so vodili le z 10 točkami prednosti, predvsem zaradi slabe obrambe in nezbranosti. V drugem delu pa so takoj povečali prednost na +20 in tako dejansko zapečatili srečanje v svojo korist. Domačini vsekakor niso bili enakovreden nasprotnik in tako je omembe vredna le točnost Covija, ki je z odličnimi odstotki zadel kar 6 trokj. (L.S.) Jadran Nuova Kreditna - Ferroviario 82:63 (48:27) JADRAN: Paoletic 9 (-prosti meti, 3:7 za 2 točki, 1:2 za 3 točke), Šušteršič 9 (1:2, 4:8, -), Cociancich 19 (3:3, 8:8, -), Sibelja 8 (0:2, 4:5, -), Budin 6 (0:1, 3:5, 0:2), Semec 2 (-, 1:4, -), Švab 7 (3:4, 2:5, 0:1), Gregor! 7 (2:2,1:1,1:1), Guštin 9 (-, 3:8, 1:3), Piccini 3 (-, 1:1, -), Romano 3 (1:1,1:7, -), trener: Vremec. Met za 2 točki: 30:58, za 3 točke 4:10. Skupno 34:68. PM: 10:15, SON: 23, PON: Gregori (34). Tudi proti »železničarjem« jadranovci niso zamuditi vlaka, ki pelje ... do novega para točk in tako ohranjajo, skupaj s Ci-cibono, prvo mesto na lestvici. VremCevi fantje (Brumen je bil še v tribuni) so si zmago zagotovili v prvem polčasu, točneje med 5. in 15. minuto, ko so z delnim izidom 30:7 strli odpor gostov in povedli za 26 točk. Že tedaj je bilo tekme konec in Vremec je tako izkoristil priložnost, da pošlje na igrišCe vse igralce, ki so se tudi vpisali med strelce. Med posamezniki bi tokrat pohvalili Cociancicha, ki je bil z 19 točkami najboljši strelec tekme, in imel odličen 8:8 pri metu z igrišča, in Si-beljo, ki je tokrat dosegel kar 8 toCk. (KAF) OSTALI IZIDI 15. KOLA: Arte - Goriziana 67:57, Staranzano - Intermuggia 48:76, Srvolana - Santos 81:80. VRSTNI RED: Cicibona Videobox in Jadran Nuova Kreditna 26, Intermuggia 24, Dom Metaltrading 22, Servolana 18, Staranzano 16, Ferroviario in Alba Krmin 14, Inter 1904 10, Arte Gorica 6, Santos in Gori- •710710 O PRIHODNJE KOLO: Dom - Staranzano (21.3. ob 19.15), Goriziana - Jadran Nuova kreditna (20.3. ob 18.45), Cicibona - Video-box - Inter 1904 (20.3. ob 21.00) H GORSKO KOLESARSTVO h Devinovo moštvo v novi sezoni s pomlajeno vrsto ZaCela se je tudi sezona v gorskem kolesarstvu. Devinova ekipa se letos predstavlja na Startu z nekoliko pomlajeno ekipo, saj so društvene barve zapustiti nekateri masterji (Bergamasco, Ražman, Slavec in Padovani), namesto njih pa so prišli novi mladinci, začetniki, to so fantje, ki morajo za uspešne nastope prekolesariti Se veliko kilometrov. Med novinci je letos tudi Robero Vidoni, ki je v preteklosti sicer igral košarko. DrugaCe je ekipa nepsre-menjena, sestavlja pa jo približno 20 kolesarjev. Nedeljska uvodna tekma je bila prva od desetih tekem, veljavnih za trofejo FJK. So pa tudi druga prvenstva, med katere lahko upoštevamo Alpe Adria Cup, Top Class tekme in različne maratone nad 50 km. Devinovo ekipo je zastopalo v nedeljo šest gorskih kolesarjev. Ritem tekme je bil prehiter za naše kolesarje, ki niso Se v pravi formi, da bi se lahko kosali z najboljšimi. To velja še posebej za Christiana Legisso, ki je pristal na 4. mestu med U23 in 8. mestu med elani, kar ni prav zadovoljivo. Zmagal je slovenski kolesr AleS Habe (Stop team Cmi Vrh). Med sportsmeni so nastopiti borbeni Adrian Gerti (25. mesto), Erik Luksa (19. mesto), ki se je izkazal zaradi borbenosti in prepričljivosti. Med masterji sta dobro izpeljala tekmo Janko JablanšCek (34. mesto) in Marino Glavina (44 let) s 26. mestom. Prva tekma torej ni obrodila zaželjenih sadov, a vzdušje v moštvu le obeta dobre rezultate. Zanimivo bo že konec marca v Huminu, kjer bo Top Class tekma. Tudi v letošnji szeoni bodo Devinovim »bikerjem« stali ob strani sponsorji TAC gradbeni material, Unipol, Pupis, Zadružna banka, Frandoli gradbeništvo. NOVICE Dresurno jahanje: odličen nastop sester Gilotta Pred dnevi je bilo v Vivaru (PN) v pokriti konjušnici »Gelindo Šport Equestri« prvo tekmovanje v dresuri, veljavno za deželni pokal »Dressage Friuti Venezia Giutia 2000«, ki ga je deželna federacija FI-SE organizirala, da bi po večletnem mrtvilu ponovno razvila olimpijski sektor tudi v naši deželi. Sobotnega tekmovanja sta se udeležiti tudi sestri Irena in Susanna Gilotta, ki sta se po večletnem uspešnem nastopanju v mladinskih kategorijah tokrat prvič preizkusiti v članski kategoriji. V prvi preizkušnji (naloga E) sta po nekaj manjših začetnih negotovosti zelo dobro opravili nastop ter osvojiti 2. mesto (Irene Gilotta s konjem Michele) ter 5. mesto (Susanna Gilotta s konjem Beauty Van Loth). Se boljše sta se odrezeti v nalogi E 110, kjer sta z estetsko dovršenim in brezhibnim vodenjem konjev prepričali tudi strogo žirijo ter z visokimi ocenami zasluženo osvojiti 1. mesto (Irene Gilotta) in 3. mesto (Susanna Gilotta). Po nagrajevanju sta biti mladi jahaCici upravičeno zadovoljni, saj sta odlično zaceli s tekmovanjem tudi med elani, kar seveda daje upanja, da bosta gotovo odigrali vidno vlogo na letošnjem deželnem pokalu, (m.r.) Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi diskvalificirala za eno kolo Mi-cheleja Sclaunicha (Primorje) in Petra Štruklja (Zarja/Gaja), v 1. amaterski ligi Petra Sedmaka (Vesna) in Mattio Marassija (Sovodnje), V 3. AL pa Daniela Scibilio (Breg). Med mladinci je prepoved iganja za eno kolo dobil A. Altarac (Zarja/Gaja), med naraščajniki pa E. PauletiC (Primorje). Cicibani: Breg uspešen Breg - San Luigi 5:3 (2:1) BREG: Matkovič, Križmancic, Debeliš, Corbatti 2 gola, Gregori, Kuret, Kraljic 2, Martini 1. Po lepi in borbeni tekmi so mladi Brežani zasluženo premagati solidno ekipo San Luigija, tako da je treba pohvaliti prav vso ekipo. NAMIZNI TENIS / V ZENSKI C1 LIGI Kljub gladkemu porazu dober odpor Krasa B V moški C2 ligi so mladi krasovci proti Azzurri nadoknadile visok zaostanek ZENSKA C1 LIGA Kras B - Sangio’97 W 0:5 Sardo - Guariento 1:2 (21:13, 18:21, 24:26); R. Zavadlal - Orlando 0:2 (13:21, 13:21), Sardo/Za-vadlal - Gueriento/Orlando 0:2 (17:21, 18:21), Sardo - Orlando 0:2 (14:21, 19:21). V predzadnjem krogu se je mlajša od dveh Kra-sovih ekip pomerila z gostjami iz Verone. Sangio ’97 v postavi Serena Grando in Enrica Guariento je glavni favorit za prestop v višjo ligo. Kras B je igral v standardni postavi s Saro Sardo in Roberto Zavadlal, ki sta letos prestopile prag tretje kategorije (št. 165 in 162) in sta novinki v tretjeligaški postavi. Krasovi naraščajnici sta se dobro upirali favoritu. Zlasti je bil pouCen poraz Sare Sardo proti maldinki Guariento. Iz tesnega poraza s slednjo nasprotnico (v setih 1:2, tretji na set razliko 24:26), bo morla Sara Sardo povleci določeno moralo, enako kot so dragocene vse izkušnje PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET n Predavanje o lepotah zahodnih Julijcev Obeta se lep večer v Gregorčičevi dvorani. Dr. Andrej Mašera se bo nocoj predstavil tržaškim planincem s predavanjem o poteh po zahodnih Julijcih, očarljive gore, ki jih SPDT-jevci poznajo s svojih izletov in vzponov in ki v svojih nadrijih skrivajo prečudovite lepote. Pa vendarle, nešteti so še ti naravni Lari, ki jih bo predavatelj skušal z besedo in sliko prikazati planinski publiki. Tokrat ne bo ovir in Nobena snežna nevihta ne bo preprečila prihoda dr. Andreja Mašere na nocojšnji večer v orga-Nizaciji SPDT. Vabljeni torej v Polnem številu vsi ljubitelji naših rzredno lepih, edinstvenih gora Na svetu. Kot običajno, ob 20.30. 33- Zimske športne igre . Tradicionalne Zimske športne 1 Sre,-najstarejše tekmovanje v sNiucanju zamejskih Slovencev, ?a katero je pred 34 leti dalo po-Ludo SPDT, bodo prihodnjo ne-Neljo, 19. marca, na Trbižu. V teku so priprave, pripravljene so Pr°ge, pokali in kolajne, vpisovanje tekmovalcev v raznih kate-8°rijah in danes bo tudi žrebanje startnih številk. V nedeljo se bodo °rej na progi Breznik pomerili akmovalci posameznih društev in smučarskih klubov. Organizatorji zato pričakujejo, da se bo na startu prijavilo CimveCje število tekmovalcev in se potegovalo za točke in seveda za pokale. Zimski vzpon na Triglav Sedem jih je bilo SPDT-jevcev, Iti so se prejšnjo soboto in nedeljo podali na zaključni letošnji zimski izlet-vzpon na najvišjo slovensko goro Triglav. V zadnjih dveh mesecih je skupina tržaških planincev izvedla kar sedem zimskih vzponov, ki so biti nekakšno dopolnilo društvene izletniške dejavnosti, tiste, ki se bo v kratkem pričela s krajšimi pomladnimi izleti in se nadaljevala v poletje z zahtevnejšuni podvigi. Zamisel zimskih pohodov je bila posrečena in pri SPDT razmišljajo, da bodo pobudo nadaljevali tudi v prihodnje. Vsekakor o dvodnevnem zimskem vzponu na Triglav bomo še poročati. Snežnik v snegu Vsakoletnega zimskega pohoda na Snežnik, ki ga že dvajset let zaporedoma organizira planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice, se je udeležila tudi desetina SPDT-jevcev. Bil je pravi užitek: lep sončen dan, shojena gaz in zadoščenje na vrhu, s katerega je pogled segal daleč naokrog na bele vršace. Eden od udeležencev je bil tudi deležen priznanja za dvajsetletno udeležbo na tem priljubljenem zimskem srečanju planincev. Po snegu na Porezen V nedeljo, 26. marca, je na vrsti zimski pohod na Porezen v priredbi planinskega društva Cerkno, v spomin na padle partizane le dva meseca pred osvoboditvijo. SPDT vabi svoje elane, naj se pohoda udeleže v Cim-veCjem številu. Občni zbori Mesec marec je Cas občnih zborov planinskih društev. Gre za polaganje obračunov opravljenega dela in načrtovanje novih pobud in programov pred začetkom pobie planinsko izletniške sezone. Poročali smo o obenem zboru planinskega društva v Sežani, v prihodnjih dneh, pravzaprav že jutri, pa je na vrsti občni zbor planinskega društva Nova Gorica, ki slavi letos svojo petdesetletnico, potem bodo na vrsti Jeseničani, ki bodo zborovali v soboto, prihodnji četrtek bodo polagali svoj obračun Člani SPDG, naslednji dan, 24. marca, pa bo na vrsti občni zbor SPDT. (L.A.) Zanimiv tečaj AO SPDT 2e vrsto let se v zimskem Času posamezni elani AO SPDT potepajo po zasneženem visokogorju v iskanju strmega pobočja za spust v svežem snegu ali za lažji razvedrilni izlet. Teh je vsako leto veC in dobri stiki med njimi obrodijo lepe skupne ture. Poleg tega' razni tehnični pripomočki kot so krplje, turne smuči, dereze, cepini in lavinske žolne omogočajo varno in lahko napredovanje. Pravilna uporaba le-teh in prepoznavanje snežnih razmer sta nezanemarljiva pogoja, ki bi utegnila marsikomu pomagati in morda celo rešiti življenje. Iz teh razlogov so se pri Alpinističnem odseku SPD Trst odločili da izpeljejo krajši tečaj za člane, ki se bavijo s turnosmuCanjem, deskanjem in visokogorskim planinstvom. Predavanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, dne 22. marca z začetkom ob 20. uri. V nedeljo, 26. marca pa bo na vrsti praktičen del tečaja na snegu. V ta namen je AO povabila priznanega gorskega vodnika Carla Gasparinija. Razpoložljivih je še nekaj mest in za vse informacije lahko kličete Andreja na št. 0338/1953728, od 10. do 12. ure in Davida na št. 0349/8742101 v večernih mah. (AO SPDT) letošnjega prvenstva mladih krasovk, na katerih bodo lahko gradile igro v prihodnji sezoni. Peto mesto na trenutni lestvici jim zagotavlja gotov obstanek. Tudi v igri dvojic je bil Kras B kandidat, da osvoiji točko (-17, -18), prevladala pa gostujoča ekipa. V zadnjem krogu bodo »bejevke« gostovale pri videmskem CUS-u, postava A pa bo gostja goriške Azzurre. Ostala izida 13. kroga: Libertas Latisana - Azzur-ra GO 4:1, Sarmeola PD -CHS UD 3:2. Kras A -počitek. Vrstni red skupine D: Sangio’97 21, Sarmeola PD 20, Kras A 19, CUS UD 18, Kras B 14, Libertas Latisana 13, Azzur-ra GO 11. MOŠKA C2 LIGA Azzurra C-2 GO - Kras 3:5 CA Trevisan - Simiona-to 0:2 (11:21, 6:21), Marega - Lubrano 2:1 (17:21, 21:12, 21:15), LM Trtevi-san - Fabiani 2:1 (21:9, 15:21, 21:18), Marega - Si-mionato 2:1 (17:21, 21:18, 21:11), CA Trevisan - Fabiani 0:2 (14:21, 14:21), LM Trevisan - Lubrano 1:2 (17:21, 21:18, 19:21), Marega - Fabiani 1:2 Obvestila (19:21, 26:24, 18:21), LM Trevisan - Simionato 0:2 (16:21,18:21). Zmaga Krasovega moštva v drugi tekmi v poulu A (sestavljajo ga prvo- in drugo uvrščene ekipe iz dveh skupin) proti Goričanom ni bila lahka, saj so domačini po prvi zmagi nekdanjega klubskega kolega Guida Simionata, povedli s 3:1. Krasovci so se z Azzurro srečati že v prvem delu deželnega prvenstva. V povratnem so Goričane premagali in zasedli drugo mesto, takoj za Azzurro, ki ima status ekipe C-2, naši pa promocijskega. Na sobotnem srečanju v razigravanju mest pa so se krasovci izkazali. Po veliki prednosti Azzurre so začeti nizati točko za točko. Dve je osvojil mladinec Uroš Fabiani proti poglavarju družine Trevisan in zatem še proti veteranu Mauru Maregi. V krstnem nastopu je Vittorio Lubrano v Krasovem dresu dosegel prvo zmago proti mlajšemu Luis Trevisanu, zmagovito točko proti istemu nasprotniku pa je dodal še Simionato. Pri tem je treba povedati, da sta Simionato (21:4) in Uroš Fabiani (19:3) glavna tvorca uspešne sezone. (JJ) SK DEVIN priredi v nedeljo, 19. t. m. avtobusni smučarski izlet v Trbiž. Prijave v tajništvu na tel. St. 040-2024017. SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa v Trbiž, v nedeljo, 19. t.m., ob priliki Zimskih športnih iger, ob 6. uri pred barom Centrale na Opčinah. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi elane, da potrdijo svojo udeležbo na ZSI v Trbižu, v nedeljo, 19. t.m., na tel. St. 040-213518 ali 040-220718 še danes 16. marca. ZSSDI obvešča, da bo naslednja seja smučarske komisije danes, 16. trn. ob 20.30 na sedežu SPDG v Gorici, Ul. Malta 2. SK DEVIN vabi Člane, naj se 19. trn. udeležijo ZSI na Trbižu v priredbi SPDT. Prijave zbira tajništvo še danes, 16. t.m. po telefonu na št. 040-2024017. PRIREDITVE Četrtek, 16. marca 2000 Posvetili glasbeni večer za Ljubko Šorli Na pobudo Meddruštvenega odbora Slavističnih društev Nova Gorica - Koper - Trst Gorica Videm bo jutri dopoldne v Goriškem muzeju na Gradu Kromberk strokovno-znanst-veno srečanje v poCastiterv 90-letnice rojstva pesnice Ljubke Šorli. Na simpoziju, ki se bo začel ob 10. uri bodo s Študijami nastopili mag. Slavica Plahuta (Kultumo-posvet-ne razmere na Goriškem po 1. svetovni vojni), prof. Tomaž Pavšič (Skoz trpljenje nas žlahtni usoda - Ljubkina življenjska pot), dr. Marija Pirjevec (Poezija skupne in osebne usode), dr. Zoltan Jan (Ljubka Šorli med Italijani), dr. Zorko Harej (Uglasbitve pesmi Ljubke Šorli), prof. Marta Filli (Predstavitev pesniške zbirke Tolminske pesmi) in prof. Marija Mercina (Ljubka Šorli med novogoriškimi dijaki), gostje srečanja pa bodo dr, France Bernik, dr. Irena Novak Popov in dr. Taras Kermauner, medtem ko bodo kulturni program oblikovali dijaki SC Gimnazije v Novi Gorici. V sodelovanju med Kulturnim domom v Novi Gorici in Primorskimi slovenističnimi dnevi pa so pripravili Sprehod po uglasbenih pesmih Ljubke Šorli. Glasbeni veCer bo v soboto ob 20. uri na Kostanjevici, nastopili pa bodo moški zbor Mirko Filej iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, mladinski zbor CGV Emil Komel, ki ga vodi Damijana Cevdek, ter solisti Olga Gracelj (sopran), Mirjam Kalin (sopran) in Slavko Savinsek (bariton), spremljala pa jih bosta Nataša Valant (klavir) in David Šuligoj (kontrabas). GLEDALIŠČA • GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče bo Se jutri, 17. marca izvajalo delo »Alpski žar« Petra Turri-nija v režiji Sama M. Strelca. Ponovitve: danes, 16. marca ob 20.30 (red E) in v petek, 17. marca ob 20.30 (red F). Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Dvorana Tripcovich Od 17. do 26. marca b.o v priredbi ITC 2000 srl, na sporedu delo »Giu al Nord«. Režija Giam-piero Solari. Spored: 17. in 18. marca ob 20.30, v nedeljo, 19. marca ob 16.00, 21. marca ob 20.30, 22. marca ob 16.00, 23., 24. in 25. marca ob 20.30 in v nedeljo, 26. marca ob 16.00. Za vse naslednje prireditve, »Giu al Nord«, »II malato immaginario«, »Ma che c’entra Peter Pan?« in »Annata Ricca«, so vstopnice v predprodaji pri blagajni dvorane Tripcovich od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00 ter ob sobotah od 8.30 do 12.30, pri UT AT Pasaža Protti od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 ter ob nedeljah od 9.00 do 12.00. Infor- macije in nakup s kreditno kartico na zeleno St. 800-554040. Stalno gledališče La contrada Gledališče Cristallo Do 19. marca bo skupina Plexus T. podala Pi-randellovo delo »Pensaci, Giacomino!«. Režija Guglielmo Ferro. Urnik: danes, 16., 17. in 18. marca ob 20.30 in v nedeljo, 19. marca ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 22. in v četrtek, 23. marca ob 20.45 bo Stalno gledališče iz Catanie podalo Piran-dellovo delo »Pensaci Giacomino!«. Rezija Guglielmo Ferro. VIDEM Teatro delle mostre Danes, 16. in jutri, 17. marca bo v izvedbi stalnega gledališča iz Bočna Fojevo delo »Coppia aperta quasi spalancata«. Režija Marco Bernardi. Od 24. do 26. marca bo nastopilo gledališče Plexus T. - Stalno gledališče iz Catanie s Pi-randellovim delom »Pensaci Giacomino«. Režija Guglielmo Ferro. ____________SLOVENIJA................ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 17. marca ob 20.00 Shakespearov »Hamlet«. Režiser Vito Taufer. V soboto, 18. marca ob 20.00 bo gostovala Drama SNG iz Maribora z Ionescovim delom »Makbet«. V sredo, 22., 23., 24. in 25. marca ob 20.00 gostuje Drama SNG Ljubljana z Linhartovim delom »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 25. marca ob 20.00 bo na sporedu komedija Marina Držiča »Lazar spod klanca«. Predstava v kraskem narečju, režija Sergej Vere. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 18. marca ob 20.30 gostuje PDG iz Nove Gorice s Shakespearovim »Hamletom«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Do 19. marca bo na sporedu Verdijeva »La Tra-viata«. Predstave: danes, 16. in v soboto, 18. marca ob 20.30 in v nedeljo, 19. marca ob 16.00. Za razpoložljive sedeže možnost nakupa vstopnic pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Gledališče Miela Jutri, 17. marca ob 21.30 koncert »Breakbeat era«. V soboto, 18. marca ob 21.00 ob priliki praznika sv. Patricija, bo koncert irske glasbe. Priredba: Robin Hood Folk Country Club. Kulturni dom V okviru abonmajskega koncerta Glasbene matice bo v petek, 31. marca ob 20.30 nastop Pihalnega kvinteta »Millennium« iz Firenc. Alessia Sordini - flavta, Fabio Bagnoli - oboa, Paolo Pi-stolesi - klarinet, Stefano Mangini - rog in Fran-cesco Furlanich - fagot. V petek, 14. aprila bo koncert akademskega pevskega zbora »T. Tomšič« iz Ljubljane. DEVIN Združenje Musiči Artis Prireja niz »Navdih harmonike«, jutri, 17. mar- ca ob 20.30 nastop Tržaškega harmonikarskega kvinteta, ki ga sestavljajo Igor Cante, Dario Furlan, Aleksander Ipavec, Dean Rebecchi in Dario Savron. Koncert bo v Hiši soli v Devinu. V Četrtek, 23. marca o 20.30 bomo lahko prisluhnili harmoniki in klavirju z duom Zorza-Leonardi. Koncert bo v Hiši soli v Devinu. V soboto, 8. aprila bo nastop dua A. Ipavec (harmonika) in D. Casali (klarinet). Koncert bo v Hiši soli v Devinu. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V sredo, 22. in v četrtek, 23. marca ob 20.45 ter 26. marca ob 16.00 bo gledališče Giuseppe Verdi iz Trsta podalo Verdijevo opero »La Travia-ta«. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V priredbi Glasbene matice iz Trsta in Zveze glasbenih šol Primorske bo na sporedu 3. mednarodni festival kitare. V petek, 31. marca bo nastopil Žarko Ignjatovič. V soboto, 18. marca ob 20.00 bo v okviru mladi koncertni oder, koncertiral violončelist Vasja Legiša iz Trsta. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. marca ob 20.15 klavirski recital Borisa Bekhtereva. Samostan Kostanjevica 11. primorski slovenistični dnevi V soboto, 18. marca, ob 20.00 na Kostanjevici, sprehod po uglasbenih pesmih Ljubke Šorli. DOBROVO - Grad Jutri, 17. marca bosta v okviru hitove muze na gradu Dobrovo, nastopila Gabor Meszaros - fagot in Elisabeta Blumina - klavir. LJUBLJANA Opera balet Jutri, 17. ob 15.00 in v sredo, 29. marca ob 11.00 Igor Stravinski »Ognjena ptica«. V Četrtek, 30. marca ob 20.00 Mihail Ivanovič Glinka »Ivan Susanin«. Cankarjev dom Dvorana Slovenske filharmonije V torek, 21. marca ob 19.30 bosta umetnika Di-mitry Sitkovetsky (violina) in Boris Petrushan-sky (klavir) pokazala mojstrovanje baročne glasbe in obvladano tonsko niansiranje. Gallusova dvorana V ponedeljek, 3. aprila ob 20.00 bodo nastopili »Dunajski simfoniki« dirigent: VVolfgang Sawal-lisch, solistka: Marjana Lipovšek, mezzosopran. PRIMORSKA POJE 2000 Petek 17.03. Sobota 18.03. 18.03. Nedelja 19.03. 19.03. 19.03. 19.03. Petek 24.03. Sobota 25.03. Nedelja 26.03. 26.03. Petek 31.03. Sobota 01.04. Nedelja, 02.04. ob 19.00 02.04. Petek, 07.04. Nedelja 09.04. 09.04. Petek 14.04. ob 20.00 Sobota 15.04. 15.04. Nedelja 16.04. 16.04. ob 20.00 SELO, Kulturni dom ob 20.00 PIVKA, Osnovna šola ob 20.30 TRST, Ul. Risorta ob 17.00 CEPOVAN, Kulturni dom ob 17.00 GORICA, KC Lojze Bratuž ob 17.00 SVETI PETER, Kulturni dom ob 14.30 TRBIŽ, Občinski kult. center ob 20.00 IZOLA, Kulturni dom ob 20.00 TRNOVO, Kulturni dom ob 20.00 ŠMARJE, Kulturni dom ob 20.30 STANDRE2, Župnijski dom ob 20.00 DEKANI, Kulturni dom ob 20.00 DRE2NICA, cerkev Srca Jezusovega BAZOVICA, cerkev Sv. Marije Magdalene ob 17.00 PODNANOS, Kulturni dom ob 20.00 KANAL, Športna dvorana ob 17.00 CERKNO, Osnovna šola ob 15.30 ZAVARH, Terska dolina cerkev Sv.florjana SEŽANA, Kulturni center Srečko Kosovel ob 20.00 IDRIJA, Osnovna šola ob 20.30 KRIŽ pri TRSTU, Dom Alberta Sirka ob 17.00 STEVERJAN, Dom na Bukovju ob 17.00 TRENTA, Info center TNP ________________ _________________ RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venet o 1 (I. nad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 click sulla scienza a Trieste«. Muzej judovske skupnosti: do 30. aprila na ogled »Viddishland - postne karte srednjevzhodnih evropskih judovskih skupnosti«. Urnik: ob nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob ponedeljkih in četrtkih od 10.00 do 13.00, ob torkih in sredah pa od 16.00 do 19.00. Kulturni dom (UL Petronio 4): do 31. marca bo na ogled razstava Dekleta in šola. Gregorčičeva dvorana (UL sv. Frančiška 20, II): na ogled so fotografije Miroslava Janeka in ilustracije Luise Tomasetig. Urnik: ponedeljek -petek od 9.00 do 15.00. V galeriji Studio d’Arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8) bodo do 31. marca na ogled ilustracije Tullia Pericolija. Urnik: od torka do petka od 17. do 20. ure. Gledališče Miela: v soboto, 18. marca ob 18.00 otvoritev fotografske razstave šestnajstih mladih umetnikov. Galerija Tribbio 2: do 24. marca bo na ogled razstava »Mešana tehnika in skulpture« Gresta Dequela. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob nedeljah od 11.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 ob ponedeljkih zaprto. Sklad Mitja Cuk - dvorana Zadružne kraske banke: še jutri, 17. marca je na ogled umetniška razstava »Pogledi na kras« Danjele Stokelj-Zon-ta. urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00. GORICA Na gradu je odprta razstava o goriškem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00. PORDENON Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 2. aprila razstavlja Fausta Squatriti. Urnik: v tednu od 16.00 do 19.30 ob praznikih od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. ________________LACIJ_________________ RIM Papeške konjušnice Kvirinala (UL XXIV maja 16): do 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Er-mitaža«. Urnik: 10.00-19.00, v četrtek, petek in soboto 9.30-2300. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385. _____________SLOVENIJA________________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11.- do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. TUPELČE V galeriji posestva Jazbec je na ogled razstava likovnih del z naslovom Odisejada 2001 akad. slikarja Darka Slavca iz Ljubljane. Štiri njegove razstave v letošnjem letu bodo odprte od petka do nedelje med 12. in 22. uro. SENOŽEČE Gostišče Stari grad: ob dnevih slovenskih domačih jedi je na ogled razstava fotografij s kmečkimi motivi Jane Pečečnik in Vojka Franetiča. Odprto vsak dan, razen ponedeljka in torka, med 10. in 22. uro. KROMBERK Grad Kromberk: do 7. maja je odprta pregledna razstava televizijskih scenografij in grafik Jožeta Spacala. Na ogled so se lapidarij in kulturno zgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Galerija Ajdika (Lokarjev drevored 8b,): do 14. aprila je na ogled razstava avtorja Janka Kastelica. Urnik: vsak dan od 8.00 do 15.00. NOVA GORICA Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 26. marca na ogled razstava »Poljski gledališki plakat«. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušica. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. Slovenski etnografski muzej: do junija je na ogled razstava Ljubezen je v zraku - Ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi. Cankarjev dom - Mala galerija: na ogled fot°' grafska razstava Aleša Gregoriča. Odprta bo do 5. aprila. Galerija Commerce (Einspielerjeva 6): do 31- marca bo na ogled razstava italijanske slikarke Raffaelle Busdon. Ogled možen od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskenj narodnem parku in etnološka zbirka, staln1 razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka d° petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk j6 možen kadarkoli. HRVAŠKA PULA Hotel Histria: na ogled razstava, ki so jo organi' zirale Obalne galerije Piran, z naslovom Deve1 deseta v primorski likovni umetnosti. stavljene bodo slike in kipi dveh slikark, 5es najstih slikarjev in štirih kiparjev, rojenih na Primorskem ali jim je ta postala stalno dom0 vanje. — RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Steverjan 99: Ansambel «Bobri» Telednevnik FOKUS (pon.) S RAM 6.00 6.30 6.40 9.35 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 16.00 17.45 17.50 18.00 18.35 19.25 20.00 20.35 20.40 20.50 23.05 23.10 0.15 0.50 1.20 Euronews Dnevnik in vremenska napoved Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Deset minut programov pristopanja Film: La forza della vo-lonta (dram., ZDA '88, i. E. James Olmos) Dnevnik Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 14.00 gospodarstvo Aktualna odd.: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly Mladinski variete: Solle-tico (vodi Michele La Gi-nestra), vmes risanke in nan. Zorro Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Pred dnevnikom Tg Dnevnik, 18.10 Prima -Kronika, predvsem Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Tema dneva: II fatto Variete: Tiho! Beseda otrokom Film: Corsari - Cuttliroad Island (pust., ZDA '95, i. Geena Davis, M. Modine, F. LangeUa) Dnevnik Aktualna odd.: Sciuscia (vodi Michele Santoro) NoCni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Aktualno: 42. parallelo Potihoma RAI 2 Aktualno: LavOra Italija sprašuje Fariete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Hunter Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme he9 Variete: Vaše zadeve 1 Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje m Variete: SrCne zadeve rjn Aktualni odd.: Namesto tebe, 15.15 Jagode in mambo Dnevnik Kronika v živo (vodi M. Cucuzza) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme šport Nan.: Jarod, 20.00 Friends Večerni dnevnik Nan.: Incantesimo (i. Agnese Nano) Variete: Libero Nočni dnevnik, 0.30 danes v parlamentu, vreme TV film: Noi due soli (kom., ZDA ’88) Italija sprašuje RAI 3 6.00 8.35 10.00 12.00 12.25 14.00 14.50 15.15 16.10 17.00 17.30 18.40 19.00 20.10 20.30 20.50 22.40 23.05 0.05 0.15 0.45 1.15 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 9.00 Jezikovna tehnologija Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa) Dnevnik, šport T3 Italie, 13.00 Sredozemlje, 13.30 Kultura & Prireditve, 13.45 Artico-lol Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Variete: Dan za dnem Kolesarstvo: Tirreno -Adriatico Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole Nan.: La squadra (i. Mas-simo Bonetti, C. Dazzi) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Punto 3 Dnevnik, pregled tiska, vreme, kultura Aktualno: Okkupati Variete: Doppiavu Fuori orario S? RETE 4 4%> ITALIA 1 Nad.: Zingara Otroški variete, vmes ri- Pregled tiska sanke, nan. Agli ordini Nad.: I due volti deli’ papa amore, 9.45 Libera d’ SP v smučanju: moški amare, 10.45 Febbre d’ superveleslalom amore Nad.: MacGyver, 10.55 Dnevnik Magnum P. L (i. Tom Aktualno: Forum Selleck), 11.30 Renegade Dnevnik Tg 4 SP v smučanju: Zenski Kviz: Kolo sreče superveleslalom Nad.: Sentieri - Steze Odprti studio Film: Gli amanti della Fatti e misfatti citta sepolta (ZDA ’49) Nan.: Tata Kviz: OK, il prezzo b giu- Risanke sto Variete: Mai dire Maik Dnevnik in vreme Aktualno: Fuego! Nan.: Ceste S. Francisca Glasb, odd.: Express Film: Miami SuperCops Risanke (krim., ZDA ’85, i. T. Nan.: Hercules (i. Kevin Hill, B. Spencer) Sorbo) Film: Fuoco cammina Nan.: Pacific Blue - Sta- con me (dram., ZDA '93, rejši brat r. D. Lynch, i. D. Bovvie) Aktualna odd.: Real TV Pregled tiska Odprti studio Film: L’ ora di New York H Glasb, oddaja: Sarabanda (kom., ’45, i. J. Garland) (vodi Enrico Papi) Nan.: Dawson’s Creek (i. James Van Der Beek, Ka- IS CANALE 5 tie Holmes, M. VVilliams) Film: Giovani streghe (srh., ZDA ’96) Odprti studio Na prvi strani, vreme Aktualo: Par condicio, na- Jutranji Tg5 to Šport studio Aktualna oddaja: La. časa Nan.: Noro zaljubljena deli' anima (vodi Vittorio Sgarbi) Nan.: Hiša v preriji Variete: Maurizio Costan- # TELE 4 zoShow Aktualna odd. na žensko tematiko: A tu per tu (vo- 19.30, 23.00 Dogodki in di Antonella Clerici) odmevi Dnevnik TG 5 Mestni problemi Nad.: Beautiful, 14.10 Vi- Dokumentarec vere (i. Sara Ricci, Loren- Fantastica...mente zo Ciompi) Deželne aktualnosti Aktualna oddaja: Moški flB Variete: Cooperando in ženske (vodi Maria De BB Deželne aktualnosti Filippi) Film: Dream Lover TV film: Tutto 1’ amore che vi lascio (dram., ZDA '95, i. Jill Einkenberry, Lloyd Bridges) (5) MONTECARLO Aktualna oddaja: Verissi- mo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi) ■ 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- B Variete: Passaparola nik, 19.15 Šport H Dnevnik TG 5 Im Film: Cuore di D bde B Striscia la notizia Nan.: Svetnik, 13.00 Film: Schegge di paura - Kojak Primal Fear (thriller, Film: L’ ultima caccia ZDA '98, i. R. Gere, E. (vest., '56, i. R. Taylor) Norton, L. Linney) Film: Suore in fuga Variete: Murizio Costan- (kom., VB ’90) zo Shovv Variete: Zap Zap TV Nočni dnevnik Film: Rambo 2 (ZDA '85) Striscia la notizia Film: Un poliziotto sco- Nan.: Družina Brock mpdo (krim., It. 78) tr Slovenija 1 {r Slovenija 2 Napovedniki - 0.45 Teletekst TV prodaja Vremenska panorama Mostovi Tedenski izbor: Risanka Nan.: Strela z jasnega Kotiček - Pisana delavni- 10.45 Videospotnice ca: Okrašene steklenice 11.15 Nan.: Nič svetega Pod klobukom (ZDA, 9. ep.) Zgodbe iz školjke 12.00 Šport Tedenski izbor: Doku- 14.00 Svet poroča mentarna odd.: Vodnik v $1 Euronevvs svet narave, 12.00 dok. TV prodaja serija: Skrivnosti, 12.25 Film: Afriška kraljica Razgledi slovenskih #1 Po Sloveniji vrhov: Pršivec - Kjer ®! Nan.: Podeželski utrip - pršijo megle (1. odd.) Opoldansko sonce (VB, i. Poročila, vreme, šport Nick Berry, Niamph Cu- Marketing sack, 3. del) Vremenska panorama Nan.: Simpsonovi Tedenski izbor: Intervju: Videospotnice dr. Slavoj Žižek, 15.30 Potopisna oddaja: Zoom Osamljeni planet Na liniji, oddaja za mlade Vzhodna Afrika - Tanza- Slike iz Sečuana: Obi- nija ran j e čaja Resna popularna glasba Obzornik, vreme, šport Predstava SNG Drama Dokumentarna serija: Svet Ljubljana: Hamlet (W. čudes Shakespeare,.r. Janez Pi- Ljudje Evrope: Evro pan, i. Jernej Šugman, Risanka Boris Cavazza, Milena Sejemsko ogledalo Zupančič, Ivo Ban) Dnevnik, vreme, šport Tednik Homo turisticus Osmi dan Odmevi, kultura, vreme Šport Podoba podobe: 15-letni-ca oddelka za oblikovanje ALU Dokumentarna serija: Sloves Dokumentarna serija: Svet čudes « Koper m SP v smučanju - Čezmejna TV, 14.20 Euronevvs, 14.40 Anteprima TV PRIMORKA Nad.: Scoop Gugalnica Alpe Jadran Dok. oddaja: Marco Polo Videospot dneva Express - Japonska BSm Kmetijska služba svetuje Na naslovni strani Skrbimo za zdravje Program v slovenskem je- (prod. VTV Velenje) ziku: Parki (dok.) R Glasb. odd. : Naj spot Minute za... 3B Risanka Primorska kronika Dnevnik, vreme, iz tiska Tv Dnevnik - Šport AS Medikus Partner Gugalnica Obrt in podjetništvo Četrtkova športna oddaja 115 Obisk v živalskem vrtu Film: Lov za dekleti " 3B Kako biti zdrav? In zma- TV dnevnik - Vsedanes govati (Rudi Klarič) Program v slovenskem je- Dnevnik TV Primorka ziku: Primorska kronika Evropa in mi Vrni Čezmejna TV 'X Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Po sledeh glagolice (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic; 9.10 Odprta knjiga: Zapiski Tine Gramontove (V. Levstik, r. 2. Petan); 9.30 Potovanje v svetu opere; 11.00 Poročila; 11.10 Iz studia z vami; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Mladi val; 15.30 Zu fuss; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Planet Gorica, nato Glasbeni Predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,. 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone friestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7,00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Odd. o avtomobilizmu; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Ak-lualnosti; 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Gla- \*a po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.00 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve, kronika; 19.00 Dnevnik; 19.40 Svežih 20 modrih; 19.50 Pesem tedna; 20.00 Glasbeni navigator (M. Vuksanovič); 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Aktualnosti; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Kultura; 11.45 7 popevk; 13.00 L'una blu, čestitke; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 16.00 Ob 16-ih; 17.33 Mnenja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 20.45 Drobci; 21.00 O počitnicah; 22.00 Jazz; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.45 Ringaraja; 9.05 Dobrodošli; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-lh; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; Nokturno. Slovenija 2 5.00,6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Na pomoč; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 12.00 Glasb, novo-srtl; 13.40 Malčki o; 13.45 Gost izbira. Kulturne drobtinice; 14.45 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Pogovor z...;18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška countr/ lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13,05 Pot skozi; 13.30 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 14.50 Kiber novice; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Naši operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč; 22.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 22.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14,00-18.00 (105,5 MHZ)y/ Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montccchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 120.000 LIT, finančni in legalni 180.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 20 Četrtek, 16. marca 2000 :S§g fil ■ / r JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA SREDIŠČE CIKLONA SREDIŠČE ANTI- CIKLONA 0 rš 6 O o 11 §SH ili 8 f Hill A > \ C A VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo pa območje nizkega zračnega priti- 1020 ska. Od severovzhoda priteka nad naše kraje hladnejši zrak. (O2, Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12 Dolžina dneva 11.57 KRANJSKA GO B o w KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ -4/9 ČEDAD«—^ O 2/12 O KRANJ OVIDEM 2/12 GORICA 3/12 GORICA ri 3/12 O S ■LOVEC 3/6 g GRADEC -1/6 a M. SOBOTA O 0/6 CELOVEC O -3/6 vfV MARIBOR /7 ^ x1 0 ^ ? GRADEC J L -5/5 9 o pTUJ 2$ TRST 2/12 PORTOROŽ o 2/12 UMAG / o POSTOJNA O -S'9 c-7 KOČEVJE ^ .N0 O .3/8 z3 \wti - * ZAGREB -2/8 N. MESTO -2/10 0 O LJUBLJANA -2/10 <7 V^-^Rnomelj, o" OPATIJA PAZIN o REKA 3/T2 . V zahodni Sloveniji bo povečini jasno. Drugod pa zmerno do pretežno oblačno. Popoldne bo v osrednjih in vzhodnih krajih občasno rahlo deževalo. SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih zahodno od nas bo precej jasno, drugod pretežno oblačno. V krajih vzhodno od nas bo občasno rahlo deževalo.__ LIZBONA 12/23.° C LUNINE MENI®®®! Luna vzide ob 13.54 in zatone ob 4.15 sg# PLIMOVANJE Danes: ob 1.15 najnižje -12 cm, ob 6.49 najvišje 30 cm, ob 13.28 najnižje -50 cm, ob 20.08 najvišje 39 cm. Jutri: ob 1.57 najnižje -22 cm, ob 7.37 najvišje 37 cm, ob 14.06 najnižje -55 cm, ob 20.38 najvišje 46 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo zmerno obremenilno. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............7 1000 m..............3 1500 m............-1 °C 2000 m............-5 2500 m............-9 2864 m...........-12 JUTRI GRADEC -3/2 TRBIŽ CELOVEC O -4/3 <5® ČEDAD—^ v> 9 GRADEC -5/2 9 M. SOBOTA O -1/2 MARIBOR 0M PTUJ 9 ^ <& ZAGREB -1/3 V petek in soboto bo v zahodnih krajih delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Občasno se bodo pojavljale manjše padavia-ne, predvsem v vzhodni Sloveniji tudi kot sneg. ^-.,Tri — # V 7 ' 1 > S— l-] SZP za samostojna protestna zborovanja BEOGRAD - Članice opozicijske Zveze za spremembe (SZP) napovedujejo samostojna protestna zborovanja v Srbiji, na katerih naj bi izrazili protest zaradi položaja v Srbiji, vse večje represije, medijskega mraka in splošne revščine. Draškovičevo Srbsko gibanje za obnovo (SPO) in stranke, ki ga podpirajo, pa manevrirajo z izgovorom, da bi rade preprečile spopade. SZP je včeraj že priredila v Boru, rudarskem mestu na vzhodu Srbije, protestni shod, na katerem sta bila glavna govornika predsednik Civilne zveze Srbije (GSS) Goran Svilanovič ter voditelja Nove Srbije Velimir Ilič in Milan Protič. Za samostojni protest se je opredelila tudi Socialdemokratska stranka, ki je priredila zborovanje v Prokuplju, na katerem je govoril njen predsednik Vuk Obradovič. Vik in krik, ki ga je zagnal SPO zaradi svoje medijske hiše RTV Studio B, je splahnel praktično v enem dnevu, ko je občinska oblast v Beogradu poravnala dolg tega elektronskega medija zveznemu ministrstvu za telekomunikacije iz naslova nadomestila za radijske in televizijske frekvence. Vodstvo RTV Studio B je najprej zanikalo kakršenkoli dolg, v torek pa je direktor Dragan Kojadinovič povedal, da sporno nadomestilo nikakor ne znaša 10, 750 milijona dinarjev (približno 500.000 DEM), ampak kvečjemu 8 milijonov dinarjev (približno 372.000 DEM, ob sivem deviznem tečaju 1 DEM = 21, 5 dinarja). Beograjski župan Vojislav Mihailovič (SPO) je pojasnil, da je plačilo dolga RTV Stu- dio B iz mestne blagajne poravnano z namenom, da bi preprečili "vpad" inšpektorjev zveznega ministrstva in policije v prostore te medijske hiše ter morebitne širše spopade med tistimi, ki bi jo branili, in državnimi organi. Vse več je opozicijskih strank, ki nasprotujejo stališču SPO, da je treba pozvati ljudi k "velikemu" protestnemu shodu šele, če bo ogrožen RTV Studio B. Predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran Djinjdič meni, da ne zadostuje, če se občani in opozicijske stranke odzovejo šele, ko režim zapre kakšen neodvisni medij. Po njegovih besedah je sedanji napad na medije najbolj resen izpit zrelosti demokratične opozicije in zato je treba nemudoma kreniti v akcijo. (STA) »4F LONDON - Slavni pevec Rolling Stonesov Mick Jagger je priznal, da je oče sina brazilske manekenke Luciane Morad. Sodišče mora zdaj še določiti, koliko bo moral prispevati Moradovi za vzdrževanje in vzgojo sina Lucasa. V avtobusni nesreči ameriških študentov v Franciji en mrtev in 23 ranjenih VERDUN - V včerajšnji avtobusni nesreči blizu Verduna v severovzhodni Franciji je umrla ena oseba, 23 pa jih je bilo ranjenih, od tega dve huje. Avtobus z ameriškimi študenti, ki so potovali iz nemškega mesta Manheim v Pariz, se je prevrnil na avtocesti, deset kilometrov zahodno od Verduna. Miss Amerike za pomoč vietnamskim veteranom VVASHINGTON - Sedanja miss Amerike Heather French je minuh četrtek zaprosila kongres, da dodeli več denarja brezdomnim vietnamskim veteranom, ki predstavljajo kar 23 odstotkov brezdomcev. Frencheva se zavzema, da bi povečali odstotek denarja za veterane, saj jim vlada sedaj namenja le tri odstotke iz proračuna za stanovanja in razvoj. Ameriška lepotica, hči invalidnega vietnamskega veterana, enoletno lepotno krono tako nesebično izkorišča za pomoč invalidnim in brezdomnim vietnamskim veteranom. (STA/AP) Po lanskih dveh neuspelih poletih samodejnih sond na Mars bolj premišljeno VVASHINGTON - Po lanskih dveh neuspelih poletih ameriških samodejnih vesoljskih sond za raziskovanje Marsa naj bi neodvisna komisija za preiskavo Marsovega programa ameriške vesoljske agencije NASA predlagala korenito spremembo načina ameriških raziskav Marsa, M naj bi vključevala tudi povečanje stroškov. Komisija mora svoje poročilo predstaviti do konca marca. Po poročanju revije Science bo poročilo vsebovalo priporočila za povečanje financiranja in upočasnitev raziskav. Komisija med drugim predlaga opustitev za prihodnje leto načrtovane odprave vesoljskega plovila za pristanek na Marsu in uporabo njegovih delov v drugih odpravah. Poleg tega naj bi odpravo za dostavo vzorcev Marsovih tal na Zemljo, načrtovano za leto 2008, preložili najmanj do leta 2010. Komisija naj bi na predlog Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) iz kalifornijske Pasadene namesto celovitih odprav predlagala organizacijo več manjših odprav, katerih del bo namenjen sestavljanju komunikacijske in navigacijske mreže okoli Marsa. Druge manjše odprave naj bi izvajale znanstvena opazovanja. Slo naj bi za dolgoročni načrt raziskovanja Marsa do leta 2020. Sedanjo vrednost Marsovega programa agencije NASA, ki znaša približno milijardo dolarjev, naj bi povečali za 500 milijonov dolarjev. (STA) KOEBENHAVEN - V velikonočnem času bodo na Danskem odprli prvi evropski krompirjev muzej, v katerem bodo lahko obiskovalci izvedeli vse o zgodovini tega pridelka in o njegovem pridelovanju na Danskem. V muzeju bodo na ogled tudi slike različnih vrst krompirja. V izgradnjo muzeja, ki bo stal na 50 kvadratnih metrih površine, so lokalni podjetniki vložili okoli 6500 dolarjev. Nahajal se bo v vasici Otterup, 165 km iz Koebenhavna. To bo prvi tovrstni muzej v Evropi, poznajo pa ga že v ; Kanadi in ZDA. Podoben muzej bo tudi v Nemčiji. Claudia Cardinale je nova ambasadorka dobre volje PARIZ - 60-letna igralka Claudia Cardinale je mi-. ■ nuli teden postala nova ambasadorka dobre volje' ? pri Unescu. Njena naloga je zaščita pravic za zen- j ske. Igralka je brez omahovanja sprejela vlogo am- i basadorke in je vesela, da bo lahko pripomogla k ) razvoju in potrditvi ženskih pravic ter njihovi izo- j brazbi. Cardinalejeva zatrjuje, da ni feministka, j temveč se zavzema za enakopravnost med moški- j mi in ženskami. (STA/AFP)