32
Novičar iz domačih in ptujih dežel
Iz Dunaja. Kamor koli se po Evropi sedaj ozremo, povsod kakor tudi pri nas je nekako tiho in mrtvo; nikodar ni važnih novic; časnikarji morajo segati v druge dela sveta, da donašajo svojim bravcom mikavne tvarine! Še celo fiancozka vlada, ki je zmiraj kaj raznega vedila na mizo politiško postaviti, sedaj molči in se na videz le vkvarja z unanjimi zadevami. Pregovor pravi: kdor miži, ne spi; zato se tudi ni zanašati na to tiščino. — Pri nas menda ogerske zadeve dajo vladi sedaj največ opraviti, ker čedalje bolj se kaže, da prvo v Avstrii je, pomiriti vse narode, potem še le je mogoče, dnarne zadeve tako poravnati, da pridemo na bolje.
—   Ministerstvo kupčijstva je po razpisu 7. t. m. zbornicam kupčijskim in obrtniškim po celem cesarstvu nalogo dalo, naj mu nasvetujejo , kaj bi bilo popraviti po njih. — Ako se pomisli, da se zavolj teh zbornic davki nakladajo deželam, naj bi zbornice odkritosrčno pred vsem napravile račun: ali so deželam in državi tudi toliko dobička donesle kolikor so jim stroškov prizadjale.
—   Dolgo se že govori, da se bo novo ministerstvo osnovalo za vojaško momarstvo in da komodore Wiil-lersdorf bode minister.
—   Sliši se , da dnarstveni odbor ne bo še do 4. svečana toliko svojega dela dovršil, da bi se državni zbor mogel ta dan začeti, tedaj se bo za nekoliko časa še odložil. „Ost und West" pravi, da je ministerstvo že blizo 200 nasvetov prejelo ,   kako   Avstrijo dnarnih zadreg rešiti.
—   Zastran vradnikov, ki so na Ogerske m službo zgubili, bo te dni v ministerstvu posvet. Blizo 5000 jih je; ali kakih 2000 jih je sopet na Ogerskem v službi, kakih 1000 pa je drugod ces. službo dobilo.
— Po vladnem pievdarku bojo vse cesarske kovnice našega cesarstva, ktere dnar kujejo, to leto za 6 milijonov gold. cekinov, za 11 milijonov srebra, za 2 milijona pa krajcarjev skovale, tedaj skupaj za 19 milijonov gold. Za nakupovanje zlata, srebra in kupra s drugimi potrebšinami vred se bo izdalo 20 milij. in 52.900 gold., za skovani dnar pa potem skupilo 20 milij. in 813.882 gold., tedaj bo čez stroške ostalo še 760.982 gold.
Iz Trsta 11. pros. Pri nas se čedalje več sliši od tatvin, tako, da je mestna županija se obrnila do deželnega poglavarstva za pomoč, ker se je nek tudi mnogo nevarnih ptujcov, zlasti iz Neapolitanskega, priteplo lesem.
Cesko. Iz Prage. Tempsky bo izdal 2. natis za nas Slovane neprecenljivega dela, ki ga je leta 1837 izdal v češkem jeziku P. J. Safarik pod naslovom »Slovanske s tarožitneti" (starine slovanske).
Hrvaško. Iz Zagreba 17. jan. „Pozoru prinesel je te dni sostavek g. Mirko Hrvata bivšega deželnega poslanca in advokata preušviš. biškupa Strossmajer-a, v kterem pravi, da federalizem je edina pomoč rešiti Avstrijo iz zadreg in vladi nakloniti srca vseh narodov avstiijanskih in nasprotne zahteve posamesnih narodov vrediti. Treba je tedaj, da vsa ona oblast je v rokah vlade, brez ktere ni mogoče, jednote potrebne vzdržati, to je, oblast v u n a-njih zadevah, v vojaštvu, dnarstvu in kupčij-skih pogodbah; vse drugo naj se prepusti deželam samim, ki imajo svoje namestnike v deželnih zborih. Dežele pa naj se vredijo po narodovnosti v 7 vrst: 1. dežele hrvaške krone, 2. Koroško, Kranjsko, Istro, Goriško, Tržaško in slovenski del Štajarskega, 3. dežele češke krone s Morskim in Slezijo, 4. dežele poljske krone s Galicijo, Vladi-mirjo m Bukovino, 5. Ogersko z Erdeljo, 6. Lombardo-bc-neško kraljestvo, 7. Gornja m spodnja Avstrija, Salcburško, Vorarlberško in nemški del Štajarskega.
Ogersko. Iz Peš ta. Mnogo se govori o tem, da nadvojvoda Rainer pride na Ogersko, po nekterih govoricah za pa lat i na, po nekterih za ces. namestnika. Al, kakor za gotovo vemo, vse je do sedaj le prazna govorica. — Sliši se, da tako imenovana ,,staro-konserva-tina stranka" namerava izdati svoje načelo (program), po kterem misli, da bi se prestvarila Avstrija.
Benetke 15. jan. Tudi baron Hiibner je bil v posvet k ministru Rechbergu poklican.
Laško. Iz T ur i na. Iznova se sliši, da se sedanje ministerstvo ne bo obdržalo. — Govori se tudi, da kralj napolitanski vendar misli Rim zapustiti in se s svojo družino vred preseliti v avstrijanske dežele,
Rusovsko-Poljsko. Iz Varšave 11. jan. Od novo izvoljenega nadškofa F e 1 i n s k i - ga se pričakuje mirna sprava med vlado in duhovščino, in da po ti se bojo, česar katoliški prebivavci tako živo želijo, sopet odprle še zmiraj zaprte cerkve. Felinski je še mlad duhoven; poljski časniki ga hvalijo kot iskrenega domoljuba; stric njegov je slavni pesnik Alojzi Felinski, ki je zložil znano narodno pesem: 55Bože coš Polske."