Telefon Št 74.
Posamna številka 10 h.
/« n«itl prejema«:
M
aalo leto naprej 26 K — h »al leta » 13 » — »
•trt . leiec
6 » 50. 2 » 20 >
V ■pnvnlitvu prejemal:
za
telo leto naprej 20 K — h pel leta » 10 » — >
totrt » noseč
6„ — . 1»70.
Sa poSiljanjenadom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlne In Inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
t
Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je * Seme-
niskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dar. ,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 173.
V Ljubljani, v sredo, 29. julija 1903.
Letnik XXXI.
Z združenimi močmi
proti tujemu gospod, navalu.
Kakor je gotovo, da nam industrija v deželi, ako je v nemškonacijonalnih rokah, sega globoko v naše narodno telo, tako gotovo je, da nemške industrije vedno več dobimo v deželo, ako z lastnim delom, z lastno podjetnostjo ne omejimo tuje premoči. Z novo železnico dobi Gorenjska vse pogoja za dobro razvijanje industrije; izobilje vodnih sil, dobre in primerne cenene delavske moči, bližina morja in kratka ravna zveza z Nemčijo in Levanto.
Sedaj so sicer v Avstriji velike homa tije, ali enkrat bo teh vendarle konec. — Ko se te končajo, bo naša dežela najbolje čutila, da leži ob veliki moderni svetovni cesti, ki veže srce Evrope z bližnjim in daljnim vzhodom. Tedaj pa moramo biti že pripravljeni na veliki boj proti navalu nemške sile na slovensko pred-stražo ob novi železniški progi od Koroške tja doli do Trsta ob Adriji. Ta boj pa se ne sme in niti ne more biti z ostrimi besedami po časnikih ali s praznimi demonstracijami, temveč z gospodarskim delom. Če nam nemško podjetništvo odvzame vse važne gospodarske točke ob novi železnici, kaj nam še ostane ? I
Kapital je vkljub socijalni organizaciji robotajočega naroda vendar še močneji. In če je ta kapital poleg tega še v tuji službi — in to je pri nas — napravi v narodnem oziru velik« narodno kvar.
Ko je šla vest po državi, da se za Ita lijane napravi, oziroma premesti iz Ins-brucka pravna fakulteta v drugo mesto, tedaj se je oglasil Celovec, da bi rad imel laško univerzo v Celovcu. Nemški nacijo-nalni časniki pa bo ta sklep Celovca z vso odločnostjo pobijali. Celovcu je bilo, da si z laško univerzo pridobi gmotno korist, nemški časniki pa so pobijali to misel, da bi Koroška in Celovec ne trpela narodne škode. »Gr. Tagblatt« je navajal, da je že sedaj precej industrijskih in kupčijskih tvrdk v Koroški v rokah Italijanov. Če pa pride laška univerza v Celovec, potem si
pridobi laški živelj novo močno postojanko v deželi. — Seveda, ta bojazen graškega lista je mnogo pretirana, vendar je njegova nadaljna trditev ist nita, da v narodnostni borbi ima tisti večji del nade na uspeh, ki je gospodarsko močneji, čeprav je po številu manjši.
Ako tedaj močni Nemci odklanjajo gmotno korist, ako je v nevarnosti narodnost, potem moramo Slovenci, šibki in zatirani, biti še desetkrat bolj oprezni in ču-ječi. —
Zadnja leta čutimo nemški pritisk tudi že v deželi kranjski. Mnogo je vzrokov: nemška vlada na Dunaju, deželna vlada in — slov. nemška zveza. Ali poleg teh je pa še jedna druga činjenica in ta je: da so se Nemci v deželi organizovali do zadnjega moža in stavijo vse svoje kulturne in gospodarske sile v službo ponemčevalne politike.
Prejšnje čase nismo imeli toliko nam nasprotne vlade, tudi stolico deželnega predsednika je zavzemal mož, ki je izšel iz slovenskega rodu in ljubil svoj narod. Tudi ni bilo še slovenske stranke, ki bi iz strankarskih ozirov iskala zveze pri nacionalnih in liberalnih Nemcih, ki stoje na celi črti v ljutem boju proti Slovanom. In konečno bo bili Nemci tedaj že izgubili nado, da zaplenijo kranjsko deželo nemški nadvladi. Vsled tega tudi niso svoje velike gospodarske sile, ki jo imajo v raznih gospodarskih podjetjih in v velikem ljubljanskem denarnem zavodu, izrabljali tako zelo v ponemčevalne svrhe, kakor sedaj.
Ves položaj je bil pred jednim desetletjem za Slovence ugodneji v deželi, kakor danes. A ne moremo dovolj glasno povedati, da velik del krivde na naših neugodnih razmerah zadene nas same.
Ne precenjamo svojih moči, da bi morebiti menili, da vržemo nam sovražni zi-stem, ali toliko moči vendar imamo, da bi se lahko ubranili Slovencem neprijazne lokalne vlade. Tudi je v rokah volivcev, da ne pošiljajo v deželni zbor mož, ki se vežejo z znanimi neprijatelji slovenskega stremljenja.
Ako je v naši moči, da primoramo deželno vlado na stališče, ki je jedino pravo
in pravično v deželi, katera je — izvzem-ši štiri odstotke — popolnoma slovenska, in da nemško delegacijo v deželni zbornici omejimo na upliv, ki odgovarja številu nemškega prebivalstva v deželi, potem pa pade temperatura nemške objestnosti in nasilnosti povsod drugod.
Ko pa del Slovencev sili pod Heinov in Schweglov podplat, pa je položaj Slovencev na Kranjskem razumljiv. Slovenci bijemo med sabo najljutejši boj in povod za ta boj izhaja od one stranke, ki hodi po navodila k Heinu in Seliweglu. Naša stranka s slo-venskc-domoljubnim ponosom lahko reče, da ne išče boja, temveč le odbija ljute napade, katere vprizarjajo Sch\veglove pomožne čete proti naši Btranki.
Sedaj ko čutimo že po vsi deželi Heinov in Sch\veglov zistem, so se nekateri naši slovenski nasprotniki že nekoliko streznili. Vse kaže, da je sedanji ponemčevalni zistem v deželi zadel na mrtvo točko, in vse kaže, da svojega voza ne spravi tako z lahka v stari tir.
Mi smo s sedanjim položenjem v deželi, ki kaže popolni poraz protislovenskega zistema, lahko zadovoljni. Ko bi bili škodoželjni, bi celo privoščili slovenski stranki, ki je prav za prav vlekla to nemškutarsko ga-'•ijo, da pride pod kolesa. Vendar mi ne Btorimo tega, temveč želimo, da puste te nemške ojnice in naj jih vlečeta sama, eksce-lenca S c h w e g e I in ekscelenca Hein.
Precej mož je v liberalni stranki, katere kot strankarje pobijamo in jih bomo v načelnih zadevah tudi v bodoče pobijali; ali dosti je zadev, ki so nam vsem skupne in v teh skupnih, zlaBti gospodarskih zadevah, je slovenskemu narodu njihovo sodelovanje koristno in potrebno.
Toda vsako odkritosrčno sodelovanje slovenskih strank, bodisi v strogo političnih bodisi gospodarskih zadevah, je toliko časa izključeno, dokler ena stranka stoji pod komando — Schwegla.
Zadeve v deželi kranjski so kritične, ali eno je gotovo, da ne klonemo tilnika pred Schwegel-Tavčarjevo zvezo. — Če je v slovenskem narodu še kaj narodne samozavesti in sile, potem ne dvomimo, kje bo ko-nečna zmaga.
Vendar je rešitev krize jednostavneja če prevladajo y liberalni stranki narodni elementi in ustvarijo modus vivendi, kateri dovede Btrankarske slovenske boje v dostojne meje in b tem pripravi v deželi tla za slovensko gospodarsko in nacijonalno delo kot protipezo proti nemški gospodarski premoči nemškega kapitala.
| t Leon

Brzojavka ljubljanskega občinskega sveta ob papeževi smrti.
Amplissimo cardinalium episeoporum collegio Romam. Cum omnes gentes civita-tefque mortem summi pontificis Romani Leonis XIII lugeant, Labacensis qucque urbs, capu ducatu s Carnioliae, lugentiibus se ad-iungit. Frt cjuentissimus heri senatus unanimo consensu decrevit reverendissimo cardinalium collegio magnum declarare dolorem, quo gra-viter affiicta civitas Labacensis orbitatem ec-clesiae maereat. Pro consule civitatis L^ba-censisi: Dr. Eques de Bleiweis. (Prečastitemu kardinalskemu kolegiju v Rim. Ko vsi narodi in države žalujejo ob smrti rimskega papeža Leona XIII, pridružuje se žalujočim tudi Ljubljana, glavno mesto vojvodine Kranjske. Njen zastop je včeraj v velikem številu zbran soglasno sklenil izraziti preslavnemu kardinalskemu kolegiju veliko žalost, v kateri potrta žaluje Ljubljana nad veliko izgubo cerkve.)
Odgovor kardinala Oreglie.
Doctori de Blei\veis, Labacum. Quus no-mine civitatis Labacensis deprompsisti dolo-ris sensus ob summi pontificis obitum per-acceptes habuit purpuratorum patrum colle-gium. L. card. Oreglia. (Dr. pl. Bleivveisu v Ljubljani. Izraze sožalja, ki ste jih v imenu ljubljanskega mesta povodom papeževe smrti semkaj poslali, je kardinalski kolegij s posebnim dopadajenjem na znanje vzel. L. kardinal Oreglia.)
V Gradcu
8e je včeraj dopoludne vrSila slovesna za-dušnica za sv. očeta. Sv. maše so se udeležili zastopniki vseh uradov tudi dež. glavar grof A 11 e m s , župan dr. G r a t in vse-učiliški rektor s profesorji.
Pariz.
Včeraj je bila slovesna črna maša za pokojnega papeža v cerkvi Notre Dame v Parizu. Svoje zastopnike so poslali predsednik Loubet, ministerski predsednik C o m b e s in več ministrov. Navzoči so bili
LISTEK.
Plavajoči otoki.
Pred nekaj meseci je narasla reka Mis-sissippi v Hymeliji v Zedinjenih državah prodrla Bvoje nasipe. Ti nasipi še danes niso zadelani, dasiravno so dali za to že nad pol milijona, in voda se izliva v stotih milijonih galonov") na dan po deželi.
Energično so že skušali posestniki in železniške družbe, da bi omejili škodo, ki jo dela vsak dan voda, in da bi z nova zgradili podrte nasipe. Tako je železniška družba »Texas and Pacifice pojačiia in utrdila svoj železnični tir — in vozovi gredo skozi zru šene nasipe. Posestniki so okrog svojega polia napravili nasipe, da tako branijo vodi dohod na njihova polja, kjer raste večinoma sladkor. In voda se zdaj odteka v veliko »Nemško močvirje«, ki se razteza v dolgosti 150 milj do Mehikanskega zaliva.
To pokrajino Mississippi že celih deset let ni bil preplavil. Pred kratkim pa so prišli pijonirji in so se zavzeli, da kultivirajo
•) Galon je stara angleška mera za tekočine.
to močvirje ob Mississippi, s tem, da vzdignejo zemljo za kake štiri črevlje nad morsko gladino. Vsakovrstni delavci stanujejo ondi v barakah, ki so si jih zgradili v močvirju na koleh; skoro prav take stavbe so, kot so bile v predhistoričnem času na ljubljanskem močvirju, ko ga je še voda pokrivala črez in črez. Nekateri teh delavcev sekajo drevesa, drugi so ribiči, tretji imajo dokaj opravila s tem, da pobijajo strupene kače in zbirajo španski mab. Mnogo tako Brečnih naselbin jo že v tem močvirju, odkoder se more pošiljati v mesto les, jajca, kokoši in razna zelišča.
In to je vse novo. Pred letom 1893 je bilo to močvirje poznano le lovcem in ribičem; v celi tej pokrajini ni bilo no ene farme. Mnogi posestniki, ki bo zašli v te kraje pred 12 ali 15 leti, vedo povedati o čudovito lepih plavajočih otokih, koje so baje našli v mnogih jezerih na Nemškem in v dokaj drugih močvirjih, kakor so Onacha-in Salvador-močvirje. Leta se ni nikdo zmenil za te plavajoče otoke. Pa zdaj naenkrat eo zopet na površju — pričaral jih je na dan Mississippi, ko je podrl nasipe ter se v mogočnih valovih izliva v ta močvirja, ki
so zdaj podobna plitvim jezerom. Plavajoči otoki so se zopet pokazali, pa njih število se je še za veliko pomnožilo. Vsled teh otokov so ondotni prebivalci v velikih skrbeh, kakor so tudi v nemali zadregi železniške družbe.
Velik del močvirja je zemlja, pa plavajoča zemlja, ki se je naredila na vodi s tem, da se je nakopičilo in trdno združilo na stotine lesenih kosov, vejic, listja in raznih druzih rastlin. Vse to tvori zemljo, ki je lahka dovolj, da zamore plavati, kakor je tudi trdna dovolj, da drži ljudi in živali. Razpada pa, ako le dalje potuje.
Trdo drži zemlja bkupaj, ker je vse prepleteno z rastlinami, celo z močnimi debli. In na teh plavajočih otokih rastejo močna in velika drevesa. Kajkrat se odloči od te cele zemlje kak del, ki potem plava kot majhen otok. In ti plavajoči otoki so znani pod imenom »plavači« ter nudijo marsikako znamenitost, ko plavajo na vodi in jih voda ali pa veter zanašata zdaj sem zdaj tja. Nekateri teh otokov bo kaj veliki.
Na vseh jezerih ob Mississippi in vodah plavajo taki otoki in provzročajo med on-dotnimi prebivalci kakor tudi med prišleci
mnogo zmešnjav. Zemlja se ne izpreminja od dne do dne, marveč od ure do ure; v eni noči prijadra plavajoča zemlja od enega brega vode ali jezera do druzega. Smer vseh teh plavajočih otokov pa je, priplavati v me-hikanski zaliv. In da bo voda Mississippi, ki je udrla po ondotnih močvirjih, dovolj močna da prinese seboj v mehikanski zaliv plavajoče otoke, bo gotovo tudi med kapitani v zalivu nastala zmešnjava, ko naenkrat vidijo tropične otoke, kojih ni najti na nobenem zemljevidu.
Največ preglavice pa gotovo delajo plavajoči otoki železnici, ko ji prete podreti mnoge mostove - in železniške oblasti so v nemalem strahu. Tako preti kaj mnogo takih otokov mostu južne železniško proge »Pacific«, da ga poderejo. Vsled tega je železniška družba odredila varnostne odredbe. Dan in noč stražijo most. Množica ljudi stoji na straži in dela in dela; po največ razse-kava plavajoče otoke, da odplavajo v manjših oddelkih pod mostom dalje, ali pa jih na kak drug način uničijo, da le ni več nevarnosti za železniški most.
minister zunanjih zadev D e I o a s s e , vojni minister A n d r e e , gospa Loubet, mnogo diplomatov in poslancev.
Priprave sa konklave.
Rim. Včerajšnje kongregacije kardinalov se je vdeležilo 52 kardinalov. V za-gotovljenje varnosti konklava je dobil maršal konklava knez Chigi obširno pooblastilo. Oborožene vatikanskej čete bodo podložne njegovemu povelju.
Kolin. »Kolnische Zeitung« pravi, da Nemčija na svoje kardinale ne bo vplivala za nobenega kardinala povodom papeževe volitve. Nemčija ne bo priporočevala nobenega kardinala, in tudi proti nobenemu ne bo nastopila. To velja tudi za kardinala Rimpolla.
V Idriji
so imeli včeraj 28. julija slovesno zadušnico po umrlem svetem očetu. Zbralo se je prav mnogo uradnikov, tako da so bili zastopani vsi uradi po svojih predstojnikih, na čelu g. nadsvetnik Sohmid. Tudi učiteljstva je bila večina zbrana. Odtegnil pa se je gospod iu-pan, oziroma ž njim vred vse mestno starešinstvo. — Učenci in učenke c. kr. rudn. ljudske šole so se vdeležili sv. maše za rajnim Leonom pod vodstvom učiteljstva v ponedeljek.
Leon XIII. in Hrvatje.
Iz Djakova se poroča, da je pomožni škof dr. Angjelko Voršak v zastopstvu škofa Strossmayerja izdal pastirsko pismo o priliki smrti papeža Leona XIII. Pastirsko pismo se v prisrčnih besedah spominja velikega papeža in nadaljuje: „Ves svet, zlasti milijoni katoličanov objokujejo smrt velezasluž-nega Leona XIII. Sosebno mi Hrvatje imamo vzroka dovolj, da pretakamo za njim solze. V Bogu počivajoči papež se je v težkih časih izkazal kot naš največji prijatelj. Ne glede na druge mnogoštevilne dokaze njegove ljubezni in naklonjenosti za Hrvate, zagotovil si je papež Leon s svojo bulo „grande munus" nevenljiv spomin in večno hvaležnost vsega slovanskega sveta. Poleg tega je splošno znano, da je bil vzvišeni umrlec poseben prijatelj našemu škofu. Počastil ga je z najvišjimi odlikovanji in mu izročil nadškofovski palij. V dokaz svoje posebne naklonjenosti mu je pridodal pomožnega škofa in pontificalibus, in to oboje je odlikovanje, kakršno tekom mnogostoletne zgodovine naše škofije še ni nikoli doletelo naše vladikovine.
Papeževa toaleta.
Papeževa toaleta je bila sicer priprosta, vendar pa je dala mnogo opraviti osebam, katerim je bilo izrečeno pranje obleke, ker je vedno obstojala iz belega, občutljivega blaga. Navadno je nastopil Leon XIII. v obleki, ki je obstajala po leti v svilnem moirč, po zimi pa v finem suknu. Glavo mu je po krivala bela ali rdeča čepica. Poslednja je bila iz škrlatastega žameta in obrobljena s hermelinom. Kadar je zapustil sobo, da bi se šel izprebajat na vrt, djali so mu dolg, z zlatimi premami okrašen rdeč plašč iz sukna na rame. Čepico je zamenjal potem navadno tuii z zlatom prevezen baret.
Pri zasebnih ceremonijah je oblekel papež nekak koretelj z dragocenimi čipkami in povrh rdečo pelerino, ki je bila za vroči letni čas prirejena iz lahkega atlasa, pozimi pa iz sukna. Na prsih mu je visel na zlati verižici pastirski križ, na štoli pa je bil všit papežev grb.
Zelo komplicirana je papeževa toaleta pri velikih slovesnostih. Najprej mu dado „faldo«, dolgo obleko iz belega atlasa, bkoli katere mu odenejo širok, doli viseč prepas z belimi, zlatimi in rdečimi progami. Na to oblačilo se dene palij, posut z dragimi kameni. Naposled pride rdeče, z zlatom pre-vezeno odelo. Poleg ribičevega prstana je rajni papež tudi večkrat nosil prstane s prekrasnimi kameni. Tiaro, ki je sestavljena iz škrlatastih, modrih in zelenih obročev iz žameta in iz treh zlatih obročev v podobi krone, si je djal na glavo le pri jako redkih priložnostih. Pri res velikih ceremonijah je vsa papeževa obleka tako težka, da se komaj more v nji hoditi. Potem ga nosijo v posebni nosilnici.
Leon XIII. kot vrtnar.
Papež je imel navado, da se je kaj rad mudil v vatikanskih vrtovih, ne samo zaradi svežega zraka, ampak tudi, ker se je zelo zanimal za gojenje rastlin. Nekega dne je zapazil pri svojem izprehodu bršlin, ki je bil zelo slabo oskrbovan. Dal je takoj poklicati vrtnarja San Cesare, da bi mu pokazal hirajočo rastlino. — »Z njim ne bo nič«, je dejal vrtnar. — .In zakaj"? — »Kaj se hoče, Vaša Svetost, zemlja je preslaba«. — »Vi ali ne veste, kaj govorite, ali pa si domišljate, da vam vse verjamemo, kar nam poveste«, mu je odvrnil papež. „Da bodete rastlino zopet poživili, treba vam je storiti samo to, kar vam bodemo povedali«. Papež je začudenega vrtnarja popolnoma poučil o hiranju bršlina in tako pokazal, da nima botanika zanj posebnih skrivnosti. Cesare je 'veB osupnen. Ko je papež odšel, je
mrmral: »Ta ti zna poučiti ves svet, od prvega kardinala do svojega vrtnarja! On ve vse, ta iudni človek! Njega ni mogoče prekaniti.«
Anekdote ls papeževega življenja.
Ko je nekoč papež Leon XIII. moral sprejeti večje itevilo romarjev, dal mu je zdravnik dr. Lapponi zavojček krogljio in ga prosil, da naj tu pa tam katero dene v usta, kadar bi mu vsled napora glas oslabel. Med majhnim presledkom v sprejemu je dr. Lapponi nekolikokrat po tihem zaka« šljal, da bi papeža opozoril, da naj vzame krogljico. Papež, ki je slišal svojega zdravnika kašljati, ga dal poklicati k sebi, in mu smejoč se rekel: »Slišal sem, da pokašlju-jete. Morda potrebujete kakšno krogljico?
—	Nekega dne je prinesel list „Vcca della Verita" članek, v katerem so se slavile zasluge sv. Ignacija Lovola. Članek pa je bil dobesedno prepisan iz knjige: »Moderni jezuit«, ki je bila tudi vsprejeta v vatikansko knjižnico. Papež je pozval časnikarja k «ebi in zelo laskavo pohvalil njegovo delo. Čis-nikar odgovori, da mu je veličastnost argu mentov vdala tako lepe misli. Zatem mu papež poda neko knjigo s prošnjo, da naj mu bere odstavek, kjer je bila knjiga ravno odprta. Bil je baš isti odstavek, katerega je dobesedno prinesel omenjeni list! Lahko si mislimo, kako osupnen je bil časnikar, ko je moral brati „svoj" članek. Nato ga je papež odslovil z besedami: »Pojdi in ne greši več.«
Framasoni v ogrski zbornici.
Framasonov se ne manjka tudi v ogrski poslanski zbornici in njih velika moč v tem zastopu se je pokazala posebno oni dan, ko se je predsednik Apponyi s toplimi besedami spominjal smrti velikega Leona. Znano je namreč, da se je v znamenje žalosti po Apponyjevem govoru zborovanje prekinilo le za deset minut, dočim je navada, da se seje takoj zaključijo. Vzrok temu popisuje neki protestanški poslanec neodvisne stranke v nekem budimpeštanskem listu, in pravi: »Nihče ni predlagai konca seje. V predsedniški sobi ter na hodnikih se je sicer prej govorilo o tem, toda nekateri framasoni so izjavili, da na vsak način nastopijo proti predlogu na konec seje. Radi lep šega so se pa skrili za kalvince, češ, da se mora zbornica ozirati tudi na te. Kot kalvi-nec moram pa najodločneje zavrniti očitek netolerance. Omikanemu protestantu njegova verska načela nikakor ne prepovedujejo, da ne bi primerno počastil spomina poglavarja katoliške cerkve in se pridružil enim, ki se v žalosti spominjajo Leona XIII. kot velikega papeža, velikega človeka, velikega učenjaka in velikega diplomata.« — S postopanjem Iramasonov se da torej primer jati edino Ie še pisava »Slov. Naroda«.
Uvedba dveletne vojaške službe.
Dunajska »Zait« ve poročati, da so v vojnem ministerstvu zopet premenili program za uvedbo dveletne prezentne službe. Izprva so jo nameravali uvesti tekom desetih let, da bi se le polagoma menjavale nove moči in nakladala nova bremena, ki jih bo zahteval ta zakon. Sedaj so se pa premislili in hočejo načrt izvesti že v dobi 5 let. Pred vsem, pravijo v vojaških krogih, je potrebna revizija dotičnih instrukcij, ker bo sedaj v dveh letih treba obdelati vse, kar se je doslej učilo v treh ali štirih letih.
Bolgarija in makedonsko vprašanje.
Govoreč o bližnjem prevratu v Bolgariji smo tudi omenili, da tiči za vsem proti sedanjemu zistemu naperjenim gibanjem tudi in morda celo v prvi vrsti makedonski revolucionarni odbor. To javno dokazuje izjava nekega bolgarskega "državnika, ki je bil že večkrat minister in ki je popolno prepričan o konečni rešitvi uboge slovanske raje v Makedoniji iz sedanjega neznosnega položaja. Ta mož namreč piše: »Revolucionarno makedonsko gibanje ne stremi za popolno politiško avtonomijo, ker dosega tega cilja ni še v naši moči. Glavna naloga obstoji marveč v tem, da se potom velike revolucije v Makedoniji in drinopoljskem vilajetu pojavijo take razmere, da bo neizogibno posredovanje velesil. Predno pa pride do te intervencije, mora slo-bodna Bolgarija govoriti odločno besedo, ker je to njena moralna pravica in dolžnost. I n č e bi naš deželni knez hotel nasprotovati takemu patriotiške-mu gibanju, bi sklepali iz tega, d a prestol Bolgarije nima zanj več nobene posebne veljave."
—	S temi besedami je vnovič potrjena vest, da so dnevi Koburiana na bolgarskem prestolu že davno sošteti, naj to še tako trdovratno taji bolgarski zastopnik na Dunaju in pa vladno časopisje v Bolgariji.
Zopet anarhisti?
Komaj so se raznesle senzacionelne veBti o zaroti proti bolgarskemu knezu Ferdinandu
in o njegovem odhodu iz Sofije, ki je baje s temi dogodki v sveži, že se poroča od druge strani, da so anarhisti zopet pri delu, da odstranijo neljubega jim nemškega cesarja. Kakor pišejo časniki, vršile so ■e tozadevne tajne priprave v Ameriki. Prav slučajno je prišla policija v Čikagi na sled tej zaroti in izvedela, da so nameravali morilci par dni po odkritju komplota odpotovati v Evropo. Policija je to brž sporočila v Berolin. Umor bi se bil imel izvršiti za časa obiska cesarja Viljema pri švedskem kralju Oskarju. V ta namen sta na Švedsko odpotovala dva moška in dve ženski, /ja sedaj še ni dovolj pojasnjeno, ali bi se naj bil umor izvršil v Kodanju, torej že pred več tedni, ko se je ondi mudil nemški cesar, ali pa na njegovem potovanju po severu. Iz Berolina došle vesti vedo poročati, da je cesar svoje potovanje po Švedskem naenkrat prekinil, da se tem hitreje povrne domov. Odpeljal se je nazaj tako hitro, da se niti niso mogli poplačati nekateri stroški v mestecu Trontheim na Švedskem, ampak so jih poravnali brzojavnim potom.
Te vesti vzbujajo splošno začudenje, zlasti ker se ne ve za gotovo, ali je cesarjev hitri odhod res v zvezi s temi anarhističnimi načrti, ali pa je nastopil kak drug važen dogodek, katerega so doslej skrbno prikrivali javnosti. V septembru bode cesar osebno prisostvoval velikim vojaškim vajam pri Lipskem. Za to priliko so izdane tako obširne varnostne odredbe za njegovo življenje, kakor še nikdar poprej. Paradni prostor bode okoli in okoli obdan z žico in občinstvu bode vstop prepovedan. Samo iz Berolinabode p o s 1 a n i h t i s o č policajev v Lipsko, da bodo vedno v bližini cesarjevi, in poleg teh ga bode stražilo tudi mnogo lipskih policajev. Ker se bode parada vršila samo eno dopoludne, zato se iz teh varnostnih odredb sklepa, da se res nekaj kuje proti cesarjevemu življenju.
Ruski glas o Mandžuriji.
Z ozirom na najnovejša napetost mej Rusijo in Japanom je zanimiv opis položaja v Mandžuriji, kakor ara v naslednjem podaja ruski list »Vjestnik Europy« : »Naša politika na Kitajskem ne upravičuje očitkov, s katerimi nas obsiplje ameriško časopisje. Mi smo imeli med kitajskimi zmešnjavami mnogo več pretrpeti, nego katerakoli druga vele-vlast, in vendar smo mnogo manj mislili na odškodovanje in hranitev naših koristi za bodočnost, kakor drugi. Pod pritiskom dogodkov, ki jih nismo predvideli in ne mogli za-braniti, smo morali zasesti Mandžurijo. Ko smo pa stopili na kitajsko pokrajino, nismo mogli iste zapustiti, predno nismo zopet napravili reda in si zavarovali prometa svoje železnice. Ko smo to dosegli, se nismo mogli odločiti, da bi posledke svojih prizadevanj postavili zopet v nevarnost in zato smo vedno prelagali odstranitev našega vojaštva iz zasedane pokrajine, dokler bi se nam posrečilo, da dobimo od kitajske vlade nekako poroštvo za bodočnost. V tem logičnem vzporedu razmer je pač težko najti sledove kake zvijačne osvojitvene politike, ki bi bila sposobna, izzvati nezadovoljstvo in odporne proteste prizadetih velevlasti. Lože bi nam bilo očitati lahkomiselnost nego zvijačo, kajti pridobitev železnice na tujem ozemlju v zaupanju na staro sosedno prijateljstvo je bila že sama po sebi nevarno podjetje. V Mandžuriji je troje naših oblasti na delu, in vsaka skuša po svoje braniti koristi države. Ministerstvo vnanjih zadev se ogiba vseh nesporazumov in razporov z vnanjimi vele-vlastmi, vojno ministerstvo po svoje ne more odpoklicati vojaštva iz pokrajine, kjer je isto ša nujno potrebno v zaščito državnih koristi, finančno pa obrača svoje oči osobito na velike materijalne koristi vzhodnokitajske železnice. Kjer deluje troje neodvisnih oblasti, je težko pričakovati jednoličnost in konsek-venco ali doslednost v uradnih pojasnilih in dejanjih. Protislovja v obnašanju raznih oblasti smatrajo inozemci za dokaz nepoštenosti naše vlade in znamenje častihlepnih načrtov, ki so neposredno naperjeni proti koristim druzih velevlasti.«
ltusija in Japonska.
Reuterjeva pisarna javlja iz Pekina: Ruska uprava v Niu Čvangu je prepovedala izvažanje pšenice v Japonsko. Izvažanje žita je v kitajskih pristaniščih sploh prepovedano. Vendar pa se Rusija v zadnjem mesecu ni brigala za to določilo, vsled česar je bilo Japonski mogoče, da si je naročila mnogo ladij tega žita, očividno v namene vojnih priprav. To prepoved smatrajo za novo znamenje o namenu Rusije, da si obdrži Niu Čvang in gospodstvo nad reko. V Mandžurijo je došlo mnogo ruskih civilnih oseb in vojakov z družinami vred, to pa očividno vsled načrta Rusije, da se ta pokrajina ko Ionizira čim prej.
»Človekoljubna" Amerika.
Pred nekaj dnevi Bmo imeli priliko poročati, da je tudi predsednik severo ameriških zveznih držav hitel b sožaljem napram židom v Kišenevu, češ da mu to narekuje človekoljubje, humaniteta. Ta toliko hvalisana čed-
nost pa na domačih ameriških tleh ne najde toliko častivesv. Civilizirana Amerika in nje predsednik Roosevelt mirno gledata kruto ravnanje z osvobojenimi zamorci. Vse, a flimur je predsednik pokazal svojo enako ljubezen do rodu črncev, obstoji v tem, da je enega izmej njih sprejel med svoje uradnike v Washingtonu. Sicer se pa sedaj v dobi humanitete črncem godi mnogo gorje, nego v dobi sužnosti, ko so jih kot nekako premoženje branili vsaj njih gospodarji, in svet se je jel začudenjem povpraševati, čemu so severne države v minulem stoletju vodile proti južnim tako kruto vojsko v svrho odprave suženjstva. Sicer je res, da črnci niso sami angeljčki, toda da se sme najkrutejšo kazen linčanja izvršiti ob nepopisnem navdušenju prebivalstva celih mest in vssi, ter da sme protestantski pastor z leče naravnost pozivati k tako groznemu umoru, kot je oni v Joinvillle, to presega brutalnost najbolj surovega črnca. V takih razmerah se pač ni čuditi, če tudi ameriškim domačinom vzki-peva kri in tudi njih duhovni najrazličnejš h sekt v svetiščih naravnost pozivajo k uporu in vabijo oborožene k protestnim shodom. Oklic za splošno organizacijo ameriških črncev je že izšel in pričakovati je, da se kmalu doseže osvoboditev iz dosedanjih .človekoljubnih" načel.
Krečanska skupščina
je pač izmej vseh evropskih parlamentov najdelavnejši ljudski zastop. V te dni zaključenem zasedanju so dovršili razpravo o proračunu za leti 1903 in 1904, odobrili po najmodernejših zahtevah sestavljeni civilni zakonik, obenem pa rešili še več drugih zakonskih osnov. Eden takih načrtov dovoljuje princu, da sme od Blučaja do slučaja prepovedati izdajanje časnika, če bi nasprotoval interesom dežele. Pravijo, da se za popolno samostojnost otoka v bodoče ne bo smelo več delati propagande.
Velika stavka rudarjev.
V okrajih velikih renskih in vestfalskih rudnikov se je začelo precej sumljivo gibanje. Nezadovoljnost ondotnih rudarjev je zavzela precej velike dimenzije. Zastopniki rudarskih delavcev pripravljajo spomenico o položaju delavstva. Poznavalci ondotnih razmer mislijo, da je stavka rudarjev neizogibna. Po poročilih iz renskih in vestfalskih krajev ni izključeno, da se začne prav nevarno gibanje in da poseže delavstvo tudi po izvanrednih sredstvih. V omenjenih okrajih je vpisanih več kakor 80.0000 ruda rje v v krščansko in socialistiško organizacijo, toda to ni niti polovica vseh uslužbencev.
Iz Mandžurije.
Dosedaj ni Rusija storila nobenih korakov, da odpokliče svoje vojake iz Mandžurije, obratno, — vedno nove čete pošilja tja. Celi železniški vlaki vozijo čete, muni-cijo in topove proti jugu in kitajski trgovinski promet je jako omejen. Dalny je bil sedaj brez vojaške brambe. Vsled obiska vojnega ministra generala Kuropatkina so se Rusi ondi odločili sezidati utrdbe in postaviti tja posadko 12.000 do 15.000 mož. V bližini Niučvanga do Port Arthurja stoji nad 30.000 ruskih vojakov. Ob izlivu Jelu na koreanski strani je ruska naselbina in 80 kozakov, katere poveljuje en častnik. Rusi prodirajo vedno dalje.
Iz brzojavk.
Strankarski shod socialne demokracije v ,Nemiij i bo 1. sept. v Draždanih. — Švedski vojni minister general Crusubjern v kratkem odstopi vsled zdravstvenih ozirov. —Bolgarski knez Ferdinand je bil včeraj v Koburgu. Odtod je preko Monakovega odpotoval na svoje posestvo na Ogrskem. — Turško ministerstvo. Naučni minister Dielal bey je imenovan ministrom mornarice, državni svetnik Hechim bey pa na-učnim ministrom. Umrli minister mornarice Hassan Humi paša je tako zagospodaril, da ie v grško turški vojski imela Turčija komaj 52 za boj sposobnih ladij, pač pa si je .prihranil* ogromno premoženje. — Bolgarska vlada je tovarni v Steyru naročila, da mora njeno naročilo 48 000 pušk Mann-licherjevega sistema in 2000 karabink izvršiti v 3 in pol mesecih. — Anarhisti proti angleškemu in portugalskemu kralju. Ravnokar se poroča iz Lisabone o nekem preprečenem naklepu anarhistov. Anarhisti so pred tremi meseci hoteli umoriti v Lisaboni angleškega kralja, ki se je takrat ondi mudil, in kralja Karlosa Pod sprejemnim paviljonom so napravili predor ter so hoteli oba kralja in njihovo spremstvo razstreliti v zrak. Zasledil je napravo neki Luoiano, ki lovi po kanalih podgane, ter tako preprečil strašno nesrečo.
Dalje v prilogi.
Priloga 168. štev. »Slovenca" dri6 23. julija 1903.
Nemške šole ne maramo.
Iz Zgornje Šiške.
Cesto sem že čital v naših listih ka-rakterizujoče podatke o nazadnještvu našega slov. prebivalstva in o prevroči agitaciji nemškutarskega tabora. Da, mlačni smo v resnici, ne samo mlačni — celo mrtvi. Edina naša prihodnjost, naš up, je še v šulforanj ski šoli (!) katero pomagajo ustanavljati celo slovenski sinovi, lomeči nemščino le za silo. ln k ustanovitvi le-te priskočimo naj še mi, Gor. siškarji, da se ista čim preje uresniči!
Zavedajoči se Vodnikovi potomci zvedeli smo še-le pred kratkim, da ae namerava tu ustanoviti imenovana šola, uvidevši posebno žalostno resnico, kako brez ovir se pusti delovati našim nasprotnikom — žal po krivdi naših »pro iorma« Slovencev.
Sicer se je v zadnjem času tudi mej nami pojavilo nekaj življenske moči.
Številni podpisi na okrožnici, hi ugovarja ustanovitvi nemške šole, nam dokazu jejo, da hočemo ostati pri slovenski šoli in da ne pustimo pojaničariti svojih otrok. Četudi smo spali doslej, hočemo pa odslej toliko uspešnejeje se boriti proti vrivajočemu se sovražniku in dohiteti zamujeni čas, katerega smo — vpcštevajoči tujce vedno domačinom — na tako žalosten način zaigrali. Okrožnica se glasi:
Poziv
slovenskim stanovavcem šišenskimi
Zadnji čas razširila se je med svet fak tična vest, da se namerava v Šiški na lju-bav peščico Nemcev ustanoviti nemška šolo.
Da je taka šola potrebna, trosili so različne laži ter si zato tudi nekaj podpisov slovenskih nezavednih šišenskih občanov pridobili, ki niti vedeli niso, čemu da pod pišejo.
Takemu nasilstvu in teroriziranju moramo se najodločneje vpreti ter pokazati, da je ta zemlja naša, ki naj služi sprva nam in našim otrocim, potem šele tuicem. Naša sveta naloga je, odpirati dotičnim domačim mračnežem oči in jih prepričati, da izdajajo direktno svoj dom, ako se vežejo na ta način z Nemci, kateri si skušajo polagoma na enake načine utrditi svojo pozicijo.
Proti glavnemu vzroku namreč, da se danja šola ne vstreza vsem zahtevam, se bode kmalu opomoglo, kajti razširjenje le-te je v istini na mestu, in ko se to doseže, razširi se gotovo tudi v petrazrednico, katera bode s pridobitvijo novih učni moči v vsem izpolnjena. Ako upoštevamo rapidni naraščaj našega prebivalstva, moramo raču nati, da bode že bližajoča se prihodnjost za htevala dve šoli, katerih ena naj bi bila na sedanjem mestu, druga pa v Spodnji Šiški, kjer bi si tudi obrtniški vajenoi pri ve černem poduku pridobivali potrebno učno izobrazbo.
Tudi sl. krajni oziroma deželni šolski svet bode uvidel našo zagato ter nam po apelaciji našega slavnega občinskega sveta ozir. davkoplačevalcev ugodil času primerno preosnovo.
Prepričan naj bode vsak, da slovenski otroci, v to »šulfereinsko« šolo vlovljeni, ne bodo vešči ne slovenščine in ne nemščine, in bodo docela nezreli za vstop ▼ srednje šole. Koliko pa nastane domačih prepirov ?
siška rodila je prvega slovenskega pesnika, Vodnika, ki je vzdramil slovenske zaspance, Šiška mora tudi sedaj kazati, da ne spi.
Praga Ljubljane ne pustimo prekoračiti in ravno zato, ker je pred nosom Ljubljane upamo, da opazijo to tudi naši poslanci in podregajo na merodajnem mestu. Le po tem osigurani bodemo, da so v resnici naši po slanci in ne nemški!
Zatorej zavedni Slovenoi Šišenski! Pokažimo s svojimi podpisi, d a smo proti nemški šoli, pokažimo, da urno v resnici Slovenci in ne poturioe. Agitirajmo povsod, odpirajmo ne vednežem oči in jih svarimo pred sladkimi besedami nasprotnikov.
Naše geslo naj bode: Šiška je bila, je in ostane slove n s k a 1 (Slede številni podpisi.)
Tujcem se domačini nikakor ne bodo vklonili in naj si bodo tudi — socijalni demokratje — železničarji.
Sicer smo doslej precej pohlevno za njimi drvili in ne vpoštevali, da prihajajo k nam s solnčnim vzhodom, odhajajo pa že z zahodom, ali bodočnost hoče pokazati, da tudi v narodnem oziru ne bodo za nas po gubonosni.
Sp. Šiška hoče v primeri z Zgornjo itak naprednja biti; ima Čitalnico, kjer se zadnji čas tudi petje prav marljivo goji. Poleg Čitalnice UBtanovil se je pred letom tudi »Sokol«, kateremu pa moči pešajo in ne more niti s perjem v zrak sfrčati. So baje lepi telovadni prostori, najnovejše oro-
dje in zelo vzbujajoči napiii, — le telovadcev premalo, kateri so bojda opravičeno nečejo vaditeljema pokoriti.
Omenjeni narodni društvi prevzeli bi tudi kaj lahko važno nalogo in se informirali pri posamnih Šišencib, kaj in kako ukreniti proti nemškemu navalu. G predsednik čitalnice, ki se je izkazal še vedno za ms jako vnetega, priskočil nam bode gotovo i sedaj v pomoč in nadaljeval zapo-četo akcijo.
Ako se previdno organizujemo, ubranimo se gotovo usiljive šole, ob enem pa lahko tudi apelujemo ne merodajna mesta, da se naša slovenska šola preuredi in sčasoma izpopolnuje, kakor je bilo omenjeno v okrožnici.
Zitorej domačini I Omislimo ai skupno vez, katera naj sovražnika uniči, in to koj, predno se preveč razproatre. Istim našim rojakom in domačinom pa. ki se poljubu jejo z Nemci, in naj si bodo gostilničarji ali ne — kličemo le »ptui!« Bodočnost jim hoče pa pokazat', kako jih cenimo.
Cerkveni letopis.
Slava Jezusu.
V 11. številki „Glasbenika" 1. 1902 je podpisani izdal poziv na slovenske cerkvene skladatelje, da bi vsak zložil nekoliko lepih pesmi na čast sv. R. Telesu, zbirka pesmi se izdd v korist knezoškofijskim zavodom. Lepa ideja! Evharističnih pesmi zelo potrebujemo, podpirati knezoškofijsko podvzetje je krasen čin cerkvenih skladateljev. Ta ideja je sedaj vresničena, iz Katoliške tiskarne je izšla cela knjiga pesmi, ki so razdeljene na 6 delov: 1. pesmi na čast presv. Imenu, 2. pred obhajilom, 3. po obhajilu, 4. pred sv. R. Telesom, 5. Srce Jezusovo, 6. male dnevnice na čast presv. Srcu. — Med skladatelji so zastopani gg. Ant. Foerster, P. An-gelik Hribar, Franc Sal. Spindler, Franc Kimovec, D. Fajgelj, St. Premeri, J. Pogačnik, J. Benvar mlajši, J. Ocvirk, M. Ličar, J. La-harnar, J. Hladnik, L. Zupin, J. Savinšek, B. Pirnat in podpisani. Tem domačim skladateljem se pridružujeta še Ig. Mitterer in V. Goller, ki sta v soglasji s založnikom Coppenrathom blagovoljno in brezplačno dovolila, da se smejo natisniti štiri njihove pesmi, krasne pesmi, ki naj bodo našim skladateljem nekako bodrilo in vzor.
Prejel sem gradiva mnogo več, a nisem mogel vsega sprejeti, razbral sem, kakor sem najbolje vedel in znal. Pregledala sta materijal poleg mene dva strokovnjaka, upam, da bodo pesmi precej odgovarjale programu, ki sem ga načrtal v pozivu. Za notranjo vrednost pesmi je seveda odgovoren vsak skladatelj sam. Zbirka bo zelo zanimiva, ker se v njej nekako zrcali glasbeno na-ziranje in vednost raznih domačih skladateljev. Tudi bo našel vsak zbor nekaj, kar mu vgaja.
Besedilo je deloma priredil veleč. g. dr. Gr. Pečjak, gimn. profesor, deloma je vzeto iz vže potrjenih zbirk. G. dr. Pečjak je gledal najbolj na vsebino pesmi, opilil tudi vnanjo obliko, a modro pustil nekaterim pesmim staro obliko, ker so že vdo-mačene med narodom in bi jim preustrojitev le škodila. Mnoge pesmi pa je popolnoma predelal in zelo zvišal njihovo vrednost. Za njegov trud mu tukaj izrekam iskreno zahvalo.
Prečastiti knezoškofijski ordinarijat je blagovolil zbirko potrditi dne 15. julija 1903, št. 2811 z naslednjimi besedami: »Glasbeno zbirko »Slava Jezusu" radi potrdimo, želeč, da bi mnogo pripomogla k pospeševanju češčenja Zveličarja našega in verno ljudstvo vne-mala k vedno večji ljubezni dojezusa v Najsvetejšem zakramentu."
Kljub skrbni korekturi so ostale nekatere napake, katere blagovoli vsakdo pred vporabo popraviti.
Katoliška tiskarna se je potrudila za lep, razločen tisk in dala močan papir.
Cena. Partitura s 4 glasovi stane 8 K, vsak nadaljni glas samo 50 v. Cena ni afektirana, ako se pomisli, da obsega partitura 55 pesmi na 66 straneh, sopran in alt sta tiskana vkup in štejeta 32 strani, tenor v vijolinskem ključu 28 strani, bas istotako 28 strani velikega formata. Partitura sama se odd4 le izjemoma v kraje s tujim jezikom, glasovi so na razpolago v poljubnem številu po 50 vinaijev, na vsakih 5 glasov se navrže jeden, da bodo cerkve tem ložje preskrbele potrebnega materijala.
Glasov prepisati ne dovolim, ker jih je dosti tiskanih, so poceni in bi prepi-savanje le škodovalo namenu. Dal bom par-tituro s 4 glasovi poslati na vsa cerkvena predstojništva domače škofije v trdni nadi, da sprejmo delo in v tej podobi polože mali dar v korist knezoškofijskega pod-vzetja. Razpošiljevanje se prične drugi teden. Kdor želi še katero partituro za direkcijo ali glasov, obrni se na adreso: F r a n č i š -
škanski samostan Ljubljana, vsaka druga adresa bi bila* napačna.
V Ljubljani 28. julija 1903.
P. Hugolin Sattner.
Dnevne novice
V L t u b I i a n i 29 julija.
Javni shod. V nedeljo 9. avgusta ob 3. uri popoludne bo priredila „Sava", kat. polit, društvo za brežiški in sevniški okraj, v Zgornji Pohanci, zdolske župnije, pri županu g. Pajdašu javen shod. Poročal bo deželni in državni poslanec g. J. Ž i č k a r.
Odbor.
f Dr. Simon Šubio. V ponedeljek popoludne je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu vseučiliški profesor v pok. g. dr. Simon Šubic, v 73 letu svoje starosti na Btarostnem oslabljenju. Pogreb je bil danes popoludne ob 2 uri. Dr. Simon Šubic je bil rojen v Brcdeh v Poljanski dolini. Kot profesor je deloval v Budimpešti, v Rosavi na Dunaju in v Gradcu. Krasne prirodoslovne spise je pri-občeval v »Radu," v »Ljubljanskem Zvonu«, zadnji čas pa se je večkrat oglašal s svojimi znanstvenimi spisi v „Dom in Svetu." Pred letom je uložil dijaško ustanovo na korist dijakom svojega rojstnega kraja. N. v. m. p.!
Pozor zaupniki občin sodnih okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Višnja gora, Ribnica in Velike Lašče!
Za bližajočo se državnozborsko dopolnilno volitev pazite pravočasno na sestavo volivnih imenikov. Kdor želi poduka za volitve, naj se obrne do našega uredništva.	.
Doneski za »ljudski sklad« naj se pošiljajo na kat. pol. društvo v Ljubljani ali pa kanoniku Ant. Fettich Frankheim • ne pa na ime: »ljudski sklad«.
— Iz Zagorja ob Savi se nam piše Zgradba novega šolskega poslopja na Toplicah je skoro dovršena. Radosti bi moralo utripati Zagorcem in Topličanom srce, da imajo po tolikem čakanju konečno vsaj prostorno šolo, ker prejšnji prostori pač niso več zadoščali prevelikemu številu tukajšnje šolske mladine. Toda ravno nasprotno! Neizražen srd in stud ter bridka nevolja se namdviga vsrcu, ko namzdesnega pročelja nasproti blesti za nas narodne Zagorce skrajno iz zivajoč napis: »Gewerbliche Fortbildungsschule". — Ne vemo sicer, ali nameravajo ponosni nem čurski oblastneži zagorski v svoji visoki milosti še na levo pročelje napraviti isti napis v slovenskem jeziku, ali sledi še kaka druga mameča iskra res vsezmožne nem-čurske »pameti" v blaženi švabščini — vendar je že nečuven škandal, dajenemški napis v slovenske m Z a g o r j u n a prvem mestu Vprašamo torej zavedne narodne Zagorce: 1. Ali res nimate več toliko narodnega čuta v sebi in toliko poguma, da bi se združeno protivili taki impertinentni nemčurski nesramnosti ? 2. Kdo prispeva večino krvnega davka za novo poslopje, kot ravno zagorska in aržiška občina ? Ali niso davkoplačevalci teh dveh — izvzemši tukajšnji rudnik in nekaj steklarjev — sami Slovenci ? Narodni Zagorci prevdarite to! Mar bi res moralo imeti nekaj nemčurjev v Zagorju toliko upliva, da bi vse plesalo po njih volji, kar se kaže tudi pri nameravanem nastav Ijenju novega zdravnika, ki je baje huc celjski heilovec? 3. Zvedeli smo, da ae je v neki občinski seji sklepalo o napisu. Tedaj se ie en sam odbornik g. II potegoval za samoslovenaki oziroma slovensko • nemški napis. Poslednjo se je tudi od prisotnih odbornikov odobrilo in zabeležilo v zapisniku. Zato pa vprašamo dotične gg. odbornike, ali je ostal slovensko nemški napis res samo na papirju in kdo je kršil mož — besedo? Ali ne bi bil samoslovenski napis na slo venskih tleh edino-pravilen in edino po staven, ker na peščico nemčurjev in neko liko nemških steklarjev so tukaj ne mo remo ozirati? Pripomnimo, da se je dotična seja vršila v navzočnosti g. okrajnega gla-varja. 4. Slednjič vprašamo tudi slavni c. kr. okrajni šolski svet, ali mu je kaj znano o tej stvari i n č e m u j e z n a n o , alije voljan storiti v tem oziru potrebne korake? sicer se pa ne čudimo. Saj bo vendar nekateri tukajšnji posestniki in ne kateri učitelji ravno pri zadnjih občinskih volitvah jasno pokazali, da je šla zaradi kruhoborstva njih narodna zavest že zdavnaj rakom žvižgat. Žalostne razmere! Toda mi
nočemo in ne smemo mirovati!! Za danes dovolj!
—	Subdijakonat v Gorici. Milost, tnezonadškof podelil je v soboto subdijakonat gg. bogoslovcem četrtoletnikom, in sicer za goriško nadškofijo: Fonu Jos., Ivan-č i č u Jos., K o b a I u Ign., L a v r e n -
6 u Fran , L e b a n u Alb., Podobniku Iv., Romanu Rom. in D e 1 -a b r u Het.; za tržaško škofijo gg.c H r e -ščakuAnt, Mandiču Ivanu, M a n -d i č u Josipu, Orličulv in P e r n a r -c i č u Ant ; za Urško škofijo gg.: Tu-g o Š i č u Greg., U r a v i č u Aleks., F a -b i j a n o v i č u Ant. in M r a k o v č i 6 u Ivanu ter bratoma kapuoinoma: J o a h i m u Ferku in Tadeju Ranftlu. — V nedeljo je bil imenovanim gospodom podeljen dijakonat. Dne 2. avgusta pa bodo posvečeni v mašnike.
—	Planinci pozor! Letos slavi svojo desetletnico »slovensko planinsko društvo«, katero se je 1. 1893. ustanovilo, slavite pa desetletnico tega velevažnega narodnega društva tudi dve isto leto osnovani podružnici: Kamniška in o a -vinska. Prva stavi letos »Kamniško kočo« na »Kamniškem sedlu« v spomin desetletnice, druga pa bode iz istega povoda priredila primerno planinsko slavnost. Dne 15. av-gusta t. 1. se ima slavnost vršiti v osrčju Savinskih planin v znamenito lepi Logarjevi dolini. Turisti in v obče vbi udeleženci slavlja se zberejo prejšnji večer v Lučah, kjer se prenočuje, in odrinejo zgodaj proti Solčavi, (2 uri hoda po ravni lepi cesti). Tam se vdeležijo sv. maše in po kratkem zaiutrku v gostilnah pri Sturmu ali pri Herletu skupni odhod v Logarjevo dolino, kjer bode pripravljeno Bkupno kosilo in se vrši slavnost. Drugi dan lahko turisti gredo na Ojstrico ali skozi Turški žleb na Skuto, Grintavce, ali čez Pastirkov vrh na Koroško v Železno Kaplio ali pa vsaj po Logarjevi dolini do Slapa pod Risko in na Okrešelj itd. Pri slavnosti bode svirala tamburaška družba, pele se bodo primerne pesmi itd. Ker je dohod lahek, je upati velike vdeležbe. Vsak pa naj se prej javi radi kosila vsaj do 8. avgusta »Savinski podružnici v Gor. gradu«, ker bi drugače ne dobil ne jedi ne pijače. Slavnost se ne vrši v gostilni — ker ie tam ni — ampak pri premožnem posestniku Logarju. Pevska, bralna in druga društva, ki se želijo korporativno ali pa po odposlancih vdeležiti slavnosti, naj natančno javijo, če želijo kake posebnosti. Ta dan bode prvi planinski praznik štajerskih Slovencev! Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, zato naj vsakdo smatra objave po časnikih kakor vabilo. Ako se želi izleta vdeležiti tudi kak duhovnik, ki bi rad ma-ševal v kapelici pod Ojstrico, naj blagovoli to javiti, da se vse potrebno ukrene. Opozarjamo še konečno enkrat, naj nobeden ne zamudi se oglasiti za kosilo, ker drugače ne dobi ničesar. Pri Logarju ni gostilna, ampak privatna hiša in se bode kuhalo le toliko oseb, kolikor bode oglašencev. Ker se mora precej jedil od daleč pripraviti, zato se mora pravočasno vedeti koliko!? Oglasila je nasloviti na Frana Kocbek, nadučitelja v Gornj. gradu.
—	Socijalni tečaj na Krku. Na
željo presv. škofa dr. Mahniča vršil ee je na Krku od 20. do 23. julija t. 1. teoretični in praktični tečaj o zadružništvu, osobito v po-sojilništvu po rajfeisenovem načinu, o pridobitnih zadrugah itd. Po tečaju bo vdele-ženei obiskali pojedine zadruge kvarnerskih otokov. Za pokritje stroškov dovolila je vlada primerno podporo.
—	Obešenega so našli. Dodatno se nam o tem še poroča : V mrtvašnico v Cerklje so prinesli truplo posestnika Janeza Škodlarja iz Dvorjan, ki so ga obešenega našli v nekem kakih 100 korakoy od njegove hiše oddaljenem grmovju. Škodlar se je v noči od 15. na 16 julija bos in golorok odstranil iz stanovanja; ker ga ni bilo več dni nazaj se je splošno mislilo, da je odpotoval v Ameriko. Liudje so na njem že dalj časa opazovali neko posebno otožnost in zamišl|enost; najbrže se je možu zmešalo.
—	O. ta celjski »iajerber«! Ni dolgo temu, da se je celjski »fajerber« peljal malo na izprehod proti Vojniku, ker je nekje pri Laškem gorelo, v nedeljo pa se mu je pri-godil zopet drug »Bpas«. Gorelo je v Levcu. Ker je bilo ravno poldne, so bili „fajerber-karji" tako zelo zaverovani vsak v svoje kosilo, od katerega jih je odtrgala tromba, da so v svoji zaverovanosti celo na cevi pozabili in se brez njih odpeljali gasit. Bili so že skoraj zunaj mesta, ko so se spomnili, da jim manjka najpotrebnejše. Saj pravimo: »O, ta ,f*jerberl«!
—	Prijaznost južne železnice Romarskega vlaka v Marijino Celje letos ne bo, ker južna železnica ni hotela ugoditi želji prireditelja, da bi se izdali vozni listki za vse postaje na slov. Štajarskem.
—	Smrtna kosa. V Zgornji Ponikvi so dne 23. junija t. 1. pokopali 761etnega
Jerneja K o š a n a, očeta g. prof. Jan. K o š a n a v Mariboru. — Umrla je v Gorici Elizabeta B a v č e r , o kateri smo zadnjič poročali, da se je opekla, ko je hotbla uganiti ogenj, ki je naital vsled razbitja petrolejke,
—	Prestavljen je višji štabni zdravnik gosp. dr. Anton iS t a r e iz Ljubljane za garnizijsbega šef. zdravnika na Reko.
—	Mesto sodnika razpisano. Razpisano je mesto sodnika za Bovec, oziroma za oni kraj, ki bi ostal brez sodnika, ako bi bil tamošnji sodnik premeščen v Boveo.
—	Smrt pijanoa. 65 let stari Janez Kuman iz Malega vrha se je jeruža že večkrat tako navlekel, da je na poti obležal, kjer je na prostem in pri svežem zraku svojo pijanost prespal. Dne 27. t. m. zjutraj ob pol pet h g* je pa našel mrtvaški oglednik France Tomšič iz Boštanja ob robu deželne ceste pri Lobčeku na trebuhu mrtvega ležati. Kakor je dosedaj znano, je prejšnji večer v družbi svojega znanca spil 10 osmink žganja in ker vBled pijanosti ni mogel dalje, se je hotel kakor po navadi na prostem prespati, a se ni več probudil. Za žganjepivce žal. sten izgled.
—	Mrtvo dete V Stožicah so našli ljudje na polju kakih 14 dni starega mrtvega otroka, poleg katerega je ležalo krstno potrdilo, iz katerega je razvidno, da je bil otrok rojen in krščen v tukajšnji deželni bol niči na ime Frančišek Robas ter da je nezakonski sin Jožefe Robas iz Šmartnega pod Šmarno goro.
—	Spominski dan. Danes pred 25 ieti dne 29. julija 1878 1. so avstrijske čete prikorakale preko Save v Bosno.
—	Pritožba. V Šiški gradi državni erar kanal v bližini Seidlove hiše. Državni erar pa menda ne čuti dolžnosti, da bi pri sebi izvajal to, kar zahteva od drugih. 14 metrov dolgi jarek ni po noči prav nič razsvetljen. Ali cestni erar čaka, da bi si kdo nogo zlomil?
—	Službo revizorja zadrug razpisuje štij^rski dež odbor.
—	Zupanom na Dovjem je izvoljen posestnik AntonSmolej.
—	Na Jesenice je prestavljen strojni adjunkt c. kr. drž železnic v Beljaku gosp. RudolfScbumann.
—	Matura v Kranju je bila končana 28 julija t. 1. K ustnemu izpitu je prišlo 27 kandidatov. Odliko sta zaslužila Berce Jožef iz Mošnje pri Kamni gorici in M a -t j a š i č Rudolf iz Kranjske gore. Zrelostno izpričevalo jih je dobilo še 19 in sicer: Ber gant Franc iz Kamnika, Breznik Jožef iz Kamnika, Dolžan Janez iz Zabreznice pri Breznici, Hrome Martin iz Podgorice, Kafol Anton iz Čepovana na Primorskem, Kntflič Janez iz Hotavelj, Kranjc Milko iz Ormoža, Lavrenčak Viljem iz Brežic, Markeš Alojzij z Jesenic, Opeka Franc z Vrhnike, Pavlič Janez s Klanca pri Kranju, Pikuš Janez s Strmice pri Selcah, Podgornik Anton iz Čepovana, Pravst Albert iz Tržiča, vitez Pre-merstein Franc iz Jeličnega vrha pri Idriji, Prosen Peter iz Strahinja, Puš Gustav iz Ljubljane, Rozman Franc iz Trboj, Sintz Štefan iz Stare Loke, Tepina Lavrencij iz Stražišča, privatist M hael Grošelj iz Želez nikov. btirje bodo ponavljali izpit meseca septembra, dva sta pa propadla za 1 leto.
—	Predrzen tat. V spalnico Franceta Plevnika v Vevčah se je po noči splazil neznan tat, ter je na rahlo odprl omaro, v kateri je imel Plevnik več denarja shranjenega. Plevnika je ropot zbudil in ker je mislil, da je kateri od domačih, je vprašal, kaj da notri išče; nič, je bil tihi odgovor; to je Plevnika napotilo, da je vstal in šel gledat kdo da je. A tat jo je odkuril skozi vežo na dvorišče, kjer je zginil brez sledu. Seboj je odnesel leseno škledico, v kateri je bilo okoli 250 K srebrnega denarja, ta denar je med begom zgubil in so ga večinoma našii, le okoli 30 K je odnesel. Lesena skledica se je drugi dan našla pod Pievnikovim kozolcem. Tatu so morale biti hišne razmere dobro znane, da se je lotil toli drzne tatvine.
—	Z revolverjem streljal. Minulo nedeljo je prišel hlapec Janez Groznik iz Sela pri Rudniku z nekim svojim tovarišem v Lanišče izzivat domače fante, ko sta se mu brata Toni približala, zapazil je Martin Toni, da drži Groznik revolver v roki. Res je pomeril na Martina iz bližine in trikrat proti njemu vstrelil, ne da bi ga bil zadel, na to pa zbežal. Ko so na to fantje za njimi stekli, je še enkrat med nje vstrelil, a tudi sedaj k sreči ni nikogar zadel.
—	Službi gozdarjev. Pri gozdarskem in domen8kem ravnateljstvu v Gorici sti razpisani dve službi gozdarjev. Prositelji morajo dokazati, da so položili skušnjo za gozdno varstvo in tehnično pomožno službo. Prositelji, ki so se v državni službi, morajo predložiti prošnje predpisanim službenim potom. Podčastniki, ki so že v aktivni vojaški službi, potom svojih poveljstev. Drugi upravičeni podčastniki imajo doposlati svoje prošnje gori omenjenemu ravnateljstvu in sicer do 5. septembra. Poleg poznanja nemškega in slovenskega jezika se želi tudi poznanje italijanščine.
— S sv. Viiarij V zadnjem času smo imeli na sv. Višarjah razne imenitne goste. Dne 20. julija so prišli bribojazci iz Olomuca, Dunaja in Prage. Obnašali so Be prav dostojnp. — Dne ?6. julija je bilo tu vse prenapolnjeno. Prišle so procesije iz Vrat, Kokoveg« in Naberleta, tudi s Kranj skega jih je bilo mnogo, med katerimi smo opazili tudi preč. gospoda dr. Karlina. Procesije je slovesno sprejel gospod sakristan J. Dobrovo, nagovor in slovesno sveto mašo
fa je imel o. Maurus Rožman. - V pre-eklem tednu sta uničila tr-biski lovec in gozdar vsa hribolazka znamenja iz L a -jezero doVišarij in od Višarij pa do Ovčje vasi. Znamenja je z velikim trudom in stroški naredila ziljska po družnica slovenskega planin-" skega društva. Kdo ji dal gozdarju ta ukaz, še ne vemo, pač pa bomo poizvedel i. Dobro bi bilo, ko bi slovensko planinsko društvo takoj vložilo pritožbo. To bi Nemci vpili, ako bi slovenske občine naGorenjskam isto storile napram nemškemu »Al-penvereinu«! — Tukajšnji trgovci se pritožujejo, da Slovenci, posebno Ljubljančani, vedno zahtevajo podobice, tablice in druge spominke izrecno le znemškimi napisi. Ko bi Slovenci le to blaženo nemščino tako ne častili! — Vreme imamo sedaj krasno. Vabimo za Marijo vnete Slovence, da nas prav pogosto obiščejo.
- Prepovedane loterijske igre,
osobito udeležba pri raznih skupinskih igrah s serijskimi srečkami, kakoršne prirejajo razne inozemske bančne tvrdke Vkliub sva- | rilom, ki so se že svoječasno obelodanila v tukajšnjih dnevnikih, dogajajo se, da celo j množe se slučaji, da postanejo osebe največ kmečkega stanu, včasih pa tudi drugih stanov, žrtve od različnih inozemskih bančnih i tvrdk insceniranega slepila s serijskimi sreč- • kami, bodisi da se dajo te osebe naravnost ; po bančnih tvrdkah ali pa po potujočih, 1 včasih tudi po stabilnih agentih preslepiti, i da ali pristopijo kot udje h kaki skupini v | svrho igranja na serijske srečke ali pa da si } nabavijo proti plačilu na obroke srečk, ka j tere so včasih v Avstriji sploh prepovedane, ! včasih pa le pod pogojem dovoljene, da so j bile v smislu zakona « dne 28. marca 1899, ! državni zakonik štev. 32, kolekovane, česar i stranka navadno Bploh ne more dokazati. — | Ker so obroki, katere se stranka zaveže pla- i čevati, navidezno jako nizki iq ker izdani j prospekti v bombastičnih izrazih zagotav- j Ijajo gotove dobitke, da se občinstvo prešle- j piti, plačuje obrok za obrokom, vedno v upa- > nju, da postane kar čez noč bogato, in se j ne meni zato, je-li igra, katera sama na sebi i ravno glede na skupino v resnici nudi le [ male chanoe, izvzemši izvanredno srečo ka- i kega glavnega dobitka, v Avstriji sploh do- > voljena ali ne. Dalje kupuje občinstvo srečke na obroke, ne mene be za to, soli iste v Avstriji veljavne ali ne. Ker so take skupinske igre s serijskimi srečkami in prodaje kakoršnih koli erečk na obroke od strani tvrdk, ki niso v Avstriji protokolirane, brezpogojno prepovedane in je v prvem slučaji vselej tudi oni, ki srečke na obroke kupi, ako le-te niso v Avstriji dovoljene, kaznjiv, se občinstvo odločno svari in se mu priporoča, da se takih skupinskih iger ne udeležuje ter da se ne spušča v nakup srečk na obroke. Vsakdor se izogne najlažje neprili-kam s tem, da agentom, ki v loterijskih zadevah zaBtopajo inozemske tvrdke. pokaže vrata ter jih, ker kot taki vselej kršijo veljavne zakone, ovadi oblasti; nikdo pa naj se ne spušča ž njimi v zveze, kajti onega, ki bi to storil, čaka poleg izgube obrokov navadno še občutljiva denarna kazen.
—	Obdolžen radi poskuSenega umora Ptujskemu c. kr. kazenskemu sodišču so orožniki izročili krojača Alojz Mur-šeca iz Dornave. Obdolžen je, da je hotel že pred par leti umoriti čevljarja Horvata, doma iz Dornave.
—	Ziljska podružnica Slov. plan. društva ima svoj izlet v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. na Gorjansko planino 1695 m. Odhod je iz Trbiža ob 9 uri in iz Vrat ob pol 8. uri dopoldan. Hoja do vrha je kake 3 ure. Razgled s te planine je ravnotako obsežen, kakor iz dolgočasnega Dobrača, a pot skoraj za polovico krajša. Na vrhu ste dve gostilni, v katerih se dobi vino, kislo in sladko mleko, surovo maslo in kruh. Eden gostilničar je tudi član Slov. plan. društva. Prihod nazaj v Trbiž je ob 7. uri zvečer. Vsi prijatelji planin, kateri ne želijo napornega hribolazstva, so prijazno vabljeni na ta skupni izlet.
—	Radi slovenske govorice vodo na glavo! Sovraštvo do Slovencev poganja v Celju najgrše izrastke. Učence iz slovenske vadnice, idoče iz šole domov, oblivajo celjski kulturonosci z vodo!! A veste, kako pro-slula „Dcutschc \Vacht" opravičuje to — kulturno postopanje!! Pravi namreč, da si prebivalci one ulice, v kateri je rečena šola,

ne vedo pomagati drugače v svojem obupu, nego da z oken ulivajo vodo na pehajoče se učenoe. Njihov „obup" pa prihaja od todi, ker so učenci tako drzni, da govore slovenski in naglas. Torej niti v svojem materinem jeziku naj bi ne smela govoriti naša mladina, ako noče, da se usuva nanjo nemška voda z nemškimi psovkami vred. Potem pa naj se čudi kdo, ako se ta mladina v po-znejih letih z ogorčenjem spominja takega zasramovanja in ne vsplamteva ravno v lju bežni do take — kulture! In ob takih razmerah v Celju se pritožujejo ljubljanski Nemci, da jih Slovenci preveč zatirajo!
. — Trtna ui. V vinogradih rovinjskih, ki niso bili okuženi do sedaj, se je pojavila trtna uš.
—	Celovec v dolgeh „Wien. Z t g." priobčuje sankcijo zakona, katerega je sklenil dež. zbor koroški in s katerim se Celovcu dovoljuje, da sme vzeti na posodo 10 milijonov kron.
—	Deželni hipotečni zavod v Gorici. Goriški »Corriere" od sobote prijavlja, da so imenovani v kuratoriji deželnega hi-potečnega zavoda, gg. dr. Kamilo Egger, Ivan Gasser ter dež. posl. Leopold Bolko in Ivan Lapanja. Poleg teh pravi „Corriere", da je dež. odbor imenoval za ravnatelja
f imenovanega zavoda g. Gustava dr. Stau-dingerja, c. kr. davčnega nadzornika. To slednje imenovanje je jako čudno, ker se je za to mesto oglasil tudi neki domačin, ki zavzema tudi v finančni službi višje mesto, nego je zavzema dr. Staudinger. Omenjeni domačin pozna poleg tega popolnoma oba deželna jezika, kar se pa o g. dr. Staudin-gerju nikakor ne more trditi.	j
—	Na državni progi Ljubljana- i Trbiž je gotovo za osebni promet obiskano ] postajališče Otoče. Toda razmere na tem po- i
| stajališču so vnebovpijoče. Nobene čakalnice ! ni. Ako pride bodisi ptujec ali domačin po . noči ali pa v deževnem vremenu na vlak, ; mora na prostem ostati in tako svoje zdravje reskirati Mogoče bi bila vendar slavna di-; rekcija v Beljaku toliko vljudna, da bi napra j vila eno čakalnico, saj vendar to postajališče ! donaša najlepše dohodke. Poglejmo si južno j železnico, kako ona skrbi za blagor tujcev, j Kjerkoli je kak bolj zanimiv in obiskan kraj | na pr. ob poreškem jezeru, povsod obstane j vlak vsakih 5 minut. Tudi železniška lesa bi . sa lahko odpravila ker se zna vsled velike j gnječe nesreča primeriti. Ako se ne motim, j je že slavno ovšiško županstvo storilo pri-; merne korake, toda zaman. Vlak, kateri vozi ; ob 10 uri zvečer iz Ljubljane tudi drdra j mimo postaje in trudni romarji morajo v i Podnartu izstopiti in tako tri četrti ure dalj j hoditi. Zadnjič je sl. direkcija dovolila, da ta ; vlak ostaja tudi na postajalšču Žerovmca, j zakaj pa na Otočah ne ? Saj so romarji . ravno taki ljudje in ravno s tem denarjem | plačajo kakor letovičarji. Na mestu bi bila tudi pritožbena knjiga.
| — Izlet dunajskih Slovencev. Pre-
| jeli smo vabilo k izletu, katerega napravi društvo »Zvezda« dne 2. avgusta 1903 s zahodno železnico v Irenental (postaja Unter Tullaerbach). Sestanek in zabava ob štirih popoldne v restavraciji Antona Kunzla. Slovenski gostje dobro došli! K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor.
— Slovenskim pravnikom v svarilo! »Domovina« piše: Slišimo, da name rava več slovenskih absolviranih pravnikov stopiti v službo v Bosni. Na podlagi najzanesljivejših informacij in izkušenj vsakogar pred tem namenom cdločno svarimo ne le v narodnem, ampak tudi v lastnem interesu dotičmkov. Res je. da dandanes pravnikom ne sije posebno blesteča bodočnost. Plačilne razmere pri sodiščih so za mladega pravnika naravnost sramotne, vkljub temu je pa v v veliki zmoti, kdor misli, da bode v Bosni zadel terno. Se vsi, ki so se odločili v zadnjih letih službovati v Bosni — z drugimi besedami, avstrijski Kini — so to, ako so ohranili količkaj idealizma v sebi, bridko obžalovali. Nazadnje se vsakteri odloči zapustiti nesrečno Bosno kot bogatejši sicer za nekaj izkušenj, a tudi z zavestjo, da je čas službe v Bosni zanj izgublien, ker be mu v Avstriji v službeno dobo ne všteje. Mero-dajne kroge nujno opozarjamo, da gredo na šemu pravniškemu naraščaju na roko, da ; bodo lahko ostali v domačiji, kamor vlada s tolik ) požrtvovalnostjo uvaža nemške kretene. 1 Kaj pomaga dijake na vseučilišču podpirati, j ko pa obaolvirajo, pripustiti, da morajo za i zmiraj v tujino, ker brez plače ne morejo ] človeka dostojno živeti v domovini. Glede i usode aspirantov za Bosno objavimo v krat- j kem podrobno študijo in nekaj vzgledov. Š Danes odločno svarimo vse prizadete, naj j opustijo nesrečno misej iti službovat v Bosno, j na drugi atrani pa opozarjamo merodajne osebe in zavode, da bi podpiranje absolviru- ) nih pravnikov bilo tudi takorekoč nekakšna • celo zelo modra investicija narodnega kapitala !	;
e novice.
Tulenje Nemcev. Danes po noči so po | «Zvezdi« in po Gradišči Nemci, ki so prišli iz kazinske kavarne, hajlali in tulili, da je
bil pravi škandal in so morali priti policaji, da so jih pomirili.
Napad. Paskvalina Potisek, slikarjeva žena je šla pred dnevi okoli 11 ure ponoči k neki znanki po časnik. Domov grede jo na Emonski oesti vstavi neki trgovski pomočnik, jo prime in vrže na tla. Potisek je vpila in klicala na pomoč, na kar je napadalec zbežal.
Tat na Poljanah. V hišo Kunigunde Jerman na Poljanski cesti štev. 5 se je danes ponoči vtihotapil tat in je skušal na hodniku s silo odpreti vrata. Jermanova je to slišala in poklicala deklo. Ko je tat zagledal v hiši luč, ie skočil s hodnika in stekel.
V Ameriko. Danes ponoči odpotovalo je z južnega kolodvora 100 oseb v Ameriko in sicer 57 Hrvatov in 43 Slovencev.
K vojaškemu skladišču v Ljubljano je prestavljen iz Mostara oficijal gosp. Rudolf K n y.
Gojenci „Marijanišča" so imeli danes
izlet na Žalostno goro.
Delavca podsulo. Franc Zupan, 53 let : star, delavec kranjske stavbne družbe v , Kosezah št. 3, je pri kopanju ilovice za ; opekarno ponesrečil, potegnil je plaz in ga ! jo podsulo. Bil je poškodovan na glavi in ; na desni strani života. Pripeljali so ga v ! deželno bolnico.
Težka poškodba. V ponedeljek po noči sta se v hotdu »Stadt Wien< sprla hotelski sluga Franc Vončar in vratar Anton Lebar. Slednji je prišel vinjen v ponočno službo in je šel klicat hišino Angelo Gogolo, katera ga je bila poprejšnji dan razžalila. Ker je Lebar na hodniku vpil, je prišel sluga Vončar, da bi ga odstranil. Lebar pa ni hotel Vončarja ubogati in tako sta se spoprijela in se začela ruvati. Vončar je vrgel Lebarja na tla, pokleknil na njega in ga tako pretepel, da mu je zlomil dve rebri in jedno rebro pa mu jo nalomil. Nato so prenesli Lebarja v vratarsko sobo in odtod so ga prepeljali na njegovo stanovanje v Bohoriče vih ulicah št. 8. Isti je težko poškodovan in se ne ve, če bode ozdrayel. Vončar je neki zaradi tega suval Lebarja, ker je bil ta proti njemu potegnil nož.
V	deželno bolnico je bil pripeljan 22 let stari delavec Josip Križaj iz Srednje vasi občine Naklo. V gozdu ga je udarila veja po glavi in ga težko poškodovala.
V	tujino. Včeraj ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 198 oseb in sicer 138 Hrvatov in 60 Slovencev.
Pobiranje darov za Salezijance. Po Ljubljani hodijo neko osebe ter pripovedujejo, da nabirajo darove za Salezijance. Do-tiČne osebe nimajo nikakega potrdila in dovoljenja za to od salezijanskega zavoda.
Ljubljanski gasilci v Pragi. Vdeputaciji ljubljanskega gasilnega društva, ki pojde v Prago k slavnosti čeških gasilcev bodo gg.: Lud. S t r i c e 1 star., g. B a r 1 e in gosp. L e u t g e b.
Izgubljeno. Služkinja Ivana Fau, stanujoča v Prešernovih ulicah št. 57 je izgubila danes zjutraj na Pogačerjevem trgu ali pa v bilskem drevoredu bankovec za 10 kron. I — Dragica Gostišar, posestnikova hči v Zg. j Logatcu je zgubila danes dopoludne napoti i od južnega kolodvora po Kolodvorskih uli-i cah, sv. Petra cesti, ^Volfovih in Gosposkih i ulicah do Križevniških ulic srebrno žensko : uro.
Stalna predavanja za akademike. Na
sestanku pri Auru so sklenili slovenski akademiki prirejati stalna predavanja z debatami za slov. visokošolce.
Pivovarna Japel v Gradcu je, kakor se govori po Ljubljani, kupila g. Hafnerjevo posestvo na sv. Petra cesti za 100.000 kron. G. Hafner se menda preseli iz Ljubljane.
Razpis službe. Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo mestnega inženerja s prejemki III. činov-nega razreda mapistratnih uradnikov, to je z letno plačo 2800 K, z dejalnostno doklado 500 K m s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K. Za oddajo te službe se zahteva dokazilo z uspehom dovršenih popolnih tehničnih študij in pa za državno stavbno službo predpisana usposobijo nost, oziroma dokazilo o uspešno prebitih teoretičnih in praktičnih državnih izpitih. Prosilci, ki rtflektujejo na to službeno mesto, naj svoja pravilno opremljene prošnje vlože najpozneje do 2 2. avgusta 1903 pri predsedstvu mestnega magistrata.
Dogodki na Hrvatskem.
Nova kriza.
Kakor sem sporočil, so odstranili precej drugi ian po dohodu novega bana eamo-mažarski napis s prometne palače. Nekateri so trdili, da se je to zgodilo na zapoved novega bana, a resnica je, da se je to zgodilo po nalogu zajedniškega ministra trgovine in prometa v sporazumku z ministrom predsednikom Khuen-Hedervaryjem, ki seveda še ni prenehal vladati na Hrvatskem. Reklo se je, da pride mesto mažarskega napisa Id letnica na zgradbo, da bo tedaj tako, kakor je bilo 1. 1883. z nemimi grbi.
Letnica ae >e že zares bliščila na onem mestu, toda od zdolaj je prišel — dvojezičen napis, češ, da Be je tako oagodil z Mažari Khuen Hedervary, dokler je bil še ban. Toda tak dogovor je dieto n«postaven, ker na-godha j« čisto )»8Ba glede poraba jezika: po nagodbi niso dovoljeni na Hrvatskem niti dvojezični napisi. Če pride tedaj, na zgradbo tak napis, je le-ta čisto nepostaven, kakor samomažarski, in če je kaj takega dovolil Khuen-Htsderva»y zdaj kot minister predsednik, je prekril očitno nagodbeno postavo. Bode li novi ban Pejačevie trpel tako nepo-stavnoat? Če ae bode držal svoje besede, čel, da bode v vsem posnemal svojega očeta bana Ladislava Pejačevica, potem se bode moral upreti takemu ravnanju od strani za-jedniške vlade. Ban Ladislav Pejačevič je odstopil radi nepostavnih dvojezičnih grbov. To je namreč tedanji ogrski minister Tisza zahteval, da se morajo dvojezični grbi vpo-staviti vsaj za štirinajst dni na ona mesta, odkoder so bili sneti, pa da temu činu pri-sostvuiejo vse oblasti, se je temu odločno uprl ban Pejačevič, češ, da nepostavni dvo jezični grbovi ne smejo na noben način biti postavljeni na poprejšnja mesta.
Ban Pejačevič je vedel, da pridejo potem grbovi brez nadpisa, katere je smatral tudi za nepostavne, pa je rajši odstopil, nego da bi bil prisostvoval nezakonitemu dolu za-jedniške državne oblasti, Iz tega sledi, da bi moral tudi novi ban odločno zahtevati, da se vrši postava glede omenjenega napisa, kajti Če tukaj popusti, potem Be ne bode moglo zahtevati, da se odstranijo tudi z drugih železničnih zgradb vsi nepotrebni dvojezični napisi po vsej Hrvatskoj. Hrvatska zedinjena opozicija bode to odločno zahtevala, ker hoče, da se vrši postava, a če mažaronska večina zareB stoji na temelju postave in nagodbe, kakor vedno zatrjuje, in če bode sedanji ban mož beseda, ter zares natančno izvrševal postave, kakor se je izjavil pri nastopu, potem bi mogli Hrvati kmalu vspeti v tej borbi. Da bode opozicija vršila svojo dolžnost, o tem smo prepričani, mažaronski stranki pa se ne more pripisati resnobnost v političnih vprašanjih, a kako se bode obnesel novi ban, se bode v kratkem pokazalo.
Kakor stvari zdaj stoje, ne verjame noben trezen Hrvat, da bi se mogel dosedanji mažaronski zistem spremeniti na bolje, zato tudi hrvatska opozicija dobro ve, da jo čaka še mnogo in resnobnega dela, katerega se pa ne straši, kajti slednjič mora vendar pravična stvar zmagati.
Poleg nezaupnice, katero smo priobčili včeraj, so volivci pisali grofu Bombelesu naslednje pismo:
Presvietlom gospodinu Marku B o m -b e t e b u . veleposedniku in narodnom zastopniku 44. izbornog kotara u Vinici.
Pošto narodna stranka, koje je Vaša Presvietlost članom, nije počam od godine 1868. do danas ništa u korist hrvatskoga naroda učinila, niti izvojštila;
pošto je narod, stranka kroz to vrieme u nebrojnim slučajevima dapače pokazala, da me čuva niti čistoče hrv. ugarske nagodbe;
pošto je narodna stranka u nebrojnim slučajevima dozvolila, da se i ono malo pravice, nagodbom nam zajamčenih, krnji i gazi, i da su svi prosvjedi hrv. naroda i hrv. opozicije u tom pogledu ne uvaženi ostali i pošto sva nepristrana europejska štampa iednoglasno izriče mnijenje, da je baš vladajuča stranka, koja podržaje današnji sistem, kriva ovim žalostnim dogodjajima u Hrvatskoj;
pošto narod, stranka onemogučuje rad hrv. opozicije u saboru izklučivanjem njezi-nih najagilnijih članova sabora, čemu je r.a ročito i Vaša Presvietlost kumovala;
pošto je narod, stranka svojim poznatim manifestom uvrijedila čitavi hrv. narod ba civši svu krivnju današnjih dogodjaja- na hrvatsku opoziciju i hrvatske nesebične rodoljube;
pošto je nar. stranka kod zadnjega sa-borskog zasijedanja pokopala i zadnju slo-bodnu inštituciju svib modemih država na-ime suzpenziju porote i tiskovnog zakona;
pošto je narodna stranka sve narodu i hrvat. državnom pravu počinjene krivdu po-činjala i izvadjaia jedino za volju i korist Madjarske, kako je to izrično priznao ovih dana u madjarskom saboru sedanji hrvatski ministar dr. N. pl. Tomašič, to Vam, kao članu te stranke, koji za naš izbor. kotar u hrv. saboru kroz dvije godma niti riječi ne prosloviste, po nalogu i u ime absolutne večine izbor n i k a 44. izbor, kotara sa sjedištem u Bišltupcu izrazujemo svoje pet-puno nepovjerenje, ter Vas pozivamo, da izvolite saborBki mandat položiti, ter nas ob učinjenom do 20 srpnja t. g. izvijestiti izvolite.
Izvor nepouzdanice kao i izvorne pot- : pise današnjih izbornika otposlasmo na pred« sjednika s«borskoga kluba hrp. oporbo vel. gosp. dr. Sandoru Bresztyenszkyu kod ko- ] jega Vaša Presvietlost priležeči prepis sa iz vorom sravniti može — »ko hoče.
Nadajuči se pouzdano, da Ce sa Vaša PresvietloBt ovomu pozivu y čine izbornika pouzdano odazvati, ter prepriiečiti time obje-bodanjenje nepouidanioe putem javne štampe u Hrvatskoj in izvan nje —
bilježimo se sa odličnim štovanjem Ivan Čvek, TomoFučkan,
perovodja.	pročelnik.
V	a r a ž d i n, 15. jul. 1903.
Radovedni smo, ako bo grof Bombeles razumel, da mu veiova na tako nezaujmico večine njegovih volilcev aristokratska čast, da odstopi, ker so volivci proti njemu in mu več ne zaupajo.
Zaplenjena brošura.
V	Zagrebu so zaplenili na Reki tiskano brošuro tir. Potočnjaka, naslovljeno: »Iz zemlje brezpravlja in demcralizf cije.« Brošura govori o borbi hrvatskega naroda in o telesnih in moralnih mukah, katere mora dr. Potočnjak trpeti v zaporu, kjer se na haja že tri meseci-, dasi ravno neprenehoma zahteva, naj ga odvedejo pred sodišie. Po publikaciji te brošure se v zaporu še strožje postopa proti dr. Potočnjaku, tako, da je resno pretreseno njegovo zdravje. Prepovedalo se mu je čitati in pisati, vsprejemati obiske ter vsprejemati hrano od zunaj.
Shod proti dvojezičnim napisom.
Iz Zagreba se nam piše: „Odlučeno je, da se proti dvojezičnim nadpisima v Hrvatskoj drži u Zagrebu obči mee-ting, na koji čj uz hrvatske opozicijo-nalne stranke součestvovati i socijalisti i Srbi opoziciionalci. Taj ča meeting biti po svoj prilici v n e d j e 1 j u. Novi predstojnik unutrašnjih posula dr. Sumanovič izra-zio se, da nema ništa proti tome, da se mee tingi drže, samo je rekao, da se isti ne bi smjeli obdržavati v Zagorju, jer da se ovo danas rialazi u formalno) pobuni«.
Balkan.
Turčija se kljub vladnim dementijem dalje oborožuje proti Bolgariji. Preganjanje Makedoncev se nadaljuje. Poleg Carigrada je bilo brez vzroka aretiranih 15 makedonskih vrtnarjev. Ko jim je policija odvzela vse prihranke, jih je na prošnjo eksarha izpustila.
Sum je opravičen, da napada na namestnika metropolitovega Misso v Tetowu ni izvršil kak član makedonskega odbora ali kak Srb, ampak da sta napad povzročila mohamedanska odličnjaka Abdul Medžid in Halim, ki silno zatirata okolico. Misso je umrl. Prej je povedal napadalčevo ime.
Sedaj je zaprtih v Makedoniji še 30 bolgarskih duhovnikov in pet cerkvenih predstojnikov.
Novice iz Amerike.
§ Slavonska zastava v Ameriki.
Naši rojaki v Caluoaetu pri slovesnostih raz obešajo iz Bvojih hiš poleg ameriške tre-bojnice tudi slovensko zastavo.
§ Slovenske redovnice v Ameriki.
Iz Glevelanda se poroča : V samostan notre damskih sester v Clevelandu so minuli torek stopile te-le Slovenke iz Steeltona: Marija Kocjan, Marija Slobodnik, Ivana Pe trašič- Čujemo da jim v kratkem sledi še več drugih slovenskih mladenk iz Cleve-landa in iz Steeltona. Sestre notre-damske učijo Bedaj v šoli sv. Vida v Clevelandu, jeseni bodo prevzele ono sv. Lovrenca in ono v Steeltonu.
§ Najljubše društvo mesarjem. V New Yorku imajo neke posebne vrste dru štvo. Imenuje se „Beefeaters' Association". Udje tjga društva se snidejo vsako leto ter se skušajo, kdo bo snedel več govejega mesa. Pred par dnevi so imeli zopet tak shod in jeden izmed udov je pri tej priliki pojedel pft in tri četrtine funtov govedine. Lsr.sko leto je pri tej priliki nekdo drug pojedel sedem in pol funta mesa. Ubogi NewYork, če bi se ne imel s čim drugim ponašati, kakor s takimi ljudmi, ki v iav-noBti kažejo gvojo požrešnost ter so ponosni na to, če se morejo čim dalje bolj približati svojim podobnim bratom — ščetinarjem.
§ Orjaški hotel. Essekutivni odbor st. louiške razstave jo dal koncesijo E M. Statleru iz Bufhlo za zgradbo orjaškega hotela tik razstave. Imel bode vsaj 2000 ločenih spalnih prostorov in bo pripravljen za najmanj 6000 gostov. Na povabilo odbora je Statler sam prišel v St. Louia in si izbral za stavbišoe kraj prav znotraj razstavnega prostora v bližini državnih poslopij. Prostor je 800 čevljev dolg in 400 čevljev širok. V sili se bo v hotelu lahko poskrbelo za 20 tisoč oseb. Na dan bo stala ena soba 1 dolar, za sobo in zajutrek od 1 dolar 50 c. do 5 dolarjev.
§ Skrb za jetične. Iz glevelanda se piše: Pred nekaj dnevi jo bila v Clevelandu ustanovljena posebna bolnica za jetične, kot oddelek mestne bolnišnice. Sedaj je tam že kakih 40 oseb, ki bolehajo za jetiko. Ves oddelek je opravljen nalašč za jetične ljudi ter je posledica truda in napora od strani
elevelandskih zdravnikov, ki niso prej od-j nehali, da je mesto napravilo ta nov zavod.
§ Čuden slučaj. Iz Pittsburga se poroča: Med grozovito nevihto so bile tukaj ubite štiri osebe na jako nenavaden način. Kos mokre vrvi, ki se je odtrgala od bližnje zastave, je obvisela na električni Irci poulične železnice. Spodaj se je eden konec dotikal luže, ki je* stala na cesti. Neki Jos. Wisa, ki je tekel proti domu, je slučajno stopil v to lužo, in je bil na mestn nbit od elektrike. Mokra vr? je namreč odvodila elektriko od električne Žice v lužo. Pozneje ie prišel mimo voz, v katerem je sedelo 7 oseb. Jeden konj je bil takoj ubit. Trije popotniki, ki so skočili z voza ter se pri tem dotaknili nevarne vode, so bili tudi takoj mrtvi. Ponesrečencev se niso upali poprej odpeljati s ceste, dokler ni bil električni tok pretrgan.
izpred sodišča,
Izžrebani porotniki.
Za prihodnjo porotno zasedanje so bili pri tukajšnem dežel, sodišču izžrebani sledeči gospodje za glavne porotnike: Mihael Kozak, posestnik in mesar v Ljubljani ; Josip Guzelj, posestnik v Skofjiloki; Ivan Cop, lesni trgovec iz Most okraj Ra-doljioa; Alojzij Lilleg, posestnik in trgovec v Ljubljani; Franc Modic, posestnik iz La-hovega pri Loža; Štefan Klun, posestnik v Liubljani; Ivan Mihevc, posestnik v Dolenjem Logatcu; Dolfe Kreuzberger trgovec v Kranju; Franc Khim, trgovec v Ljubljani; Ljudovik Micheli, posestnik in trgovec na Razdrtem; Anton Krejči, posestnik in krznar v Ljubljani; Dolfe Mikusch, posestnik in trgovec v Ljubljani; Josip Smuc, kantiner v Ljubljani; Lovro Alijančič, posestnik in gostilničar v Bistrici pri Tržiču; Jakob Lokar, trgovec iz Vojske; Ivan Janežič, posestnik in Žagar v Markovcu okraj Lož; Gabrijel Thaler, posestnik in gostilničar v Železnikih; Ivan Roger, zastopnik zavarovalnice v Ljubljani; Nace Fock, izdelovatelj mila v Kranju; Josip Jeglič, posestnik in trgovec v Ljubljani; France Verli, posestnik in trgovec v Cerknici; Valentin Lapajne, posestnik in trgovec v Idriji ; Josip Ahačič, posestnik v Seničnem okr. Tržič ; Luka Grilc, posestnik in tovarnar v Zapužah; Franc Kankelj, posestnik v Godoviču; Albert Domladiš, posestnik in trgovec v lil. Bistrici; Matija Kune posestnik in krojaški mojster v Ljubljani ; Peter Majer. posestnik m gostilničar v Kranju; Henrik Kos, posestnik m mesar v Idriji, Ivan Grajžar, posestnik, vinski tr govec in gostilničar v Šenčurju; Anton Križaj, gostilničar m posestnik iz Orešja; Anton Rupnik. posestnik v Zadlogu okraj Idrija; Rajmund Sušnik, posestnik in gostilničar v Kranju; Luka Dagorin, posestnik v Puštalu; Franjo Kalan, trgovec v Kranju ; Emil pl. Garzaroli, posestnik in gostilničar v Postojni. Za nadomestne porotnike: gospodje: Franjo Žužek, c. k. višji inženir v pok.; Valentin Mrak, gostilničar; Avguštin Repič, posestnik in sodarski mojster; Andrej Rovšek, pozlatar; Anton Kane, trgovec; Ivan Spoljarič, hišni posestnik; Ivan Zamljen, črevljarski mojster; Anton Čaks, vinski trgovec in Ljudvik Černe, pozlatar vsi iz Ljubljane.
Izpred deželnega sodišča.
Bratu jehotelp om a g a t i. France Avsec, hlapec v Ljubljani ima 20 let starega brata Martina, kteri pa še ni zadostil vojaški dolžnosti. Da bi mu pomagal priti v Ameriko, mu je na svoje ime preskrbel potni list, in mu tudi kupil vozni list do Lipskega. A pri vsem tem nista imela sreče, bila sta oba zaaačena in izročena sodišču. Dobila Bta po 10 dni strogega zapora in 10 K. denarne globe. — Nevarne grožnje. Janez Zupan, čevljar v Križu, ki je znan kot silovitež ter je bil že zaradi raznih hudodelstev in prestopkov večkrat kaznovan. Staro jezo goji posebno na Aleša Ko-kalja in na Afico Zupan. Na prvega je jezen zato, ker mu umrla Kokaljeva žena, ki je bila teta obdolženca, ni druzega volila, kakor kot v hiši, na Mico Zupan pa zato, ker je ona hišo podedovala. Prvemu je grozil, da ga bo zaklal, M ci Zupan je pa pretil, da ji bo hišo zažgal, kar je tudi bližnje sosede oplašilo. Sodni dvor je tega zrelega ptička na poldrugo leto težke ječe obsodil, — Mesto v Ameriko z orožnikom. Ocvirkov Martin iz Javorja in Jaka Kranjc, mizarski pomočnik iz Trate, sta se domenila, da se odpeljeta v Ameriko. Ker pa zaradi vojaškega nabora nista imela ni-kakih potnih listov, mislila sta jo na slepo srečo odkuriti, in z a izpeljavo tega namena se jima je zdela škofjeloška postaja najbolj pripravna; a imela sta smolo, kajti zasačil ju je orožnik in morala sta iti v zapor. Sodni dvor je obsodil vsacega na deset dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. Rubiti ga ni pustila. Frančiška Premov posestnika žena v Lozicah, je jako resolutna ženska. Dne 29. aprila t. 1. je prišel k nji občinski sluga s cenilcem zaradi iztir janja neke občinske naklade ter je hotel izvršiti rubežen. To je pa Frančiško Premrov
tako razgrelo, da ga je na pragu bleva sunila v prsi, da je sluga vsled tega sunka na stran padel med neka drva Sodišče jo je zato obeodilo na tri tedne ječe. — Uro vzel. Hlapec Franc Ramovš je dne 11. junija t. I. sinu svojega gospodarja iz skrinje vzel srebrno žepno uro. Skrinja je bila zaklenjena in ključ je leial na posebnem kraju, kar je bilo Ramovšu dobro znano. Obdolženec prizna tatvino, taji le to, da bi bita skrinja zaklenjena in pravi, da je ključ tičal v ključavnici. Obsojen je bil na 1 mesee težke ječe. — Napad na Dolenjski cesti. Dne 26. aprila t. 1. okoli pol 11. ure sta šla Janez Janežič in Jožef Kalan v spremstvu dveh deklet iz Ribčeve gostilne proti Rudniku. Nasproti je prišel France Lokar, delavec iz Ljubljane ter po kratkem prepiru zamahnil z nožem proti Janežiču, a ga k sredi ni zadel. Na vpitje pristopi Jožef Kalan ter vpraša, kaj da je; v tem hipu ga je pa Lokar dvakrat z nožem v levo roko sunil ter ga težko poškodoval. Sodni dvor ga je obsodil na 1 leto težke ječe. — Žal mu jebilo da ga ni bolje. Janez Kalan posestnika sin v Zbiliah in France Susteršič sta se zvečer dne 1. junija t. 1. sprijela na cesti med Zbiljami in Jeperco ; pri tej priliki je dobil Susteršič od Kalana dve ubod-lini v hrbet. Obdolženec dejanja ne taji, temveč se s tem zagovarja, da ga je Susteršič s kolom napadel in ga udaril čez hrbet, kar pa priče zanikajo. Tudi je Kalan drugo jutro govoril, da mu je žal da ga ni še bolje z nožem osuval. Obsoj. je bil na 6 m. t. ječe.
80 obtoženih kmetov. K o I o m e a, 25. julija Danes se je končala obravnava proti 80 poljskim kmetom, ki so bili obtoženi, da so se uprli javni oblasti in nevarno grozili. 72 kmetov je bilo oproščenih, 8 kmetov pa je bilo obsojenih v zapor na 6 do 14 dni.
Dva orožnika zavratno umoril je nedavno mohamedanski kmet Omic v Dolenji Tuzli. Sodišče ga je obsodilo na Bmrt.
S smrtjo grozil je v anonimnem pismu major Pierrot pri 31. francoskem dra-gonskem polku ravnatelju v vojnem ministerstvu generalu Percinu. Pierrot je dolgo časa pred vojnim sodiščem tajil, naposled pa je pripoznal, češ, da je pisal pismo v duševni zmedenosti. Obsojen je bil na — en frank globe.
Poneverjenje v posojilnici v Št. Lenartu. Iz Maribora se poroča, da se je včeraj vršila ondi Bodnijska obravnava proti bivšemu blagajniku te nemškutarske posojilnice 73 let staremu posestniku Janezu R a u-n i g u. Obravnava je dognala, da sta edina kriva velikih poneverjenj umrli kontrolor blagajne nemškutarski župan Anton M r a v« 1 a g in blagajnik R a u n i g , ki je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Od poneverjene svote 180.000 kron je poneveril blagajnik Raunig v lastno korist 3000 kron, v korist Mravlagovo 6000 kron. ostalo svoto je pa Mravlag sam poneveril. Mravlag je kradel na jako zvit in predrzen način.
Pomiloščen roparski morilec. Cesar je pomilostil roparskega morilca Mihaela Weidingerja, katerega je sodišče v Mariboru obsodilo na smrt. Najvišji sodni dvor mu je sedaj določil dosmrtno težko ječo.
Manevri pri Bileku.
„Budapest. Hirlap" priobčuje pisma vojakov, ki so se vdeležili usodepolnih vojaških vaj pri B i 1 e k u. Iz teh pisem je razvidno, da je imel 12, mfanter. regiment vajo z 52. infanterijskim regimentom. Med tem, ko je 52. regiment odkorakal v ekser-cirski opravi, morali so vojaki 12. regimenta težko obloženi marširati skoro v bojni opravi. Vojakom se ni dalo nič počitka in tudi nobene vode niso mogli dobiti. Bil je strašen prizor, ko je 12. regiment prikorakal v Bilek. Od 9. kompanije ostalo je zraven le še pet mož, od 5. kompanije pa samo eden. Pri vratih so morale decimirane čete pred generalom še de-filirati. V vojaški godbi o e je nahajalo le še sedem mož, godbin kapelnik se je zgrudil natla ves izmučen.
Od v s e g a regimenta je pa prišlo v Bilek le kakih 100 mož. Tudi mnogo častnikov je omedlelo, bele po dohodu v vojašnico se je zavedel komandant resnega položaja, in nato so začeli takoj za transport pripravne vozove pošiljati na cesto, med njimi tudi nekatere omnibuse. Od obolelih je položaj pri 7 vojakih zelo nevaren. V jako resnem stanju se nahaja tudi 35 vojakov, ker jih vedno in vedno napada srčni krč.
V drugem pismu, katero priobčuje list, se pripoveduje, da je neki četovodia med vajami naenkrat zblaznel in šel nad načelnika kompanije. Držali so ga sicer nazaj, toda on se jim je izvil, in ko je poskusil drugi napad, zgrudil se jo naenkrat mrtev na zemljo. Pri pogrebu 15 žrte? teh vaj sta bila na skupni grob položena
dva venoa, in sicer je darovalo enega moštvo, drugega pa častniški kor
V včerajšnji seji ogrskega držav, zbora je bila radi tega ostra debata. Minister je obljubil najstrožjo preiskavo.
Mej moštvom prizadetih polkov je silno rasburjenje. V Trebinju je pogorela hiša nekega nadporočnika. Sumijo, da bo zažgali vojaki.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Spomenik kraljici Viktoriji bo odkrili v Belfastu ob navzočnosti angleškega kralja. Po slavnosti je neka revna žena prodrla vrste vojakov in skočila pred kraljev voz. Bila je povožena. Težko ranjeno so prenesli v bolnico. — Častnim doktorjem je imenovalo vseučilišče v Heidelbergu nemškega pisatelja R o s e g • g e r j a v Gradcu povodom 601etnioe njegovega rojstva. — Stavka na morju. Iz Odese se poroča, da je ruska parobrodna družba prekinila svojo vožnjo na progi proti Krimu, ker so pričeli stavkati mornarji in kurjači. — Francoski minister mornarice Pelletan se je zaročil z neko ljudskošolsko učiteljico. — Smrt v g o r a h. V severnih Dolomitih je padel v prepad turist Alfonz Gotschleich. Bil je takoj mrtev. — Kralj Edvard pride meseca avgusta incognito pod ime nom lord Lancaster v Marijanske toplice na Češkem. — Moža okradla. V Požunu je 711etna soproga zasebnika Klauserja svojemu možu ukradla 10 000 kron in pobegnila iz Požuna s svojim 12letnim sinom. — Nesreča na železnici. Iz Tomska se poroča, da je na sibirski železnici pri Cseljabinsko skočil vlak iz tira. Sedem oseb je mrtvih, enemu tehniku bo odb te noge, pet oseb pa je težko ranjenih. Več voz je popolnoma razbitih.
Nemčija — republika. Neko posebno prerokovanje pnobčuje berolinski soc. dem. list »Vor^vviHscr. Friderik Viljem IV., kralj pruski je 1.1849 izdal ostro naredbo proti ciganom. Cigani so poslali h kralju ciganko katero so spoštovali kot najmcdrejšo. Ko je ciganka prosila kralja milosti za cigane, izrekla je še željo, naj kralj pusti, da mu prorokuje. Kralj je dovolil. Ciganka je dejala kralju, naj zapiše takratno letno šte
vilko ........• . . 1849
nakar naj postavi te številke drugo 1 pod drugo. C'ganka je dejala, da 8 tako dobi letnico, ko Prusija postane 4 cesarstvo	__9
1871
»Sedaj«, dejala je ciganka, zapiši ra- 1 vno tako številke to letnice drugo 8 pod drugo in dobiš letnico, ko bo 7 umrl prvi nemški cesar	__1
1888 1 8 8 8
torej leto, v katerem je res umrl Viljem prvi. Nato je moral kralj zapisati tudi številke te letnice drugo pod drugo
1913
in ko je kralj to storil, rekla je ciganka: To je leto, v katerem Nemčija postane r e-publika. Do 1. 1913 pravi »Vonvarts* bodo še dvakrat državnozborske volitve in ako bodo socialistiški glasovi do tedaj tako naraščali, kakor se je to zgodilo letos, tedaj bo ciganka imela vsaj v toliko prav, da bo večina ljudstva se prištevala k republikanski državni obliki.
Grozna elementarna katastrofa je zadela celo vrato okrajev v južnem delu kraljestva Češkega. Cele, neizmerne, nepregledne planjave so spremenjene v puščavo. Vse obsežje, ki je bilo, v pravem pomenu besede, zasuto od grozne toče, meri 6400 kilometrov, a prizadetih je po katastrofi kacih 500 000 duš. Jedro tega ozemlja, na katerem je letina popolnoma uničena meri v dolgosti 160 km, v širini 24 km, a površje 3840 kvadratnih kilometrov. To je 13 del vsega prebivalstva Češkega. Na tem ogromnem ozemlju j e v s e uničeno; katastrofa je bila tako silna, da ostane nepozabna v gospodarskem življenju Češke. Takega naravnega fenomena morda ne pozna zgodovina Češke. Ali ni bila uničena samo žetev, ampak tla sama so tako razdejana, da po katastrofi ne bi bil mogel nikdo uganiti, kaj je bilo nasejano. Toča je padala kakor jajca debela po vsem tem ogromnem ozemlju. Vihar pa je bil tolik, da je ruval drevje iz zemlje. Samo v političnem okraju Strakoniškem so izvedenci cenili škodo na šest milijonov K. V okraju Pisek znaša škoda več milijonov. Škode na vsem ozemlju seveda ni možno preceniti, ali to je gotovo, da bo znašala več — deset-milijonov. V mestu Pisek znaša n. pr. škoda samo na občinskem imetju kacih 200000 kron.
Solnčniki za konje. Zopet nekaj modernega v današnjem modernem svetu: konji nosijo — solnčnike! In to kje? V Parizu. Ondi namreč jako solnce pripeka v juliju, pa so si še za konje omislili — solnčnike.
Ti »klasični" solnčniki so podobni »človeškim" dežnikom in solnčnikom, samo da so nekoliko manjši. Pritrjene jih imajo konji na vrhu glave, da izgledajo kakor kakšen šop, kakršne so nosili konji, ko so dirjali s svojim jezdecem k slavnim turnirjem. Ti „konjski" solnčniki so navadno bele ali rudeče barve, prikladni so jako tudi japan-ski solnčniki. Pa ne skrbe samo v Parizu tako za konje marveč, tudi v L i n c u se že razširja ta moderna „ konjska toaleta." Tako beremo v „Linzer Volksblatt": Konje s slamniki smo videli danes prvič pri izvoščeku št. 30 in še pri nekaterih drugih na Franc Jožefovem trgu. Slamniki so beli ter imajo višnjeve trakove, na katerih beremo: »Tier-schutzverein." Ta »moda" je prišla iz Pariza in sicer iz 1. 1900, ko je bila ondi razstava. Na Dunaju še niso postali tako »moderni"; dunajski izvoščeki so bolj starokopitni. Tudi sedaj našim izvoščekom ne moremo zameriti, da še niso tako »moderni."_
Telefonska In brzojavna poročila.
Pretep v ogrskem državnem zbora.
Budimpešta, 29. julija. Danes je bila v ogrskem državnem zboru tako burna seja, da je inoral predsednik 4 krat prekiniti sejo. Poslanci so se stepli. Poslanec P a p se je oglasil k besedi, vstal, segel v žep in stresel pred se 10.000 kron rekoč: „S tem denarjem se me je hotelq, podkupiti, da bi danes ne prišel v zbornico in da bi ne govoril k današnji Rakocyjevi slovesnosti. Bivši poslanec D i e n e s je prišel k meni ter mi dejal, naj odpotujem. Dejal je, da ima zveze z uplivnimi osebami in da je zato dobil 12.00U kron. od katerih si je 2000 kron pridržal, 10.000 kron pa je dal meni, meneč, da me podkupi." — Po teh besedah je nastal nepopisen vihar v zbornici. Opozicija je razgrajala in vpila: »Kdo je pravi lopov?" „ T u vmes je Khuen Hedervary, ki meni, da bo tudi na Ogrskem tako podkupoval ljudi, kakor jih je na Hrvatskem. Zbornica je izvolila komisijo i5 članov, ki naj preišče stvar. Ministerski predsednik Khuen Hedervary je hotel predlagati v današnji seji, naj zbornica že danes reši razpravo o vladni pro-gramni izjavi in naj prestopi k razpravi o proračunu. Kadarkoli je hotel govoriti, bil je preupit od opozicije, ki inu ie kričala: „Lopov!" Trikrat je moral predsednik prekiniti sejo. Ob tri četrt na 2 je predsednik četrtič otvoril sejo in zopet je poskušal govoriti ministerski predsednik. Opozicija je razbijala s pulti, metala okolu razne tiskovine ter kričala: „Živio, živio ban!" Khuen Hedervary je naposled napisal na listek svoj predlog, naj zbornica konča debato o programu nove vlade in prične z razpravo o proračunu, ter ga izročal zapisnikarju. V tem trenotku sta skočila poslanca Molnar in Ratay k zapisnikarju ter mu poskušala iztrgati listek. Prišlo je do pretepa mej temi tremi osebami. Poslanec Paly je skočil na referenta, od vseh strani so leteli skupaj vladni in opozicijonalni poslanci ter se pod predsedniškim mestom stepli. Naposled je Paly strgal zapisnikarju listek z napisanim Khuenovim predlog, iz rok ter listek raztrgal na drobne kosce. Galerija je ploskala, opozicionalni poslanci so kričali »Živio ban!" Predsednik je moral sejo četrtič prekiniti. Ob 2 uri 5 minut je predsednik zopet dal besedo Khuen - Hedervary-ju, ki pa zopet ni mogel govoriti. Opozicija je odločna, da nikakor ne pusti govoriti ministerskega predsednika, Khuen pa hoče staviti na vsak način svoj predlog in morda se predloga polasti predsedstvo. Vse je pripravljeno, da seja, če treba, traja pozno v noč. Ob 2. uri 10 in. je predlagala opozicija, naj se vrši tajna seja. Želji opozicije se je takoj ugodilo.
Budimpešta, 29. julija. Opozicija si je priborila novo zmago. Domobranski minister je odredil, da se znatno omeji raba nemščine tudi pri častnikih. Pismene vloge se morajo sostavljati v bodoče le v madjarščini, v naslovih mora izginiti dvojezičnost.
Dunaj, 29. julija. Pri včerajšnjih avdiencah v Išlu je bil daljši razgovor o sporu mej avstrijsko in ogrsko vlado glede sladornega vprašanja. Pravijo, da je položaj silno resen ter da ni izključena popolna ali vsaj delna kriza v Avstriji ali pa na Ogrskem.
Budimpešta, 29. julija. Opozicija je sklenila, da prepreči vsako nasilje s tehnično obstrukcijo, ter bo even-tuelno uvedbo popoludanskih sej preprečila z dolgotrajnimi govori v do-poludanski seji. Znane zahteve, tičoče se uvedbe madjarščine pri vseh ogrskih vojaških oddelkih in oblastvih, je opozicija na novo formulirala.
Budimpešta, 29. julija. V včerajšnji seji je drž. zbornica soglasno izrazila svojo žalost na smrti 15 vojakov pri vojaških vajah v Bileku.
Zagreb, 29. julija. Stjepan Radič in urednik Pasarič sta dobila v roke obtožnici, ki se glasita na §§ 65, 76 in 98 t. j. radi kalenja miru. Radič je že tri mesece v preiskovalnem zaporu.
Zagreb, 29. julija. Ustavljeno je nadalnje kazensko proganjanje bivšega križevskega okrajnega predstojnika Trnskega.
Split, 29. julija Dne 1. avgusta se tu vrši shod dalmatinskih Srbov. Sklicuje ga predsednik odbora srbske stranke v Dalmaciji Josip vitez Kuti-šič. Na dnevnem redu je vprašanje sporazuma s Hrvati.
Zader, 29. julija. Člani upravitelj-stva razpuščenega laškega društva „Uni-one" so obtoženi radi protiavstrijskih agitacij.
Praga, 29. julija. Poslan. Klofač je na shodu v Nimburgu silno zabavljal Mladočehom, rekoč, da jih vlada pridobi za vsako ceno in da Koerber napovedane obstrukcije ne smatra za resno. Sprejeta je bila ostra resolucija proti Mladočehom.
Išl, 29. julija. V prihodnjih dneh pričakujejo tudi dohoda ogrskih ministrov, Hedervaryja, finančnega in trgovinskega ministra.
Bim, 29. julija. Vsi kardinali, ki se bodo udeležili konklava, so že zbrani v Rimu, samo M o r a n a in Celesia ne bo. Kardinal Capecelatro se je izjavil, da bo morda novi papež kardinal Oreglia. V nedeljo bodo v tiskarni »Oservatore Romano" delali, ker je kardinal Oreglia odredil, da takoj po volitvi izide slavnostna izdaja lista. Kardinal V a n n u t e 11 i je dobil celico štev. 13. Nekateri so mu radi tega čestitali, ker 13 pomeni v Vatikanu srečno številko.
Belgrad, 29. julija. Kraljev tajnik dr. Nenadovic je odpotoval v Petro-grad po sinova kralja Petra. Dr. Nenadovic ima pri sebi kraljevo pismo na carja Nikolaja. Kralj Peter namerava v Topoli napraviti svoje letovišče. Ondotni cerkvi je podaril dragocen srebrn križ.
Sofija, 29. julija. Po vsej Bolgariji so raztreseni agitacijski listki proti knezu Ferdinandu. Na listkih se kneza napada, da so mu interesi bolgarskega naroda popolnoma tuji in da je izdal Makedonijo, ki je bodočnost Bolgarije.
Sofija, 29. julija. Sultan je odlikoval soprogo bolgarskega minist. predsednika gospo Petrov z velikim kordo-norn Š^fakat reda.
Carigrad, 29. julija. Armenski gorski kraj Sassun je obkoljen od turških čet in kurdiških rodov. Bati seje, da na ravnini pri Mašu ne nastane klanje armenskih kristijanov.
Skoplje, 29. julija. Konzuli Avstro Ogrske in Rusije so pri svojem zadnjem potovanju v okrajih Gosivar in Tetovo zasledili strašna zločinstva proti kristjanom ter so jih naznanili svojim poslanikom.
Petrograd, 29. julija. V Scarow, kjer se mudi sedaj na božji poti carska dvojica, ki se ondi vdeležuje velikih cerkvenih slovesnostij, je odšlo več tisoč policistov.
Berolin, 29. julija. Listi poročajo, da ste se Rusija in Japonska zedinili' da Rusija v kratkem odtegne svoje vojake iz druzega dela Mandžurije in da zastraži samo kitajsko vzhodno železnico ter da d A dovoljenje v krajih Fengtie, Yienkon in Tatungkon odpreti pot japonski trgovini.
Berolin, 29. julija. Listi poročajo, da se bo angleški kralj na svojem potu v Marijanske kopeli sešel z rusko carsko dvojico in z nemškim cesarjem.
Po sklepu lista.
Danes popoludne se je pri okrajnem sodišču v Liubljani na tožbo nemških haj-lovcev Schmidta, /j e h c h k o in dr. S i m e vršila obravnava proti slovenskim velikešolcem Žigi V p d u š k u , dr. Alfr. Š e r k u in Gabrijelu Hočevarju, ker so v jutru po Prešernovi slavnosti na haj-lpvska izzivanja nekoliko reagirali.
Obtožnica se je glasila na vse polno deliktov, obsojeni so pa bili le vsak po paragrafu 496. na 48 ur zapora, katerega je sodišče spremenilo v denarno kazen za vsakega obtoženca po 20 kron.
Ljubliane dr. Sima s tem še ni pridobil za nemštvo, vsa obravnava je pa hajlovce le osmešila.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
3	Cas opazovanja	Stanje barometra, v mm.	Temperatura » po Celaija	Vetr.Ti.	Nebo	ih
28	9 zve«.	734-7	18*0	brezvetr.	jasno	
29	r zjutr 2. popol.	734 6 733 6	14 2 26-3	sl sever | p. m. jzah.J	megla sk.jasno	o.o
Srednja včerajšnja temperatura 188*, normale 19 9*.
Dunajska borza
dnč 29. julija.
Skupni državni dolg v notah ....	100*35
Skupni državni dolg v srebru.....100-20
Avstrijska zlata renta 4% .....120-90
Avstrijska kronska renta 4 %.....100-65
Avstrijska inv. renta 3'/» * .....93 15
Ogrska zlata renta 4%..............120 45
Ogrska kronska renta 4 %..........99 30
Ogrska inv renta 3'/,%..............90 76
Avstro-ogrske bančne delnice.....15*90
Kreditne delnice.........661 20
London vista....................239 12
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117*25
20 mark............23*48
20 frankov..........19*05
Italijanski bankovci................96 20
C. kr cekini . .........1128
976 1—1	™
Poslano.
Velika vrednost
»Gorenjec" je prinesel v eni svojih številk lažnjiv dopis o dekliški Marijini družbi v Gorjah. G. g. župnik in kapelan sta poslala na to »Gorenjcu" stvaren popravek. List je popravek sicer sprejel, a ob enem imenuje ta popravek lažniv ter tako v listu očitno žali čast naših duhovnikov, ker jih razglaša za lainike.
Zato podpisana dekleta Marijine družbe izjavljamo, da je dotični popravek, ki ravno nas zadeva, popolnoma resničen in stvaren, ter obsojamo dopisnika, ki se drzne na tako nesramen način žaliti čast naših duhovnih pastirjev in tudi našo čast.
V Gorjah pri Bledu, dne 14. jul. 1903.
Slede podpisi dotičnih 4 deklet Marijine družbe, ki so na razpolago pri tukajšnjem vredništvu in v gorjanskem župnišču.
rogaške slatine in. ,templjevega vrelca' pa »Styria« vrelca ——————— kot dietetične in
zdravilne vode spričuje najjasnejše »primerjajoči izkaz rogaških in karlovarskih vrelcev*, katerega oskrbništvo toplic v Rogatcu brezplačno razpošilja Naj se sklicuje-na ta list.	901 1—1
Učenec
14 do 15 let star, zdrav in krepak, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.	977 4-1
Kje, pove upravništvo »Slovenca".
Šunka s kožo 1 gld, brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prašičevi Jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajske salame 80 kr., prave boljie 1 gld., iz šunkna 1 gld. 20 kr., ogrske za mesec junij 1 gld. 70 kr. Vsaki mesec 15 kr dražji kilo. Velika klobasa ena 20 kr.	813 10-4
Pošilja le dobro pošteno blago od 6 Kg naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire
v Kranju.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 571 25 F. HITI,
Pred šltofijo štev. SO. sr Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio> milo
z znamko
449 104-35
sta najbolj koristni
za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih jtacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sveč
v Ljubljani.
<s

picaij«]
i
registrov&na zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi luži,
obrestuje hranilne vloge po
110 95-70
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada st. 828.400, Telefon štev. 57.
Vožnjekarte
in
tovorni listi
AMERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: SS*«.:*? M^ ■ ■■ I
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20.
ali pa	318 21
KAROL REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
Za Učenje kositernih pred-
llivfflll bronzovo imitacijo, bronzlranje C71/, Upov lz mavoa, bronzlranje ograj pri stopnloah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naroČila proti povzetju. 215 26 11—11
fla prodaj je
radi opustitve lova
„Lovsl(i pes"
rumenkasto črne barve pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje
Ivan Kaplan
969 3-2 kolar v Sodražici.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farraacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Piccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolljetfo železnato vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. 1'olliterska steklenica 2 K.
Plccolljevi sirupi Iz malin aH tarna-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po pošt-nem povzetju. 708 (S0-20)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Mladenič že več let v službi kot
deželni pismonoša
si išče službe pri kakem c. kr. poštnem uradu na Kranjskem ali Primorskem. Na zahtevo pošlje spričevala.
Njegov naslov pove upravništvo „Slovenca".
9?2 3—2
prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. puch V Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za celo Kranjsko
strokovnjaku gospodu
Fran Čudim v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
341 21
980 3-1
/I\agisfer farmacije.
Št. 6388
V deželni bolniiniol se bo ustanovila lekarna ter bo podpisani deželni odbor za njeno neposredno upravljanje nastavil s 1. septembrom 1903 magistra farmacije proti obojestranski četrtletni odpovedi z letno plačo 2.400 K, s prostim stanovanjem, s kurjavo ia razsvetljavo.
Prosilci morajo biti neoženjeni, imeti pravico za samostojno upravljanje lekarne ter zmožni nemškega, slovenskega ali kakega druzega slovanskega jezika. Prošnje s potrebnimi dokazili naj se vložč
do 15. avgusta 1903.
pri podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 24. julija 1903.
974 3-1
Razglas.
Na ljubljanski trgovski šoli in vzgojilnici
ustanovljeni 1. 1834,
se prične poduk dne 1. oktobra 1903.
Pojasnila in programe daje
Artur Mahr,
lastnik in vodja
Razpis.
947 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje s tem
okrožnega zdravnika
1.	v Črnomlju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in z doklado 400 K iz okrožne blagajne;
2.)	v Žužemperku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K ter s prostim stanovanjem.
Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. augusta 1903
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizičio sposobnost, neomsdeževano življenje, dosedanje službovanje ter zlanje slovenskega m nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
6d deželnega edbera l^ranj^cga
v Ljubljani 16. julija 1903.
Naznanilo.
Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani.
exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 19	prav poceni.
Razpis.
960 3—3
Zaradi odstranitve jezu na Krki pri Brodu in odkopa otokov na 4000 kron
proračunjena dela se bodo oddala potom javne dražbe v izvršitev.
Pismene ponudbe z napovedbo enotnih cen za posamezna dela naj se predlože podpisanemu deželnemu odboru
(lo 3. avgusta 1.1. ob 12. uri opoldne.
Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudbe za odstranitev jezu na Krki pri Brodu."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarno-varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino po-nudne cene, oziroma če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno obravnavo. Načrt, proračun in stavbni pogoji so na ogled v navadnih uradnih urah v deželnem stavbnem uradu!
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 22. julija 1903.
706 104—20
JMi
Naročajte &Bj90M&0 11UOU&&SJEO
__so	s—	___________1____ •__-m-________ .______
iz pivovarne v Zalcn in Laškem trgu,

SK3T






I
Na poslano tvrdke f. M. ffatschelf odgovarjam, da imam jaz zoper to tvrdko nasprotne zahtevke, da se pa še ni izvršil obračun.
Ob jednem pa javljam cenjenemu občinstvu, da sem vže stopil
v zvezo z
I

a^ veliko tvrdko
tako, da mi bo mogoče	982
dobro blago po znatno nižjih cenah prodajati.
Oroslav Bernafovič, Ljubljana.
********
**


**
M*


Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem 24. julija 1903. moja poslovodja, namreč gospoda
Oroslava in gospo Katarino Bernatovič
odslovil
ter ta dva nista več upravičena katerekoli zneske v mojem imenu in na moj račun iztirjavati
in sprejemati.
Velespostovanjem
976 3-2
J. m. HETSCHEK
c. kr. dvorni dobavitelj
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša «<* prilika za žtedenje! ««
Ppcje: Gradišče št 1,
Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*c$ št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4- K 50 h na leto.
Stanje vlog 31.deeembra 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršlč,
predsednik.
O d b o t* ti i k i:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauachegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. -Ivan Kregar, načelnik ©kr. boln. blag. v Ljubljani. — FrančiSek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos. - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uieničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
__Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, are«k, denarjev itd. ^Varovanja za »gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-"	lega dobitka. - Promeae za vsako »rebanje.
Kulantna izvrgilev naro6II na boril
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
99
M E B C U B«
I., Hollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh goapodaraklh in finančnih
atvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in veatnl naavdtl za dosego kolikor |e mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienth
glavnio.	134 225
Tisk »Katoliške Tiskarnet v Ljubljani.