ženec prizna, sodnik določi, kupec kupi, itd., kajti stična dejanja izražati je nedovršnikom n. pr, toženec priznava, sodnik določa, kupec kupuje itd.
c) V označevanje futura ne potrebujo d o vršni glagoli nikdar in nikder pomožnega glagola »biti«.
Povse neslovanska je torej pisava s pomožnim tem glagolom n. pr v stavkih (ali stavkah) zbor se bo sešel, kralj bo prišel z vojniki (ali vojnikami), duhovnik bo stopil, odpovedal se bom hudiču itd.
Skrajni čas je, odpraviti za vselej tako bar-barščino, kajti enakim stavkom glasiti se" je načinom, glasečim se v vseh druzih slovanskih narečjah in po nekatere kraje tudi še na Slovenskem tako-le : zbor se s ni de, kralj pride z vojnikami (ali vojniki), duhovnik stopi, odpovem se hudiču itd.
Branja, učenja in uvaženja dostojna je v tem oziru gosp. Bežkova razprava, priobčena v lanskem »Ljubljanskem zvonu«. Blagovoli jo uva-žiti slavno uredništvo.
Glagoli pozvati, oprostiti, obstati, pristati, ogrnoti glase se v nedovršniku: pozavati. opra-ščati, obstajati, pristajati, ogračati, nikakor pa ne, kakor se navadno piše: pozivati, (kar je le prvatizen), oprostovati ali oproščati, obstojati, pristopati, ogrinjati.
Prosim ponižno oproščenja. Nikdar ne bi se bil oglasil, da ne bi v mislih imel slovanske knjižne vzajemnosti.
Danes ne dostavljamo tem besedam nič drugega, kakor prošnjo do čitateljev, naj sami o njih sodijo. Poleg resničnih in dobrih opazek, katere pa pozna vsak vešč slovenski čitatelj in pisatelj, ponuja nam nasvete in oblike, katerih nikakor ne odobrujemo, in ki le kažejo, kam pride naša slovenska pisava, ako dela jezik vsakdo na svojo roko. (Daije.)
Krištof Kolumb. Prav te mesece se spominjamo po vsem svetu moža, ki je odkril »novi svet«, Ameriko. V časopisih, na shodih, v slavnostih, v pismih, v govorih imenujejo svetni in cerkveni poglavarji ime ubogega nekdanjega mornarja, poznejšega admirala in podkralja Kolumba. Rodil se je v Genovi na Laškem okoli leta 1456.Jn se
pisal: C h r i s t o f o r o Golo m b o, pozneje pa, ko je stopil v špansko službo, C h r i s t o b a 1 C o 1 o n. Po mnogih težavah je mogel odriniti dne 3. avgusta 1.1492. iz Palos-a (na Španskem) s tremi malimi ladijami z namenom, da bi prišel v Indijo. A ni prišel v Indijo, ampak dospel je dne 12. oktobra na otok Gua-nahani i San Salvador), odkril potem otoka Kubo in Haiti in tako pokazal Evropcem pot v Ameriko.
Vsi zgodovinarji se strinjajo v tem, da je bil Kolumb blagega značaja, poleg tega vstrajen in pogumen. Ko bi ne bil tak, nikdar bi ne bil prišel do svojega zmotra. Bil je tudi pobožen mož, ud tretjega reda, in storili so se bili že koraki v ta namen, da bi ga proglasili za svetnika. A ta misel se menda ne bode zvršila, ker pač ni dovolj gradiva za potrebne dokaze. Zal, da nimamo zanesljive slike Krištofa Kolumba. Kar podajemo danes čitateljem, povzeli smo od drugodi brez odgovornosti in pričevanja, da je bil res čisto tak. Bodi pa vsaj nekaj, da po svoje poslavimo  spomin   slavnega Kolumba.
Prošnja.
Potujoč po domovini sem naletel večkrat na razne lepe slike, katere sem si izprosil v porabo za »Dom in Svet«. Koliko blaga je pa še skritega in neznanega! Najvljudneje prosim, naj mi dopošiljajo prijatelji domovine (če tudi niso listu prijazni) take slike, da jih polagoma objavim v čast Slovencem. Najljubše so mi pokrajinske slike in portreti mož, vzlasti Slovencev in drugih Slovanov. Prosim, da bi mi rodoljubi vsaj poročali, ako so tu in tam kaj zasledili.
Kdor hoče tako uredniku pomoči, kaže pravo domoljubje ¦— v dejanju. Da, »Dom in Svet« pozna nekaj prijateljev domače umetnosti, ki so mu posodili svoje zbirke in mu vneli pogum za domovinsko delo. A takih je — malo, malo.
Vse stroške itd. rad povrnem. Posebno rad postrežem z letnikom II. in IV. našega lista kot nagrado za take in jednake usluge.
Za čast Božjo! Za čast mile naše domovine!
Urednik.