Tečaj XXXIX. spodarske ? obrtniške zhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. n Ljubljani v sredo 14. decembra 1881. O b s e g : Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Dalje.) Pepel kot gnoj za krompir. Crvi pomagajo širiti v • pereci ogenj svoje ? Nekoliko besed o po tni torbi gosp, prof. Erjavca v letopisih „slov. Matice". (Dal.) Vsakemu v Die Slovenen". Drzne burke propadle judovsko-nemške stranke v državnem zboru na Dunaji. Dobrodelna ljudska veselica v severni Ameriki. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Amerika našim poljskim pridelkom tero potem prodaja kakor mu drago. Po tem načinu je pa del brez žakljev po različnosti dobrote tudi mogoče vožnino nizko staviti, ker se žito veci- ozira na brez nevarna. (Dalje.) 2. Banat severne Amerike, prodaja in prevažanje pridelkov. Neizmerne planjave zahodne strani Aleganskega go- rovja v združenih državah, 1300 kilometrov dalec čez Kanado in čez Erie-Kanal. Minesotto, Jovo do Dekote ob lastnika v vagone ali barke nasuto prevaža. Koliko storé za napravo železnic in s temi v zvezi za napravo konjskih železnic (tramvaj), za brodarstvo po rekah, kanalih in jezerih tamošnje države, društva in zadruge naseljencev, ni moč na drobno našteti, omenimo samo, da se tam pri teh prometnih zvezah delà res v prav amerikansko-velikanskih merah. Med povod-nimi cestami omenjamo samo 3 glavne: Mississippi, čez gornjem teku reke Mississippi in med řekami Red River, Misuri in Arkansas, segajoče na severo-izhodni strani do véiikih jezerov Enako omenjamo tudi med železnicami tri g! prek vse severne Amerike pelj zveze: zveza od rasprostira se v širjavi 1000 kilometrov tro v nad površjem morja i 200 300 1 me- Filadelfij Baltimore čez Chicago do San Franci 7 prva pacifiška železnica za Jovo, Nebrasko Utah : f Colorado južna pacifiška železnica za zahodni del Wiscon Podnebje tega kraja je poljedelstvu ugodno, še bolj sin-a za Minesotto. Dakoto in Montano. Razun teh iz pa ilovnata, zeló plodna zemlja, ki mnogo let zapor*- deju še četrta velikansk izhajajoča od Mont J. JL %J ' ------O l ULI U Vy OVy o ta V vj Jll L\ 6« 110 n. Ill /J V « Ci liiUUJU| VVM vu, ilJLVUV doma brez gnojenja bogato rodi pšenico v večem delu real z imenom Canada-pacifiška železnica, katera ima • 1 1 « • v> 1 I • 1 f ^ 1 V ' severa, in enako bogato turšico v južnih krajih. tekoče, tedaj Reke za prevažanje pridelkov so globoke, mirno posebno pripravne, le najveća reka Mississippi ima v kanskih državah od leta do leta rastejo železnice. padne dele združenih držav naseljencem odpreti Sledeče številke naj kažejo, kako v severno-ameri svojem spodnjem teku za brodarstvo Še velike zapreke. Ker je pa žitnému prometu po naravi pot odka-zana na izhodno stran proti Novemu Jorku , moralo se je s kanali in železnicami skrbeti za najkrajšo zvezo teh krajev z morjem. Kamorkoli so bile take zveze dodělaně, oziroma po naravi dane, povsod je bilo uže najti naseljencev. Ko se je pa po amerikanskem polomu blizo milijona ljudi odpravilo proti popisanemu Banatu, izdelale so se do vseh novonaseljenih krajev železnicne zveze, deloma novi kanali, pri mnogo državnih kanalih pa se je odpravila čisto odškodnina za po- rabo kanala. tako da se ni bilo več bati prenapetih Vozilo se je leta 1830. po železnicah , katere so merile u yy 17 n 77 17 77 1840. 1850. 1860. 1870. 1875. 1878. 1879. 1880. >> y> y> >> j? » )) >> )f 77 11 11 li li JI 77 77 77 77 77 77 )7 77 77 77 77 77 77 77 77 17 17 >> 77 77 77 77 kilometr 37 4534 15.246 49.292 85.139 119.283 1.682 139.173 149.630 3 7 vožnin, kakoršnih so popřej, posebno ob zimskem času ko so bili kanali zamrznjeni, železnice zahtevale pr., žita do Leta 1881. doseže dolgost vseh teh železnic gotovo 160.000 kilometrov, tedaj blizo toliko, kolikor jih ima vsa Evropa zdaj (162.000 kilm.) Severo - amerikanske Din Kanali zamrznjeni, zeleznice zahtevale , na vsa Evropa zdaj (162.000 kilm.). Severo - amerikanske da se je moralo dati za prevažanje enega žaklja združene države pa tudi važne glavne železnicne zveze atlantskega morja pet žakljev. izdatno podpirajo; tako so na pr. dobile tri zgoraj ome- nas Prodaja žita je tudi tam vsa drugačna, kot pri njene pacifiške'železnice 24-5 milijonov oralov zemljišč ne vozi se na trg na prodaj in tudi ne prihajajo na prodaj prihajajočim naseljencem. To je izdateu na- kupci na dom, temvec redno spravi vsak posestnik svoje gib za žeiezniška društva , si kar prej privabiti nasel- pridelke koj ali kmalu po mlat vi do bližnje železnične jencev, ker le obdelana zemljišča dajejo jim potem dosti (Dalje prih.) postaje, kjer se žito še le sčisti, zvaga in po zaupnih 'vožnine, dosti zaslužka. možéh uvrsti ali ceni, v eno (3—5) dobrotnih vrst, po katerih se tržna cena ravná. Posestnik zato dobi potem od agenta, katerih imajo veči trgovci po vseh po- stajali 7 potrdilo za oddáno svoto odločene vrste žita; ka- Pepel kot gnoj za krompir. Lesni pepel sploh štejejo med dobra gnojila. h té reči, in tako tudi: Ima Prestopimo zdaj k potni torbi letopisov. veliko kalija"in fosforové kisline v sebi. Zato koristi Bodoč da so mi mladosti leta potekla po tistih posebno travnikom, deteljiščem, krompirju, tobaku. Naj- lepih krajih, kodar je preizvrstni naš pisatelj besedi i • • v o i _____ // Y> ______i_____•________t • i •• i« i • • * oblika gerundivna]. oni jedó in ne jedé. kar hodí bolje hasni pise y ,Slov. Gosp. ce ga raztrosimo takih y nabiral, znana mi je dobro polovica izrazov, ki jih nosí njegova potna torba, ter je mnogo njih najti tudi v na težko, prsteno, mokro zemljo brez apna legah na travnike spravljen pospeši bujno rast trave, mojem slovarji, tako, da si oba dajeta vzajemno poro-posebno detelje, tako, da se člověk čudi, od kod je te toliko na enkrat prišlo. stvo, na pr menita a brstno rasti (od žita), čveteriti, griža (ka-mornik (veter) ; glota; izriniti se; izvešiti Lesni pepel je tudi krompirju dober gnoj. Najlože se (verdunsten) krčiti se (sich weigern), pričeliti (i^latt se z njim gnoji spomladi prav rano. V ravenah, kjer zuschneiden), puhlica (prst) ; sikniti, sikati; poreu, štrk- se poplavljenja bati ni, kaže ga na sneg trošiti. Neka- niti, topot, uskočiti j se, vrati, zvrati (Ackerwiesfleck), za- teri ga vzamejo veliko (30 do 35 hektolitrov na hek- brekel, zanohtnica, zapečen, zaskočiti se taro) y pomešajo s prstjo iu z lesenimi lopatami razme- niki in korci (Dachziegel) itd. y zubelj > žleb- čejo po krompirišči. Jako dobro kaže pepel porabiti za kompost, tega večkrat z gnojnico politi in prekopati, in a JU.VUY""") ------- o——# 7 potem kot gnoj mešanec porabiti, Časih pa gnojenje s pepelom nič ne pomaga še celó škoduje. Temu je marsikaj vzrok. Pogosto je • . . ♦ . • ♦ v • • . 1 * gosp Te in dokaj druzih izrazov ima uže moj slovar, profesor jih je vzprijel v torbo, da jim s tem dá y ali boljo izkaznico v svet ker člověk mnogokrat res vé, bi li ali ne bi verjel slovarju. ne Tako na pr zemlja kriva ki uže dolgo hlevnega gnoja pogreša, ne kaže pepela trošiti. Bilo bi zastonj. Kjer dušca pomanjkuje, ondi kajti stoji v mojem slovarji pod Veranlas- v apneno, ízsuseno izpito zemljo, sung izraz: pri tka z mojim pristavkom: „angebl. in Reifnitz", in nekateri zdaj res v tem zmislu v pritko biti, pritko dati. Vpraša se 1 .Ie res pisejo : da Ribni- pepel ne koristi nič. Tudi ni dobro, pepela natrositi na čan to besedo ima in o katerih prilikah jo rabi, in potem se nareja premogov pepc lu <* 1 " o ' i a BHIM. ^H .B^HHjHim MH HR kai mu pomeni prvotno in ne prenosno. Hrvato-Srbom po-ki rastlinicam škoduje. Kdor vzame meni pri tka (Vuk) samo Fisolenpflock, in prenosnega mlade vhajajoče rastline, posebno če hitro dežja ni, ker ga primeša lesnemu t tudi ne bode pomena pri njih menda nima ter bi jaz svetoval držati vselej s takim gnojenjem sreče imel, kajti premogov se samo in eďino izraza povod pepei ima v sebi mnogo žvepla, ki škodljivo deluje na Hrvati vred vzprijeli od Rusov. y ki smo ga uze i tak s rastline. Zato je najbolje, premogov pepel porabiti za kompost. Lesni pepel je pa, osobito spomladi, ja£o dober gaoj za krompir, ako le zemlja ni preveč izpita Nekatere besede iz Erjavčeve torbe prejdejo vse-kakor v slovstvo, kar jih še ni prešlo, ali so vsaj vredne, recimo: na črez, maličiti, mezda, globodniea, trapiti (češki) koga v y na klič (kant) priti delu y ■■(■■pap z gotjo delati, i 7 Gospodarske izkusaje. mlezivo, napadljiv, neuslužen, obreči, očajati se, pocvetek , izlasici lehneti, matica (Original, tudi starosl.), obraslek, obdan, obdanja, osia dek y pretvarjati se y V Crvi pomagajo Širiti pereci ogenj rad biti, skula (nam šola), svetovati koga, zahvaliti koga; trovati, trovilo (Gift) [izkazan ko je zdaj obsta- ali črm, to je gotovo. Ako pokopljemo žival, ki je za- glagola: trovati, pritegnem tudi jaz y da se gegen- Ko J° voljo črma poginila, prilezejo v mrhovino crvi. pokončajo, lezejo navzgor, prederejo zemljo in narejajo majhne kupčke iz drobne prsti, ki je polna tistih stru-penih tvarinic, ki pouzročujejo črm. Veter jih razpihlja, vrže na trato, travnike itd., in po tej poti pridejo v ži- ve- gift dati lahko reče : raz'rovati, a Hrvatom utegue se vendar bolje prilegati: razotrovati] uteči se, utoliti gati se, zletavost i. t. na vegaiiei biti, zadav, zavrči se (zametek) vinsko truplo. Žival dobi crm in pogine Prebliskniti se v prvotném pomenu namesto: Tako mrho- prejasniti ni potrebno, ali za izraz iz psihologije lucida vino kaže tedaj daleč proč od travnikov v suho zemljo pokopavati > kjer crvov ni. Tako pise yy Slov. Gosp. a Sk&vstvene stvari. intervalla zdi semeni kaj primerno: Kadar se duhobol-nemu prebliskne, o preblisku ali prebliskih. Polastiti se (letop. 1875). Navedena uporaba: ,,Znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti'' namiguje vendar na pojem : eigen , ter bode težko ob-veljalo, kar trdi g. Levstik , da last pomeni edino: Nekoliko besed o potni torbi Grundbesitz. Kolikor se jas spominjani, rekel bi ne samo gospodar pokazujoč na polje, nego tudi hlapec od gosp. prof. Erjavca v letopisih „slov. Matice" svoje škrinje: „to je moja last u (Dalje.) Ruha (rjuha ali ponjava) iz dveh pol ozkeg ščah Pod besedo: o bra se len stoji oporno ja: se arbe imenuje obrunek. La- o nekaki zmoti do ima Cigale v terminologiji: obra nek, die Narbe se m bodoč za mačega platna imenuj člověka, a če se privzame še pol pole, imenuje se poljéna (pripoliti). Besedi: knjiga, svila vsak razumè. je neresničao." Kaj V V V .Lase a kar beseda obrunek po- y enega meni Moke se v mli ekaj P v t Platno se zagostí, kadar se opere Kozo n a dst dati , o tem meni sodba ne pnstoji, a pri nas domá pomeni izvestno viseč svet kraj njive, Ackerbo-sebung; tudi Eisenbahnboschung bi imenovali pri nas obrunek, a jaz pišem to po Vuku: obronek, prim. tudi: ronek v potni torbi. V moji terminologiji stoji: obranek (Erj.). Po le tem zvračam jaz Narbe, zarastica Neko mesto se mi je tista smreka (nam, Njihov, a, o. tako dolocalo kjer) Njih y Tam, -hna, -hno odgovornost na gosp. Erjavca, bodi-si, da sem to besedo kakor izpisal iz kake njegove knjige, česar se vendar nikakor ne morem domisliti, ali pa da je gosp Erjavec sam pri-pisal ta izraz v obliki : obranek ali obrunek, pre- tA v • o reci Es geht die Rede: takist(o) pregovarjajo ali pa gledujoč pred tiskom rokopis moj, katerega jaz takrat htó reči, namreč ljudje, a nikoli ne: té ali ko sem na Dunaji poslednjo korekturo tudi brez ro y vec ko pi sa délai, uže poldrugo leto nisem je v tem res lahko pokradla kaka z$?aota. videi ter se Ni mi pa znano Če se ta rokopis Še hrani. Pri besedi : obrtalo stoji přístavek, da bi utegnila služiti za Betrieb , na pr. železnica je v obrtalu. Jaz ne u« j «« ť"--------— j- —■ "- --—^ ~ — ,,p0 aaoiu^i i nikakor temu pritrdil. Uže način govorjenja ali mene omlátil Strašno slug Vsakerau svoje Poslal J. Navratil. bolelo glasovitega y da sem ga satno To dikcije tega ne dopušca. ki se neporednemu otroku zdeva kakor tudi: budalo, zijalo je namreč smesnica, ime, tobožne tepežkal, *) potem ko je bil on ? --------J - — ~, jjlUUUŮU si pravo obrtalo, prijatelj Za Betrieb je najbolje, kjer y tuje kvasi 3 cepc grehe o> ULI ne samo za moj^ , u Da bi pa premamil sebe jim zdaj nego i za v „Slov. Nar u 275 f • Y j W / # » 276. štev., ne zabi tega nikdo!), kako je bil čitatelje m ne zadostuje: posel, reci: vršba (v polnem zmislu: posnemaje „dobre stiliste"(!!!) óndan delovršba); Betriebs-Direktion, vršbeno ali vršbe rav- ónim namigo nateljstvo ; fabrika delà y vrši delo. Glagol vršiti za betreiben, ausiiben je Jugoslovenom vsilila potreba in nekoliko uzákonil običaj. V terminologiji stoji po na- vanjem , da ni veščak) oblagàl nalašč, da je bila to le... „limanica", in kako se mu je vsedel na nio ,,ptič". in kako mu čak) Mislil si je Neznano velika bo ta" je vsedel na njo ,,ptič (ki hoče biti zdaj po sili veš- Ali kako bi bil na- —----—-.. -----r ——----- o -j - —j- r ~ — v, c* nj . j,uc/iurtuu vcii^a uu icx . — -nu nat^u u i un na svetu gosp. prof. Stritarja: vršilo, nego ta izraz je stavljal komu limaníco on, ki je bil zagazil tako glo sosebno za to manj primeren, ker mu je pridevnik : vrši len dvozmislen. Kar se tiče izraza: péča za Gram, rekel bi jaz da bi uže vendar bolje bilo vzprijeti naravnost staro- boko v do grla o » yy godlj a daj se pogreznil v nj celó y Meni ** £>• ™ ° UUUWÏ1UUJ, t. j., pu- stim šegavnjanjem (Witzeleien) in lažnim umovanjem da je s svojim duhovitim t slovenski pečal namesto te moteče peče; a iz tega, če (Sophistereien) ali drznimi zvijačami prevéril res kakeg se kje še govori: peča, nikakor ne ide, da bi umotvoru " " ...... OC IV j C DC CUVUli, ijci/ftj uianaui iu^ vac* kj i umwi v kjí »a, kakoršen je Tugomer, ne bilo v izgubo pisanje toliko nepotrebnega, kolikor neznanega in motljivega : peči se, razumnika, kateri je čital moj zagovor v „Novicah vso presodbo v „Křesu"? yy m Ker jaz se peče m za bekiimmert sein. pa pravi y da bilo Besedo: razvédati se ( věd [torej z jatom] samo po „naključji" podp s K y tudi da y rabljeno o zvirajočih se otrocih (prim. Metliško : prene-védati se) spremlja ta opomnja: „Jednako se govori: slovenščini je i meni samo 7) po nakljućji egovo oznanilo glašatn zdaj u peresa ona nesrečna beseda (ki jo piše g. K ušla iz celó v odvesti, odvědati in zvěsti, zvědati, kar oboje značí: an Mana briogen. Obe ti beaedi vé obilo nad raj s C nego s Jako žal mi je pa liko posiljeni smeb, in to y da tn zrno-u*. au -rj.auU uiíngcu. vua ti uoacai vc uunu uau nKo posiljeni smen, in to, njemu na korist, — da ne polovico Kranjce v, a g. Cigale se ju vendar še nekako „popoka" od [kislega] smeha', s katerim hoče prikriti kako čudno !). moram pokvariti nek da na korist nejevoljno brani." Perfektivni glagol : zve 3 ti, p r e v e s t i v tem zmislu strašansko togoto, ker sem —----— -s —, —.....g- —, .... s tako „krepko potezo", ki mi jo vrača zdaj z jalovo zvijačo, prav po dečinski. Ker se je namreč po prvi izdavi Miklošičevih beril označil, da kako nehoté samo da se ondi pozná tudi moj slovar (gl. absetzen, res pogrešno piše: izvesti), ter sem jaz eno ali drugo, morebiti tudi: odvesti, katerikrat uže zapisal. Ali kar se tiče oblike: zvědati, odvědati, — po kateri bi se K., da je moj i skupini glagolski: vesti, vedem (ducere) in pa vem,. neg0 prvič, tako po kateri y obče govorilo da )lh delaval da moj P vede ti (scire) v V. vrsti stékali v eno, moram pri- y Mi 1/ pred smo ** ' y zato di tro bi še pređi izrečno taji, da sta zdaj u v e r j e n i, premda znati, da spadam jaz med drugo šibkejšo polovico Kranj- riia njegova; zdaj boij nego prej cqv, katera teh besed ne vé, in vprav za to se jih ne- p red go j-az jeVoljno branim ter sem nejeveren Tomaž. Niti tni more ta nevednost biti sramotna. Naj po- vjm 2daj gledam v katero koli gramatiko, bodi staroslověnsko, sprotnikov savo v „Novicah" opazovali y ker os mega be smo njegovo pi ki se nečem lepotičiti s tujim perjem ičaje preveliko ponov > pra predrznost na- bodi slovensko, rusko ali drugo ; vsaka me napotuje na i* • rn i___ .»i y drug ene in iste oblike : vedem, vodim, — vajam. Tako učita ln £er vnovic na (podpisani) predg je poštenj da je samo m oj y na pr. i Metelko (str. 126) in Navratil (das Zeitwort str. 42) tam , kjer razpravljata, kako si glagoli prebi-rajo vrste ali razrede. Ako bi torej jaz tudi za trdno vedel, da se kje govori: odved a ti, zvědati v tem zmislu, imel bi to za nepravilnost in ne bi se je drznil nikoli zapisati, kajti: odvédati poje mojemu ušesu ta-kisto čudno, neznano, kakor če bi rekel: odnésati ta godovinsk ed prvi pa Miklošičev govor prvega jeziko znanca slovenskega jako podučen, zato ga nisem hotel niti pustiti niti prikrajšati Zdaj pa, ko to dog y po zdravega razuma mislih v Mi kl govoru čisto očitujem še to y ni nič „nelogi in da to j ^u« je p t y * i v/ugu v vi lu. ia t u o i wc v j a uc uivj konstatuje" samo zato, da se prizna po pravici vsa predgovor M i k 1 o š i č da i pred-sem želei, naj se a ne moj) y namesto: odnašati. Na mojem domu se tako ne sliši, in po spoštova-nem vse vere vrednem gospodu zvedel sem od člověka Dolenjca, kateri o gramatiki nič ne vé, da ondod, ka- kemu svoje Vidi h g. K y kako lahko se prevar tak y kateri izvaja svoje klep logik u mor je on zahajal, živa duša takó ne govori, ampak da Po vseh sejmih je prevejal konja, pa ga se sliši : liko neresničnih „prednjakov minologija.") iz krivih ali vsaj kolikor to y a ali „rekov" (C cr 8* y Ter vendar ni zvel". Po moji sodbi stoji tukaj e namesto * Tepežkati" v irnpf. (s tepežko tepsti), dobra domaća praviluega a. Tudi jaz sem v narodu anekdoto slovoičarsko žavati, a ne pišem je da pripletem reanično beseda, znana v Metliki in po nj okolici. iz besede y y te pežka', kakor „šibati i iz besede „šiba" To samo zato. ker ' " ---- r £---------------------, *------- 7)------ ---------- 77 . _ - - ' slišal glagolsko obliko nalo- je mislil nekdo, da je glagol „tepežkati" skovan. Zloženice Bilo je pa tako. Mlad pastir so: „otepežkati" v pf, ; „pretepežkati" v pf. ; „natepežkati je pa tako. Mlad pastir (doma v Lomeh) je rekel hlapcu: ,sMí3lim, da pojdejo naložavat seno"; ali hlapec ga je pokaral, rekoc : „Se govoriti ne znaš; mi pravimo: nakladat so : se" v otepežkati pretepežkat v atepežkati Pis Kes je samo toliko, in na čast si štejem, da sem bil i Namesto: s o vra, Langwiede, pisai bi jaz s v or a z ozirom na hrvatsko: s v or a in česko: rozvora. (Konec prihodnjie.) pri tem poslu slavnému g. izdavatelju gl pomagavec y jaz sein b i r a 1, spisaval in prevajal d y pa tudi m sp t on pa iz vzlasti vse b i r a 1 in > kar je staroslovenskega ali o staroslovenščini povedanega Pis * Na tak način je izmodroval se vec druzeg mespretnega m smesnega, Národoví" prijatelj } _ —in napredek. Ti gospodje, med njimi posebno judje, da se mu na glas smejó celó pa mislijo, da je zbornica skedenj ali pod za V3ake vrste pa nečem te stvari maličiti. neslane burke in da sme na stroške davkoplačevalcev bodi samo še to, kako se moti > da sem povedal vse > kar Je kdo y v ce Omenj misli, voril z mano ali s kom drugim o „Berilu'' predno in kel ali go vsak izbijuvati vse reči > kar mu je na srcu > in celó osebne potem, ko je bilo meni izročeno, ali za ) kulisami v B kaj se godilo skriva ' za kom itd. itd in v Ljublj Premda bi utegnilo biti to nimljivo, ker bi se jim zasvětilo mahom, zakaj se graja , ki nikogar druzega nié ne brigajo. Tako se ne samo častitijivost zbornice skruni , marveč tudi pravo delo zavleka z nepotrebnim in neopravičenim tratenjem časa, kajti volilci svojih poslancev gotovo niso zato na Dunaj poslali, da bi tam na njihove stroške svoj žole čitateljem jako za- razlivali in svojo osebno jezo hladili. Vedenje teh pro- } kdo 77 se v „Slov. Nar." „Berilo" tako strašno, še zdaj tudi ona pohvala, ki sta dila „Slovenec" in „Kres"; — vendar, prvič zarad pristojnosti („diskrétnosti") padlih zagrizencev, ki hoČejo na vsak način le naga]ati ter mu se krati zdaj uže hladnejim nemškim listom njihove stranke pre- v njem pa tudi zarad mu jo priso-okaniti se mi je tega , drugic seda, tako da lahko marsikatero grenko beró v njih. m in M in P bivši starega slavneg zbirali toliko ïet vsi narodnjaki kakor ovce okolo pastirja Zadnje seje so bile polne prizorov , kakoršnih državna zbornica prej gotovo še videla ni. Tu je bila interpelacija zavoljo deželne banke (Landerbank), na ka-potrebni smo vzlasti zdaj, izgu- tero so pa sitneži dobili tak odgovor, da jim njihovi voditelja, okolo katerega smo se listi sami svetujejo , da „kdor surovo maslo (puter) na P t in mladi, glavi ima, naj nikar na solnce ne hodi u Zato mili bratje slovenski, stari in mladi, „samo Marsikdo bi bil na to sam sebe za uho prijel ? se da je slog « Naj si Sloga jaci, nesloga tlači!" e tudi ta poslovica morda uže obrablj 7 vendar joj nam, če jo zanemarimo Slovansko slovstvo. potuhnil in vesel bil, da bi drugi o njem ne govorili. Ali ta pod prejšnjimi ministerství razvajena stranka je podobna tištim starozgodovinskim gigantom (velikanom), ki so v svoji predrznosti lotili se neba in ga naskakovali, dokler niso bili prav ob tla in v globočino vrženi. Prav iz trte so zvili priliko, da bi se znosili nad ministrom Pražakom, ki je česko-nemške (po našem nem-škutarske) poslance ostro prijel zavoljo njihovega rogo-viljenja med nemškimi prebivalci češke dežeie o zbor- * Die Slovenen. Von Josef Šuman. Wien und ničnih počitnicah in jim rekel, da so sami prestopili Teschen. Verlag von Karl Prochaska. 1881. Večkrat smo uže v „Novicah" povdarjali potrebo knjige, ki bi Nemcem, ki nas poznajo skoro večidel iz lažnjivih judovskih listov, pokazala odkritosrčno stanje, svoji mogocni domišljiji, katero imajo še postavo. od tistih časov, ko je bil ves s^et njihov, so hoteli naše lep naše razmere in našo literaturo. Tej želji na način ustreza prekrasna knjiga: „Die Slovenen', HJHH^JH^■^■■[■■■■■■■■■■IHIHH, da mora zbornice predsednik pokarati ministra in ker se to ni zgodilo, so rekli, da so na časti žaljeni, ter zahte- vali zadostenja od poslanca Pražaka. S tem so ho-teli ^HaMBMBflHHMn zopet 7 se ve da , mahniti po ministru Pražaka , pa so sebe pod nos dregnili ker zbornice odsek njemu katero ie sestavil naš neutrudljivi pisatelj gosp. profesor _ .... Šuman. Izšla je v knjigarni Karola Prochaske na svitlo, na čelu. Hohenwart, je razsodil da o razžaijenji ni go- kateri izdaja sedaj popise vseh avstrijskih narodov v 12 delih. Prvo polovico desetega delà napolnuje knjiga o Slovencih, v drugi polovici bode pa opisal Hrvate tudi vora > in zbornica je temu z veliko većino potrdila. S naš rojak prof. Stare. Knjiga 7 ,Die Slovenen" obsega na 11 pôlah velike osmerke sledeče spise: Vvod o sta novališčih, imenih in starosti Slovencev, opÍ3 in naselitve Slovencev v današnja stanovališča, njihove kulturne razmere in njihovo pokristjanjenje od prof. Šumana, kratko zgodovino slovenskega národa od Fr. Faschinga, šege in običaje Slovencev od prof. Hubada, — slovenski jezik in njegove vsode od prof. Šumana , opis tem je tudi javno pripoznala, da so nemško-česki poslanci o svojih počitnicah nemško prebivalstvo po Ceskem res brez vse potrebe begali in šuntali zoper ministerstvo. Pa to ni še dovolj. Zopet so se spravili onemogli zagrizenci nad vlado, kranjskih velikoposestnikov po slanec baron Taufřerer je v družbi svojih somišljenikov pritožil se zarad znanega ministrovega ukaza, po kate- literature naše od dr. Fr. Simoniča in razvitek znanosti in umetnosti od prof. Šumana. Mi to knjigo toplo priporočamo vsakemu Slovencu, kakor tudi vsem drugim, ki se hočejo soznaniti z na- rem ima pri deželnih sodnijah na Kranjskem slovenski jezik stopiti v večo veljavo, da se namreč slovenska pisma ne bodo zametavaia, ampak so tolike veijave, kakor nemška. Interpelacija Tauffererjeva je tako po- s tako nevednostjo sestavljena , da se vidi le vrsno m šimi razmerami. dobiva po vseh večih knjigarnah.* Knjiga stane 1 gold. 80 krajc. ter se Politične stvari. bolj nagajiva, nego resno mišljena ; prav za prav še odgovora vredna ni, morda jo bo minister kar v koš vrgel. Vendar pa kaže, da hočejo judovskoustavaški zagrizenci sedanjemu ministerstvu vedno le nagajati s svojimi neslanimi burkami. Nič drugače ni z interpelacijo o premeščenji glaso-vitega Vestenecka, katero je stavil poslanec Heita- bo berg. Če se bo ministru vredna zdela odgovora Drzne burke propadle judovsko-iiemske stranke tega gotovo najmanj vesel Vesteneck sam 7 7 cegar uma v državnem zboru na Dunaji. zano perilo se bo na ta način vnovič pred svetom raz-obesilo. Ce uže njega ni niČesar sram, naj bi vsaj dr- 77 Nekoliko bo našim bralcem znano uže iz zadnjih žavnega zbora poslanci vec držali na dostojnost ter ne Novic", kako so se jeli vesti propadli Herbstovci v dr- stavili sebe na tarčo za ljudi, ki gotovo tega vredni niso. žavni zbornici ter kar slepo mahati in opletati okoli sebe, kakor da bi bili na gmajni kje, ne pa v hiši 7 kjer takim streiivom člověk onečedi samega sebe, ne katerega ga meče, ker se uže po poti pa nasprotnika, v so zbrani vseh avstrijskih dežel poslanci v ta namen, razprši. Zato povdarjamo, da je sedanje vedenje juda bi se posvetovali v blagoru cesarstva in narodov nje- dovsko-nemških zagrizencev v državnem zboru ie ne- govih ter ugibali 7 kako se dala pospešiti vseh sreča slano burkanje in nagajanje, in upamo, da bo grof da takih vidiš sama, koliko ta reč stane. In „Habenichts" še to Taffe vendar enkrat dobro zamasil jim usta, burk vsaj na stroške davkoplačevalcev ne bodo veó liko casa v Vabashi ni ko jaz, koliko bodo toraj se uganjali. Jaz bi moral tudi spuščati > Zabavne stvari. Dobrodelna ljudska veselica v severni Ameriki. domaći ljudje potrošili! denar , ko bi me ne bil gosp. Trobec potisni! v odbor tako da bom imel vse štiri dni z gospodi : Jeramom, Starihom, Torijem, Jakobsom (Nemec) in Trobcem čez glavo v dvorani opraviti. Toda to še ni vse. Naredil sem priprosto, pa čedno (Iz privatnega pisma posneto.) zofo (zastonj, le blago mi bodo plaČali), spisal tudi šte- vilke in jih dozdaj 202 prodal (po 25 centov), in koliko Wabasha 19. novembra, jih bodem pa še prihodnji teden in tište dni na veselici! Minulo je uže nekaj dni, odkar sem přejel Tvoje pismo, a odgovarjam Ti še le danes; vzrok temu je ker sem imel zadnje dní veliko opraviti Dozdaj imam za cerkev uže 130 gold, vašega denarja. Gospod Trobec so mi zeló hvaležni, kajti moja naloga je težka, namreč prodajati številke po 25 centov, ko jih prodajajo dekleta po 10 centov (se ve da na manj vredne I mel r b o d e m o°n am r e č 28. do stvari), pa vendar dozdaj jih nobena še 203 prodala ni. imam tudi še zdaj — a primdral me je danes sneg ostati v sobi in tako Ti odgovarjam. 30. novembra in 1. decembra — skupaj štiri dni ve- liko fair (ljudsko veselico) v gledališčni dvorani na korist katoliški cerkvi, na kateri je še kakih 8000 gld. dolga. Naše gospodinje hči ima tudi na odejnik (kolter) številke po 25 centov in je dozdaj , v ravno tistem času, kot jaz y v se 15 številk prodala. Cisto pnzanešeno Se uuigčt. oc Ve ua ,, i čt il il c uu uttia c uimu uuuiv>i\ci , cw veČemu — in še vse bo moralo biti v najboljšem teku da fair" ne bo dala toliko dobička mi pak tudi ne bo, sem preveč znan po mestu 9 me uže potresle za mošnjiček. Amerikanska dekleta se bo spravilo skupaj kakih 4000 gold. Jaz še natanko ne vem, kako se bo vse vršilo 9 a bodo imajo rada kaj posebnega, in ravno to sem jaz polštrar" v Wabashi. y edini 99 toliko posnamem iz vsega pripovedovania 9 da bo stvar Ti niti razumeti ne moreš, koliko taka stvar tukaj velikánská. Vstopnina bo 10 centov (25 soldov) za enkrat, in večina ljudi gre po 10-20krat na dan v dvo- truda prizadene. Da 9 ko sem bil zadnjo nedeljo v sa rano. dvorani sami je pa pripravljeno vse, kar zamore člověku denar iz žepa vleči. Kakih 50 deklet mostanu pri šolskih sestrah, zvedel sem, da so bila de kleta pri gospodu Trobcu in jih prosila, da me morajo vsaj en dan pustiti čisto prostega; kaj so^ jim gospod bode prodajalo reči in blago vsake baže, in Amerikanke so bolj premetene v tem od vaših deklet. Zajutrk, ko- odgovorili, sestre niso vedele povedati. Toliko mije Mr. Š. svetovala, da naj dobim kako „fest" pametno silo, vecerja, vse se bo dobilo tam. Lovili bodo tam dekle, kateri ne bo nobena druga imela kaj oporeči in tudi ribe, fantje bodejo ribči, dekleta pa voda ? ribice katera bo ves dan lahko z menoj v dvorani. Brez de- bodejo pa dekleta natikala v podobi smodek, pune pi , bonbonov itd.» nobena stvar ni več vredna ko sem do kleta pa ne sme noben fant v dvorano, ker gorjé mu Obesi se jih kakih^deset na-nj, katere mora potem vzdr ! centov, a za vsakrat bo treba plačati, 25 kr. (10 se centov.) Potem bodejo tudi volitve; zapišejo namreč imena dveh fantov; katerega ima kateri raji, tistemu dá glas enega ali sto , kolikor mu jih je drago ževati ves dan. Ce ima pa člověk eno pri sebi druge vsaj toliko ženirajo, da za njim ne hodijo, temuč odleté, da se jim le kaj malenkosti kupi. Ravno sem hotel končati s popisom „faire a 9 ko pri- vsak stane de te ^ve gospici, prva Amerikanka, druga Francozinja 9 25 kr. Fant, ki zmaga, dobi potem kako lepo darilo beračit darov za „fair" ; moral sem z njima v prodajal- katero tudi lep denar stane mora potem plačati kozarec pijace. Pri teh volitvah spravijo največ denarja skup; tako so napravili pri i^ui ivaav igpu uai i • i p u kajti vsakemu volilcu nico. Ti dve sem še cenó odpravil s funtom bonbonov. ~ • - « .... pa saj je u£e zadosti o tej ,;fairi" ; v prihodnjem zadnji y y fairii tako volitev za dva še nerojena otroka. pismu bom povedal, kako je bilo. Prva stvar je zdaj ta, da imamo mraz , mraz in mraz. Zadnje dni je še Dali so namreč majhno oblekico, 1 se nerojena. oiru&a. --------—---- — ----— —---j- -— j~ dolar vredno na vo- bolj mraz kot takrat, kedar naša mati pravijo: „danes lilno mizo in so rekli, da imate neka Irka in neka Je Pa Němka v kratkem poroditi, katera bo vec glasov dobila, tište bo obleka. Obleko je dobila Irka, a cerkev je za tisto obleko žela 300 dolarjev. Potem naredijo stotine in stotine stvari na loterijo. Uže ves teden prodajajo številke okoli; koliko sem uže fest mraz a A. O. Mnogovrstne novice. jaz dozdaj denarja izďal za to, ne maram praviti; člověk se ne more uhraniti, številke večidel, kakor vse drugo, govoriti, Grozoviti požar v dunajském gledišci theater dne 8. decembra t. 1. 5? Ring- prodajajo odraščena dekleta, katera znajo bolje Baron von Habenichts" * Do- Blizo zbornice poslancev na „Schottenring-u u kot vsak advokat. 79 gostilne „Hotel de Franc" stoji novo y tik lepo zidano gle- je uže tako jezen, da noce z nikomur več govoriti bijo pa te babnice člověka povsod, doma, na cesti, pred cerkvijo, v delavnici, da — v gostilnico pridejo, kjer dozdaj še nisem videl ženske. Da bi se katere odkrižal brez tega, da bi kaj od nje ne kupil, na to še misliti dišče, v katerem se je imela igrati dne 8. t. m. v dru-gic zadnja opereta Offenbachova : ,,Hofmann's Erzâh-lungen." Ker je bilo vreme pusto , oblačno in je malo sneg naletaval, ni čuda, da je mnogo ljudi v gledišče sililo, in videti novo opereto, jih je posebno veliko mi- ni. Prva Wabashka lepotica, 191etna hci prvega šéfa velike mizarske parne továrně, hodila je zadnjo nedeljo po maši po prodajalnicah in gostilnicah okolo kmetov itd. sama in prodajaia številke za par lepih svilenih pantofljev, in dělala přebito dobro kupčijo. „ Ha-benichts" rekel mi je, da ga ni volja tište štiri dni več izdati ko 25 dolarjev (čez 60 gold.). Iz tega lahko pre- kalo 9 nekateri pripeljali so se k tej predstavi celó ca- lašč po par ur daleč z dunajské okolice. Prodalo se je za to predstavo od 16 —1700 vstopnic in pred glediščem prodajali so judovski mešetarji vstop- kipri blagajnici veljajo 2 gold. 50 kr., do 10 gld. nice > Ker ljudje na praznik nimajo delà y in da si boljše uže ob 1/27. uri posebno tišti * prostore dobijo, pribajajo ki imaio vstopnice za više prostore, galerije imenovane, Moj prijatelj, kateremu s tem priimkom nagajamo, za katere se manj plača kot v prvem nadstropji in jako dobrovoljna duša. Pis. pri tleh. Malo pred 3/47. uri — pripovedujejo srečno rešeni obiakovalci gledišča — se nenavadno hudo zaČne za-ganjati veliko zagrinjalo pred odrom , po nekaj sekun-dah pa hudo zavihrá in vrhu zagrinjala plemea skozi svigne, na obeh straneh doseže vrhne galerije polne gledalcev in s krikom „ogenj !" „ogenj!" vse hiti proti izbodom, silnejši čez glave druzih, — povsod na izhodih nastane strašanska gnječa, boj za prednost izhoda — za življenje in smrt. Prvi so prihiteli na hodišca, posrećilo ?e je posebno iz prvega nadstropja in pritlicnih prostorov večidel vse rešiti, kateri niso od strahu zgu-bili zavesti, in prvi, toda le nekateri, resili so se, resili tudi iz viših nadstropij ; nekaj jih je poskakalo na ri-juhe, ki so jih nastavljali pod okni in balkoni, nekaj jib je ušlo po lestvab; toda izmed 1400 ljudi, ki jih je bilo pri začetku ognja gotovo uže v gledišci , se jih je řešilo morebiti 200 — 300. Večidel se jih je zagnjetiij pri izhodih, — s tem je bil vsem znotraj ostalim izhod zaprt; k veliki nesreči je nekdo gas zaprl, — nesreč-neži niso potem v temoti celó nikamor vedeli in žalibog ni dvomiti, da je 900 — 1000 ljudi notri našlo grozovito smrt. — Do danes (12. dec.) izlećenih je 243 mrličcv, pogrešanih oglašenih pa je do danes 918 , ki so poleg še neoglašenih vai še zagrebeni pod razvalinatni pogo-rišča. — Grozovita je bila noč po prazniku, koliko družin je pogrešalo sinov in hčer, očeta, mater ali obeh, — koliko nesrečnib je vso noč popraševalo od znanca do znanca, od gosposke do gosposke, kje je oče, kje mati, kje žena, kje mož, kje otroci, prašali in čakali so, pa — zastonj, vzela jih je za zmiraj grozovita smrt. Ne dá se popisati grozovitih prizorov, ki so se te dni vršili na Dunaji. Izlečene mrliče pokladali so najprej blizo pogorišča pa v policijskem poslopji. potem v splošni bolnišnici. — Pogled mrličev bil je strahovit, še bolj grozen pa pogled nesrečnih, ki so med mrliči iskali — svojih pogrešanih dragih. Zgoreie so cele družine, matere z otroci, popotni, ki so komaj došli na Dunaj, prišli so v gledišče iskat svojega groba. Dva brata dvojčeka prazno vala sta svoj 15. rojstai dan, in k prazniku jima veselje napravit, pošljejo ju stariši v gledišče — po smrt; tudi izmed državnih poslancev šel je v gledišče poljski poslanec vitez Pengovski s svojo ženo, in ni ju bilo vec. Kakor morebiti nikdar še, bil je rasburjen ves Dunaj, in še več: vsa država, in vsak, ki ima svojega ali znanca na Dunaji. V petek zjutraj ob 3. uri uže so prišla telegrafična vprašanja z Angleške do znanih oseb, ali so še žive; te vprašanja ponavljala so se potem neprenehoma iz vseh krajev; v enem dnevu se je Štelo 27.000 telegramov, kar se do zdaj še ni ćulo. Blizo ] 60 mrličev je spoznanih in teh so posamezne rcdovine nekoliko dale same pokopat včeraj ; skupni pogreb ostalih bil je danes. v Bila je zjutraj slovesná mrtvaška maša ob 9. uri v Štefanski cerkvi, kjer je bilo razun uradov, vojakov in poslancev videti prestola naslednika nadvojvodo Rudolfa, nadvojvodo Albrechta in druzih. Slovesen skupni pogreb pa je bil potem na cen-tralnem pokopalisči ob 11. dopoludne. B.agoslovili so najprej katolišk duhoven, potem pastor in nazadnje ra-binar vsak svoje vere mrlice , ki jih je bilo kmalu od glavnega vhoda, pred arkadami v polukrogu zidanimi, na crno pogrnjenem odru naloženih krog 120, v lepih pjenastih trugah , vsaka je imela vsaj en venec in šte-viíko; imena našel sem samo pri treh, neka dekla 19 let stara, nek trgovec stanujoč na „Grabnu" št. 28. Na sredi polukroga napravljen je bil dober meter visok oćer, do katerega se je po diljah polagoma prišlo, na vrhu stal je mrtvašk oder s svečami in věnci. Za odrom vihrala je na visokem mlaju dolga črna zastava, pred odrom sred vabljene gospode govorili so mrtvaške govore zaporedoma katolišk duhoveo, luteranski pastor in naposled judovak rabinar. Jaz sem přišel do odra med govorom pastorjevim ; kmalu se obrnem ogledat si grozno vrsto mrlicev , kar začujem živahno kriČanje „Feuer ! Feuer !ťt (ogenj! ogenj!) upila je tako črno oblečena gospá blizo 50 let stara , katero je neslo na pol one-moglo 6 gospodov. Zblaznela je morebiti vsled zgube edinega sina. — Ni čuda! Ta požar bo še marsikomu pamet zmešal. Vsak bo praša!, kako je kaj tacega mogoče, mogoče na Dunaji? Žalibog, da je bdo mogoče. Gledišče ima na odru gasilnico, ima 4 pipe, katerih bi bilo dosti le eno zavrtiti o pravem času in ves oder bi bil v vodi, ima železoo zagrinjalo , s katerim se oder dobro zapre proti prostoru poslušalcev, in le malega pritiska je trebalo in v trenutku bi bil ogenj omejen na oder, večidel poslušalcev bi se bil mogel potem rešiti , vse te lepe priprave so; toda ena napaka je bila : glave so vsi zgu-bili. priprave o pravem času rabiti, in tako je nastala strašna nesreča, kakoršne do zdaj še svet ne pomni. * Lep a kmetija. Dr. Glenn je posestnik kmetije v dolini Sakramento v Ameriki, katera se imenuje „Jacinto Grant" in katera m eri 45.700 oralov. Ograja njena, tam navadno obstoječa s treh vrst napetega dratú, meri 37 naših milj. Na 31.700 oralih njegovega polja poseva redno pšenico in pridela je v dobrih letinah po 9*3 met. centov na oralu, tedaj skupaj v letu 294.810 met. cen- tov. — Vse delo opravlja s stroji; kedar seje, potřebuje na dan 50 delavcev , med žetvijo pa po 150. Namlati na dan redno 1800 žakljev ali 1230 met. centov, ako na delà z vso močjo strojev, namlati v enem dnevu 30.000 žakljev. Pridelke odpošilja v 350.000 žakljih. Zetev in míatev vršite se zaporedno tako, da je žito v ]5 minutah potem, ko je bilo pokošeno, uže omláceno in v žaklje spravljeno. * Zveza Trsta z Novim JorJcom. Nedavno so se v Trstu dogovarjali zarad zveze z Brazilijo ; zdaj so se začeli potezati za zvezo z Novim Jorkom ; vsak dan nam prinaša nove projekte, ki pa večidel ostanejo tudi le projekti. * Premog na Notranjskem. Iz Bukuja pri Postojni se piše „Ed.": Tukajšnjim posestnikom se je posreČilo, da so blizo vasi našli izvrstno kameno oglje (Stein-kohle), uže ga kopljejo in je upanje, da se v kratkem večina odknje, Ta najdba je toliko ugodnija, k^r je postaja merjene železne ceste „Skofja Loka-Trst" blizu ;ega kraja nameniena, zato se nadejamo, da ta najdba nekoliko pomore, da se železnica „Loka Trst" skoz naš kraj spelje. Marija Zvezda v Bosni 2. dec. - Neka tukaj stor- jena skusnja me sili o naselnikih še eno spregovoriti. S Cehov in Nemcev došli so nekateri v Bosno v zlati nadi, da jih bode samo njihovo rokodelstvo kdo vé kako dobro redilo, ker po Bosni niso rokodelstva po-gostna in še ta bolj slaba. Toraj so donesli samo svoje rokodelsko orodje, ter si kupili kake metre zemlje , da so kočo si postavili ali celó šc jo najeli. Siromaki pa zdaj uboštvo trpé, resnično stradajo. Po mestih je še nekaj zaslužka, vendar premalo, ker namreč domaćini tujca srpo gledaj o, toraj mu ne da j o nobecega zaslužka, morda se ta srpost v enem ali še le v več letih spre-minja v zaupanje; med tem pa naj živi samo o zraku in solncu; na kmetih pa večidel od domačinov ni celó 6000 jih je bilo. Veličastno nobenega zaslužka, ker prav za prav sel in vasi tukaj (,,Častimo", ,,Sveto") po vsi cerkvi ekor nič ni: koče so prav redko sejane, toraj ni mo- 1 " ginljivo je bilo petje grl. ? ako ga uže goče nikjer dosti delà dobiti sedje donašali; kedar pa tujea se srpo gledajo, celó nič ne dobiva. Toraj opominjam, naj nikar noben ne hodi v Bosno v teh* mislih iz tisoc in tisoč Pač čudovita je moč človeške besede izrazujoče i mu ga tudi vsi so- resnico. Dokazal je to spet O. Dolijak. 9 da ga bo rokodelstvo přeživilo, ampak vsak si mora toliko zemlje kupiti 9 Prav Je Pa, ďa ga bo z družino vred zamogla živiti. da rokodelci tudi sem dojdejo, ker so potrebni naj- rej et delà naselnikom samim , potem pa bode Čez kakih 10 Šenturške gore 7. dec. R. — Geologi, ki so pre- iskavali našo lepo domovino, trdijo , da v neogeni ter-ciarni tvorbi tako zvane ,,sarmatiške ali Oeritijske vrste" (8armatische oder Cerithienstufej ni najti na Kranjskem; in vendar je tako blizo Kamnika, namreč pri Tunjicah, potem v okolici Vrhovja in Viševce in gotovo še ob čez glavo ker v tem času se bode turcinstvo ion VA^ic* \s\stJ ^LL* y yj , li-v^A wwtM. ^c*««.». ' ali pozgubilo, ali pa ustanovilo in tujcev dosti došlo da se bodo mesta vsa vsa predelovala, in takrat bodo 9 rokodelci imeli zlate dneve, zdaj pa so večidel prazni ker neče nikdo kaj izdatnega delati in graditi. Toraj mora živež iskati tudi rokodelec v — zemlji, katere toraj mora kupiti. Se to dostavljam , naj se naselniki Stranjah in Komendi. Čudno se mi zdi, da ni zapazilo teh nasadov bistro oko Dežmanovo, ki je pred nekaj leti meril nadmorsko visočino mnogih krajev v tej okolici in gotovo jih kolikor toliko tudi preiskaval. Da se pa v kamniški kotlini *) zaisto nahajajo „sarmatiški ali Ceri- 1 nasadi, pričajo nam tej tvorbi; in te so*: „Murex sublavatus", ki se nahaja tijškr okamljine ali fosilije lastne skup držé, sicer bode jim slaba pela. Vidim tu, kako nasprotujejo Bošnjaci nemškim naselnikom ; res je, ker bi se s Slovenci gotovo bolje razumeli, uže zavoljo tega, da bi se med seboj razumeli ter marsikaj z dobro be-aedo poravnali, kar se z Nemci nikakor ne more zgoditi kor poleg Viševce , zlasti ga je obilo po njivah in strugah od Vrhovja proti Tunjicam. Ž njim v družbi se dobijo : ,,Buccinium duplicatum", „Columbella carinata", ,,Rissoa inflata", „Cerithium pictum", ,,C. Florianům", „C. mi- tudi so Slovenci dosti bolj pohlevni in mirni pa Nemc' ka- zlasti oni iz nemškega cesarstva, kateri se sploh opisujejo kot prešerni, katero lastnost tudi tukaj obilno kažejo po vseh stranéh, celó do c. kr. uradnij. Ali vse eno naj se držé naselniki skupaj , bode jim laglje in bolje življenje, kakor pa razkropljenim zlasti med Srbi, to je staroverci, kateri naselnikov nikakor ne marajo med seboj, ter mislijo, da vsa Bosna imela bi po pravici biti njihova lastnina. — Vojaštva se Turki neznano bojé, več jih bo ta postava iz Bosne spravila, kakor jih je vojska sama, ker neprestano iščejo po so v za odpotovanje proti Stambulu; zato je zemlje dosti na ali večidel s kmeti, kateri uže dobro vedó, da nutum, disjunctum", ,,C. Schwartzi". Prvih dveh Ce-ritij je na nekaterih mestih toliko nakupicenih, da noben sejavec ne seje tako gosto žita. Ko sem snažil ,,Murex sublavatus" , dobil sem pri izpiranji še mnogo druzega , „Bulla Lajonkai- ,Nacella drobiža in sicer: ,,Ervilia podoiica a i ,,Cardium", reana", „Modiola marginata", „Neritina picta" pygmaea", cies y j 9) H in nekaj tako drobnih Hydrobia" in „Spirorbis spe- 9 da jih paziti mores. pod 99 lupo' c za- Ako me Bog zdravega ohrani, potrudil se bom pri- zdaj hodnje leto dalje preiskavati to zanimivo okolico ; naj bodo te vrstice zadosti, s katerimi konstatiram , se v neogeni terciarni tvorbi tudi na Kranjskem nahaja da prodaj, ali večidel s kmeti, jih vlada brani, toraj se turškega rohovža in pretenja ne bojé in stanovitno ostajajo na posedeni zemlji. Po- 99 sarmatiška ali Ceretijška" vrsta. S. Robič. Ljubljane. Dr. Jan. Bleiweis vit. Trste- nijškega rodovina dobiva še zmiraj obžalovalna pisma naj vsak kateri mi kak in telegrame z raznih , celó najdaljih krajev dokaz slednjič dostavljam prošnjo, denar želi poslati, tega pošlje v Staro Gradiško z kako je našega dražega rajncega spoštoval ves svet. dostavkom , poste restante". Ako tega dostavka nima Natisniti jih žalibog ne moremo, ker bi nam bil list pre ali maj hen. Tudi ,, Novice" so prejele od več krajev pisma > pismo, dohaja denar po vojaški pošti v Banjoluko , «n —j----- -----77------- -- ----------r. od Save do Banjeluke, 10 ur hodá , mora se tej pošti ki jih obžalujejo zarad zgube njihovega vrednika. vec plaćati za denar, kakor pa od meje do meje cesar se za vse tako izkazano sočutje lepo zahvalujemo , ob Mi stva. D,va. Tako, na pr., mi ^ . ™ -j« ----r---------, ------- ~ r------------ se je uže plaćalo za pošto 17 kr. ; tu je bilo pa treba njegov blagi in mili duh pred očmi in upamo mi Je došel gold, od nekod, kjer enem pa obetamo , da nam bo pri vredovanji zmiraj 9 da nas še doplačati 33 kr., toraj vsega skup je vzela pošta bo pri težavnem poslu vedno še jačil. Prosimo le , da ravno pol goldii.arja. V. Lah. nas dosedanji dopisniki „Novic" še krepkeje podpirajo Gorici 11. dec. — Som enj s v. Andre ja (5. ker tega nam bo res treba, to spoznamo 9 dne t. m.) se je dobro obnesel; krasno vreme bilo veliko veliko ljudi. e za Primorsko, pl. Schonfeld, je přišel priva- Vojaški divizijski poveljnik t. m. v Valentin Bleiweis Gorico ogledat naše vojake. t. m. zvečer se je v mestnem vrtu hotel z revolverjem ustreliti neki G. W., italijanski podložnik, pa se ni umoril. — Dne 30. nov. po noci je došel grof Cha m bord sè spremstvom. Komaj smo pokopali truplo našega Jan Blei we uze živeći brat Valent Od dne dec. so deželne komisije za urav- umrl navo davkov na Primorskem razpuščene; na njih mestu je ustanovljena v Trstu reklamacijska ko- rosti. Jane soboto smrt bolan zemljo tudi njegov zad nj zasebnik na Dunaji, misija. Naša „Travu i k"; Piazza grande a 9 naši Je bila t. m. spet slovenski judje so se namreč po- 5 boril govo truplo kolodvora letu tište dni, svoj nas 8mrtjo Včeraj pripeljali L j u b 1 j sv. Krištofu Se nikoii. odkar ta lastili „trdnjave ' sv. Ignacija. cerkev stoji, ni bila tako polna ljudi, ko tisti dan od in 2. do 3. ure popoldne. Bil je konec ,,svetega leta 8dnevnega slovenskega ,,misijona" , ki ga je imel slo veči naš rojak O. Franc Dolijak (jezuit). Vsak prostor-Ček so zasedli ljudje , splazili se na zgorenji mostovž nad orgljami, na galerije in celó na staro léco ; okoli ga je veliko Ljublj narodnjakov , med sednik gosp. Win kl štirih popoldne sprevod, vdeležilo sorodnikov njegovih drugimi tudi deželni grobu mu čitalnični pevci Rajnki šolski mladini mesta kranjskega. Kmalu poseben dobrotnik svojim velikim bratom Bodi mu zemljica lahka Cerkev ima res trdnjavske zidove. Pis. Tako hočemo imenovati vso to okolicv. Pis. na yy jočo hrup (Shod ljubljanskih obrtnikov) je bil v nedeljo rotovži" v ta namen, da se voli odbor za snuva- obrtnijsko zadrugo" (Gewerbebund). Veliko uže delala ta rec po Ljubljani , se >y (Zahvala.) Družba sv. Vincenci ja je přejela v spomin g. dr. Janeza viteza Bleiweis-Trsteniškega 100 gold, za deško sirotišnico, 50 gold, za reveže obeh kon- bilo Je več ferencij in 25 gold, za asii. imenu ubogih družin in ehodov, tudi pravila vlada uže potrdila Mi pa o sirot se izrekuje blagi žalujoČi rodbini najtoplejša za- vsem tem nismo marali do zdaj črhniti ne besedice, ker hvala. Družba je zgubila vsled te prežalostne smrti smo juli v» priČako van, ua oo uu voo ůicoctaiw j u« kj u oniuu^« * u »jwuvtiuji • v^m ^v^^vi lednjič tista iz tujine med naše trezne obrtnike zane- nikdar ne bo pozabila v svojih molitvah. da se bo vse zrešetalo tako, da bo skrbnega očeta in ljubeznjivega podpornika, katerega sena smet med kov je y ki padla se jej pravi „socijaldemokrat i y lednj In to se je tudi godilo, većina obrt Ljubljani 12. decembra 1881. Predstojništvo družbe sv. Vincencija. u i iv u v jo vigi«, „sv^ijaldemokratiČne" rovarske nazore ^ — «ut^u ûu«ui o^au«^,, luuum čez plot ter volila v odbor možake, ki se bodo bolj Čeh. od katerega imamo uže več slovenskih pesmi vglas- Gosp. Anton Nedved, znani skladatelj rodom brigali za pravo korist obrtnikov, nego prazne politične muhe lovili. Kakor kaže, bo predsednik tej zadrugi, ki benih. je one dni dobil zlati križec za zasluge. y (Požar glediŠČa na Dunaji) je tudi v Ljubljani bo tudi pravila brž premenila, gosp. Horák, in to bo napravil veliko gibanja, popraševanja in milovanja. mo adrugi gotovo na korist, zato jej speha. Delite/ obleke siromaškim šolarjem in šolaricam se je v četrtek vršila v ljubljanske čitalnice dvorani prav lepo in ginljivo , sam deželni predsednik gospod Winkler z blago mu gospo soprogo jo je poveličal s svojo navzočnostjo. Obdarjenih je bilo 40 dečkov in K prav dobrega sreči se je kmalu zvedelo, da Ljubljančanov ni nobeden da poginil in tudi z dežele menda ne; pravijo pač, pogreša jurist Mašek iz Radolce, pa še ni gotovo, se da bi bil zgorel. Zdaj se je razburjenost skoro polegla. Mestno starešinstvo je poslalo dunajskému županu ob žalovalni telegram, za katerega se je ta uže zahvalil. Iz Zagreba se nam poroča y da je včeraj 13. 40 deklic z obleko in še z dobrimi štrucami, katere so t. umri gospod August Senoa, slavnoznani J m * a ■ 4k M A i. m 1 ^ j > / darovali tukajšnji peki. Govorila sta gospod šolski vodja Praprotnik, ki se je zahvalil vsem dobrotnikom hrvatski pisatelj, mestni svetovalec in vrednik „Viencauť po daljnem bolehanji. Smrt njegova je zbudiia po mestu ivi oc jo /uau v at u v ocm uuujuiuiauui, i j j ------o o Kržič, nunske šole katehet, obdaro- in P° vsi hrvatski zemlji veliko žalost. / A % ti* — t A ^ • » « . in pa čast. gosp. vani mladini priporočevajoč hvaležnost. Kakor vsako leto y gre tudi letos hvala posebno odboru gospâ : pl. Přetekli ćetrtek se je v Ljubljani slovenski igraio, in sicer krajša burka pa znana Ogrinčeva igra Bleiweis-Trsteniški, Robičevi, Murnikovi, Mosovi in več drugim, pa gosp. krojaškemu mojstru Dolencu obleke rezal. (V zadnji seji odbora družbe kmetijske y ki Je „V Ljubljano jo dajmo nam poroča obe prav dobro, kakor se se Je naznanilo , da se je iz državne podpore moglo t. m.) (,,Brencelj" Št. 11) se je zavoljo dr. Bleiweisove pričakovane smrti tako zakasnil da —r----------- ------------, ^ je mogel na svitlo. Kakor vsi listi naši, tudi on se •uj zdaj po 16 ovnov kupiti, in da se tedaj ne more vsem vstreči, velikem ranjcem. Podoba na zadnji strani kaže njegovo ki so si teh želeli. Razdelil je odbor ovne tako, da jih preselitev v Olimp; prav dobro je izdelana- dobi Gorenjska y Notranjska 6 in Dolenjska Go- spodarji, kateri so ovne dobili, so tide: Anton Može v znani Dolenji vasi, Simon Klopčic iz Semnika , Simon Volk pod zgorej navedenim Archiv^ fur Heimatskunde.u) Bralcem „Novic" Franc Sumi je začel izdajati zgodovinski organ y iz Suhorja, Anton Pohár v Polčah, Tomaž Vidic iz Re cice, Anton Zalar iz Pirman, Janez Rabić v Dovjem, Anton Kunstelj na Jančah, Anton Gruden na Bavdeku, Jakob Habe v Zadlogu, Tomaž Balantič v Ravnah okraja vom Prva pola prinaša za staroslověnsko zgodovino celo listino o najstarejšem županu in o Slovencih na Gornjeavstrijskem iz 777. leta. drugi listini iz 1101. leta se nam prikaže dozdaj ne- znani kamniškega Spodnjih y Andrej Frank na Premu, Vincencii Jan mej v listini iz leta 1362 grof Istre z imenom „Burchard". V sedmi Gorjah, Jakob Zore^v Smolčim dolu pri Kan- Kranjska gora in Dovj se nam poroca o 1 je n j far deršah, Jakob Malavašić na Sent-Joštu in Mihael Cerar v Cirkvišeh poleg Vac. Odbor pritrdi enoglasno pred- jih rodovinskih zadevah logu c. k. deželne vlade in izrečenji deželnega odbora, bo neki přinesla znamenje da se nastavi za popotnega učitelja na Kranjskem Er- kmetijsko šolo na Dunaji Gorenjskem in osma številka je neko novo dozdaj neznano Trubarjevo pismo o svo- Druga pola » Jánnerbog u višo nest Kramer , kateri obiskal in na katerega je c. k. ministerstvo kmetijstva samo opozorilo. Ker utegne ta „arhiv" prinesti za zgodovino naš^ se--------j ---------.......... bralcem priporočen. Vsaka številka velja 30 kr., izda marsikaj mikavneg in cerkvene starine. dežele rednega, bodi tudi našim Prošnja podružnice in sirarskega jatelj gosp. Šumi (na Novem ali Auerspergovem trgu v društva v Bohinski Bistrici za podporo, s katero se mogla skupna sirarnica dodelati in potrebna oprava ku- številk naprej poslala piti, sklene odbor pri c. k. ministerstvu kmetijstva toplo podpirati. Ljubljani) pa prosi, da bi se mu naročnina vsaj za Za seme ruskega lanú naj se zadnji čas (Prodaja^ Muriških goved), katera je podpred- do svečn.ce oglasi pismeno ali ustmeno v pisarnici kmetijske družbe vsak, kdor ga želi dobiti. sednik kmetijski družbi g. Sevnik iz državne subvencije nakupil, vršila se je v petek dne 9, t. m. v Ljubljani. Vdeležba dražbe pa ni bila tako živahna, kakor pri letošnji prvi dražbi goved, akoravno je bila jako lepa živina na prodaj. Kupili so bike sledeči gospodarji : Dekleva Leopold iz Košane , Dekleva Janez iz Britofa, Otoniear Stefan iz Cerknice, Skok Jurij Žitna cena IZ v Ljubljani 10. decembra 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. Mengša in Zore Jože iz Dobrove : — telice pa: Dekleva ^ gold. 3 kr. Janez iz Brjtofa, Skok Jurij iz Mengša, Matjan Jakob turšice 5 gold. 53 kr. banaške soršice 7 gold. 80 kr. rži 6 gold. kr. jecmena 4 gold. 39 kr. iz Zgornje Siške, Habe Stefan iz Goč pri Vipavi, Pirnat prosa 5 gold. 3 kr. ajde 5 gold. 30 kr. ovsa 3 gold Janez iz Dravelj in Zupančič Janez iz Korenitke. 8 kr. Krompir 1 gold. 60 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi naslednikî v Ljubljani.