Moč besede
Od nekdaj sem občudovala njeno me*" in veličino. V zgodbah, člankih, pesmih, knjigah, na predavanjih, v službi, v vsakodnevnem življenju. Vsak dan nas obkroža nešteto besed - pisanih, izgovorjenih, v elektronski obliki. \ obliki sporočil na telefonu, po radiu, na televiziji, doma. v službi, celo v tišini nas spremljajo taksne in drugačne neizgovorjene besede in misli. Besede lahko zdravijo, tolažijo, nas spodbujajo, nam vlivajo moč. prinašajo veselje in radost. In kot imajo na eni strani resnično vznemirljivo in pozitivno moč, tako nas na drugi strani lahko prizadenejo, razžalostijo in užalijo. Mislim, da se njihove moči včasih premalo zavedamo sogovorniku lahko naredimo neizmerno veselje ali pa povzročimo hudo bolečino. Zato je izbira besed v vsakodnevni komunikaciji z. ljudmi zelo pomembna. Ne pomagajo izgovori, tak pač sem, "bolj na hitro narejen" in podobno. Ni prav, da povzročamo bolečino soljudem, pa naj bo to v kakršnikoli obliki. Včasih besede zabolijo kot udarci. Oboje je nedopustno. Nismo zato ustvarjeni, da povzročamo bolečino! Ni vedno lahko izbrati prave besede. Včasih se je težko vž.iveti v sogovornika in izbrati besede, ki ga ne bodo ranile, sploh če se na nas ulije ploha žaljivk. Potrebno je veliko potrpežljivosti in notranje moči, da ohranimo mir. Potrebno je pravo srce, da začutimo veličino dobronamernih besed, ki so izrečene ali napisane, da nas osrečijo. V prijaznem in toplem okolju se tudi odzivamo in delujemo drugače kot v hladnem in sovražnem. Želim vam, da bi znali ustvariti okoli sebe toplino in prijaznost, naj vas besede vam namenjene razveselijo, in da bi znali tudi s svojimi besedami soljudem prinesti radost. Dovolj je prepirov in nesoglasij v svetu, poskusimo vnesti mir vsaj v svoje življenje. Tudi z besedami.
2» Urednica
Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 6. oktobra, je do 20. september. Rokovnjač bo tokrat izjemoma zaradi volitev izšel v začetku oktobra namesto konec septembra (en teden kasneje)
Občina Lukovica vabi na prireditve ob prazniku Občine Lukovica
Sobota, 2. 9- ob 14. uri - KD Fran Maselj Podlimbarski -
3. srečanje ljudskih pevcev in godcev "Na vasi je lepo, ko pod lipo na Kanalu zapojo" ter razstava s prodajo slik F.xtempore 2005
Sobota, 2. 9- ob 16. uri - Kulturni dom Janka Kersnika Lukovica
LI) Lukovica - proslava ob 60-letnici LD Lukovica
Sobota, 2. 9- ob 16.30 uri - Prevoje, Šentvid
Konjerejsko društvo Lukovica - povorka (LeSar-Sentvid), (zabava v šotoru)
Nedelja, 3- 9- ob 9- uri - Rafolče
SI) Rafolče - Turnir v malem nogometu
Nedelja, 3- 9- ob 14. uri - Lukovica.
Rokovnjaški gozdiček
Turistična zveza Lukovica - povorka s
prikazom starih običajev;
razglasitev najlepše  urejenih  hiš in
kmetij, zabava
Četrtek, 7. 9- ob 17. uri - Kulturni dom Janka Kersnika Lukovica
Društvo upokojencev Lukovica in OŠ Janka Kersnika Halo
- odprtje razstave "Ustvarjalni upokojenec v sožitju z,
mladimi"
Petek, 8. 9- ob 20. uri - slavnostna seja in osrednja občinska prireditev ob občinskem prazniku - Šentvid (šotor)
Sobota, 9- 9. ob 9- uri - PD Blagovica
"Tek na najvišji vrh občine Špilk" S startom na Trojanah
Vljudno vabljeni!
Vse prijatelje lovstva, divjadi in narave vabimo, da se udeležijo proslave ob 60. letnici ustanovitve Lovske družine Lukovica,
ki bo v soboto, 2. septembra 2006,
s pričetkom ob 16, uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici.
Vljudno vabljeni!
Lovska družina Lukovica
VABILO
Občina Lukovica vabi na Osrednjo slavnostno sejo in občinsko prireditev ob prazniku Občine Lukovica 4. septembru v petek, 8. 9-2006, ob 20. uri v
Prireditev bo v šotoru v Šentvidu pri Lukovici.
Slavnostni govornik: župan Matej Kotnik Nastopil bo Simfonični orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Simona Dvoršaka s koncertom filmske glasbe.
VLJUDNO V A HIJENI!
VABILO NA DNEVA ODPRTIH VRAT POSKUSNEGA SADOVNJAKA BRDO PRI LUKOVICI (2. in 3. september 2006)
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega instituta Slovenije na Brdu pri Lukovici homo V soboto, 2. 9., in v nedeljo, 3. 9. 2006, že šesto leto zapored organizirali dneva odprtih vrat. Obiskovalcem bomo pokazali, kaj in na kakšen način V sadovnjaku delamo, katere sadne vrste in sorte gojimo ter s katerimi temeljnimi in uporabnimi raziskavami v sadjarstvu se ukvarjamo. Poleg zagotavljanja kakovostnega in zdravega sadja je poudarek pri naši pridelavi na skrbi za ohranjanje pestrosti in vitalnosti živega sveta. Sadje pridelujemo V skladu z, navodili za integrirano in ekološko pridelavo v Sadjarstvu, Vrata bomo obiskovalcem na široko odprli v soboto, 2. septembra, ob 10. uri, ko bomo imeli tudi krajši kulturni program. Za vse obiskovalce je oba dneva možen prost vstop med 10. in 10. uro. Večje skupini' prosimo, tla se predhodno najavijo.
V okviru dni odprtih vrat bodo potekale naslednje dejavnosti:
* Strokovno voden ogletl celotnega sadovnjaka, v katerem imamo predvsem jablane, poleg njih pa se ostale sadne vrste: hruške, nashi, slive, češnje, orehe, lesko, ameriške borovnice, jagode ter drugo
jagodičje.
* Strokovno voden ogletl dela sadovnjaka, v katerem preizkušamo nove jablanove sorte.
* Predavanje na temo " Prehranski pomen sadja v skrbi za nase zdravje".
* Razstava plodov poletnih in poletno jesenskih sort jabolk.
* Degustacija jabolk.
* Degustacija jabolčnega soka.
* Mini tržnica s stojnicami, kjer se bodo predstavila razna lokalna druStva, podjetja in posamezniki (Aktiv podeželskih žena Lukovica, Turistično olepševalno društvo Lukovica, Čebelarsko društvo Lukovica, ekološki pridelovalci, drevesničarji, založniška podjetja, trgovine s kmetijsko opremo ...).
* Prodaja jesenskih sort jabolk (gala, tistar).
Dodatne informacije dobite na telefonskih številkah (01) 28 05 138, (01) 72 36 733 in 031 537 449. Vabljeni!
A Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo
VABILO
Turistična zveza občine Lukovica organizira
v NEDELJO. 3. septembra 2006
v Rokovnjaškem gozdičku in okolici,
PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU
z bogatim programom s pričetkom ob 14. uri;
- povorka
"Utrip vsakdanjega življenja skozi čas v naši občini", sodelujejo turistična, športna, kulturna in ostala društva
- pozdravni govor župana občine
VABILO
Društvo upokojencev Lukovica in Osnovna šola Janka Kersnika Brdo
organizirata v okviru praznika občine Lukovica razstavo
USTVARJALNI UPOKOJENEC V SOŽITJU Z MLADIMI
Odprtje razstave bo
V ČETRTEK, 7. septembra 2006, ob 17.00 uri V KULTURNEM DOMU JANKA KERSNIKA V LUKOVICI
Lukovica
- nastop Godbe Lukovica
- nastopi   pevskih   zborov: Lipa, Šentviški zvon in drugih
- nastop dramske skupine
Med    programom    bo podelitev priznanj in nagrad za lepo urejene kmetije in individualne hiše v naši občini.
Priprave na prireditev potekajo v sodelovanju z Občino Lukovica, pokroviteljem prireditve.
Vabljeni!
A   Turistična zveza občine Lukovica
- Kulturni program so pripravili učenci OŠ Janka Kersnika Brdo ob 40.
obletnici Izgradnje prvega prizidka k šoli na Brdu.
- Sodelujejo tudi LJUDSKI PEVCI IZ KRAŠNJE. Razstava bo odprta:
ČETRTEK: 7. 9. 2006 od 17.00 do 20.00 PETEK:    8. 9. 2006 od 9.00 do 19.00 SOBOTA:  9. 9- 2006 od 9.00 do 18.00 NEDELJA: 10. 9. 2006 od 9.00 do 12.00
Vabljeni na odprtje in ogletl razstave.
Ai DU Lukovica OŠ Janka Kersnika Brdo
PD BLAGOVICA Blagovica 7 1223 BLAGOVICA
VABILO
Vabimo vse ljubitelje teka, da se udeležite teka na najvišji vrh občine Lukovica na Sptlk (957 m), ki bo v soboto. 9. septembra. Zberemo se pred planinskim koz.olčkom v Blagovici ob 9. uri.
Dolžina trase je 8 km in večinoma poteka po gozdni poti.
Višinska razlika je 350 m.
Prijavite se lahko na telefonski St. 041/ 710-681 (Bojan)
od 1. 9. do 8. 9. 2006. Startnina je 1000 SIT.
Prijavite pa se lahko tudi na dan teka do 8.30. V tem primeru je startnina 1500 SIT.
t" Planinski pozdrav! PD Blagovica
Moto klub ROKOVNJAČI pripravlja 3. moto piknik v petek, 8. septembra popoldan ob Kroharjevem bajerju v Trnjavi.
Vabljeni člani in prijatelji
wvvw.mkrokovnjaci.com
NAREDIMO NEKAJ DOBREGA ZA SVOJE ZDRAVJE!
Od oktobra dalje bo ob četrtkih na Osnovni Soli Janka Kersnika Brdo potekala telovadba za ljudi srednjih let in za starejše.
Nameni telovadbe so izboljšanje kvalitete življenja, ohranitev zdravja in prijetno druženje ob dobri glasbi. Priporočamo jo vsem ljudem, posebej pa tistim, ki se premalo gibajo ali imajo zdravstvene težave, kot sta na primer osteoporoza in bolečina v križu.
Cilji telovadbe so ohranjanje in izboljšanje:
• gibljivosti telesa
• zmogljivosti srca in ožilja
• mišične moči
V novem šolskem letu bomo poleg vaj za preprečevanje osteoporoze in bolečine vključili tudi vaje z malo žogo, elastičnimi trakovi (iheraband), malimi utežmi ter z elementi Pilates vadbe.
Vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom Fizioterapije Zrnec. Za vsa vprašanja, povezana S telovadbo, se lahko obrnete na vaditeljico Uršo Levstek, tel.: 041-202-350, na Fizioterapijo Zrnec 01/5626-736 ali pa se kar udeležite prve vadbe.
Pričetek bo v četrtek, 5. oktobra 2006, in sicer:
• V program Preprečujmo osteoporozo in bolečino ob 1900
• program Zdravo in zmerno ob 20.00
Vabljeni!
KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba
Lukovica, Stari trg 19 e-po.šta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 »KLAVNE PREMIIE:
Zahtevek za posebno in klavno premijo, ter dodalno plačilo za govedo, ki je šlo v zakol od 1. maja do 30. avgusta, je potrebno vložiti v času od 15. do 30. 9. 2006.
»IZLOČITVE IN/ALI NADOMESTITVE krav dojilj:
Živali, ki ste jih uveljavljali na zahtevku za plačila za krave dojilje, morate imeti na kmetijskem gospodarstvu ves čas obvezne reje -za krave dojilje je to 6 mesecev. Rok obvezne reje je začel teči naslednji dan, ko ste zahtevek oddali na pošto. Ce v tem času zaradi vpliva naravnih okoliščin ali zaradi drugega razloga Živali ne morete več rediti, morate poleg tega da spremembo javite v Centralni register govedi, o izločitvi in/ali nadomestitvi obvestiti tudi ARSKTRP. Svetujem vam, da se takoj, ko pride do spremembe, oglasite v KSS, kjer dobite tudi obrazec, da ga boste pravočasno izpolnili in oddali.
» SOFINANCIRANJE ZAVAROVALNIH PREMII ZA ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV (Ur. 1. RS št. 26/06):
Od 30. 4. 2007 naprej država ne bo več plačevala škode zaradi naravnih nesreč v primeru, da posevki oz. plodovi ne bodo zavarovani. Zaradi vzpodbujanja zavarovanja kmetijskih kultur pa je v proračunu RS za leto 2006 predvideno sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijskih kultur pred točo, požarom in udarom strele, Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijskih kultur so osebe, ki sklenejo zavarovalno pogodbo in so nosilci kmetijskega gospodarstva, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter Se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja. Izvajalci zavarovanj so zavarovalnice, s katerimi je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja sklenila pogodbe (Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Adriatic Slovenica, Zavarovalnica Tilia, Zavarovalnica Maribor). V imenu upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice. Zavarovalnice vlagajo zahtevke, ki jim je potrebno priložili ludi seznam upravičencev za plačilo sofinanciranega dela zavarovalne premije za kmetijske kulture od 1. julija 2006 do 30. septembra 2006. Zavarovalnice in upravičenci sklepajo zavarovanje za eno rastno dobo kmetijskih kultur.
Vse zainteresirane pozivam, da se zaradi roka, ki ga imajo zavarovalnice, pravočasno oglasite v eni izmed zavarovalnic.
» GERK-i V SUBVENCIJAH 2007:
v predlogu uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu za leto 2007 ( še ni sprejeta!!!) med drugim piše ludi, da se plačilne pravice dodelijo za GERK-e , ki so vpisani v evidenci GERK-ov posameznega kmetijskega gospodarstva do I. 10. 2006. Zato površine, ki jih bodo kmetje vpisovali kasneje, ne bodo upoštevane. Ravno tako je predvideno, da do dodelitve plačilnih pravic na površino ni' bodo upravičeni' rabe zemljišč: začasni travniki (N-1130) in ekstenzivni sadovnjaki (SD-1222 samo za krmo) zato predlagam, kjer je možno, da se omejeni rabi spremenite v rabo trajni travnik (T-1.300) ali njivo (N-1100). Seveda pa morajo prijavljeni GERK-i odražati dejansko stanje v letu 2007. Predlagam, da tovrstne spremembe kot tudi prenose parcel (GERK-ov) med kmetijami uredite na Upravni enoti Domžale pred 1. 10. 2006. Za dodatne informacije sem vam na voljo v času uradnih ur.
/» Pavla Pirnal, kmetijska svetovalka
VABILO
Vabimo vas, da se udeležite 1. prostorske konference, ki jo sklicuje Občina Lukovica na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-l).
Prostorska konferenca bo
7. septembra 2006 /. začetkom ob 9.00 uri.
v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg
1, 1225 Lukovica.
Predmet prostorske konference bo razprava o pripravi predloga občinskega lokacijskega načrta za območje 17 Lukovica zahod.
Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov gospodarstva in interesnih zdruZenj ter organizirane javnosti glede priprave in vsebine predloga občinskega lokacijskega načrta.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali organizirano javnost, lahko na prostorski konferenci podajo svojti priporočila in usmeritve v zvezi s predlogom programa priprave v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Gradivo za prostorsko konferenco je na vpogled na Občini Lukovica, Šentvid pri Lukovici 1(>.
Postopek priprave in sprejemanja občinskega lokacijskega načrta vodi Občina Lukovica.
Vljudno vabljeni! Matej KOTNIK, A Zupan Občine Lukovica
URNIK KNJIŽNICE ŠENTVID PRI LUKOVICI
S septembrom v Knjižnici Šentvid velja zopet stari urnik, ki pa je nekoliko spremenjen. Vabimo Vas, da nas Se naprej obiskujete in prebirate bogato ponudbo knjig, prav tako pa bomo vpisovali otroke v pravljične urice od 4. leta starosti pa vse do vstopa v šolo.
V 1. tednu v septembru začne obiskovati naše kraje tudi Potujoča knjižnica po znanem razporedu.
PONEDELJEK:
TOREK:
SREDA:
ČETRTEK:
PETEK:
SOBOTA:
16.00-19.00 10.00-13.00 16.00-19.00
16.00-19.00 10.00-13.00 ZAPRTO
Godba Lukovica vabi k sodelovanju nove člane
Godba Lukovica v septembru vpisuje nove člane. Zato ste vsi, ki ze igrate instrument in Se niste naši člani, vljudno vabljeni v orkester.
V interni glasbeni šoli Godba Lukovica razpisuje po eno prosto mesto za učenje pozavne, roga in tube. K pouku ste vabljeni vsi, ne glede na starost. Za dodatne informacije se lahko oglasite na naših vajah, ki so vsak torek ob 19.30 v kulturnem domu v Šentvidu. Vse v zvezi s tem lahko izveste tudi na telefonski številki 041/606-572.
Veselimo se vašega obiska!
www. lukovica, si/godba
županova beseda
Med kladivom in nakovalom
Zadnjič sem uvodnik začel z zgodbo, s katero sem hotel povedati, kako je biti Zupan, "ko svoje delo na ogled postaviš". Pa naj tudi tokrat storim podobno in vas pritegnem k branju tega pisanja, za katero mi vedno zmanjkuje časa, in z zamudo pri oddaji urednico in lektorico spravljam v slabo voljo. Kadar so odločitve teZke in ko ne gre vse po načrtih, se spomnim, kaj mi je pripovedovala moja draga stara mati. Njen stric je bil župan v Dobu pred prvo svetovno vojno. A priSel je tisti avgustovski dan leta 1914, ko je Avstrija napovedala vojno Srbiji. Zupani so dobili ukaz, da pripravijo nabor vojakov vseh letnikov, kot je bilo določeno. Tudi dobski župan je pogledal v knjige in nabral može za bojno polje. Med vsemi temi je zapisal tudi dve imeni, ki ju je dobro poznal, svojega brata in sestrinega moZa. In odSli sta prosit skupaj dve mladi ženi in mamici svojega brata in svaka, naj se ju usmili, da ne bosta sami z malimi otroki pa Se noseči sta bili. Prosili sta, rotili in jokali. Nič ni mogel storiti, ni mogel narediti izjeme, tak je bil ukaz. Koliko je bilo Se takih, kaj bodo rekli drugi? In mlada moža sta odšla nekam na rusko fronto. Nazaj ju ni bilo več. Ostali sta dve vdovi z malimi otroki. Njegova sestra, moja prababica, je od vsega hudega pri porodu tretjega otroka oslepela, pri nesreči zaradi slepote pa izgubila Se otroka. Kasneje je stopila na zarjavelo železo in zaradi zastmpitve, ko je bilo moji stari mami devet, let v ljubljanski bolnišnici umrla. Ni bilo denarja za koga. ki bi jo pripeljal domov in pokopal, pokopali so jo v anonimen grob nekje na Žalah. Z bratcem sta postala siroti. Tako ni moja stara mati nikoli vedela ne za očetov ne za materin grob. Bi lahko stric - župan kaj naredil drugače? Ne vem! Odločil se je, kot se je moral. Pred kakSno odločitvijo je bil človek in kakšen je bil občutek, ko je izvedel, da brata ni več in da je sestri vzel moZa, si lahko mislimo. A na njegovem mestu ne bi bil rad. Tudi sam sem župan in Bogu hvaležen, da ni treba odločati o Življenju na tak način. Pa vendar so včasih odločitve, ki jih moramo sprejeti, če hočemo loviti korak s časom, težke, kajti svet se vrti naprej in včerajšnji dan je zgodovina.
Kmalu bodo volitve, to se čuti tudi v izvirnosti zgodb, ki smelo nastajajo med ljudmi in jim nekateri odrasli tako verjamejo, da si jih tudi pripovedujejo naokrog. Mnogo je tudi stvari na meji okusnega, ampak menda tako mora biti ... pred volitvami. Bodimo spoštljivi drug do drugega in upam, da ne bom žaljiv do nikogar v teh dneh in hkrati s široko odprtostjo sprejemam vse, ki me morda prezirajo ali celo sovražijo. Že skoraj štiri leta se trudim, da bi bil dober župan vsem in za vse.
Menda bom tudi cele Prevoje pozidal. In ker nič ne vem o tem, sem odšel na sejo komisije za prostor, da bi izvedel, kaj menda počnem. Ugotovil sem, da govoricam ne smem prehitro verjeti in da sploh ni tako, kot pravijo o meni; kar oddahnil sem si. Naučil pa sem se nekaj malega: kaj pravzaprav je strategija prostorskega razvoja in kaj je prostorski red. Oboje je povsem nekaj drugega kot tisto, kar so do sedaj predstavljali prostorski plani. Na kratko je to težko razložiti. Strategija naj bi določala razvoj naselij za precej dolgo obdobje, tudi dvajset, trideset let. V tem trenutku gre tudi za različne variantne predloge in moZnosti, ki jih bo treba še strokovno dodelati. Postopek pa še poteka in ko bo strategija potrjena, bo treba pripraviti in potrditi prostorski red, ki pa določa zazidljivost in vse ostale parametre, ki iz.
tega izhajajo. Tako sem ugotovil, da strategija Se ne pomeni zazidljivosti nekega zemljišča, ampak usmeritve za prostorski razvoj. Vse se bo seveda še razčistilo skozi javne razgrnitve in sprejemanje na občinskem svetu. Tako sem ugotovil tudi, da je strah pred mano povsem odveč, ker o tem, v skladu z zakonom, niti nimam možnosti odločati, ampak le predlagati. Pa tudi čas, da bi se odločalo, Se ni priSel. Prav gotovo pa pričakujem, da bo občinski svet v naslednjem mandatu sestavljen iz ljudi dejanj, ki ne bodo govorili samo o nekem razvoju, temveč bodo znali povedati tudi razvoj kje in kako. Je že res lepo slišati: "podpiramo enakovredni razvoj obrti in podjetništva", vendar je to pesnjenje, če ne poveš tudi, kje to bo in kako bo delovalo. Mnogi me opozarjajo tudi, de bo treba v strategiji prostorskega razvoja misliti na odlagališče odpadkov. Prav gotovo nepoznani kraja in človeka, ki bi kar ponudil prostor za smetišče. Pa bo tako odločitev zmogel občinski svet? To bomo videli. MoZnosti sta samo dve, ali bodo svetniki podprli razvojne poteze ali pa bodo morali dvigati cene in dajatve. Morda bi se lahko sprenevedali en mandat, loda kasneje bi bile posledice prehude.
Saj vemo, asfaltne baze nismo marali, vsi pa bi imeli asfaltne ceste. V naslednjem mandatu, tako se že kaže, bo potrebno ogromno cest popravljati, nekaj zaradi novih zahtev predvsem zaradi večjih obremenitev, predvsem pa tudi zaradi slabe izvedbe. Tudi tu bo moral občinski svet podpreti projekte, ki bodo finančno omogočili take obnove, kajti pokazali, kaj je treba popravili, ni nobena modrost, to zmorejo naši prvo.šolčki. V tem mandalu moram priznali so bile razvojne usmeritve podprle, kar omogoča življenje občine. Kar prevečkrat pa ponavljani: "Brez nič ni nič."
Pri vseh projektih, ki jih izvajamo, je treba povedali, da je primer operacijskih miz, nam na Občini dobro znan, saj moramo za vsako stvar pripraviti razpise, kjer opažamo togost zakonodaje, ki pa seveda po drugi sirani mora lo vprašanje ludi dosledno urejali. Pri tem prihaja tudi do manjše realizacije proračuna sredi leta, saj je bilo po sprejetju proračuna potrebno pripraviti razpise za vse investicijske postavke. Ko so izbrani izvajalci in predno začno z delom, čas teče in ko izstavijo račun, traja še mesec do dva, da se račun poravna in kot sami opazile, lo zahteva vse skupaj veliko časa.
županova beseda
Kot ste verjetno opazili, smo na vseh cestah oh vstopti v občino postavili nove obvestilne table, ki označujejo potnikom, da so vstopili v naSo občino. Table, ki so po mojem mnenju lepe in enostavne, ter povedne, hkrati pa so .skladne s prometnimi predpisi, niso povsod postavljene povsem na občinsko mejo. Ponekod je bilo treba najti najprimernejši prostor, drugod je na bolj primernem mestu. Na primer občina Lukovica se na zahodu začne na mostu čez potok RovSčico, tO je lam, kjer je tabla občine Domžale. Upravljalec ceste pa je predlagal tablo višje, tako da je opazna tudi za vozila iz. smeri Krtine in avtoceste. Prejšnja pa je bila postavljena absolutno previsoko.
V Šentvidu in v Blagovici urejamo športni igrišči. Pri obeh projektih je čutiti odziv mladine, ki lake objekte najbolj potrebuje. V Blagovici pa je pohvalno, saj so pristopila vsa v kraju aktivna društva tako, da bodo skupaj s Krajevno skupnostjo novemu igrišču dodali še večjo vrednost. Na Trojanah se še usklajujemo okrog zemljišča, da bi tako lahko obnovili in povečali igrišče pri gasilskem domu.
Več cest je pripravljenih za asfaltiranje in izbrani so tudi izvajalci. (Ves asfalt bo izdelan v asfaltnih bazah. Če bi se odpovedali vsem bazam v Sloveniji, bi verjetno živeli z makadamom. Le s čim bi se drŽava -avtoceste - in Zupani poslavljali in kaj bi si občani potem sploh št' lahko želeli:')
Kanalizacija v Rafolčah je praktično končana in kmalu bodo občani seznanjeni z obvestilom, naj se priključijo nanjo. Na Prevojah bi morali že pričeli z izgradnjo kanalizacije, vendar z razpisom izbrani projektant lako zelo zavlačuje, da je to že prav nesramno. Za tO bodo vse pogodbene kazni premile. Zamenjati bi ga bilo zaradi končanih iz.mer in začetnih situacij težko, saj ne bi pridobili časa, hkrati pa bi imeli dodatne stroške. V primeru novega projektanta, bi morali razdreti pogodbo s starim in napraviti ponovni razpis, pa to Se ni vse. Kol že rečeno, zakoni včasih vso stvar samo
zapletejo.
V Lukovici in Krašnji menjamo stari salonitni vodovod z. novim. Pričela se bo izgradnja vodohrana Žirovšc, ki je investicija treh občin. Objekt sam bo last Občine Lukovica.
Pričela so se pripravljalna dela za širitev pokopališča v Blagovici. Končno je prepisano zemljišče za Širitev pokopališča in poslovilno vežico v Krašnji. Tako bomo projekt, ki je že izdelan, lahko vložili na Upravno enoto za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za pokopališče v Šentvidu pa smo pričeli s postopkom razlastitve. Zal se z lastnikom zemljišča ni dalo dogovoriti za odkup zemljišča in tudi večletno prestavljanje denarja iz leta v leto ne prinese Zelene gradnje, kljub vsem projektom, ki so izdelani.
zaprla lahko povem, da tega jaz. nisem nikoli rekel. Gre za strašenje ljudi, ki bi morali misliti, da je Zupan res hudoben. Pa ni, ta cesta kar lepo ostane in tudi vedno bo, če pa bo kdaj obvoznica skozi Lašče tudi občinska (zdaj je to privatna začasna cesta), bo to znatno izboljšalo varnost prometa okrog gradu in skozi drevored, saj je promet na tej cesti strmo narasel, kar se seveda čuti tudi na obrabi ceste. Danes, ko to pišem, sem dalj časa prebil ob cesti za Zlato Polje in opazil, da so po tej cesti vozili težki tovornjaki, ki niso prihajali iz Hofra, ampak je šlo za privatne prevoznike, ki so vozili na Rjavi ovinek in naprej proti Čepljam. Tako da za vso škodo ne gre kazati na enega izvajalca, ampak problem nara.šča. To kliče k sankcioniranju, predvsem pa se vidi, da je Se kako potrebna uradna deponija.
Izgradnja vrtca v kra.šenjski Soli gre h koncu, tako da bo lahko sprejel malčke v septembru.
V prostorih Darsa v Blagovici se pripravljajo prostori za preselitev šole, hkrati pa je v teku izbor izvajalca za izgradnjo šole v Blagovici. Septembra gredo tako učenci že v začasne prostore. Gradi se tudi most čez Zlatenščico, kar bo omogočilo prestavitev ceste in gradnjo telovadnice. Šola bo pridobitev za otroke blagoviško trojanskega okoliša.
Začenjamo z obnovo trga v Lukovici; o tem naslednjič.
Veseli me dobro sodelovanje z župnijskimi uradi, kjer prisluhnemo skrbi za kulturno dediščino, za katero požrtvovalno skrbijo naši župniki. Tako smo prispevali k obnovi cerkve v Šentožboltu, na Brdu in v Zlatem Polju. Sedem milijonov smo letos namenili za cerkev SV, Luka v Spodnjih Praprečah. V delu so nove 15-registrske orgle za cerkev v Šentvidu, za katere je sredstva v višini 100.000 _ prispevalo podjetje Hofer s Prevoj.
Prenašam lepe pozdrave iz St. Lambrechta, kjer tudi sporočam, da nam bodo naš lanskoletni obisk vrnili v naslednjem letu. Že v septembru pa se nadejamo kratkega obiska njihovega mešanega pevskega zbora pri Šentviškem zvonu.
Mnogo česa nisem omenil v tem tem uvodniku, ki je zelo strnjen in v njrm omenjam le pomembnejše projekte, a se mi Ze tako zdi predolg. No, vsaj tega, da se nič ne dela, zdaj ni moč reči. Toda za to so bili potrebni čas, projekti in resno trdo delo. Pa tudi denar je bilo treba pridobili. Kar pa iz, lega nastaja, je namenjeno vsem in za vse. Kdor pa bo hotel, pa bo vedno kaj naSel, kar mu ne bo všeč.
Ob občinskem prazniku bo lepa vrsta prireditev, ki so jih pripravila naša društva, za kar se jim že v naprej zahvaljujem. Naša najlepša zahvala pa je, da prireditve obiščemo in jih s tem nagradimo.
V Lukovici in Šentvidu smo generalno očistili obe dvorani. Investitor Vsem občanom občine Lukovica čestitam ob občinskem pa že pripravlja projekt za gradbeno dovoljenje za večnamenski prazniku, vam želim vse lepo in vas lepo pozdravljam, objekt z dvorano v Krašnji. pa našim najmlajšim varno pot v šolo!
Vreme je krivo, da še ni zgrajena obvozna cesta ob gradu na Brdu, ki
bo zagotovila večjo prometno varnost. /_» Župan
Malej Kotnik
Vsem pa, ki so oznanjali, da se bo cesla skozi drevored na Brdu
občinske novice
ObCina Lukovica. Stari trg i, 1225 Lukovica na podlagi doloCil Zakona o Javnih
financah (Ur.l. RS, It. 79/99), Odloku o proraCunu Okine Lukovica za leto 2006 (ur. vestnik Obline Lukovica St. 03/06) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v ObCini Lukovica < Ur. vestnik ObCine Lukovica št. 4/02) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE EKOLOŠKE IN INTEGRIRANE KONTROLE V OBČINI LUKOVICA V LETU 2006
1. RAZPISANA SREDSTVA:
V proračunu Občine Lukovica za leto 2006 so v okviru postavke " 42102-Sofinanciranje bio-ekološkega kmetijstva", ki je planirana v visini 500.000,00 SIT. zagotovljena sredstva za subvencioniranje ekološke kontrole v Občini Lukovica za leto 2006.
2. PREDMET JAVNEGA POZIVA:
Predmet javnega poziva je subvencioniranje ekološke in integrirane kontrole v občini Lukovica v letu 2006. Namen podpore je okolju prijaznejša tehnologija pridelave kmetijskih proizvodov in s tem v zvezi izboljšanje kvalitete kmetijskih proizvodov ter varovanja okolja v smislu trajnostnega razvoja.
3. UPRAVIČENCI
Upravičenci so kmetje s stalnim bivališčem v Občini Lukovica. Lokacija zemljišč, kjer se izvaja kontrola ekološkega oz. integriranega kmetovanja, mora biti na območju občine Lukovica.
4. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA:
' Dokazilo o vključitvi kmetije V kontrolo (certifikat oziroma potrdilo ekološke oz. integrirane pridelave za leto 2006).
* Račun oz. potrdilo o vplačilu stroškov kontrole ekološke oz. integrirane pridelave v tekočem letu.
* Obrazec 1 - izjava.
* Mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe.
* kopija obrazcev A' in D zbirne vloge za neposredna plačila v letu 2006, ter kopija [z.pisa iz. registra kmetijskih gospodarstev (podatki o grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč - GERK-i), na osnovi katerega je bila izpolnjena vloga za neposredna plačila.
5. VIŠINA SUBVENCIJE:
ViSina subvencije znaša do 100 % upravičenih stroškov kontrole glede na viSino zagotovljenih sredstev. Upravičeni stroSki so tisti stroški kontrole za katere niso bila pridobljena sredstva iz drugih virov.
6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE:
Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa in obrazce za namen javnega razpisa, bodo vlagateljem na voljo od 1. 9. 2006, vsak uradni dan med 8. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 17. uro na sedeZu Občine Lukovica, Obrazci bo objavljeni tudi na spletni strani Občine Lukovica: www.lukovica.si / razpisi /kmetijstvo /obrazci. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Lukovica telefon St. 7296-300 pri Ireni Strmšek ali na KGZS-Zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba v Lukovici pri Pavli Pirnat na telefon.St. 7235-116.
7. NAČIN IN ROK DOSTAVE VLOG:
Rok za dostavo vlog je do vključno 30. 11. 2006. Prosilci svoje vloge oddajo v tajništvu Občine Lukovica ali pa jih pošljejo priporočeno po poŠti, na naslov: Občina Lukovica. Komisija za kmetijstvo. Stari trg 1, 1225 Lukovica. Ovojnica mora biti opremljena z naslovom pošiljatelja in označena z oznako "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE EKO KONTROLE"
8. OBRAVNAVANJE VLOG:
Prispele vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo, ki bo s sklepom odločila o posamezni vlogi. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo s sklepom zavržene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 5 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema obvestila. Vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v roku 8 dni. se zavrZejo. Upravičenci bodo o izbom in visini sredstev obveščeni s sklepom v roku 31) dni od izleka roka za prijavo na javni razpis.
OBČINA LUKOVICA ŽUPAN
Številka: 1523/2006 Matej Kotnik l.r. Datum: 16. avgust 2006
27. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LUKOVICA
Seja je bila v ponedeljek, 17. julija, ob 18. uri v dvorani KD Janka Kersnika v Lukovici.
Vodil jo je podžupan občine Lukovica Franci Bernot. Po poročilu o udeležbi na seji je sledila potrditev zapisnika in realizacije sklepov 26. seje z dne 12. 6. ter potrditev zapisnika izredne seje Občinskega sveta Občine Lukovica z. dne 21. 6. Pod tretjo točko je bil obravnavan in tudi sprejet sklep o soglasju k Pravilom javnega glasila Občine Lukovica za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov. Uredniški odbor Rokovnjača je za letošnje lokalne volitve predlagal enak način objavljanja kandidatur vseh predlagateljev za volitve članov občinskega sveta, Zupana in svetov krajevnili skupnosti kot pri zadnjih volitvah lela Mil. Tudi za izvedbo teh volilev smo predlagali, da zagolovimo predlagateljem (političnim strankam in skupinam volilcev) za predstavitve njihovih kandidatov brezplačne strani. Predstavitve, ki presegajo polovico strani, morajo predlagatelji plačati v skladu z določili Pravilnika o honoriranju člankov in ostalih prispevkov, objavljenih v glasilu in cenah komercialnih oglasov. Glede vrstnega reda objav posameznih predlagateljev je uredniški odbor dolz.an opraviti Zreb, pri katerem sodelujejo predstavniki predlagateljev. Občinski svet je s pravili soglašal, s tem da je bila dodana in sprejeta pripomba svetnika, če posamezni predlagatelj želi poleg brezplačne polovice strani dodatno objavili predstavitve kandidatov, uredniški odbor zagotovi skupno objavo na caii strani.
V četrti točki je bil obravnavan in tudi sprejet Odlok o določitvi .števila članov svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot za volitve v svete krajevne skupnosti v Občini Lukovica v letu 2006 Š skrajšani postopek.
V nadaljevanju sta bila obravnavana in sprejeta sklepa o soglasju k sistematizaciji delovnih mest v VVE Medo in delovnih mest drugih strokovnih delavcev šole ter sklep o povečanju največjega .števila otrok v skupinah v WE Medo. Predloga je predstavila Mateja Orehek, pomočnica ravnateljice OŠ Janka Kersnika Brdo. Največje število otrok v skupinah V VVE Medo se tako poveča za največ dva otroka v homogenih starostnih skupinah 1 -let, 2-let, 3-4 let in 5-61et.
Gospa Milena Šraj iz. Skupnosti osnovnih šol je predstavila predloge o povečanju cene programa v VVE Medo. ki pa bo burni razpravi na seji občinskega sveta niso bili sprejeli. Nadalje je bila predstavljena realizacija proračuna Občine Lukovica za prvo polovico leta. Sklep je bil sicer sprejet, vendar so imeli člani občinskega sveta kar nekaj pripomb na samo realizacijo proračuna. Sprejela je bila tudi informacija o Premoženjski bilanci Občine Lukovica za leto 2005.
V predzadnji točki je občinski svet obravnaval še prošnjo za pripravo služnostne pogodbe in izdaje soglasja za prekop občinske ceste. Občinski svet je soglašal z. ukinitvijo statusa zemljiSČa v Splošni rabi. Obravnavana je bila Se ena prošnja za sklenitev menjalne pogodbe in predlog o ukinitvi statusa zemljišča v skupni rabi in vknjižbi lastninske pravice Občine Lukovica - tudi ta predlog je bil z. manjšimi popravki sprejet.
V zadnji točki so bili predstavljeni odgovori na vprašanja članom občinskega sveta iz prejšnje seje, člani občinskega sveta pa so tudi tokrat postavili kar nekaj vprašanj, odgovore na njih pa bomo lahko izvedeli na naslednji seji občinskega sveta - v septembru.
Majda Vesel
občinske novice
Oblina Lukovica, Slari trg I, 1225 Lukovica na podlagi Molil Zđkon* o Javnih financah (Ur.l.
RS, II. 79199), Odloku o proralunt/ Olilim Lukinna za leto 2006 tur. itstnik Okine Lukovica it. 03/06) ter Pravilnika o dodeljevanju proralunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Oblini Lukovica i Ur. veslnik Obline Liikimca H. 4/02) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODEIJEVANJE PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA IZBOLJŠANJE GENETSKEGA POTENCIALA V ŽIVINOREJI UMETNO OSEMENJEVANJE GOVEDI, KOBIL IN ŽREBIC
1. RAZPISANA SREDSTVA
V proračunu Občine Lukovica za leto 2006 so v okvim proračunske postavke (142101 Sofinanciranje izboljšanja genetskega potenciala v Živinoreji. Višina razpisanih sredstev je 3.800.000,00 SIT in sicer za govedi v višini 3.600.000,00 SIT ter Zrebice in kobile v višini 2O0.(XX),00 SIT.
2. PREDMET JAVNEGA POZIVA:
Namen ukrepa je skozi program umetnega osemenjevanja s strani pooblaščene veterinarske
organizacije izboljšali prirejo mleka in mesa  na  kmetijah z uporabo semena
kvalitetnih plemenjakov.
3. UPRAVIČENCI:
Upravičenci so kmetje s stalnim prebivališčem   v   občini   Lukovica. V
Registru kmetijskih gospodarstev mora biti
kmetija vpisana na območju občine Lukovica.
4. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA:
- Vloga za povračilo stroškov izboljšanja genetskega potenciala v Živinoreji (obrazec) - vlogo izpolni nosilec kmetijskega gospodarstva z. vsemi zahtevanimi podatki.
- Obrazec 1 - izjava
- Obrazec 2 - sofinanciranje umetnega osemenjevanja
- Kačun/i in dokazila o plačilu za izvedene storitve pooblaščene veterinarske organizacije osemenitev (za obdobji: 1. 12. 2005 - 31. H. 2006 in 1. 9. 2(XX> - 30. II. 2(XX)) razvrščeni po časovnem zaporedju.
5. VIŠINA SUBVENCIJE:
Višina sofinanciranja:
- umetno osemenjevanje za govedi: 3.()()<).()(] SIT bruto za osemenitev Živali.
- umetno osemenjevanje za Zrebice in kobile: 3,000,00 SIT bruto za osemenitev živali
6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE:
Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa in obrazce za namen javnega razpisa, bo vlagateljem na voljo od 1. 9. 2(X)6, vsak uradni dan med H. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 17. uro na sedežu Občine Lukovica. Obrazci bo objavljeni tudi na spletni strani Občine Lukovica: www.lukovica.si '/ razpisi /kmetijstvo /obrazci. Dodatne informacije v zvezi z. razpisom lahko dobite na občini Lukovica telefon st. 7296-300 pri Ireni Slrmšek ali na KGZS-Zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba v Lukovici pri Pavli Pirnat na telefon.St. 7235-116.
7. NAČIN IN ROKA ZA DOSTAVO VLOG: Sredstva se bodo izplačala upravičencem po zaključku javnega razpisa ločeno za dve obdobji. Za prvo obdobje se štejejo izdani in plačani računi v času od 1. 12. 2005 do 31. H. 2006. za drugo obdobje pa v času od 1. 9. do 30. 11. 2006. Upravičenci izpolnijo in podpišejo vlogo za povračilo stroškov izboljšanja genetskega potenciala v Živinoreji z, vsemi prilogami.
Pisne vloge na predpisanih obrazcih, z vsemi prilogami oddajte v zaprtih ovojnicah za prvo obdobje od 1. do 15. septembra 2006. za drugo obdobje pa od 20. novembra do 4. decembra 2006 v tajništvo Občine Lukovica ali pošljite po pošti na naslov: Občina Lukovica, Komisija za kmetijstvo, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Ovojnica mora biti opremljena z. naslovom pošiljatelja in označena z oznako "NK ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA IZBOLJŠANJE GENETSKEGA POTENCIALA V ŽIVINOREII"
8. OBRAVNAVANJE VLOG:
Pravočasno prispele in pravilno označene vloge za dodeljevanje proračunskih sredstev za izboljšanje genetskega potenciala v Živinoreji bo obravnavala Komisija za kmetijstvo. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vlogi1 bodo s sklepom zavržene. Predlagatelja nepopolne
vloge komisija v roku 5 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve bo 8 dni od prejema obvestila. Vloge, ki jih vlagatelji ne lxxlo dopolnili v roku H dni, se bodo zavrgle. I pi.ivičcnci bodo o izboru in višini sredstev obveščeni s sklepom v roku 30 dni od izteka roka za prijavo na javni razpis.
OBČINA LUKOVICA ŽUPAN
Številka: 1554/2006 Matej Kotnik l.r. Datum: 16. avgust 2006
Na podlagi 10. člena Pravilnika o štipendiranju (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/00) Občina Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007
1. člen
Za šolsko leto 2006/2007 se razpišejo 4 štipendije, in sicer dve za dijaka in dve za študij na fakulteti.
2. člen
Prosilci morajo prijavi na razpis priložiti:
a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik srednje šole oziroma fakultete;
b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izi ibraZevanja;
c) potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije;
d) potrdilo upravnega organa (dokazilo) o stalnem prebivališču v občini Lukovica;
e) Življenjepis;
f) dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana za preteklo leto:
- odločbe davčnega urada o odmeri dohodnine družinskih članov kandidatove družine.
- odločbe o odmeri davka iz dejavnosti.
- potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev za starše, ki v preteklem letu niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev,
- potrdilo izplačevalca dohodkov oz. prejemkov za družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v RS,
- potrdila o letnih zneskih preživnin,
- potrdilo izplačevalca o izplačanih bruto pokojninah in nadomestilih v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
- dokazilo o statusu za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov (dijak, študent, iskalec zaposlitve, brezposeln -aktiven iskalec zaposlitve, dntgo) - upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo,
- potrdilo davčnega urada o premoženjskem stanju vseh družinskih članov- gospodinjski listi- upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma Studijskem letu. za katerega je vložena vloga za Stipendijo,
g) izjavo kandidata, da ne prejema drugih prihodkov iz naslova Štipendij in drugih pomoči.
Nepopolne vloge se ne upoštevajo. Naknadno prosilec lahko prinese le odločbe o dohodnini ali odločbe o odmeri davka iz dejavnosti za preteklo leto. ki jih upravni organi do razpisanega roka za oddajo vlog za podelitev Štipendij Se niso izdali.
3. člen
Prosilci vložijo prijavo na razpis skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno 10. oktobra 2006 na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, z oznako "Štipendije za šolsko leto 2006/2007".
4. člen
Prosilci bodo o izbiri kandidatov za štipendije pisno obveščeni v roku 15 dni po izbiri.
/» ŽUPAN Matej Kolnik, I. r.
občinske novice
PRIPRAVA NOVIH PROSTORSKIH AKTOV OBČINE LUKOVICA
V zadnji junijski Številki Rokovnjača je bil objavljen članek OO NSi Lukovica z naslovom "Ali je dolgoročni razvojni načrt občine romal v smeti?". Članek se nanaSa na pripravo novih občinskih prostorskih aktov z očitki glede delovanja strateškega sveta, neupoštevanja dosedanjih razvojnih načrtov občine in uveljavljanja popolnoma drugačnih gospodarskih usmeritev.
V skladu z Zakonom o urejanju prostora (Ur. list K.S, 5t. 110/02, 8/03) Občina Lukovica pripravlja Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine. Oba akta bosta nadomestila sedanji še vedno veljavni dolgoročni in srednjeročni družbeni prostorski plan občine, ki je v osnovi nastal z.c v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Občina Lukovica je po svojem nastanku sprejemala le njegove spremembe in dopolnitve, s katerimi je prostorsko reševala svoje trenutne razvojne probleme ter individualne zasebne gradnje, v večji meri tudi legalizacije nezakonito zgrajenih stavb.
Prostorski plan občine je bil izdelan v prejšnji družbenoekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, ki pa danes zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Sloveniji, kljub naknadnim spremembam, ne zagotavlja več Zelenega usmerjanja prostorskega razvoja. Skratka, v pripravi so povsem novi prostorski dokumenti, katerih namen je nova opredelitev izhodišč, usmeritev in vizije prostorskega razvoja občine Lukovica glede na obstoječe stanje prostora ter probleme in teZnje nadaljnjega razvoja občine. Zavedali se moramo, da prostorska strategija predstavlja dolgoročno (20, 30 ali več let) načrtovanje posameznih dejavnosti v prostom. Zasnova poselitvenih območij naselij, gospodarske, družbene infrastrukture ter krajine bo podlaga za morebitne bodoče investicije. V kolikor prostorska Strategija določenih dejavnosti ne bo predvidevala oziroma omogočala, kljub razvojnim potrebam ne bo moZnosti za njihovo realizacijo. Prav zaradi tega je Občina Lukovica Ze v Programu priprave kot prioriteto opredelila zagotovitev prostorskih možnosti za deponijo gradbenih in komunalnih odpadkov, izkoriščanje mineralnih surovin zgolj za občinske potrebe, razvoj Sportno-rekreacijske dejavnosti ter obrtno cono ločeno od poselitvenih območij in zagotovljeno infrastrukturo. Poselitev se pretežno usmerja v dolinski del ter v naselja z urejeno infrastrukturo, omejuje pa se v Območjih S prevladujočo kmetijsko dejavnostjo Navedeno je osnovni koncept prostorskega razvoja občine, ki ga je septembra lani podprl tudi občinski svet. Posamezne pobude pravnih in fizičnih oseb za spremembe namembnosti zemljišč se na strateškem nivoju obravnavajo v okviru občinskih konceptualnih rešitev, medtem ko se bodo podrobneje opredeljevale na nivoju prostorskega reda kot izvedbenega akta. Prostorski red občine bo operativni akt, ki bo določal pripravo občinskih lokacijskih načrtov, merila in pogoje projektiranja, izdajanje gradbenih dovoljenj in posege v prostor.
Priprava novih prostorskih aktov še pred oblikovanjem predloga za javno razgrnitev zahteva predhodno izdelavo vrste strokovnih podlag, tako obveznih, kot so analiza obstoječega stanja prostora in teZenj prostorskega razvoja, analiza razvojnih moZnosti za posamezne dejavnosti v prostom ter študija     ranljivosti     prostora.     Za namen
kvalitetnejšega načrtovanja smo izvedli anketo med podjetji s sedežem v občini o njihovih razvojnih načrtih ter med krajevnimi skupnostmi in društvi o pomanjkljivostih na področju infrastrukturne opremljenosti, oskrbnih in družbenih dejavnosti, Sporta, o pomanjkanju zazidljivih površin v naseljih, interesu za razvoj turizma in turističnih kmetij in gospodarskih dejavnosti. Izdelane so Se številne druge strokovne podlage (npr. analiza identitete prostora, analiza naselja Trojane, strategija razvoja kmetijstva v občini, program ocene ogroženosti pred zemeljskimi plazovi z analizo območij z zahtevnimi in običajnimi protierozijskimi ukrepi, posebne strokov ne podlage za urbanistično zasnovo Lukovica idr). Kot podlaga so služile tudi Ze v preteklih letih izdelane študije, analize, elaborati. Med njimi sta zlasti pomembni dve: Primerjava primernosti lokacij za deponijo odpadkov v občini Lukovica (Oikos d.O.O., 2000) in Razvojni program občine Lukovica (Naš Laz, 2000). Prav slednji je bil osnovno vodilo za analizo slanja in teZenj prostorskega razvoja občine. Razvojni program obravnava lokacije za obrtno cono Kra.šnja. Zclodnik. Prevojske gmajne in Lukovica, ki so opredeljene v veljavnem prostorskem planu. Na ta način bo občina zagotovila prostorske možnosti za razvoj visokoakiimulalivne proizvodne obrti in storitvenih dejavnosti in na ta način omogočila odpiranje novih obratovalnic. Program nakazuje celo možnost manjših obrtnih delavnic tudi V Blagovici in na Trojanah ter navaja, da bi v prihodnosti morali stremeti za tem, da bi zmanjšali deleZ tistih, ki hodijo na delo izven občine, moZnosti pa bi morali iskati v storitveni obrti in turizmu, medtem ko se spodbuja lista proizvodna OOrt, ki bo za okolje in prebivalce najbolj sprejemljiva. S prostorsko strategijo torej samo nadaljujemo s potencialnimi rezervacijami iz obstoječih prostorskih aklov skladno začrtanim razvojnim programom v preteklosti ter skladno načelu trajnoslncga razvoja ludi s presojanjem alternativnih lokacij preko celovite presoje vplivov na okolje in naravo. Razvojni program na področju izkoriščanja mineralnih surovin obravnava le lukoviški kamnolom, kateremu je bila ocenjena obratovalna doba največ 22 let. Glede na to, da so danes potrebe po kamnitem materialu iz kamnoloma bistveno manjše kot pred nekaj leli, da je avtocesta Ze zgrajena ter sprejet lokacijski načrt sanacije kamnoloma, je potrebno razmišljati tudi o novi lokaciji oz. možnosti širitve enega izmed obstoječih nelegalnih kopov. Tudi na področju poselitve smo sledili usmeritvam Razvojnega programa. Tako je upoštevan poseben pristop urejanja prostora v dolinskem in hribovitem višinskem delu občine. Ze tedaj je analiza prostih stavbnih kapacitet v naseljih pokazala, da je še dovolj prostih povr.šin. Vendar pa se danes ta podatek odraZa v povsem drugi luči, ki je posledica nove zakonodaje in z. njo povezanega nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Na ta način je zaživel promet z nepremičninami, določena zemljišča, za katera se ugotavlja, da so zaradi naravnih danosti neprimerna za pozidavo, pa se bodo vrnila prvotni namenski rabi. Težišče poselitve tako ostaja v dolinskem, zlasti spodnjem ravninskem delu občine. Tu so na eni strani pritiski investitorjev povečujejo (ugodne prometne razmere), na drugi sirani pa imajo prav i:i naselja
največji faktor zazidanosti oziroma najmanj prostih stavbnih kapacitet, so pa ludi infrastrukturno najbolje opremljena. Nadalje je iz. Razvojnega programa razvidno, da je nadaljnji razvoj poselitve V občini lesno povezan tudi s splošnimi razvojnimi vprašanji različnih področij, tako gospodarstva kol negospodarstva, kar se sedaj sintez.no preučuje glede na njihov odraz v prostoru z upoštevanjem
njihove sprejemljivosti In omejitev. Olede na prostorske ožnosti razvoja posameznih dejavnosti s ležiščem v spodnjem ravninskem delu, glede na dosedanji razvoj, kapaciteto obstoječih ureditvenih območij naselij in projekcij prebivalstva ter končno glede na dolgoročnost prostorskega načrtovanja se Stremi za zmernim razvojem, ki bo prispeval k ohranitvi identitete občine in irajnostnemu razvoju. To pomeni, da bi se do lela 2020 približali številu 8000 prebivalcev, optimalno število bi bilo 7000. Pri takem razvoju se lahko dopušča zmerno vsakoletno doseljevanje, s čimer bi dosegli največjo možno izkoriščenost gospodarske infrastrukture in zmanjšanje stroškov njenega obratovanja.
Za namen priprave prostorske strategije je župan imenoval Projektni svet, ki ga sestavlja 6 članov. Svet se je doslej sestal na 6 sejah, na katerih je obravnaval temeljna vprašanja usmerjanja težišča
poselitve, razvoja kmetijske dejavnosti, problematike odlaganja odpadkov, izkoriščanja kamnin, razvoja obrtnih con ter tako pripomogel k oblikovanju Ze izdelanega predloga prostorske strategije.
Kot za vse slovenske občine, je tudi za občino Lukovici priprava in sprejem novih aklov velik strokovni in finančni zalogaj. Občinski svet je spomladi 2004 sprejel Program aktivnosti, s katerim so bile opredeljene naloge občine, finančna ocena in terminski plan s predvidenim sprejemom jeseni 2006. To si je občinska služba skupaj s izvajalcem tudi ves čas prizadevala, vendar so kasneje spremembe' na zakonodajnem področju prinesle novosti, ki pomenijo doclalne obveznosti, stroške in čas. Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 39/06-UPB1) in Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS, St. 96/04-UPU2) sta na področje prostorskega načrtovanja vpeljala obveznost celovite presoje vplivov na okolje ter v naravo na zavarovana območja, če to zahteva narava načrtovanih posegov v prostor. Postopek poteka vzporedno s postopkom priprave in sprejemanja prostorskega akta, ki pa ga podaljša za več mesecev, saj je potrebno izdelati okoljsko poročilo, njegovo revizijo, vse skupaj javno razgrnili in pridobili sklep ministra za prostor o njegovi sprejemljivosti za okolje. Po podatkih Agencije RS za okolje doslej Se nobena občina uradno ni začela postopka celovite presoje za prostorsko strategijo. Občina Lukovica bo vlogo za ugotovitev ustreznosti okoljskega poročila podala na ministrstvo takoj po opravljenih popravkih okoljskega poročila, skladno prvemu revizijskemu poročilu, to je predvidoma že v mesecu avguslu. Potrditev ustreznosti bo zelena luč za javno razgrnitev laku predloga prostorske strategije kot okoljskega poročila in njegove revizije. Čas javne razgrnitve bo čas zbiranja pripomb in predlogov, do katerih bodo sprejela strokovna stališča in dopolnjen predlog, ki ga bo polrcbno uskladili se na državnem nivoju.
Občinska uprava
VRTEC MEDO NA DEBELEM RTIČU
V juniju smo se odpravili na letovanje na Debeli Rtič. Že prvo avanturo so Metuljčki, Miške in Palčki doživeli Z vožnjo z avtobusom. Prihod do paviljona in nastanitev v njem je bil težko pričakovan. Da ne bi izgubljali časa, smo se takoj podali na plažo in tam uživali vse do večera. Po večerji smo se odpravili na zaslužen počitek. Naslednji dan nas je avtobus odpeljal v bližnji Ankaran na pokopališče Školjk, kjer smo si jih nabrali polne vreče. S praznimi Zclodčki smo se vrnili na kosilo, po njem pa so se nekateri otroci tnalo odpočili in nabrali novih moči.
Na popoldansko posedanje na plaži smo se odpravili z. rekviziti in, seveda, s
prigrizki, Večer nam je popestril animator.
Slastni prigrizki na plati
Prijetno popoldansko posedanje na plaži
Naslednji naS izziv je bil bazen. Tam so lahko otroci izživeli svoje plavalske strasti in uživali ob igrah z žogami. Popoldanskega počitka se ta dan ni branil nihče. Na večer nam je Škrat skril zaklad na obalo. Po nekaj nalogah in z veliko truda smo tudi to nalogo premagali in se na koncu posladkali z bonboni. Ko je žareče sonce zahajalo za morjem, smo na obali poslušali pravljico o nagajivem Škratu.
Ker je vsega lepega enkrat konec, so se tudi naSi dnevi iztekli in naslednji dan nas je čakalo pakiranje in vrnitev domov. Pred vrtcem nas je pričakala dobrodošlica. Otroci so vsi z veseljem skočili v objem svojih starSev. Na letovanju smo uživali vsi in Ze nestrpno pričakujemo naslednje poletje in naslednje letovanje na morju.
Natalija Mlakar Hutalič
V PETEK, 1. 9. 2006, OB 8.00
SE ZAČNE POUK NA MATIČNI ŠOLI
BRDO TER NA PODRUŽNIČNIH ŠOLAH V KRAŠNJI IN BLAGOVICI.
Prvi dan za učence 1. r
bo potekal po dogovoru na roditeljskih sestankih ali po osebnem pisnem obvestilu. Prevoz:
prvi dan s starši, sledijo navodila.
Učenci 2. in 5. r (velja za učence matične šole) počakajte na dvorišču pred solo na svoje učiteljice. Učenci 5. r čakate pred glavnim vhodom, učenci 2. r pa pred vhodom v stari del sole.
PREVOZI V SOLO: KAMBUS
ODHOD S TROJAN OB 6 45. IZ BLAGOVICE PA OB 6.55 TER OB 7.25.
CERAR
1. VOŽNJA: AP PREVOJE (7 02), KMETIJ* LESAR (7.07), LENČEK (7 08). GOVORILNICA (7.09), SKARJA (7,10), VRBA (7 12), IMOVICA (7.15), ŠENTVID (7 17), BRDO (7,25)
2. VOŽNJA: Z6 PRAPREČE (7 35), GRADIŠČE (7 37), PRESERJE (7 40), VIDEM (7 43), SP PRAPREČE (7 45), BRDO (7,50)
MINIBUS
PODGORA (6 15), TRNOVČE, OBRSE. PRESERJE. BRDO DUPELJNE (6 30), BRDO ČEPLJE (6:50), BRDO
MALA LASNA (7 05), BREZOVICA, ZL. POLJE, TRNOVČE, BRDO STRAŽA (7 3B), VRHOVLJE. BRDO
KOMBI Krošnja bo vozil po običajnem voznem redu KOMBI Blagovica bo vozil po priloženem voznem redu, ki ga dobite na oglasnih mestih za Blagovico
Učenci 7., 8. in 9. r ne pozabite ključe svojih garderobnih omaric.
Pazi nase na poti v šolo in iz šole. Prav ti si najbolj odgovoren za svojo varnost v prometu.
Učenci matične šole se boste ta dan vrnili domov med 11.00 in 12.30.
DOMŽALSKI PLESNI DAN
se je zgodil v zadnjih dneh pred prihodom teZko pričakovanih počitnic, Prireditev, na kateri so se pokazali tudi najmlajši plesalci iz lukoviške, domžalske in Se katere okoliške občine, je organizirala Plesna Šola Miki. Njeni vaditelji med Šolskim letom vodijo različne plesne tečaje na osnovnih Šolah in v Plesalnici v Zg. Jaršah. Nedelja. 18. junija, pa je bil
tisti dan, ko so si lahko na novo
pridobljeno znanje ogledali tudi starSi in prijatelji mladih plesalcev, Dvorana Komunalne ga centra Domžale je bila nabito polna, nastop pa je zadovoljil tudi tiste, ki niso navijali le za svoje malčke. Poleg otrok so namreč nastopili Se odrasli plesalci, uveljavljeni na različnih tekmovanjih, in klubske tekmovalne plesne skupine (džez, hip hop). Posebno popestritev so prinesle trebušne plesalke, za zabavne glasbene vložke pa so poskrbeli odlični imitatorji znanih glasbenih skupin. Občinstvo je proti koncu Se posebno ogrel gost večera AnZej DeZan, ki je zapel v družbi mladih plesalcev.
Skupinski plesi
Trehuine plesalke
Igor Fabjan
Širitev vrtca Medo
Življenje v našem vrtcu Medo na Prevojah stopa Že V petO leto. Svojo nalogo odlično opravlja. Zaradi vedno večjih potreb, otrok je namreč vedno več, kar je zelo razveseljivo, se je zdaj razširil Se v KraSnjo. Pa poglejmo, kaj nam je o tem in Se ostalem povedala pomočnica ravnateljice OS J. Kersnika in ob enem vodja vrtca Mateja Orehek. Znano je, da vrtec Medo spada kot vzgojno varstvena enota pod OŠ J. Kersnik Brdo. Do zdaj je v njem delovalo pet oddelkov z maksimalnim številom otrok. Ob hitrem stanovanjskem razvoju v zadnjih obdobjih v naši občini so potrebe vse večje. Zato je
Vrtec Medo na Prevojah
občina podprla idejo, da se zaradi sproščenih kapacitet v Podružnični šoli Krašnja (tam otrok primanjkuje) preuredi del šole v prostore vrtca, šolo zdaj tako preurejajo, da bodo ostali Se trije razredi osnovne Sole in dva oddelka vrtca, kar je za okoliške starše in glede socializacije otrok zelo pomembno. Izvajalec del mora gradbena in instalacijska dela s preurejeno okolico končati do konca avgusta, saj so malčki Ze vpisani. Vrtec Medo bo tako od 1. 9. 2006 deloval na dveh
lokacijah v sedmih oddelkih. Skupaj bo v vrtec vključenih 131 otrok od 1. do 6. leta starosti.
Življenje v vrtcu poteka po nacionalnem dokumentu Korikulum za vrtce, kar zajema vzgojo, varstvo in prehrano otrok in traja od 6 do 9 ur dnevno. Otroci so tako vključeni v 1. starostno obdobje od 1. do 3. leta in v 2. starostno obdobje od 3. leta do vstopa v šolo. Tudi zaposlenost se bo malenkostno povečala, tako da bo sedaj poleg tehničnega Osebja zaposlenih 16 vzgojiteljic- in pomočnic vzgojiteljic. Obe enoti vrtca sta odprti od 15.30 do 16.30.
Sogovornica Mateja je Se opozorila na priročno brošuro, ki jo prejmejo vsi starši otrok, ki SO ali bodo obiskovali vrtec. V njej je zapisano vse najpomembnejše, kar morajo starSi, pa tudi osebje vrtca vedeti od predstavitve, dela skupin, načel in ciljev predšolske vzgoje, temeljnih nalog vrtca, dejavnosti, ki potekajo med letom, nad-standardov, organiziranosti vrtca, pravic in dolžnosti otrok in staršev do plačila bivanja v vrtcu. V brošuri je Se kratek opis svetovalne sluZbe, kako je poskrbljeno za zdravje otrok in sodelovanje otrok z okoljem. Posebno poglavje omenja tudi dejavnosti, ki jih prireja vrtec v okviru H()-urncga programa Cicibanovih uric za otroke, ki niso vključeni v vrtec. Program bo potekal v obeh enotah na Prevojah in v Krašnji.
Na novi lokaciji vrtca v Krašnji bo poskrbljeno tudi za dobro in zdravo prehrano otrok, kar zdravstveni standardi Se posebej zahtevajo. V ta namen bo občina kupila poseben avtomobil za prevoz, hrane. Tudi sicer je vodja vrtca izpostavila visok prispevek, ki ga plačuje občina kol ustanoviteljica vrtca, poleg staršev, vendar je
Dela v ImdoCem oddelku v KraSnji
razumevanja vedno dovolj, tako da je sodelovanje z občino zgledno in so vsi stroški, ki niso majhni, vedno pokriti. Še o enem problemu je tekla beseda. V vrtcu, kot tudi na šoli, zelo potrebujejo logopeda, kajti ogromno je otrok, ki imajo teZave z govorom. Problem je znan že več let, vedno pa se zatakne pri denarju. Vodja vrtca Mateja upa, da bo v okviru občine tudi ta problem kmalu zadovoljivo rešen. Omeniti je potrebno, da v zgornjih prostorih vrtca Medo na Prevojah Ze četrto leto gostuje osnovna šola z dvema oddelkoma I. razreda devetletke, saj prostori za vrtčevske otroke niso primerni. Tako se je za silo rešil problem po prostorih, ki jih zahteva devetletno šolanje. Sogovornica je na koncu nekaj besed namenila prezasedenosti parkirišč pred vrtcem na Prevojah. Kot vodja vrtca Zeli, da so ta parkiriSč;i namenjena staršem, ki pripeljejo in odpeljejo otroke. Za zaposlene pa naj bi zgradili novo parkirišče pred vrtcem, o čemer so se Ze pogovarjali s predstavniki občine in upa, da se bo to tudi kmalu uresničilo.
/'■> Kamilo Domilrovič
TABOR ZDRAVIH ŠOL
Zdrava šola na naši Soli deluje že več let in je del mednarodnega projekta Zdravih šol Sirom Evrope.
Vsako leto imajo učenci tudi organiziran lahor Zdravih Sol na eni izmeti slovenskih Sol, ki so v evropski mreži Zdravih Sol. Tokral SO bili povabljeni trije učenci osmih razredov na KoroSko. Nekaj utrinkov s tabora delijo tudi z vami.
Prispevke zbrala l.ilijana Gracar
Letošnji tabor zdravih šol je potekal od 19. do 20. 5. na Osnovni Soli Prež.ihovega Voranca, na Ravnah na Koroškem, Pol z Hala do našega cilja je trajala skoraj dve uri. Na cilju pa so nas čakali zelo gostoljubni gostitelji. Po uvodnem sprejemu so pripravil) veliko različnih delavnic, na katere smo bili vabljeni prav vsi. Tematika delavnic je bila "Prosti čas v pesmi, igri in besedi". Tako si je lahko resnično vsak našel nekaj zase - od poslikave lončkov, sproščenega pogovora v angleškem jeziku, družabnih iger, šahovske delavnice, potopisne delavnice, delavnice o prostem času. delavnice o prostovoljnem delu v manj razvitih drŽavah sveta ...
Zaključna prireditev "ČAS je življenje, ŽIVLJENJE je čas", ki je potekala v telovadnici šole, je bila zelo pestra. Prikazali so uro in pol trajajoči program, kjer so se predstavili pevski zbor, plesni pari, pevci s samostojnimi glasbenimi točkami, šolska glasbena skupina, predstavitev igre v angleškem jeziku, ... Najmlajši so nam zaplesali v narodnih nošah. Eden izmed učencev nam je predstavil svojo knjigo. Za rdečo nit programa pa je poskrbela dramska skupina.
Na družabnem srečanju ob zaključku petkovega večera SO nam učenci ob zvoku citer pričarali dan koroške družine včasih, z. upoštevanjem vseh narečnih posebnosti. V soboto smo obiskali rudnik v Mežici. Oskrbeli so nas z. vso potrebno opremo; čelade, svetilke ... in tako smo se s podzemnim vlakom odpeljali v notranjost rudnika. Menim, da je tabor zdravih šol z, bogatim
programom, prijetnim vzdušjem ... dosegel svoj namen.
Vita Valcnčak
V petek in soboto. 19. in 20. S., je potekal tabor zdravih šol na osnovni šoli Prež.ihovega Voranca v Ravnah na Koroškem. Tabora smo se udeležile tudi tri učenke naše šole in naša mentorica.
V petek smo se Sandra. Ines, jaz, naša mentorica ter še dva učenca druge Sole in njuna mentorica odpeljali v Ravne na Koroškem. Vožnja je bila zelo dolga, saj smo se vozili približno 2 uri. Med vožnjo smo se ludi zelo zabavali. Bili pa smo tudi nestrpni, saj nas je zanimalo, pri kom bomo preživeli tabor. Ko smo končno prispeli, so nas učiteljice razdelile
k učencem, pri katerih smo prespali. Moja gostiteljica je bila Tjaša, s katero sva se takoj spoprijateljili. Sledilo je kosilo. Ker do dogovorjenega časa niso prispele vse šole, smo morali počakati še 1 uro, da so se lahko pričele delavnice. S TjasO sva bili na delavnici, v kateri smo risali na glinene lonce. Nato smo hitro pomalicali in potem sva odšli na pevske vaje, ker ona poje pri zboru. jaz. pa sem se veselila, tla bom slišala petje. Ob pol petih se je začela prireditev, bila pa je v telovadnici, ki je še enkrat večja od naSe in ima tribuno. S Sandro in Ines smo sedele skupaj in zelo uživale, čeprav je bila prireditev dolga. Pri Tjaši doma sva se zelo zabavali. Veliko sva se pogovarjali in se igrali različne družabne igre. Nato je sledila večerja, ki je bila odlična. Zvečer sva gledali televizijo in se Se naprej pogovarjali o različnih stvareh. Spat sva Sli zelo poznt) ob 23.30.
Drugi dan je deževalo. Vstala sem ob 7., sledil je zajtrk. Ob 8.15 smomorali biti že pred Solo, saj smo šli učenci, ki smo pri.šli sem, v mežiški rudnik. Pripravila sem stvari in se poslovila ter zahvalila za gostoljubje. Pred šolo je že čakala Sandra, kmalu pa je prišla še Ines. Nato smo odšle na avtobus. Do rudnika smo se vozili približno petnajst minut. Tam so nam dali smešne obleke in čelade z lučkami. V rudnik smo se peljali z majhnimi vagončki, ki so se zelo tresli. Ogled rudnika je bil zelo zanimiv. Ko smo se vrnili v šolo, je sledilo kosilo. Nato smo udeleženci tabora dobili majice z napisom zdrava šola in pa Se neke okraske iz. gline. Še kak.šno uro smo počakali, da je po nas prišel kombi in se odpeljali domov.
Tabor zdravih Sol mi je bil zelo všeč in bi z veseljem šla še kdaj. Spoznala sem nove prijatelje in se zelo, zelo zabavala.
Judita Avbelj, 8. c
Bilo je aprila, ko so izbirali učence, ki bodo otišli na tabor zdravih Sol. Iz. vsakega razreda naj bi otišla ena učenka. Iz. našega je bila to Santlra Jenu, iz 8. b Katarina Štupar in iz. 8. a Lucija Iglic. Ta je že takoj rekla, da noče iti, zalo sem Sla jaz. namesto nje. Potem smo teden pred odhodom izvedeli, da tudi Katarina ne more iti. Mislili sva, tla bova šli samo medve, potem pa sva "nagovorili" še sošolko Judito, tla gre z nama Teden mi je minil zelo hitro, Komaj sem čakala petka. In končno je tudi prišel. Po glavnem odmoru smo šle v tajništvo in tam spoznale Domna in Jaka, učenca OŠ Karla Destovnika Kajuha. Z njima in njuno mentorico smo se odpeljali na OŠ Prež.ihovega Voranca v Ravnah na Koroškem.
Ko smo prišli, sem se počutila čudno, ker so nas vsi gledali. Z nahrbtniki smo odšli v šolo, kjer smo spoznali družine, ki so nas gostile. Z njimi smo otišli na kosilo in kasneje na delavnice. Ajda in jaz sva odšli na dramski krožek. Tam so igrali igrico, jaz. pa sem se usedla in gledala. Govorili so v koroškem
narečju, zalo jih nisem čislo nič razumela.
Potem smo imeli prireditev, kjer sem spret srečala Judito in Sandro. Pogovarjale smo se o naših doživetjih, Kasneje smo otišli domov k družinam.
Po prihodu sva z Ajdo jedli, potem sva se pogovarjali, smejali in gletlali televizijo. Spal sva šli ob pol polnoči.
Zjutraj sva se zbudili ob sedmih. Pozajtrkovali sva in se ob osmih odpravili proti Soli. Peljal naju je Ajdin bral. V šoli sem našla moji sošolki in se z njima pogovarjala t; svojih doživljajih. Kmalu smo se usedle na avtobus in odšle v rudnik na Mežico. V rudniku je bilo ... razburljivo
Iz rudnika smo se vrnile v šolo, imeli smo kosilo in se ob treh odpravili nazaj domov. Spel smo se peljale z istima učencema. Ob pol petih smo prispeli na Brdo, od koder smo se z starši odpeljali domov,
Na taboru sem se imela zelo lepo. Zame je bila to nova izkuSnja, ker sem se naučila in doživela veliko novega.
Ines Božič, 8. c
V petek 19. maja smo tri učenke osmega razreda Osnovne šole Janka Kersnika odšle na dvodnevni tabor zdravih Sol na Ravne na Koroškem. Gostovala je Osnovna šola Prežihovega Voranca. Ob 10. uri smo se morale zbrati v tajništvu skupaj z mentorico Vito Valenčak. VoZnja je bila zanimiva, saj smo videle veliko zanimivih in novih stvari, ki jih pri nas ni. Okoli trinajste ure smo prispeli. V šoli so nas že čakale učenke pri katerih smo prespale. Šle smo na kosilo in nato na delavnice, ki so potekale v različnih učilnicah. Ob 17. uri je bila v telovadnici prireditev, ki je trajala dve uri. Ugotovile smo, da imajo nastopajoče učenke izjemen pevski in igralski talent. Prišel pa je tudi trenutek, ki ga nobena ne bo pozabila - srečanje s starši gostiteljic in gostiteljev. Jaz sem bila pri družini Pore* nik Sprejeli so me zelo prijazne) in že takoj sem se počutila, kakor da jih poznam že dolgo. Z gostiteljico Mojco sva si izmenjali telefonski številki in se potem dolgo v noč pogovarjali o tem kaj vse me čaka naslednji dan, rekla je, da bo zelo zanimivo. In res je bilo. Vstati sva morali že ob sedmih, ker smo šli ob osmih v rudnik Mežica. Ogled rudnika je trajal uro in pol. V rudniku smo se vsi počutili kol pravi rudarji, Po oglcelu smo se spel odpeljali nazaj k šoli, da se poslovilno od gostiteljev. Slovo je bilo kot vsako slovo - težko. Ob dvanajstih nas je na mizah jedilnice že čakale) kosilo. Preden pa smo odšli nam je ravnatelj podaril kratke majice za spomin na tabor. Na Brdo smo se pripeljali okoli četrte ure. Ta dva dneva mi bosta za vedno ostala v spominu, zato bi se rada zahvalila razredničarki Urški Jamšek, ker me je predlagala, da grem na tabor in naši mentorici
Viti Valenčak za spremstvo. Sandra Jeras, 8. c
iz naših krajev in župnij
V ČRNEM GRABNU POZDRAVILI POŠTNO KOČIJO
Zakonca Jurgen in Christine Reimer iz nemškega Hamburga sta se v marcu letos s postno kočijo iz 19. stoletja in z dvema paroma konj podala na 6000-kilometrsko pot, s katero prikazujeta prevoz pošte, kot je potekala nekoč po poteh zgodovinske Evrope. Tako sta se od severnonemškega Hamburga podala proti jugu Nemčije do avstrijskega Innsbrucka ter nato do italijanske Verone. Od tam pa sta krenila na, za Slovence dobro poznano, pot Trst-Ljubljana-Dunaj. Del te poti poteka tudi skozi Črni graben in Reimerjeva sta našo občino prečkala v ponedeljek, 17. julija. S tem sta za trenutek obudila stare čase furmanstva, ki je še kako živelo v Črnem grabnu. Popotnika sta se zapeljala skozi jedro Lukovice, kjer jih je pred občinsko stavbo pričakal župan Matej Kotnik. Zaželel jima je dobrodošlico in jima ob prijetnem klepetu o konjih, popotovanju in ostalih zanimivih stvareh podaril tudi simbolično darilo kot spomin na prijazne ljudi Črnega grabna. Ob
tem pa je župan zaželel vsej odpravi lepo in nadaljnje srečno potovanje. V Zlato knjigo, ki jo Vpis v Zlato knjigo imata popotnika s
seboj, da vanj svoje želje vpisujejo njuni gostitelji, pa je zapisal posvetilo. Po kratkem dopoldanskem sprejemu v središču Lukovice, kjer se je zbralo ludi nekaj domačinov, je tako kočija odhitela po začrtani poli naprej. Najprej mimo stare poŠte, kjer so nekoč pošto razvažali prav s takimi kočijami, in nato po celotnem Črnem grabnu vse do Trojan. Po napornem vzponu za štiri konje sla jih na vrhu Trojan pričakala počitek in direktor tamkajšnjega gostinskega podjetja Bojan Gasior, Kot se spodobi za lako slaro goslinsko podjetje s tradicijo, prav iz časov, ko so prevladovale konjske vprege in kočije, so gosla sprejeli nadvse toplo. Po okrepčilu pa se je odprava dveh kočijažev in štirih konj odpravila proti vzhodu Slovenije. Od lam pa jih bo pol vodila do Budimpešte, Dunaja in nato preko Prage do Berlina ter domov v Hamburg. Tam pa bosta potopisna novinarja Jurgen in Christine Reimer strnila vtise in jih tudi zapisala. Upamo, da bomo v njih z. dobrimi besedami omenjeni ludi rebivalci Črnega grabna.
ftt Leon Andrejka
Po poteh zgodovinske Evrope
15 LET DRŽAVNOSTI
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti je bila tokrat v petek, 23, junija, ob pomniku Lokvanj na Mali Lasni.
Prireditev se je pričela s prihodom čete Veteranov vojne za Slovenijo ter dvigom zastave ob zvokih slovenske himne in se nadaljevala s Častnim veteranskim dejanjem, ki vedno znova opominja na vrednote, ki so bile že od nekdaj simbol Slovencev. Slavnostni govornik je bil tokrat poveljnik učne čete Lokvanj Janez Jare Zan. V govoru je poudaril, da kratkotrajnost vojne za Slovenijo nikakor ne zmanjšuje njenega pomena, saj sta nam pokončna drža in dolgoletna težnja po samostojnosti v tistih junijskih in julijskih dneh izpred petnajstih let, to tudi prinesla. Spregovoril je tudi o pomenu učnega centra Lokvanj in o njegovi vlogi v osamosvojitveni vojni, saj gre tudi
v   takih dejavnostih
Ob pomniku na Mali LaSni
Šentviški
iskati   zametke slovenske vojske, ki se je ravno   tako rojevala prav v tistih dneh pred petnajstimi leti, Ob tej priložnosti je Dominik (irmek, poveljnik sekcije VVZS Domžale, Občini Lukovica podelil plakelo, ki jo je prevzel župan Matej Kotnik. V kulturnem programu so sodelovali Godba Lukovica, MePZ Šentviški zvon ter recitatorja Petra Hlebec ter Vito Kolnik. Prireditev je povezovala Helena Urbanija,
Izbira kraja letošnje osrednje prireditve ob pomniku Lokvanj je želela poudarili dvoje: najprej spomnili, da je od osamosvojitvenih dogodkov in formiranja Slovenske vojske preteklo že petnajst lel in ludi na lo, da so bili ljudje iz. naše občine v teh dogodkih aktivno udeleženi in zalo s ponosom ohranjajo spomini' na poletje 199I.
Z:i Marta Keržan
9
IZGRADNJA PRIZIDKA IN MINIMALNEGA ŠPORTNEGA VADBENEGA PROSTORA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V BLAGOVICI
NaCrt prizidka
Na PodniZnični šoli v Blagovici se Zc vrsto let kaZc potreba po izgradnji telovadnice. Uvedba obveznega devetletnega šolanja pa je narekovala Se prilagoditev obstoječih prostorskih zmogljivosti ter dopolnitev le-teh z dodatnimi površinami.
V preteklih letih so bile za to investicijo izdelane številne študije in idejni projekti, sprejet pa je bil tudi Ureditveni načrt lil Blagovica. Zadnji veljavni idejni projekt je izdelala firma Ucoplan, d. o. o. iz. Kamnika.
V letošnjem letu je Obđna Lukovica z. izvajalcem, firmo Ciudad d. o. o. iz. Ljubljane sklenila Pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije in investicijskega programa za Podružnično Solo Blagovica. V preteklih mesecih je bil tako za Podružnično šolo Blagovica izdelan investicijski program, usklajen z. Ministrstvom za šolstvo. Obđna Lukovica je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. V mesecu avgustu je bil v 1 radnem listu RS objavljen razpis za izbiro izvajalca za gradnjo prizidka in minimalnega vadbenega prostora -telovadnice. Tako naj bi .se v meseni septembni ali v začetku meseca oktobra pričela gradbeni dela (če bo postopek Izbora /a investicijo uspešno zaključen). Po projektu je predvidena rii.šitev najstarejšega dela šolskega objekta, ki potresno ni varen. Na kan mestu bo zgrajen prizidek z dodatnimi učilnicami, na zahodnem delu obstoječe šole pa minimalni vadbeni prostor - telovadnica In zunanje igrišče. Del šole, ki se ne bo nišil, bo obnovljen in popravljen. Tako bo v tem delu občine Zgrajen objekt, ki pomeni pridobitev boljših in Ustreznih prostorov za izvajanje osnovnošolskega izobraŽevanja.
Trenutno V Blagovici poteka gradnja novega mostu čez potok ZlatenSčica. V jasenskem času pa l*) na ta most povezana nadomestna pot za Mali Jelnik. Izgradnja prizidka m telovadnice bo terjala preselitev
pouka v nadomestne prostore za šolsko leto 2006/2007. Pouk 1» tako v jeseaskem času začel potekati v prostorih DDC-ja nasproti obstoječe Sole. Prav sedaj potekajo pripravljalna tlela oz. preuredita obstoječih prostorov DDC-ja za potrebe izvajanja pouka. Natančen datum začetka pouka v prostorih DDC-ja v tem trenutku še ni znan. O tem bodo učenci in njihovi starši obveščeni naknadno.
/t Mojca Cerar
iz naših krajev in župnij
NOVE TABLE OB VSTOPU V OBČINO LUKOVICA
V poletnih mesecih sle na cestah, ki vodijo v občino Lukovici, zagotovo opazili nove obvestilne table v prepoznavni rdeče-črno-beli barvi z napisom Občina Lukovici, dre za pohvalno potezo občine in podjetja Amicus d.o.o. iz. Kranja, ki sta na praktično vseh cestah zagotovila omenjene znake. Slednji vse udeležence v prometu obveščajo, da so vstopili v občino Lukovica,
ki s tem postaja veliko bolj prepoznavna. Sicer pa je bilo od Trojan do Zelodnika postavljenih kar 20 tovrstnih tabel, ki jih je v celoti financiralo in postavilo oglaševalsko podjetje Amicus. Kot je dejal njegov direktor PrimoZ Kapus, ima njihovo podjetje na trasi avtoceste skozi dolino Črnega grabna postavljena dva velika oglaševalska panoja, za katera Občini Lukovica odvaja finančno nadomestilo. Poleg tega pa so se z Zupanom Matejem Kotnikom na podlagi dobrega sodelovanja dogovorili, da bodo poleg finančnega nadomestila za uporabo omenjenih dveh panojev postavili tudi obvestilne table Občine Lukovica. Dobro izposlovano dejanje lukoviskih občinskih moZ, ki so s tem zagotovili, da je Občina Lukovica postala ena
Župan in Primoi Kapus
I talili
najbolje označenih obem.
Leon Andrejka
Valeta 2006: Vsak konec je začetek nečesa novega
I Junija je Šolanje na Osnovni Soli
. >S Janka Kersnika Brdo zaključila DTVa
VS^R   "T|lr_   tf ZHfl I generacija .šolarjev, ki SO obiskovali
osnovnošolski program devetletke. Slavnostno so se od osnovne šole 13. junija poslovili s prireditvijo na Poletnem gledališčem na Studencu. Deveto.šolci so svoje starše presenetili z, ubrano odplesano četvorko in nekaterimi drugimi plesi, sledile so duhovite predstavitve razredov in podelitve pohval in priznanj. Deveto-Solce, starSe, sorodnike, prijatelje in ostale goste, ki so skoraj povsem zapolnili sedeZ.e Poletnega gledališča, je nagovoril Zupan Matej Kotnik, ki je devetoSolce pospremil z besedami: "Želim vam korajZe in drznosti, poskusite sami in se iz tega sami kaj naučite, toda imejte odprte oči za to, da boste znali ločiti dobro in slabo." Spregovorila sta tudi ravnateljica Zdenka Pengal, ki je podelila tudi pohvale učencem za uspehe pri šolskih in obšolskih dejavnostih, in Se predsednik sveta staršev Anton Meden, ki je v imenu staršev izrekel tudi pohvalo delavcem Sole, ki so pripomogli k izobrazbi in vzgoji naših otrok.
Prijetnega večera, ki se je končal davno po sončnem zahodu, ni skazilo niti slabo vreme ob zaključku prireditve. DevetoSolcem sta nepozaben večer poleg staršev, učiteljev, sorodnikov in prijateljev omogočila tudi sponzorja Pečarstvo Avbelj in Gostinsko podjetje Trojane.
Vsak konec je zaCetek neCesa novega
Mojca Smrkolj
_g______
gospodarstvo
Podjetništvo in obrt    VEM - "Vse na Enem Mestu" le za podjetne
VEM je kratica za Vse na Enem Mestu - gre za posebno storitev drZavne uprave, katere cilj je olajšati birokratske postopke ustanovitve in poslovanja s. p.
Bodoči in obstoječi podjetniki lahko uredijo vso potrebno dokumentacijo v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem s. p. takoj in na enem mestu. Nič več birokratskega tekanja od okenca do okenca, Se več - na voljo je brezplačno podjetniško svetovanje in celo možnost izvedbe postopka prek interneta (od doma 24 ur dnevno - http://evem.gov.si),
S. p. lahko ustanovimo Ze v enem tednu. Ko dobimo dobro poslovno idejo in jo Želimo uresničiti kot s. p., se lahko zelo hitro lotimo dela. Najprej obiščemo najbližjo točko VEM (vse na enem mestu), denimo: na Upravni enoti DomZale in se pozanimamo o storitvi VEM.
Če imamo skrbi in dvome o svoji podjetniški ideji, poslovnem načrtu ali financah, si lahko
priskrbimo brezplačno podjetniško svetovanje. Kvalificirani in izkuSeni strokovnjaki različnih področij (podjetništvo, finance, pravo, ekonomija ...) nam bodo svetovali in odgovorili na naSa vpraSanja. Po potrebi nam bodo preverili podjetniško idejo, poslovni in finančni načrt, nas opozorili na pomanjkljivosti, napake ali pomagali pri njihovi dodelavi.
Ko se dokončno odločimo (s svetovanjem ali brez) za ustanovitev s. p., ustanovimo s. p. preko interneta ali pa se odpravimo z osebnimi dokumenti na najbližjo upravno enoto, davčno izpostavo ali območno obrtno zbornico (npr. UE Domžale), kjer najdemo točko VEM.
Tam sami ali s pomočjo svetovalca v okrog dveh urah ustanovimo s. p. brezplačno. Storitev je namreč po novem oproščena taks. V teh dveh urah uredimo tudi vse potrebne prijave (Poslovni register, Davčna uprava. Zavod za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno in invalidsko zavarovanje ...), ne da bi se z. nami Sli t. i. " birokratski pink-ponk".
Po uspeSni registraciji se lahko mirno in sto odstotno posvetimo sanjskemu poslu - našemu podjetju.
Kaj pa slabosti?
Najbližja točka VEM je v Domžalah oz. Kamniku (in ne v Lukovici ali v Blagovici). Zaenkrat je možna ustanovitev zgolj s. p. in ne tudi d. o. o. ali d. n. o. (kar bo možno čez približno šest mesecev). Drugih slabosti praktično ni!
Za konec vam želim obilo poslovnih uspehov
in karseda malo birokracije!
Pa Se namig za pozabljivce -   novi Zakon o
gospodarskih družbah zahteva, da se
d. o. o. do  1.  I. 2007 statusnopravno in
poslovno prilagodijo na uvedbo evra.
th Jure Kastelic
ROKOVNJACEV VRTNARSKI KOTIČEK
Vrtnarjeva opravila v septembru - kimovec
Septem v latinščini pomeni sedem. September je bil sedmi mesec po starem rimskem koledarju, ki je imel le deset mesecev in se je začel z marcem. Slovenski kimovec je dobil ime po sadju, ki je v tem jesenskem mesecu zrelo in "kima" na vejah sadnega drevja. Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči. September je še en izmed mesecev, ki se potegujejo za naslov "najlepši vrtni mesec". Kadar se jesen začne z lepim vremenom in stabilnim visokim zračnim tlakom, lahko večji del septembra uživamo v čudovitih trenutkih na vrtu.
Dnevi se krajšajo, jesenska dan in noč se izenačita, poletne vročine ni več. Dela pa je na
vrtu iz dneva v dan več, čeprav je enega glavnih poletnih del, namreč zalivanja vrtnin, skoraj konec, ker zalivamo le po potrebi. Pozna zelenjava, kot so zelje, zelena, por. pozno korenje, listni ohrovt, brstični ohrovt in drugo, naj ostanejo čim dlje na gredicah. Ne smemo dopustiti, da bi plevel delal seme in zorel. Zrelo plevelno seme nam ne bo delalo preglavic samo prihodnje leto, ampak tudi še nadaljnja leta, ko bo postopoma kalilo. Narava ima namreč tak red, da le redko vsa semena skalijo isto leto. Določen odstotek semena ostane neskaljenega v zemlji in kali šele čez nekaj let. Zelenjavo, ki jo ne pobiramo za takojšnjo rabo, je treba očistiti vseh poškodovanih ali nagnitih delov, da se ne okužijo Se zdrave rastline. Zemlja je Se vedno
topla. V prvi polovici septembra Se enkrat sejemo motovileč in morda tudi špinačo. sejemo lahko tudi korenje. Pridelek teh setev bomo imeli spomladi. Primeren čas za sajenje na prosto je v tem času samo za česen, V času med poletjem in jesenjo pobiramo in žanjemo pridelke skoraj z, vseh gred. Dokler je toplo, zorijo paradižniki, paprika, kumare in vse vrsti' vrtnin buč. Ko se proti koncu meseca že pojavljajo hladnejše noči ali celo rahla slana, poskrbimo za zaščito bolj občutljivih rastlin iz južnih krajev. Prazne gredice lahko globoko rahljamo in jih tako pripravimo da se tla do spomladi primerno sesedejo. Večletna zelišča lahko razdelite in jih presadite.
ti Lep vrtnarski pozdrav vam želi Trajce
Nikoloski
Zelenjavni iv cvetni vrt sta nam septembra v veselje
11 iifer jen gradiUčl
V petek, 28. julija, sta direktor trgovskega podjetja llofer d.o.o. Helmut Schodl in župan Občine Lukovica Matej Kotnik na Prevojah položila temeljni kamen za izgradnjo Hoferjevega logističnega centra, kjer bo tudi sedež uprave podjetja za vso Slovenijo.
Slavnostni dogodek SO S slovensko himno pričeli člani pevskega zbora Šentviški zvon. Nato je gospod Schodl prisotne predstavnike podjetij, ki za llofer izvajajo gradbena in ostala dela. predstavnike občine Lukovica, člane občinskega sveta, predstavnike krajevnih skupnosti in novinarje nagovoril v slovenskem jeziku. I'o uvodnem pozdravu je predstavil
gospodarstvo
POLOŽILI TEMELJNI KAMEN ZA HOFERJEV LOGISTIČNI CENTER
izrazil zadovoljstvo in poudaril, da se zaveda, da gre ob gradnji tega objekta za velik poseg v okolje, vendar je naša občina, tako kot tudi vse ostale, prisiljena iskati Listen vir preživetja in prav iz tega raste razvoj, ki si ga želimo. Na voljo bo 250 d 300 delovnih mest, tudi tista, ki zahtevajo visoko izobražen kader in tu je priložnost za vse prebivalce Črnega grabna. Gospod Kotnik je ob koncu dodal, da tuja vlaganja nenazadnje pomenijo premik Slovenije in tudi Občine Lukovica bližje Evropski uniji za kar smo se skupaj odločili na referendumu. Dogodka se je udeležil tudi veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Valentin Inzko, ki je bil prav tako povabljen za govorniški oder. Najprej je poudaril, da mora temeljni kamen stati na trdnih tleh in prav trdna osnova je dobra popotnica za nadaljnje dobro sodelovanje. Nato je bil pohval deležen župan občine Lukovica, saj je gospod Inzko dejal, da si mnogi župani po Sloveniji prizadevajo v svoji občini zgraditi tehnološki park in le redkim to dejansko uspe, zato je ob tej priložnosti tudi čestital Zupanu Kotniku. Ob koncu kratkega govora pa je avstrijski veleposlanik podal še zanimiv podatek, da smo Slovenci največji kupci avstrijskega blaga in Avstrijci največji kupci slovenskega blaga. "To je pomemben dan za slovensko gospodarstvo in ne le za Hofer in ožjo okolico," pa so bile prve besede Jureta Prosena, izvršnega direktorja podjetja SCT d.d., ki gradi objekte logističnega centra na Prevojah. Njihovo podjetje je središče, ki bo v celoti montažno, začelo giadU 22. junija. V povprečju je na gradbišču 100 delavcev, ki se jim bo v kasnejši fazi pridružilo še predvidoma 80 delavcev, ki morajo center zgraditi do septembra prihodnje leto. Zanj pa bodo po predvidevanjih potrebovali 250 tisoč delovnih ur.
Po govorih vseh glavnih akterjev je sledil slavnostni podpis listine o položitvi temeljnega kamna za nov logistični center na Prevojah, ki sta jo Helmut Schodl in Matej Kotnik skupaj vzidala v temeljni kamen. Nato pa ga je blagoslovil se brdski župnik Andrej Svete, ki je v molitvi novo nastajajoči center priporočil Bogu, naj dobro zaživi in naj to tako dobra materialna osnova za duhovno rast tukajšnjih prebivalcev. Po slavnostnem delu je sledila Se novinarska konferenca, kjer so nekaj vprašanj poleg novinarjev zastavili tudi lukovi.ški svetniki in predstavniki krajevnih skupnosti. Prva tema, ki so jo sprožili novinarji in občinski svetniki, je bila  Širitev  prevojske  obrtne  cone proti vzhodu.  Lukovi.ški Zupan je na ogorčeno nasprotovanje širitvi cone nekaterih prisotnih svetnikov odgovoril, da bo bolj kot on to vprašanje reševal novi občinski sveti na sejah v prihodnjih mandatih. Sam pa tudi nima vpliva pri prodajah zemljišča posameznih prebivalcev Črnega grabna, saj vsak prodaja svojo zemljo po lastni presoji. Naslednja vprašanja so bila zastavljena predstavnikom oz. direktorju podjetja llofer. Ta jim je v odgovorih zagotovil, da bodo vsi Hoferjevi tovornjaki, ki bodo vozili blago iz centralnega skladišča na Prevojah, uporabljali izključno avtocestno povezavo in ne bodo obremenjevali lokalne ceste skozi dolino Črnega grabna, saj je. glede na zastoje in omejitve, to zanje tudi ceneje. Bližnjim sosedom bodočega centra se je opravičil zaradi prahu, ki se je dvigoval v poletnih mesecih, in dodal, da Zal brez. lega ob gradnji ne gre in jim je ob tem obljubil, da b(xlo zemeljska dela končana do konca avgusta oz. do začetka septembra. Predstavniku Krajevne skupnosti Rafolče pa je Schodl zagotovil, da bodo zaradi odvozov 400 tisoč kubičnih metrov odvečne zemlje vso nastalo Škodo na cestni infrastrukturi v celoti sanirali. Po tiskovni konferenci se je tako končala skoraj dve uri trajajoča slovesnost, po kateri se je trgovsko podjetje Hofer izkazalo tudi kol dober gostitelj, saj za vse v prireditvenem šotoru pripravilo sprejem.
/ le/mul Schodl in i/i/iai/
PreJsliifiiiki Hnferju odgOUttrfajV na ijmilanji/
naslajajoči center, ki se bo raztezal na 25-ih hektarih in bo imel 70 tisoč kvadratnih metrov uporabne površine, čigar vretlnost je ocenjena na 75
milijonov evrov. Gradnja centra bo za llofer. ki ima v Sloveniji trenutno
13 trgovin in jih namerava skupno zgradili od 80 do 100, pomenila zmanjšanje slroškov. saj izdelke sedaj vozijo iz. centrov v Gradcu in Beljaku. Težnja podjetja pa je v naslednjih lelih povečali delež slovenskih proizvodov v njihovih trgovinah s sedanjih 50 na 00 odstotkov, .Schodl je nato poudaril, da je z. njihovim prihodom veliko pridobilo tudi slovensko gospodarstvo, saj je v lanskem letu njihovo podjetje za naložbe na slovenskem trgu porabilo 100 milijonov evrov, letošnje pa bodo dosegle še za 50 milijonov evrov višjo vrednost. Seveda direktor Iloferja za področje Slovenije' ni pozabil na prebivalce občine Lukovica, ki jim je obljubil možnost zaposlitve v pretežnem delu - od 250 do .300 delovnih mest, kolikor jih bo ponudil največji lovrslni objekl pri nas. Praksa v tujini je namreč la. da večino delovnih mest v lakih centrih zasede okoliško prebivalstvo. V zaključku govora je poudaril, da gradijo sodoben in okolju prijazen logistični center v središču Slovenije, ki je, glede na izkušnje iz tujine, povsod prinesel veliko vzpodbudo za kraj. Zalo si je zaželel, da bi bilo tako tudi na Prevojah in bi pri nas I loler pOStal mednarodno podjetje s slovenskim srcem. Lukovi.ški župan gospod Kolnik je ob tem dogodku
7. Mednarodni delovni tabor -Grad Brdo
Na pobudo občana Kada Gostiča, ki je prevzel organizacijo in tudi dogodek uspešno izpeljal, je v naši v začetku julija potekal 12-dnevni delovni tabor ob gradu Brdo. Organizatorju je v sodelovanju z občino in drugimi sponzorji preko Voluntariata iz Ljubljane, uspelo pripeljati posameznike iz 9 držav, in sicer iz Italije. Španije, Francije. Belgije, Češke, Slovaške, Švedske, Finske in Slovenije. Vsega skupaj je sodelovalo 11 deklet in fantov, tako rekoč iz vse Evrope. Uradni jezik sporazumevanja je bil angleški. Glavni namen taborskega druženja je bil ob delu spoznati Znamenitosti naše občine, pa tudi širšo Slovenijo. Prostovoljci SO bili nameSčeni pod Kersnikovim kozolcem na Brdu, kjer so si kuhali in tam tudi spali, seveda v dogovoru s Francem in Gri.šem Kersnikom. Za protiuslugo so delali v okolici gradu. Tako so očistili in posuli grajski gabrov drevored, očistili grajski vrt in urejali bližnji gozd. Pomagali so še v Osnovni Soli Janka Kersnika pri preurejanju inventarja v učilnicah.
Ob dnevih spoznavanja bližnje in daljne okolice so si s šolskim kombijem tako ogledali slamnikarsko delo v Krašnji, Gradiško jezero, bili na kosilu pri Konjsku na Trojanah in odigrali celo odbojkarsko tekmo v Zlatem Polju. Obiskali so Se geometrično središče Slovenije Geoss na Slivni, se okopali v Šmartinskem jezeru na Štajerskem, bili na Veliki planini, obiskali dolino Vrat pod Triglavom in Bled in še Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. En od večerov je bil tudi kulturno-etnološki. Zbrane je najprej pozdravil in nagovoril lukoviški Zupan Matej Kotnik, pesnik Pavle Rak je prebral nekaj pesmi, na pokušnjo pa so bila odlična vina slovenskega vinarja [stenica.
Po mnenju sodelujočih je prvi mednarodni tabor v naši občini uspel. Udeleženci so bili presenečeni nad lepotami na.še domovine in gostoljubnostjo Slovencev. Vsi skupaj se zahvaljujejo vsem, ki so tako ali drugače pripomogli, predvsem pa lukovi.ški občini in Kersnikovim z Brda.
Kamilo Domitrovič Foto: Rado Goslič
kultura
S KNJIŽNIH POLIC
Tokia) me je knjižna radovednost najprej popeljala do dveh izdaj Mladinske knjige, in sicer najprej nekaj misli o delu, ki je v tujini prava uspešnica, Liz Jensen Deveto Življenje Louisa I)raxa v prevodu Lili Potpara. Osrednja oseba, devetletni l.ouis l)rax, ki po padcu v prepad spi v globoki komi, na nek način zavestno manipulira z vsemi okrog sebe in vleče na videz, presenetljive niti do nenavadnega konca. Ta bi bil namreč lahko spet začetek nove pripovedi., ko se bo l.ouis za to odločil. DcJo s pridihom kriminalke in psihološkega trilerja, dovolj lahkotno in dovolj zapleteno, da je uvrščeno v zbirko Kapučino.
Poletni čas je tudi čas, ko lahko uresničimo marsikatero idejo. Te se večinoma nanašajo na na.ša lastna Življenja, knjiga Felipeja Fernandeza-Armeste Ideje, ki so oblikovale svet pa prinaša vse tisto, kar je zaznamovalo človeštvo od prvega lovca izpred .šO.OOO let do sodobnih računalnikov. V knjigo so uvrščene predvsem ideje tako posameznikov in družb, ki so in Se spreminjajo svet, kot so: ideja merjenja časa, žrtvovanja, preoblikovanja narave, večnih spomenikov, da Bog ljubi ljudi, prostega trga, terorizma, nezmotljive države, antisemitizma, nadčloveka, nepredvidljivosti, globalne vtisi ...
Ivan Sivec svoj pisateljski opus nadaljuje v literarnem svetu. Tokrat z Julijo iz Sonetnega venca (Založba Karantanija). V zgodbo ujelo Julijino znanstvo s Prešernom, ki je tako zaznamovalo predvsem pesnikovo življenje, v slovenskem knjižnem svetu zapolnjuje vrzel prav v tej temi, Tokrat je v ospredju Julija, njeno sprejemanje morda nekoliko "nerodnega' pesnikovega snubljenja. Vzvodov svojih življenj pa ne vlečeta niti Julija niti pesnik, ampak avtokratska Julijina mati, ki najbogatejšo ljubljansko dedinjo preračunljivo omoži.
Alice Schalek je bila poročevalka, ki je leta 1916 poročala Z. bojišča Soške fronte in za svoja dela prejela številna priznanja. Delo Posočje 1916 (Založba Karantanija, prevod Albin Trobec) je romaneskno dokumentarno pričevanje (tudi slikovno) o dogajanju ob Soči, kot ga je doživela sama. Tako Zgodovinska dejstva v subjektivnem doživljanju dogodkov, bitk, trpljenja, ljudi in narave dobivajo pridih človečnosti, kar za suhoparne Statistične podatke nikakor ne moremo trditi.
Še o treh delih za mladino: najprej o romanu Iskalec zvezde Tirna Bovvlcrja (Grlica, prevod Anja Kokalj), ki je bil nagrajen z. angleško nagrado za izjemno Otroško knjigo, (.lavnemu junaku Luku se svet vrednot zruši in prisiljen je v boj za obstanek na 9CX ialnein dnu Se bo znal postaviti po robu vsemu, kar se ne ujema z. njegovim prepričanjem? Je dovolj trden, da bo v iskanju svoje zvezde vztrajal, dokler mu ne bo zasvetila z vsem sijajem? Roman o upanju, o borbi, o nezlomljivi volji in iskanju samega sebe, o iskanju poti.
Roman Carla iliaasena Skovikanje (Založba Miš, prevod Janja Njivar) je bil imenovan za Newbery I lonor Book. Delo je večplastno, osrednju nil pa je vsekakor ekološka - borba za male sovice, ki v boju z multinacionalko dobivajo simbolni pomen boja z velikanom. Kdo zmaga, je seveda jasno, a ozadje je bolj zapleteno. Delo govori namreč o prilagajanju novemu okolju, novi družbi in o sprejemanju drugačnosti. Nenavadni zapleti se prepletajo z nasiljem in iskanjem prijateljstva. Ker je dogajanje postavljeno na Florido, v deželo aligatorjev, kač m močvirne ravnine, je morda prav primerno za branje konec poletja. Se o krajšem delu Diane Lavvrenson Res je! Lasje ti zrastejo IS kilometrov na leto (Založba Miš, 2006). Kdo bi si mislil! To in Se veliko spoznanj in resnic o laseh najdemo v tem kratkem, a zabavnem in poučnem besedilu. Si lahko predstavljale, da so dame v srednjem veku spale z. mišclovkami na blazinah? Le zakaj? Lasje - naglavni okras z mnogo skrivnostmi, ki nas nekako obidejo.
Naj vam ne mine dan brez knjige.
/:i KM
kultura
OBISK NA POSESTVU PULE
v začetku julija, dober teden dni potem, ko so pri Kranjski investicijski družbi (enem izmed pokroviteljev Godbe Lukovica) v bližini Trebelnega na Dolenjskem uradno otvorili Posestvo Pule. smo na povabilo lastnika omenjenega podjetja Jožeta Andreliča, v nedeljo 2. julija, obiskali to prvo elitno podeželsko aparlmajsko naselje v luksuzni kategoriji v Sloveniji tudi lukoviski godbeniki. Seveda je bil naš obisk v prvi vrsti namenjen popestritvi dogajanja in zalo smo vsem gostom na balkonu restavracije Pod skednjem pripravili enotirni glasbeni program, Nastop na Posestvu Pule je bil hkrati tudi zadnji v sezoni 2005/2006 za Godbo Lukovica, saj smo si po kar petih v mesecu juniju (obisk Kardinala na Rodici, Praznik češenj v Goriških Brdih, kolesarska dirka za VN Občine Lukovica, občinska proslava ob Dnevu državnosti in srečanje Gradišč) najprej prislužili prijeten piknik pri lovski koči nad Lukovico in nato se dvomesečne počitnice, da si naberemo novi nun i Z3 jesenske nastope, ki SO Ze na obzorju.
A Leon Andrejka G,ldha na halkm"
ZAIGRALI NA PRAZNIKU ČEŠENJ
RJet'e i'einje
15 >ff-
Skupen nastop v Ihbmr/
V nedeljo, II. junija, smo se člani Godbe Lukovica odpravili v Goriška Brda na tamkajšnji vsakoletni tradicionalni Praznik češenj. Na prireditev je bilo povabljenih več pihalnih orkestrov in ostalih skupin, ki so, razporejene po vaseh, popestrile dogajanje po Celotnih Goriških Brdih. 1'ot je lukoviške godbenike tako najprej v<xlila v prikupno in slikovito vasico Hum. Prijazni domačini so nas v središču kraja res toplo sprejeli in v tamkajšnjem kulturnem domu pripravili obloZene mize. ki so se šibile od dobrot in odličnega domaČega briškega vina. Pričakale so nas tudi polne košare češenj in sladice iz. češenj. Seveda nismo hoteli ostati dolžni in smo zbranim najprej pripravili več kol polurni nastop z igranjem koračnic. Sledilo je druženje in navezovanje stikov, k čemer so z narodnozabavnimi viz.ami pripomogli tudi člani ansambla Mi štirje. Mladi muzikanti iz Črnega grabna so se namreč na povabilo lukoviške godbe udeležili izleta in poskrbeli, da se je v Humu ludi plesalo. Po več kot triurnem druženju je sledilo slovo od gostiteljev na Humu in obojestranska Zelja po še kakšnem snidenju v bližnji prihodnosti, NatO pa smo se odpravili v središče Brd Dobrovo. Tam je bilo osrednje prizorišče in stičišče vseh udeležencev te velike prireditve ter zato tudi kraj srečanja z znanci iz. ostalih godb iz vse Slovenije. V popoldanskih urah je Godba Lukovica Se v Dobrovi zaigrala nekaj koračnic, nato pa je sledil Se zaključek in skupni nastop vseh godb. ki jih je bilo kar šestnajst. Ob večernem povratku smo bili lukoviski godbeniki mnenja, da bi enak izlet veljalo ponoviti tudi prihodnje leto.
tb Leon Andrejka
40 let Alpskega kvinteta
AI n s k ilkviTTfc t"
V glasbeno izredno razviti mengeški občini ima tudi Alpski kvintet sedaj svoj sedeZ. To je slovensko in evropsko zelo priljubljen narodnozabavni ansambel. Po nedavni reorganizaciji je vodstvo ansambla prevzel Janez Per, dolgoletni član in znani basist iz Mengša. Harmoniko še vedno igra Kdo Semeja iz. Doba. ostali glasbeniki in pevci pa so novi in so iz različnih krajev Slovenije. Njihova zvezda je zasijala 1906., ko so prvikrat nastopali v tujini v Franciji.
To je bil prvi korak na dolgi in uspešni glaslumi poii. ki |ih je nato vodiki v Švico. Avstrijo, Nemčijo in drugod po F.vropi. Veliko so nastopali tudi doma v Sloveniji. Z gorenjskim temperamentom, resnim pristopom do te zvrsti glasbe ter znanjem so dosegli visoko kvalitetno raven. Tako jim je uspelo razviti poseben stil igranja, tako imenovani "alpski stil oz. alpski sound", ki je postal izredno priljubljen pri glasbenih kolegih in poslušalcih. Ansambel se je s trdim delom, kvalitetno glasbo, izvirnim igranjem in petjem uveljavil na nemškem govornem področju. So vedno zaZeleni gostje najpomembnejših radijskih in televizijskih hiš v zahodni Evropi, kot tudi domače nacionalne in ostalih komercialnih. Za seboj imajo veliko število samostojnih nastopov in koncertov. Na turnejah so sodelovali s popularnimi evropskimi zvezdami zabavne glasbe.
Izdali so 40 ploSč - CD plo.šč in kaset. Založba plošč VM - KECORDS iz Avstrije jim je podelila pet zlatih in eno diamantno ploščo, doma v Sloveniji pa so prejeli dve zlati plošči. Ves čas delovanja nastopa ansambel v gorenjskih narodnih nošah in poleg igranja in petja tudi tako na pristen način poudarja, od kod prihaja.
JoZe Antonič, nekdanji član in vodja ansambla, je bil pobudnik in soorganizator največje slovenske narodnozabavne prireditve Alpski večer, ki je bila letos Ze 20. po vrsti. Za le prireditve so prejeli mnogo visokih priznanj. Ob svoji 40. letnici so konec avgusta nastopili tudi v Letnem gledališču na Studencu na jubilejnem koncertu. Bilo je veličastno. Čestitamo!
A Kamilo Domitrovič
šport
Na Brdu so zasvetili reflektorji
Drugo soboto v juniju, ko je Svet že tresla nogometna mrzlica, smo na igrišču osnovne Sole na Brdu prvič prižgali dolgo pričakovane reflektorje. Že nekaj let so si redni obiskovalci tega Športnega objekta želeli po razsvetljavo, dokler se ni jeseni lanskega leta na pobudo ŠD Lukovica le premaknilo. KS Lukovica je odobrila finančna sredstva in dela so lahko stekla. V dobre pol leta so bili reflektorji postavljeni, zraven pa je bila Se dodatno urejena okolica igrišča z novimi klopmi.
Ob odprtju teh pridobitev so najprej spregovorili predsednik KS Lukovica Stanislav Smrkolj, ki mu gre Se posebna zahvala za zavzetost pri temu projektu, župan občine Lukovica Matej Kotnik in ravnateljica Zdenka Pengal, nato pa se je nadaljevalo Z ekshibicijsko tekmo Šolarjev do tretjega razreda OŠ Janka Kersnika, ki so bili razdeljeni v ekipi zelenih in vijoličnih.
V sklopu te prireditve je potekal tudi turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 12 ekip, razdeljenih v 4 skupine. Tekme do polfinala so se igrale popoldan, zaključni boji pa pod reflektorji, ki so še dodali čar tekmovanju. Spremljali smo nekaj zelo zanimivih predstav, bilo je nekaj vroče krvi, za kratek čas nam jo je zagodlo še vreme, vendar pa smo na koncu uspešno dočakali veliki finale, v katerem sta se pomerili ekipi Kava bar
Pr'Mih Blagovica in Lea Bar Moravče. Čeprav sta se ekipi popoldne že srečali  Dolgoletna ielja se je uresničila v skupini in je bila Blagovica veliko boljša od zelenih iz Moravč, je bil finale
zelo napet. Po 30 minutah igre je bil rezultat 2:2, zato smo spremljali kazenske strele s 6 metrov. V tej loteriji so bili srečnejši igralci Lea Bar-a in se tako veselili zmage na turnirju. S seboj so odnesli pokal za 1. mesto, glavno denarno nagrado in nagrado za najboljšega strelca, to je namreč osvojil njihov član Rok Cerar.
Naj se na koncu v imenu SD Lukovica Se enkrat zahvalim KS Lukovica za razsvetljavo, katera bo upajmo služila svojemu namenu, hkrati pa tudi drugim sponzorjem, ki so omogočili ta lep junijski večer.
Lenart Capuder
NOGOMETNO SREČANJE
igralci lukoviSke občinske nogometne ekipe, ki je lani gostovala v prijateljskem St. Lambrechtu v Avstriji, so se v preddopustniškem juniju ponovno nogometno udejstvovali.
_ Na izredno lepem igrišču v Moravčah so bili njihovi
nasprotniki Veterani Lukovice, ki zelo uspešno nastopajo v ligaškom sistemu pod vodstvom Mineta Trčka, Moram povedati, da sta obe ekipi prikazali lepo igro, kar dvakrat pa je bila občinska ekipa v prednosti, Končni rezultat 2:2 pa je zadovoljil obe strani. Med gledalci ob igrišču so se v prijel nem druženju poveselili ludi župana občin Lukovica in Moravče, Matej Kolnik in Martin Rebolj, ter direktor Termita iz Moravč in predsednik NK Peter Jancžič. Ti so nas (udi nagovorili.
Z domačim pivom Kokovnjač smo si polešili žejo, pogovor pa je stekel do mraka. Zahvala moravškcmu NK za razumevanje, da smo lahko igralci iz. občine Lukovica igrali na tako lepem igriSču.
Občinski izbranci v rdeCih majicah ponovno zaigrali
'Ione Habjanič
šport
m
KLEMEN CERČAR BREZ PORAZA
Motokrosist Klemen Gerčar s PrCVOJ je predlani osvojil naslov državnega prvaka v razredu do 80 ocm. Lani je prestopil v razred do 125 cem, v katerem vozi tudi v letoSnji sezoni. Lani je osvojil naslov podprvaka kot najmlajši na odru za zmagovalce. Po Štirih dirkah na Prilipah pri BreZicah V Mislinji pri Slovenj Gradcu, v Lembergu pri Rogaški Slatini in Stranski vasi pri Semiču v skupni uvrstitvi dveh voZenj letos Se ni doživel poraza.
15-letni Član AMD Sitar Dunlop Racing je nastopil tudi na treh mednarodnih dirkah.
Na prvi mladinski dirki za evropsko prvenstvo v razredu do ,25 cem v BreZicah je v prvi vožnji dosegel 4. mesto, skupno pa deseto. Za evropsko člansko prvenstvo v razredu do 125 cem v Jastrebarskem (HrvaŠka) in na domači progi v Orehovi vasi je največji uspeli dosegel na radizelski progi nad Orehovo vasjo s 17. mestom in Štirimi osvojenimi točkami, kar je največji uspeh na dirkah za EP. Na teh treh dirkah si je nabiral predvsem izkušnje.
Uspehi so bili nekoliko slabši, ker se je bližal konec Sole. Obiskoval je prvi letnik gimnazije v Kamniku, ki ga je končal s prav dobrim uspehom.
Klemen Gerčar je prejel pohvalo za uspešno usklajevanje športnih aktivnosti s šolskimi obveznostmi.
Drzno in uspeSno fo Miran Kokalj foto. Matjaž KoSjr
Robert osvaja!
V soboto in nedeljo (22. in 23. julija) je na stadionu Portoval v Novem mestu potekalo odprto Državno prvenstvo v atletiki na prostem. Robert Kotnik s Prevoj je bil drugi v teku na 5.000 m. Razdaljo je premagal s časom 15:17,75, hitrejši je bil le domačin Peter Kužnik (15:04,29). Robert je z rezultatom zadovoljen, saj mu je uspelo kljub težkim tekmovalnim razmeram doseči zadovoljiv čas.
Naš občan se je udeležil tudi 9. gorskega teka na Grintovec v nedeljo, 30. julija, v sklopu WMRA Grand Prix 2006. Šlo je za zelo zahtevno tekaško tekmovanje, saj je potrebno premagati višinsko razliko 1957 m, ki je najvišja v tem delu Evrope. Robert je pritekel na vrh Grintavca s časom 1:37:51 in pristal na 30. mestu (21. v svoji kategoriji), kar je zelo dobro, glede na to da Robert ni gorski tekač in se je pač tekme udeležil za dober trening in kot iziv premagati progo. Zmagal je 5-kratni svetovni prvak JONATHAN WYATT z Nove Zelandije, ki je postavil tudi nov rekord proge (1:15:4.3).
To pa je bila ludi zadnja tekma v prvem delu sezone, zdaj pa se bo posvetil predvsem pripravam na daljše razdalje, saj želi čini hitreje preteči polmaraton.
Che
Loto: Arhiv Roberl Kotnik
Tek na Grintovec kot izziv
1. RAFOLŠKI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Športno turistično društvo Rafolče je v nedeljo, 18. junija, pripravilo prvi turnir v malem nogometu v Rafolčah, Za razliko od ostalih tovrstnih turnirjev v okolici, ki se običajno igrajo na asfaltni podlagi, jela potekal na Iravnalem igrišču, lako da se je ludi zalo organizatorjem hitro zapolnilo predvidenih 12 mest za tekmujoče ekipe. Na dobro pripravljeni igralni zelenici in v vročem sončnem vremenu se je najbolje znašla ekipa K8 iz Kamnika, ki je bila v finalu boljša od Indijancev iz Lukovice. Tretja je turnir končala ekipa (lalifornije i/ Moravč. Igre vseh ekip je spremljalo zavidljivo .število domačinov in ludi navijačev ostalih ekip. Za vse potrebno so poskrbeli člani ŠTI) Rafolče, ki so med drugim postavili ludi šotore, da so se obiskovalci in igralci lahko osvežili v prijetni senci. Organizacija je uspela tudi ob pomoči sponzorjev: Simteka Lukovica, Zidarstva GTB BoStjan Tekavc Rafolče in Krajevne skupnosti Rafolče, ki jim gre Se posebna zahvala. Ta turnir je bil dokaz, da novo rafolško travnato igrišče zelo lepo živi Ker pa ta kraj še kako potrebuje to športno površino, se že pripravljajo načrti za trajno ureditev Igrišča,
Pffi turnir na norem igrffiu
šport
3. KOLESARSKA DIRKA ZA VISI OBČINE LUKOVICE
Člani Kolesarskega kluba Hrast Dob SO v soboto 17. junija ob podpori Občine Lukovica organizirali Ze 3. kolesarsko dirko za Veliko nagrado Občine Lukovica. Sedaj že tradicionalno prizorišče v okolici Vidma je tako gostilo 1.38 kolesarjev, ki so se pomerili na poznani 5080 metrov dolgi krožni progi od Vidma preko Bobovnika in Preserij do najvišje točke v Gradi.ščah. Sledil je spust do Spodnjih 1'rapreč, krog pa je bil zaključen na Vidmu. Dirka je bila, kot Ze dosedanji dve, uvrščena v koledar državnega prvenstva za amaterje pri Kolesarski zvezi Slovenije. Tekmovalci so se tako po dopoldanskem ogrevanju in ogledu proge popoldne pomerili v 14. različnih kategorijah (12. moSkih in 2. Ženskih). Pomerili pa so se v dirki v treh ločenih startih z različnim številom krogov. Tako so se najprej na progo podale ženske in veterani do letnika 1951, ki so morali opraviti s štirimi oz. šestimi krogi. Ob pol dveh popoldne je sledila dirka z osmimi krogi
Utrinki z dirke
Organizatorji so imeli polne roke dela
v kateri so tekmovali moški od letnika 1951 do letnika 1971. Kot zadnja pa je bila na sporedu kraljevska dirka z desetimi krogi, kjer so tekmovalci morali opraviti z razdaljo 50.8 kilometra in 900 metrov višinske razlike. KakSni so bili rezultati na vseh treh dirkah in v posameznik kategorijah pa si lahko ogledate na spletni strani Občine Lukovica
(www.lukovica.si/razpisi/vnlukovice.asp) ali Kolesarskega kluba Hrast Dob (www.hrast-dob.si). Ob koncu je sledila Se podelitev medalj najboljšim v konkurenci državnega prvenstva in Pokala Slovenije. Župan Občine Lukovica gospod Matej Kotnik pa je izročil pokale in priznanja najboljšim za tekmovanje Velike nagrade Občine Lukovica. Za zmagi sta na prvo stopničko stopila tudi člana KK Hrast Dob Franci Zaje in Tomaž Kališnik. Uspeh kluba gostitelja so dopolnili Se Silvo Zaje s tretjim, Martin Vesel s sedmim in Bojan Pestotnik z osmim mestom v svoji kategoriji. Zal pa je imel obilo smole Milan Hribar, ki mu je po zelo dobri voZnji počila
pnevmatika in je na novo
NajSlevih'nejSa ekipa
moral počakati en cel krog. Kot pretekla leta je bila tudi tretja izvedba kolesarske dirke zelo dobro organizirana, za kar je Kolesarski klub Hrast Dob prijeli številne čestitke. Prireditev pa je bila izvedena tudi ob pomoči sponzorjev in posameznikov, ki se jim organizatorji Se posebej zahvaljujejo: Občini Lukovica; podjetju Kodex Peugeot d.o.o. iz Radomelj, ki je prispevalo spremljevalno NaWl s" dM' l"Me vozilo; Moto klubu Rokovnjači, ki so vseskozi budno spremljali dogajanje na celotni trasi;
Gostinskemu podjetju Trojane; družini Kos iz. Vidma, ki SO odstopili travnike za prireditev; domačinom iz Kosez in Vidma, ki so poskrbeli za jedačo in pijačo; ter vsem navijačem ob progi.
.Spremstvo MK RokovnjaCi
Invalidi MDI spet na izletu
Pohajkovali smo po rudniku Mežica. Prežihovini in splavarili po Dravi. Bila je sobota, 15. julija, ko snio se člani MDI Domžale odpeljali skozi Velenje do rudnika Mežica, Vožnja z. avtobusom je bila prijetna, saj smo si izletniki sami pričarali prijetno vzdušje. Kratek opis našega izleta, predvsem značilnosti Koroške, nam je predstavila članica društva, prof. Novakova.
Potem ko smo si nadeli rudarske čelade, se oblekli v Živo oranžne bluzone in si moški pritrdili svetilke, smo se dobesedno zbasali v premajhne vagončke, ki so nas odpeljali v notranjost rudnika. Za tiste, ki še nismo videl rudnika od znotraj, je bila tO res dogodivščina in hkrati Strah z občutkom krivde, kako so rudarji, pravzaprav cele rudarske družine V preteklosti, marsikje tudi še sedaj, garale za ubogi vsakdanji kruh. Temni rovi s prikazom rudarskega dela vse od začetka pa do zaprtja rudnika iskanje svinčeve rude. miniranje, odvoz rude, iz katere se je v najboljšem
Opremljeni kol /iravi rudarji
Vred pisateljevim sjmnenikom v Kotljah
primeru pridobilo 10 % svinca - naenkrat popolna tema in iz teme glasovi podzemnega škrata, ki dajejo slutiti, da je marsikateri rudar v popolni temni, v primeru da mu je ugasnila svetilka, zblaznel. Bili smo v rovih na prib. 500 m nad. višine in videli smo veliko rovov, a kljub temu si teZko predstavljam goro Peco z 800 km rovov, prepletenih v različnih nadmorskih višinah.
Kako prijeten občutek nas je objel, ko smo spet zagledali sonce in dan! Druga izletniška točka so bile Kotlje - spomenik in domačija - hiša spominov na PreZihovega Voranca. Oskrbnica domačije in hkrati daljna Vorančeva sorodnica nam je povedala nekaj o pisateljevem delu in Življenju.
Izletniki smo bili zadovoljni, saj so se v nas prebudili spomini na otroštvo in obvezen šolski program tudi o PreZihovem Vorancu. Preostalo nam je še splavarjenje po Dravi. Splavarji so nam zaZeli dobrodošlico s kruhom in soljo, žganjem in za spomin je vsak dobil kuhalnico, ki je služila kot igralni inštrument za zadnjo pesem splavarskega programa. Prijeten sprejem torej, na Segav način predstavljeno flosarstvo in splavarstvo ter njih zgodovina. Pesem s spremljavo harmonike in spet hrana - splavarski golaž - razpoloženje je bilo odlično! Nato splavarski krst naše predsednice Vide. Glasen smeh se je razširjal po Dravi potem, ko je odgovarjala na Segava vprašanja krstitelja. In že smo doma,
Menim, da lahko v imenu vseh izletniku potrdim, da, bilo nam je lepo, bil je res zanimivo.
tu Martina Lampret
I/ društvu invalidov MDI Domžale je bilo veselo
Sprejem članov ID Izola v Domžalah
Člani pobratenih invalidskih društev Izole in Domžal se srečujejo že 21 let. V mesecu juniju pridejo Izolani v Domžale, jeseni pa Domžalčani vrnejo obisk. Tako so invalidi iz. Izole II). junija prispeli v Domžale, kjer jih je čakal prisrčen sprejem z, godci, dobro razpoloženimi člani MDI in sledila je pogostitev, kol se ob sprejemih spodobi.
Zabava, sklepanje prijateljstev in druženje
Po kratkem pozdravnem govoru predsednice Vide Perne in zahvali predsednika 1)1 Izola Zmaga Višnjevca,   pO dobri hrani in kozarčkih pijače je vesela družba zaplesala v prostorih gostišča
Štorovje. Z nami se je veselil celo lastnik gostišča in nam zaželel veliko takih druženj. In nato - težka odločitev - pot domov. Zaželeli smo si vse najlepše in sk<irajšnje snidenje!!
Kulturno drulenje na BogtHlptrku
Kulturni del druženja - Ogled Bogenšperka
Z dvema avtobusoma in nekaj osebnimi vozili SO invalidi obeh društev nadaljevali druženje na poti proti gradu BogenSperk.. Grad stoji na visokem hribu in nudi lep razgled na visoke planine proti Koroški in Štajerski, nasade češenj in vinske gorice. Sledil je ogled gradu, v katerem je 20 let (1672—1692) živel in delal Janez Vajkard Valvasor. Na tem gradu je napisal tudi Slavo vojvodine Kranjske. Grad BogenSperk je bil v letu 1999 razglašen za spomenik državnega pomena.
/o Martina Lampret
OBLETNICA ŠD ZLATO POLJE
Kako hitro čas mineva, smo se lahko prepričali pretekli mesec, ko smo praznovali Ze deseto leto delovanja Športnega društva Zlato Polje.
Takratni ustanovni odbor je za prvega predsednika društva izbral Milana Šinkovca, ki je zarezal ledino uspešnega delovanja društva in se osredotočil na dograditev igrišča. Z veliko vnemo in zagnanostjo se je lotil dela tudi drugi predsednik društva Marko Urankar in uspel v svojem štiriletnem mandatu, seveda z zagnanimi člani, dočakati odprtje garderobnega prostora z WC-eji ob igrišču, brez. katerega si danes društvo ne bi moglo zamisliti normalnega vsakdanjika.
Z nogometnimi tekmami STARhMl.ADI in veterani domačih ekip smo pričeli nedeljsko druženje in spomin na deseto obletnico delovanja društva. Spomnili pa smo se tudi 15. obletnice samostojnosti nove države domovine Slovenije. Po odigrani državni himni nas je nagovoril predsednik društva Janez Hribar. Poudaril je, da smo opravili veliko delo, seveda pa ne bi bili tako uspešni brez izdatne Nogomet v Zlatem Polju Se ne bo propadel. pomoči vseh krajanov, Občine Lukovica, širše skupnosti, omeniti pa moram
sponzorsko pomoč g. Skočaja iz. Preserij pri Radomljah. Slednji nam je omogočil, da igrišče uporabljamo lahko tudi ponoči.
V letošnjem letu načrtujemo zaključek del in gradnjo skakalnice na Mali Lasni. Predsednik je izrazil željo po večji aktivnosti mladih V sedemdeset članskem društvu.
Zahvalil se je za pomoč vsem krajanom, sponzorjem in Občini Lukovica, članom društva pa zaželel veliko aktivnosti tudi v prihodnosti. Zal na prireditvi ni bilo župana, ki je bil zadržan zaradi obveznosti. Smo pa prisluhnili besedam nekdanjega župana g. Živka Burje, ki je izrazi 1 zadovoljstvo nad povabilom in ustvarjalnostjo mladih Zlatopoljcev.
Slednjim besedam se je pridružil tudi sponzor g. Srečko Dacar in zaželel uspešno delo tudi vnaprej.
Kljub kratkotrajni plohi smo v prijetnem druženju s krajani preživeli prijetne trenutke na že deset let starem zlatopoljskem igrišču.
Tone I labjanič
Calopske dirke - Preserje pri Lukovici 2006
Kot veleva tradicija, smo tudi letos člani Turističnega društva Preserje pri Lukovici organizirali osrednjo prireditev in sicer 2. 7., letos so bile dirke izredno zanimive in atraktivne, saj se je na dirko prijavilo kar 26 tekmovalcev iz različnih krajev Slovenije. Da je zanimanje za tovrstno prireditev veliko, pove tudi veliko število obiskovalcev. Po uradnem delu prireditve smo člani TD Preserje pri Lukovici poskrbeli še za zabavni del. kjer smo se vsi skupaj poveselili pozno v noč.
Pri organizaciji prireditve so nam s sponzoriranjem pomagali:
* Občina Lukovica
* KS Lukovica
BLA
SLAPA
risbe
ilustracije slike
fotografije
KDAJ BO ZAŽIVELO TURISTIČNO DELO
Pol leta je že minilo od občnega /bora Turistično olepševalnega društva Lukovica. Takrat smo se pogovarjali o povečanih aktivnostih, pa je vse ostalo le pri besedah. Se/nama Članstva nikakor ne moremo sestaviti, saj kljub veliko govorjenju o sodelovanju pri vseh akcijah drustv, veČina teh aktivistov Se ni nasla poti med nas. Društveni arhiv je izginil neznano kam. Zadeti je bilo treba torej kar malo na pamet. ZaCeli smo vendarle.
Peregrinov sejem nam je kljub slabemu vremenu kar nekako uspel. Stari Člani iz Prapreč, Vidma, Preserij in Gradišča so poprijeti za delo in zadevo nttinsko izpeljali. Finančno podporo smo dobili od občine in Krajevne skupnosti Lukovica, materialno pa od gostil Furman in Bevc. Rokovnjaški gozdiček je bil v zelo slabem stanju, zato smo obnovili mize in klopi, pri Čemer je za prehrano skrbel kolektiv gostišča Bevc. kar dokazuje, da ne držijo nekatere trditve, da je gostincem le za dobiček. Precej je društveno blagajno izpraznila poravnava finančnih obveznosti do komunalnega podjetja Domžale, ki so nastale v prejšnjih letih. V naslednjih tednih bomo sodelovali pri pripravi prireditve ob občinskem prazniku in zatem Se pripravili Lukov sejem, ki bo 14. oktobra. Na njem bo posebej poudarjena ponudba za ozimnico, pa tudi domači proizvajalec piva Rokovnjač se bo predstavil.
Načrtov za bodoče tlelo pa tudi ne manjka. Predvsem bomo sodelovali s SOlskim turističnim krožkom in njegovo delo tudi finančno podprli. Poleg obeh tradicionalnih sejmov pa Želimo v naslednjem letu zapolniti poletne sobote s kulturnimi prireditvami v Rokovnjaškem gozdičku. Na ta način lx> ta lepi prostor koristno uporabljen za dobro vseh ljudi, ki jim kulturno življenje ni deveta briga.
Podobo našega kraja lahko polepšamo s pomočjo mnogih rok in glav, ki bi v tem delu našli svoje zadovoljstvo, zato vas vabimo, da se nam pridružite.
/» Za tod Lukovica Vili Golob
nadaljevanje povesti
Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan
Obstane in ko posluša, res sliši govorjenje veliko ljudi. V smrtnem strahu skoči na visoko mejo in plane zviška v sredo med orožnike, ki so ga Sli iskat, ker mu je grmovje zastrlo prost pogled. Nič manj kakor Kralj, so se ustrašili orožniki, ko jim je ropar, ki so ga Sli iskat, skočil kar na glavo. Prvi se je znašel Kralj. Skočil je v goščavo in se, ker mu je bil svet poznan, po nekaj korakih znaSel na dobri stezi.
Zdaj so oživeli tudi orožniki. Pa bilo jih je preveč in so bili drug drugemu napoti. Prodno so se znašli, je begunec že daleč odšel. Nameril se je proti svojemu domu. Tam teče potok in čezenj je brv. Spet nova ovira za orožnike, ker bi bil vsak rad prvi. Begunec pa je odšel po poti in čez veliko cesto v goro. Samo en orožnik, mlad hiter fant, ga je za silo dohajal A zmetal je od sebi' vso prtljago, velo plašč in puško. S samim bajonetom je tekel za njim. A v gori je šel drzni mož v take skale, da si orožnik ni upal za njim. Zdaj so obupali, da bi ga bilo mogoče ujeli. Zato je ukrenila oblast nekaj drugega. Zaprli so sosede, češ da ga skrivajo, kar pa ni bilo res. on se je skrival sam in se tudi sosedom ni kazal. A zdaj se je vendar odločil, da se sam preda. Pa tudi zdaj je nareda p<> svoje. Vedel je, da ga iščejo kot divjo zver, pa je prišel domov, se lepo pripravil in oblekel. Vzel je s seboj ženo in sta Sla peš v Celje.
Bila sta v gostilnah, pa ga nihče ni spoznal. Zvečer pa se je Sel sam prijavit. Menil je. tla mu bo to skrajšalo kazen in ne bo niti dve leti zaprt. A ker so ga dve leti lovili in ker ni hotel svojih tovarišev zadnjega ropa izdati, so mu prisodili Šestnajst let. Zadnjega pol leta je v ječi umrl. Sin njegov je v prvi svetovni vojni padel v Galiciji. Tudi njegova žena in hčerke so mlade pomrle.
oli.' d.imačiji pa Se stojita.
KAJ S l\€ O ?	
	
So ekološki usmerjeni. Njihovo obzorje je lokalno, bloreglonalno In plenetarno. Predani »o domu, ognjišču in skupnosti	So gospodarsko usmerjeni. Njihovo obzorjm je mednarodno, urbano in abstraktno. Predani so službi, poklicu in korporaciji
Njihova temeljna prispodoba Je biološka - vez med organizmom in okoljem.	Njihova temeljna prispodoba je tehnološka - vez med vse bolj zapletenimi stroji in gospodarsko rastjo.
Želijo svet v katerem bi vladalo spoštovanje do vseh vrst v skupnosti vseh živih bitij.	Želijo svet, v katerem bi vladal gospodarski razvoj za vse narode
Njihov eros je usmerjen v čutno uživanje naravnega sveta, divjine in vrta. Intimnosti, prijateljstva In skupnosti.	Njihov eros je usmerjen v organiziranje, podjetništvo, izumljanje, naraščajoče podatkovno znanje, izdelovanje in potrošnjo izdelkov
Moške in Ženske vidijo kot skrivnostni nasprotji, katerih različne obdarjenosti oblikujejo odnose.	Moške in Ženske vidijo kot bistveno enake, ločijo se le po razmnoževalnih funkcijah, ki zadevajo le zasebne vidike odnosov.
Is:/• M M■ Mi #    V ti M; i> H €> M M X €> *4€> ZA. Jp UST^I M €> 1 Mi €> K €> *đ Ustvarjalno Društvo Pozitive	
Vem, vprašanja bi se lotil vsakdo, če ne bi bil pogreznjen v vsakdanjost življenja... Zavedati se prihodnosti je pomembna vrednota...	
odprte strani
ZAHVALA DONATORJEM POČITNIKOVANJA REJNIŠKIH DRUŽIN V PINETI ■ NOVIGRAD
Že deveto leto zapored smo v Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale izvedli program "Usposabljanje in letovanje rejniških družin v smislu razvijanja sposobnosti sprejemanja in reševanja stisk rejencev" ob denarni pomoči ROTARY KLUBA DOMŽALE. Ta je letos s svojim prispevkom 250.000 sit olajSal rejniskim staršem petdnevno bivanje za 42 rejencev. V
Kardinal Rode v Tuštanju
Pineti Novigrad smo bili od 28. 6. do 3. 7.
2006.
K prijetnejšim počitnicam so prispevali z različnimi materialnimi izdelki KS Dob, Občina Domžale, VEIT TEAM Domžale, Slaščičarna Lenček, AVTO DF.BF.VC, MK Domžale, DELO D.D., CISCO SYSTEMS, prof. Luka Fekonija s Fakultete za šport, Kolinska Ljubljana, ROLSS DVA D.O.O. in GLAXO-SMITUKLEIN. Z njimi smo popestrili ustvarjalne delavnice, športne in družabne aktivnosti, v katere smo bili vpeti vse dni vsi udeleženci od zgodnjega jutra do večera, ko smo odšli v posteljo: prvi (glede na starost) ob 22. uri. zadnji pa ... Skupaj nas je bilo kar 83 zelo pestre starostne sestave - od sedmih mesecev do 78 let. Imamo se zares dobro, saj znamo upoštevati potrebe drug drugega in uspemo težave reševati sproti v neposrednem pogovoru in ob spoštovanju vseh. Alkohol in droga sta prepovedana. Uživamo, se veselimo in nasmejemo ob dogodivščinah, ki nam ostajajo v lepem spominu in nas polnijo z dobro energijo.
V imenu Centra za socialno delo Domžale in Društva rejnic in rejnikov Domžale se želim zahvaliti vsem imenovanim donatorjem, ki nas podpirajo v iskanju dobrih, ustvarjalnih načinov zdravega življenja. Hvala vsem, ki ste v svojem prostem času povsem prostovoljno zbirali donatorska sredstva: rejnicam Frančiški Rožič, Mateji Pestotnik, Ivanki Klopčič, absolventu Fakultete za šport Edu Javorju in prof. Marjeti Savnik.
ta Marta Tomec
Na krajšem dopustu v domovini se je prav na dan velikega šmarna -15. avgusta mudil kardinal Franc Rode. Da ne bi na tako slovesni Marijin praznik maševal nekje v neki zakotni samostanski kapeli, kol je sam v uvodu dejal, si je za mesto daritve izbral atrij tuštanjskega gradu v Vrhpoljah pri Moravčah, za kar je prirediteljem zelo hvaležen.
Na lepo pripravljenem grajskem prostoru se je kljub slovesnostim po okoliških krajih zbralo veliko ljudi   od  vsepovsod.   Ma.ša je potekala s somaševanjem nekaterih duhovnikov iz, bližnjih župnij in duhovnikov iz, kardinalovoga Spremstva. V nagovoru je omenjal našo trdno upanje v posmrtno duhovno in telesno življenje, ki nam ga daje krščanska vera, Marija Vnebovzeta pa je dokaz za to. Brez tega upanja, jo bil odločen kardinal, nima smisla živeli.
Med bogoslužjem je krstil tudi prvorojenca lastnika gradu gospoda Pirnala. Na koncu se je kardinal Kode vsem vernikom zahvalil za prisotnost, v imenu navzočih pa so se gostitelji za visok obisk kardinalu oddolžili z. zahvalnim govorom in skromnim darilom.
ti Kamilo l tomitrovič
Spoštovano uredništvo!
To, kar vam pišem vzemite, kot pohvalo vašemu dolu. Občasno so ukvarjam tudi s prispevki za javna občila in sem izredno vesel povratnih informacij.
To povratne informacije niso nujno v pohvalni obliki, so lahko tudi opozorilo na nekaj, kar se mi je morda "zapisalo" ali pa ni bilo dovolj natančno napisano. Včasih gre tudi za drugačno razumevanje stvari, kot si jih kot avtor želim. Vsekakor vedno stvari jemljem kol dobronamerne in v pomoč večplastnemu razumevanju podane informacije.
Torej, za kaj gre? Pri kratki predstavitvi vasi Gradišče v junijskem Rokovnjaču, kjer avtorici (predvidevam zelo mladi) Teja Medved in Katarina Ilič med drugim navedli, da je bila cerkev sv. Marjeto leta 1944 požgana. Ta trditev ne drži.
Drži pa, da je bil požgan zvonik! To pa kol odgovor Nemcev na partizanski napad na Trnjavo nekaj pred tem. V zvoniku so našli nekaj osebnih predmetov tedanjega možnarja PRGAČA in zalo napačno sklepali, da gre za partizansko postojanko oz. skladišče.
Istočasno so Nemci imeli namen požgali tudi ŠTEFETOVO domačijo, kjer so domači že uspeli umakniti vse vrednejšo stvari in živino. Ded, gospodar VALENTIN DRČAR, pa jo ostal doma, bil je tudi avstro-ogrski vojak in je zato dobro obvladal nemščino in je v bistvu ozmerjal poveljujočega častnika in domačija zato ni zgorela. Pokazal je izjemno hrabrost branili dom in mu jo kljub smrtni nevarnosti (krogla ga jo zgrešila samo za nekaj centimetrov) uspelo preprečili najhujše.
Zvonik je seveda zgorel skupaj z bronastimi zvonovi, ki so se stopili, največji - železni (la zvoni Se danes) pa je padel v notranjost. Mislim, tega no vem zagotovo, da je bil zvon zelo kmalu obešen na začasno konstrukcijo, da je vseeno lahko opravljal svojo nalogo. Po vojni je bilo kmalu obnovljeno ostrešje in pokrito s karo betonskim stre.šnikom, ki so si ga va.ščani podajali vse od "pruha" (kamnoloma) do zvonika.
Torej, uredništvo, to je samo za pojasnilo dogodkov polpretekle dobo, ki gredo v pozabo. V pozabo naj gredo taki, kot so se dejansko zgodili. Kajti navedba požiga brez dodatnih pojasnil lahko napelje na sklepanje, ki je danes tako zelo moderno, da so za požig odgovorni partizani. Sicer pa Gradišani tako in tako poznajo celotno zgodbo.
Avtoricama želim še veliko prispevkov, ker pa je "novinarsko" delo odgovorno, upam, da bo tudi uspešno!
ti Milan Drčar, Zg. Prapreče
odprte strani
ZAHVALA
V noči s 24. na 25. junij, v fa.su srečanja Gradišč Slovenije, je v mojem stanovanju zagorelo. Vzrok? Verjemite - nesreča!! V nekaj minutah sem izgubila vse! Ostalo je le nekaj osmojenih in smrdečih cunj! Življenje me je spet preizkusilo!
Tokrat nisem vedela, kako naprej! Kje začeti? Kako? Kje vzeti denar?
Pa so mi pokazali moji sova.ščani! Takoj ko so razmere dopuščale, so prišli!
Vsi! Moški, Ženske in mladina!
V Gradišču so pozabili, da je nedelja, niso se ozirali na vročino, ki je neusmiljeno pripekala, niso se ustrašili umazanije in smradu, pozabljene SO bile vse zamere in predsodki!
Ženske so prevzele skrb za čiščenje, hrano, moški so prevzeli vsa druga dela.
TeZ.ko je najti besede ob tem, kar sem doživela! Želim se zahvaliti vsem in vsakemu posebej!
Ne morem vam reči drugega kot HVALA, tisočkrat HVALA!!
I bala za delo. ki sle ga opravili, in HVALA za vsak tolar, ki mi bo prišel še
kako prav!
Spoštovani sosedje in sova.ščani! Vrnili sle mi vero v Življenje! HVALA!
Seveda pa se zahvaljujem tudi vsem gasilskim enotam za hitro intervencijo, sicer bi bile lahko razmere še bolj katastrofalne!
Vsem vam še enkrat iz srca 11VAI.A!
<?» Ida Kuret
OB 15-LETMCI BITKE V TRZINU
27. julija nekaj po sedmi uri zvečer je poteklo natanko 15 let od bitke v Trzinu, ko SO tanke bivše jugoslovanske vojske, ki so prodirali od Vrhnike proti Brniku, pripadniki teritorialne obrambe, slovenska vojska in policije zaustavili v Trzinu.
V počastitev teh dogodkov sta prav na ta dan VVZS Domžale - Trzin ter Občina Trzin organizirala slovesnost, s katero so se v Trzinu, pa tudi v širšem slovenskem prostoru, spomnili teh dogodkov, ki so terjali tudi človeški davek.
Prireditev se je po dvigu zastave, prihodu Častne čete Slovenske vojske in veteranov ter himni začela simbolno s preletom dveh helikopterjev Slovenske vojske in se nadaljevala s Častnim veteranskim dejanjem, ki mu je sledil slavnostni govor ministra za obrambo Karla Erjavca. Spregovoril je o sami bitki v Trzinu, ki je bila pred petnajstimi leti ena ključnih bilk v boju za samostojno državo, poudaril pa je tudi pomen teritorialne obrambe, slovenske vojske in policije.
Celotno slovesnost so simbolno Oblikovali nastopajoči iz sedmih občin Domžale, Trzin, Mengeš, Moravče, Lukovica, Kamnik ter Orkester Slovenske vojske.
Občina Lukovica je k slovesnosti prispevala scenarij, ki si ga je zamislil Matej Kotnik, vezno besedilo je napisala Marta Keržan, kol povezovalka pa je nastopila Helena Urbanija.
Slovesnosti so si' udeležili visoki gostje, predstavniki državnih institucij in Slovenske vojske, župani, udeleženci bitke, sorodniki žrtev in številni drugi obiskovalci.
<b Marta KerZan
Skrivnostni anket ar ji
Pred dobrim mesecem dni je občane vznemirjala anketa, ki jo je izvajal neznan anketar. Vprašanja so se nanašala na lokalne volitve, ki so pred vrati. To pravzaprav ni nič nenavadnega in je praksa mnogih političnih strank, saj je to najboljši pokazatelj politične situacije, kar je seveda odlična orientacija pre-d projektom, kot so volitve. Vse lepo in prav, toda ... Če ste bili med poklicanimi - brez. skrbi - poklicanimi po telefoni, potem si lahko zastavite vprašanje, ki so si ga mnogi postavili šele potem, ko so odložili telefonsko slušalko. Torej vprašanje se glasi: Kdo vas je poklical? Večina med vami verjetno ne bi znala odgovoriti, saj se je anketar predstavil le z. imenom (ali pa še to ne), ni pa povedal, po čigavem naročilu izvaja anketo. Malce smo povprašali naokoli, kdo bi lahko stal za to anketo in najprej smo pomislili, da se je projekta lotila občina sama, toda zagotovili so nam, da ankete niso naročili. K vsem tem nas je napeljalo pripovedovanje občanov, ki so anketarje konkretno povprašali po naročniku, pa li lega niso želeli izdati oz. so odložili slušalko.
Nespreten naročnik ali anketarji? Nekaj od lega prav gotovo, V eni od strank pa so mi kasneje povedali, da so v kasnejšem obdobju izvedli anketo, vendar ne na lak način in tudi vprašanja so se malce razlikovala od vprašanj skrivnostnega anketarja. Sumljivo pa je seveda tudi to, da je bila ista telefonska številka izbrana večkrat, Vsak. ki se spozna na anketiranje in statistiko ve, da se anketiranci, torej v tem primeru telefonske številke, izbirajo po določenem vzorcu, ki pa naj bi ponavadi izključeval ponovitve. Kar dejansko pomeni samo dvoje: ali je anketar svoje delo opravil zelo neprofesionalno in zato rezultati ne morejo biti reprezentativni ali pa je bilo na delo več različnih izvajalcev anket. Po informacijah, ki sem jih dobila, bi sodila, da gre v tem primeru za slednje.
Ne motijo nas ankete, če so izvedene, kot bi morale biti, in če se, že po pravilih bontona, kličoči po telefonu predstavi in v primeru ankete, kot je bila ta. navede podjetje oz. izvajalca in/ali naročnik;!.
Veselo predvolilno jesen!
Mojca Smrk<
I« )K( IVN.lAČ.jc glasilo (»brine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odboru: Kamilo DomtOOVič, Marta Keržan, MojeaSmrkoU, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, Id. 01/729 83 (KI, .jezikovni pregled: Milila KerZan, spletna stran: www.lukovica.si, e-inail: obcinaliikovica« lukovieasi, rokovnjacM lukovieasi; Produkcija- Agencija G Ljubljana, priprava in tisk: <JRAKEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za kateri- se obračunava B,.r>%DI)V(Ur. 1. RS št, H!W)H). RokovnjaC je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo KS pod zaporedno številko K01 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1180.1 licdnišl.vo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Ncnaročcnih člankov ne honoriramo. Na naslovnici je utrinek z. galopskih dirk v 1'rcserjah, lolo: Dušan Jenii-e.
LOKALNE VOLITVE 2006
Štiriletno mandatno obdobje Zupanov, članov občinskih svetov in članov ožjih delov samoupravnih lokalnih skupnosti se izteka; predsednik Državnega zbora RS |e Ze razpisal redne volitve Zupanov in občinskih svetov, ki bodo potekale v nedeljo, 22. oktobra 2006, z 21. avgustom pa so Ze začeli teči roki za volilna opravila. Enaki roki veljajo tudi za volitve članov Svetov krajevnih skupnosti, ki jih je v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah razpisal Zupan Občine Lukovica g. Matej Kotnik.
V nadaljevanju navajamo nekaj najpomembnejših informacij: Pravico glasovanja na lokalnih volitvah imajo vsi prebivalci, ki imajo na območju občine Lukovica stalno prebivališče, ne glede na državljanstvo. Pravico kandidiranja za člana občinskega sveta imajo občani, ki so državljani Republike Slovenije ter državljani Evropske unije s stalnim prebivališčem v občini Lukovica, medtem ko imajo pravico kandidiranja za Zupana le slovenski državljani. Med novostmi letošnjih volitev je obvezna 20- odstotna zastopanost obeh spolov na kandidatnih listah ter zvišanje Števila potrebnih podpisov volivcev za vlaganje kandidatur neodvisnih Županskih kandidatov. Za volitve članov občinskega sveta bodo morale kandidatne liste političnih strank in neodvisnih list (le-te morajo za kandidiranje zbrati podpise 15 volivcev s stalnim prebivališčem v občini Lukovica) zagotoviti 20-odstotno zastopanost obeh spolov; kandidati bodo morali biti razporejeni tako, da bo v zgornji polovici liste izmenično najmanj vsak tretji kandidat drugega spola. Neodvisni Županski kandidati bodo morali za pravilno vloZeno kandidaturo dobiti najmanj 2% podpisov podpore od Števila vseh volivcev v Občini. Občina Lukovica ima 4043 volivcev, torej bo moral takSen kandidat zbrati 81 podpisov podpore. Novost je
tudi posebno volišče za invalide, kjer bodo le-ti lahko glasovali, in sicer ne glede na to, če sicer spadajo v območje drugega volišča. Taksno volišče bo v kulturnem domu v Lukovici. Vsa ostala volišča ostajajo enaka kol pri vseh dosedanjih glasovanjih, kljub temu v nadaljevanju objavljamo sklepe o določitvi volišč in njihovih območij.
Glede volitev članov Svetov krajevnih skupnosti v Občini Lukovica ni nobenih sprememb; občinski svet je namreč v sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti na 27. seji, dne 17. 7. 2006, sprejel Odlok o določitvi Števila članov Svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot za volitve v Svete Krajevnih skupnosti v Občini Lukovica, ki v posameznih krajevnih skupnostih določa enako .število članov Svetov in volilnih enot kot na lokalnih volitvah I. 2002.
Še nekaj pomembnejših datumov:
• 22. septembra 2006 se začne volilna kampanja;
• do 27. septembra 2006 do 19. ure je potrebno pri občinski volilni komisiji vloZiti kandidature za volitve članov občinskih svetov, Zupana in članov Svetov krajevnih skupnosti, ne glede na način kandidiranja (politične stranke, volivci). Poudarjamo, da morajo hiti kandidature tlo te ure Ze predložene Občinski volilni komisiji in ne šele oddane po pošti.
• 17., 18. in 19. oktobra 2000 bo potekalo predčasno glasovanje (v sejni sobi Občine Lukovica).
Za kakršnekoli informacije glede lokalnih volitev občani lahko pokličejo na tel. št. 72-96-312 (ga. Mojca Stoschitzkv, preds. OVK).
Občinska volilna komisija
Predsednik: Mojca Stoschitzky, univ. dipl. prav.
Na podlagi 19. a Člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 100/05 - UPB1), 5. odst. 109. člena Zakona o lokalnih volitvah t Ur. list RS, SI. 22/06 - UPB2) in J. odst. 64. člena in 16. člena Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/01), je občinski svet Občine Lukovica na svoji 27. seji dne 17. 7. 2(MX> sprejel naslednji
ODLOK
O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV
SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V
OBČINI LUKOVICA ZA LOKALNE VOLITVE 2006
1. člen
S tem odlokom se določa število članov Svetov krajevnih skupnosti in volilne enote za volitve v Svete krajevnih skupnosti v (Jbčini Lukovica. Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem načelu.
2. člen
Svet krajevne skupnosti Blagovica ima 7 članov. Za volitve članov Sveta KS Blagovica se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
V volilni enoti se voli 7 članov sveta.
3. člen
Svet krajevne skupnosti Češnjice ima 5 članov. Za volitve članov Sveta KS Češnjice se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti,
V volilni enoti se voli 5 članov sveta.
4. člen
Svet krajevne skupnosti Krašnja ima 11 članov. Za volitve članov Sveta KS Kra.šnja se določijo štiri volilne enote in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi: • prva volilna enota obsega območje naselij:
Krajno Brdo in Vrh nad Kra.šnjo. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta;
• druga volilna enota obsega območje naselja Krašnja. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
• tretja volilna enota obsega območje naselij: Spodnje Loke in 2irov.se. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta;
• četrta volilna enota obsega območje naselij: Kompolje in Koreno. V volilni enoti se volita 2 člana sveta.
5. člen
Svet krajevne skupnosti Lukovica ima 11 članov. Za volitve članov Sveta KS Lukovica se določi pet volilnih enot in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
• prva volilna enota obsega območje naselij: Lukovica pri Domžalah in Brdo pri Lukovici. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta;
• druga volilna enota obsega območje naselij: Zgornje Prapreče, Gradišče pri Lukovici in Preserje pri Lukovici. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta;
• tretja volilna enota obsega območje naselij: Spodnje Koseze, Videm pri Lukovici in Spodnje Prapreče. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
• četrta volilna enota obsega območje naselja: Čeplje. V volilni enoti se voli 1 član sveta;
• peta volilna enota obsega območje naselja Trnjava. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
6. člen
Svet krajevne skupnosti Prevoje ima 7 članov. Za volitve članov Sveta KS Prevoje se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
V volilni enoti se voli 7 članov sveta.
7. člen
Svet krajevne skupnosti Rafolče ima 7 članov. Za volitve članov Sveta KS Rafolče se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
V volilni enoti se voli 7 članov sveta.
8. člen
Svel krajevne skupnosti Trojane ima 6 članov. Za volitve članov Sveta KS Trojane se določijo tri volilne enote in .število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
• prva volilna enota obsega območje naselij: Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah. V volilni enoti se volijo 3 člani svela;
• druga volilna enota obsega območje naselijdiršlenovica, Podmilj, Prvine, ŠentoZ.bolt, Učak. V volilni enoti se volita 2 člana sveta;
• tretja volilna enota obsega območji.' naselij: Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Suša. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
9. člen
Svet krajevne skupnosti Zlato Polje ima 7 članov. Za volitve članov Sveta KS Zlato Polje se določi ena volilna enota, ki obsega območje cele krajevne skupnosti.
V volilni enoti se voli 7 članov sveta.
10. člen
Volitve v Svete krajevnih skupnosti izvedejo občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori.
11. člen
Ta odlok začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem vestnlku Občine Lukovica.
Z dnem objave preneha veljati Odlok o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Lukovica (Ur. veslnik Občine Lukovica, št. 5/02).
OBČINA LUKOVICA ŽUPAN: Matej Kotnik, l.r. OBČINSKI SVET Številka: 4/27/06 Datum: 17. 7. 2006
Na podlagi 41. člena Zakona 0 lokalnih volitvah (Uradni list RS, St. 22/06 - UPB 2, 70/06 - odi. LIS) je Občinska volilna komisija Občine- Lukovica na 1. seji. dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
0 DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
Za volitve v občinski svet in za volitve Zupana, dne 22. oktobra 2000 v Občini Lukovica
VOLIŠČE 20.01 - OŠ BRDO, PODRUŽNICA KRAŠNJA
Kompolje. Koreno. Kra.šnja. Spodnje Loke. Žirovšc
VOLIŠČE 20.02 - PRI VINCENCU URBANIJl, KRAJNO BRDO 3 a
Krajno Brdo, Vrh nad Krašnjo
VOLIŠČE 20.03 - KULTURNI DOM LUKOVICA
Brdo pri Lukovici. Čeplje. Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah,
Presoje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Praprcce, Trnjava, Videni
pri Lukovici, Zgornje Pni preče
VOLIŠČE 20.04 - KULTURNI DOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Imovica, Prevalje. Prevojc pri Šentvidu. Šentvid pri Lukovici, Vrba
VOLIŠČE 20.05 - PRI AMALIJI DOBERŠEK, Rafolče 32
Dupeljne. Rafolče. StraZa. Vrhovije
VOLIŠČE 20.06 - ŠOLA ZLATO POLJE
Brezovica pri Zlatem Polju. Mala La.šna. Obrše, Podgora pri Zlatem Polju. Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče, Zlato Polje
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 02/06 - OVK Datum: 28. 8. 2006
VOLIŠČE 20.07 - OŠ BRDO, PODRUŽNICA BLAGOVICA
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj. Jelša, Korpe, Mali Jelnik Podsmrcčje, Prevoje. Prilesje. Spodnji Petelinjek. Veliki Jelnik. VoiCC Vranke. Zgornje Loke. Zgornji Petelinjek. Zlatenek
VOLIŠČE 20.08 - ŠOLA ČEŠNJICE
Če.šnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce
VOLIŠČE 20.09 - ZADRUŽNI DOM TROJANE
Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrl) pri Trojanah
VOLIŠČE 20.10 - PRI RAJKU KERŠIČU, UČAK 1
Bršlenovica. Gorenje. Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj. Prvine. Suša ŠentoZbolt, Učak
VOLIŠČE 20.901- KULTURNI DOM LUKOVICA SEJNA SOBA OBČINE LUKOVICA
Predčasne volitve
VOLIŠČE 20.950 - KULTURNI DOM LUKOVICA
Volišče za Invalide
Predsednik Občinske volilne komisijc-Mojca Stoschitzkv. univ. dipl. prav., I. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS. St. 22/06 -UPB 2, 70/06 - odi. US) je občinska volilna komisija Oltfine Lukovica na I. seji. dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Blagovica, dne 22. oktobra 2006, v krajevni skupnosti Blagovica
VOLIŠČE 01.1.1. - OŠ BRDO, PODRUŽNICA BLAGOVICA
Blagovica, Gabrje pod Špilkom. Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik. Podsmrcčje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek. Veliki Jelnik, Vošce, Vranke. Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek. Zlatenek
OBČINA LUKOVICA ObCfcMkl volilna komisija Številka: 03/06 - OVK Datumi 28. 8. 2006
Predsednik
Občinske volilne komisijc-Mojca Stoschitzkv. univ. dipl. prav., I. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS. st. 22/06 -UPB 2. 70/06 - odi US) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na 1. seji. dne 28. 8. 2000 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti ČeSnjice, dne 22. oktobra 2006, v krajevni skupnosti ČeSnjice
VOLIŠČE 02.1.1. - ŠOLA ČEŠNJICE
ČeSnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 04/06 - OVK Datum: 28. 8. 2006
Predsednik Občinske volilne komisije.Mojca Stoschitzkv. univ. dipl. prav.. I. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, St. 22/06 -UPB 2, 70/06 - odi. US) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na 1. seji, dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti KraSnja, dne 22. oktobra 2006, v krajevni skupnosti KraSnja
VOLIŠČE 03.1.1. - PRI VINCENCU URBANIJI, KRAJNO BRDO 3 a
Krajno brdo, Vrh nad Krašnjo
VOLIŠČE 03.2.1. - OŠ BRDO, PODRUŽNICA KRASNJA
KraSnja
VOLIŠČE 03.3.1. - OŠ BRDO, PODRUŽNICA KRASNJA
Spodnje Loke, ŽirovSe
VOLIŠČE 03.4.1. - OŠ BRDO, PODRUŽNICA KRASNJA
Kompolje, Koreno
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 05/06 - OVK Datum: 28. 8. 2006
Predsednik Občinske volilne komisijeMojca Stoschitzkv, univ. dipl. prav., I. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, St. 22/06 -LIPB 2, 70/06 - odi. US) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na 1. seji, dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Lukovica, dne 22. oktobra 2006, v krajevni skupnosti Lukovica
VOLIŠČE 04.1.1. - KULTURNI DOM LUKOVICA
Lukovica, Brdo pri Lukovici
VOLIŠČE 04.2.1. - KULTURNI DOM LUKOVICA
Zgornje Prapreče, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici,
VOLIŠČE 04.3.1. - KULTURNI DOM LUKOVICA
Spodnje Koseze, Videm pri Lukovici, Spodnje Prapreče
VOLIŠČE 04.4.1. - KULTURNI DOM LUKOVICA
Čeplje
VOLIŠČE 04.5.1. - KULTURNI DOM LUKOVICA
Trnjava
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 06/06 - OVK Datum: 28. 8. 2006
Predsednik Občinske volilne komisijeMojca StOSChitzkv, univ. dipl. prav., 1. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06 -UPB 2, 70/06 - odi. US) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na 1. seji, dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Prevoje, dne 22. oktobra 2000. v krajevni skupnosti Prevoje
VOLIŠČE 05.1.1. - KULTURNI DOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 07/06 - OVK Datum: 28. 8. 2006
Predsednik Občinske volilne komisijeMojca Stoschitzkv, univ. dipl. prav., I. r.
Na podlagi 41, člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. lisi RS, šl. 22/06 -UPB 2, 70/06 - odi. US) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na 1. seji, dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Rafolče, dne 22. oktobra 2006, v krajevni skupnosti Rafolče
VOLIŠČE 06.1.1. - PRI AMALIJI DOBERŠEK, RAFOLČE 32
Dupeljne, Rafolče, StraZa, Vrhovlje
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 08/06 - OVK Datum: 28. 8. 2006
Predsednik Občinske volilne komisijeMojca StOSChitzkv, univ. dipl. prav., I. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS. št. 22/06 - UPB 2, 70/06 - odi. US) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na I. seji. dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IDI OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Trojane, dne 22. oktobra 2006, v krajevni skupnosti Trojane
VOLIŠČE 07.1.1. - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrli pri Trojanah
VOLIŠČE 07.2.1. - PRI RAJKU KF.RŠIČU, UČAK 1 Brslenovica, Podmilj, Prvine, Šentožbolt, Učak
VOLIŠČE 07.3,1. - PRI RAJKU KKRŠIČU, UČAK I Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Suša
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 09/06 - OVK Datum: 28. 8. 2000
Predsednik Občinske volilne komisijcMojca Stoschitzkv, univ. dipl. prav., 1. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Lir. list RS, St. 22/06 -UPB 2, 70/06 - odi. US) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na 1. seji, dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Zlato Polje, dne 22. oktobra 2006, v krajevni skupnosti Zlato Polje
VOLIŠČE 08.1.1. - ŠOLA ZLATO POLJE Brezovica pri Zlatem polju. Mala La.šna, Obr.še, Podgora pri Zlatem polju. Preserje pri Zlatem polju. Trnovče, Zlato polje
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 10/06 - OVK Datum: 28. 8. 2006
Predsednik Občinske volilne komisijcMojca Stoschitzkv, univ. dipl. prav., 1. r.
Na podlagi 3. odst. 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, St. 62/94 in 17/97) izdajam
SKLEP
O DOLOČITVI NAČINA PLAKATIRANJA V ČASU VOLILNE KAMPANJE
1. S tem sklepom se določajo načini in pogoji plakatiranja v času volilne kampanje, plakatna mesla ter pravice in obveznosti organizatorjev volilne kampanje.
2 Plakatna mesta, na katerih je dovoljeno oglaševanje v času volilne kampanje, so:
a) plakatni stebri - do 1/3 plakatnega prostora (3)
b) oglasne deske po krajevnih skupnostih (14)
3. V naseljih zunaj občinskega središča se dovoljuje oglaševanje na krajevno običajen način.
■i. Posamezna plakatna mesta iz 2. in 3. točke je moZno koristiti pod naslednjimi pogoji
a) plakatni stebri - do 1 '3 plakatnega prostora
•naselje Lukovica - pri trgovini Tuš
•naselje Lukovica   ob upravni stavbi Občine Lukovica •naselje Blagovica - pri Al' Blagovica
b) oglasne deske po krajevnih skupnostih
Organizatorji volilne kampanje na javnih površinah lahko postavijo svoja stojala (do višine 1,5 m), za kar morajo pridobili soglasje Občine Lukovica.
/..i pravilno plakatiranje \ Občini Lukovica skrbijo organizatorji volilne-kampanje sami, nadzor pa opravlja Rezijski obrat Občine Lukovica.
5. Organizator volilne kampanje pridobi pravico do plakatnega mesta na podlagi vloge, ki jo po.šljc na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, z. oznako ""za plakatiranje - volitve".
Vlogo organizator volilne kampanje predloži Občini Lukovica najkasneje 2 dni pred pričetkom volilne kampanje. Vloga mora vsebovati: •ime oz. naziv organizatorja volilne kampanje ter ime pooblaščenega organizatorja in njegov naslov
• vrsta plakatnega mesta, ki ga Zeli organizator pridobiti.
6. O pridobitvi pravice do plakatnega mesta odloči občinska uprava Občine Lukovica. V primeru večjega Števila vlog različnih organizatorice volilne kampanje, o pridobitvi pravice do plakatnega mesta odloči Zreb. Žreb opravi občinska uprava. Žrebanju imajo pravico prisostvovati predstavniki organizatorjev volilne kampanje.
7. Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno v skladu z Zakonom o volilni kampanji.
Ta sklep se uporablja tudi za nameščanje transparentov na območju občine.
8. Glede zadev, ki niso urejene s tem sklepom, veljajo določbe Zakona
o volilni kampanji
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljali sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje (Ur. vestnik Občine Lukovica, št.
7/02).
9. Sklep začne veljati z. dnem objave v Uradnem vestniku občine Luki rvica.
OBČINA LUKOVICA ŽUPANMatej Kotnik I. r. Datum: 17, H. 2000
Na podlagi 41. Člena Zakona 0 lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06 - UPB 2, 70/06 - odi. US) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na 1. seji. dne 28. 8. 2006 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČA ZA PREDČASNE VOLITVE
članov Svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Lukovica, dne 22. oktobra 2006
VOLIŠČE 09.901. - KULTURNI DOM LUKOVICA, SEJNA SOBA OBČINE LUKOVICA
OBČINA LUKOVICA
Občinska volilna komisija Predsednik
Številka: 11/06 - OVK Občinske volilne komisijeMojca
Datum: 28. 8. 2006 Stoschitzky, univ. dipl. prav., I. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur, list RS, št, 22/06 -UPB 2, 70/06 - odi. I IS) je občinska volilna komisija Občine Lukovica na I. seji, dne 28. 8. 2000 sprejela naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČA ZA INVALIDE ZA VOLITVE
članov Svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Lukovica, dne 22. oktobra 2006
VOLIŠČE 10.950. - KULTURNI DOM LUKOVICA, SEJNA SOBA OBČINE LUKOVICA
OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 12/06 - OVK Datum: 28. 8. 2006
Predsednik Občinske volilne komisijeMojca Stoschitzky, univ. dipl. prav., I. r.
Na podlagi 5. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. lisi RS, št. 62/94, 1 7/97) in Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/03, 1/04) določa uredniški odbor javnega glasila Občine Lukovica naslednja
PRAVILA
ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH PREDLAGATELJEV
TER NJIHOVIH PROGRAMOV
1.
Javno glasilo Občine Lukovica s tem Pravili zagotavlja enakopravnost kandidatov ter političnih strank in drugih predlagateljev kandidatov pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov.
2.
V javnem glasilu Občine Lukovica se za predstavitve kandidatov vseh predlagateljev za kandidiranje na lokalnih volitvah 2006 nameni polovica strani brezplačno, in sicer za vsakega predlagatelja (politične stranke, skupine volilcev). Za dodatne objave, ki presegajo polovico strani, mora predlagatelj plačati v skladu s določili Pravilnika 0 honoriranju člankov in ostalih prispevkov, objavljenih v glasilu Rokovnjač in cenah komercialnih oglasov (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 3/02, 8/03).
3.
Pred objavo predstavitev kandidatov posameznih predlagateljev uredniški odbor opravi Zreb o vrstnem redu objav. Pri žrebu sodelujejo predstavniki predlagateljev.
Če posamezni predlagatelj Zeli poleg brezplačne polovice strani dodatno objaviti predstavitve kandidatov v skladu z 2. točko Pravil, bo uredniški odbor zagotovil skupno objavo na eni strani javnega glasila.
4.
Uredniški odbor bo v skladu s temi Pravili objavil vse predstavitve, ki jih bodo predlagatelji posredovali uredniškemu odboru do roka, objavljenega v javnem glasilu Občine Lukovica.
5.
Pravila začnejo veljati, ko občinski svet Občine Lukovica k njim poda svoje soglasje in se objavijo v javnem glasilu Občine Lukovica.
OBČINA LUKOVICA Odgovorna urednica:
Javno glasilo Občina Lukovica Majda Vesel l.r.
Uredniški odbor
Naslednji Rokovnjač izide 6. oktobra, rok za oddajo materialov za predstavitve je do 20. septembra. Žreb o vrstnem redu objav s predstavniki predlagateljev bo v sredo, 27. septembra, ob 16.30 v prostorih Občine v Lukovici.
izziv
V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Kako se pripravljate za lokalne volitve? Prejeli smo odgovor NSi in Neodvisne liste za Črni graben.
Vprašanje za naslednjo številko:
Kako ocenjujete delo občinskega s\eta v
iztekajočem mandatu?
V občini Lukovica so potrebne spremembe
J	VSi
	
V Novi Sloveniji aktivno spremljamo tlelo občine Ze vse od njene ustanovitve. K razvoju občine je N.Si v prejšnjih mandatih tudi veliko prispevala. Žal Ugotavljamo, da v zadnjem mandatu dolgoročni razvoj ne gre v začrtani smeri.
V okviru neposrednih priprav na volitve smo se nekajkrat sestali z večino strank, ki so dejavne v naši občini. Na sestankih smo ugotovili, da nihče od prisotnih s sedanjim upravljanjem ni zadovoljen. Zato na prihodnjih volitvah vidimo priložnost, da s sodelovanjem strank omogočimo občini gospodarski razvoj in demokratično upravljanje.
Vse štiri v razpravah sodelujoče stranke Želimo uvrstiti na kandidatne liste takšne ljudi, ki bodo imeli več posluha za tankočutno gospodarjenje na celotnem območju občine. Ker imamo o tem podobna stališča, smo se dogovorili za medsebojno podporo. Pri oblikovanju kandidatnih list za svetnike in Zupana pa ostajamo sodelujoče stranke avtonomne.
V Novi Sloveniji smo začeli evidentirati kandidate za Zupana in svetnike Ze decembra lani. Temeljit in pretehtan izbor je v naši stranki Ze opravljen in načrtujemo dokončno potrditev na naslednjem sestanku.
Z   (M) NSi Lukovica
NSi
Nova Slovenija
Kft\Ćtin%$io t/Uit&tfB 9 tronho
Iskrene čestitke vsem občankam in občanom ob prazniku naše občine.
Posameznikom, podjetjem. druitvom. civilnim pobudam in drugim organizacijam telimo uspelno delo. saj le-to pomeni
tudi uspeh celotne skupnosti.
OO NSi Lukovica
KAKO SE PRIPRAVLJATE NA LOKALNE VOLITVE?
V Neodvisni listi "za Črni graben" na to vprašanje lahko odgovorimo na kratku gradimo na spoznanjih in izkušnjah preteklih let.
V prvih štiri letih našega delovanja v občinskem svetu smo dodobra spoznali delovanje "izvršilne oblasti" Občine Lukovica, njene dobre in slalx' strani ter potrebe naših občanov. Člani občinskega sveta iz Neodvisne liste "za Črni gralx'n" smo aktivno sodelovali v delu sveta in posameznih odborih ter komisijah. V iztekajočem mandatu smo lemel|ilo pretehtali vse predloge' aktov, obravnavanih na Občinskem svetu in pripravljali koristne pripombe z namenom, da se sprejmejo celoviti in v praksi uresničljivi odloki in sklepi.
Marsikateri predlog ali amandma svetnikov Neodvisne liste- "za Črni graben" so potrdili tudi ostali člani občinskega sveta. Žal pa je pri nekaterih, po našem mnenju potrebnih predlaganih spremembah, prevladala strankarska pripadnost nekaterih svetnikov in predlogi niso bili Sprejeti, kar se je kasneje večkrat pokazalo kot napaka in smo morali svetniki naknadno sprejemati popravke "na silo" sprejetih odlokov.
V Neodvisni listi "za Črni graben" smo se za vsako sejo resno pripravljali, kar so dokazovali tudi naši strokovni spreminjevalni predlogi. To znamo in nameravamo delati tudi v prihodnje ter računamo, da znajo to ceniti tudi volivci. Naši predlogi (sprejeti ali Zavrnjeni) Zal niso bili ustrezno predstavljeni v oh< inskeni glasilu.
Ko smo bili kmalu po z.u ciku mandala potisnjeni v OpOZk IJO, smo to vlogo prevzeli z odločitvijo, da kljub temu kar največ prispevamo k i.izv OJU I ibčinc In v dl ibu > v ei ine I >ln am >v
Na osnovi pridobljenih izkušenj in znanj, ki jih imamo, samozavestno pripravljamo volilni program na nov mandat in sestavljamo kandidatno listo.
V prihodnjih štirih letih si bomo prizadevali za skladnejši razvoj celotne občine, za dokončanje začetih projektov, za skrbno načrtovane, dobro vodene in pravočasno zaključene investicije, za dobro pretehtane in omejene posege v naravno okolje. Se naprej se bomo borili proti nepotrebnemu prekomernemu povečevanju cen in pretiranemu povečevanju tistih davčnih obremenitev ofcinov, ki so v pristojnosti občine.
K sodelovanju in pripravi programa vabimo vse občanke in občane občine Lukovica, ki Želijo dodali svoj prispevek k razvoju naše občine. Vabimo vse, ki imajo zamisli, kako uspešneje reševali teZave. ki nas tarejo, in hočejo Živeti v prijaznem okolju.
V Neodvisni listi "za Črni graben", kjer vsak razmišlja s svojo glavo, sprejemamo vse dobronamerne in za občane koristne predloge ali pobude, jih skupaj analiziramo in ovrednotimo. Pomembne so moralne vrednote posameznika in ne obremenjujemo se z ideološko pripadnostjo posameznika, zato Se enkrat vabljeni vsi. ki vam ni mar. kaj se dogaja z našo občino.
V Necxlvisni listi "za Črni gralx-n" bomo ustrezno pozornost namenili tudi pripravam na volitve v svete krajevnih skupnosti.
•k Za Neodvisno listo "za Črni graben" TomaŽ Andrejka in Lado Goričan
izziv
Število članov Nove Slovenije narašča
V Novi Sloveniji Z veseljem ugotavljamo, da Število članov v naSi občini v zadnjem Času konstantno naraSCa. Samo v letošnjem letu smo vpisali devet novih Članov, predvsem mladih. To pripisujemo dobremu dosedanjemu delu NSi v občini, pa tudi delu naSih ministrov in poslancev na državni in evropski ravni. Ministri iz naSe stranke pokrivajo ključne resorje v vladi (finance, delo in družina, pravosodje, znanost in tehnologija). Na vseh teh področjih so v teku odločilne spremembe za nadaljnji razvoj države. Dobro delo ministrov in poslancev vpliva na prepoznavnost in privlačnost programa Nove Slovenije, ki se mu mnogi želijo
pridružiti.
Ministri in poslanci NSi ohranjajo tudi neposreden stik z ljudmi in prisluhnejo njihovim mnenjem in predlogom. Kno od mnogih takih srečanj je bil tudi obisk skupine Šestih poslancev in ministra Šturma v Lukovici v soboto 29. julija pod geslom "Slovenija - ker smo tu doma". Cilj srečanja je bil neposredna seznanitev poslancev in ministra s problemi in predlogi, ki jih imamo občani.
Živahen pogovor med poslana, ministrom in okani.
£s> OO NSi Lukovica Foto: Drago JutcrSck
VABILO OBČANOM OBČINE LUKOVICA
V priprave na volitve novega župana, članov občinskega sveta in članov svetov krajevnih skupnosti se bo tudi v novem mandatu vključila pred štirimi leti ustanovljena NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN", kije na prejšnjih lokalnih volitvah dobila največ glasov. Nestrankarske liste so bile v iztekajočem se mandatu dobro sprejete tudi v drugih občinah.
Vse občanke in občane, ki si prizadevate za uspešnejšo in prijaznejšo Občino Lukovica in naše krajevne skupnosti, pa svojega sodelovanja ne želite povezovati s katero od političnih strank, vabimo k sodelovanju.
Vašo pripravljenost za sodelovanje ali zgolj predlog za potrebno spremembo v naši občini nam sporočite po telefonu.
POKUČITE: 031/549-673
Bolezen in trpljenje si prestola. V grobu zdaj boš mimo sf>ala.
(ktila si tja. kjer ni gorja.
kjer upanje ti večnost da !
ZAHVALA
V 75. Letu starosti, nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naSa draga mama, stara mama, sestra, teta in taSča
MARIJA AVBELJ rojena Grčar iz Prevoj pri Šentvidu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sovaSčanom, nekdanjim     sodelavcem, borcem in praporščakom, KS Prevoje in vsem ostalim, ki ste nam ob težkih trenutkih žalosti pomagali, izrekli vaše iskreno sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi i Alenki Vidergar za varstvo ,
osebju /D Domžale ter patronažnim sestram pa za nego in lajšanje njenih bolečin.   Iskrena hvala g. župniku Andreju Svete za lepo opravljen pogrebni obred,pevcem in trobentaču pa za ganljivo petje in igranje v slovo.
Vsi njeni domaČ
NSI: Slovenija - ker smo tu doma
"Slovenija ker smo tu doma	NSi WWW NSI SI
	
V soboto 29, julija je v središče Lukovice prispel avtobus NSi. Zbrane na Starem trgu so pozdravili poslanci državnega zbora Franc Capuder. Anton Kokalj, Mojca Kuclcr - Dolinar, minister za pravosodje dr. Lovro Šlrurm. nekaj kasneje pa se jim je pridružila evropska poslanka Ljudmila Novak.
Zbrani so spregovorili o aktualnih temah, posladkali so se s pri iiniii in poskusili domare pivo Kokovnjač. Srečanje je minilo v sproščenem vzdušju v senci, ki je Se kako prijala na ta vroč poletni dan.
15. avgusta smo se poslovili od naSe drage mame
TILKE ŠTRUKELJ, Pavletove iz Krašnje
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, za sveče in cvetje ter darove za sv, mate. Hvala vsem, ki ste jo pospremili tli njeni zadnji poli. Prisrčno zahvalo izrekamo negovalkam Centra za
socialno delo Domžale, palronažniin sestram, osebju ZD Lukovica in osebju Klinike za kirurške
Infeki Ije KO Ljubljana. Iskrena hvala DU Lukovica, PGD KraSnja, KUD Fran Maselj Podlimbarski KraSnja, SD KraSnja, Medgeneracijskemu centru Jesenski cvet Domžale in skupini Izvir z Vira. Hvala gospodu Župniku Antonu Potokarju, govorniku gospodu Francu Novaku in pevcem Kranjskega kvinteta. Ko klas dozori, se seme osipljc in ponovno vzkali.
Mamine besede odzvanjajo v nas, z ljubeznijo jih bomo nosili skozi Cas.
Sin .Marijan, hčerki Veri in Punika z družinami
zahvale
l.e delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevali tvoje so tivljenje. Pa posle so ti moči in zapri lunine si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami Se naprej Živiš.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi moZ, oče, stari ata, tast in brat
MARIJAN KOROŠEC s Prevoj pri Šentvidu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, svece, svete mase In darove za cerkev.
Zahvala prof. dr. Pleskoviču, sestri Anici iz Kliničnega centra in
g. Zeleniku. Zahvaljujemo se gospodu župniku Andreju SvetetU in gospodu Župniku Petru Kvatcrniku za lep govor in mašni obred.
Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič in vsem ostalim. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti,
Vsi njegovi
/,c kdo pozabil bi gomilo,
v kateri zlato spi srce. ki neskončno nas ljubilo vse do zadnjega je dne.
V SPOMIN
Sredi julija je minilo S let, odkar nas je po teZki bolezni zapustila naša skrbna mama
JOŽEFA MAHKOTA, roj. BIRK, Bošticeva Pcpca iz Sp. Kosez
Hvala vsem, ki se je spominjate in v molitvi ali z lepo mislijo liho postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
/\c jokajte ob mojem grobu,
le lil)(i k lijenili pristopite.
Spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
24. 4, 2006 |e v 80, letu starosti po dolgotrajni bolezni umrl nas dragi moZ. bral. stric in svak
MIHA ("ERAR - ANČENKOV iz Gradišća 4 pri Lukovici
Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in drugim se najlepše zahvaljujemo za vso pomoč ob njegovi bolezni in za izraze
soZalja ob smrti. Zalivala dr. Prangc.šu iz /I) l)imiz.ile in sestri za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin v bolezni. Hvala patronažni sestri Irmi za obiske na domu m tople besede. Posebna zahvala pa g. Župniku Andreju SvetetU za obiske na domu ob prvih petkih in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali, in vsem. ki se ga spominjale po smrti.
Vsi njegovi
Tako tiho skromno si trpela, takšno tudi tivljenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, -.a tabo ostal bo lep, n boleč spomin.
ZAHVALA
V 73. letu Življenja nas je zapustila na.ša draga Zena, mami, mama, hči. sestra, teta in tašča
ROZALHA HRIBAR Laznikova Zalka iz Lukovice 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno soZalje. darovano cvetje, sveče in svete maSe.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Lukovica, gospodu Župniku Andreju
Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto maSO, kolektivu Tosame
in BTC Merkur ter pogrebni službi Vrbančič.
Se enkrat hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali v težkih trenutkih in jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA
Prevoje pri Šentvidu 33,1225 Lukovica tel.: 01/723 52 65,fax: 01/723 69 32 gsm: 041/713 542 motoset@volja.net, www.motoset.si
AV T OŠ O L A
LONČAR d.o.o.
Slamnikarska la, 1230 Domžale
01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971
tečaj CPP 18. 9. 2006 ob 18. uri
<^V}    )U TRGOVINA
jjc> L^l!JJ[F[l[&
<SV~^ 'J, I&J pJ^JJj^JJJjJJ ^/JjJ^IJjJJ i^JdJJU Stari trg 4, 1225 Lukovica
Zelo ugodne jesenske cene tekstila:
'flanela moška srajca 1.490 sit *felpa-f lis jope od 1.990 - 3.990 sit *moške kavbojke Leviš 5.99D sit *ženske prešite jakne G.990 sit *moške in ženske denarnice 1.490 sit *ženske torbice od 990 -1.990 sit
* ženske hlače od 2.990 sit *otroška konfekcija od I.OOO sit
*za prihajajoče šolske dni vam po ugodnih cenah nudimo: -trenirke, majice, jopice, kavbojke leny... 5 tem oglasom, vam do 30.09.200B pri nakupu nad 15.000 sit pri blagajni obračunamo 1 Od/q popust^^
OBRATOVALNI ČAS: 9.00 - 12.00 ,14.00 - 19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00