Političen list za
•• Z» oelo leto predplačui 15 jld., la pol leU 8 rW., eetrt leta ^ . . ____ .„	4 fldv » en mesec 1 rld. 40 kr.
t i!?''^	preJeMB TelJ4: Za oeio leto 13 fld., la pol leu 6 rld., la ietrt leu
• M en nesee 1 fM. V Ljabljani na dom posiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. ^	Posameine številke veljajo 7 kr.
Marainine pršema epravniitvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II 28
Nasnanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat ; 13 ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanjsa
Sokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških uUcah h. št. 2, 1., 17. Izha}« veak ten, isvsemai nedelje in praznike, ob '/,8. nri popoludne.
^tev. 103.
"1 ........
V Ljubljani, v petek 18. julija 1890.
LetniU XrVTLl.
Slovenske šole.
Nedavno smo pisali: Katoliške šole za katoliško ljudstvo! Danes dostavljamo: Slovenske šole za slovenske otroke!
Obe načeli, kateri bodemo vedno odločno zagovarjali, ste tako jasni, da ju ni treba obširneje dokazovati. Na shodih in zborih so neštevilni govorniki razpravljali to vprašanje.
Dne 24. aprila 1869 je pokojni dr. To man govoril: .Gospodu naučnemu ministra naravnost povem, da nismo na nič tako ljubosumni, kakor na to, kako se poučujejo naši otroci; mladina se mora v ljudski šoli poučevati v jezika svojega naroda, svoje matere, zakaj sicer je pouk le muka in pedagogiška surovost To zahtevamo z vso odločnostjo."
Slovencem ne ravno prijazni bivši naučni minister C on rad je govoril v državnem zboru dn^ 21. aprila 1880: .Kolikor nižje gremo po vrsti na-učnih zavodov, do srednjih šol, naposled do ljudskih šol, toliko večja je praktična potreba prebivalstva, za katero se narejajo postave. Ta praktična potreba meri na to, da se mladina v vedno širših krogih vdeležuje pouka in kolikor mogoče uči koristnega za življenje, in sicer z največjo lahkoto. In da moramo k temu koristnemu v deželah, ali recimo bolje, v pokrajinah z'mešanim prebivalstvom, prištevati tudi dragi deželni jezik, o tem ne more nihče dvomiti, ker mora pouk omogočiti poklic, in ker obrtnik, medicinec, advokat, notar in uradnik potrebujejo drugi deželni jezik za svoj poklic, za potrebo življenja, in ker nam tudi postave v tem oziru kažejo pot."
Od onih let je naše šolstvo v narodnem oziru mnogo napredovalo, osobito na Kranjskem iu de-
loma tndi na Štajerskem. Ali imamo sorojake na Koroškem in Primorskem, ki še vedno z vso pravico smejo trditi, da se jim kratijo v šolah državljanske pravice, zajamčene v postavah. Zato je in ostane naše geslo: .Dokler ne dobimo v dvojezičnih deželah slovenskih šol za slovenske otroke, ne bodemo mirovali, temveč vedno in vedno ponavljali opravičene svoje zahteve."
Ko se je letos v državnem zboru vršila razprava o šolskem nadzorstvu, oglasil se je med drugimi g. poslanec Nabergoj ter naglašal tožne razmere slovenskega šolstva v Primorju, zlasti pa v Trstu iu okolici. Dasi je 1420 slovenskih starišev v Trstu prosilo za slovensko šolo, niso bili uslišani. Slovenci morajo torej pošiljati svoje otroke v laške in nemške šole. Še huje se godi našim sorojakom na Koroškem. Vsako leto slovenski poslanci v državnem zboru z vso odločnostjo ponavljajo to zahtevo, a doslej ne z onim vspehom, katerega je vredna dobra stvar.
Slovenec torej naj se izobražuje in odgojuje ? nežni mladosti še vedno v tujem jezika, da pozneje pozabi svoje matere, svoje domovine in postane Nemec ali Lahon.
Celo v naši Ljubljani opazujemo na svojo žalost, kako love slovenske otroke za nemško mestno deško šolo. (človeku se gnusi, ko sliši to mladino lomiti nemški jezik. Večinoma so ti dečki delavski sinovi. Delavec molči, ker mora biti vesel, da ga nemški ali talijanski gospodar trpi v službi. Seveda, ker delavec ne plačuje šole, tudi nema kot tak pravice zahtevati, v kateri šoli naj se uči in vzgojuje njegova mladina. A pravico ima kot človek, kot državljan, da se tudi njemu da, kar mu gre, kar potrebuje v življenju.
Da, zatajimo naj svoje pravice, svoj rod, vrzimo se v naročje mogočne Germanije ali svobodne Italije
— in angelj miru razprostre svoje peroti na pokrajine slovenske! Slovenske šole so nemškim in laškim fanatikom trn v peti, zato naj ponehajo, nadomestijo naj se s šolami .schulverein-a* ali .pro patria", in naši zatirani sosedje bodo imeli — mir!
Ta svet, katerega nam dajejo znani nemški in talijanski govorniki, označuje njihove namene. Ker pa poznamo te namene, zatu se moramo tem odločneje upirati vsem poskusom, da bi nas potujčilj. Postava sama nas brani in na nas je, da se poslužujemo vseh postavnih in dovoljenih sredstev proti potujevanju.
In četudi imamo Slovenci svoje šolsko društvo sv. Cirila in Metoda, imamo je za svojo deco, za slovensko mladino; slovensko šolsko društvo ne vabi ni lovi otrok drugih narodnostij. Zahtevati pa moramo na podlagi naravne in državne postave slovenske šole za slovenske otroke v pomejnih pokrajinah.
Minoli «0 Časi, ko se je Slovenec pustil radovoljno vpreči v nemški ali lahonski jarem. Mi hrepenimo po pravi omiki, in kot podlaga ji bodi ma-terni jezik!
Znano je, da dobiva nemški .schulverein" znatne dohodke iz Nemčije. Od tam se pošiljajo tisočaki za ponemčevanje nenemških otr6k na Češkem, Ogerskem in jugoslovanskih deželah. Hvalevredna bi bila podpora, ko bi se porabljala le v podporo nemške mladine; a ta podpora ima politične namene. Kolik hrup bi bil, ko bi n. pr. družba sv. Cirila in Metoda dobila kako podporo izza meje. Spominjamo se vrišča v nemškem taboru, ko je nekdo raztrosil laž, da je .Matica školska" v Pragi dobila 50.000 rubljev. Bila je to gola izmišljotina!
Bodimo torej oprezni v tej nemirni dobi, da ne bodemo prevarani in iznenadeni. Geslo naše je
LISTEK.
Pod črno haljo.
(J. v. Sladek, iz česčine prevel A. M—d.)
Od spomina, o katerem pišem, minolo je deset let. Vtiski, o kojih sem takrat mislil, da so se vglobili z neizbrisnimi črkami v mojo dušo, odplavali so in bili strti drug za drugim, a sedaj mi je, kakor bi gledal na morje zastrto z meglo, na katerem se ta in tam dvigne silnejši val, a takoj zopet izgine. Vendar lice onega, o katerem pišem, stopa predme v tako ostrih obrisih, kakor takrat, ko sem ga prvikrat videl. Tako se mi zdi, kakor bi mi ob strani sedel, kakor bi bile njegove temne, ognjene oči na-me uprte, kakor bi njegove ustnice preveval oni uljudni, pa tako trpki smehljaj, ki ni nikdar ž njih izginil. Ne vem, živi li še sedaj, a ako živi, v^m, da je morala njegova glava osiveli, da pa žar iz očij ni izginil, da je njegova duša v vsakem viharju, ki ga je morda zadel, ostala mirna, kakor vedno, razven pod jednim ostnom, kojega glodanje se je javljalo na ustih v onem trpkem smehljaju.
Na jednolični Teksanski ravnini se je vroči dan nagibal k večeru. Od rana, ko so se težke trepalnice odprle iz pretrganega, nepokojnega in mraznega spanja, pa do večera na krog in krog osameli, jednohčni ravnini, pokriti s kostmi razstradanih volkov in živah gladu pogiblih, mej tem večnim.
moskitovim grmovjem, na cesti, kjer se v sprijem-Ijivem lapornem blatu ustavljajo kolesa mehikanskih voz, vglobivša široke žlebe, v kraju, kjer po cele dni ni bilo videti koče, kjer sta se jezdeca srečavša se na sto korakov zopet ozrla, z bisago, iz katere je izginil zadnji ostanek koraze, poslednje perišče semlete kave, s prazno bisago, skoro vrtoglav, nevede za cesto ležečo za solnčnimi žarki, ki ho po neznosni vročini naposled zašli — tako potovanje smrtno utrudi. Šel sem že, kakor stroj naprej na zapad, ker je konečno vendar moralo biti mesto San Antonio de Bejar.
Solnce je zašlo, kakor bi gorečo krogljo požrla voda; brez somraka nastane tema, a takoj v temi velike, snežno-bele, tako blizu migljajoče zvezde. Kje je pač voz, kateri sem gledal z domačega praga. Tam globoko na severu, a na jugu je nekoliko neznanih zvezd.
Skozi moskitovo grmovje se je zaiskrila v ognju rudeča zarija. Naposled vendar ljudje.
.Kako daleč je do San Antonia?"
.Himmel, Kreuz . ..." in seže po samokresu.
Nemški kramar se je vozil po noči v malem vozu in mislil, da ga hoče nekdo prijeti za vrat.
Torej naprej.
V moskitovo grmovje dahne veter. Z drevesnih starih debel vklenjenih od burje diha tako volneno-mehko, v travi leskečejo kresnice in letajo v dolgih gorečih lokih. Glavo obkroži semintja velik siv ptič s hitrim vzletom in krilo njegovo zafrči okrog ušesa.
kakor zvok dolge cepitve, ki preleta zrak. Pozneje sem ustrelil jedno tako pošast; bilo je to lehko telo, tako mehkega perja, a te oči polne nočnega somraka, — pomalo so ugašale — bah, in roke okrvavljene!
Za obzarjenim grmovjem zasvetila se je luč. Takoj za tem sem bil ob hiši, bil v mestu.
Visoka kamenita cerkev se dviga v temo, nad njo se izraža od nekoliko svetlejšega neba križ. Z oken sije luč, a notri doni spev. Do danes slišim te vrste :
Božja porodnica, milosti posoda. Reši bede deco svojega naroda 1
Poljski glasovi zvabili so me do San Antonia. Utrujen sem pal v travo. Kakih trideset ljudi, mož, ženii in dece je izšlo iz hiše in luč v oknih je ugasnila. £n čas sem slišal iz temnega domovja latinsko molitev izrekano z jednim glasom. Pa utihnilo je vse. Kar se razsvetli v preje temnih oknih ozadje hišnega poslopja. Mimo okna ide črna postava.
Ležal sem nekako pol ure. Hladni nočni veter me je mrazil in glavo sem imel tožno, in v prsih, tu so me žgale doslej neznane bolesti popolne za-puščenosti. Vstal sem in sčdel na kameneni prag hiše.
V sosednem domu, oddeljenem samo z nizkim lesenim plotom od mesta, ker je stala cerkev, zalajal je pes iu se jel lajajoč vspenjati čez plot.

in osttne: »SloTonska mladina t slovensko iolo I" Tako bodemo obranili vero in narodnost svojih očetov.
Politični pregled.
T Ljubljani, 18. julija. Sfotranl« dežele.
Dr. llieger. Olomuški list »Pozor" je zadnje tedne dosledno napadal dr. Biegra zaradi češko-nemške sprave. Te dni je dr. Bieger imenovanemu listu poslal daljše pismo, v katerem piše med drugim: »Vest moja je mirna, če ne prej, po smrti me bodo pravično sodili. Namen je, da bi vsi dosedanji voditelji češkega naroda odstopili. Ali pa se bode narodu bolje godilo brez organizacije, brez voditeljev? Ali ne priča zgodovina o slabih nasledkih slovanske nesloge? Ali se ne zbirajo slabejši okolu močnejših? Ne govorim na svojo korist — star sem že 72 let in mislim stopiti s političnega torišča — a nesreča bi bila, ko bi bil naš narod brez organizacije, brez voditeljev. Ce je bilo naše vodstvo slabo iu če so se zgodile napake, kriv je Larod sam, njegova je nesreča, da sije izvolil take voditelje, ker boljših ni imel ali jih ni znal najti. Zakaj nima naš narod nekaj Napoleonov, Bismarckov in Cavourjev! Bog mi je priča, da bi mu jih privoščil, in ne tacih pritlikavcev, kakor smo mi. Vendar je nespametno, goldinarje metati skozi okno, dokler nimamo tisočakov in milijonov. In pri Vas na Moravskem je enaka. Pražak je bil vrl voditelj, tudi Srom je moder mož. In če ta odstopi, ali imate več mož, ki ga morejo nadomestiti? Popolnoma neresnična pa je trditev, da nismo ničesa dosegli. Oelo najhujši naši nasprotniki med Nemci priznavajo vsestranski naš napredek."
llehirich. Listi poročajo, da poslanec Heinrich ni še odložil mandata za češki deželni šolski svet. »Politiki" je poslal pismo, v katerem pravi, da se ni nikdar klanjal poveljem nemškega vodstva na Češkem, ker ni iskal sebe, temveč koristi svojega naroda. Nemško-liberalni listi nadaljujejo svoje napake. Tako trdi »N. Fr. Pr.", da Cehi nočejo sprave in da so v tem stari in mladi jedini. Isto ponavlja »Deutsche Zeitung". »Neues Wr. Tagblatt" meni, da sprava ni gotova, če tudi Heinrich odstopi, in da pride na vrsto »Heinrich II." Vladna »Presse" prosi mestni zastop praški, naj bi se udal Nemcem, ker z izvolitvijo Heinrichovo je storil napako, ki pa se more popraviti. Cehi naj uljudno vprašajo nemško vodstvo, katerega Nemca hoče v deželnem šolskem svetu. Čudno, da list Cehom naravnost ne nasvetuje, naj .se izselijo v krtovo deželo, da bode mir.
Tnanje držare.
Francija. Francoska zbornica pretresa predlog o preosnovi davkov. Vlada jej je namreč podala predlog, da naj se zemljiščni davek zmanjša za 15 milijonov, hišni davek pa za 20 milijonov poveča. Francoski kmet je dlje časa preobložen z davki, zato je predložila vlada predlog, da mu saj deloma pomaga iz tesnega položaja. Ta predlog odobravajo zastopniki kmečkih občin, dočim ugovarjajo mestni poslanci predlogu o povišanji hišnega davka. Državni dohodki pa se ne morejo znižati. Zbornica sama je v zadregi in ne ve, kako bi si pomagala iz nje.
NemHja. Poročalo se je, da so se nameravali Caprivi, Kalnoky in Crispi sniti letošnje poletje. Kmalu potem pa se je pobijalo to poročilo in sicer zato, ker so vsilili nekateri politiški krogi k omenjenim trem državnikom še Salisburjja. Zdaj se pa zagotavlja od kompetentne strani, da se bodo vršili tadi letos le posamični shodi, kakor je bilo sicer tudi do sedaj v navadi. Posebno trdi »Voss. Zeitung", da se ne bodo sošli omenjeni štirje državniki kar nakrat, kar bi bila nekaka demonstracija. Do te pa ne kažejo niti Nemci niti Angleži nikake naklonjenosti. Tudi knez Bismarck se je posvetoval svoje dni le z jednim zastopnikom zaveznih držav, nikdar torej z obema zajedno. Najprvo je prišel k njemu grof Kalnokj in za njim Crispi ali pa tudi narobe. Skupnega shoda vseh treh državnikov 80 se vedno izogibali in sieer ne le iz vnanjih, temveč tudi iz notranjih razlogov. Ako se želi torej Caprivi tudi s Crispijem in Salisburyjem posvetovati, gotovo ne bo storil tega na jednem skupnem shodu. Konečno pravi zgoraj omenjeni list, da se utegneta Caprivi in Kalnokj sniti v Karlovih Varih.
Rusija. »Nov. Vrem." m^ni, da se ne bo zgodila v bolgarskih politiških razmerah nikaka iz-prememba, dokler ne pride nemški cesar Viljem II. v Peterburg. To je sicer dobro, kajti ko bi se princ Ferdinand odpovedal bolgarski vladi, menili bi v Berolinu, da je storil to iz uslužnosti. — Nihilisti delajo ruski vladi mnogo preglavice. Kakor v vseh krogih pokazali so se tudi med vojaštvom, kar je najnevarnejše za obstanek države. Da se ta preteča nesreča kolikor toliko zapreči, sklenilo je rusko ministerstvo, da kolikor mogoče omeji sprejem dijakov iz meščanskih šol ali gimnazij v vojake zavode. Nihilistiško mišljenje se je pokazalo namreč posebno med takimi, ki so dovršivši gimnazije stopili v vojaške šole. Za naprej pridejo v te šole le oni dijaki, ki so zvršili učui tečaj v kadetni šoli.
Portugal. V Portu so napali delavci tamoš-njo predilnico s kamenjem, ker ni hotel nje ravnatelj spet sprejeti dreh delavcev, ki sta podpihovala svoje tovariše k štrajku. Policija je morala poseči vmes, da je naredila mir. Pri tem je bil en delavec mrtev.
Turčija. Poročalo se je že o napetih razmerah med Črnogorci in sosednimi Albanci, turškimi podložniki. Te razprtije so navstale vsled turških pašnikov, na katerih hočejo pa tudi Črnogorci pasti. Položaj je vedno nevarnejši. Vsak dan prihajajo poročila o oobojih med Albanci in Črnogorci. Nedavno so Črnogorci štiri turške podložnike napali na turških tleh, in podrli na tla. Kmalu potem so se huje sprijeli. Na obeh straneh so imeli mnogo mrtvih. Albanci so prinesli domov 12 črnogorskih glav kot zmagovalno znamenje.
Brazilija. V novi upravi brazilijske republike se državni zakoni čisto nič ne ozirajo na cerkvene zadeve. Sv cerkev ostane pa seveda še nadalje izpostavljena nasprotovanju začasne vlade, ki jo vodijo vseskozi prostozidarji. Da se ta neugodnost kolikor mogoče zapreči, osnoval se je v Rio Janeiro na prigovarjanje tamošnjega škofa odbor mašnikov in vnetih lajikov, ki bodo osnovali katoliško stranko. Predsednik odboru je škofijski generalni vikar. Sveti oče je že podelil svoj blagoslov imenovanemu podjetju.
Afrika. Poročalo se je že, kako pohvalno se je izrazil major Wissmann o katoliških misijonih v Afriki. To potrjuje tudi afriški potovalec Oskar Bor-chert. Ta piše o njih mej drugim: »Stališče, katero
zastopa r tem ozira major Wi88maDn, zastopam tadi jaz. Imel sem priložnost prepričati se osebno o pre-Tspešnem delovanji katoliških misijonaijev f nemški Afriki. V imenovanih pokrajinah vživajo pri tamošnjih domačinih katoliški misijonarji največje spoštovanje in vplivajo najblagodejneje na njih razvoj. Te vspehe pa nimajo le vsled svojega dtljeega delovanja, temveč tudi vsled metode svojega misijo-narstva!
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 16. julija. (Zadnji shod našega političnega društva) pri »Diirnvvirthu" ce je sijajno obnesel. Prišlo je kakih 300 kmetov, kakor na shod pri Miklavcu. Da je bil pa vspeh zadnjega shoda sijajnejši, zato moramo zahvaliti naše nasprotnike. Iz občine Bude jih je prišlo kakih dvajset, med njimi dva govornika, ki sta mislila, da nas bosta v kozji rog ugnala, pa sta doživela popoln poraz. Naši spretni govorniki so jima vsak ugovor izpodbili in dokazali puhlost in ničnost vseh tistih pregovorov in »schlagerjev", s katerimi lovijo nevedne ljudi in jih ščujojo zoper našo stranko. Na ugovore nasprotnih govornikov, ki so bili semtertje tudi razžaljivi, odgovarjali smo čisto mirno, dostojno in nekoliko ironično. Brž se je pokazalo, da je večina na naši strani. Neki kmet je nasprotnikom zaklical: »Kjer vera fali, tam se duhovnikom nasproti govori." Na to splošen smeh. Nasprotniki so jo pobrisali iz dvorane. Vsi ostali so bili navdušeni za naš program in to pokazali s pogostimi iu burnimi »živio"-klici na poslanca Ein.spielerja.
Moralno smo popolnoma zmagali; liberalci in »bauernbund" so v tem kraji popolnoma uničeni. Kajti tako obilno zbrani kmetje so slišali govoriti nas in so slišali nasprotnike, in so lahko razločili, na kateri strani je resnica. Ko bi pa nasprotniki ne bili prišli, bila bi naša zmaga le polovičarska, kajti lahko bi Še zmirom rekli: »Da, ko bi pa mi tam bili, mi bi jim bili že usta zamašili" itd. Zdaj so pa pokazali svojo modrost, in tista je podlegla, tedaj tudi pri kmetih oe bodo več vere našli. Tako je bil naš trud obilno s tem poplačan, da smo k Sloveniji bolj trdno privezali tri občine: Grebinj, Ovbre in Rudo. Nasprotniki sicer še ne bodo čisto umolknili, vendar ne bodo dosti več opravili. Videlo se je, da je ljudstvo v tem kraji še verno in pošteno, zato nam je največ koristil pastirski list avstrijskih škofov. Kjer je pa ljudstvo še brezversko, tam se tudi za slovenščino ne more nič več delati, to skušamo mi na Koroškem najbolj; to naj bi pomislili tisti, ki zmirom le narodnqst poudarjajo, vera se jim pa nepotrebna vidi.
Iz Gradca, 15. julija. (Zavod slepcev.) Večjih revežev menda pač ni na svetu, kakor so slepci. Groza spreleti človeka, če le pomisli, kaj je to, zgubiti luč oči. Vse bi raje žrtvoval človek, nego vid. Kako milo se stori vsakemu, videčemu toliko revežev, ki niso še nikoli videli krasote narave! Njihove bede si skoraj misliti ne moremo. Da bi
»Kdo je tu?" ozval se je zvočen moški glas nedaleč od mene. Vstal sem in pred menoj je stala e povešenima rokama postava v črni halji.
»Človek, ki rad vidi, da je blizu ljudi in ni imel srčnosti, da bi prenočil v preriji. Ako morete, dajte mi nekoliko žveplenk!"
.Pojdite, dal vam bodem žveplenk!"
Šel je naprej in vstopil v veliko, prostrano preddverje. Jaz sem ostal na pragu. Prinesel je netilo in še-le sedaj sem ga videl v obraz. Bleda, suha lica, visoko čelo, črni kratko pristriženi lasje, odločne ustnice, resne in ne velike. Ko je gledalo pol-priprto oko na-me, plamtelo je v nekem posebnem, mirnem lesku.
Sam sebe osovre popisati ne morem, samo to včm, da sem stal z jednim ramenom težko oprt na duri in da so blodile moje oči ž njegovega obraza do njegovih nog.
In zdaj so mi, kakor po zimi, zobje zaklopotali. Mašnik potegne roko nazaj, ki mi je podala žvep-lenke, in odšedši k postelji in snimši lehko belo mrežo vzame ž nje volneno odejo.
»Gospodu je mraz. Tukaj gospoda zebe.....
gospod slabo izgleda."
Uprl sem nanj oči in mislim, da je videl nekaj v njih, vsaj glas njegov je postal meči. Samo to naj rečem, da sem bil takrat mlad, a da sem gotovo izgledal, kakor ptič, ki ga je burja vrgla iz gnezda na zemljo.
»Gospod bi lahko pil čašico čaja — rastlinskega", dejal je. »Noči so tako hladne" in šel je k mizi, kjer je stala posoda s čajem, nalil in ga vzel v roke. Mej tem me je še enkrat pogledal in postavil posodo nazaj.
»Gospod je danes dolgo hodil? Bi-li ne hoteli sesti?"
Takrat ne vem, kaj se je godilo. Izpil sem čašico in še drugo. Pravil sem, odkodi prihajam in kako mislim najti jutri v tem pol-mehikanskem mestu dela. Mašnik je rekel, da pozna Čehe, da je bil tam zaprt za časa vstaje 1. 1863. Razgovor plel se je dalje. Mej tem je on vstal in položil volneno odejo zopet povsem mirno na svojo posteljo.
»Hvala! Lahko noč!"
Duhovnik vzel je odejo z ležišča in jedno blazino in to začel popolnoma mirno razkladati na dve dolgi klopi, katere je primaknil skupaj.
»No, gospod, nekoliko trdo — toda boljše, kot zvunaj", govoril je mirno.
Tako sem prespal prvo noč pri mašniku Vin-centiju B.....Drugi dan rano smo šli v cerkev.
Bila je prazna Mašnik je pokojno pristopil k altarju in maševal.
»Dominus vobiscum", obrnil se je k svoji občini v praznih klopeh in občina je odgovarjala z mojimi ustmi:
»Et cum špiritu tuo."
In »Ite missa est" in »Deo gratias" in važno izšla sva oba iz svetišča, on v zakristijo, jaz skozi
glavna vrata. V sobi za zakristijo, kjer je stanoval, sva se zopet sošla.
Oči patra Vincentija vabile so me s smehljajem.
»Iz gospoda bi se naredil dober ministrant! Igrate li orgije?"
Jaz sicer že dolgo nisem igral, ali nekoliko domačih pesni sem znal in sem rekel, da si upam poskusiti.
»Imam otca", govoril je, »ki pri sv. maši igra, a se mi pritožuje in jezdi često k znancem, da, cel6 s puško včasih. No, pojdite poskusit!"
Kri mi je stopila v glavo. Orgije so stopale pred menoj v vsi svoji strašnosti. Prišli smo v cerkev. O orgijah ni sledu.
»Kje pa imate prav za prav te orgije?"
»No, orgije to ravno niso, ali za nas to m-doščuje", dejal je, ko se je ustavil pred podolgastm, na dveh lesenih nogah počivajočim zabojem. Bila je to majhna fisharmonika in gonila se je vele-težko z luknjičastim mehom, in piskalo je to.... počakajva: c, d, — e nič!
»To ni nič —"
.F -"
»To vzamete lahko precej višje!"
nG, »
»Malo slabo —.*
»Na tem-le zdaj že znam igrati. Cesar ne zaigram, pa bodem zapel."
jim saj nekoliko to žalostno usodo olajšali, ustanovili so T mnogih deželah že potrebne zavode, kjer se enaki revčki po mogočosti izobražujejo v raznih vedah in rokodelskih strokah.
Tudi tukaj v Gradci je zavod slepcev (Odilien-Blinden-Anstalt, Leonhardstr? 110—112). Glavni ustanovnik je odvetnik Mayer. umrl 1884. 1. Baš danes je bil sklep šolskega leta z javno skušnjo, h kateri se je zbralo mnogo odličnega občinstva, sosebno dam. Bil je navzoč tudi deželni šolski nadzornik Rožek, knezo-škof. komisar in več kanonikov. Ob 9. uri predpoldne se skušnja prične]z lepo štiri-glasno pesmijo: „Lied an die \Vohlthiiter der Blinden". Zatem je bil izpit iz krščanskega nauka. Vsi gojenci poplačali so mučni posel gospoda ravnatelja odnosno kateheta s svojim res izvrstnim znanjem v obili meri. Čudili smo se kar, da morejo te uboge nedolžne stvarice tako dobro se naučiti ter tako odločno, sigurno in precizno odgovarjati. Ni čuda tedaj, da so marsikateremu navzočih v očeh igrale solze nekaj radi radosti, da ti uboščki tako lepo odgovarjajo, nekaj radi pomilovanja zbog njihove tužne usode. Pri čitanju pokazali so gojenci I. razreda že precejšnjo spretnost, da kmalu zdravi otroci bolje ne znajo. Milo je bilo gledati, kako tolmačijo učenci, oziroma učenke razliko med psom in mačko, in sicer na živih in prepariranib. — Drugi razred čital je prav umno in z veliko izurjenostjo. Slovniška vprašanja reševali so skoraj s pravo lahkoto; sosebno pa so se odlikovali glede zemljepisja. Na reliefni karti Štajerske našli so takoj vsak kraj, gore, prelaze in reke. Spominjam se, da pri maturi na neki gimnaziji abiturjent ni mogel Celja najti na karti, dasi je vselej memo Celja se vozil na počitnice na Gor. Avstrijsko. — Gojenci III. razreda odlikovali so se brez izjeme v računstvu, naravoznanstvu in zgodovini. Težko, če kje na drugi šoli učenci točneje in temeljiteje morejo odgovarjati. Bila niso navadna vprašanja, nego zamotana iz -fizike, in sicer iz akustike. S primeri pokazali so, da razumejo in ne govore le mehanično. Peli so še več 4glasnih pesem prav lepo, da ne rečem divno. Bil je le en glas h koncu v-^eh navzočih, da zavod je uzorno vrejen in vodjen. Vsa čast tedaj nesebični požrtvovalnosti vodje iu šolskih sester. Le ljubezen do teh sirot more enak vspeh pokazati. S cesarsko pesmijo in kratko molitvico končala se je ta lepa slavnost.
Kdor se mudi kaj časa v Gradci, naj ne opusti prilike, ogledati si ta človekoljubni zavod. Gospod vodja Zejringer, c. kr. in ku. škof. svetnik, bode rad razkazal vse in raztolmačil mu. Da se je ta zavod ustanovil, gre velika zasluga sedanjemu knezo-škofu kršKemu, Kahn u. Trkal je vedno na srca usmiljenih ljudi ter tako omogočil, da se je prej zidati počelo poslopje, kakor se je sploh pričakovalo. Dovršiti se sicer ui moglo popolnoma, zakaj vsled pomanjkanja dohodkov ni se sezidal desni trakt. Posebno je pa temu vzrok to, da se mora že zdaj zidati enak zavod za odrasle slepce oziroma že onemogle in
stare, in sicer na podnožji Rožnika (Rosenberg). Okoli zavoda je velik vrt s kopališčem. Poslopje zavoda je dvonadstropno. Srednji trakt obseza prostorno in kaj snažno kapelo sv. Odilije. Vitek zvonik kaj lepo pristaja celemu poslopju. V II. nadstropju so spalnice v I. šolske sobe. Vse kaj snažno in čisto. V pritličji je telovadnica, kuhinja, obednica in zraven so štiri sobe delalnice: tukaj so tudi zdaj razstavljena razna ročna dela slepcev, nekatera kaj ukusno delana. Vodja potožil se je, da ni kupca, ki bi te stvari s toliko muko narejene kupil. Res je to žalostno, posebno če pomislimo, za kakšen nič večkrat ljudje novce tje vržejo, da bi pa za koristno ročno delo kaj dali, to je škoda. Priporočil bi tedaj vsakemu, posebuo gg. duhovnikom, da bi hišno drobnarijo (vsakovrstne krtače, jerbaščke, koške, pletenice, mošnjice, rokovice, zapestnice, mizne prte itd.) omislili si ali v zavodu slepcev v Gorici ali pa tukaj. Pomislite le gospodje, kako vesel bode pač dotični slepi revček ali slepa revica, ko ji bo mogel vodja javiti, glej, za to ali to tvoje delo dobil sem toliko, toliko položil sem v tvojo hranilnico. Znabiti se bo našel kateri pošten trgovec, ki bi razprodajo enacega blaga prevzel. Obrniti se je v enem ali drugem slučaju na vodstvo (Odilien-Blinden-Anstalt, Leonhardstrasse 110 —112). Upam, da gotovo se najde kateri, ki si enake potrebščine omisli, saj že radi tega, da na svoje oči vidi, kako spretno in ukusno slepec dela. Cene so primerne, radi tega je lahko vsak brez skrbi. Veselilo bi me slišati, da se je saj eden ali drugi odzval mojemu priporočilu, ker sem vodju obljubil, izdelke zavoda mojim rojakom priporočiti. — Konečno naj še omenim to-le: Kdaj pa v Ljubljani ustanovite enak zavod? Za gledališče je denarja ali za pomnožitev glavnice Holzapfelnove nimajo „rodoljubi" še beliča. Enako ne za „Nar. Dom", da mora „Krajcarska zadruga" kebre beračiti skupaj, dočim tisoči gredo za zidanje tako silco potrebnega gledišča. Bolnišnice ni treba za Dolenjsko v Rudolfovem, pač pa gledišča v Ljubljani.	Poznikov.
Iz tržiških toplic, 15. julija. (Raznoterosti.) S Sokolskega hriba moral bi reči, namesto iz „Monte-falcone ali Monfalcona", ako bi hotel biti slovenski purist, kakor prevajajo Lahoni naša pristno slovenska vaška imena, n. pr. Podgora pri Gorici = Piemonte, (!) ali Dornberg = Montespino; Trnovo celo = Terra-nuova (I). Tudi imena goriških ulic, ki vonjajo po slovenščini, so že večinoma v laščino uradno prekrstili, tako da na zemljevidu »dovršene Italije", h katerej spadajo še „ne rešene" dežele: Primorje, Trst, Istra in en kos Kranjske, katere trigonometrična točka in meja je gora: Tricorno (Triglav), ni drugačnih imen, kakor takšna, ki ugajajo zaplati laškega nenasitljivega čevlja! Naj mi odpusti potrpežljivi čitatelj, da s temi lahonskimi neslanostmi začenjam ta dopis; saj smo v dobi »kislih kumar" ali v pasjih dnevih. Ravno tri leta je, odkar niste od mene dobili nikakega dopisa iz tržiških toplic, kamor sem došel zopet po 3 letih
zdravit si po letošnji bolezni »hripi" svoje nekoliko otrpnele ude.
Kaj Vam bi pa pisal kot topličar iz kraja, ki stoji le nekoliko metrov nad morsko gladino in kjer zdaj pritiska tropična vročina? Da bi si popoldanski dolgčas pregnal, prebiral sem laške časnike, kakoršne ima Primorje v dokaz, da bi rado spadalo „k državi rumene polente". Vzel sem torej, četudi z nevoljo, v roke „Indipendente", ki je „per eicellentiam" dnevnik nerešenih laških pokrajin, potem »Mattino" in »Piccolo", ki je res majhen v laški modrosti, pa gorostasna tržaška blebetulja in čenča. Pa karkoli berem, vse mi vzbuja srčno nevoljo; čuditi se moram, kako da sme sploh izhajati v Avstriji takšen časnik, kakor je tržaški „Indipendente"! Ta list nikdar nima vesti o avstrijskih razmerah ter Avstrije niti ne imenuje, ker že pred tem imenom se plaši, kakor peklenšček pred križem. Ravno tako nima nobenega pojma o krščanski nravnosti ter je popolnoma ne le protiavstrijsk list, ampak je tudi list novošegnega paganstva.	(KoneTlleilio
Dnevne novice.
(Imenovanje.) Prečast. g. kanonik Janez Flis je imenovan za župnika stolne cerkve in dekana ljubljanske okolice.
(„Pro patria" razpuščena!) Že včeraj nam je pravil prijatelj, da je lahonsko šolsko društvo „Pro patria" razpuščeno. Nismo mu mogli verjeti, dasi je korak ministerstva za notranje stvari povsem naraven in potreben. Danes pa čitamo v ,Naši Slogi", da je imenovano ministerstvo z odlokom z dne 10. t. m., št. 2897, na podlagi § 24. postave z dnš 15. novembra 1867 razpustilo irredentsko društvo „Pro patria". Ker je glavna družba razpu-ščena, razpustilo je c. kr. namestništvo v Trsta tudi vse podružnice: v Kopru, Miljah, Buzetu, Izoli, Poreču, Bujah, Oprtlju, Vrsaru, Umagu, Brtonigli, Grižnjanu, Motovunu, Višnjanu, sv. Lovreču, Pulju, Vodnjanu, Kanfanaru, Cresu, Pazinu, Pičnu, Labina in Rovinju.
(Volitve na Koroškem.) Iz Celovca se nam poroča: V Doberli Vasi je izvoljenih 6 naših volilnih mož, v Črni 4 naši, v velikovški okolici 2 naša, v Važenberku 7 nasprotnikov, v Tinjah dva nasprotnika. Vsi v podjunski dolini.
(Kje je doslednost?) Neprijatelji našim načelom se vedno čobajo ob naš list, ako jim kaj ne ugaja. Nismo sicer nagajivi, vendar moramo nekega gospoda v Trstu opozoriti na nedoslednost. Prijatelj našemu listu nam piše iz Trsta: »Znano je, da so pri občnem zboru našega političnega društva njegovi izvršitelji dobili navodilo zaradi slovenskih poštnih tiskovin. Ne vem pa, če Vam je znano, kar je dobro znano gospodom pri »Edinosti", da se slovenske tiskovine na zahtevo strank dobivajo pri ekouomatu tukajšnjega c. kr. poštnega urada. Kako pa izvršujejo nekateri izvršitelji, ki imajo tudi besedo pri »Edinosti", navodilo o slovenskih poštnih
»Tako dela tudi otec. Jutri imamo nedeljo, velik praznik Gospe Marije; gotovo bi lahko otca oameščevali."
Meni je bilo, kakor ko sem domd v hiši prepeval: „Z neba angelj pride....."
Tako sem torej ostal in škripal z orgijami. Zarana je šla maša izborno, jaz sem skoro vse pel.
Prošel je teden, in jaz nisem bil več tujec. V našem civilizovanem mestu je seznanitev na tak način nemogoča, a še bolj nemogoče je, da preide tako soznanje v prijateljstvo. Toda tujina, daljna odločenost od civilizacije, v kateri smo vzrastli, zbližuje ljudi, kakor dva kosa v ognji razmehčanega železa. Cez teden jel me je pater Vincencij klicati: .Brate." Vrnil se je otec. Jako močan starec, s črnimi, silno razmršenimi lasmi. Kakor sem pri mašniku na orgijah, tako sem moral pri njem še istega dn^ prestati skušnjo s puško. »Slab človek, kdor ne strelja dobro I" Od vsega, kar sem imel tam domd v Varšavi, ohranil sem samo te dve puški, a morali bi je slišati, kako sta pokali v poslednjem boju. Kakor dva zvesta psa, no, grom, a . . .
»Tiho, oče, prestregel ga je mašnik, bila je to volja božja!"
»Sveti gospod, vidite, meni se sedaj že roka trese, stara roka, star človek; toda vedite, da imamo tam na Poljskem še mladih Ijudij. Pojdimo!"
Šli smo, in moskitova goš^fava krog San Aoto-iiija ui ie slišala take kanonade že davno, icakor
danes. Bog kam vse sta takrat jedna češka in druga poljska puška grmeli.
Zvečer smo se vračali domov brez plena, ali dobri prijatelji.
»No, bratec, bi li ne hotel biti učitelj?" vprašal me je mašnik Vincencij čez nekoliko dnij.
»Učitelj? A k6ga naj učim in kaj?"
»Poljsko deco bodeš učil brati, pisati in računati."
.Toda, vsaj slišiš, kako govorim; to je tukaj nemogoče."
„I no, pred šolo ti otec pokaže delo ali jaz; in čemur se priučiš, to bodeš učil."
Tako sem postal poljski učitelj v veliko tolažbo štirih revnih poljskih rodbin, katere je usoda zanesla v S. Antonio,
Lahko bi pravil, kako sem postal v vseh različnih funkcijah reformator tudi kuhinje, kar je provzročil obisk galvestonskega škofa, za čegar pogo-ščenje sile malega Vaciava niso zadoščevale, kako smo v okolici nabirali petnajstletnih mehikanskih otrdk za krst, kako je pri podobni priliki otec nekega takega otroki s samokresom v roki zahteval jedinega konja in vrhu tega od mašnika Vincencija, ki je bil oborožen samo z brevirjem, blagoslov; kako smo imeli vsega dosti, samo denarjev ne, katere je mašnik, komaj je dobivši od naseljencev, že lopet ratdal med nje, in tisoč drugih stvarij, -— toda ti vtiski so pozabljeni.
Ostal je spomin samo jeden dan, ko sem videl najgloblje pod črno haljo. Bil je to reven mašnik, reven pastir revne črede, in v najhujšem poletju ni odložil svoje težke črne halje. Tudi v mesto je hodil v njej v največji vročini, — ni imel suknje, razven jedne, katero je prinesel s Poljskega.
Bil je moj imendan. Vrnili smo se iz cerkve, in na moji mizi je ležala nova črna obleka.
»Tukaj, brate, imaš nekaj za god; uživaj v zdravji!"
»A ti, kaj ti? sam nimaš kaj obleči!"
Vidim ga še danes s tem mirnim, svetim smehljajem v očeh in s tem polutrpkim izrazom na tresočih ustnicah.
»Moj dragec, — ta halja vse prikrije!"
Samo ta trpki nasmeh je ostal na njegovem licu, katero so ranjeno odnesli z bojišča, ko je krvavel za svojo domovino, ostavil svet, svoje blago, ia odšel v tujino zopet samo zato, da bi narod svoje krvi učil ljubezni domovinske. Vendar, — videl sem ga, ko mu je ta trpki smeh izginjal.
Videl sem ga, kako je stal pri altarju s preroškim licem, kadar je po propovedi, ki je bila je-deu sam bolestni klik stisnenih prsij, jeden sam tok lave prekipevše njegovo dušo, jel peti z zvočnim, polnim, svečanim glasom:
»Roija porodnica, milosti poso la, Reši bf^de deco svojega naroda!"
Takrat je vselej izginil izgnanca oni trpki iUM z lica.	(Lumir, 1880.)
tiskoTin&h? O tem priča naslednji faket: V nedeljo 13. t. m. ja imelo politično društvo sejo, h kateri 80 bili vabljeni tudi nekateri gospodje kot zaupni možje po dopisnicah z napisom — uemško-tali-janskim. Ali je to doslednost, ko isti gospodje rote narodne tukajšnje trgovce, uaj si oskrbe slovenske napise? Nemško-talijanski napis na dopisnici je sicer malenkost, toda v tem slučaji je nedoslednost. Upamo, da se prihodnjič kaj jednacega ue bode več zgodilo, kar bode dotičnim gospodom le na čast." Tako naš dopisnik, mi pa dostavimo naš: punctum!
(.Sttdmark.") V Konjicah na Štajerskem so predzadnjo nedeljo osnovali podružnico .Sudmark" ; načelnik ji je c. kr. notar Karol Kummer, tajnik neki A. Achmann, blagajnik pa Fr. Mišak. — Tudi v Brežicah je nekaj renegatov in tujcev ustanovilo enako podružnico. Upamo, da slovenski kmetje tem ptičarjem ne bodo šli na limanice.
(Za tretje porotno zasedanje) v letu 1890 pri deželnem sodišču v Ljubljani imenovan je predsednikom porotnemu sodišču gosp. Fr. Kočevar in njemu namestnikom deželnega nadsodišča svetnik g. dr. Gertscher.
(Notarski shod) bode letos v Mariboru, in sicer se ondi zbero dne 15. avgusta beležniki iz Kranjske, Koroške in Štir^ke, ki so člani avstrijskega beležniškega društva.
(Vincencijeva drniba) im povodom praznika 6V. Vincencija jutri božjo službo s skupnim sv. obhajilom v Marijanišču zjutraj ob 6. uri. V nedeljo 20. t. m. pa bode četrtletni občni društveni shod zvečer ob polsedmi uri v prostorih katoliške družbe. Uljudno so pavabljeni udje in neudje.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za cerkljansko okolico napravi dn6 20. julija ob V» u" popoldne v gostilni g. Vavkna v Cerkljah svoj letni občni zbor. Ob 7. uri zvečer prične se dramatična predstava pod vodstvom g. Borštnika iz Ljubljane. Udje 60 vstopnine prosti, neudje plačajo 30 kr.; sedeži za ude 30 kr., za neude 50 kr. Preplačila se hvaležno sprejmejo Na obilo vdeležbo vse rodoljube slovenske prav prijazno vabi	Odbor.
(Največja vročina) letos bila je včeraj, kajti toplomer je kazal 25 0 stopinj, tedaj 5 09" nad normalno toploto.
(Postaja.) Med Ponikvo in Št. Jurijem napravijo v kratkem novo postajo južne železnice, in sieer pn vasi Grobelno. Za njo se je trudil posebno okr. zastop v Šmariji.
(Iz triaike Škofije:) Nameščeni so novomaSniki čč. gg.: Slavoljub Gržetič kot korni vikarij pri sv. Justu v Trstu; Bajko Revelante v Oprtlju, Ivan Vranjac v Pazinu, Anton Zidarič pri starem sv. Antonn v Trstu, Josip J ur ca v Škednju.
Raznoterosti.
—	Vožnja v balonu. Dne 11. t. m. sta se spustila v balonu nadporočnik Uoernes in poročnik Eckert v zračne višave. Balon, ki ju je odnesel, imenuje se .Oče Rade^kj". Imenovana zrakoplovca se bodeta vozila po zraku, dokler bodeta mogla. Dan potem, ko sta odplula, ni bilo še nikakega poročila o njunem popotovanji. Pozno zvečer je prišlo prvo brzojavno poročilo iz Bručkova (okrožje Jaročin v Poznanji), da so prišli v jednajstih urah srečno v Bručkov na potu večinoma skozi oblake. V jednajstih urah sta prehodila torej 550 kilometrov ali vsako minuto skoro eden kilometer. Z živežem sta dovolj preskrbljena in se vsled lakote g«tovo se ne bodeta spustila na trda tla. Seboj sta vzela tudi štiri golobe pismonosce. Trije so se že vrnili, jednega pa še ni. Poročila pa ni prinesel ni jeden, ker so je vsi leteč izgubili.
—	Izvrstni ognjegasci. V rumunskih listih se bere mej drugim: .Kar se tiče naših ognjegascev, ne moremo se pohvalno izraziti. Gorelo je že dve uri, ko so privlekli eno brizgalnico in dva voza vode, kar gotovo ni zadoščalo. Oez dvajset minut privlekli so še eno brizgalnico in zopet dva voza vode. Te je vedno primanjkovalo, četudi teče blizu tukaj ^oka Dunava. Ko so prišli ognjegasci na gorišče, gasili so pred vsem — svoja grla. Ko so to opravili, počeli so gasiti goreča poslopja."
—	Nesreča na železnici. Iz Belgrada se poroča 12. t. m.: Pri Veliki Plani je skočila železnica s tira. Mrtev je strojevodja, popotnikov pa je mnogo telesno poškodovanih.
—	Pri slovesu. Oče (ihtč): .Ljubi sin, predno greš na tuje, dal bi ti rad še nekaj lepih na na-naukov. Sin (tudi ihtč): »Dragi oče, dajte mi rajši še kaj de-de-denarja.
Telefcrami.
Celovec, 18. julija. Slovenska zmaga v Doberlivesi, na Djeksah, v Tolstem vrhu in v velikovski okolici; Bauernbund prodrl v Guštanji in Libelicah.
Dunaj, 18. julija. Uradni list je objavil, da je razpuščeno društvo ,,Pro patria". — „Yaterland" piše, da je s korapetentne strani pooblaščen preklicati poročilo „Agenzia Stegni", da bi bil papež zapustil Vatikan, ko se je peljal v vatikanski vrt.
fiudimpeita, 17. julija. Princ Thurn in Taxis je daroval kardinalu Siraorju, ki ga je poročil, krasen zlat križ.
Dolenja Tuzla, 18. julija. Včeraj se jo pripeljal Kallay v spremstvu avstrijskega poslanca Bilinskega in ogerskega Rakovskega. Prebivalstvo jih je navdušeno sprejelo. Sinoči je bila bakljada.
Carjigrad, 17. julija. Inženirja Gersona in ilejora, oba avstrijska podaniL-v, so med Adabasarjem in Eskišehirom prijeli čerkeski roparji ter zahtevajo 3000 funtov odkupnine.
Carjigrad, 18. julija. Veleposlanika Galice in Radowitz sta turški vladi izročila noto zaradi roparskega napada, naglašatu ponavljajoče se enake dogodke in priporočata odločne naredbe. Mejor je izpuščen, Gersona so roparji odpeljali v gore.
Vaiencija, 17. julija. Na deželi je zbolelo 18, v mestu 4 osebe za kolero.
Peterburg, 17. julija. Dr. Jelizejev poroča, da je v Perziji huda kolera. V južni Rusiji je velika vročina. Na Krimu kaže toplomer do 50 stopinj.
Umrli so:
16. julija. Lucija Klis, kotlarjeva liei, 8' , leta, Star. trg 26, jetika.
V bolnišnici:
16. julija. Miklavž Dobrorolc, gostačev sin, 5 let, jetikai
Tremensko iiporočilo.
1 Cas	Stanje		Veter	Vreme	'•S s;«
opazovanja	trmkorner* T mm	toplom.rm po C«liijii			
i 7. u. zjut. 17! 2. u. pop. 1 9. H. zvee.	736-8 7352 735 0	22-0 302 22-8	brezv. si. vzh. n	jasno	0-00
-----—— —	n	n
Srednja temperatura 2.5-0' za 5-9° nad normalom
I>nnafHka borza.
(TeleprnUčno poročilo.) 18. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 davka) S8 gld. 30 kr.
Srebrna „ 5', , 100 , . 16* . 89 0% avstr. zlata renu, davku prosta . . . 109
j Papirna renta, davka prosta......101
I Akcije avstr.-ogerske banke......980
Kreditne akeije ..........303
London . . . . '.........IIC
Francoski napoleond.........9
Cesarski cekini ........... 5
Nemške marke ......... 57
40 20
50 45 24 53
„THE GRESHAM"
zamalio bh za Umi v Ue
Podružnica za Avstrijo:
Bmj,
\
Podružnica za Ogersko:
Pešla,Fraiiz-Joii(ifplalz
v hiši društva.	st 5 in 6, v hiši društva.
DrnŠtvena aktiva dne 30. junija 1889 ..........frank. 106,578..52|%
Letni dohodki premij in obresti . . . . . . ......	. 19,3.8,51b»6
Izplafitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v	.„qoc!A7ai »7
d6bi društvenega obstanka (1848) .	. 219.930.701 87
v zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pn društvu za	. 49,069.600 — novih ponudb, vsled česar iznfiša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb........ • ■ ,:	,1-610,8^ -80 —
Prospekte in tarife na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zaj^top v Ljiil>liaiii
(12-7)	P"
Gvidu Zeschko-tu
Tržaška cesta, št. 3.
i||i Srečke dunajske razstave ^ 1 gld. l||i
Vsaka srečka za Wobojesrečkanje veljavna,
S Kazalo sreček obojega sfečkati}a. (25) ii Prvo srečkanje 14. avg^usta 1890. > Drugo srečkanje 15. oktobra 1890. ^
A 1 dobitek50.000gl.vrednostiildobitek50.000gl.vrednosti li i	6000 „ „ 1 1 „ 5000 „ „ V;
fil A
a 10 20 50 300 2000
2000 1000 600 200 100 50 20 10 5
« H
razstavnih srečk
10 20 ! M i 200 ! 2000
Srečke
S fi h
dobivajo se pri	^^
C- C. 3Iayer-ju v Ljubljani, ji
2000 1000 500 200 100 60 20 10 5
kosltariiklli iiiiMicah po pol In Jeden kilo
pi-ipoi'o^a najceneje
(51)
tovarna oljnatih barv, laka in firneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6
02663046