List 15. Razglas kranjskim posestnikom o premijah za marljivo in vspešno spodrejanje gozdov (borštov) in za napravo gozdnih semenskih kampov in gozdnih drevesnic, in pa o razdelitvi hvojevega semena. Iz državne podpore, ki jo je c. kr. družba kmetijska za leto 1870. prejela od c. k. miniaterstva kmetijstva, se za zdaj razpisujejo 4 take premije za izreje-vanje borštev po 25 gold., in sicer dve za Notranjsko, ena za Gorensko, ena pa za Dolensko. Kdor želi tako premijo prejeti, naj prvič: do 15. dne prihodnjega meseca maja podpisanemu odboru napove, za kakošno gozdno izrejo se bode za premijo potegnil; drugič: najmanj dva orala (joha) opuščenega (neobdelanega) gozda se morata s semenom ali drevesci črnega (hvojevega) lesa zasaditi jeseni letošnjega leta 1871. ali spomladi prihodnjega leta 1872; tretjič: premije se bodo leta 1874. podelile takim posestnikom manjših gozdov, kteri so zasadbo tega prostora, glede na veče ali manjše vremenske ovire, najbolje opravili; četrtič: gozdni spodreji v visoko ležečih hostah se bode prednost dala pred nizkimi hostami; petič: ker se bode od omenjenih 100 gold., ki so na obresti (činže) naloženi, med tem časom (do leta 1874.) nabralo nekoliko obrestnega denarja, se bode iz tega denarja še drug posestnik s primernim zneskom obdaroval, ki je za unimi izrejo najbolje dovršil. Kar se podpore za napravo semenskih kampov in drevesnic tiče, bode družba kmetijska knjižico na svetlo dala, ki bode prav po domače podučila kmete, kako naj izrejevanje ravnajo, ca bode prav. Kdor pa v ta namen za jesensko setev letošnjega leta ali za pomladansko setev prihodnjega leta želi semena, naj se za to zadnji čas do 15. avgusta letošnjega leta, to je, do velicega Šmarna, obrne do družbe kmetijske. Kampi, kteri se morajo s semenom obsejati, morajo najmanj 30 štirjaških sežnjev (kvadratnih klafter) veliki in z živo mejo ograjeni biti. Gospodarji, ki želijo hvojevega semena prejeti, morajo tedaj družbi povedati, koliko prostora bodo obsejali ž njim, da bode gozdarski odsek določil, koliko naj jim ga da. Delilo pa se bode samo seme hvojevega (črnega) lesa, in soseske ali šole imajo prednost pred druzimi. Podpisani odbor bo po svojih podružnicah pozve-doval, ali so bili semenski kampi dobro narejeni, in bode po okoliščinah tudi i nekoliko povrnil stroškov, ki so jih imeli pri tem delu. Glavni odbor družbe kmetijske 10. aprila 1871.