fl/l'JEJR I €/1? IU— MO fWlJF
NO. 191
AMcmcAN in mm
?OR€l©N IN UNGUAG€ ONIf
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 6, 1965
MORNING^K€WSIPAP€fi
ŠTEV. LXIH — VOL. LXIH
Dr. Erhard ima težave s sestavljanjem vlade
Glavna težava je različno gledanje na zunanjo politiko Nemčije v vrstah lastne Erhardove stranke.
BONN, Nemč. — Dr. L. Er-ard je sicer pri zadnjih parla-Tentarnih volitvah lepo zmagal, to mu ni prihranilo težav Pri sestavljanju nove vlade. Te-2av mu ne dela stranka svobod-demokratov, ki je z Erhar-aov° stranko v koaliciji, ampak Prepiri v Erhardovi stranki sa-rri'' Prepiri se pojavljajo največ p9 Polju zunanje politike. Dr.
hard in njegov zunanji mini-2 er dr. Schroeder sta za nada-, vanje sedanje zunanje politi-.j’ Pl se naslanja bolj na Ame-0 kot na nemške evropske za-. 2mke, kot na primer na Fran-s>> In ki skuša uvesti gibčnej-2unanjo politiko napram ko-^hhističnim satelitom.
zunanja politika
Novi grobovi
Joe Mihel
V ponedeljek je umrl v Mary-mount bolnici 61 let stari Joe Mihel s 5121 Clement St., Maple Heights, O., rojen v Imperialu, Pa., zaposlen pri Fisher Body. Zapustil je ženo Mary, roj. Ja-pel, brate Franka, Henryja in Stanleyja (vse v Penna). Brata Jon in Andrew sta umrla pred njim v Clevelandu. Pokojni je mil član Društva Ribnica št. 12 SDZ in Balincarskega kluba, na Prince Avenue. Pogreb bo jutri, v četrtek, iz Nosek pogreb, zavoda na 4720 Warrensville Center Rd. v cerkev sv. Venceslava na 17825 Libbu Rd., Maple Hts., ob 9.30, nato na pokopališče.
Erhardova
_ Zaletela na odpor pri svobod-^erookratih ■ in njihovemu °, khlju Mendeju. Jo odobra-
ka?°- Nasprotnike ima v tistem ta d -
nekdanjo politiko
LAocnp in
r- Adenauer in Strauss. Oba
Ogovarjata
očrte roke proti komunizmu odklanjata vsako popuščanje, ?°sebno
Trf— Pr°N Vzhodni Nemčiji.
da, da se vzhodnonemški ko->5 ^histični režim nahaja v takih v° ^onih m gospodarskih teža-^ ‘ > da bo moral preje ali poz-
heje
Postati dostopen za zahteve
,	uo
0n}iske vlade.
je^' Adenauer in Strauss, ki r(a SG zmeraj političen gospodar c' Bavarskem, sta dalje tudi da bi se Nemčija
naslanjala na Ameriko.
Pr°N temu,
Pfeveč
Ogovarjata tesne stike s Fran-Pre' ^er uBata’ da bosta od tam od 'a	atomsko orožje kot
merikancev. Oba namreč Bo^hPata ameriški politiki. TlUg"a ss’ da bi se Amerika in ški 1‘*avu^egnili pobotati na nem-Samračun- To se da preprečiti prot° 2 odločno politiko, tako g1 Ameriki kot proti Rusiji, se nlZa Prvo ah drugo politiko PazorSl Za kulisami- Politični o-mislii°> da bo sklenjen der k°mpromis”: dr. Schroe-I’he] ,os^al zunanji minister,
ška ko Vezane roke in nem la.
Spi
^dja.
ta
t.
sPorov
la. ^hnanja politika bo ohrome-host se zaradi zakulisnih 1_ned politiki nič ne vzne-
® Za plačilo v naprej?
dipicASHlNGTON,
D. C.
sti °niatsltih krogih krožijo
5 U.čl ipl ^1
hied plačilm
Za ge" d°bavlja Sovjetska zve-Prof61711?11111 Vietnamu orožje nekatere vrste, celo	Pr°tiletalske rakete
v naprej.
V 0pQ Proti plačilu dejsh,r° lom trditvam navajajo ha^0’ Je v Severnem Viet-hega s°hazmerno malo moder-braj^i0102!3’ zlasti takega za o-Na J3 Pr6d naPadi z letali. sliti; j ri1^ slrani je treba pomi-Skl pr.f+ ^ rdeči Kitajci tak ru-Vs° rde^8^ obsodili pred bpelj i.Ca l'avnostjo sveta, če bi koIiaaj opore zanj.
, V,ižin
0rna sončno in malo Naj višja temperatura
Oa v SCongresu h teden m bde dremali,..
WASHINGTON, D.C. — Da se senatorjem in kongresnikom ne bi zehalo1, za to ta teden skrbita senator Dirksen in kongresnik Findley. Senator Dirksen je začel že včeraj z obstrukcijo proti zakonu, ki briše “pravico do dela”. Pravi, da ima na razpolago toliko govornikov, da obstrukcija ne bo zamrla. Demokratski voditelj Mansfield pa ni tak pesimist, misli, da bo senat kmalu dobil priliko, da glasuje o zakonskem predlogu.
V četrtek bo plenum predstavniškega doma začel debato o kvotah za uvoz sladkorja, ki spada med najbolj zamotane zadeve na Kapitelu in je obenem tudi pravi raj za lobiste. Do sedaj je kvote razdeljeval precej brezobzirno predsednik poljedelskega odbora predstavniškega doma Cooley. Sedaj je proti njemu nastopil kongresnik Findley. Noče osporavati kvot, pač pa bi rad vedel, kaj vse počno lobisti in koliko pri tem zaslužijo.
Findley ima že nekaj podatkov nabranih iz sejnih zapiskov, toda to mu ne zadostuje. Vrta še naprej. Obenem bo tudi stavil predlog, da se lobisti ne smejo mešati v razdeljevanje kvot. Da spravi kongresnike v zadrego, bo tudi predlagal posebno pristojbino za uvoz sladkorja, ki bi federalni blagajni dala letno kakih $200 milijonov dodatnih dohodkov. Findley ne bo kaj prida dosegel, začel bo pa broditi vodo in s tem se bo tudi končal monopol kongresnika Cooleyja o tem, kdo naj določa kvote za uvoz sladkorja.
Najprej umik rdečih, potem šele pogajanja!
Državni tajnik Rusk vztraja na stališču, da mora najprej Severni Vietnam u-makniti svoje čete iz Južnega Vietnama, potem bo šele čas zrel za razgovore.
WASHINGTON, D.C. — V Južnem Vietnamu se je vojaški položaj začel za vlado in Združene države izboljševati, za rdeča pa slabšati. Ker je doba poletnega monzuma, ki je znana po deževju, pri kraju, bodo vladne čete, posebno pa nje podpirajoče ameriške sile nastopale lažje in naglejše. Letalstvo bo imelo več možnosti poseči odločilno v boj.
Med tem število ameriških vojaških sil v Vietnamu stalno raste in napovedujejo, da bo nemara do konca leta doseglo nekako številko 200,000 mož. Te sile so po seznanju z ozemljem in položajem začele odločnejše posegati v boj proti rdečim. Ti prihajajo do zaključka, da ne smejo več računati na nagel uspeh. Kljub vsemu ne kažejo nobene volje za kake razgovore o končanju “osvobodilne vojne”. To izgleda nima bistvenega vpliva na one v našem glavnem mestu, ki “vodijo” vojno v Vietnamu v javni debati.
Te dni so začeli poudarjati, da državni tajnik Dean Rusk: odločno vztraja na stališču, da ni mogoče začeti nobenih razgovorov Severnim Vietnamom, dokler ta ne umakne svojih čet in a-gentov iz Južnega Vietnama.
Med tem je vlada Južnega Vietnama te dni uradnp protestirala pri mednarodni komisiji za Vietnam zaradi navzočnosti oddelkov redne armade Severnega Vietnama” na svojih tleh. Te čete naj bi bile v zadnjih dneh posegle na strani rdečih v boj z vladnimi četami.
Tito imenoval novega poslanika za Kanado
BELGRAD, SFRJ. — Predsednik Josip Broz Tito je imenoval za novega poslanika SFRJ v Kanadi Zivadina Simiča, 49 let starega pripadnika Osvobodilne fronte, ki je od leta 1952 v Titovi diplomatski službi. Bil je svetnik poslaništva v Burmi, poslanik v Sudanu in nazadnje podtajnik v zunanjem ministrstvu.
Guevara sef pomagat revolucijam drugam
HAVANA, Kuba. — Predsednik Fidel Castro je v nedeljo zvečer sporočil javnosti, da mu je Ernesto (Che) Guevara še 1. aprila letos izročil pismo, v katerem mu je sporočil, da smatra, da je njegovo delo na Kubi končano ter da zato stopa z vseh uradnih položajev, ki jih je zavzemal, da bo mogel iti nemoteno pomagat revolucijam drugam. Guevara 'je bil glavni pomočnik in sodelavec Castra ves čas njegovega boja proti Batisti in po zmagi revolucije tudi v izvajanju komunizma na Kubi.
Letošnjo pomlad je izginil iz javnosti in o njem so se začele širiti vse mogoče vesti. Med drugim je krožilo tudi poročilo, da je Guevara padel v revoluciji v Dominikanski republiki. Večina je prepričana, da je Guevara v sporu med Moskvo in Peipingom potegnil s Peipin-gom in tako prišel v nasprotje s Castrom, ki je s srcem menda tudi bolj na strani bojevitega Peipinga kot na strani umirje-nejše Moskve, ki se zavzema za mirno sožitje komunizma s kapitalističnim svetom.
Obnova Južnega Vietnama ja začeta, toda počasi napreduje
SAIGON, J. Viet. — Poslanik H. C. Lodge je objavil daljše poročilo o obnovi Južnega Vietnama. Poročilo pravi, da je cestni promet v 23 med 43 provincami vsaj podnevi toliko varen, da potniki ne tvegajo svojega življenja. Gospodarski napredek se kaže samo v 19 med 43 provincami. Da ga ni v 24 provincah, so krivi uradniki saigonske vlade, ki se premalo brigajo za dobrobit podeželskega prebivalstva.
Sodelovanje med ameriškimi delegacijami na terenu in sai-gonskimi uradniki je na splošno dobro, le v par provincah so odnosi napeti, ker Amerikanci ne morejo prenašati korupcije, za-nikrnosti in brezvestnosti domačega uradništva. V eni provinci je prišlo do odkritega preloma med ameriškim in domačimi u-radniki. Vietnamski kmetje so sedaj dobili več poguma in že upajo govoriti odkritosrčno z a-meriškimi vojaki in uradniki.
PREDSEDNIKA JOHNSONA BODO V PETEK OPERIRALI
Predsednik je včeraj sam objavil, da ima težave z žolčnimi kamni in da ga bodo v petek operirali. V času njegove nesposobnosti za vodstvo dežele ga bo nadomeščal podpredsednik Humphrey. To ne bo predvidoma ravno dolgo. Zdravniki trdijo, da operacija ni nevarna in da bo predsednik ostal v bolnici od 10 do 14 dni.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik L. B. Johnson sam objavil časnikarjem, da bo jutri zvečer odšel v Betheseda Naval Hospital, kjer mu bodo naslednji dan izrezali žolčni mehur, ki zaradi kamnov ne deluje, kot bi bilo treba. Dejal je, da zdravniki pričakujejo, da bo le zelo kratek čas nesposoben voditi svoje posle kot običajno. Ce bo v tem razdobju potrebna kaka predsedniška odločitev, jo bo v njegovem imenu napravil podpredsednik Humphrey. V tem pogledu je vse urejeno, je zagotovil predsednik deželo. Zdravnik dr. G. Hallenbeck iz Mayo Glinic v Rochestru, Minn., je izjavil, da ta operacija ni zvezana s skoraj nobenim tveganjem več, med tem ko je predsednikov zdravnik za srce dr. \V. Hurst iz Atlante, Ga., dejal, da je predsednikovo srce sposobno prenesti to operacijo tako kot srce vsakega zdravega moškega Johnsonovih let. .	-
Predsednik je povedal, da je prvič začutil, da je nekaj narobe z njegovim žolčem 7. septembra na svojem ranču v Teksasu. Začutil je bolečino v želodcu, kot da bi mu nekaj, kar je jedel, ne delo dobro. Njegov osebni zdravnik podadm. Burk-ley je sodil, da je vzrok bolečini nemara žolčni mehur. Podrobne ponovne preiskave so to potrdile. V žolčnem mehurju so kamni in ta ne deluje pravilno. Zdravniki so se odločili za operacijo, ki bo izvedena v petek v mornariški bolnišnici v Bethes-di pri Washingtonu, D.C., kjer je bil predsednik zadnjič v preteklem januarju zaradi influence.
Zdravniki ne vidijo v operaciji za predsednika nobene večje nevarnosti, njegovo srce je sedaj popolnoma zdravo in posledice srčne kapi iz leta 1955 so izginile. Predsednik bo predvidoma ostal v bolnici 10 do 14 dni, svoje delo bo pa moral omejiti za nekaj tednov.
Papež svetuje šoferjem branje Sv. Pisma
VATIKAN. — Preteklo soboto je sv. oče svetoval šoferjem, namreč tistim, ki se odlikujejo
pisem. Rekel jim je, da jim bodi Sv. Pismo priročnik in moralni svetovalec, kadar sedijo za krmilom.
Rimska javnost je papeževo idejo toplo pozdravila, toda nekateri časopisi mislijo, da italijanski šoferji še niso šli tako globoko vase, da bi se jih papežev nasvet kaj prijel.
Indija gradi lastno atomsko bombo
NEW DELHI, Ind. — Nekatere vesti trdijo, da se je Indija odločila za gradnjo lastnih a-tomskih bomb in da je ta že-celo v teku. Uradno je vlada predsednika Šastrija še vedno proti temu.
So pa tudi pokrajne, kjer tega po brezobzirnosti, branje Sv. še ni.	,	! Pisma, posebno pa apostolskih
Le čemu deliti papeže na napredne in konservativne?
CLEVELAND, O. — Prvi komentarji izjav papeža Pavla VI., kar jih je dal v New Yorku, napovedujejo verjetnost, da bodo naši javni delavci hoteli videti v papeževem obisku samo političen akt s plemenitim namenom: mir naj zavlada na svetu, Združeni narodi pa naj store vse, kar je v njihovi moči, da bo ta cilj dosežen. Ako vidijo političen akt, ga bodo seveda presojali s političnimi merili. Najnavadnejše merilo v ameriškem javnem življenju je pa delitev na naprednost in konservativnost. To delitev rabimo vsak dan v neštetih slučajih, zakaj je ne bi tudi rabili v presoji papeške politike?
Take vrste miselnost vodi naravno do zaključka, da papeže lahko delimo v napredne in konservativne, kar je pa po našem mnenju vsaj močno1 pretirano, ako ne naravnost zgrešeno. Mora nam namreč biti vedno pred očmi, da papeži kraljujejo v “kraljestvu, ki ni od tega sveta”. Ne moremo jih torej presojati samo s posvetnimi merili.
Druga važna okoliščina je dejstvo, da je Vatikan država svoje vrste. Tam ne vlada demokracija nobene vrste, tam je papež gospodar. Nima nobene vlade, se mu ni treba bati nobenih volitev, je odgovoren le samemu sebi. Kot tak mora že po naravi vtisniti pečat svoje osebnosti na vsakokratno vatikansko cerkveno in posvetno politiko.
Vsak papež je obenem tudi človek s svojimi sposobnostmi in vrlinami, pa tudi s svojimi napakami, kolikor jih s svojo močno voljo in predanostjo svoji misiji ni ukrotil ali zbrisal.
Posvetna javnost vsega tega ne vpošteva in si naslika vsakokratnega papeža po zunanjih vtisih. Zanjo je papež Janez XXIII. ‘napreden’, — menda zato, ker je sprejel zeta komunističnega diktatorja Hruščeva Adžubeja, — in po tem presoja vse druge papeže. Papež Pij XII., zaenkrat največji intelektualec na papeškem prestolu v tem stoletju, ji je hladen in nedostopen, sedanji papež Pavel VI. pa “nagnjen” na konserva- stu svojega govora ravno na od-
tivno stran. Zato so nekateri hitro poiskali v včerajšnjem papeževem govoru mesto, kjer papež pravi, da je pametnejše skrbeti za več hrane za človeški rod kot pospeševati umetno kontrolo rojstev. Papež se je pri tem postavil na prirodno stališče: ljudem je treba preskrbeti več kruha, da ne bodo lačni, potem bo vprašanje o kontroli rojstev zgubilo svojo aktualnost. Tako stališče ni ne napredno, ne konservativno, ampak pametno. Pa vendar hočejo nekateri videti v njem papeževo konservativnost in strašijo z njo “napredne” katolike.
Podobno zmedo bi radi nekateri napravili s papeževo željo, da naj pridejo vsi narodi v ZN.
To naj pomeni, da sv. oče zagovarja sprejem rdeče Kitajske! To je zmota, ki temelji na premajhnem vpoštevanju papeževe zamisli, kakšen duh naj vlada v ZN. Kdor vpošteva to zamisel, ne bo mogel priti do zaključka, da je papež mislil na tistem me-
nose med rdečo Kitajsko in ZN.
Pri rokah so nam samo prve kritične pripombe o papeževem govoru pred ZN. Bo jih verjetno še več, vse pa bodo temeljile na isti zamenjavi. Kritiki bodo presojali papežev govor po istem kopitu, kot presojajo govore vodilnih državnikov. Pohlep po o-riginalnosti jih bo zapeljal do pretiranih zaključkov, ki jih naša javnost ne bo razumela. S tem bodo po nepotrebnem škodovali ne samo papeževi akciji, ampak tudi Ameriki. Če kdo, je ravno Amerika kot prva država na svetu najbolj zainteresirana, da ne samo zve za mnenje poglavarja Katoliške cerkve, ampak tudi, da ga tako razume kot sv. oče sam. Menda ni prišel v Ameriko, da bi dajal priliko za take razlage cilja njegove poti, ki se z njimi nobena trezna, nepristranska in stvarna presoja ne more strinjati.
Do takih razlag se bodo dali zapeljati tisti, ki delijo papeže v napredne in konservativne.
Zadnje vesti
DŽAKARTA, Indonez. — Izgleda, da se je armada odločila uporabiti neuspeli poskus levičarskega prevrata za nastop proti Komunistični partiji, ki se je takoj izjavila za upor, pa nato upornikom ni nudila potrebne pomoči. Uporniki se še vedno drže v nekaterih predelih osrednje Jave, vendar trdijo poročila, da je upor v jedru zlomljen. Na današnji seji vlade pod
predsedstvom Sukarna s o bili navzoči tudi vodniki oboroženih sil in vrhovni poveljnik policije.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so napadli iz zasede ameriško vojaško patruljo 15 milj severovzhodno od tu in vse njene člane pobili ali ranili. Težki bombniki B-52 so včeraj bombardirali gverilska oporišča v zoni C kakih 75 milj severozahodno od Sai-gona.
SAIGON, J. Viet. —Rdeča Kitajska je objavila, da so njena lovska letala sestrelila eno od štirih ameriških letal, ki so priletela nad njeno ozemlje
preko meje iz Severnega Vietnama. — Danes so bile objavljene izgube vbojih preteklega tedna. Rdeči naj bi imeli preko 1000 mrtvih, juž-novietnaksme vladne oborožene sile nekaj čez 200, ameriške oborožene sile pa 17 mrtvih in 64 ranjenih.
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Pri volitvah v 11 pokrajinah za guvernerje vodijo pristaši bivšega predsednika J. Ku-bučka v 7 pokrajinah pred vladnimi kandidati.
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnice—
Mr. Matt Rechberger z 905 E. 75 St. se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli!
Mrs. Mary Grzincic z 7122 Lockyear Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaluje za obiske, darila in pozdrave. Želi si obiskov na domu.
Mrs. Antonia Smerke s 14205 Hale Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila, cvetlice in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo in si želi obiskov.
Unije za Locherja—
Cleveland AFL-CIO Federation of Labor in njen odbor za politično vzgojo (COPE) sta sinoči odločila z vsemi silami podpreti kandidaturo R. S. Locherja za mesnega župana Clevelanda. Nekaj so računali, da bodo nekateri delegati skušali to preprečiti v korist “neodvisnega” kandidata črnca C. Stoke-sa in “neodvisnega” republikanskega kandidata R. Perka, pa se ni nihče niti oglasil v njuno korist. Predsednik Clevelandske učiteljske zveze James E. O’Meara je dejal, da je “Locher opravljal svojo službo s pogumom, častjo in poštenostjo kot župan vsega prebivalstva Clevelanda”. Seje v hotelu Manger se je udeležilo okoli 250 delegatov posameznih delavskih unij.
FANT SE UJEL V JAMI
CLEVELAND, O. — Včeraj okoli enajstih dopoldne je zlezel v Whips Ledges jamo v Hinckley rezerv aciji Metropolitan parka 15 let stari Morris Baetz-old, sin Mr. in Mrs. R. Baetzol-da z 1840 W. 28 St., pa se pri tem zalezel tako, da ni mogel več iz nje. Vse od včeraj se prizadevajo, da bi fanta rešili iz jame, v katero je šel z glavo naprej tako, da mu gledajo iz nje sedaj le noge. Fant od včeraj ni še nič zavžil in je začel slabeti, posebno ker je bilo preko noči v jami prav mraz.
Fanta je Okrajni odsek za o-troško skrbstvo pred enim letom, tedaj so ga njegovi starši zadnjič videli, poslal v Methodist Children’s Home v Berei, u-stanovo za duševno neuravnovešene otroke, pred tem je živel pri neki družini v oskrbi 10 let.
Posebna skupina strokovnjakov za reševanje iz podzemskih jam iz Washingtona pomaga pri reševanju preko 120 domačinom. Fant je bil še kar dosti korajžen včeraj ves dan, ko pa ga po 11 urah še ni uspelo spraviti iz jame, je začel dvomiti češ: Morda me pa sploh ne boste mogli rešiti!
Fantova nesreča je vzbudila pozornost po vsej deželi in povsod napeto čakajo novice o njegovem reševanju.
Prve Afganistanke izvoljene v parlament
KABUL, Afgan. — Po lanski spremenjeni ustavi imajo v Afganistanu sedaj tudi ženske aktivno in pasivno volivno pravico. To je omogočilo Afganistankam, da so kandidirale pri zadnjih volitvah in štiri med njimi so prišle v parlament, dočim bo poslancev 212.
Povejte oglaševalcem,.
da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! „ j;
/torjSK
.v


, <>£
V»>‘ *•«.» w’ k' ailly
8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 191 Wednesday, Oct. 6, 1965
Debata o komunistični nevarnosti
Debata o komunistični nevarnosti se vleče v Ameriki že desetletja. Sedaj se je na novo razgorela, sprožila sta jo nenavadno oster govor senatorja Fulbrighta o naši zunanji politiki in pa resolucija predstavniškega doma, ki priporoča predsedniku, naj vsako komunistično nevarnost, ki bi vodila v komunistično diktaturo v katerikoli državi Latinske Amerike, spravi pravočasno s sveta, če treba tudi s silo.
Komunističnih nevarnosti je naravno cela vrsta. So velike in male, kratke in dolgotrajne, resnične in namišljene, zmanjševane in pretirane itd. Iz te izbire moremo vzeti samo eno, ki je praktično za nas najvažnejša: kritično komunistično nevarnost in ki je za Latinsko Ameriko najbolj pomembna.
Pri razmerah, kot obstojajo v republikah Latinske Amerike, nastopi kritična komunistična nevarnost v začetku vsake revolucije. Zarotniki imajo srečo in strmoglavijo zakonito vlado. Prav ta trenutek lahko nastopita dve možnosti: ali zarotniki takoj postavijo novo vlado, ki je tako močna, da takoj lahko drži red in mir v deželi. Taka je bila zadnja alžirska revolucija. Kmalu po polnoči je Boume-dienne aretiral svojega prijatelja Ben Bello in se postavi na čelo revolucijonarnega komiteta, ki je še isti trenutek prevzel vladanje. Ravno tako so 27. marca 1941 zarotniki strmoglavili v Jugoslaviji vlado Cvetkoviča in Mačka ter postavili isti hip novo s Simovičem na čelu. V takih slučajih ne pride kritična komunistična nevarnost v poštev, ako je nova vlada vsaj toliko močna, da zatre nemire in izgrede v prestolici.
Čisto drugačen položaj nastopi, ako zarotniki sicer strmoglavijo zakonito vlado, pa se zmedejo in ne postavijo takoj nove dosti močne vlade; vzrokov za zmedo je lahko dosti. V dominikanski revoluciji so zarotniki pokazali svojo nesposobnost' prav prve trenutke revolucije. Niso predvideli, kdo bi jim lahko nagajal in niso računali, da bodo ravno vojaški krogi, ki niso z njimi, hoteli dobiti oblast v roke. V svoji zmedi so se hoteli opreti “na narod” in začeli deliti državno orožje med “ljudske množice”, ki so ga seveda rabile v svojo korist in ne v korist zarotniškim načrtom. Nastopile so ure, za njimi pa dnevi kaosa, ko je bila oblast v rokah vseh in nikogar. Vmes je sicer posegla vojaška junta z generalom Imbertom na čelu in generalom NVessi-nom v zaledju, toda pokazala je le prehitro, svoje apetite po vojaški diktaturi. Ako bi se ji posrečili njeni cilji, bi bila dominikanska republika zopet na poti k diktaturi diktatorja Trujila št. 2.
Naša diplomacija se prve trenutke ni znašla. Deloma so jo dogodki prehiteli, deloma je pa bila brez moči, kajti za pogajanja in razgovore ni imela na dominikanski strani nikogar. Saj ni mogla nikomur zaupati, vsakdo je lagal ali pa ni držal dane besede. V svoji zadregi ni mogla na hitro roko zanesljivo oceniti vrednosti posameznih uporniških osebnosti kot na primer polkovnika Caamana. Zato je tudi zahtevala od predsednika Johnsona več vojaške pomoči, kot je bilo treba, zato je tudi naslikala položaj v bolj temnih barvah, kot so narekovale stvarne potrebe. Vsekakor drži, da je njena taktika in pa prisotnost ameriških čet onemogočila komunistom, da bi se dokopali do oblasti, bodisi v koalicijski vladi bodisi kar sami.
Kritična komunistična nevarnost nastopi torej v Latinski Ameriki takrat, ko vladi, ki je strmoglavljena, ne sledi isti trenutek nova, ki ima res oblast v svojih rokah. To so trenutki “brezvladja”, če smemo tako reči, trenutki, ko “vlada” ulica in mestna drhal z demagogi na čelu.
Kdo naj se v takih trenutkih bori za red in mir v Latinski Ameriki? Politične stranke so premalo zasidrane v javnosti, da bi jih ubogali tisti, ki prirejajo demonstracije in manifestacije. Ostanejo torej edino še tradicionalni varuhi reda in miru: policija in vojaštvo. Ker pa v takih kritičnih trenutkih lahko odpove tudi policija, ostane edino le vojaštvo kot organizirana sila, ki lahko varuje mirno prebivalstvo, njegovo življenje in premoženje.
Tako v dnevih brezvladja praviloma trčita vojaška sila in ulica z demagogi na čelu. Ulico pa skuša obvladati komunistična stranka, ki svoje pristaše dobro izvežba v tehniki revolucije. Protikomunistične stranke se žal ne brigajo niti toliko, da bi študirale tehniko revolucije, kaj šele da bi se v njej vežbale.
Doslej je v revolucijah v Latinski Ameriki praviloma zmagala vojaška sila. To ne bi bilo slabo, ako bi vojaške junte imele kaj smisla za svobodno demokracijo in svoje režime smatrale samo za začasne, dokler vladnih poslov ne prevzame redno postavljena civilna vlada. Žal pa vojaške junte nimajo navade, da bi mislile na skorajšen prihod civilnih vlad. Krivico bi jim delali, ako bi trdili, da svojega stališča ne skušajo utemeljiti z zelo tehtnimi stvarnimi razlogi. Koliko civilnih režimov v Latinski Ameriki, ki so vsi protikomunistični, pa res dela za naroden blagor, skrbi za!
dobro socijalno politiko, pravično davčno zakonodajo, urejeno upravo in gospodarstvo? Na prstih ene roke jih lahko seštejemo. Kdo bi torej generalom, ki so vsi veliki patri-jotje, zameril, da so skeptični do civilnih vlad?
V Latinski Ameriki zaenkrat ni — vsaj tako se zdi, — veliko prilik za kritično komunistično nevarnost. V odločilnih trenutkih novorojenih revolucij lahko zmeraj posežejo vojaki in preprečijo prevzem oblasti po komunistih, ako namreč vojaki sami niso sprožili revolucij.
Ako vse to premišljujemo s stališča svobodne demokracije, moramo tako politično stvarnost v Latinski Ameriki obžalovati. Slepi bi pa bili za stvarnost, ako bi trdili, da so vojaške diktature slabše od komunističnih. Politična zgodovina uči, da vojaške diktature niso v Latinski Ameriki nekaj trajnega. Pridejo in izginejo, nekatere hitro, druge po desetletjih. Tam pa, kjer komunisti dobijo oblast v svoje roke, s političnimi spremembami ne moremo računati. Komunisti so preveč dobri politiki, da bi se dali presenetiti po domačih revolucijah.
Za Ameriko je pa važna v prvi vrsti naloga: kako je treba predvideti vse alternative, svetle in temne, ki lahko pridejo do veljave, ako izbruhne revolucija v tej ali oni državi Latinske Amerike. Če opravi to delo, zmanjša kritično komunistično nevarnost, saj s spretnim taktiziranjem lahko spravi na površje protikomunistične sile, ki sicer ne predstavljajo nobenega ideala svobodne demokracije, so pa vendar boljše od komunistov.
Iz BAKAfiOVE DEŽELE
Marquette, Mich. — V prostorih tukajšnje univerze so imeli pred nekaj dnevi sestanek indijanski poglavarji in zastopniki države tako federalne kakor tudi michiganske. Namen sestanka je bil, kako dvigniti življenjsko ravan Indijancev v Michi-
je nekako tako.
Kako to, da je Baraga imel tako silno rad Indijance, da jih je ljubil kakor menda nihče drugi. O njih piše, kako srčno dobri so, kako sprejemljivi za pouk, kako zvesti itd. Cincinnatski škof, ki je pripeljal Barago v
janski problem. Nekaj napredka je. Tako n. pr. dobi vsak Indijanec, ki gre študirat na kako priznano visoko šolo, letno podporo $900. (Tista indijanska princesa, ki je pozdravila lanske slovenske romarje v Baragovo deželo, je tudi taka študentka.)
Na konferenci smo slišali nekaj zanimivih ugotovitev. Zadnja pogodba med Indijanci in washingtonsko vlado je iz leta 1872. Vsaka pogodba ima določila, kaj dobe Indijanci za zgubljeno zemljo (denar, šole in bolnišnice v rezervacijah). Ljudje mislijo, da imajo Indijanci še pravico do tistih državnih pomoči. Toda dajatve Indijancem po tistih pogodbah so bile obvezne samo 5, največ 10 let. Leta 1924 so postali vsi Indijanci in Alaščani državljani U.S.A.
Dva urada za pomoč Indijancem se bosta odprla v kratkem v Michiganu. Eden bo v Escana-bi na severni obali Michiganskega jezera, — drugi bo podružnica federalne agencije za Indijance ob Velikih jezerih. Kraj podružnice agencije se na konferenci ni menoval. Oba urada bi lahko pomenila veliko za dvig življenjskega standarda tukajšnjih Indijancev.
J. G.
uucmsLvu m razjasnil njin po-
ičivcin ixiuijcuicev v iyxilih-, skoi, ki je pripeljal rsarago v ganu. V državi Michigan so štiri, Krivo drevo in ostal nekaj časa
indijanske rezervacije. V teh rezervacijah živi samo okoli 1,500 Indijancev. Imena teh rezervacij so vzeta po imenih krajev (mestec) v dotični rezervaciji in so sledeča: L’Anse, v Baragovem okraju ali County (10,000 akrov in 800 ljudi), — Hannah-ville v menominee-jskem okraju na zapadni obali Michiganskega jezera (3,400 akrov in 125 ljudi), — Bay Mili v okraju Chippewa nedaleč od Sault Ste.
Marie (2,000 akrov in 300 prebivalcev) — in Mt. Pleasant v okraju Isabella (1,200 akrov in 300 ljudi). Ti zadnji so verjetno največ rodu Ottawa, ostali pa Čipvejci. Oba rodova sta bila nekdaj v območju delovanja škofa Barage in drugih slovenskih misijonarjev, ki so pomagali Baragi. Baraga je pisal za oba rodova slovnico, slovar in nabožne knjige za rabo v cerkvi in doma.
Indijanci iz teh rezervacij so res uboga raja. Nihče jih ne mara. Indijanec komaj dobi kako službo. Podobno kakor črnci v drugih krajih. Toda črncev je neprimerno več in si že znajo sami pomogati preko svojih voditeljev in organizacij. Beli pravijo, da so Indijanci leni, zanikrni, nedisciplinirani. Podjetnik jih noče sprejeti za delo, češ da ne prihajajo ob času na delo, da so počasni, da izostajajo kar naprej od dela. Če ga podjetnik zaradi tega trdo prime, ne more razumeti, da bi bilo to tako hudo. Hišni posestniki se bojijo, da bi Indijanec postal njihov so- ^ sed. Vse okoliške hiše zgube i sednik Kennedy je ustanovil po-vrednost. Gotovo ni tako z vse-’sebno komisijo, ki naj bi malo mi Indijanci, toda na splošno bolj od blizu pogledala v indi-
z Baragom pri Indijancih, je ob odhodu rekel, da bi najrajši zamenjal cincinnatske palače s kolibami in šotori v Krivem drevesu in da bi z veseljem zamenjal škofovsko čast s srečo preprostega misijonarja med temi dobrimi Indijanci. Kako da imamo mi tako slabo mnenje njih?
Direktor škofijskega socialnega skrbstva v Marquettu Father D. Le Lievre, ki se je tudi udeležil zgoraj omenjene konferem ce indijanskih poglavarjev, pravi tako: “Kaj smo pa dali evrop ski naseljenci skozi skozi štiri stoletja Indijancem? Jemali smo jim zemljo, prodajali jim wiski, če so se branili, smo jih streljali, če je bil Indijanec močnejši in je belca zaklal, smo ga raz-vpili, da je morilec, divjak krvolok. Stoletja so pisali samo o krvoločnih Indijancih, kako koljejo bele, kako jih skalpira-jo. Potopisi iz Amerike iz prejšnjih stoletij, knjige za otroke in odrasle, so nam ustvarile tako sliko o Indijancih. Misijonsko delo med Indijanci so nadkrilili kupovalci kož in prodajalci wis-kija. Evropci so vrgli Indijance iz človeške družbe. Ta sodba je seveda samo na splošno, ampak na splošno tudi drži in razloži, zakaj je Indijanec tak ali vsaj zakaj nosi tak pečat.”
Na konferenci so govorili, kako dvigniti standard Indijancev. Gotovo bo nekaj pomagalo. Zahtevali so zlasti, naj bi tudi domača vlada (state) dala nekaj pomoči za te rezervacije. Pred-
Konvencija SAVE v Ohšcagu
NEW YORK, N.Y. — Ko je nastalo društvo SAVA, so njeni ustanovitelji pokazali mnogo vztrajnosti, prepričanja in požrtvovalnosti, toda največ poguma. Takrat je društvu marsikdo prerokoval kratko življenje in hitro pozabo, ker to so bili časi pesimistov in skeptikov, ki so radi opazovali s prekrižanimi rokami, kdaj bo vsega konec. Nekaj teh se je spreobrnilo, nekaj odstranilo, nekaj jih pa še vedno stoje čaka. In te bodo današnji člani društva SAVA zelo razočarali.
Letos se je vršila že osma konvencija, na kateri je vladalo toliko zanimanja, sodelovanja in pa dobre volje, da je društvu garantiran napredek in lepa bodočnost.
Otvoritev konvencije, z govorom patra Vendelina Špendova, je bila v soboto, 4. septembra, ob 9h zjutraj. Ob 12h je chika-ški odsek študentom postregel z okusnim kosilom, s katerim so vsi lepo opomogli po dolgi
men v današnjem svetu. Zapeli so dve pesmi, “Himna SAVE” in “Amor’ ’ob spremljavi nadarjenega mladega kitarista Lojzeta Šturma. Točko so zaključili z dramatično vprizoritvijo in recitacijo, all Greenwich Village, trago-komedijo “Blodnik”, parodija Aškerčevega “Brodnika”. Toda program Chicago, deklamacija Župančičeve “Dume”, je bil brez dvoma višek večera, nekaj popolnoma svojevrstnega, ki ne zasluži samo pohvale, pač pa največje priznanje in iskrene čestitke. Za zaključek je Slovenski mladinski zbor iz Chicaga zapel šest izbranih pesmi. Dobro razpoloženi so se vsi, ki so se udeležili večerne prireditve, zabavali ob pogrnjenih mizah in veseli godbi “Veselih mornarjev”.
Nedeljski del konvencije se je začel v Lemontu s sv. mašo ob 10h zjutraj, ki jo je daroval p. Vendelin Špendov. Po kosilu v Baragovem domu je zabučala slovenska pesem, nato pa je sledil govor dr. Rajka Ložarja o razvoju umetnosti na slovenskih tleh. Izredno zanimivemu govoru so sledila vprašanja in debata.
Z razrešnico starega odbora so si zvolili Savani novega s sedežem v New Yorku in sicer: Kajni Stalzer (N.Y.), predsednik; Helka Puc (N.Y.), prva podpredsednica; Janez Arko (Chicago), drugi podpredsednik; Tone Arko (Cleveland), blagajnik; in Tončka Burgar (N.Y.), tajni-

Andre za njegovo beatifikacijo;
INDIJANCI V MICHIGANU
Indijansko pokopališče v L’Anse (fotografirano letos v septembru). Mestece L’Anse je po cesti kakih 70 milj severo-zapadno od Marquetta, Tu je Baraga l. 1843 začel svoj sijajen misijon kljub nasprotovanju protestantovskih misijonarjev. To pokopališče ni katoliško, ampak nekako splošno — public. Še vedno služi okoliškim Indijancem. Lesene utice na grobovih imajo dva namena: ščitijo mrtvo truplo, da ga živali ne odkopavajo, in v utice polagajo sorodniki hrano za dušo mrtvega, ko se vrača k svojemu telesu. Na pokopališču je tudi nekaj grobov indijanskih vojakov iz druge svetovne vojske. Nagrobni kamen Indijanke Estere pravi, da je umrla l. 1925 in je dopolnila 107 let. Ko je Baraga prišel v L’Anse, ji je bilo 25 let.
vožnji in neprespani noči. Kljub slabemu vremenu se je popoldne nabralo veliko število Sava-nov v dvorani, kjer jih je pozdravil predsednik Stane Ose-nar in jim predstavil govornika patra Fortunata Zormana. Pater Fortunat je podal izvrstno in poučno predavanje o slovenskem bogoslužju in slovenski liturgični besedi, kateremu je sledila živahna in zanimiva debata. Po kratkem odmoru so sledila poročila glavnega odbora in odsekov o delovanju v poslovnem letu 1964-65; nato pa so člani sprejeli nov pravilnik SAVE.
Na večernem programu so sodelovali skoraj vsi odseki, vsak s po svoje originalnim nastopom. Nestrpnost in pričakovanje je vladalo v dvorani, ko so se odseki pripravljali za svoje nastope. Pod vodstvom patra Vendelina špendova je chikaški moški zbor z občutkom zapel “Slovenec sem”, “Lipa zelenela je” in “Mornar”, da se je nekaterim v dvorani zdela točka prekratka. Nato je oder prevzel clevelandski odsek. Vprizorili so “Akademsko procesijo”, v obliki duhovite satire življenja Sa-vanov v Clevelandu. Dramatizi-ral jo je kolega Božidar Pust, ki je poleg tega tudi recitiral eno svojih pesmi in pa pesem Srečka Kosovela ob spremljavi klavirja (Peter Sodja). Njujorški “Ščurki”, to se pravi slovenski Beatles”, so poskrbeli za šaljivi del programa. Njih voditelj in spiritualni vodja, pesniško nadarjen gospod Drago Petkovšek, jih je predstavil slovenskemu
ca.
Po sestankih in debatah se ne bi nič bolj prileglo kot prijeten večer ob kresu, zato so se štu dentje z navdušenjem zbrali ob ognju, kjer so peli in kramljali v atmosferi polni domačnosti in prijetnih občutkov.
Za zaključek konvencije v ponedeljek je dr. R. Ložar spremil, oziroma vodil, skupino Sa-vanov v Chicago Art Institute.
Vsem, ki so pripomogli k u-spehu konvencije, se Savani najlepše zahvalijo.
Poročevalec
Ernest Terpin:
Pri Ani ¥ Framski Kanadi
(Konec)
V mestu je bilo že vse po koncu; ljudje so hiteli v tovarne in urade ter čitali jutranje liste. Naš voznik nas je zapeljal k Greyhound Terminal postaji, kjer so premenjali bus in voznika. Predno je bilo vse to urejeno, je minula cela ura — v našo škodo, v načrtu je bil namreč vključen tudi obisk znamenite cerkve Notre Dame, pa radi velike zamude smo morali ta obisk opustiti; odpeljali smo se naravnost k baziliki sv. Jožefa; na griču smo ugledali na vse kraje vidno, ogromno in kolosalno stavbo, ki je posvečena sv. Jožefu; tu je deloval brat Andre, velik častilec sv. Jožefa; bil je tako pobožen in vnet za pomoč ljudem, da so prihajali ljudje od blizu in daleč k njemu po nasvete; umrl je 1. 1937 star 91 let ter je bil pokopan v duhu svetosti v tej baziliki. Ker smo bili še tešči, smo šli najprej v kafe-terijo, kjer smo zajtrkovali.
Svetišče oskrbujejo redovniki sv. Križa; našo skupino je vodil redovnik s svetlim križem na prsih; sklepali smo, da je naš vodnik kakšen semeniščnik v zadnjih letih bogoslovja, kajti za duhovnika se nam je zdel premlad, za brata — pa preučen in prerazvit, da bi zamogel vse stvari tako temeljito tolmačiti, kakor nam jih je naš vodnik zelo učeno razlagal. Vodil nas je po griču na samostanski vrt h Križevemu potu ter molil z nami od postaje do postaje. Križev pot je naravne velikosti, surovo izklesan iz prav belega kamna. Navadno se moli križev pot v tretji osebi, redovnik ga je pa molil v drugi osebi, kar je naredilo na nas poseben vtis.
Nato nas je peljal v baziliko,
molili tudi za naše srečno romanje ter prišli nato po eskalator-jih v gornjo baziliko, kjer se dviguje veličastna kupola, podobna Kapitolu v Washingtonu. Od tam nas je vodil na teraso, od koder smo uživali krasen razgled po Montrealu. Vrnili smo se do spodnjih hodnikov, tu se je poslovil naš vodnik od nas, dolžni smo mu bili veliko zahvale za vse usluge, ki smo jih bili deležni; zasedli smo naša mesta na busu ter vzeli slovo od Montreala ob 11.45.
CAP DE LA MADELEINE — Iz Montreala je naš bus zavil na velecesto 2, ki vodi naravnost k Sv. Ani; vožnja po tej cesti je bila za nas zelo zanimiva, ker pelje vseskozi ob bregu reke sv. Lovrenca, ki nas je spremljala od Montreala do Quebeca. Nekako v sredini med Montrealom in Quebecom je malo mestece Trois Rivieres; v bližini tega mesta je sloveča božja pot imenovana “The Lady of the Cap”, s krasno baziliko posvečeno Kraljici sv. rožnega venca. Mesto Trois Rivieres — tri reke — se imenuje zategadelj, ker se tam izliva reka sv. Mavricija v reko sv. Lovrenca ter ob njenem ustju tvori dva zelo dolga otoka, o katerih so prvi francoski naseljenci mislili, da so pri otokih tri reke, odtod ime Trois Rivieres. Ob 1.30 pop. smo dospeli k sloveči baziliki; v njej kraljuje Kraljica sv. rožnega venca, ki je obenem tudi duhovna kraljica vse Kanade; kronana je bila v Marijinem letu 1954, kronal jo je papežev legat kardinal Valerio Valeri. V parku se nahaja prizmatičen stolp in v stolpu 14 postaj križevega pota, avtentičen posnetek Božjega groba v Jeruzalemu; v bližini je tudi soha Krist usovega Vnebohoda, tam molijo verniki rožni venec neprestano podnevi in ponoči. Prvotno so prvi naseljenci postavili tu leseno cerkvico ter jo 1. 1634 posvetili sv. Mariji Magdaleni. Od tega časa se je mnogo spremenilo, toda ime Cap de la Madeleine je ostalo do današ-njega dne. Ob 3.30 smo se poslovili od ‘Kanadske Kraljice’ ter hiteli proti Quebecu. Med potjo smo srečevali male in velike parnike, ki so pluli po veliki reki, eden teh parnikov je imel celo tri dimnike. Ob 5.00 pop. smo srečno dospeli v Quebec; z velikim veseljem smo poskakali iz busa ter nesli svojo prtljago v moderni hotel “Le Voyageur”, kjer bomo prenočevali. Tisti, ki nam je dajal sobne ključe, je odgovarjal samo francosko, to nas je uverilo, da se nahajamo v osrčju francoske Kanade.
ST. ANNE DE BEAUPRE. — Iz Quebeca k Sv. Ani smo imeli še 22 milj; požurili smo se torej ter ob 6.00 šli zopet na bus, ki nas je odpeljal k Sv. Ani. Na desni smo gledali na veličastni veletok, na levi smo pa imeli pobočje zaraščenega gorovja. Vozili smo se že dobrih 10 minut, ko smo v naše presenečenje u-gledali na naši levi krasni vodo-pad Montmorency, ki pada iz vi-sočine 274 čevljev. Ob 6.30 smo dospeli k sv. Ani ter dosegli cilj našega romanja. Prevozili smo 790 milj dolgo pot.
Vsi srečni smo hiteli v baziliko ter se poklonili sv. Ani, ki nam je milostno naklonila srečno potovanje: Preljuba sv. Ana, stara mati Kristusova in mati Marije Device, ki je prinesla svetu odrešenje, bodi pozdravljena in zahvaljena na veke!
Velikanska cerkev je bila nabito polna raznih romarjev, ki so se gnetli okrog čudovitega kipa sv. Ane, ki drži v naročju blaženo Marijo. Umevno je, da nismo imeli mnogo prilike za o-gledovanje čudovito krasnega svetišča, zlasti ne, ker je bila sobota in je bilo vseh 24 spovednic natrpanih z verniki. Prihranili smo si ogled za nedeljo, ko nam je po načrtu bil zagotovljen ves dan.
Bazilika sv. Ane de Beaupre, ki se z vso pravico lahko ime-
(Dalje na 3. strani)
®®®5®SSS!SSS!SS®SS®SSSS®SS5S!SS!SSS535SS!S^
p0 Hirsehevi - J, M.s
V volovih graščinskega jezera
“Če se mi to posreči, imam prošnjo: “To ni opravilo za mla-Pfvi del uganke rešen, in sleklo bo razkrinkanje vseh zago-nehhh spletk proti mojemu kratu in njegovi zaročenki. Po-tem se mi bo tudi posrečilo naj-d Vero in jo privesti nazaj.”
Svetnikove oči so se ovlažile.
^rago dete,” je rekel, “Vera že Počiva v Košutnikovi grobnici Pri Sv. Križu.”
‘Ne, ni res!” je odločno rekla Slavka. “Mogoče je, da Vera Več ne živi, celo bojim se, da se •P ni zgodilo kaj zlega, kajti si-Cer bi bila že pisala ali pa se Vl'nila, toda iz Oklešnice je odpotovala. Moj brat je bil priča,
ko
le stopila v vlak, da se od-
Pelje v Trst.”
Ljuba gospodična, vi ste ses-La Mirka Juga, vaša ljubezen vaše zaupanje v brata sta Vam v čast, toda od mene ne Zorete terjati, da bi verjel njegovi zgodbi,” je dejal svetnik in P začel razkladati nemožnosti ^ zgodbi, ki jo je bil povedal Alirko Jug.	.... .
Slavka ga je potrpežljivo pokušala, nato pa je rekla; ‘‘Naj Prvi mah se res tako zdi, kakor V1 Pravite, toda Mirko ne laže, a še manj laže moja mati. Zato N za vso to zgodbo neka skriv-P°st, ki ji moramo priti do dna.” A kaj nameravate storiti? hočete morda vi ta vozel Razvozlati?”
‘Na, na ta ali na oni način! °tovala bom v Trst in poiskala Vero.”
‘Tudi to hočete storiti?” je Vzkliknil svetnik in bil globoko šanjen spričo tako trdne vere PJadenke v bratovo nedolžnost.
'La, to bom storila,” je odvr-nila. “če se mi posreči privesti Vero do porotne razprave v bjubljano, se bo obtožba moje-§a brata sama od sebe podrla v če se mi pa to ne posreči, 0lu morala dokazovanje bra-We nedolžnosti še nadaljevati ^ drugimi sredstvi. Z žensko, ki °lži Mirka, da ji je pisal ona PNma, moram govoriti. Prav ako moram dognati, kdo je bila ka mladenka, katere zemski ?&tanki počivajo pod imenom ere Ogorelčeve v Košutnikovi r°dbinski grobnici.”
Najprej torej pojdete v Za-Sreb?” je Vpragai svetnik.
. -La- Iz Zagreba pa odpotu-
vCln v Trst. Imam še dva tedna
casa.”
iftii
1'aJ pa, če vam ne povem
aria tiste Zagrebčanke?” Ntorate mi povedati!” je vz~ ‘Rknila in vzdignila proseče 6 roki. “Ker vam zaupam, Rrp da mi te prošnje ne boste v^1?ekii. Od pogovora s tisto RRsko je vse odvisno ... Niko-Ul Pa ne bom izdala svojega 0§ovora z vami...”
N'
Irn 'IUna P°S^eda sta se srečala, iz 6	med njima ni bilo
j, ^0v°rjeno, vendar sta se oba J^Pihela. Slavka je videla v g^^Lriku sovražnika, ki je bil p euil uničiti njenega brata.
Košutnikovim vplivom je si t Preiskovalm sodnik Ko-dober znanec. Košut-s* a ie smatrala za tistega, ki je Sv°jimi spletkami zasejal pre-j.1 Tied Mirkom in Vero. Tudi Stu^°Vo žalovanje za Vero je j{r aLala za hinavstvo. Prav ta-1» Syetnik sam ni preveč zaupal ga	Spoznal ga je tiste-
Ve nev’ Lo je takoj po pogrebu ^e zahteval izročitev Ve-kitie faPu®eine. Zdajšne Slav-2au
besede so svetnikovo ne-čsi?an^e v Košutnika še pove-
^vc^0sP0dična, v Zagreb ne bo-
h-oi^°^0vali’ zal° vam ne dam . “Slova >>	, .	...
ste
Im
lova,
atker
Je rekel svetnik po
ko ■'"rn Tielku in nadaljeval, Slavka hotela ponoviti
do damo. Jaz sam se bom namesto vas za vse to pobrigal.”
Slavki se je zazdelo, da ni prav slišala. “Vi gospod svetnik?” je vprašala.
“Da, jaz. Zbudili ste v moji duši velik dvom in zdaj ne vem, če morda res nisem bil preslepljen. Zaradi tega dvoma moram dognati resnico. Jutri odpotujem v Zagreb. Ali mi zaupate?”
“Brezpogojno. Naj lepša vam hvala,” prijela ga je za roko, da bi jo poljubila. V zadregi ji je roko naglo odtegnil. “Ali mi verjamete tudi vse drugo?” ga je vprašala.
“Želim, da bi vaša vera imela podlago,” se je izmaknil odgovoru. “Najsrečnejši dan mojega življenja bi bil, kadar bi krsto z Verinim imenom spet odstranili iz Košutnikove grobnice, toda bojim se ...”
“Rajši verjemite, da je tako,” ga je prekinila z bleščečim se pogledom, “kar sem danes dosegla pri vas, mi daje upanje, da . bo tudi vse drugo šlo po sreči. Zdaj pa pojdem.”
“Preden odidete, morate še z menoj zajtrkovati. Moja gospodinja mi do smrti ne odpusti, če pustim oditi gosta brez okrepčila. Tudi moje vrtnice si morate ogledati, da jih boste potem primerjali z onimi svoje matere.” Prijel jo je za za roko in jo povedel v hišo. Slavka je bila vesela, da je v starem svetniku dobila iskrenega prijatelja.
Novo porotno zasedanje v Ljubljani se je bilo začelo in več razprav se je že končalo, ne da bi se bili ljudje mnogo brigali zanje. Čisto drugače pa je bilo na dan, ko je prišla na vrsto obtožba proti visokošolcu Mirku Jugu.
Velika porotna dvorana je bila takoj v začetku polna do zadnjega prostora. Mnogi, ki niso mogli več vanjo, so čakali zunaj v veliki vročini, če se jim bo morda ponudila ugodna prilika, da se bodo lahko zmuznili v dvorano.
In vsi ti ljudje, gledalci v dvorani, pa tudi pred dvorano, so bili istih misli: da je obtoženec res zakrivil zločin, ki mu ga očitajo. V dvomu so bili le v tem, ali gre za uboj ali za umor in kako bo obtoženec kaznovan.
Zagovornik dr. Klančnik, ki je dobro poznal to razpoloženje, si ni prav nič prizadeval protestirati proti kateremu izmed porotnikov. Njih naziranja, to je vedel prav natančno, so se pač v glavnem strinjala.
Prič ni bilo veliko, toda prisotne so bile vse razen Vide Košutnikove, ki je bila na podlagi zdravniškega spričevala rešena pričevanja. Priče so bili stara Petraška in njen vnuk, kmetje, ki so našli v potoku truplo, in Košutnikova služinčad. Tudi sam ravnatelj Košut-nik je prišel. Bil je zelo bled; zaradi žalovanja za svakinjo, kakor so ljudje menili, se je vidno postaral. Prav tako je bil na razpravi višji svetnik Lokan, varuh umorjenke. Nadalje je prišel učitelj Orešnik in z njim vsa bleda in zaskrbljena, črno oblečena posestnica Jugova. Uboga mati je hotela na vsak način pričati, čeprav so jo poučili, da se kot mati lahko odreče pričevanju. Bila je med vsemi zbranimi pač edina oseba, ki bo odločno nastopila za svojega sina.
Predobro pa je vedela, da to njenemu sinu ne bo mnogo koristilo. Njeni upi, da se bo razprava ugodno končala, so bili neznatni.
PRI SV. ANI
(Nadaljevanje z 2. strani)
nuje “Ameriški Lurd”, je zidana v podobi križa v romanskem slogu in njeno zidovje je iz snežnobelega, kanadskega granita; v dolžino meri 375 čevljev, v širino pa 200 čevljev. Na pročelju so trije vhodi ter dva mogočna zvonika, ki se dvigujeta 300 čevljev visoko. Brez dvoma naredi bazilika sv. Ane na vsakega romarja veličasten vtis.
Pred cerkvijo nam je g. F. Sfiligoj razložil, kaj pomeni beseda “Beaupre”, ki se v italijanskem glasi — beli prato, to je cvetoči travnik, ki obdaja Sv. Ano, in po katerem se tudi veličastno svetišče imenuje; po naše bi se lahko reklo “Sv. Ana v Logu”. In' res v mnogih ozirih sliči znameniti božjepotni Mariji v Logu na Vipavskem, sredi cvetočih travnikov in vinogradov, ovenčanih od bistre Vipave, ki jih namaka. Vse to je le v miniaturi v primeri s kolosalno Sv. Ano ter z mogočno reko sv. Lovrenca.
Mračilo se je in na spičastih konicah zvonikov so se zasvetile rdeče luči; ob 7.30 je bila določena večerna sv. maša, po maši pa slovesna procesija z lučkami. Praznično razpoloženje je leglo v duše vernikov, ki so se zbirali po parku pred baziliko; na visokem zvoniku so se razmajali velikani ter zapeli mogočno pesem, ki se je razlegala v večerno tihoto, da so jo culi bregovi Sv. Lovrenca in da je omajala še nas, ki smo jo poslušali: Zvonovi zvonite, na delo budite, kar naše življenje le kratek je dan ...
Čudovita pesem je donela na dolgo in na široko ter vnemala naša srca in segala globoko v naše duše.
Pri maši so peli ter molili po francosko in tudi pridiga je bila v francoskem jeziku; le pri naznanilu o procesiji je bila dodana še angleška razlaga. Takoj po maši se je jela razvijati impozantna procesija, na čelu zastave in bandera; procesijo so vodili očetje redemptoristi, ki oskrbujejo baziliko sv. Ane ter imajo tam tudi svoje semenišče. Iz bazilike so se vrstili številni romarji s svojimi lučkami, ki so čarobno odsevale v temni noči; procesije so se udeležili tudi številni hromi in pohabljeni, sedeli so vdano na “wheelchairjih”, ki so jih vodili stražniki v črnih u-niformah. Ti so skrbeli tudi za red pri procesiji.
Žal nismo mogli prisostvovati procesiji do konca, hiteli smo k našemu busu, ki nas je odpeljal nazaj v Quebec v naša prenočišča.
Drugega dne je bila nedelja, 5. septembra; vstali smo prav zgodaj ter se rano zjutraj odpeljali k Sv. Ani. Na potu smo u-živali blagodejnost prekrasnega jutra, kateremu je sledil tudi prekrasen dan; ljubi Bog nam je milostno naklonil, da smo imeli vse tri dni lepo in toplo vreme, da še površnikov ni bilo treba, ki so jih rahločutni romarji seboj nosili. Prišli smo ravno prav k Sv. Ani za osmo
sv. mašo (po clevelandskem času je bila ura devet). Ogromna cerkev je bila zopet polna vernikov; iz zakristije so prihajali redovniki ter zavzeli svoja določena mesta, nazadnje je prišel mašnik s svojimi strežniki in na koru so se zaslišale orgle, sv. maša se je pričela. Francosko berilo je čital redovnik s prižnice, ravno tako tudi sv. evangelij, medtem ko je mašnik ostal ves čas pri oltarju, Pridiga je bila v francoskem in angleškem jeziku. Značilno je bilo pri kolekti, od nekod je prišla cela vrsta ko-lektorjev v rdečih uniformah ter s kapo na glavi, marširali so k obhajilni mizi, se ustavili ter vojaško salutirali, nato so se o-brnili k ljudem ter pričeli ko-lektati.
Sv. obhajilo je delilo osem duhovnikov, vsak duhovnik je imel enak ter zelo velik ciborij, v katerem je bilo do 500 hostij; ko se je obhajanje končalo, so bili ciborij i večinoma prazni, ker so jih postavljali na oltar, ne pa v tabernakelj.
Po maši smo šli v spodnjo cerkev, kjer so dajali poljubljati relikvije sv. Ane.
RELIKVIJE SV. ANE. — O življenju sv. Ane ni mnogo točnih podatkov, ker evangelisti jo samo mimogrede omenjajo, a razen evangelijev je tudi “pro-toevangelij” ali “podvrženi*1 e-vangelij, ki zanesljivo govori o življenju sv. Ane. Rojena je bila v Betlehemu, njeni starši so bili iz duhovskega stanu ter ji dali ime Ana, to je “milostna” ali “prisrčna”; odlikovala se je z velikimi čednostmi ter bila za zgled svojim vrstnikom; njen mož je bil Joahim, iz rodu. kralja Davida; po dolgih letih jima je Bog podaril hčerko, ki so ji dali ime Marija. Sv. Ana je sama učila hčerko brati o skrivnostih Sv. pisma. Ko je bila Marija 12 let stara, je Joahim umrl v Nazaretu, eno leto pozneje je umrla tudi sv. Ana ter bila pokopana v isti grobnici kakor sv. Joahim. Sv. Ano so častili na Vzhodu že v prvih časih krščanstva, kot mater Bogorodice, ki je prinesla svetu zveličanje. Bizantinski cesar Justinijan je v Carigradu sezidal njej na čast prelepo cerkev; pozneje so Bizantinci prenesli tudi njeno truplo v Carigrad, kjer je počivala v cerkvi sv. Zofije. Križarji so odnesli njene ostanke in relikvije na zahod, večinoma v Nemčijo, v Mainz in v Porenje, odtod je prišlo nekaj teh relikvij tudi v Rim.
Pri Sv. Ani v Kanadi so bile relikvije izpostavljene v počastitev 12. marca 1670, to je prst sv. Ane, ki ga je prinesel v Beaupre prvi škof v Quebecu Monsignor de Laval; pozneje so došle še tri manjše relikvije; v letu 1892 je pa prinesel kardinal Taschereau iz Rima zapestje sv. Ane v Beaupre, kar je močno povzdignilo romanje k tej popularni svetnici.
V popoldanskih urah smo si še ogledali baziliko; pri glavnem vhodu so na stropu veže z mozaiki upodobljeni štirje letni časi; ob straneh so tudi umetniški mozaiki, ki predstavljajo 12 mesecev; po stenah je vse pol-
no slikarij in okraskov; notranjost bazilike krasi pet ladij, ki slonijo na 84 stebrih, ima 20 oltarjev, drug lepši od drugega; 125 sob in kipov, 350 barvanih oken ter 10 vhodov.
Odšli smo nato onstran ceste, kjer je prvotna lesena cerkev, postavljena 1. 1662; molili smo pri sv. stopnicah, ki so lesene, pri vsaki stopnici, 28 po številu, je pritrjena relikvija kakšnega svetnika, na vrhu stopnic je “Ecce Homo”, kjer Pilat kaže raztepenega Kristusa. V bližini je samostan sester sv. Frančiška s prenočiščem za romance, na nasprotni strani pa semenišče sv. Alfonza, ki ga vzdržujejo o-četje redemptoristi.
Čas našega odhoda se je bližal; še enkrat smo stopili v baziliko, zmolili par očenašev na čast sv. Ane ter se hvaležno poslovili od nje. Bus nas je že čakal, zasedli smo naše prostore ter odrinili od Sv. Ane ob 7.30 zvečer proti Clevelandu.
Hiteli smo skozi Quebec, ne da bi se ustavili, bili smo v najboljšem, prazničnem razpoloženju, molili sv. rožni venec ter peli litanije; vsi polni navdušenja smo se ustavili ob 11.15 v Montrealu, kjer je bila prememba voznika, odšli smo šele opolnoči. Kanadska straža nas sploh ni nadlegovala, toda ko smo se ob 2.30 zjutraj bližali Masseni, je vstopil ameriški stražnik ter pregledal naše papirje. Tipal je tudi okrog prtljage, ker pa ni nič sumljivega našel, je zadovoljno odšel. Tudi mi smo bili zadovoljni ter nadaljevali pot v temno noč.
Ob 5.50 smo došli v Syracuse, kjer je bila premenjava voznika ter smo imeli eno uro počitka, da smo zajtrkovali. Zadnje naše postajališče je bila Angola, kamor smo došli ob 10.45 zjutraj ter tam obedovali. Opoldne smo odšli iz Angole ter drveli mimo Erie in Andover j a. Ko smo se bližali Genevi, se je voditelj romanja g. Frank Sfiligoj v zbranih besedah (slovensko in angleško) zahvalil romarjem za vzorno zadržanje in sodelovanje; posebno se je zahvalil Mrs. Mary Monizi za molitve rožnega venca in g. Matthewu Tekavcu za lepo pete litanije, vsem pevkam in pevcem za prekrasno pejte; g. Tekavec se je Franku zahvalil za njegov trud, za njegovo vzorno vodstvo ter za vse udobnosti, ki smo jih po zaslugi g. Franka Sfiligoja bili deležni. Naposled se je tudi g. Vinko Sfiligoj zahvalil gospej Danici Sfiligojevi za presenečenje, ki ga je romarjem naredila s fino potico in Franku se je zahvalil za imenitno pijačo.
Z velikim veseljem smo se bližali Clevelandu, naš bus je naredil še nekaj ovinkov ter se ustavil točno ob 2.45 pri Baragovem domu; želeli smo, da bi se to romanje v prihodnjem letu zopet ponovilo, s temi željami smo si segali v roke ter se razšli na naše domove.
Ernest Terpin -----—o------
Jezero Erie nižje
TOLEDO, O. — Gladina jezera Erie je okoli 8 čevljev nižja od gladine jezera Huron.
Tudi Harrisove poizvedbe ugodne politiki Johnsona
WASHINGTON, D.C. — Znani časnikar Harris, ki menda nanj da veliko tudi predsednik Johnson, je potom poizvedovanja dognal, da naša javnost od marca naprej ni dosti spremenila svojega mnenja o predsednikovi politiki. Par značilnih sprememb je pa vendarle.
V marcu je bilo na primer za bolniško zavarovanje 70% vprašanih, danes jih je že 80%. Johnsonovo politiko o narodni obrambi je spomladi odobravalo 69%, danes jih odobrava že 78%. Izredno se je pa spremenilo razpoloženje ljudi glede vojskovanja v Vietnamu. V marcu je bilo za vojskovanje le 39%, danes jih je 65%. Kot se vidi, niso poletne debate o upravičenosti in ciljih vojskovanja imele slabega vpliva na ljudi, kot so pričakovali nasprotniki Johnsonove politike glede Vietnama.
Na drugi strani se je pa pojavilo tudi nekaj nezadovoljnosti. Z Johnsonovo davčno politiko je bilo spomladi zadovoljnih 61%, danes jih je le 56%. Spomladi je dalje 54% odobravalo predsednikovo kontrolo nad izdatki, sedaj pa jih misli tako le 46%. Najbolj pa zamerijo predsedniku, ker ni nastopil proti draginji. Spomladi je 44% verjelo, da se predsednik bori proti draginji, danes je takih optimistov samo še 28%.
Take in podobne ugotovitve bodo gotovo vplivale na Johnsonovo politiko v prihodnjem letu. Zato prerokujejo že danes nekateri politični opazovalci, da bo predsednik predložil Kongresu prihodnje leto manj zakonov, zato pa tudi manj takih, ki bi predvidevali nove izdatke. To seveda spravlja v slabo voljo vse kongresnike. Bojijo se že sedaj volitev v 1. 1966, ker ne bodo v volivni kampanji mogli pokazati ničesar, s čemur bi radi razveselili volivce.
•----o-----
Rdeči upor v Peruju je kljub podpiranju s Kube blizu konca
LIMA, Peru. — Predsednik republike Fernando Belaunde Terry je v razgovoru s časnikarjem zatrjeval, da je komunistični upor v Andih skoraj pri kraju. Vojaštvu in policiji se je posrečilo večji del rdečih uničiti. Na svobodi sta le še dva od njihovih vodnikov, Lobaton in Herrera, oba sta znana morilca izvežbana v nasilju in vodenju upora v tujini. Z njima je okoli 50 trdnih domačih komunističnih gverilcev, ki pa razpolagajo s “kupi denarja s Kube”.
Terry je trdil, da so ostali gverilci dejansko le rdeči najemniki in plačanci. Poskus rdečih dobiti podporo pri kmetih je propadel, ti so jim vsako podporo odklonili. Zato so jih rdeči skušali ustrahovati z nasiljem.
Predsednik republike je dejal, da so Kuba, Sovjetija in rdeča Kina. začele gverilsko vojno v Peruju, da bi preprečile njegov gospodarski napredek in s tem utrditev demokracije v tem delu Latinske Amerike.
NASER, POVSOD NASER! — Diktatorji vseh vrst hočejo biti vedno pred očmi javnosti. Ker tega ne zmorejo osebno, dajejo postavljati vsepovsod svoje kipe. Na sliki .je vrsta Naserjevih kipov v delavnici pri Kairu, ki čakajo na slavnostne “umestitve”.
Cenejši obrat
CHICAGO, IH. — Diesel lokomotive so zmanjšale stroške za gorivo železnicam od ene tretjine do treh četrtin pri raznih vrstah obrata.
MALI OGLASI
V najem
5 sob In kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN i-5214.	(jQ
V najem
Oddamo 3 sobe s kopalnico, zgoraj, podstrešje, klet, porč spredaj, garaža, odraslim, moškemu ali ženski. Na 1261 E. 60 St. 431-4842.	—(193)
Hiša naprodaj
Prodam hišo s pohištvom. Oddaljena je 2 milji od New Smyrna Beach, Fla., kjer živi največ Slovencev. Prostori: predsoba, obednica, moderna kuhinja, 2 spalnici, floridska soba, kopalnica, utility room, car port. Vsi prostori hlajeni (air conditioned - heat pump). Vrt 72 x 140 s sadnim drevjem in grmičevjem. Prodajam radi smrti moža in slabega zdravja. Podrobna pojasnila pri- Mrs. Mary Horvatin, 617 Ellison Ave., New Smyrna Beach, Fla.
(191)
V najem
4 sobe se odda, dve spalnici s kopalnico, na School Ave. Kličite PO 1-8934 podnevi, po 6. uri pa 541-1553.	(192)
V	najem
Oddamo stanovanje 4 sob, dve zgoraj, dve spodaj, eni ali dvema odraslima osebama. Garaža. $30.00 mesečno. Tel. 391-3895.	—(193)
V	najem
V najem oddamo 4 lepe sobe in kopalnico spodaj na 1233 E. 58 St.
—(30, 4,6,8,11 okt)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
V	najem
Oddamo spodaj 4 lepe sobe, kopalnico, plinski furnez, prostor za parkanje na 7023 St. Clair. Ave. Kličite 361-2309.
(4,6,8 okt)
Rudy Ujete Cowstructiefl
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritiklin,e.-GRADIMO NOVE HIŠE!
16115 Parkgrove Ave. 531-4664 Ciev. 10, Ohio
Moški dobijo delo
YOUNG MEN
Light factory. Assembly and packaging. Will train you. Good opportunity for responsible and industrious youths to acquire factory skills.
VALEN MFG. CO.
6725 Machinery Ave. North of St. Clair, off E. 70 St.
(193)
Ženske dobijo delo
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(x)
SZUtlMO SIR0JKE ŠIVILJE i
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave.
ENRICA V. HANDEL-MAZZETTI: T C ■ ,
J* i3k
Jese in Marija /
n:L.\d * ■ < ul tu L /4' *:•<=♦ f • T1 J
“Torej jih ne moreš ozdraviti? Sem poslal zastonj pote?” je vprašal logar kaj divje in mahal, ko je govoril, s suho češpljevo vejo, preslišavši zadnje padarjeve besede.
“Zastonj pa ne, to menda že .veste. Šest šilingov.”
Tedaj je pritekla od hleva sem logarica v coklah, z visoko izpodrecanim krilom in vpila že od daleč v svoji srčni stiski: “Feyertag, dobro, da si tu. Boš pomagal kravi; telila je, pa ima mlečno mrzlico, ne vem si kako pomagati.”
“Saj nič ne ve in nič ne razume, naj gre! Prašiči so proč. Tu — imaš svoje šilinge in pojdi;” je vpil jezno logar.
Žena je vila z rokami. “Pa sivka, sivka! Pridi, Feyertag, lepo te prosim.”
“Oho! Če pa gospodar ne mara!” se je delal padar užaljenega. “Mene kličejo visoki gos-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
KEYPUNCH
OPERATORS
Experienced operators for full time, part time, and Saturdays. Top Starting Salary. Regular increases. Pleasant working conditions, Liberal Company benefits.
J. G. Penney Go.
MONDAY THRU FRIDAY 9 A.M. to 5 P.M.
9933 Lawler, Skokie, Illinois 679-2000
Across from Old Orchard shopping center on. the new Westmoreland just off Edens Expressway).
(194)
COOK, experienced. Mature woman for full time employment. Excel, job security, vacation and other benefits. Living quarters, available if desired, but not mandatory. Call Mon. thru Fri. 9-5. 823-5161.
podje, duhovni gospodje me kličejo ... Melškemu priorju sem odpravil vodenico, štiri škafe vode. — Mar mi je za vas kmete.”
“Saj nismo kmetje, meščani smo, imamo svoj grb. Tepec!” se je razjedal Schinnagel, do-čim se je žena v svoji skrbi dobrikala padarju: “Saj vemo o priorju in mnogih drugih, katerim si pomagal. Ti veš zdravilo za vse. Pridi, oglej si sivko, za vse na svetu te prosim, in pomagaj ji, povsod te bomo hvalili.”
Končno se je dal živinski padar preprositi proti plačilu še treh šilingov, da je dal kravi na pičo neke pijače. Ko bi to požrla, bo v štiri in dvajsetih urah zdrava ali pa poginila.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Light housework, Elderly woman. Prefer pensioneer. Live in. $15.00 a week. Call 379-5272.	(192)
DOMESTIC HELP
RESPONSIBLE CLEANING WOMAN.
Full time. Vacation and other benefits. Call Monday through Friday. Phone 823-5161.	(193)
REAL ESTATE FOR SALE
STREAMWOOD - 3 BDRM. $21,000 on Irving Pk. Rd. Rt. 19, 7 mi. E. of Elgin, across from Woodland Hts. Shpg. Cen. A good loc for anyone wishing to use part for office. See this choice cor. lot and beautiful house bef. you decide. Owner. 1024 Park Blv. Call any hour. 837-5777	(195)
NR. 68th Place & Laundale.
6 Rooms, 3 bedrooms, l1^ baths, Wall to wall crptg; New electric furnace. Tile bath and kitchen. IVz car gar. Nr. churches, schools. Call PO 7-0601 or see your broker.
In je res poginila prav čez štiri in dvajset ur in tele z njo.
Schinnagel je odšel z doma, kjer je bila žalost, v gozdove. Marija si je izjokala oči, samo nedolžna otroka pojeta in skačeta, ko se je pripeljal marba-ški konjederec s svojim smrdljivim vozom in naložil, pačeč se, sivko, tele in tri prašiče in jih odpeljal v greznico pri Schallmarbachu. — Še veliko dni zatem se joče logarica, rev-ska logar in se igrajo otroci kravo in konjederca: buča je krava, Petrček je konjederec in Pavelček njegov konj. Glede kur je bil logar dober prerok. Druga za drugo so dobile piko, drugo za drugo jih je pokopal v zelniku za zidom. “Saj so bili sami petelinčki, drugega ne bi bili imeli od njih kot kikeriki,” ga je tolažila žena; on pa je mrmral:
“Če bi ne bili dali valit in bi bili pojedli jajca, bi bili imeli vsaj nekaj!” Dočim je s polenom poravnaval zemljo na kurjem grobu, čuj, je slišati od skednja sem: “klok, klok”. Žena se je doteknila s prstom svojih ustnic in smehljaj se ji je ukradel na obličje: “Tu ena leže, bela in pikasta, pridna kura, ki leže pozno v jesen.” “Ne zagovori je.”
Stekla je proti skednju in se vrnila z lepim debelim jajcem, ki je bilo še vse gorko, polno slame in rdečih pikic. Pokazala ga je možu, da bi imel vsaj nekaj veselja, in menila, da bi bilo tako pravkar zneseno jajce zdravo za njegove prsi, ki hoče nekam pokašljevati. Izpije naj ga. In natolče jajce s kamenom, previdno, da ne bi kaj izteklo, in gleda moža s svojimi ljubeče skrbečimi, velikimi očmi, ki mu je lice upadlo; nato mu ponudi prebito jajce na svoji lepo se krožeči dlani. V odprtem jajcu je videti, da plava rumenjak po vrhu in v njem je videti dvoje rdečkastih pik. “Oči,” zamrmra mož. “Pustila bi bila Piko, naj vali, pa bi bili imeli lepo putko, ki bi bila nanesla mnogo jajec. Pa je že tako, da če je eno narobe, je vse navzkriž.” Divje je vrgel jajce po tleh in odšel v gozdove.
Res je, vse v hiši gre narobe, lepo napreduje samo nova stavba, prizidek. Zadnjo nedeljo v oktobru je bilo gotovo. Lepo stoji, gleda ošabno preko vseh streh v Krummnussbaumu. Saj pa se lahko baha; pokrita je hiša z rdečkasto opeko mesto s skodlami, ima steklo v oknih kakor kaka kuratova hiša in spredaj lepo okrižje, zavito z A. S. in cvetjem, kakor ravorita na Dunaju. Tako vsaj pravi Franc Sara, ko pelje logarja pred gotovo hišo, katero hvali in povzdiguje kakor nevestin oče, ko pokaže na poročni dan ženinu svojo hčer. Tu je, tvoja
ZA MIRNO SOŽITJE — Braziljski armadni oddelek v Santo Domingu ima s seboj tudi godbo na pihala, ki od časa do časa igra po mestu v veselje zlasti mladega rodu.
je; nazaj, da veš, je ne bom jemal; pa je tudi lepa in vredna odkupnine.
Schinnagel je stal pred novo stavbo na zlatem, jasnem, mrzlem oktobrskem zraku, ki je legal kot nežna slana na njegovo pusto brado, gledal dimnik z železnimi konicami, gledal lepe stopnice iz marbaškega peščenca, ki drže k vratom; vstopil je v prvo in drugo sobo v pritličju, izmed katerih je vsaka visoka približno pet sežnjev, zračna in lepo pobeljena. Prišel je spet iz hiše, kašljal, ker se mu je ulegla mokrota od zidovja na prsi. Po pravici mora odgovoriti na Sarovo vprašanje, ali je lepo in prav, da je lepo in prav.
“Zelo lepo,” bi bil rekel sicer,
to pot pa ne; če bo preveč hvalil, ga pritisne Sara z računom in prav tega se mu je še treba v njegovih sedanjih težavah. Iz strahu pred računi deje, da je lepo, mesto “zelo lepo” in začne jecljaje in nekam boječe celo grajati zidavo, kot: “Streha pa se mi zdi, da ni dovolj strma— sneg ne bo mogel zdrsniti z nje; obležal bo in utisnil tramovje... Pa vrata so previsoka, saj so prave vetrnice ...” Sara se otrese takih pomislekov z nekaj šalami:
“Naj si gospod logar naroči zimo more italo ali pa da pri-moliti od svoje pobožne družice. Veter je zdrav, čisti zrak. Ave-nio ventosa, sine vento vene-nosa.”
Logar si je drgnil svoje mrzle
roke, si nato pogladil brado od spodaj navzgor; čeljusti so se mu gibale, kakor da žveči, in nato mu je sunilo iz ust vprašanje, siromašnemu človeku na življenje in smrt: “Tako torej, hiša stoji — in koliko bo veljalo?”
“Račun,” je dejal prijazno Franc Sara in se smehljal logarju prijazno v preplašeni obraz, “o svojem delu, o tesarjih, zidarjih, ključavničarjih iz Zelkinga, za okrižje, o steklarjih, kakor tudi oboje velikih terjatev gospoda Velderndorffa
bom predložil jutri.”
“Jutri,” si je oddahnil Schinnagel, tresoč se kot človek, ki so ga obsodili na smrt in mu je sodnik oznanil, da ga še ne bodo obesili, ker niso vislice še postavljene.	;
“Ali bo račun velik?” “Majhen za to, kar smo naredili,” se je smehljal Sara. “Napravil sem podroben račun in se s tesarjem in sobarjem celo pogajal; pošteno delo pa je vedno dražje kakor tako, ki je le za oči. Ta izdatek se bo izpla-
(193)
(193)
HELP WANTED MALE
MECHANICAL ENGINEERS DESIGN DRAFTSMEN
Nationally recognized manufacturer of butterfly and plug valves needs several experienced engineers and draftsmen. Openings are due to expansion of engineering and production requirements in its Barberton, Ohio plant. Paid interview and relocation expenses. Excellent salaries and fringe benefits. Send resume outlining personal history, education and work background to
MR. PAUL MATAS, Personnel Manager
ROCKWELL MANUFACTURING COMPANY 401 Newell Street, Barberton, Ohio
An Equal Opportunity Employer
______________________________________(191)
FOREMAN FREIGHT CAR
Well established expanding Chicago freight car repair plant. Should be familiar with railway car repairs. Some supervisory experience necessary. Many employee benefits, including hospitalization and stock participation plan.
CALL MR. KELLY 785-2244 h	CHICAGO FREIGHT CAR CO.
1501 West 119th Street
(192)
MONTGOMERY WARD
has immediate openings for:
*	SHIPPING & RECEIVING
*	STOCK ROOM
Full time — permanent work. Good starting salary. Profit sharing. Insurance and retirement benefits. APPLY PERSONNEL OFFICE (RETAIL STORE)
OLD ORCHARD SHOPPING CENTER
SKOKIE, ILLINOIS
676-1212
(194)
Vloge k Vašemu hranilnemu kontu, sprejete do 18. oktobra, se obrestujejo od 1. oktobra
Vprašajte nas,
kako odpreti nov račun. Dober dobiček je zagotovljen in Vaša vloga je zavarovana.
Cleveland Crust
Največja ohijska banka
Član Federal Deposit Insurance Corporation
čal.’
RUDY KR1STAVN1K COMPANY
5308 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore BIvd,	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
KLJUB VSEMU POTREBNO LETALO — “Čarovnik” Alfredo Cantarelli razkazuje svojo umetnost na letališču Tempelhof v Zahodnem Berlinu. Svojo sodelavko je “dvignil”’ v zrak in jo tam drži brez vsake vidne opore. Vsekakor ni sposoben dvigniti v zrak tudi samega sebe in poleteti do daljnega cilja brez letala. Svojo umetnost je razkazoval tik pred vstopom v letalo.
PASJA DRUŽINA — Gareth, pes angleške vrste, ki je bil ponovno nagrajen na pasjih razstavah, ponosno kaže svoje štiri, 8 tednov stare mladiče na svojem domu v Rosewarnu na Angleškem.