Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 7. februara 1937. Štev. 6 Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. 1 tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 60 p, I oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Dnevi brezposelnoga vučitelstva. Že leta i leta čaka na stotine mladoga vučitelstva na tisti zaželeni papir, šteromi mi pravimo „namestitveni dekret“. Zobston pričaküjejo den za dnevom raznašalca pisem, kda bo prineseo toplo sunce i veselo sprotoletje v njüva potrta srca i s tem naznano, ka je siromaštvo i gladüvanje srečno prestane. Raznašalec pisem pride i odide, a sebov ne prinese olkove vejice, štera bi tem nesrečnim mladencom i mladenkam, šteri so dela želni i zmožni, končno naznanila veselo vstajenje. Med temi nezaposlenimi vučiteli je velika večina takših, šteri so vsa svoja leta šolanja živeli v najvekšem siromaštvi i ništerni bili popunoma navezani sami na sebe, mogoče tü pa tam na smilena srca tüjih lüdi, šteri so spoznali, ka jim starišje zavolo siromaštva ne so mogli pomagati. Vsakši izmed tej nesrečnikov je zapüsto šolo, v šteroj je leta i leta trgao lače brez zajtrka i dostakrat na mesto obeda ali večerje vzeo knigo v roke — z najvekšim veseljom i vüpanjom, ka bo z novim šolskim letom nastopo slüžbo i ka bar telko zaslüži, ka se bo preživlao, oblačo i ešče od tiste skromne plače nekaj maloga odtrgno za svoje siromaške stariše, mlajše brate i sestre. Pa vse to vüpanje, mladostno veselje i nestrpna žela po deli, je vnogim splavalo po vodi. Če poglednemo nazaj v preminočnost i čtemo razne novine, nas zagiftana strlica zabodne v oči, gda vidimo med nastavlenci večinoma samo tiste, šteri so se slepo pokoravali Vsemogočnomi režimi i šteri so meli strice, tetice i kume na takših mestaj, ka so je spravili v slüžbo brez čakanja, a nasprotno pa so bili najsiromaškejši, najbole potrebni, prepüščeni sami sebim, izločeni iz človeče drüžbe i vrženi na cesto. — Za te siromake ne bilo potrebnih penez za nastavitev, a za politične shode i razne deputacije pa so bili vsikdar na razpolago. S temi rečmi mi ne mislimo nikoga žaliti i ne odgrizti krüha bolše stoječim; samo smo pokazali na velko socialno krivico, štera se je delala najsiromaškejšim. S takšim enostranskim delom se je namenoma gojilo v srci te zapüščene mladine na mesto lübezni, sovraštvo i zaničavanje. Ne čüdimo se, če so si tej zapüščeni i zavrženi začnoli sami iskati vrastva tam, kde ga nikdar ne bi iskali, če bi pravica i poštenost bilá zmagovalka. Vsi tej brezposelni vučitelje so se organizirali v drüštvo, štero je sklenilo prirediti na konci januara meseca, tjeden brezposelnoga vučitelstva. Mi Slovenci iz Slovenske krajine se vam pridrüžüjemo i pri toj priliki spregovorimo par reči iz popunoma našega domačega stališča i upravičeno trdimo: V našoj državt pri pametnom, poštenom i pravičnom gospodarstvi ne bi smelo biti med vučitelstvom brezposelnosti. Od šolstva v Slovenskoj krajini so že „Novineˮ dosta pisale. Hvalite, ka je bilo hvale vredno i tüdi grajale, ka je bilo graje vredno. Istina je tüdi to, ka je včasi bilo edno ali drügo preostro ali pa premilo; a vse pa z najbolšim namenom, samo v hasek naše šole i mladine i vsikdar istinsko. Mi se popunoma strinjamo s tem, ka je bilo šolstvo v Slovenskoj krajini slabše organizirano pred osvoboditev od ostalih slovenskih krajov, šteri so spadali pod Avstrijo. Razmiti pa moremo, ka je tista organizacija našega šolstva bila popunoma pravilna v tistih časaj, za tiste razmere i je tüdi dosegnola zaželjeni namen i cio. Šče dobrih par deset let takšega šolstva i bi Slovenci v Slovenskoj krajini narodnostne preminoli. V našoj krajini, če so podatki, ki so nam na razpolago, istinski, je ešče nezasedenih 27 razredov. K tomi ešče moremo pristaviti, ka je neobhodno potrebno razširiti posamezne šole. Samo nekaj svedočb: V edno malo vučno sobo v velikosti 7X6X3 m, hodi 150 dece i majo samo ednoga vučitela. Drügič: Ščista na vogrskoj granici je šola v kmetskoj hiši, v velikosti 4X4X2 i pol m. Ma 75 dece, šteri neobvladajo slovenskoga jezika i ma tüdi samo ednoga vučitela. Ešče več takših prilik je v našoj krajini, pa je raj ne omenjamo. Mi z mirnov vestjov lejko trdimo, ka bi poleg 27 nezasedenih vučitelskih mest, ešče samo za prvo silo lejko odprli 54 novih razredov i to bi bila samo začasna rešitev i tak samo v našoj Krajini nastavlenih 81 novih vučitelov. K toj zahtevi nas sili naša gosta naseljenost (nad 100 na kvadratni kilometer). Kak poledelski narod, nam zavolo pregoste naseljenosti, naša, če tüdi rodovitna zemla, ne dava v zadostnoj meri potrebnoga živeža i je precejšnji deo Goričke menje rodoviten. Zavolo toga smo prisiljeni kak sezonski delavci, iti za krühom v kraje, šteri so kulturno na višišoj stopnji (Francija, Nemčija). V takših državaj se pa delavstvo, štero je menje izšolano, ne izrabla samo fizično, liki tüdi moralno. Prve posledice so že tü. Vse drüge grozote pa bo pokazala najkrajša bodočnost. Zavedamo se tüdi kak državlani svobodne države, ka smo ednakopravni z ostalimi pokrajinami i najbolši davkoplačüvalci. Zato zahtevamo; ka se naše šolstvo izednači z ostalimi slovenskimi pokrajinami. Preneha naj se tüdi s kaznova- ne premestitvami v Slovensko krajino. Što je nekaj časa preživo v našoj krajini, pa naj si bo to uradnik ali trgovec i če je objektiven, bo pripoznao, ka je to ne nikakša kazenska sibirija, kak se je razneslo po ostaloj našoj domovini. — To nam dokazüjejo tüdi nešterni vučitelje, šteri so Že več let med nami i so se vdomačili vzlübili naše kraje i lüstvo i zavolo svoje objektivnosti mogli dostakrat požreti kakšo bridkost i prestati nešterno brco ne samo od domačinov, liki tüdi od tistih svojih lüdi, od šterih so to najmenje pričaküvaü. Tem lüdem naša krajina ne bila kaštigana Sibirija. Oni se žmetno odslovijo od nas i bi ništerni rad dočakao pri nas vpokojitev. Če pa le prvle odidejo, naj bodo zagvüšani, ka je za vsa njüva dobra dela ohranimo v dobrom spomini. V zadnjem časi pa opažamo v našoj prosvetnoj politiki jako zadovoli preobrnek. Na mesto kaštiganih, dobivamo mlade vučitelske moči, šteri se ležej vživejo i spoznajo lüdstvo i njegove razmere. — Nasprotno pa naši mladi vučitelje morejo nekaj let odslüžiti na Štajerskom i Kranjskom i da tam spoznajo lüdstvo, njega šege i navade i se šče samo te povrnejo nazaj v našo krajino. S tem vüpamo, ka bomo premestili kreganje med prišleki i domačini i v bodoče živeli v lübezni, kak se bratom spodobi v svobodnoj državi. Prosvetnoj oblasti pa polagamo na srce, da naj ide po toj poti naprej, polaga vso pažnjo na našo krajino i kemprle nastavi vse menkajoče vučne moči, razširi razrede vsešerom, kde je to potrebno i s posebnov peneznov podporov priskoči na pomoč tem siromaškim krajom kre severne meje pri zidanji i prezidavanji šol. Čuvajte se lažnih prorokov! Po osvoboditvi Slovenske krajine pa so se razmere v našem šolstvi popunoma spremenile. Na mesto madjarskega jezika, se vči slovenski materni jezik. To je za nas velki napredek v narodnostnom dugovanji. Nasprotno pa je organizacija šolstva, kak takša, ostala skoro tam, kak je bila za časa osvoboditve. Mamo ešče itak nájveč eno-, dvo-, tri i štiri razrednice i te prenapunjene. Le malo je šol, štere so više organizirane. V tom pogledi se je napravilo samo to, ka so se ništerne niže organizirane šole razširile na eden ali dva razreda. To pa ešče z daleč ne odgovarja istinskim narodnim potrebam. Takše razširjanje tüdi v dosti mestaj za napredek včenja škodlivo delüje zavolo menkajočih vučnih prostorov i to posebno po zimi, kda so bila deca zadvečara samo dve i pol vöre v šoli. Svedočba: V ednom vučnom prostori so včili trije vučitelje. Naši spomini na preminočih 15 let nazaj nam to etak svedočijo: V prvih dvanajstih letaj je bila naša krajina strankarske doječa krava, štero so stranke dojile tak dugo, dokeč je püščala kaj mleka i dokeč so to mleko nücale. Drügič pa nekša Sibirska voza za tiste grešnike, šteri so se zamerili ednoj ali drügoj stranki ali pa bili obtoženi, kak protidržavni i ne za neslivi lüdje. Tak so vladajoči meli pune roke i dela i so pozabili, ka bi se dalo v tistih časaj za naše Šolstvo napraviti dosta dobroga i hasnovitoga, ka je pa dnes ne mogoče. Smo obmejna krajina i nazlük tomi so leto za letom naši prenapunjeni razredi, brez zadostnoga števila vučitelstva. Toga pa ne zmenküje, liki ga je ešče preveč, ar ovači ne bi bilo brezposelnoga vučitelstva. Cerkev i njene dogtne. Blažena Devica Marija je nevtepeno poprijeta. — To versko istino je sv. Oča Pij IX. razglaso 8. decembra 1854. leta. To razglašenje je eden izmed najvekših dogodkov 19. veka. Vnogi lüdje so pa ne na čistom v toj stvari i zato gučijo i prigovarjajo na vse mile viže. Edni mislijo, da „Nevtepeno poprijetje Marijino“ pomeni to, da je Marija poprijela v svojoj blagoslovenoj utrobi božansko telo Jezuša Kristuša; drügi pa mislijo, da je Marija ne mela oče, nego je prišla na svet brez zakonske zveze svojih svetih starišov. Ništerni pa trdijo, da je to novi navuk, šteroga si je v zadnjem časi izmislila Cerkev. — Vse to je krivo! Predvsem sv. Cerkev kaj takšega ne nikdar včila, kak smo gori spomenoli, potom pa tüdi ona ne navadna nikdar nikaj svojega razglasiti za versko istino, nego je vsikdar od začetka svojega postojanja vervala i glasila samo to, ka je prle že v Starom ali Novom teštamenti sam Bog odkrio i razglaso. Ka pa pravzaprav pomeni " Nevtepeno poprijetje Device Marije ?" To pomeni, da je Marija v listom hipi, kda se je v utrobi sv. Ane njena düša zedinila s telom, po posebnoj previdnosti Božoj, bila očuvana od izvirnoga greha, šteri pri rojstvi preide od Adama na vsakoga človeka. — Marija je bila človeče dete. Kak vsako drügo dete, tak je tüdi ona rojena od oče i matere po vseh zahtevaj naravnoga zakona. Zavolo toga bi morala tüdi ona po splošnoj Božoj odredbi biti podvržena izvirnomi grehi, kak vsaki drügi smrtnik. Ali Bog je, z Marijov meo posebne namene : preodločo jo je za mater svojega Sina. Kak je nazvesto prihod svojega Sina, tak je tüdi v proročanstvih nazvesto, da bo Marija močna žena, štera bo premagala greh i po vzroči tela greha, šatana : „Ona tí bo glavo strla!“ (I. Mojz. 3, 15.). Ravno zato, ar je Marija mela zvršiti veliko poslanstvo, jo je Bog šteo občuvati j od robstva šatanovoga. Lanc, s šterim Š šatan drži na sebe priklenjene düše, so grehi. I ravno pred prvov verigov šatanovoga lanca — pred izvirnim grehom — je Bog včasi pri poprijetji očuvao Marijo. Ona je ne nikdar robotala šatani, ar je ne nikdar bila brez posvečüjoče milosti, nego je bila že od prvoga hipa svojega živlenja v utrobi svoje matere posvečena. Vse to je zavolo njenoga izjemnoga dostojanstva med ženami tüdi čisto v redi. Mati Kristušova more biti svetejša od vseh svecov, čistejša od vseh angelov, ar je mati tistoga, ki je sama svetost i sama čistost. To je navuk sv. Cerkve. Tak trbej to razmiti i ne nikak inači, če pa te navuk sv. Cerkve tak razmimo, moremo priznati, da ne samo ka nemamo kaj prigovarjati, nego bi nam ešče moralo biti krivo, če ne bi tak bilo! Našemi razumi se niti najmenje ne protivi to Marijino odlikovanje, ravnotak se njemi ne protivi niti to, da je Bogi bilo mogoče kaj takšega včiniti, „ar je pri Bogi ne nikaj nemogočeˮ (Luk. 1, 37.) Te navuk je ne novi navuk. Že v prvih letih krščanstva so sv. očevje angelove reči „ Zdrava, milosti puna, Gospod je s tebom, blagoslovlena si ti med ženami“ (Luk. 1, 28.), tak razlagali, da je Bog po arkangeli Gabrijeli sam svedočo za Marijin poseben privilegij nad vsemi drügimi lüdmi, t. j. za njeno nevtepeno poprijetje. Tak je to tumačo sv. Justin, sv. Irenej, sv. Ciprijan i drügi, ki so pa ne živeli v 19. veki, nego v prvom i drügom. Te navuk so glasili tüdi sv. očevje v kesnejših stoletjih. Bili so tüdi slavni bogoslovci, skotisti, šterim je bio voditeo bl. Duns Škotski ki so že v 13. veki močno i znanstveno zagovarjali i širili navuk, da je Marija nevtepeno poprijeta. Zato pa iz vsega toga lehko vidimo, da si je Cerkev ne nikaj novo- ga zmislila, nego samo to, ka se je že od začetka krščanstva vervalo i ka je že Vzhodna i Zapadna Cerkev od VU. dale svetüvala, je sv. Oča Pij IX. s svojov nezmotlivov izjavov potrdo, kak pravo od Boga razodeto istino. Smo že pravili i znova pravimo: prle kak zineš, dobro premisli, da ne boš istini plüvao v obraz.Takše prigovore največkrat rodi neznanje, včasih pa tüdi hüdoba. Edna i drüga stvar je pa samo v nečast tistomi, ki se je poslüžüje v svoje brezbožne namene. (Dale.) Dr. Slavič Matjaš, vsevučilišni profesor, 60 letnik. Veliki dobrotnik Slov. krajine i našega lista, dr. Slavič Matjaš, profesor na vsevučilišči v Ljubljani, so stopili v 60 leto. Pri tom velepomembnom dogodki vučenoga i delavnoga dobročinitela našega iz srca pozdravlamo i njim želemo z istinskov lübeznostjov, da vse tisto, ka so delali i ka šče namenijo delati, obrodi obilen sad. Bog jih živi duga, duga leta. Nekatoličanci molijo za zdravje sv. Oče. Kanadski protestantski listi so toplo pisali od svetoga Oče i želeli zdravje tistomi vladari, ki dela za svetovni mir. Celo protestantski fararje so pozvali svoje vernike, naj molijo za papo, ki se trüdijo za mir i za zbolšanje delavskoga stana. Pastor Dr. Porter v Halifaxi je med predgov etak gučao od betega svetoga Oče: Vse cerkve celoga sveta dnes gledajo z brigov v Rim za zdravje sv. Oče, pa se protestantizem zdrüžüje z katoličanstvom v želi, naj Njegova Svetost hitro ozdravi. Angleški krao Jüri) Vl. je tüdi izrazo želo, da bi sveti Oča kemprle ozdraveli i znova delüvali v svetoj Stolici za mir denešnjega razburkanoga lüstva i pripelali vse narode nazaj v kat. Cerkev.. 2 NOVINE 7. februara 1937. NEDELA pred pepelnicov tretja. Evangelium (Luk. 18.) Tisti čas vzeo je sebom Jezus dvanajset vučenikov i pravi njim: Ovo gori idemo v Jeruzalem i spunijo se vsa, štera so pisana po prorokaj od Sina človečega. Ar se oda poganom i bode ošpotani i bičüvani i poplüvani: i gda ga zbičujejo, morijo ga; i na tretji den gori stane. I oni so nikaj toga nej razmeli i bila je eta reč skrita od njih; i ne so razmili, štera so povedana. Včinjeno je pa, gda bi se približavao k Jeriki, niki slepi je sedo kre poti koldüvajoči. 1 gda bi čüo vnožino mimo idočo, pitao je, ka bi to bilo? Pravili so pa njemi, ka Jezuš Nazarenski mimo ide. I kričao je govoreči: Jezuš Sin Davidov, smiluj se meni. I ki so naprej šli, karali so ga, ka bi mučao. On je pa tem bole kričao: Sin Davidov, smiluj se meni. Stanovši pa Jezuš, zapovedao ga je k sebi pripelati. I gda bi se približavao, pitao ga je govoréči: ka ščéš, naj včinim? On je pa pravo: Gospodne,naj vidim. I Jezuš je velo njemi: pregledni, vera tvoja je tebé zdravoga včinila. I preci je vido i nasledüvao je njega zvišavajoči Boga. I vse lüstvo, gda je vidilo, dalo je hvalo Bogi. Svoji k svojim! Kakše so novine. Neprijateo naše svete vere je prvi zgrabo za novine, za tisk, stisno ga v svoje roke i njega se posluži,da bi svet odpelao op Boga i — od Cerkve. A mi katoličanci smo s svojov nemarnostjov to dovolili i se za to stvar ešče vsikdar premalo brigamo. Medtem, da smo mi za svoje-novine mrtvi, malinami i mlačni, medtem neprijateo katoličanstva s svojimi novi nami, s tov čarnov velesilov, vse bole vdira v düše lüdi i rüši v njih to, ka nam je najsvetejše. Najvekšo i Odpreto borbo proti Bogi i Cerkvi, to je ploti katoličanstvi, vodijo „protiverskeˮ ali „brezverskeˮ novine, štere pišejo vse vrste hüdobije, zamazanosti, grdobije i razvüzdanosti, a poleg toga smešijo vse, ka je nam katoličancom čisto, sveto i drago. Za katoličanca, šteri je ne samo na paperi katoličanec i šteri ma v sebi ešče malo čüta sramü i poštenja, te novine neso tak nevarne, ar jih ednostavno nikdar ne sme küpivati, čteti i podperati. Meo bi smrten greh. Drüge novine so „brez farbeˮ, ali kak jih zovejo „na zvünaj neutralneˮ. Na prvi pogled ščejo vsem zadovoliti: katoličancom i protivnikom. Te novine so za vsakoga neizküšenoga i mlačnoga katoličanca jako nevarne. One ne pišejo odpreto proti veri, poštenji. One celo včasih prinesejo kaj od katoličanske i pravične stvari, samo da bi primamile i zapelale katoličance, da je naročijo i čtejo. Ali gda pride do toga, da se trbe odločiti za katoličansko ali proti katoličansko stvar, teda te novine „brez farbeˮ pokažejo svoje škrample i svoje pravo, protikatoličansko i zamazano lice. Na žalost, vnogi i vnogi katoličanci toga ne vidijo ali neščejo viditi, pa naročajo čtejo rajši takše, do vere mlačne novine, nego svoje prave katoličanske. Kelkokrat se čüje : ve pa te novine nikaj slaboga ne pišejo i slično. Slepci! Nesrečneži ne vejo, da od takših novim preti najvekša nevarnost. Ar vsigdar se je ležej boriti i obračunati z odkritim neprijatelom, nego s takšim, šteri te čaka v skrivališči. Novine „brez farbeˮ so samo predstraža pravih brezverskih novin. V takših novinaj se vrsti vseh sedem glavnih grehov, kak pač pride prilika za koga. J oni, šteri so pokvarjeni i nagnjeni raznim pregreham, radi primlejo za takše novine, ar v njih friško najdejo pravi svoj kep. Takše novine pišejo od vsega mogočnoga i nemogočnoga i tak včijo svoje čtevce, da tüdi oni idejo na slabe, krive, komunistične, razvüzdane poti. lzgovor ništernih modrijašov, šteri trdijo, da njim „takšeˮ i „takšeˮ ne škodijo i ne bodo škodilo, je smešen. Vsakši lehkoverni čtevec takših novin zaide prle ali sledkar ta, kama ne bi smeo, ne da bi to on sam opazo. Gda ga pa šatan ednok dobi v škrample, te se njemi teški iztrgali. Vse „brezverskeˮ i novine „brez farbeˮ, ar ne marajo za Boga, vero i poštenje, se dajo vsigdar podmititi od razvüzdanih bogatcov i za to mito vničavajo lüdi, za to mito gonijo škodlivo politiko, za to mito skrivlejo istino, gor mešajo narode i gonijo jih na bojno. Proti laži, nepoštenosti i mržnji brezverskih i indiferentnih novin pa se borijo i pišejo pravico i istino edino naše katoličanske novine. Ali te so večkrat slabe, male, po krivdi Samih katoličancov. Na mesto, da bi čteli, podpirali i širili svoje novine, pa letijo za novinami i podpirajo novine, štere nam od dneva do dneva pripravlajo vsikdar vekšo nesrečo, stisko, bilo materi jalno, bilo dühovno. Pa se potom tožimo, da nam slabo ide, pa nam ne več za živeti i tak dale. Bedaki ! Vdarimo se po glavi i spregledani, koga sami pri katoličanskih novinaj podpiramo: našo kmečko katoličansko stvar — i svojo srečo, ali pa po slabih novinaj protikatoličansko stvar liberalcov, bogatcov i komunistov. Ne tiskajmo se i ne ponüjajmo se... Politični pregled. Domači. Seja narodne sküpščine se je odprla 1. februara. Mogla bi se že 25. januara, kak smo javili, a zavolo slavnosti pri podpisi prijatelske pogodbe med Jugoslavijov i Bolgarijov, se za en tjeden poznej položila. Finančni odbor dela. Ar more biti proračun za leto 1937/38. do 1. aprila zglasan, nevtrüdlivo dela na njem finančni odbor. Kda de gotov v finančnom odbori, pride pred narodno sküpščino, kde se dvakrat zglasa za njega, obprvim povprečno, potem pa v Podrobnosti i to pri vsakom ministerstvi. Naj de vse gotovo do 1. aprila, se mora jako paščiti finančni odbor. Svetovni. Atentat na predsednika boljševiške Rusije, Stalina se je odkrio. Mogo bi se 21. januara izvršiti. Peklenski stroj je bio položen poleg Stalinove delavne sobe. Od straha, ka ga ne bi krvoločnika z sveta spravili, si vsaki den menja delavno sobo i samo najbole zavüpni lüdje znajo za njo. Pitanje je pa, da H ne do ga ravno tej najbole zavüpni lüdje skončali! Aretirano je veliko število slüžbenikov zavolo toga atentata i Beloborodov, bivši komisar ali minister za notrašnje zadeve. Zaprte strašno mučijo v vozaj. Zaroto je odkrio židov Šapirov, koga je Stalin za to odlikovao z redom rdeče zvezde. Aretacije v Rusiji. Aretacije se naprej vršijo po celoj Rusiji. Bivšega boljševiškoga velikaša Trockija mati, sestra i sin so tüdi aretiran!. Istotak Rakovski, Divan, voditelje komunizma i vnogi drügi. Aretirani Beloborodov je dao vmoriti bivšo carsko drüžino i zdaj je sam prišo na zatožno klop i smrti mora v oči gledati. Pač Boži mlini počasi melejo toti, ali sigurno. Nemčija. Portugalija je dala v najem Nemčiji naselbine Angole najvekši deo. Ta naselbina je v Afriki i je šestkrat vekša kak cela Jugoslavija. Pokrajina je jako bogata na surovinaj, štere potrebüje ravno nemška industrija. Nemci so zatem vzeli v najem od Frankove vlade v Španiji Španjolski del Maroka i Rio de Oro pokrajino. Oboja najemnina je pogojena na dobo 99 let. Madjarska. Protina v parlamenti se je zdrüžila v edno stranko pod imenom „Zdrüžena krsčanska strankaˮ. — Darányi ministerski predsednik je dao izjavo, da bi Madjarska bila volna iti z Malov zvezov, če se v državaj Male zveze da madjarskoj menšini menšinska pravica i če te države pripoznajo, da je madjarska popolnoma neodvisna država. To teliko pomeni, da se sme oborožavati, kak se šče. Menšinske pravice majo pri nas že itak Madjari. Če bi Slovenci okoli Monoštra teliko meli, kak Vogri pri nas, bi srečni bili. Če Madjarska da tisto svojim menšinam, ka njim ide, gotovo bodo dale tüdi države Male zveze. Potem pa, kak zaveznica Italije, bi Madjarska bila dužna vplivati na Italijo, da ta da narodne pravice vnogim stojezerim Slovencov, ki so prišli pod talijansko oblast. Smrtne obsodbe v Rusiji. Državni tožilec Višinski, ki je po pokolenji polski Židov, je zahtevao smrtno kaštigo za 17 boljševiških voditelov, ki so priznali, da so delali nato, da se komunizem spremeni, ar so spoznali, da je nemogoče prinesti človeštvi blaženosti. To so spoznali tisti lüdje, ki nemajo vere, ki so sto i stojezere spoklali samo zato, da vpelajo boljševizem. I zdaj po 20 letaj javno priznavajo, da so slabo delali. I gda idejo na bolšo pot, jih Stalin da 13 na smrt obsoditi, štiri pa na večletno vozo. Med obsojenimi sta tüdi Radek, prle Sobehlson i Pjatakov, prle Fischmann, oba Židova, prvi je dobo 10 let voze, drügi je pa osmrčen. Radeka so zato ne osmrtili, ar se vüpajo, da de ešče na hasek komunizmi. Generala Putnika, bivšega vojnoga atašeja v Londoni, so pa brez obsodbe v vozi strelili. Nemčija. Hitler je držao dve vürni govor, v šterom je povdarjao, da si Nemčija ne da od nikoga vezati rok, da je samostojna država i je za mir z vsakov državov. Je pa proti komunizmi i zahteva svoje kolonije nazaj, ar je ne z bojom dobila i jih je potrebna za svoje preobilno lüdstvo. Razgled po katoličanskom sveti Nemški škofje pri sv. Oči. Pet nemških škofov se je podalo v Rim, da sv. Oči potožijo preganjanje, štero trpi kat. Cerkev v Nemčiji od narodnosocialistične vlade. Vlada najmre ne dovoli, da bi Cerkev odgajala mladino, kak je po Kristušovoj zapovedi to njena dužnost. Sveti Oča so v posteli sprejeli nemške škofe i se jako razžalostili nad tem sporočilom. Če se razmere ne zbolšajo v Nemčiji, bo Cerkev odpovedala konkordat, to je pogodbo,sklenjeno z nemškov državov. 70 letnico svojega obstoja je obhajalo 20. jan. drüštvo v Zagrebi, šteroga namen je bio, da širi večno molbo Najsvetejšega Oltarskoga Svestva i da pomaga siromaškim cerkvam. Križ je zmagao. V Oldenburgi na Nemškom je prosvetni minister odredo, da se mora križ odstraniti iz vseh javnih zavodov, tüdi z šol. Škof je to v pastirskom pismi naznano svojim vernikom, štero se je v vseh cerkvaj preštelo. Nato je deputacija za deputacijov Šla k ministri i protestirala proti toj odredbi. Decembra 18. je narod okinčao križe na grobi v boji spadnjenih vojakov i 28. dec. na spravišči, gda je predsednik začeo gučati, njemi je velikanska vnožina naroda kričala; „Mi ščemo križ meti v naših šolaj !ˮ Na te krič je predsednik dao izjavo, da je vlada svojo odredbo nazaj vzela. Križ je zmagao. Keliko misijonarov je na Kitajskom vmorjenih i zgrablenih. Od 1. 1912. do 1934. to je v 22 letaj so sovražniki vere vmorili na Kitajskom 53 misijonare. Tej misijonarje so pripadali 16 narodom. Kitajcov je bilo 18. Zgrabili so pa sovražniki vere 390 misijonarov, štere so držali zaprte krajše i dugše vremen, nešterne celo 4 leta. Molitev za aotomobiliste. V Ameriki v škofiji Detroit je škof odobrio molitev za aotomobiliste, ki bi se po našem jeziki etak glasila: Sveti Jožef i Marija, Bodita nam tovaršija Z Tobijom i Rafaelom, Z nadangelom Mihaelom, Na poti nas vodita. Novi poslanik naše vlade pri Sv. Stolici, imenüvani je dr. Niko Pitanja i odgovori pri zakoni od zaščite kmeta. 1. Jeli je kasa dužna stari dug znižati, če se ne plača novi dug, šteroga ma dužnik pri istoj kasi? Odgovor: Dužna je, če dužnik prinese Potrdilo, ka je kmet i posestni list. 2. Jeli je spadno stari privatni dug, če je naraseo pri trgovci? Odgovor: Ne je spadno, nego dužnik ga mora v 12 letaj brez obresti plačati po členi 36 a. 3. če je privatni stari dug ne na blagi, jeli je spadno? Odgovor: Spadno je za polovico i se plača v 12 letaj na 3% More se pa napraviti zdaj novo dužno pismo. Stari dug je pa tisti, ki se je napravo pred 20. aprilom 1. 1932. Uvodni govor na akademiji beltinskega prosvetnega društva na izseljeniško nedeljo. Na današnji dan, ko se spominjamo naših izseljencev v tujini, komaj upam dvigniti svoj glas, da bi govoril o ljubezni do domačije. Bojim se, ker pesem mojih strun ni vesela pesem, ni vzhičena, ni radostna. Struna mojih gosli zvene milo in bolestno, kot zveni glas ranjenega srca. Moja pesem je otožna, ker me vodi v našo vas, kjer se je polotil naših ljudi nekak obub, da bi še dalje mogli živeti v tej hiši, da bi mogli tukaj počakati svojo srečo. Že prvi pogled na vas je turoben, hiše vidim zaprte, strehe razdrte, ki mole gola rebra. Slika vasi me spominja na sliko pokopališča s polomljenimi lesenimi križi. Kje je naš narod? Kje krepke desnice naših mož? Kje naši krepki dečki, ki jih opeva pesnik, kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so! Kje so dekleta prijaznih in cvetočih lic ? Tamkaj v Ameriki, tam v Franciji, kamor ne seže jih naše oko. Pred hišo se igra otrok, v prekleti ženska vpadlih lic in razoranega čela, v sobi za pečjo pa stari oče sklonjen od dela prebira čislo, — To je slika mnoge kmečke družine. Moja pesem je otožna, ker me pelje iz vasi na železniško postajo k odhodu vlaka in pred izseljeniško pisarno. Tukaj vidim našo mladino, naše dečke in dekleta, može in žene. Kovčke imajo v rokah in se poslavljajo od svojih dragih, sin od očeta, hčerka od matere, mož od žene, žena od moža in otrok. Moja pesem je otožna, ker se bojim, da bo ta mladina pozabila na svoj dom, na rodno grudo, da bo ta mož pozabil na svojo ženo, žena na moža in otroke, ker tujina je zapeljiva. Žal mi je mlade žene, ki bo ovdovela, ki ne bo mogla svoje materinske ljubezni posvetiti svojemu otroku, ampak bo morala pustiti iz rok otroka in prijeti za plug in koso. Žal mi je otroka, ki bo izgubil očeta, ki ne bo poznal tople materinske ljubezni, temveč bo hiral in sirotel kljub temu, da mu živita oče in mati. Moja pesem je žalostna, ker vidim čez nekaj let upadla lica mlade žene in razdejano posestvo. Žal mi je te žene. Mož se je sicer vrnil, pa kakor, da ni več mož. Stare skromnosti ne pozna več. Stara zadovoljnost domačina je izginila. Z njo je šla tudi domača sreča. Najbolj pa mi Kar moč nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domóv. In ne v dvoranah bogatinov, kjer blesk zakladov te slepi, kjer dom seljaških je trpinov, rešitve vzor se nam žari. Ta hiša nam je mati krušna, domovja steber je častit. Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, iz kmetskih hiš omike svit. je žal Vas, dragi dečki in dekleta, naš ponos in naš up bodočnosti. Vi, ki ste krona naših družin in cvet naših krajin, Vas je največ v tujini. Moja pesem je otožna, ker vidim naše dečke in dekleta, kako so odtujeni domovi. Tujina jih je odtrgala od njihovega doma, od domače grüde. Tako je dragi moji ! Ljubezen do domače grude smo zavrgli, zato nas pa poziva tujina. Mestni modernizem se je ugnezdil v naše vasi in mori našo mladino. Komaj mladina doraste, se že odtrga od doma in hlepi za denarjem. Najbolj pa odvrača našo mladino od domače grude, današnja usoda. Dekle nima lepe obleke in hajd v mesto ali v tujino, ker ni več moda biti slovensko dekle z robcem, temveč gospodična v klobuku in rokavicah. Zato pa dragi moji, iztrebimo iz naših vasi modernizem in zanetimo v naše vrste ljubezen do domače grude. Vzgajajmo mladino v meri, da postane ponosna nase in na svoj dom in potem ne bo treba tujine in ne mesta. Ponos nam bodi domače delo in kmetska hiša, o kateri poje pesnik: 7. februara 1937. NOVINE 3 Miroševič-Sorgo, ki je rodjen v Dubrovniki v Dalmaciji i je kak poslanik na Reki, jako pomagao jugoslovenskomi narodi. Nori pozdravlajo diktatora Sovjetske Rusije. Stalin i Vorišolov, voditela komunistične Rusije, sta obiskala pred kratkim norišnico poleg Moskve. Upravnik norišnice je betežnike dugše vremen vado, kak naj sprejmejo visokoga gosta. I resan, kda je Stalin prišao, so vsi norci kričali: „Bodi zdrav, naš voditeo, tovariš Stalinˮ. V Rusiji so najmre vsi tovariši kak je nekda tüdi pri nas bio vsaki samo „elvtárs“, to je tovariš. Vsi so pozdravlali Stalina, samo vratar je mučao. Stalin ga je pitao: „Zakaj pa ti mučiš?ˮ Odgovoro je: „Jaz nesam norcˮ. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired sv. Frančiška je dnes tjeden, 14. febr. v Črensovcih po večernici. Na podporo Novin so darüvali: Dr. Mirko Sesardič, ban. Zdravnik, Beltinci, 20 Din. Bog povrni! Na evangeličanski dijaški dom je Kmečka posojilnica v Soboti darüvala 500 Din. Nastavitev Kmečke zveze za beltinske faro se je zvršila 24. jan. Pri toj priliki je lepi govor držao Srezki kmetijski referent i ga dokončao z etimi rečmi: Pomagaj si sam i Bog ti bo pomagao. Na fanjščekove nedelo, febr. 7. pridite v Črensovce. V zakürjenoj dvorani Našega Doma se bo predavala lepa igra, drama, „Lovski tatˮ. Igra je puna lepih navukov. — Odbor Prosvetnoga drüštva. Beltinci. Nekda se je gučalo pri nas, ka so oštarije peklenska jama. Pitanje je, jeli so pintašje ne peklenska jama, kde se dobi nesamo piti, nego ešče jesti,? — Naši gasilci so obhajali jan. 17. svoj svetek i so se zbrali pod zastavov sv. Florijana v cerkvi pri velikoj svetoj meši. Po sv. meši je novi pesmarski zbor spopevao državno himno, Bože pravde. — Zdaj, ka se bliža fanjšček, še plašijo küri v naših kürnjekaj, ar je pohajajo kürji tovaje, dobro bi bilo oborožiti nočne stráže proti kürjim tovajom. Dva metra ranih krumplov ki ma k odaji, naj javi to na Agrarno Zadrugo v Črensovcih. Gančani. Naša šola je dobila novo vučitelico, gd. Trabonja Antonijo iz Svetinj. Gospodičini želemo, da se dobro čüti med nami i ma dosta uspeha v šoli. Bog blagoslovi njeno delo. Občni zbor Prosvetnoga drüštva v Beltincih je razvalavo sklep jesenskog občnoga zbora, gda se je deviška zveza zdrüžila z prosvetnim drüštvom. Zdaj je znova ločena dvoja organizacija, samo pri spevanji delata sküpno. Zasedanje banovinskoga sveta se začne 15. februara v Ljubljani. Če što ma kakše zahteve, naj je pismeno izroči do 13. februara našim gospodom banskim Svetnikom. Na misijon g. Kereca v Junnan-fuji na Kitajskom, je darüvao Antolin Andraš iz Beltinec 10 Din. pa edno srebrno korono, N. 100 Din. Mesto pila i jela, ki bi prek mere segalo, darüjte za razširjanje božega kralestva. Živlenje je kratko i bliža se večnost. Naše č. sestre prišle srečno na Kitajsko, kak piše uredniki Novin č. s. Mihaela Ros, prednica, ki je z Črensovec, iz Hong-Konga. Č. sestre se počütijo dobro i prosijo naše molitve. Pismo ob priliki objavimo. Ki ma kakše pitanje zavolo zaščite kmeta po novom zakoni, naj Stavi to pitanje potom svojega širitela na uredništvo Novin i dobi zadovolni odgovor v Novinaj. Tridnevni kletarski tečaj se je vršo dne 3., 4. i 5. febr. 1937 na Vinarskoj i sadjarskoj šoli v Maribori. Tečaj je bio brezplačen, teoretičen i praktičen i je trpo dnevno od 8—12. i od 14—18. vüre. Vmor. Januara 27. malo pred polnočjov je postao žrtev divje nature Cigan Adam, vrli Šoštarski detič iz Srednje Bistrice. Pokojni se je včio šoštarske obrti pri šoštari Küzmi v Žižkih. 1 kak je zdaj navada po naših vesnicaj, hodo je seme lüpat k Žižek Martini v Žižkaj. Po lüpanji so začeli lüpačje po grdoj novoj navadi plesati na nekšo muziko. Prle te navade ne bilo v našoj fari. Pri plesi je prej pokojni oprošenoj plesalki Hozjan Ivana Brglesa iz Trnja pošepetno, naj ne pleše z takšim razbojnikom. To je Hozjana Brglesa tak vjelo, da je počakaj Cigana, kda je prišo vö i njemi je nož trikrat zasado v srce. Bio je za par minut mrtev. Zapüšča siromaško mater. Oba, morilec i vmorjeni sta ma-loletniva. Morilec je star 22 let, vmorjeni pa okoli 19 let. Nebi se ta nesreča zgodila, či nebi gospodar dovolo plesa v svojoj hiži i či nebi dao 2 litra žganice spiti. Bí bole bilo, či bi tisto žganico odao i bi si naročo naše katoličanske liste. Naj se Jezušovo Srce smilüje oba, pokojnoga, da ga reši trplenja i živočega morilca, da njemi pokloni miloščo prave pokore. Starišje molite, molite i pazite na svojo deco! Kakši odgovor te davali Bogi za strašne grehe Iüdomorstva vi i vaša deca. Molite i se pokorite, ki mate te greh na vesti posredno ali neposredno. Da če Bog pokaštiga za malo, malerno špotlivo reč, ki se je izrekla bole po šali, o keliko bole za živlenje, ki je je vzeo morilec pred časom z rok Bogi, ki je jedino začetnik i sodnik živlenja i smrti. Molite i pokorite se. Nagla smrt. Januara 26. so najšli Orožniki črensovske orožniške postaje svojo küharco, Sever Ano, 49 let staro pobožno samico mrtvo, zaklenjeno v njenoj sobi. Zadela jo je kap. Pokopali so jo z lepov vdeležbov 27. jan. Bog bodi siroti smileni. Bila je doma iz Doline v Šebeščanskoj fari. Bogojina. Kak v domačoj, ravnotak po ostalih občinaj naše fare čüjemo po večeraj tak lepo spevati naše dečke, ka se začüdeno pitamo, da li so to naši dečki. I z veseljom povdarjamo, naši so. A z žalostjov pa ugotavlamo, da naša mladina ne spevle v cerkvi. Kak lepo bi bilo, če bi naša moška mladina na svojem mesti, štero njej je v cerkvi odrejeno, zdignola svoje lepe glasove. Prosimo vas nato, dečki, vsi bogojanski farniki. Spravite nam to veselje. Nesreča. Tak nesrečno je spadnola po stubaj gospa vpokojenoga žandarskoga narednika Lebana v Žižkih, da si je rebra zlomila. Želemo dobroj gospej kem hitrejše ozdravlenje. D. Bistrica. Naša občinska cesta, štera nas veže z gibinskim brodom, je dobila 4500 Din. podpore. Smo iz srca zahvalni za to dobroto kralevskoj banskoj upravi. Naši zavci v Belomgradi. Iz Belgrada nam javlajo, da je srečno prišlo 25 zavcov v glavno mesto Jugoslavije, šteri so se skotili, oddojili i podkrmili v lepoj Slovenskoj krajini. Gospodje pri odbori za izvoz živine, jih ne morejo prehvaliti, tak slastno pečenko so dali. Vadarci. Smo se zmirili z našim vrlim širitelom Tanacek Francom. Prosimo ga naročniki, naj ne zameri, če njemi štera oseba kaj proti pove v nepremišlenosti, mi ovi vsi ga poštüjemo i lübimo i smo njemi zahvalni. Tak naj vsaki naš naročnik guči. Delavstvo „Našičke“ v Lendavi štrajka. Preminoči tjeden je delavstvo Našičke, šterih je okoli 400, stopilo v štrajk zavolo premale plače. Delavstvo je dobivalo po 8 Din. dnevne plače, štera malenkost pa nikak ne zadostüje za prehrano neoženjenoga delavca, kak pa te bi zadostüvao za drüžinskoga očo, ki ma četvero i več dece. Ta v nebo kričeča krivica je pognala delavstvo v Štrajk. V pondelek je delavstvo bilo pozvano v delo i so se začnola pogajanja za vekšo plačo, štera pa se je na žalost, ne dosegnola, zato so delavci znova stopili v Štrajk, šteri de tak dugo trpo, dokeč se delavstvi ne da ono, ka njemi po božem i človečem zakoni ide. Cesta Skakovci-Motovilci Predmet: Predlog za razširitev občinske ceste Skakovci—Motovilci. Kraljevski banski upravi dravske banovine. Tehnični oddelek v Ljubljani. Na poziv kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 13. X. 1936. V. No. 40/87, da naj ba-novinski svetniki predložijo želje svojega okraja za javna dela, ki se naj v prihodnjem letu izvršijo. Podpisani bano-vinski svetnik Bačič Franc, župan v Gornji Lendavi predlagam in prosim, da se vzame v seznam cestnih del, ki naj se izvršijo v gornjem Prekmurju iz banovinskega bednostnega sklada razširitev in Poprava občinske ceste Skakovci—Motovilci skozi vasi Topolovci, Domajinci, Krašči in Ropoča in razširitev nadaljeva-nje te ceste od Motovilec do Kuzme, ker pa je že itak v načrtu in odobrene. Razlogi za predlog so: 1. Ta cesta bo najkrajša zveza iz Maribora v gornje Prekmurje do Kuzme in Gornje Lendave, ko bo do-grajen most preko Mure na Petanjcih. 2. Ta cesta bo veliko krajša, kakor banovinska cesta od Krajne skoz Cankovo in preko Pertoče v Kuzmo in Gornjo Lendavo. 3. Ta cesta bo peljala vedno po ravnem.in ne bo imela nobenega klan-ca, dočim ima banovinska cesta skozi Cankovo šest klancev, dva večja pri Cankovi in Domajinci, dva manjša v Kráščih in zopet dva zelo velika od Pertoče do Dolnjih Slaveč. 4. Dolžina te razširjene ceste od Skakovec do Motovilec bo znašala samo kakih 7 km in bo Šla ves čas po trdem terenu. 5. Stroški razširitve in poprave ne bodo veliki, ker ni nikjer nobenega klanca in nobenega novega mostu, ker je most prek Ledave v Skakovcih že itak napravljen. Iz omenjenih razlogov, podpisani prosim, da se sprejme ta predlog v seznam banovinskih javnih del za leto 1937., ker bo s tem revno Prebivalstvo zelo pomagano in ustvarjena najkrajša zveza najsevernejše točke Prekmurja z Mariborom in Slovenskimi goricami. Gornja Lendava, dne 12. nov. 1936. BAČIČ FRANC. Gospod ban dr. Natlačen in gospod načelnik tehničnega oddelka ing. Škaberne sta obljubila to izvršitev, da se ta cesta sprejme v banovinske. Jesenski manevri angleškoga brodovja na škotskoj obali, Slika je posneta z orjaške križarke „Rodney“, ki je šče viditi del na desnoj; na levoj nosilka letal »Courageous*. Selekcijsko drüštvo za svetlo lisasto govedo v Beltincih se najlepše zahvali našemi gospod! poslanci, Dr. Klari, šteri nam je v Beogradi sproso preci velko podporo za našo razstavo, štera je bila 10. septembra v Beltincih. Podpora je prišla malo po razstavi, pa vseedno smo jo dobili i to 10.000 dinarov. Tü se vidi, da mamo takšega poslanca, šteri je za našo siromaško lüdstvo. Najšli so se pa takši lüdje, šteri so se s toga norčarili: Ka bi prej to istina bila, ka bi vam g. Dr. Klar telko penez Spravo, to je prej njemi tam kakši uradnik obečo. Ali mi poznamo Dr. Klara ino smo ga že prle Poznali. Čiravno pred volitvami so tej stari grešniki dosta posla meli zavolo g. Klara: Ka bi prej mi gospoda volili, gospod prej ne da nigdar nikaj Siromaki, pa gda pride ta, ga kaj prosit, te prej niti nede šteo žnjim gučati. Ali mi smo že dobro poznati tiste stare grešnike i smo na njihove laži nikaj ne dali, čiravno so se nam prtili pred volitvami: zmaga je naša ali »jaj Vam*'. Kratki glasi. Strašna smrt na valeka] stroja. Na Tezni poleg Maribora je stroj zgrabo delavca Tikvič Ivana za kaput i ar je meo žep hüdi, ga ne püsto, dokeč ga ne popolnoma razmrcvaro. Telo je stroj kak pogačo vküpzdrüz-gao i spotro vse kosti. To se je zgodilo v tovarni stavbene drüžbe. Gospocka deca ropari. Sodišče v travniki je obsodilo dva maloletniva gospodeka na tri leta voze i na petletno zgübo častnih pravic, ar sta ednoga siromaškoga delavca oropala od štiridnevne teško zaslüžene plače i sta Šla za te Oropane peneze v krčmo pit Tü so jiva prijeli Orožniki. Kak strašni gobec ma bojna. Država Polska je zglasala za orožje desetjezer milijon dinarov. Za te penez bi lejko vsem betežnim i siromakom podignola špitale i hiše, zdaj pa tej trpijo dale, narod pa plačüje za morije. Pa tak je to po vseh državaj. Edna se boji drüge i se zato oboro-žava. Nesrečna človeča narava, štera ne more mirüvati i lückoga blaga na miri püstiti, zato pa prido svaje i po svajaj bitje. Bogokletstvo hrvackoga kmeta. V drűštvi »Dom Stjepana Radiča” v Zagrebi, je držao predavanje kmet Gaži Franc iz občine Hiebina. V svojem govori je z svojih lamp vüpo püstiti ete grozne reči: »Če Španjolski krao Alfons ne bi dao posvetili Španjolsko Srci Jezušovomi, ne bi do toga prišlo, ka se dnesdén tam godi“. — Srce Jezušovo odpüsti njemi. Na dosmrtno vozo je obsojen Adler Karol, ar je vmoro i oropao pismonoše Žunko Ludvika v št Ilji. Morilec je nezakonsko dete, ki je bio Zaprva jako dober, a prišo je v slabo drüžbo, začeo piti i to ga je pokvarilo. Najmenši mljadenček na sveti je De Rio Pavel, ki žive v Chicagi, je star 13 let, meri pa samo 45 centimetrov. Grozovita povoden v Ameriki. Že smo dnes tjeden poročali, da je Ohio reka grozno narasla i spoplavila en del Amerike. Zdaj je Povoden že tak narasla, da je blüzi en milijon lüdi brez strehe i Povoden je tak velika, kak če bi cela Jugoslavija bila pod vodov. Vužgalo se je tüdi 500 milijonov litrov benzina i plavao je te ogenj doli po vodi i vužigao desno i levo. Povoden je narodna nesreča, ar je zadela 13 držav i samo za prvo silo mora dati amerikanska držáva štirideset jezero milijonov dinarov na pomoč ponesrečenim. V Rusiji so zglasali na novi proračun dvestojezero milijon dinarov. Vse zato, naj netijo i podpirajo revolucije po sveti proti redi, veri, proti Bogi i njegovoj cerkvi. Kmet pa od glada vmirao bo. Zaistino peklenski proračun. Sedemnajset ruskih boljševiških velikášov so obsodili zdaj v Moskvi. Med temi so bivši stebri komunizma, celo štirje komisarje, to je ministri. Pa zakaj? Slatini so nevarni i trebe je z sveta spraviti. 33 svetovni euharistični kongres se je na Svečnico odpro v Manili na otokaj Filipini z velikov slovesnostjov. 4 NOVINE 7. februara 1937. Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. Sam, brez odborov in dolgoveznih sej in razgrabijanj, posvetujoč se edino z Božjim Zveličarjem pred tabernakljem, se je lötil dela za olajšanje bede bližnjega. Žel je ogromne uspehe. Kaj, ko bi tudi v teh težkih časih številni njegovi dühovni sinovi in hčere, včlanjeni v III. redu posnemali svojega velikega duhovnega očeta in bi se recimo odločili za prostovoljno plačevanje Frančiškovega davka usmiljenja. Vzamimo, da bi plačal vsak samo 12 Din. letno in bi jih plačalo v Sloveniji 40.000, tedaj bi prišla v enem samem letu ogromna svota 480.000 D., v 10 letih pa že približno 5 miljonov. In v kaj bi potem vložili ta denar, gotovo ne v kako banko, tudi ne v kako industrijo, ampak v zgradbo osrednjega zavoda za odgojo osirotele in zanemarjene dece, za varstvo deklet itd. Ogromne koristi bi bilo to ne za posameznike, ampak za celo državo, saj bi se število dobrih državljanov povedalo, število zločincev pa zmanjšalo. Kaj ko bi na omenjeni način podprli idealno stremljenje izdajatelja „Novinˮ vsi čitatelji „Novinˮ; v par letih že bi vstalo nekaj veličastnih domov krščanskega usmiljenja, dovoljni, da omilijo bedo revnih in zapüščenih teh obmejnih krajev. V smislu naročil sv. Cerkve si je zamislil velike načrte na polju dobrodelnosti za Slov. krajino, v smislu sv. Cerkve boste ravnali, ako ga bodete v njegovem prizadevanju podpirali. lzgovor, „smo revniˮ, ne velja; samo enkrat na leto si pritrgaj kakšno ugodje in daj tistih par dinarjev v dobrodelni namen in dovolj bo. Evo vam en slučaj: V mestu S.... na sveti večer. Akademik, ki se pripravlja na izpit, je ostal v mestu. V družbi tovarišev hoče prebiti sveti večer v prijetno topli restavracijski sobi. Na cesti mu pride naproti zelo revno oblečena žena z otročičkom v naročju. „Prijatelji, kaj ne, dva litra vina bi si privoščili danes?ˮ vpraša, akademik tovariše. „Toda ne bomo si,:, dajmo raje ta denar tej le revi!ˮ Rečeno, storjeno. Akademik in njegovi tovariši so prebili sveti večer v prijetni zavesti, da so storili dobro delo, ubogi revi pa je bilo na sveti večer zopet tako prijetno toplo pri srcu: hvala Bogu, še so dobri ljudje na svetu, Dragi čitatelj! Samo enkrat na leto se odpovej kakemu ugodju, veselici ali podobnemu in stotisoči se bodö nagromadili za omiljenje bede in revščine. „Setev je velika, a delavcev je malo, prosite Gospoda setve, da pošlje delavcev.ˮ Da, prosimo Gospoda Kristusa, da tudi v nas obudi smisel in voljo se udejstvovati z deli usmiljenja na polju krščanske dobrodelnosti; kamor nas kliče sveti Oče. »Po njih delih jih boste spoznali", da, po naših delih nas bode naš nebeški Oče enkrat pripozna! za svoje, po naših delih pa nas bodo spoznali tudi ljudje, ali smo res živi ljudje in pravi sinovi tiste svete Cerkve, ki ne neha nas opozarjati, da postanimo vsi in vsakdo res pravi usmiljeni Samarijani. Pisma naših iz tüjine. Horvath Egidij, plebanoš S. Bethlehem: Izseljeniške Novine so se vsem jako povidle. Zaistino hvalevredna akcija v domačem kraji je, se brigati za naše lüdstvo v tüjini. Prezvišenoga škofa pismo sem lüdstvi v cerkvi prečteo i raztolmačo, ar vnogi že ne razmijo slovenski, ar so dugo že eti v Ameriki. Dühovno živlenje naših v Ameriki je hvalevredno. Cerkev je vsako nedelo puna i pristopajo pogosto k svetim Svestvam. Narod sam bo mogeo vömreti, ar se deca včijo samo angleški. Na spoved jih dühovnik tüdi more angleški včiti, ar ne razmijo skrivnosti vere, to je katekizma v svojoj maternoj reči. A to je ne Usoda samo našega naroda, liki vseh narodov v Ameriki. Siguren sem, da de se slovenski jezik najduže držao eti v S. Bethlehemi ar je največ Slovencov vküper i se ešče največ guči v maternom jeziki. (Pripomba. Isto so povedali prezv. g. Ijubljanski nadškof, dr. Rožman uredniki Novin, gda so pohvalili naš narod, ka se močno, ešče bole kak oni z Slovenije, drži slovenskoga maternoga jezika. Vr.) Delo, hvala Bogi, ide zdaj malo na bokše. Dosta lüdi je zgübilo vse, ka so meli, v teh petih slabih letaj. Kolenko Aga z Črensovec, Vermille, Francija: Prečastiti gospod! V imeni Jezušovom i Marijinom vas pozdravlam. Celi život se mi trosi od veselja, gda čtem v Novinaj, kak se zbirajo naši izseljenci k Slovenskoj božoj slüžbi. O kak veliko veselje, kak veliki svetek je to za izseljenca! Za nas tri katoličanke pa se níšče ne zmislo. Nevejo za nas. Z nama sta tüdi dve pravoslavnive, šterivi radivi čteta naše Novine i M. List pa z nami hodita tüdi k sv. meši. Žalostni so bili eti božični svetki. Nedelo so prle ešče posvetili, zdaj že tüdi ne, ali svetkov, ki spadnejo med tjednom, pa ne. Niti Božiča neso. Vse ide naprej, kak v Rusiji. Mariji, dobroj Materi se mam zahvaliti, da sem lehko vsako nedelo pri sv. meši. Pozdravlam vas, g. Halasa i g. Zelka, svoje domače, stariše, brata, sestrice, sosede i rod. Sohar Karol i sestra, Fana z Doličov, Floyon, Francija: Čeravno so nama trüdne roke i zaspane oči, vendar radiva prečteva naše liste, šteri so nama na veliko veselje, ar pišejo od naše mile domovine. Pozdravlava vas, g. urednik i vam želeva, da bi nam ešče dugo mogli vrejüvati naše lepe liste. Pozdravlava očo i mater, rojstno ves Doliče i gračko faro z gospodi dühovniki vred. Pozdrav pošilajo: Škaper Agneš svojim i M o r č i č Ceciliji v Beogradi i se njej zahvali za vse trüde, Koštric Jožef, V. Polana, Cailancourt. Želno čaka Novine i žele vse dobro v tom novom leti. Ošlaj Magdica, Francija. Najbole se zahvalüje na lepom kalendar! Srca Jezušovoga. Gospodarstvo. Gnoj, rastlinska hrana. Nikaj nam ne pomaga, če mi gnoj dobro klačimo, če je pa dno gnojne jame propüstno i voda odnaša hranilne snovi v zemlo ali pa v grabo. Zato mora biti gnojna jama tak pripravlena, ka je tlo nedopüstnoˮ To dosegnemo tak, ka dno napravimo iz debele plasti nabite nepropüstne ilovnate zemle. Položaj gnojne jame ne sme biti tak, da bi z gnojá odtekao gnojšnicd na cesto ali na dvorišče, pa tüdi voda se nesme stekati v gnojno jamo. Napredni gospodarje dajo gnojno jamo betonirati. Najbolše je, če se gnojna jama postavi na severnoj strani štal, da se gnoj včasi lejko meče na gnojno jamo. Tüdi tak zid drži skoro celi den senco gnoji i stem zmenša izhlapevanje. Oblika gnojne jame je lejko kvadratna ali pravokotna. Globina naj iznosi 30 - 50 em od površine zemle. Zid okoli gnojne jame naj bo betonirani. Višina zida naj bo 75 cm do 1 m tak, ka cela globina gnojne jame iznaša okoli 1.50 m. Po mogočnosti naj bodo dolnji robovje med tlom i zidom zaokroženi, da se gnoj lejko dobro sklači. Velikost gnojne jame zavisi od toga kelko mare ma gospodar. Povprečno je zračunano, ka za edno odraslo govensko marše trbe 3 do 4 m2, a za konjsko marše 2.5 m2, za 4 svinje ali 2 teleti se računa kak edno odraslo govensko marše. Če ma gospodar 3 krave, 4 svinje i 2 menšivi govenskmglavi, te bi površina gnojne jame mogla znesti približno 20 m2. (5 m dužine i 4 širine). Banska uprava i tüdi sreski kmetijski odbori so davali Prvejša leta podporo za zgraditev takših jam. Če ešče zdaj davlejo, nevem, za nasvete se obrnite na srezkoga kmetijskoga referenta. Dale. Avtomobil, s šterim Je dosegno! 300: km na vöro Italijan, Taruffl, šteri bode v kratkom dirkao i sküso potučti dozdajšnji svetovni rekord. Pošta. Ropoša Jožef, Grad. Mi smo celo leto pošilali 65 Marijinov listov. To je 5 više, kak naročeno. Te sirotam brezplačno. Tak je račun lanski v redi. Širitelje ne smejo gorplačali, ví tüdi ne. Zadosta je, ka se brezplačno trüdijo za božo čast Pa te trüd bo v obilnosti plačan za kratek čas. Sodnik-plač-nik se Približava. Polo smo vam vrnili, Spišite pri vsakom naročniki hišno številko i občino odkod je. — Jerič Mihal, Francija. Novine so bile stavlene, zato smo je ne pošilali, mislimo, da so je domači stavili, zdaj ido pa naprej. Pozdravleni. — K. F. Kobilje. Na konci februara se zglasi, ali v začetki marca. — Horvat Franc, Bogojina. Zavolo obleke piši g. Davorin Petančič kaplani, Dol pri Hrastniku. On je naročo i tüdi sprejeo obleko. Tüdi mi smo njemi pisali. Če bi se zgübila, pa nam naznani odškodnino, da jo terjamo, — Štefan. Nemčavci. Malo se mora popraviti, potem dobi svoje zaprašeno mesto. — Perdigal Vilma, Breuil. Od naročnine Kardoš Marije smo ti pripisali po njenom naročili 7 Din. 75 par. Tvoj penez tüdi sprejeli. — Vrečič Marija, Bakovci 97. Prosimo odgovor, kama naj zročimo Višek penez, šteri je ostao v Franciji od naročnine. Novine si nazaj poslala. — Draškovič Margita, Gla-tigny. Penez ne smo dobili dozdáj, domačim poslali Ček. — Balažic Marija, Villars, iz Hotize. Naročnina ešče izda ne prišla, če-1 ravno si jo že pred novim letom naznanila. Fujs Jožef, Motovilci 41. Marijin List ti brezplačno pošilamo. — Gomboši Karol, Šalamenci. Daj Novine Krčmar Ivani hš. 101. — Žmauc Karolina, St, Vincent. Lani plačano 100 Din. v Soboti, z toga poravnan dug za 1. 1935 i na 1. 1936. ostalo 43 Din.Takle ešče 57 Din. duga na leto 1936. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Biki, jünci 3'60—5 25, krave, telic debele 3—4-50, krave za kolbase 2—3, teoci 6—8, praščiči 5*50—9, plemenski prasci 100—200 Din. po falati. Konji 3000—3500 D. po glavi. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 163—170, kukorica 68—84. Vreme: Močen mraz, vmes deždževno z snegom. Banque S. Baruch et Cie, U. Rue Auber H. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekoyne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Lu-xembourg. - Na zahtevo pošljemo brezplačno'naše čekovne nakaznlce. 24-5 Na prodaj imam hišo z dvema sobama kuhinjo in s primernim lokalom za trgovino, kakor tudi druga gospodarska poslopja. Prodaja bo potom licitacije dne 7. febr. 1937. v ZEBONCIH Štev. 19. občina Mursko Središče. »Ženske so krive.. Tak je trdila gospa, ki sem se ž njov pelao na vlaki. Pa mi je pripovedavala dokaze iz svoga živlenja: Bila sem v prvom cveti mladosti pa strašno ričliva, te so pa ništerni mislili, ka tüdi rada v vse privolilo. — Bilo je gostüvanje, jaz sem bila svarbica, moj drüžban pa fejst dečko, ki pa je malo preveč kupic izprazno. Proti pounoči sem se spravlala domo. — Ka de on z menov šo. — „Vej pa ne zablodite da je tak svekla mesečna noč.ˮ — Nej sem njemi mogla kraj zgučati. Gda sva do gošče prišla, te me je šteo obinoti, pa sem se samo zasüknola, ga lipo prijala za obej rokej pa sen njemi dale pripovedavala: ščista sen ga pomirila. Z drügim pa je nej tak lejko šlo; te je bio oženjeni, jes te že tüj starejša, ali itak ešče v „norih letaj.ˮ — Küšnoti me je šteo na samotnom travniki, pa san njemi križno drevo pokazala, ki so ga žarki opoudnešnjega sunca čüdovito zalšali; te mi je pa pri lesi križa sveto oblübo, ka niedne kaj takšega več nede proso zvün svoje žene. — Bogi bodi potoženo, ka je oblübo prelomo, ali preci časa jo je držao. Jaj, te tretji so pa en dedek bili, od šterih bi človik mislo, ka že samo na smrt mislijo. Ali vino ma svojo moč: v kleti so ga pretakali, pa se razmi, dosta koštavali; te sem mimo prišla, ovarali so me pa notri pozvali. Morala sem tüdi koštavati. — Par kupic sem spila, te so me pa štelik sebi potegnoti, ali hitro sem jih na lejko prijala za roke pa radovedno pitala: „Ja, dedek, ka vam pa prispelo, vej pa vij že lejko vsakše megnenje merjete, pa vam ešče itak to po glavi brod! ?“ Ta moja odločna iskrenost jih je v hipi iztreznila. — Za par dni so se mi lepo zahvalili. Po tom so nej več dugo živeli. Na smrtnoj posteli so si ešče za mene pogučavali, ali nej sem mogla priti, ká sem z možom uradnikom odišla v delešnji tihinski kraj. Gda sem par dni po tistom iz domačih novin čtela od njüve smrti, te sem se spomnila, ka se mi je tisto noč od njih senjalo: v krasnoj beloj obleki so šli mimo tam nindri daleč, pa so mi s svojov rokov, (ki pa je nej bila na- I gübana, liki krasno puna kak v najlepših moških letaj veselo majütali; njüv obraz je bio čüdovito sveteo, ka sem skoro nej mogla poglednoti v njega, kak v sunce ...ˮ Tak je pripovidavala zanimiva gospa, pa še drüge slične lastne zgodbe, ki jih je pečatila s krepkim, v narečji izgovarjanim: „Néti, jaz pravim: Ženske so krive!ˮ Več dni so mi njene zgodbe brnele v vühaj pa v spomini. Tak dugo so mi nej dale mira, ka sem je mogao vrečti na papir. Samo to bi rad dodáo, da sta se mi k vsem tem zgodbam začnole drüžbi dve sliki: Eva v paradižom ogradi, Marija v Nazareti, posebno pa na Kalvariji. — Ženska je prva vtrgnola prepovedani sad z dreva v sredini ograda, sad, lepi za oko i kratko sladki za koštavanje. — Te je pa začüla: Povnožo tvoje porodne bolečine. Že slika splava iz Nazareta v Betlehem, gde je Devica Mati toti nej v telovnih bolečinaj, ali itak v štali rodila Boga, Človeka, pa ga v jasli po ložila, ar nej bilo mesta v človečih hišaj, ar je v štali „v hiši krühaˮ (to pomeni židovska reč, Betlehem, slovenski !) človek bio povzdignjeni k najvekšoj časti, gda je Bog postao tüdi njegov telovni brat, da je te Človik bio živini prispodoben, kak pravi psalm, cerkvena pesem. — Ali tü se ta slika ne stavi, nego na kalvarijskom bregi, gde Marija ob drügim v najvekših bolečinaj rodi znova Sina, za ves človeči rod, gda s križnoga dreva, na sredini dva razbojnika trga sad odrešenje, soodrešitelica... Ženske so krive: Eva je kriva greha, Marija je „krivaˮ odrešenja. Pa je to dejstvo, da ženska ležej premaga najmočnejši, spolni nagon, ar je Bog po prvom grehi „povnožo njene težaveˮ, njoj naložo porodne bolečine (zvün deviškoj Materi Mariji), zato njoj pa zmenšao spolno strast. Te pa: „Ženske so krive!ˮ Bar več kak moški, či pride do prostovolnoga spadaja. — ic — Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jošef, župnik v pok.