Poštnin« oiafan« v gotovim lefo IVII. V UubPrni, v četrtek, dne 7. februarfa 1929 St. 32 s.2 Oln NaroCnlna Dnevna nanla za državo SHS mesečno 23 Oln polletno ISO D|n celoletno 3c0 Din za inozemslvo mexct.no 40 Din nede »aRa izdam ceiole no vJugo-slavlli 120 Din, za Inozemslvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov ■ 510.p pelit-vr&ia mali oolail po 130 in 2D,vedi oglasi nad 43 mm v Sine po Din i'3o, veUKI po 3 >n 4 Din, v uredn Skpmdelu vršilca po 10 Din o Pr v/et-em o naro .m sopust Iz.de 00 4 muhoI razen pondeliKo in dneva do proznIKu ureanliivo /e v Kopltar,evt ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo Vrnanlitva telclon SI. 20SO, upravnlilva it. 2328 Političen list sta slovenski naroči BB Uprava /e v Kopita 1 levi ui.št.U ceh ovni račun: L/ubi/ana ilev. 10.65« In tO.349 xa tnseiate. Satale.voSi.7503, Zagreb it. 39.0U, Praga In liunal it. 24.797 Cerkvena država Časopisje že dolgo časa poroča o obnovitvi cerkvene države. Med Vatikanom in Kvirinalom se vrše pogajanja, kako popraviti Cerkvi storjeno krivico, ki se ji je zgodila 20. septembra 1870, ko so čete italijanske vlade vzele Rim in uničile tisočletno politično samostojnost poglavarja katol. cerkve. Obnovitev cerkvene države je za ves krščanski svet zadeva največje važnosti. Poglavar Cerkve, ki druži okrog sebe milijone vseh narodov in jezikov, mora biti vsem tem narodom in ljudstvom — vse! To pa more biti le, če je popolnoma neodvisen v vseh svojih sklepih in dejanjih od vsake druge sile sveta. Ne gre tu, kar nasprotniki katoliške Cerkve tako radi poudarjajo, za pridobivanje posvetne oblasti in za svetno vladarstvo samo. Gre marveč za to, da more Cerkev po svojem vrhovnem poglavarju vedno in povsod nastopati kot nepristranska in nad vsemi posvetnimi tvorbami stoječa učiteljica vseh narodov, vzgojiteljica in sodnica. Samostojna, •suverena posvetna oblast je njeno sredstvo v izvrševanju njenega božjega poklica, ne pa njen smoter. Ze prvi postanki cerkvene države, politične samostojnosti Cerkve, ki segajo daleč nazaj v konstantinsko dobo, nam pričajo, da je tedanji krščanski svet hotel Cerkev neodvisno od vseh vplivov posvetnih vladarjev. Saj se je celo sam Konštantin Veliki, rimski cesar, umaknil v Bizanc ter prepustil Rim — Petrovemu nasledniku. In ko so se pozneje ustvarjale v Italiji nove države, so vsi posvetni knezi stolovail v Raveni ali Milanu — Rim so tudi ti prepuščali papežu. Če je grozila Italiji ali Rimu nevarnost, se ljudstvo za p-moč ni obračalo ne v Bizanc, ne v Milan, ne v Raveno, ampak v Rim. Papež je bila tista duhovna sila, h kateri se je ljudstvo zatekalo. Dejansko je bil papež suveren in neodvisen že takoj v prvi dobi svobodnega krščanstva. Posvetno imetje, darovano Cerkvi od pobožnih knezov in drugih mož, obstoječe v zemljiščih, pa se je smatralo za »patri-monium Petri — patrimonium pauperum — Dedna last sv. Petra — neodtujljiva last re-vežev. S tem premoženjem je Cerkev izvrševala čudovita socialna in kulturna dela po celem tedanjem krščanskem svetu. Zaključil pa je ta razvoj in Cerkvi formalno dal politično suverenost frankovski kralj Pipin, zavedajoč se kot krščanski vladar, da je Cerkev ravno tako last severa kakor juga in vzhoda. Mladi krščanski narodi severa so hoteli svobodno Cerkev in svobodnega papeža! In tej volji se je uklonil tudi vzhod. Tako je Cerkev mogla vršiti svojo veličastno kulturno misijo, ki se ji danes divijo tudi nasprotniki Cerkve. Brez takega položaja rimskih papežev bi danes ne imeli zapadne kulture. Brez papeževe suverenosti bi ne bilo mogoče združiti krščanske Evrope v boju zoper od vzhoda prodirajočo nevarnost islama. Zapadno krščansko kulturo je ustvarila Cerkev, razširila in ohranila pa jo je politično neodvisna, suverena Cerkev! Ko je svobodomiselni svet 18. in 19. stoletja mislil, da je dovolj prosvitljen in da pa-peštva in Cerkve ne potrebuje več, je padla 20. septembra 1870 Cerkvena država. Toda v teh dneh ponižanja in zapuščenosti od strani vseh svetnih vladarjev, je Cerkev po Leonu XIII. zopet vstala, duhovno še večja in sijajnejša. Svet pa ves zapleten v homatije socialnih in nacionalnih bojev, je začel uvi-devati, da Cerkev ni ostanek starih tradicij, ampak vedno živ organizem, ki je sodobnemu svetu, p-lnemu bolezni, zmot in težav potreben boli ko kdaj. Ta zavest je znova in prav posebno prišla do izraza ob času velike groze, ki jo je prinesla svetovna vojna. Moderni svet se danes že zopet zaveda, da je Cerkev tisti vir, ki iž njega more pri-vreti odrešenje trpečemu človeštvu. Ta Cerkev pa mora biti svobodna, ker ona je last vseh! Zato mora njen poglavar biti formalno in dejansko neodvisen, da bo oče vsem ljudstvom in narodom še vnaprej. Italija uvideva svojo zgodovinsko zmoto ter hoče popraviti greh svojih očetov. Vrniti hoče papežu nje-Jovo suverenost. Kako se bo to izvršilo, je vprašanje dru^e vrste. Cerkev bo znala in hotela braniti svoje pravice. Gotovo pa je, da vprašanje velikosti suverenega ozemlja ni bistveno. Gre le za to, da ima Cerkev kos ozemlja, na katerem je papež suveren vladar, nikomur podložen, za vse delujoč. V tem tiči važnost tega vprašanja. Pred popotno preosnovo naše trgovinske politike Nov obrtni red, ki bo olajšal slovenskim obrtnikom delovanje v vsej državi - Novi zakon o zbornicah Min. Mažuranič proti Savčičevi obrambni politiki - Pripravlja se zakon o zaščiti vlagateljev Na dvoru pričakujejo vesel dogodek Belgrad, 6 februarja. (Tel. »Slov.) Z veliko napetostjo pričakujejo prihod trgovinskega ministra Mažuraniča iz Pariza, in sicer ne samo, da bi poročal o uspehih, ki jih je dosegel, ko se je razgovarjal s tujimi finančniki radi trgovinske pogodbe, ampak v prvi vrsti radi preosnove trgovinske politike. Dr. Mažuranič je sam v Parizu potrdil, da mu je izenačenje obrtnega reda ena ižn ed glavnih stvari. Interes za novi obrtni red je v resnici velik. Važen pa bo obrtni red za visoko razvito slovensko obrtništvo. Po novem enotnem obrtnem redu bi se olajšal prihod naših obrtnikov v ostale dele držiave. V Srbiji so mcrali doslej polagati ponovne izpite. Če bedo po novem zakonu napravili izpit kjerkoli, bo veljal povsod. Slovenskim obrtnikom bo konkurenca lahka, ker je znana njihova vestnost, perfekt-nost in strokovna izobrazba. Radi teh lastnosti jih povsod iščejo.- Novi zakon bo prinesel izenačenje pogojev za razvoj. ZaenVrat je negetovo, ali bo v novi zakon sprejet sistem koncesij ali svobode. Po vsem sodeč bodo imeli večino zagovorniki svobodnega sistema. Zanj govore tudi razmere, v Srbiji, ker tam koncesija ne pomeni dovoljenja za izvrševanje obrti, ampak posebno olajšavo, ki je določena za posamezne obrti. S pravnega stališča bo enotni zakon pri-vedel do te-ra, da se bo vsaj vedelo, kako naj se z obrtniki v državi postopa. Nadalje se pričakuje, da se bo minister Mažuranič kmalu odločil,, kak sistem naj imajo naše zbornice, da ne bo prišlo do osebnih sprememb v upravi, oziroma da se bodo mesta, ki se niso izvolila, enostavno spopolnila, v čemer smo že poročali. Važno je vprašanje skupnih ali stanovsko ločenih zbornic. Belgraj-ski oziroma srbski industrijalci so v spomenici zagovarjali ločene TOI zbornice. Zoper to so prečanski kraji, ki smatrajo zbornice za krajevno posebnost. Prevladuje mnenje, da bo ostalo pri starem in da novi zakon o zbornicah ne bo enoten, ampak kvečjemu okviren. Tudi o spremembah kurza v trgovinski politiki se mnogo govori. Minister dr. Mažuranič je zoper Savičevo izključno obrambno politiko. Savčiča pa v njegovi tezi zagovarjajo znani krogi. Ravno v Mažuraničevi odsotnosti se je Savčič pripravil za svojo obrambo. Ker sta v nasprotju dva sistema, o katerih se v javnosti mnogo govori, se z velikim zanimanjem pričakuje, kaj se bo izvršilo. Tudi preosnova ministrstev je pred durmi. Neobhodno je potreben statističen oddelek, da pripravi pregledno gospodarsko statistiko. Izdeluje se zakon o zaščiti vlagateljev. Pripravljen je načrt za konferenco 18. februarja pri carinskem ravnateljstvu, ki bo obravnavala carinsko vprašanje v svobodnih carinskih skladiščih naših pristanišč. Znamenita spomenica nadškoladr.Bauer$a Za verski pouk v šotah, ker imajo starši in Cerkev pravico, da se njih otroci vzgajajo po katoliških načelih Zagreb, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je izšla poslanica zagrebškega nadškofa g.»dr. Bauerja ob 50 letnici njegovega mašništva. V tej spomenici Se presvitli škof dr. Bauer dotika mnogih aktuelnih verskih vprašanj, posebno se ozira na vprašanjo verskega pouka v šolah. Zadnje dni javljajo nekateri činitelji, da bi bilo, treba ukiniti verouk v srednjih šolah. Presvitli pravi: »Pojavili so se glasovi, ki uas silijo k opreznosti. Tako se javno naglaša želja, Ca bi se verouk ukinil, da bi se duhovništvu prepovedalo poučevati v šolah, da bi se prepovedalo vsako versko nadzorstvo v šolah, z eno besedo, da se izroči šolski pouk izključno laikom, ali, kakor se to pravi, da se šola laizira. To jc prostozidarsko prizadevanje, ki je v nekaterih državah že rodilo težke posledice. To je izzvalo žalostne izkušnje in borbe katoličanov. Po božjem in naravnem pravu pripadajo otroci roditeljem. Z ozirom na to imajo roditelji skrb in neposredno pravico, da odločajo, kako se bedo njihovi otroci vzgajali. Katoliška cerkev, ki je od božjega Odrešenika dobila zapoved, da oznanja evangelij vsem narodom, se temu pozivu in pravici ne more odreči. Zato imajo katoliški roditelji in cerkev pravico zahtevati, da sc njihovi otroci vzgajajo po katoliških načelih. Isto pravico priznavamo tudi pravoslavnim in drugim, po ustavi priznanim veroizpovedanjem. Napraviti javno državno šolo, obvezno za vse državljane, v to šolo pa uvesti brezverske-ga duha, to je najstrašnejše nasilje nad vestjo katoliških staršev. Katoliški starši! Vaša ljube n do otrok vas najbolje uči, kaj je otrokom koristno in kaj jim je nevarno. Vsakdanje izkušnje v Vašem rodbinskem življenju vam kažejo, kako sveta vera blagodejno deluje, in kako nevarno je za otroke, če se odtujijo sveti veri. Zato, predragi verniki, če bi nastopila resna nevarnost, da bi se šole odtujile naravnemu poklicu, da namreč vaše otroke vzgnjajo versko, vas bomo pozvali, da se z združenimi močmi upremo, da to nevarnost zavrnemo.« Vprašanje upravne preosnove Belgrad, 6. febr. (Telef. »Slov.«) Glede vprašanja upravne preosnove se v prvi vrsti ugiba, kakšen bo zakon o vrhovni državni i upravi. Ta zakon je nujno potreben radi križanja kompetenc ministrstev. Tako n. pr. je kmetijsko ministrstvo začelo izdelovati zakon o izvozu. — Trgovinsko ministrstvo pu smatra, da spada to v njegovo kompetenco. Državna uprava bi se tudi morala ob-j širno dopolniti. Novi zakon o zakonodajnem j svetu razlagajo nekateri tako, da spada v I njegovo kompetenco tudi odobravanje pravil-. nikov vseh ministrstev. Drugi tako razlago j odklanjajo. V zvezi s tem je vprašanje, kako | bo ta svet sestavljen, če naj spadajo v njegovo področje vsa ministrstva, petem je naravno, i da bodo v njem strokovni referenti vseh mi-I nistrstev. S kakimi vseučiliškimi teoretiki ne bi bilo veliko pomaganega. Za gotovo smo zvedeli, da je Srskičeva ideja ta, da bi imel v tem zakonodajnem svetu krog juristov, ki naj bi nadaljevali kontinuiteto prava, za posamezne zakonsk e načrte pa bi se iz posameznih ministrstev poklicali strt kovni referenti. Nadaljnje vprašanje je ustanovitev gospodarskega sveta. Zahteva po njem je splošna. K ustanovitvi zakonodajnega sveta se je že pristopilo, glede gospodarskega sveta pa še ni nobenih navodil. Zanimivo je, kako se v prnk«i razlaga uradniški zakon, ki govori o nastavljanju ter premeščanju in vpokejevanju državnih uradnikov. Zakon določa, da se vršijo spremembe v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Mislilo se je, da zadostuje, če pride ta formula v dekret. Praksa je poka-ala, da se tolmači tako, da je treba ministrskemu predsedniku predložiti t. in 15- vsakega meseca uradniške akte. Če se ne vrnejo v enem tednu, se smatrajo, da so se odobrili. Pred spremembo taksnega zakona Belgrad, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Finančni minister urgira spremembo zakona o taksah. Prejšnji zakon oziroma naknadni načrt je izdelalo finančno ministrstvo. Zato je bilo v njem gotovo polno nasprotij. Ker prihajajo pri tem zakonu v poštev vsa ministrstva, se je finančni minister obrnil na vse ministre, naj nujno predložijo zahteve in predloge, da se bodo v novem zakonu nasprotstva odstranila. Dr. Šimrak pri min. predsedniku Belgrad, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) Dr. Janko Šimrak je bil danes sprejet od predsednil a vlade generala Petra Zivkoviča. Interveniral je radi pomoči iz kredita za pasivne kraje za Zumberak. Predsednik je obljubil svojo pomoč. Bivši minister zn socialno pi litiko Sljepan Barič je za to občino dovolil 1.500.000 Din. Ta vsota pa je bila v novem zn-konu izpuščena. i Zagreb, 6. febr (Tel. »Slov.«) »Hrvat« poroča, da kra!jev prihod v Zagreb še ni določen, ker pričakujejo v dvoru vesel dogodek, ki bi se imel zgoditi v aprilu ali maju. »Hrvat« poroča, da bo kralj ostal v Zagrebu dalje časa. Verjetno je, da bo tu bival v vso rodbino. Za odpravo davka na poslovni promet Belgrad, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) Vse belgrajske gospodarske zbornice, obrtna, industrijska in trgovinsl a, pripravljajo spome-n.co, ki jo bedo pcslale finančnemu ministru. V njej zahtevajo, da se davek na poslovni promet ukine. Ako finančni minister tej želji ne fc; mogel takej ustreči, naj se vsaj spremeni oblil a za plačevanje tega davka, da bi se na ta način onemogočile komplikacije. Okrožnica zdravstvenegaministra glede bolniškega uradništva Belgrad, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) Zdravstveni minister je poslal velikemu županu posebno naredbo, v kaleri pravi: Prejšnje leto so prišle bolnice v oblastno upravo. Nel.ateri oblastni odbori v državi so bili strankarsko sestavljeni. Radi tega je bilo mnogo uradnikov odpuščenih, tudi takih, ki so bili 15 do 20 let, ali šc dclj v službi. Odpustili so se največ iz strankarskih razlogov. Zato minister odreja, da morajo veliki župani to popraviti. Odpuščene uradnike poklicati v službo, odpustiti pa tiste, ki so bili strani arsko nastavljeni (Ni treba posebej pripomniti, da nista slovenski oblasti z okrožnico niti najmanj prizadeti.) V zaščito domače industrije Belgrad, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) Na prošnjo zagrebš' e TO zbornice je trgovinsko ministrstvo izdalo načelno rešitev, po kateri se kemične zmesi in proizvodi inozemskih tovarn, pri katerih ni prišlo do kemične spojitve v celoti, ne me rej 3 smatrati za domač proizvod. Radi tega se ne morejo poslužiti člena 140. trgovinskega zakona. Gozdarska alera Belgrad, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Gozdarski minister je osrednji komisiji za pregled dolgoročnih pogodb dovolil podaljšanje dela za deset dni. Naročil ji je, da mu izdela splošno poročilo od tistih nepravilnostih pri dolgoročnih pogodbah in v izvrševanju teh pogodb. Komisija dela na tem, da poda splošno sliko. To poročilo bo nekaka korektura bivše parlamentarne anketne komisije. Jugoslovanski odgovor sprejet v Grčiji dobro Atene, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Venizelos je za julri sklical sejo zunanjega odbora, na katero so bili povabljeni tudi voditelji strank. Veni elos bo zaupno poročal o pogajanjih s Turčijo in o odgovoru, ki ga je dati Jugoslaviji. V plenumu parlamenta se o tem ne bo govorilo podrobno. Odgovor Jugoslavije na zadnje grške predloge se presoja optimistično. Davčna uprava v Žužemberku ostane Belgrad, 6. febr. (Tel. »Slov.«) v Belgradu se je mudila dcputacija iz Žužemberka, ki jc zahtevala, naj se davčna uprava v Žužemberku ne ukine. Deputacija je obiskala tudi prometnega ministra dr. Korošca. Odtod je odšla k državnemu podlajniku dr. Letici. Deputacija je s svojimi zahtevami prodrla. Poštna čekovna hranilnica Belgrad, 6. februarja. (Tel. »Slov «) Promet poštne čekovne hranilnice je znašal leta 1928. 105.990,829.649 Din 11 par. Stanje vlog na čekovni račun v letu 1928 666 429.089 Din. Promet po če'ovnih računih 53.721,436.928 dinarjev 18 par. Zveze je imela s sledečimi državami: U. S. A, Kanada, ČSR, Madjars'a, Avstrija, Švica, Ital ja, Belgija, Nemčija, Francija. Leta 1928. se je izdalo 31.700 hranilnih knjižic. Stanje vlo«? 36.392.3»! Din. Kmetje, delavci in sovjeti: Pred rešitvijo rimskega vprašanja Sovjetska Rusija sloji tik pred volitvami. Nikdar ni bil interes kmetskega življa večji, I saj gre sa to, da obrani pred nasilnostjo va-gkih komunistov še ono trohico pravice, ki jo je Se ostalo. Iz dejstva, da so ktnetje prevzeli sistem sovjetov, se še ne da sklepati, da so »e sprijamili 8 komunizmom. Na volilnih shodih se lahko ugotovi, da je to dvoje strogo ločiti. S slatemom sovjetov so zadovoljni, komunizem bi pa radi po svoje preobrazili. Tu tiči nasprotBtvo med komunizmom in kmetskim iivljem. Dvanajst let že poskušajo moskovski mogotci premosdti ta prepad, in dobiti kak modus vivendi s kmetskim prebivalstvom, na osnovi zveze diktature proletarijata in sovjetske vlade. Pokazalo se je pa, da je odpornost kmetov večja kot preje, in da priznavajo vaški sovjeii potom svojih zastopnikov iz kmetakega prebivalstva komunizem samo pogojno, ne da bi si pri tem želeli predvojnih razmer. Pogrešno bi bilo meniti, da bo imel padec komunizma za posledico splošno anarhijo. Morda velja to za mesto selo pa bo brez večjih perlurbacij našlo iz tega izhod. Dočim vrhovni sovjetski organi (osrednji izvršilni komitet, eksekutivm komiteji posameznih republik in mestni sovjeii) v nobenem oziru ne zastopajo' interesov celokupnega prebivalstva, bo vaški sovjeii vendarle resnično ljudska zastopstva, ki jim ne bo težko znajti se pri kakem prevra.u v nove prilike. Vodilni komunistični krogi tretirajo naraščajočo nezadovoljnost kme.ov z narodno-go-spodarsko politiko in kolektivizacijskimi stremljenji zelo resno. Selo se poleguje za samostojen sovjetski sistem, pri popolni enakopravnosti vseh volivcev, česar sedaj ni, ker odpade na 125.000 Kmetov-volivcev en zastopnik, v meslu pa na iato število — pet. K temu treba še pripomniti, da pritiče volivna pravica samo onim, ki delajo, in so ie dop lnili 18. leto. Z drugimi besedami, samovoljnost i komunistov je pripuščeno, odlo. čaii v tem, ali je postavim univerzitetni profesor iz predvojne dobe voli »no upravičen, ali ne! Zgodi se lahko, da tudi kulak, ki zaposluje delavce, ni volivno upravičen, četudi ni len. Težave z žitom in surovinami so privedle komuniste do misli, da se z ustanovitvijo velikih gospodarstev na deželi osvobode zavisnosti od kmetov. Sredstva, potrebna za ta ko lektivna gospodarstva si skušajo pribaviti z večjim obdavčenjem obstoječih posameznih gospodarstev. Stalin, sedanji neomejeni diktatcr, ki Je tudi sam kmečki sin, je dobro uvidel ne-i vprncst, ki preti sovjetom cd vedno bolj pro-Uujajcčih se kmečkih mas. Zato je že dcslej ,iB»pravil številne kompromise, posebno v izvajanju gospodarskega programa, ki gredo v prilog kmečkega prebivalstva. S tem pa se je po mnenju Trockega oddaljil od avtcdcksizma komunističnih nn čel in izdal delavske interese, ki bi morali biti edino upravičeni in bi se jih vedno moralo pred vsemi drug;mi upoštevati. Trocki je zato pričel svcjo borbo proti Stalinu ravno z gesli, da je izdal interese delavskega razreda. Kljub posebnemu stališču, ki ga zavzema, se delavstvo nahaja v precej težkem polcžaju. Mesta so odvisna od dobre ▼otje kmetov. Ta pa ni vedno ravno najbolia. Zato je Trrcki v večjih mestih in industrijskih središčih kmalu pridobil številne pristaše. Nekaj časa se je celo zdelo, da bede prišlo do odkrite borie. Zdi se, da je to nedavno Trocki celo peskusil in preganjanje njegovih pristašev so posledica odkritij, ki jih je vlada naredila. Vsi uglednejši pristaši j Trockega so cdstavljeni z mast, ki so jih doslej zavzemali. Mnogi pa so morali v zapor sli v Sibirijo. O usodi vedite^a Trockega pa imamo nasprotujoče si vesti. Gotovo je, da se je nahajal interniran. Pcslec^-je dni pa so se pojavile vesti, da so sovjeti sk'enili izgnati Trrc-kega iz države sploh in baje se je že odoe-ljal s parnik^m v Carigrad, odkoder bi odšel v Nemčijo. Kaj je resnica, to bodo pokazali prihodnji dnevi. Gotovo pa je, da -e v vodilnih vrstah znova pričela huda, načelna borba. Z železno močjo in neizprosno diktaturo za sedaj še prevladuje Stalin, ki ima na svoji strani predvsem protižidovsko orijentirane mase. Vendar pa po spPšni sodbi poznavalcev razmer v Rusiji ni izključno, da pride že v bližnji bodočnosti do resnejših sprememb. Dve konvenciji s češkoslovaško Be'grad, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Med Jugoslavijo in Češkoslovaško sta se v decembru 1928 sklenili dve konvenciji, in sicer prva o ureditvi dolgov in zahtev med obema državama in druga konvencija o odlaganju procesov, ki imajo materialne zahteve v konvenciji vsebovanih konvencij. Konvenciji dosedaj še nismo odobrili, čujemo, da bo zunanje ministrstvo stvar pospešilo. Težl.a nesreča v Zagrebškem paromlina Zagreb, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) V za-grebSlem paromlinu pri državnem kolodvoru u u dogodi!« teži a nesreča. Delavci so zlagali vreče moke. Nenadoma se je tak kup podrl in pokopal pod seboj delavca Vekoslava Kotars^ega in Ziberta. Kotarski se je zadušil, libert pa je nevarno ranjen. Bim, 8. febr, (Tel. »Slov.«), Reševanje rimskega vprašanja je stopilo v novo faso. Že dva dni se v papeževih dvoranah v Vatikanu vršijo pod predsedstvom papeža samega posvetovanja, katerih se udeležuje tudi »astop-nik italijanske vlade državni svetnik Giannine, bližnji Mussolhiiiev sodelavec v zunanjem uradu, katerega tiskovni šef jc bil prej. Prihod visokega italijanskega diplomatskega uradnika v Va'ikan daje upravičeno sklepati, da bo rimsko vprašanje v kratkem uspešno zaključeno. 1 v Španska kratjica-mati umrla Madrid, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) španska kraljica-mati Marija Kristina je davj ob treh po kratki bolezni umrla za kapjo. Radi političnih dogodkov v zadnjih dneh je bila zelo v skrbeh, r je neugodno vplivalo na njeno zdravstven V stanje, pesebno ker je bila tudi z aretiranim Sanchosom Guerra vse življenje v prijateljskih razmerah in ga je visoko cenila. Marija Kristina, hči avstrijskega nadvojvode Karla Ferdinanda, je bila rejena leta 1858. Leta 1879. je postala druga žena Alfonza XII., ki jeunui leta 1885. Tat rat sedanji kralj Alfonz XIII. še ni bil rejen. Marija Kri- stana je vodila regenstvo v. razmerah, ki so bile zelo kritične za državo in monarhijo; Kar-Ksti so čakali lia priliko, da bi zopet udarili. Tudi republikanska stranka je bilo zelo močna. S tem, da je poverila vlado liberalnemu kabinetu in s svejim taktom se ji je posrečilo, bdj in bolj utrditi prestol. Leta 1902. je bil Alfonz XIII. proglašen za polnoletnega. Še dolgo je bil pod vpllvo -i svoje n.atere, katero je zelo visoko spoštoval. Nazadnje se je kraljica-mati posvetila praktični dobrodelnosti in je.hila zato pri ljudstvu zelo priljubljena. Danes dopoldne je dospel v Madrid danski kraljevski par. Njegov obisk bo postal žalni poset. Pastirsko pismo dunajskega nadškofa Za sodelovanje v katoliški akciji Dunaj, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Dunajski nadškof je izdal postno pastirsko pismo, v katerem se najprej spominja zlatomaSnika svetega Očeta in poudarja izredni pomen pape-Stva v današnjih časih. Kakor jubilejno leto 1925., bo tudi letošnje leto privedlo v Rim milijone vernikov. Kardinal polaga na srce svojim vernikom, naj izpolnijo najljubSo željo sv. OSeta, t. j. da sodelujejo v katoliSki akciji pri apostolskem delovanju škofov in duhovnikov. Katoliška akcija naj -zbudi in šola vest in stavi v službo splošnosti močne nravstvene sile sv. vere za socijalni mir proti razrednemu boju in razrednemu sovraštvu; s potitiko in strankami nima ta akcija niti najmanjšega opravka. K njenim najplemenitejšim nalogam spada tudi varstvo mladine, apostolat katoliškega tiska in pred vsem zopetna pridobitev onih, ki so izstopili iz cerkve, kar je najtežavnejše, pa tudi najzaslužnejše apostolsko delo. Pastirsko pismo pobija dalje površno krilatico, da je cerkev v nasprotnica delavskih stanov. Cerkev ne pozna nobenega razločka v postopanju s posameznimi stanovi, učila pa je vedno, da so z lastninsko pravico združene socialne dolžnosti. Pred veliko spremembo poljske ustave Varšava, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Danes ali jutri bo predložen sejmu predlog za spremembo ustave. Predsednik dobi pravico veta proti zakonskim predlogom parlamenta. Parlament sme izreči ministrom, ki jih imenuje predsednik, nezaupnico samo s kvalificirano večino. Najmanjša starost za aktivno volivno pravico se zviša cd 20 na 24 let. Vojaške osebe dobijo k dosedanji pasivni volilni pravici tudi aktivno volilno pravico. Državnega predsednika voli ljudstvo na temelju predlogov, ki jih stavijo cdstopivši predsednik in kvalificirana večina sejma in senata/ Načrt je Pilsudski baje že odobril, zaenkrat pa še ni gotovo, ali bo v parlamentu predrl. Voditelji vštafe I deportirani Pariz, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) »Popu-laire« peroča, da je bil Sanchez Guerra deportiran na enega izmed kanarskih otrokov. »Ex-celsior« piše, da so pa odporlali v Port Ma-hong na otok Mimcri a Tudi prejšnji predsednik parlamenta Vallamueva, ki je bolan in leži v postelji, je 3trogo zastražen po policiji. Angleške vesti o španski vstaji London, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Porcčila, ki prihajajo iz Španije, javljajo razširitev nezadovoljstva v vojski in mornarici. Dejstvo, da so bili skoraj vsi španski politiki sredine in levice prijeti in da jih pršiljajo v Maroko, smatrajo tukajšnji politični krogi za znak zunanje slabesti diktatorja. Izgledi Primo de Rivere se tukaj ne presojajo pesebno ugedno, kar se izraža tudi v tečaju funta, ki je od 30.45 v ponedeljek narastel včeraj na 31.31- Plenjenje v Kabulu se nadaljuje London, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Daily Telegraph«, postaja v Kabulu položaj za inozemce vedno nevarnejši. Tudi diplomatski zastrpniki in njihovi nameščenci nikakor niso izven nevarnosti. Plenjenje v mestu se nadaljuje. Emir Habib Ulah se hote v Kabulu sestati z najnovejšim pretendentom za prestol Ali A'1 med Kanom, da bi se dogovorila o skupni obliki vladanja. Kralj Jurij podpisuje zopet državne aUte London, 6. febr. (Teli >S!ov>) Angleški kralj Jurij je danes prvič po svoji bolezni zopet podpisoval državne listine; Njegovo potovanje v Bognor se je zavleklo rrdi slabega vremena v Londonu in južni An&liji. Švedsko posojilo Romuniji Stoekholm, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Švedska delniška družba ia vžigalice potrjuje podpis dogovora z Romunijo, po katerem ji je za 30 let zagotovljena edina pravica za izdelovanje in prodajo vžigalic v Romuniji. Romunija bo dobivala vsako leto vsoto, ki se bo ravnala po dejanski prodaji vžigalic, najmanj 3 milijone dolarjev. Vse potrebščine za vžigalice se bodo izdelovale v Romuniji. Švedska delniška družba bo prosta davkov in carinskih dajatev. Poljska in Romanska za Litvinov protokol Moskva, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Romunski poslanik v Varšavi je kot romunski pooblaščenec despel v Moskvo k podpisu Litvinovega protokola, ki se ima izvršiti 7. februarja. Tudi Poljska je poblastila svojega tukajšnjega poslanika Patka za podpis. Manjka pa še poročilo, ali se bosta Estonska in Latvija odzvali ruskemu povabilu in obenem podpisali protokol, ali pa bosta izvršili podpis pozneje. Sporazum v optantskem vprašanju Milan, 6. febr. (Tel. >Slov.«) Potovanje nekaterih delegatov romunsko-madjarske op-tantske konference iz San Rema v Budimpešto in Bukarešto je imelo, kakor piše »Po-polo d' Italia« informativen namen. Iz tega se meje sklepati, da so temeljni obrisi dogovora že sklenjeni. Madjarska misija se je že vrnila na Riviero. Ko bo prišlo do načelnega sporazuma, bodo delegati začeli izdelovati pogodbo samo. Belgrajske vesti Belgrad, 6. februarja. Na dvoru so bili v avdienci dr. Štampar, novo imenovani praški poslanik dr. Angjeli-novič in Adolf Ribnikar iz Ljubljane. Za delegata naše države na gospodarski konferenci Male antante 11. februarja v Bukareštu je imenovan dr. Slavko Sečerov. Minister Savkovič je kaznoval posamezne podjetnike, večinoma v Belgradu, oziroma v Srbiji, ker so pri licitacijah nepravilno postopali. Naša delegacija, ki je sklenila trgovinsko pogodbo s Francijo, se je vrnila v Belgrad Kmetijski minister dr. Frangeš je odpotoval v Zagreb, kjer bo ostal, tri dni. V banski palači bo sprejemal stranke. Pomočnik zunanjega ministra Jevtic je prevzel svoje posle. V kmetijskem ministrstvu se izdeluje živinorejski zakon. Zagrebško državno pravdništvo je obtožilo predsednika bivše HSS dr. M ač k a in K r. n j e v i č a, tajnika bivše HSS, radi cele vrste pregreškov po tiskovnem zakonu. Dubrovniški veliki župan je imenoval za komisarja dubrovniškega oblastnega odbora profesorja Milorada Medija, uglednega pristaša bivše NRS. Konferenca glede avtomobilskega turističnega prometa se bo vršila v februarju v Opatiji. Zadevo vodi italijansko poslaništvo. Datum konference še ni določen. Za posotnike barcelonske razstave je španska vlada znižala vizum za 50%. Angleška avtomobilska zveza je sporočila, da pripravlja poseben zakon o zavarovanju avtomobilskega promela. Načrt naj bi služil tudi drugim državam kot vzorec. Proces angleške trgovinske banke se je danes nadaljeval. Zaslišani so bili izvedenci. Med izvedenci, zagovorniki in toženci je tu pa tam prišlo do velikih prerekanj. Stanko Vidoševiž, župnik' iz Gradca pri Žumberku, je poslal kralju brzojavko v kateri prosi za pomoč svojemu kraju. Mariiu Šimencu, opernemu pevcu, je sodišče zaplenilo plačo, ker ni plačal svojih obveznosti, ki jih je imel nasproti svojemu im-presariju. Kanetist Ciril Pogru:o je premeščen* z 1 okrožnega sodišča v Gornji llaugoui v Maribor. Sovražna propaganda s pomočjo lalziitkatov Belgrad, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Miloš Bogičevič, prejšnji tajnik srbskega poslaništva v Berlinu je pred kratkim izdal v Berlinu v nemščini prvi zvezek svoje publikacije »Zunanja srbska politika od 1903—1014, zbirko »Tajnih aktov iz srbskih arhivov«, 417 po številu. Bogičevič trdi, da je napravil prevode po najbolj avtentičnih dekumentih, do katerih je prišel v originalu ali v prepisu v raznih dobah in različnih oikolnostih. Z ozirom na to je jugoslovansko zunanje ministrstvo izdalo to-le: 1. Miloš Bogičevič je bil v srbski diplomatski službi do L 1915. Takrat je bil odpuščen iz državne službe, odvzele so se mu vse uradniške pravice radi kaznivih zvei z sovražniki. 2. Od Miloša Bogičeviča omenjena publikacija nosi samo njegov podpis. Stvarno so jo uredili nekdanji naši sovražniki, v katerih rokah so se nahajali arhivi zunanjega ministrstva ves čas sovražnikove okupacije 1916—1918. 3. Izbira dokumentov se je napravila v tendencioznem namenu. Nekateri dokumenti ali eelo eele skupine eo zlonamerno izpuščene, čeprav so bistvene važnosti in čeprav so imeli dejanski urejevalci te zbirke na razpolago ves arhiv zunanjega ministrstva od 1870 do julija 1914. 4. Prevodi objavljenih dokumentov niso pravilni, ker so jih napravile osebe spornega tujega pcrekla, ki nezadostno obvladajo srbeko-hrvatski jezik. Razen tega je ugotovljeno, da so v tistih prevodih mnoge stvari izpuščene, dodale pa so se po-tvorbe. 5. Glavni arhiv zunanjega ministrstva ima največji del originalnih dokumentov, ki so se uporabili v omenjeni publikaciji. Prav tako ima arhiv tudi dokumente, sestavljene od dejanskih urejevalcev Bogičevičeve zbirke, ki mečejo žarko luč na sigurnost njihovih prevajalskih metod in na pomanjkanje njihovih prevajalskih skrupul. Od teh dokumentov je veliko število očividno napačnih aktov. 6-Zunanje ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da zadenejo to nedopustno delo posledice, ki jih zasluži. (»Avala«.) Woldemaras v nasprotju z opozicijo Šavlen, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Šef generalnega štaba Plehavitius je odstopil zaradi osebnih diferenc z Woldemarasom, ki so se še poostrile, ko je Woldemaras pred tremi meseci prevzel tudi še vojno ministrstvo. — Woldemaras, ki je predsednika prisilil, da jo sprejel demisijo, hoče Plehavitiusa odstraniti v inozemstvo, morda kot vojaškega atašeja v Francijo ali Italijo. Generalštabnim častnikom, ki so bili aretirani pred par tedni, ^e očita, da so izvršili velike poneverbe. • Og!.' '» nih delavskih /asluž-ov. Realne zaslužke dobimo, fe nominalne delimo z indeksom Sivlienskib potrebščin. Rea ni zaslužek angl«-4kega delavca 1. 1924 je vztt v a podlago tej primerjavi ter je označen s 100. Zas užki dola'cev po posameznih deželah so se v razdobju 1924—1928 kre-tnl' takole? Gajdarov in Olga Gzovskaja v Ljubljani 1*24 1926 19 7 1928 Holaodiia . . 89 83 92 92 88 Nemčija .... 55 63 70 71 77 Belgija .... 59 54 48 50 57 Angli a . . . . HO 99 102 106 106 Itali a..... 46 4.i 44 46 48 Franc ja. . . . 73 — — . 56 61 čehoslovaška 56 48 51 49 49 Amer ka . . . 213 180 169 189 197 Avstrija.... 47 42 44 43 47 Pol ska ... — 41 46 39 46 Španska hripa! Infiuenca Vladimir Gajdarov s svojo partnerko v filmu »Žena na grmadi«. Gostovanje v gledališču. Danes zvečer gostujeta v našem Narodnem gledališču znamenita ruska umetnika Olga Gzovskaja in Vladimir Gajdarov. Zanimanje za to gostovanje je vsesplošno, gledališče je bilo že pred par dnevi razprodano. Umetnika nastopita v znani francoski drami »Monsieur Lamberthier« Louisa Vernenila. To je silno napeta kriminalna drama, v kateri nas.opata samo dve osebi — on in ona. Ostale osebe, zlasti glavna, gospod Lamberthier, dalje preiskovalni sodnik itd. ne nastopijo, dasiravno zelo odločilno usmerjajo potek dejanja. Le dva zrela in popolna umetnika lahko držita preko vsega večera publiko v a-nimanju, dasiravno je Vernenilova drama tehnično in scensko brezhibno delo. Kakor povzamemo iz zagrebških in bel-grajskih listov, sta bila deležna umetnika ravno v tej stvari velikega odobravanja in uspeha. Žal nam je, da ju ne moremo videti v kaki ruski stvari. Na repertoarju imata še Tolstega »Živega mrtveca« in kombiniran ruski večer. Kakor izvemo z merodajnega mesta, je prejela uprava našega gledališča ponudbo samo za »Gospoda Lamberthierja« in za kombinirani recitacijski večer. Ako bi niftlili tudi »Živega mrtveca«, bi se uprava odločila zanj. Gojenca »Hudožestvenega teatra«. Oba gosta uživata kot ruska dramska igralca odličen in velik sloves. Izhajata iz gledališke šole K. S. Stanislavskega ter sta bila v početku člana znamenitega »Hudoiestvenega teatra«, ki ga ima tudi naše občinstvo v lepem spominu. Njuno umetniško delovanje v Rusiji pada v čas, ko se je rusko gledališko ustvarjanje najbolj razmahnilo. Gledališča so ustvarjala svoje stile in svoje šole, ki so obstojale druga poleg druge ter bogalile in poglabljale rusko gledališko kulturo. V borbi struj in stilov sta tudi naša gosta odpadla od »Hudože-stveuikov«. Olga Gzovskaja je pristopila k »Malemu gledališču« (poleg »Hudožestvenega teatra« najboljše moskovsko gledališče), Vladimir Gajdarov se je posvetil filmu, kjer se je kmalu uveljavil ter postal prvak in ljubimec filmskega občinstva. Vendar je tudi Gajdarov še nadalje gojil dramsko umetnost. Prihod v Ljubljano. V popoldanskih urah se je raznesla po mestu vest, da prideta priljubljena ruska umetnika z dunajskim brzovlakom v Ljubljano Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, ki je nestrpno čakalo prihoda vlaka. Toda brzovlak je imel 100 minut zamude. Mraz je pritiskal zelo občutno in mnogo ljudi je odšlo. Umetnika sta prispela v Ljubljano z zagrebškim osebnim vlakom ob 6.12. V imenu uprave Narodnega gledališča ju je pozdravil v ruščini ravnatelj Drame g. Pavel G o 1 i a. Oba umetnika sta se mu v prisrčnih besedah zahvalila za pozdrav. Nato sta se odpeljala v hotel Union, kjer bosta stanovala za časa bivanja v Ljubljani. Spremljal je oba umetnika njihov ljubljanski znanec g. Marjo Foerster, ki je tudi preskrbel njuno gostovanje v Ljubljani. Razgovor z g. Gajdarovom in go. Gzovsko. Kmalu po prihodu vlaka je imel vaš so-trudnik priliko, govoriti z umetnikoma. Dasiravno sta bila oba gosta zelo utrujena, sta bila nad vse ljubezniva ter v vzhičenih besedah hvalila lepoto naše zemlje. Rusijo sta zapustila leta 1922. pod zelo težkimi prilikami. Dotlej sta delovala v Moskvi. Sedaj bivata že sedem let stalno v Berlinu. V Jugoslaviji sta to pot prvič ter se zelo radujeta, da sta se spoznala s svojimi slovanskimi brati. Povsod, kjer sta gostovala, sta bila deležna iskrenih in prijateljskih simpatij. Spomladi kreneta umetnika v Prago, kjer je ga. Gzovskaja že pred vojno gostovala z velikim uspehom. Prvi gledališki ljudje v Pragi so njeni stari znanci. Umetnika sta zelo utrujena. Sinoči sta odpotovala iz Belgrada, danes sta nadaljevala pot iz Zagreba. Po gostovanju v Ljubljani se obrneta umetnika zopet v Zagreb, kjer bosta v drugič gostovala, nakar odideta v Dalmacijo, kjer bosta imela v Splitu in Dubrovniku recitacijski večer. Dalje bosta gostovala še v Novem Sadu, v Osijeku in vnovič v Zagrebu, nakar kreneta nazaj v Berlin, kjer prebivata stalno. Nekaj o avstr. železnicah (Od našega rednega poročevalca.) Dunaj, 1. februarja. Na Dunaju je čez 200 poročevalcev tujih listov. Nekaj je sicer avstrijskih državljanov, ki opravljajo tako službo, večina pa so tujci. Skoro na celi črti se opaža, da tujci'pišejo o avstrijskih razmerah prijazneje nego avstrijski državljani, kar so nam državniki sami že često priznali. Tuji dopisniki imamo česlo priliko, da se med seboj spoznavamo. Za to skrbe v glavnem državniki, sam predsednik Zvezne republike, razni ministri, tuji poslaniki, gospodarske korporacije, ki ob letu in dan prirejajo sprejeme inozemskega tiska. Letos sem bil že na tretjem takem sprejemu, dasi sem jih par izpustil. — V salonih prvega reda se torej shaia odlična družba zastopnikov svetovnega tiska, da posluša aktumelna predavanja iz najbolje poučenih virov. Vselej sledi bogat bufet, ki je jako privlačna sila ludi za me, za večino drugih pa še bolj. Utile in lulce se prav lepo ujemata. To Dunajčanje imenitno razumejo. Sinoči smo bili v generalnem ravnateljstvu avstrijskih zveznih železnic. Povabil uas je novi generalni ravnatelj, da nam razloži sedanje stanje avstrijskih železnic in pa svoj program. — Ravnateljstvo se nahaja v divno elegantnih prostorih bivšega ravnateljstva zasebne družbe avstrijskih železnic — priv. Eisenbahngesellschaft na Sch\varzenberg-platzu. Kamor pogledaš, po podih, po stropih ali stenah, povsod izbrana eleganca, naravnost umetnost prvega reda, V predsobi visi tudi velika slika našega rojaka F. Cauciga ki predstavlja menda Hovverja, ki čita s perga-mene Odisejo. Odisej in tri Grkinje so v naravni velikosti. Po sobanah in salonih pa je vse polno starih originalnih slik domačih umetnikov. Tako je zašel v te prostore tudi naš Kavčič. Za našo galerijo bi bila morda ta slika pomembna? Ali bi morda ue mogli zamenjati to sliko s kako drugo, ua katero bi Avstrijci polagali več vrednosti? Kavčičeva slika je po moji misli res lepa in umetniški dovršena. Okvir je krasen. Generalni ravnatelj nas je pozdravil in pptem dejal, da mu je naloga obnova avstrijskih železnic jn ž nj mi avs.rijskega gospodarstva. — Železnice so v državi največji delodajalec, največji kupovalec, največji davkoplačevalec. Zato je dobra uprava največje dobro za državo. Trije stavki so me najbolj zanimali. Prvi je ta, da železnice danes že več niso to, kar so bile še pred dvema letoma. Nov duh veje v vsej upravi. V čem je ta novi duh, nam ob tej priliki še ni razodel. Mene pa ravno to zanima, da bi tak novi duh, ki naj obnovi Avstrijo, sporočil tudi v domovino, ki bi mogla morda tudi marsikaj posnemati. Druga zanimivost je bila za me, kar je povedal o elektrifikaciji železnic, ki je nekaj časa bila jako aktuelno vprašanje. Lepo število kilometrov je že elektrificiranih, poleni pa je nakrat vse utihnilo. Ravnatelj nam je povedal, zakaj so dela ustavljena. To vse je za današnji čas še predrago, dasi jako lepo. Elektrifikacija pride prav gotovo v doglednem ča. su, ker mora priti do takega napredka, toda zdaj imajo drugih večj;h skrbi po vsej državi, namreč obnovitev in modernizacija prog, da bo varnost osebnega iu blagovnega prometa brezhibna. V tem pogledu so že silno veliko ustvarili, da lahko prednjačijo ostalemu kulturnemu svetu. — Kakor znano, ima Avstrija tudi najmodernejšo in največjo lokomotivo, ki v brzini prekosi vse evropske. Dalje nam je povedal, da se je komercia-lizacija železnic povsem obnesla. — Mene je tudi ta izjava jako zanimala, kajti tudi pri nas se govori o raznih komercializacijab. Na moje vprašanje na najbolj poučenem mestu, kakšne so tiste napake, ki so jih odpravili, in kakšne reforme so uvedli, da so danes železnice docela nekaj drugega nego so bile še pred dvema letoma — in kakšna je tista komer-cializacija, sem dobil odgovor, da bo tiskan o vsem tem referat, ki ga lahko podam trdi Jugoslaviji na razpolago in porabo... Prav radoveden sem ua ta referat, in ko bo tiskan, ga takoj podani čitateljem Slovenca«. Ako so v Avs.riji nekaj do temelja proučili, ni treba proučevati našim strokovnjakom. Jako komoden način je aplikacija za naše razmere tega, kar se je v naši bližini obneslo. Naj še povem, da med to našo konferenco je gorelo tik nas v istem poslopju, pa nismo nič opazili. Pred poslopjem je stalo pet voz gasilcev, ki so pridno gasili. O Jugoslaviji nI podatkom Seveda so vsi ti pod tki le relativni, ner se živ.jeuski indeks no moie povsod enako računati. * Enketa o zapiranja in odpiranju trgovin. Minister za socialno politiko sklicuje za dne 21. februarja 1929 Širšo enketo o pretresanju uredbe o zapiranju in odpiranju trgovin in obrtnih lokalov. Na to enketo so povabljeni zastopniki trgovskih in delavskih zbornic. Delegati morejo staviti svoje predloge ali ustmeno na enketi ali pa pismeno. V zadnjem slučaju pa najkasneje do 3. marca 1929. Za ojačanje rekonvalescentov je izborno sredsvo , Leciferrln". Vprašaj za svet zdravnika Dobi se v vseh lekarnah. ROBORiN čai za želodec in čiš enje krvi. uspešno sredstvo proti odebeliivi, slabi prebitvi. trajne > u zaprtju. Dobiva se v "-eh lekarnah. Proizvaja lekarna ARKO. ZAGREB, lllca 12 Radovan Hrastov: V zimi skozi Vinigar Na Dobravi so mi rekli, da ne bo šlo. Da se spuste s pobečij v grapo in na stezo sneženi plazovi ter da je potem v takem stanju in sploh ob tem zimskem času prehod skozi sotesko, če ne že nemogoč, pa vsaj zelo nevaren in težak. Šel sem kljub temu. Ljubim zimsko naravo, Se več mi je do izrednih gledanj v zimi — in hoja skozi sotesko Vintgar združuje obe te želji mojega hotenja. Sam sem stopal doli v globel po dobro izlio-jeni sneženi stezi. Žive duše ni bilo videti nikjer, tudi ob vstopu v sotesko so stali po letu toliko oblegani paviljoni docela nemi, zabiti in zaprti. Toplo jutro je bilo. Planine onstran doline so bile zagrnjene v rahlo megleno odejo, le obrisi njih veličin so nemo zrli v dolinsko ravan. Stopil sem čez bry nad glavnim vodopadoni in potem dalje v sotesko. Brv debelo posuta s snegom, taki9to pot ob steni. Spodaj v globeli te pozdravlja čisti, zeleni tolmun, pritajeno šumenje, kakor jek iz daljave, prihaja do ušes. Pogled pod visokim, slokim železniškim mostom na nasprotno stran v strme skalnate stene je v zimski podobi veličasten: mogečen viadukt, njegov kamenit obok visoko nad teboj, tja čez pod njim seže pogled v snežene, neprlstopnc stene, voda pod teboj v grapi pritajeno šumi... Tik ob predoru se je spustil s strmo stene mogočen plaz snega, stopinje »o vsekane v trdo, zmrznjeno plast Pod jezom ječi voda, kot da jo golta nepojmljivi zmaj v svoje ogromno žrelo. Pridem do prve galerije. Sneg škriplje poti nakovanimi čevlji, lesen hodnik votlo odmeva pod njim, ko stopam sklonjen korak za korakom tesno , pod steno. S sten vise težke ledene sveče, spodaj v strugi že močneje bobni Sredi struge so nakopi-| čene velike skale, na njih bele lise, sneg Cl9t ko i l.-riotal. Ob manjših skalah se čvrsto lišče ledene plošče, kot fino brušeno steklo se zde. Vmes pa so poganja in peha voda v ogromnih sunkih. Buči, šumi... Se dalje gledani v strugi, kako moli iz vode ponekod tenko šibje: kjer se stika z vodno gladino, ga je objela ledena skorja. In zdaj drhti, se ziblje ob sunkih drveče vodne mase in nudi isto lepo podobo: kot lepo, fino izdelano steklo. Visoko raz stene visi nad teboj krasen leden plašč, kakor mogočen kapnik se je izobličil v deset in več metrov dolgo plast. Spušča se v lep, zmrznjen vodopad, veličastne gube ga krase. Slika zimske prirode, ki je vredna obiska in pogleda! In potem spet čez plazove snega, po usekanih stopinjah, tik ob vodi. Leno se tukaj pomika Ra-dovina skozi grapo. Kristalno čista je njena gladina in dno, posuto z drobnim peskom, drugod spet z debelejšimi kamni, s skalami. In malo dalje spet bobnenje šumeče vode.. V sotesko se je oglasil oster žvižg lokomotive. vlak je švignil čez viadukt in izginil v tunelu. Grom pod galerijo, gledani čez strugo v nasprotno stran, v mogočne sklade nepristopnih skal, v ugodnejših legah poraslimi z drevjem. Nekje iz skal se je utrgal ptič in se spustil v sotesko, tik nad vodo. Gledam. S kremplji drži večji ptič slabejšega, manjšega. Začne borba med njima, žalostno civkanje odmeva po samolni soteski, obupno frfota in se brani uboga ptica. Poženeta so nad vodyo gladino, frfotata, se bijeta. Slabejši, napadeni ptič se hoče oprostiti smrtnega objema, brani se pred kremplji starejšega, velikega roparja. Toda on je močnejši, ne pusti svoje žrtve. V vodo padeta oba, se borita tamkaj, se spet poženeta v breg. Obnemogla sta že oba, padeta v sneg. Gledam ju čez, kako nepremično ležita v snegu. Večji še vedno drži mujiMa. slabejšega. Čakam, kaj ho. Dolgo čakam. Stopil bi čez, ko bi mogel, toda votla ]e zdolaj, prehoda ni... Starejši ptič se spet požene nad strugo, preslab je, da bi prišel Čez s svojim plenom. Spusti nazaj v skalo, ubogo žrtev še vedno drži sklenjeno v lcrcmpljih. Odpočije se v bregu, petem zleti čez strugo na mojo stran. Pohitim nazaj po stezi, toda čim se približam, pobegne ropar dalje. In spet in spet. Potem poleti s plenom visoko nad stene v hrib, v hosto. Tudi med pticami obstoja borba za obstoj, za življenje. Huda je zima in živežq, ni. Pa se bore ined seboj, močnejši se spusti nad slabejšega. In tako pride za enega konec, za drugega podaljšanje življenja. Ko pritisne spet lakota, sledi nova žrtev... Kakor povsod in vedno: močnejši slabejšega.. t * Grem dalje Varno in počasi stopam tesno ob navpičnem bregu nad vodo. Tu ni ograje, vsak čas se lahko podrsaš v globel .. Tih mir je tu. Nad sotesko se visoko v zraku prepeljava vran in tesno, obupno bolno prihaja v to samoto do človeka njegova žalostna pesem: kra, kra... Tam zgoraj, daleč v soteski odmeva šumenje vedopada. Čez brv stopim in pogledam v globel. Voda skoraj stoji, komaj vidno se pomikajo jh> njej vodne pene v ozkem, strnjenem pasu. Kakor dolga, sklenjena veriga, ki petem lu izginja, se razloči in se leno pomika v posamičnih členih dalje Spodaj v globokem, docela črnem tolmunu opezujem množico rib. Plašno begajo med skalami in do drebtin, ki sem jih bil iztresel iz žopa. Silna množina jih je, velike, manjše, prav male. Njih podoba se zdi bela, svetlikajoča. In zdaj po lesenih hodnikih dalje, tik pod stene, v pravo, glavno sotesko. Lo malo je od lu dalje izhojena pot. Fno samo sled človeških stopinj vidim v snegu Sedaj bo težje stopati dalje. Ponekod je galerija vsa zasuta s snegom, ki ha in opusti! a alf ni in nakopiči! na lesenem bolniku. Vdira sc mi časih prav do kolon. Spet drugod pod 9teno je suho, tla povsod poledenela, čez sneg se je vsulo suho listje z dreves, ki prijetni! 5n5tl pori nogami, ki stopam čezenj. Pod stennml J\a / / aj/e novega Koledar ! četrtek, 7. februarja. Rcimuald, Rihard, Ju-lijana. — Jutri: Janez od Mata, Emilijan. G. Milan Suhtje in še marsikaj druzega j Imajoč očividno pred očmi znani zgled iz Ezopove živalske basni, je gospod ing. Milan Šuklje smatral za potrebno, da še on po- : deli mrtvemu levu, to je slovenskim političnim | strankam, junaško brco v »Trgovskem listu«. Tu se prav na široko razkoračuje nad demokratskimi atankami, katerih eni j 3 gospod ing. Milan šuklje za časa njihovega življenja sam javno pripadal in zanjo zvesto oddajal svoj aristokratski glas. Da se gospod inžener svoji demokratski simpatiji ni izneveril, izpričuje tudi dejstvo, da je šel v Belgrad predstavljat ^gospodarske kroge« skupaj z gg. FrSlichpm in Rebekom, od katerih se gospod Milan Šuklje razločuje samo v leni, da sta oba gori imenovana gospodarska predstavitelja samostojna demokrata, gospod ing. Milan Šuklje pa je »nevtralen demokrat«. Tako se je namreč gospod inžener sam označil gcspodu ministrskemu predsedniku generalu Peri Živkoviču, ko ga je le-ta prašal za njegovo sedanjo ali bivšo politično opredelitev. Tako namreč sporoča znani ljubljanski privatni telefon, ki je napeljan od ene gostilne v drugo in je navadno veliko bolj zanesljiv in točen od državnega. Gospod Milan Šuklje dokazuje torej, da so vse bivše politične stranke bile zanič in da bi jih morala sedaj nadomesiovati njrgova malenkost, oziroma on in tisti gospodje, ki ugajajo »Zvezi industrijcev« in Rebekovi »Obrtni Zvezi«, v katerih kakor mano, sedijo po večini, oziroma imajo komando ravno taki >uevtralni demokrati« ali sramežljivi esdeesarji (ako se lo pravilno prevede) kakor je gospod ing. Milan Šuklje. Kakšne moderne nazore imajo ti gospodje o novem državnem redu, nam gospod Milan Šuklje sam rszodene, ko očita bivšim političnim strankam, da so tekmovale med seboj v socialni skrbnosti — za potrebne, se razume, in v zapostavljanju gospodarskih, to je imajočih slojev, ter nalagale davke v prid mesta in dežele v večji izmeri onim, ki kaj imajo, d<£im bi po gospodarskih in socialnih principi gcsroda ing. M lana Šukljeta moralo očividno biti ravno narobe: da> najmanj plačajo bogati, največ pa reveži. Spričo takih nevtralnega demokrata vseskozi vredn;h socialno političnih maksim se ni čudili, če se gospod inžener z največjo indlgnacijo sponvnja >Zveze delovnega ljudstva«, ki je imela ta predrzni pogum, da je začela zidati za male ljudi po ceni stanovanja, katera bi j'm bil lahko za veliko višjo najemnino preskrbel prijatelj g. Milana šukljeta. gospod Frčlich. Kar pa se tiče Slavenske banke, pa g. M'lan Šuklje njenega poloma čisto gotovo ni kriv kakor tudi ni kriv ostalih podobnih afer, pač pa smo !a zgled navedli zato, ker je v zve"i z vsemi n emu sorodnimi uprav klasičen dokaz gospodarske genialnosti one polifčno-gcspodarske skupne, ki je in še danes uživa simpatije g. Milana Šukljeta in njegovih gospodarjev ter raznih Velika bančna alera v Belgradu Bivši švedski konzul in bivši ravnatelj sofijske policije pred sodiščem - Kdo bo plačal 44,000.000 Din zastopstev velikega kapitala. Pod nevtralno zastavo seveda; saj je tudi >Slavenska banka« pod njo plavala po slovenskih vodah. Gospoda Milana Šukljeta pa imamo sicer zelo radi in samo obžalujemo, da igra Dansjskega konja, po katerem bi pokojna SDS s svojimi bančnimi in drugimi ženiji kolikormogoče polnošte-vilno rada priplezala v mestno in oblastno upravo. Cerkve in „Slovenski Narod" Včerajšnji »Slovenski Narod« nadaljuje svojo demagogijo s cerkvami. Zopet piše na široko, kako bi bilo stokrat bolje, če bi se zidale samo stanovanjske hiše. Vemo, da je absolutno izključeno, da bi »Slovenski Narod« spoznal, kako zelo sebe smeši s takim pisanjem in zato konstatiramo le zaradi druge javnosti to-le: Kakor ni nihče prisiljen, da hodi v cerkev, tako tudi ni nihče dolžan, da bi dal kaj za zidanje cerkev. In če gospodje okoli »Slovenskega Naroda« nočejo hoditi v cerkev, potem naj ne hodijo in stvar je rešena. Za ljiudi pa, ki smatrajo za svojo dolžnost, da gredo vsaj ob nedeljah in praznikih v cerkev, pa ni vseeno, če morajo iti v cerkev po tri ali štiri ure daleč in zato zahtevajo tudi kristjani, da ima vsak večji kraj svojo cerkev. In tako je nastalo gibanje, da dobi veliki Hrastnik svojo cerkev. Ker revni rudarji nimajo denarja z® cerkev, jim Sodo pa drugi Slovenci pomagali do cerkve. Da ne bodo storili tega gospodje okoli »Slovenskega Naroda«, je seveda -lasno in zato tudi ne vemo, ziakaj se razburja »Slovenski Narod«. Če pa so gospodje okoli »Slovenskega Naroda« tako zelo za zidanje stanovanjskih hiš, naj kar prično zbirati v svojih krogih denar za zidanje stanovanjskih hiš. To store tem lažje, ker itak ne bodo za cerkve nič dali. Med njimi pa je tudi dosti petičnih ljudi in dosti tudi takih ki imajo nad 20 000 mesečne pla*e. Naj kar dajo po 1PC0 Din Ln še več za gradnjo stano vamjskih hiš, pa jih bomo še mi proslavljali. Zakaj ne store tega? Zakaj so nekoč tako zelo nasp-otovali Gosarjevi stanovanjski naredbi? Ali res misMijo, da ljud:e ne vedo, kaj je zadnji vzrok vse te dem^o^ije? In še nekaj? Če so za gospode okoli »Slovenskega Naroda« cerkve nepotrebne, pa niso za druge*ljudi. Za veliko večino slovenskega naroda je obi?k cerkva duševna potreba in zato bo^o ljudje hodili v cerkev, pa naj »Slovenski Narod« še tako deklamira o nepotrebnosti cerkve. Nad vse značilno pa je za »napreden« list, da tako demago*ko nestor« proti cerkvam, ki so naijiro^očne^i kulturni soomeniki slovenskega naroda. Da je za kulturen pomen cerkva »Slovenski Narod slep, je vsekakor v njegovem stilu. * Pri tolščici. protinu in sIadko"ečnosti izboljša naravna »Franz-Josef« grenčica delovanje že'odca in črev in vztrajno porpešuje prebavo. Razirkovalci na polju zdravilrtva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s Franz-Joscf-vodo sijajne uspehe. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. votlo bobni, ko stopam po zinrzlih, poledenelih I deskah. Slap, vodopad. Na prelomu padca je čez ln če/, ledena plošča, ki visi daleč čsz v glcbel, kamor se be3no zaganja voda izpod nje. Spodaj je ogromen kotel, kjer neprestano bobni, vre, vodne mase se kopičijo in se zaganjajo v skale ob robu. Zeleno-modra-bela, spreminjajoča je bana v globeli se zgrinjajoče vode. Vrenje, silno šumenje povzroča vodopad globoko spodaj. Potem hiti voda dalje po soteski, pod mostom, na katerem .-tajiš in gledaš to lepo zimsko sliko. Ob robu padca se je napravila ogromna ledena skala, ki sliči lepemu kristalu. Modro-zelen | je njen odsev, spreminjajoč se ob bežnih sunk;h . vodopada. ( Od tu dalje gledaš vse lepše slike. Mimo skal sc jjeha vola, se zgošča v vrtince, izpod velikih ledenih plošč gre njena pot. Tam pod pečino sameva znamenje in Križani na njem. S klečalnika vise kakor orgije zgrinjajoče ?e ledene sveče, deske same so kakor svetlikajoč se leden ploh. Tudi raz vzbečenega pokrivala vise kakor v hoteč ekras lepo stvorjeue ledene sveče. Križani počiva tako v tej zimski samoti ves od narave dostojno in nepojmljivo okrašen, ozaljšan. Zadaj v steni za križem pa je zgrnjena velika ledena plast, ki tvori krasno ozadje. Dostop do znamenja je kar težak. Stopnjišča po obojnih plateh poledenela kot steklo gladka. « Onstran struge se je vsul z gore po gozdni grapi plaz snega, ki je spodaj tik do struge nakopičen v neStetih koščkih, vmes pa je posuto listje. In zdaj si pod veliko steno. Zgoraj stoji samotna, vitka smreka, vsa stena pa je kakor iena sama ledena plošča. Po več metrov dolge, pest in več debele sveče vise ra njo. Steza pod njimi je strnjena v led, čtat in gladek, da bi bil prehod do- Pred belgrajskira sodiščem se vrši te dni proces, ki je radi višine poneverjene vsote doslej največji finančni proces v naši državi. Gre za to, kdo Ko moral plačati približno 44 milijonov dinarjev. j Angleška trgovska banka, ki je uživala sloves solidnega podjetja, je hotela pred kakim letom likvidirati sVojo podružnico v Belgradu. Vse priprave so bile že izvršene in likvidacija bi se imela izvršiti 30. septembra preteklega leta. i Neposredno pred tem pa je predsednik banke v Londonu lord Farlingtone dobil od podravnateljev belgrajske podružnice Gjorgja Utješinoviča-Ostrojinskega in Alberta Haj-mana Orenstina pismo. V njem oba ravna- | telja obveščata lorda, da sta neupravič'- j 1 in tajno izdala v korist nekega klijenta banke garantno pismo za 24,316.250 Din. Prosita, da naj se zadeva zamolči, češ, da je to v interesu ugleda podjetja in tudi v interesu ugleda ravnatelja Utješinoviča, ki je bil obenem švedski konzul. Ker je bil klijent, ki so mu bila ta ga-rantna pisma izročena, vsaj na videz precej premožen in pa da se ne bi škodovalo ugledu zavoda, je banka priznala pravilnost teh ga-rantnih pisem. Storila je to tudi zato, da bi se mogla izvršiti likvidacija. Banka je nato objavila v »Službenih no-vinah« sklep o likvidaciji in poziv klijentom, da vse tekoče zadeve urede v predpisanem roku. Med tem so pri pregledovanju knjig ugotovili, da sta oba omenjena podravnatelja izvršila še več nepravilnosti, vsled česar sta bila že avgusta 1926 obtožena radi goljufije. Ko so prišle te njihove manipulacije na dan, je bivši švedski konzul Utješinovič insceniral poskus samomora v Zemunu, njegov tovariš Orenstin pa je izginil iz države. Neposredno pred iztekom roka za likvidacijo se je pri likvidatorju banke pojavil industrijalec Rista Daskalovič, ki je bil za vlade Stamboliskega ravnatelj kriminalne policije v Sofiji, in zahteval, da se mu izplača 20 milijonov dinarjev na podlagi pogodbe o iinansiranju njegovih rudarskih podjetij. Tudi ta pogodba je bila v imenu banke podpisana od omenjenih podravnateljev banke. Likvidator je sprejem te pogodbe in izvršitev odklonil. Kmalu na to pa je Centralna banka« zahtevala izplačilo teh 20 milijonov. Ker Angleška trgovska banka na to zahtevo ni odgovorila, je Centralna banka zahtevala preko sodišča, da se nad Angleško trgovsko banko odpre konkurz. Angleška trgovska banka je nato prijavila celo zadevo sodišču.. Medtem je »samo-ubijalec« Utješinovič ozdravel, Orenstina pa so izgnale grške oblasti in ga izročile našim. Tako je cela zadeva prišla pred sodišče, ki bo moralo predvsem ugotoviti, ali je za plačilo teh nad 40 milijonov dinarjev odgovorna Angleška trgovska banka in soditi o krivdi obteženih. Na obtoženi klopi so: Oba podravnatelja Utješinovič in Orenstin, češ, da sta neupravičeno razpolagala z bančno imovino: Rista Daskalovič in Gjorgie Vito-rovič, bivši ravnatelj banke pa sta obtožena, da sta poskušala unovčiti garantna pisma, da-siravno bi morala vedeti, da so falzificirana. cela nemogoč, ko ne bi bilo ob stezi močne lesene ograje. In še na to se le malo zanašaš in stopaš rahlo, počasi in varno naprej, vsak hip pripravljen, da se seoe^eš na tla in če nisi dovolj previden, pod lato v breg in v strugo. Tako se bližaš koncu. Še te objema vsa pri-je'nost zimske samote, okrog '^e bobni, da dobivaš vtis. kakor bi zgoraj ne! *. ali pa morda v osrčju gore hitel skozi tunel drveči vlak. Gledaš še, kako se po strugi spuščajo ledeni koščki, ki so se odkrhnili od večjih skalnatih mas. Skozi zadnji rnostx v soteski stopaš in potem položno pod bregom v gozd ln ven v pokrajino. Pozdravi te solnce v bregu pa se že oglaša pritajeno rahlo ln žalo:tno-opojno doneče žgolenje samotnega ptička, ki je poletel nad vodo v nasprotno stran, v gosto smrekovo hosto. Zgoraj v rebri se oglaša sekira, človeka opaziš in sani ob njem. Mož obsekava drevje, naklada vejevje in hlode na sani, vpre se potem vanje, zdrčd po bregu — in tako vrši najvažnejše zimsko delo na deželi: napravijanje drv za prihodnjo zimo. * Meščam, ki po zimi čepi dama, ne sluti, kakšno lepoto razodeva pokrajina v zimi! REVMATIKI in vsi. ki »rplte na PROTINU. ISTASU bodliaiih. in trganju v GLAVI ZOBEH nabavit« si že danes v prvi ekarni ali droger'11 1 steklenico ,At.QA", nadr-anite zvečer bolno meato in je ovijte z volneno krpo.. Zjutraj bote že itnenadeni k«ko. ALGA' odstrtinjuje boMIne — PRIJETNO — NAGL'» pa TEMELJiTO. — i steklenica s točnim navodilom Din 16' Po pošti p. »H a: LABOBATORTJ O*", SUSAK 4 Btpkl I)«i»Ul y> Hi -tfki. D. 820-- * Razpis župnij. Potom objave v Škofij- | akem listu sta razpisani župniji: Višnja gora in Polom pri Kočevju. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 28. februarja 1929. — Podeljena je župnija Hotič Francu Pavšiču, župniku v Polomu. — Za župnega upravitelja v Višnji gori je bil imenovan Leon Kristane, on-dotni kaplan. — Premeščeni so bili kot kaplani: Ignacij Skobe iz Semiča na Vrhniko, Andrej K u š 1 a n z Vinice v Semič in Janez K n a -fe(j iz Dolenje vasi pri Ribnici na Jesenice. — Nameščen je bil za kaplana pri Sv. Trojici v Tržišču novomašnik Hieronim Šauli. -k Kralj krstni boter 10. sinu. Posestniku Francu Piškur* v Marijindolu 8, župnija Št. Lovrenc ob Temenici, je bil 4. januarja t. 1. rojen deseti živi sin (eden je umrl). Naprosil je kralja za bolra. V svoji dobroti je kralj prošnjo rad uslišal in sam določil, naj se otrok krsti na ime Peter, torej na ime prestolonaslednika. Kot kraljev zastopnik je bil odposlan dne 5. t. m. artilj. major Peter Kiler. Krst se je izvršil 5. febr. dopoldne ob 11. Vse ljudstvo je hvaležno ljudomilemu kralju zjt to naklonjenost — Zopet živ dokaz, da se ni treba bati številnih otrok. k V naše državljanstvo sta sprejeta Franc Gorjup, posestnik iz Laz in Andrej Kumar, stolar iz Ježice. k O zdravju g. župnika Vovka, ki se zdravi na tukajšnjem očesnem oddelku, smo prinesli vest, ki je precej netočna. Res je, da se je g. župniku bolezen kolikortoliko izboljšala. Ni pa res, da bi bolnik že mogel čitati. Do tega manjka še mnogo. In do morebitnega popolnega ozdravljenja manjka še več. V to ne bo zadostovalo le par, ampak mnogo več tednov. k Prepovedan inozemski tisk. Nemški list »Volkischer Bcobachter«, ki izhaja v Miinchenu; bolgarski listi »Nezavisnost«, »Narcd« in »Utro«, ki izhajajo v Sofiji ter knjigi »Kaiser Kari« od grofa Polcer-Hoditza in »Vor dem Sturm-Erinnerungen an den Erz-herzog Thronfolger Franz Ferdinand« od Paula Nikitsch-BouIles-a, so v naši kraljevini prepovedani. ir Spremembe v žel. službi. Nastavljeni so: za poduradnike v I. kat. 4. skup. Gerželj Ivan, brzojavec, Ljubljana, gl. kol.; Verderber Rudolf, brzojavec, Celje; za poduradnike II. kal. 3. skup. Telban Jakob, kretnik, Borovnica; Drexler Aleksander, obratnik, Ljubljana, gl. kol.; Cestnik Josip, kretnik, Ljubljana, gl. kol.; Lah Alojzij, brzojavec, Čakovec; Kocbek Franc, tov. sprevodnik, Maribor, gL kol. Premeščeni so: Černousov Konstantin, dnevničar, Ljubljana, gl. kol., k prom. komerc. odeljenju: Selevšek Franc, prom. pod-uradnik, Breg, v Soštanj-Topolščica; Gvardijančič Andrej, prog. čuvaj, p. S. Jesenire, k p s. Ljubljana g. d. pr. Stalnost so pridobili: Penko Mihael, prom. poduradnik, Blanca; Istenič Viktor, prom. poduradnik, Medvode; Patzelt Alojzij, sprevodn., Novo mesto. Upokojen je uradnik III. kat 2 skup. Vojif Karel pri admin. prav. odeljenju; služba je prestala komerc. poduradniku I. kat 4. skup. Krašnja Franc, Zidani most k I. zlet slovenskih filologov v Pragi. V spomin obletnice smrti Josipa Dobrovske-g a se bo vršil v Pragi zlet slovenskih filologov v dneh od 6. do 13. oktobra 1029. Otvoritev zleta bo v Pragi in se poleg tega pripravljajo izleli v Brno in Bratislavo. — Bližje podatke radevolje sporoči direktno odbor I. sjezd slov. filologov v Pragi V. Brehova ul. štev. 5, Slovansky seminar. * Vizum ženam in otrokom naših državljanov v Z. D. A. Amerikanski konzulat v Zagrebu je sporočil, da je pri izposlovanju ameriških vizumov ženam in mladoletnim otrokom napih državljanov, ki so bili zakonito in trajno pripuščeni v Z. D. A., sledeče postopati: Naprvo je treba doprinesti zadostne dokaze o zakonitem prihodu moža (očeta ali matere) v Z. D. A, h kateremu se namerava upravičena oseba priseliti. Tako zvani affidavit of. support se ne smatra za zadostni dokaz. Radi tega se naj prosilci (žene, otroci) obrnejo na nioža (očeta, mater), ki naj izposlujejo na ministrstvu dela (Departement < f Labor). v \Vashingtonu D. C. potrdilo po fcr...ularu 576, ki se imenuje »Declaration regarding Last Entre into the United States«. Ta formular naj naš državljan, ki stanuje v Z. D. A., izpolni v tozadevnih rubrikah in pošlje priseljeniškemu poverjeniku — Commissioner of Im-migration — onega pristanišča, preko katerega se je priselil v Z. D. A. Za naše ljudi pride v poštev Ellis Island. Ccmmlssioner se bo prepričal o pravilnosti vsebine fcrmularja in po ugotovitvi, da je prosilec prišel zakoni-i tlm potom v Z. D. A., bo poslal formular direktno pristojnemu amerikanslemu konzulatu, ki bo po vrsti obvestil interesirane stranke v naši državi o njihovi pravici na prvenstveni status druge vrste, če isti prosijo za vizum. Na temelju tega pisma ameril ans' ega komisarijata tedaj stranke lahko zaprosijo za i potne liste pri določenih sreskih poglavarjih oz. polic, direkciji. k Vsi zavodi za umibolne prenapoln;eni. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani javlja sledeče- Ker so vsi zavodi za oskrbo umobolnih v ljubljanski oblasti prenapolnjeni, sc bo ods'ej kar najstrožje postopalo pri odločanju sprejema posameznih bolnikov v zavod. Oziralo se bo le na primere, ki so zavodne oskrbe res neobhodno in takoj potrebni, t j. sebi ali drvgim nevarni, kar pa mora biti v prošnji z dejstvi utrjeno. Za vsak sprejem pa je odtlej vložiti prošnjo na ravnateljstvo splošne bolnice, ki bo sporazumno s prima-rijem psihiatričnega odde'ka odločalo o sprejemu nujnih slučajev. Na to odredbo pa opozarja ravnateljstvo zlasti podeželske zdravnike s prošnjo, naj v bodoče nikar ne izstavljajo izpričeval za bolnike. ki takoišnie bolniške oskrbe niso res nujno potrebni. — V Ljubljani, dne 6. febr. 1929. Ravnatelj bolnice: dr. Ješe s. r. k Naše šole in zima. Predvčerajšnjem in včeraj sta bili 1. in 2. državna gimnazija zaradi mraza zatvorjeni. Kakor izvemo od me« rodajne strani, se je danes na obeh zavodih pouk zopet začel. Nadalje nam sporočajo, da je naučni minister pooblastil naučnega šefa, da sme zaradi mraza in neprehodnih potov ukiniti pouk na osnovnih šolah do pet dni. Izvemo tudi, da je TPD dala srednjim šolam na razpolago 50 ton premoga, tako da se bo zopet lahko kurilo in ne bo treba pouka ustavljati. k Režiserski tečaj priredi Prosvetna zvez* za režiserje podeželskih prosvetnih društev v nedeljo dne 10. t. m. dopoldne ob 9 v Akademskem domu v Ljubljani. Društva naj takoj prijavijo one, ki se žele udeležiti tega tečaja. k Najbolj mrzel kraj jc Mirna na Dol. Dne 3. febr. je bjlo tu —33» C. Torej je Mirna najbelj mrzel kraj v Srednji Evropi. Obisk cerkve je bil minimalen, obisk šole pa enak: »0«. * OPOZARJAMO na oglas otvoritve nove gostilne »Pri Godcu< lik postajališča Jevnica. na|svete šipok le žene, ne more Izpolniti letedaf, ako se ■ brača ti? nasl|ivcst i'vlteneMnfč'nlnprehreno.2—ai»«vn» *HeeOVO\fALTII\E k mleku ca za o trk aH InClno nudilo hrrn Ino vrednost In dodatek vitaminov, kt |lb rab mati v blag^alailtmem sirnlu ln n'en nr«d- Ljubljana Mladi kleploman 12 letni Mirko N. iz Spodnje Šiške je prizadejal oblastem že mnogo preglavic. Ta otrok je naravnost patološka uganka Ves čas se obnaša dostojno in pametno, kar naenkrat pa ga nekaj prime. Fant gre ln ukrade karkoli, samo da kaj ukrade. Policiji je že ugotovila nekaj tatvin in vlomov, s katerimi si je'dolgo belia glavo, kako bt bile izvršene in kdo jih Je izvršil, nazadnje se pa je izkazalo, da jih je zagrešil 12 letni Mirko. Mirko je bil menda ie v vseh poboljševalnih zavodih. kaj: jih premore naša dežela, toda nikjer ga ne morejo odvadili njegove tatinske strasti. Mesec dni, še celo več, je kat vsak drug otrok, naenkrat pa izgine in zopet kaj ukrade. Mestni magistrat je prišel do-spoznanja, da se pri fantu pojavljajo slučaji sporadične blaznosti. Na nrgistr t so poklicuti fantovo mater in jo vprašali, ali ne bi kazalo d;ti fanta v blazinico Zvedeli so pa čudno stvar: 12 letni fant je bil že popraj enkrat eno leto v blaznicil Tam pa so ga kot zdravega odpustili. S fantom magistrat zdaj ne ve, kaj bi poSel: primernega zavoda za take vrste mladino ni, za starejše je vsaj ječa. Fant lahko počenja v svoji neodgovornosti, kar se mu ljubi. In že ena zanimiva poteza je na fantu. Včasih se klati namreč kje po Dolenjskem aH kod drugje, naenkrat pa se prikaže v Ljubljani. Bcgve kje dobi denar, za katerega nakupi čokolade in to razdeli med otroke zavetišča v Sp. Šiški: »Stric iz Amerike je prišel k Fanta so poskušali poboljšati tudi s pomočjo re'lae vzgoje. V meščanski šoli je bil prvovrsten učenec in je točno vršil vse svoje šolske dolžnosti. Toda zopet ga je nekaj prijelo fant je predal podarjene mu knjige in izginil. Profesor P. mu je iz lastnega kupil nove šolske knjige, alt fant je črez mesec dni tudi s temi napravil isto. Na veselici je bil bogati dami ukraden kr~sen, do 4000 Din vreden plašč: kdo ga je ukradel? Nr.šli so plašč pri sta-rinarjih, ki so povedali, da jim ga je za 200 Din prodal neki 12 letni dečko. Bil je zopet Mirko. Frnta že izrabljajo starejši tatovi in le težko bi bi se zanj našla še kaka pomoč. Nočna služba lekarn. Drevi bosta opravljali nočno službo lekarni: 1. Sušnik na Marijinem trgu in 2. Kuralt na Oosposvetski cesti. * O Slikar Rihard Jakopič je naslov predavanju, ki se bo nocoj ob 6 vršilo v zbornici univerze v ekrilju predavanj Umetnostno zgodovinskega društva. Predava g. M. Marolt ob skioptičnih slikah. O »Naš pot po Franciji« je naslov predavanju, katerega bo imel v petek zvečer ob 8 na prosvetnem večeru dr. Romati Tominee. Predavatelj bo opisal potovanje preko Italije, Francoske riviere v Lurd, Pariz in Liseaux. Na to predavanje opozarjamo zlasti one, kateri so se tega pota zadnje počitnice udeležili. Predavanje je bogato ilustrirano s skioptičnimi slikami. 0 Hišne posestnike, odnosno upravitelje ali hišnike, ki še niso pravočasno vrnili popisnih ppj >A< davčnih zavezancev pozivlje mestni magistrat ljubljanski, da to store nosl>ivo do vštetega 9. februarja t. 1. — Rok za vlaganje popisnih pol »B< za stranke pa ostane v ve'.javi do 16. februarja L I. © Klub primerskih Slovencev ima svoj redni sestanek drevi ob pol 8 v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega uli<-a 12-1). — Na sporeau je predavanje g. Davida Doktoriča o zgodovini slovenskega zadružništva. 0 KrošniarjcTa smola. Krošnjarsko delo ni prijetno in je naravnost grdo, kako nekateri ljudje z njimi postopajo. Ce pristopi v lokalu krošnjar k tvoji mizi, ga vljudno odpravi, ako ne nameravaš nič kupiti, ni pa treba stres ti surovosti nanj, krognjar je tudi Človek. Neki kroSnjar je v Rožni dolini naletel na takega suroveža. Ponudil mu je svoje blago, če bo kaj izbraL olikanec pa se je pričel dreti nad njim: »Ti pr . . Dalmatineck in še več takih. v®el mu je tudi ovratnico Imiti-ranih biserov in je ni hotel vrnitt krošnjarju. V burnem prepiru je vrgel krošnjarju njegovo kroSnjo na »la in ubogi ^almatlnec je bil skoro ob vse svoje premoženje »er trpi približno 600 Din škode, kar je zanj zelo mnogo. Nasilneža, ki tako surovo postopa s krošnjarji, je zapisal stražnik. ' 0 Zeno je izgubil. Krojaški pomočnik Janez Z lz Rožne doline je šel pred slnočnjim proti Ljubljani s svojo nekoliko sbboumno ženo. Pred neko h'6o v rožni dolini ji je naročil, naj malo počaka, da se čez pet minut vrne. Ko se je Janez vrnil, žene ni bilo nikjer več. Mož se sedi J boji, da se mu slaboumna žena ne bo več vrnila, ker sama najbrže ne bo znala donfov. © Suknja študenta Boža. Študent Božo je Imel samo eno sukn 5o, no pa sa] tudi drugi Stu-dentfe jih nimajo več in to ne bi bilo tako hudo. Alt študent B~žo Je prišel še ob to. Vzrok pa je b!!a neka pasja mrcina, ki je najbrže mislila, da more Študent v tem mr-zu izhajati tudi brez suknje. Zr.kndila se je v študenti, mu raztrgata suknjo ln ga Se pošteno oktala. Siudent je bil naltrM brez suknje, pač pa je dobil skelefo rano na nogi. Najzanimivejše pa je Se sledilo. Spremljevalec psa je povedni, da le pes last nekega č-&tnlk->, toda UR-tovitl ime lastnika. da bi moS'og'< na Svečnico, je izprdla nad vse pričakovanje dobro. Gledalci so Imeli pos-ben užitek v igri novinarja Sretana (g. Novaka), ki se je to pot izkazal kot že ruti-niran komik. Iz obiska prireditve Re je op'zi'to. da Slatinčani pa tudi oko'Ičani ljubijo igre, le Skoda, da se tako redko prirej-jo. Pri kopanju novca vodovoda na Boču se je pok"zal r-zveseljiv uspeh, naleteli so na močan živ izvirek, ki d-je 2 sekundna litra vode. S tem je dano upanje, da se bo pridobilo Se za n-daljnjo potrebo. Ako se to uresniči, je Rogaški Slatini pridobljena bedečnost, ker bo s tem rešeno najbolj pereče vpraSanjte, ki je p«goj za razširitev zdravilišča. Trbovlje T& Bi se izrisalo. Naši dve osnovni foli, sedemrazredna na Vodah in osemrn7redna v trgu Trbovlje porabita po več sto vozičkov letno za kurjavo Slnbo zldovje Sol in neprimerna reči so krive, da otroci vsako leto zmrzujejo v Soli in jih jo učiteljstvo že moralo poslati domov. 2e večkrat se je načelo vprašanje, da bi sf napravila ▼ teh šolah centralna kurjava, ni pa Se do tega prišlo. Na kaj se pravzaprav čaka? Ali se morda čaka na graditev novega šolskega poslopja na Vodah, ki je «H ust veno zaukazano, ker |e revers TPD Iz leta 1882 pravomočen. Ker n| upanja, da bi se to v kratkih letih zgodilo, bi se pač IzplnčMo z napeljavo eentrn'ne kurjave, da ne bodo v Soli slabo oblečeni otroci z učiteljstvom vred zmrzovaii. Davek na renle (Konec.) V primeru, h« (a to-jatov sporna in da sodišče še nI izreklo svoj« ali mnenja, tedaj naj davčni obvezanec vloži prošnjo ter zahteva, da se določitev in iztirjanje davka preloži do končanega sodnega postopanja. Po čl. 68 zak. o reposr. davkih se imajo od bruto-dohodkov odbiti, če so dokazani: bremena, Iti zmanjšujejo vrednost dohodkov, ln stroški za vzdrževanje dotičnega predmeta oziroma prava, ako po dogovoru pripadajo v breme davčnega obveznika. Pri obredih od hranilnih vleg v denarnih zavodih plačujejo hranilnice in zadruge 8 od sto, od csJalih obresti in rent pa 15 od sto. To znači, da se plača od 500.000 dinarjev, naloženih v kaksm privatnem denarnem zavodu, hranilnici ali banki po 0%, davka na rente od zneska 80.000 dinarjev 2.400 dinarjev letno. Ta znesek odbije prt izpla-čitvi obresti blagajna, ki izvrši Izplačilo. Od istesa zneska, če je naložen v požtni hranilnici po 6 od sto, °e ne plača nobenega davka od obresti. Istotako ni treba plačati od tega denarja m": 3-op davka, če je naložen v agrarni zajednici ati zadrugi, ustanovljeni po zadružnem zakonu. Če i-vira ta renta od zneska pol milijona dinarjev iz dr-pga zad^lžitvenega razmerja, ne iz obresti od hranilnih vlog. tedaj se mora od 80.000 dinarjev obresti plačati 4 500 dinarjev davka na rente. Ako je davčni obvezanec vdova ali oseba pod .':kii_lvom n. ur. mladoletnik, tedaj ne znaša davek na rente, ki izvira iz drugega zadolžitveneo;a raz-m-srja m ne iz hranilnih vlog, 15 od sto. marveč 8 od sto, Č3 celokupni znesek te renle ne zn-'ši letno več nego 10.003 dinarjev in če Izplačil ne izvršuje ena i".med navedenih blagajn, ki pri izplačilu odtegujejo davek. V primeru, da davčni obveznik no uje v naši drŽavi, je dolžnik obvezan, pridržati od obresti davek na rento ter ga izročiti davčni oblasti. Vsled tega morajo vsi oni davčni obvezanci, kojih oskrbovanci žive v inozemstvu in katerim oni pošiljajo obresti v inozemstvo, prijaviti tuje kapitale ter označiti tudi višino obresti, ki jih plačujejo za ta tuji kapital. Ce dolžnik tega ne stori, tedaj se smatra, da je zatajil davek no škodo države. In proti njemu se kazensko postopa. Kaznovan bo po čl. 142 z dva- do š irlkratnlm zneskom, za katerega je bila oškodovana država. j Kadar policijska oblast ali izvršilna oblast i oziroma sodna ali občinska oblast pobere kako terjatev, tedaj mora zadržati ta davek ter ga poslati I davčni oblasti, ker bodo v nasprotnem primeru 1 smatrali odgovornega uradnika, da je zatajil davek. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz jc razglašen o imovini Milana Laza-nova, trgovina s konfekcijo v Osjeku (prijaviti do 1. marca); Rajvojko Nikolič, lesna trgovina v Ze-! munu (prijaviti do 1. marca). Narok za prisiino poravnavo v zadevi tvrdke Franjo Blažon (laslnik Gregor) se vrši 16. lebr. * Popis davčnih zavsrancev. Po novem zakonu o neposrednih davkih sp mora vršiti vs.ko leto popis davčnih zavezancev. Vsi, ki so prejeli od meslnega m:gistra.'a ljubljanskega popi«ne pole, se pczivljejo, da jih eddajo rajkasneje do vštetega 16. februarja 1929 med uradnimi ur mi od 8. do 14. ure na mestnem magistratu, Mestni trg št. 2, L nadstr., soba št. 22, mestna posvetovalnica. Borza 6. februarja 1929. DENAR Devizni promet je fcil drnes prav znaten. Tečaji so se le malo izpremenili: tako je popustil London, učvrstila pa sta se Dunaj in Berlin Vse devize je dala danes Narodna banka. Devizn. iecait na uubi.anski borzi 4 fe' runrja povpraš »on. ■iredn sr 1 11 Amsterdam — — — • erlin 135!.— 1354.- K52J5 Bruseli — 791." 7 — — BuiiimpeSta — 9i-*3.7< — — Ourib KK'5.40 l< 97.4i 1095.91 1 95 90 Dunaj 7V9.30 8OO81 BM '.75 London 2»\K9 276.U) 27^.2 1 276.30 Newvork 56.77 56.87 5b>7 Pariz — 2 >2.6.' — — Praga 168.20 19.- l(8.6( 168.61 Trst — 298.11 298.10 z^z Občinski proračun zmanjšan. Ker so nekatere občine dobile vrnjen občinski proračun, pričakuje tudi naša občina, da se ji ga bo vrnilo, ker je znatno večji od lanskega. Poskočil je namreč od 118% na 188%, kar pa po novi na red bi ni dovoljeno. Sestaviti se bo torej moral nov pro-, račun. Katere postavke bodo zmanjšane, je težko reči. Revščina r Trbovljah se je posebno letos pokazala v vsej svoji luči. Imamo nenavadno ve-jiko število bojnikov (samo v torek se je izdalo pri rudniku bolniških listov 107), katerih bolezen je prehlajenje in revmatizem. Vsi ti bo niki so brez izjeme oblečeni v slate obleke in še brez sukenj Ni čuda, če potom pri takem mrazu ljudje zbole. Zaslužek rudarjev pa je tako neznMen, da si ne morejo nabaviti zadostnih oblačil. Slaba je kupčija ,kadar so lju 'je slabo plačani. Ziri. Lansko lelo je bilo »gitnne prfblvnl-stra« jako ugodno v župniji Ziri. 185 rejstev. 85 porok, a le 59 mrličev. Letos se je to že začelo slabše: smrt se Jo lotila predvsem moških. Dne 4. t. m. so hlll pogrebi sploSno znanega posestnika Janeza Peternela (p. d. Mavsarja iz Jarče doline) in dveh občinskih revežev. Gotovo je pri tem uplival hudi mra». Zjutraj imamo že več dni zaporedoma — 20 do — 25° C, tako da je na mnogih krajih še naglo tekoča Sora zamrznila. — Da bi se mrazu kolikor mogoče ubraniti v cerkvi, je dalo cerkveno predstojništvo položiti nov lesen »lak in napraviti nova notranja vrata. — G inž. Pelhan js začel dne 4. II. z obratom svoje lesne industrija. Tfpncfnfjr Pred nekaj dnevi ata dva tatiča ol-iog ene ure ponoči vdrla v fr flkn gospe Kumar ter po- . < kradla blaga za okoli 800 Din vrednosti. Rudniški 1 Zagreb. Amsterdam 2280—228«. Berlin 1851 do 1854, Budimpešta 992.20—905.SO, Curih 1095 SO do 1097.40, Dunaj 799.80-802.30, London 275.89 do 270.69, Newyork 56.77-56.97, Pariz 221.82 do 228.82, Praga 168.20-169, Trst 297.05-299.05. Belgrad. Amsterdam 2280—5286. Berlin 1854 do 1359, Budimpešta 992.10-995.20, Curih 1094.40 do 1097.40. Dunaj 799.8-803.8, London 275.84 do 276.46, Nevvork 56.77-56.97, Pariz 221.62—223.62, Praga 168 20-169, Trst 297.05-299.05 Curih. Belgrad 9.125, Berlin 12S..85, Budimpešta 90.62, Bukarešt 8.1275, Dunaj 78.05, London 25.215, Ne\vyork 520, Pariz 20.815, Praga 15 385, Trst 27.205, Sofija 3.75, Varšava 58.21, Madrid 81.65. Dinar notira: na Dunaju (d«-,vl*a) 12.40125, (valuta) 12.455. v Londonu 276.80, v Newyorku 175.40, v Pragi 59.35. VREDNOSTNI PAPTRP Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona OSO den.. Kred. zav. 175 denar, Vevče 150 den., Ruše 260—280, Stavbna 50 den., Sešir 105 den. Zagreb. O rž. pap.: vojna škoda ar. 484—485, ka". 433—43'-*.50 ' 434—483.50), termini. 8. 489 bi., t. 440 - 442, 12. 468-473, 7 odst inv. pos. 87.50 do 88 50, p rari 53 —54 (53.50). Bančni pap.: Hipo "5-33 25 (55.50—E5), Poljo 17.50-18, Hrv. 52-50 do 5^, KvoH. 93 den., Jugo C0.50-91 (90.50 -9t), L!. Kr 195-190 (125), Medjun. 57.50. Nar. 7400 dj 7500, Frašte1. 930-932.50 (930—985), Srpsku 153-154, Zom. 185—138. Ind. pap.: Guttmann 19:1 do 200 (200), Slav~ni" 5.50 -6, Slaveks 104—105 (104—104.50), Danica 170 bl„ Drava 460 -465, fte-čerana 470-480, Osj. ljev. 180—1C0. Brod. vat'. 315-350, ITnion 305 den.. Itagusea 520 bi., Trbovlje 465-470, Vevče 125-130, Nar. šum. 30 den. Belgr.-d. Narodna banka 7450. Belgr. zadruga 7000, 7 edot inv. pos. 88.50- 88. atrrari 53—51, vojna škoda 481.50-482. 2. 432-431.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 87.40, Wiener Bank-•'eroin 25.20, Bodencredit 109.25, Credit-n-talt 59, Escomoteges. 23.80, ?ivno 142J-0, Jugo 6.80, Aus-sirrer Chemisc'-e 260. Slavex 12 50, Mundus 1(1'-', Alpine 40 CO, Trboveljska 58.35. Kranj, indust. 80, Levkam 9, Rima Murany 120.95. Žito Radi močnega nazadovanja ameriških notacij za pšenico v vseh termirih so jo pričakovalo tudi na našem trgu znatnejšega padca cen, vendar jo bilo nazadovanje malenkostno. Tendenca pa jc slafca in jutri se pričakuje nadaljnje znižanje ceno za pšenico. Neizpremenjene so ostale cene za vse; estalo proizvode, dasi jo tudi za koruzo tendenca slabejša in nič manj za ršenično moko. Kupčijski promet je bil neznaten. Mnogo mlinov v Sloveniji je ustavilo obrat, ker je voda zmrznila in je tedaj povpraševanje po blagu malenkostno. V Ljubljani nolirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. posl., plač. 30 dni. dobava promptnajr pšenica 80 kg 2% 237.50 - 290, lebr. 292.50-295. marec 297.50—300, april 302.50- 305, maj 307.5C-310; meka Og vag. bi. Iko Ljubljana plač po prejemu 420—425. soržica (50% rži. 50',fpšcnice) iko post. Domžale 277.50— 2"0, korura laplatrka 325 —330. času primerno suha 295- 297.50, iečmen bar. pol. 345-347 50. bč 330-332.50. — Zaključena sla bila 2 vagona koruze.' Tendenca čvrsta. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni' trije vagoni bukov ili plohov. Tendenca mirna. Živina Na ljubljanski sejem 6. t. m. je znašal dogou (v oklepajih število prodanih komadov); 134 (25) konj, 46 (17) volov, 18 (15) krav, 6 (4) telet in 4 prašički za rejo. Zaradi mraza je bil dogon slab kakor tudi kupčija. Cene so neizpremenjene in so notirali: vo i I. 8.25 (preišma cer.a 8.50, ta teden kvaliteta slabša), II. 7.50, III. 6.50, krave debele 5-6, klcbasarice 3—3.50, telsta 10—11 Din za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti in veli. kosti V Milanu netirajo: voli 1. 4.60-5.20, II. 3.80-• 4.50, III. 2.50-3.50, krave I 4.10-4.70, II. 3-3.90, III. 2.20-2.70, tiki I. 4.20-5. II. 3.20-3.40; nadalje je bilo pret. teden prodanih 313 zaklanih jugoslovanskih te'et po 6.60—7 lir za kg brez davka. V Pragi je bi o na sejmu 4. t. m. prignanih 4<"52 prašičev, cd tega iz Jugoslavije 285 špeharjev, ki zo dosegli 10.40—11.30 Kč za kg žive teže; nadalje je bilo prodanih 150 zaklanih jugoslovanskih špeharjev po 12.75—14.10 Kč za kg. Na dunajski goveji se^em 4 t. m. je znašal dogon 2647 glav, cd tega iz Jugoslavije 56 glav. Notacije so neizpremen'ene: voli najboljši 2—2.20, I. 1.65-1.95. II. 1.20-1.60, III. 1- 1.15, biki 1— 1.40, krave 0.90—1.50, klavna živina 0.65—090 šilinga za kg žive teže. nočni čuvaj g J e r m n n ju je opazil ter obe prestregel pri trgovini Bonerheim. Oba sta imela sekiro in sta rekla, d.i gresta iz Ojstrega Jerman je bil v veliki nevarnosti, ker je bil neoborožen. Kakor se govori, bo za nagrado iz službe odpuščen. Čemur pa ne moremo prav verjeti. Obrtno zadeve: Zadruga krojačev in krojači« jo imela v nedeljo odborovo sejo v Laškem in sklenila razpredelnik za vse oprostitve in odborovo seje za vse leto. Tako bedo seje: dne 7. aprila v Trbovljah, dne 30. junija v Hrastniku, dno 29. septembra v Trbovljah in dne 29 decembra v Laš' em. Vsi krojači in Šivilje dobe vsa pojasnilu za Hrastnik v zadevi davčne napovedi pri zadružnem pednačelniku tov. Janku ArnSku Trboveljska občina nima poselskih knjižie, kar vzbuja mnogo začudenja. 8T. LAMBERT. Smrt uglednoga moJa. V nedeljo popoldne smo tukaj pokopali blagega posestnika Franca Brvarja lz Borja. Dne 28. decembra 192H se je pri spravljanju lesa težko ponesrečil. Bil Jo prepeljan n to v bolnico v Ljubljano, kjer je bil operiran. Poškodba pa je bila tako težka, da Je bil ves trud zanvn. V brezupnem stanju so ga 28 j.-nuarja prepeljali na dom, kjer je po težkih mukah Izdihnil dne 1 februarja svojo blago dušo, 48 let star. Cela fara je sočuvstvovala s ponesrečencem, ker je bil rajnik izredno dober Človek, pc vsej fari priljubljen. To sočutje se j« zlasti pokazalo v nedeljo pri pogrebu, katerega se Je udeležilo veliko ljudstva. Brvarjeva hlla je v svetovni vr.lnl plačala velik krvni davek: trije brnijo so postali smrtne žrtve vojne. Ssd-J pa je težko preizkušeno družino zadela Se la nesreča. Blagi obi-telji nnše «ožnljel Bil jc zveri naročnik »Slovenca«. Zapušča ženo in tri uedorasle otroka. Strahote puščave Darvas Meseca januarja t. 1. je odrinila iz Vladi-vostoka ruska ekspedicija, ki je imela nalogo, da preišče puščavo Darvas. Ta puščava se razteza od skrajnega vzhodnega konca Buhare do Hindustana in afganistanske meje. Na jugu jo prekinja Darvaško gorovje, na severu teče Kara.eginsko gorovje, na vzhodu se sreča /. visokim Pamirskim gorovjem. Ekspedicija je morala preko neprehodnih predelov, mimo Italijanska princezinja Giovanna in bolgarski kralj Boris, katerih zaroko pripravlja v Rimu bivši bolgarski vojni minister in kraljev prijatelj Volkov. Kralj Boris, ki je prevzel vlado po očetovem odstopu 1. 1918, jc star sedaj 34 let. Princezinja Giovanna je druga hči italijanskega kralja in velja kot ena najlepših italijanskih princezinj; šteje 22 pomladi. prepadov, preko deročih rek. Sestavljena je bila iz dveh oddelkov, ki sta štela skupaj 14 oseb. Glavni oddelek je vodil vseučiliški docent Krasin, drugi oddelek pa geolog Jurij Rudnev, ki mu je 'bil dodeljen njegov pomočnik Sosnov. Oddelka sta prodirala ločeno in bila dogovorjena, da se snideta ob zgornjem teku reke Surhaba. Bilo je osmi dan, ko se je skupina Rud-neva — tako pripoveduje Rudnev sam — ustavila na gorah in postavila svoje šotore. Že se je znočilo. Z gorečimi treskami so preiskali tla in pometali v ogenj strupeni mrčes, ki se je skrival pod kamenjem. Potem so okoli tabora položili po tleh kakor ograjo vrv iz neoprane ovčje volne. To je edino zanesljivo sredstvo proii strupenim škorpijonom, ki so tukaj doma in pred katerimi se je treba zelo paziti. Ovce so njihovi najnevarnejši sovražniki in če škorpijoni le začutijo duh po ovcah, beže ua vse strani. Do .skrajnosti utrujeni — pripoveduje Kudnev dalje — smo polegli in zaspali. Nenadoma nas prebudi močan sunek. Tuljenje viharja nam je strahotno bučalo v ušesih. Nato je nastal za čas popoln mir, ki mu je sledil nov, več sekund trajajoč sunek. 3 Potres !<: — nam je kakor blisk šinila misel; to v puščavi Darvas ni nič izrednega. Potres je bil tako močan, da je dva naših mož vrglo na tla. Sunki so se med zamolklim bučanjem ponavljali. Nekje se je utrgala skala in zgrmela v globino. Na.o je nastala gluha tišina... Zopet smo napeli sluh. Deroča reka, ki je bila oddaljena od nas komaj 50 metrov, je utihnila... Nič več ni bilo slišati šumenja valov in udarjanja kamenja, ki ga je voda nosila s seboj. Obšle so nas zmedene misli in nas odnesle v sive davnine, ko je nastajala zemlja... Potem smo se nehote zavedli nevarnega položaja.--»Proč! Proč od tod!« — je zakričal nekdo. »Reka je prodrla breg in se zliva preko peščene stepi — proti našemu taboru!« Spotikajoč se ob kamenje smo bežali in vlekli za seboj konje in koze. V temi smo hiteli proti bližnjemu gorskemu pobočju. Smrt je divjala za nami liki goreča lava in nas polagoma dohajala ... Toda že smo imeli trdna, kameniia tla pod nogami. Še nekaj minut smo tekli, nato se pa ustavili, loveč sapo in vsi potni. V istem trenotku je pa tudi vo- dovje planilo ob pobočje, se odbilo in šinilo v zrak v orjaških stebrih vodnih kapljic. Docela izčrpani smo polegli na mestu in v trenotku zaspali. V tem se je izza gora dvignila luna, tako srebrno-bela kakor blesteče zrcalo. Raztrgano, ostro skalovje, obdano od zijajočih, črnih prepadov je blestelo v mesečini kakor baržun in kakor iz neposredne bližine. Kakor nežna biserna malica se je lesketal s snegom pokriti vrh gorovja Darvas in na nebu nad njim so se kakor sinjebela jadra zrcalile ujegove orjaške višine. Vročina se je razpršila, prijeten hlad je plul v prsi in se enakomerno razdelil po žilah, porajajoč novo moč in nov pogum. Po voilinah so se oglašali šakali. Tod in tam so kričali kakor otroci, se smejali kakor obsedenci in potem jokali kakor samotni ljudje v gorah. Med tuljenje šakalov se je mešalo kratko lajanje hijen in iz dalje je prihajalo zamolklo rjovenje blodečih tigrov. španski kralj Alfonz XIII. Dobri ljudje se še dobef toda... Redki so sicer, toda še sc dobe tod in tam dobri ljudje, ki hodijo po ulicah in dele dobrote: temu revežu stisnejo v roko 20, 50 dinarjev, onemu plačajo toplo kosilo, pred izložbami oprezujočim otrokom nasujejo čokolade itd. Brez dvoma žanjejo obilo tihe hvaležnosti, toda včasih, najbrže celo mnogokrat, pa nasedejo prebrisancem. Tako se je te dni zgodilo takemu dobremu stricu v Parizu. Opazoval je bledega mladega moža, ki si je ogledoval cenike na oknih gostiln in restavracij in pri tem globoko zdihoval, naravnost ječal. Gotovo so se mu delale pajievine po drobovju, a v žepu ni imel beliča. »Stric« je slednjič pristopil in ga prijateljsko potrcpljal po rami: »To bi dišalo, kaj ne?« Neznanec ga je presenečen pogledal in zagodrnjal: » Ničesar vas nisem prosil.« — Aha, ponosen je, si je mislil »stric« in se ni dal odgnati. »Mogel bi biti vaš oče, mladi mož; življenje poznam tudi od slabe strani, zato se vam ni treba sramovati. Vstopite v to restavracijo, izročite gospodarju to mojo vizitko in si kot moj gost naročite dobro večerjo. Tu pa imate pet frankov, da jih daste kot napitnino.« — Mladi človek je od presenečenja kakor odre-venel. »»Gospod —1« — je začel, toda »stric« I je že izginil za bližnjim voglom, ves zadovo- j ljen sam s seboj. — Naslednji dan se je odpravil »stric« v restavracijo, da poravna ra- j čun za večerjo mladega moža. Ko so mu pa pokazali račun, je debelo pogledal! Vsak navaden zemljan se v Parizu za 20 frankov lepo nasiti, toda njegov sinočnji znanec je zajedel in zapil na njegov račun 95 frankov! Ko je i V Tomso na Norveškem so v velikih skrbeh zaradi usode moštev deset ribiških ladij, ki so že pred tednom dni zamrznile v Malan-škem fjordu in se ne morejo osvobodili. Sprva so upali, da bo napravil ladjam gaz skozi led velik motorni čoln, ki ga imajo s seboj, toda to se ni posrečilo. Sedaj se boje, da ne bi nastal vihar, ki bi zlomil led; ladje bi bile potem izgubljene, ker bi jih led stri. Na ladjah je približno slo ribičev. Naprosili so trgovinsko ministrstvo, da pošlje na pomoč ledolomilec. Na Islandiji že orjejo! Čuden red v naravi! V tem, ko ledene dežele daleč na jug, imajo tačas na Islandiji, otoku, ki leži visoko na severu med Norveško in Grenlandijo, izredno toplo vreme. Toplota je padla to zimo šele enkrat nekoliko pod ničlo. Sedaj je tako toplo, da kmetje že orjejo. Za srednjo Evropo pa napovedujejo nov mrzli val iz severne Rusije, kjer imajo do 37 stopinj pod ničlo. Čuda v srednji Airihi Amerikanec Carveth Wells se je pred kratkim vrnil s potovanja po Afriki v ekvatorskem pasu. Obiskal je posebno še nepoznano Meščevo gorovje in ozemlje severno-zapadno od Viktorijinega jezera. Wells pripoveduje neverjeine stvari o tem, kar je videl in doživel. Na pobočjih Meščevega gorovja da je našel 50 čevljev visoko bezgovo grmovje; peteršiljeva stebla so 10 čevljev visoka, a šopi planik so bili višji nego on sam. Dalje je ekspedicija opazovala ogromno čredo ce-ber, ki je tri dni šla mimo tabora in je bila 5 milj široka in 12 milj dolga. Wells je iznašel tudi čisio nov način za fotografiranje velikih divjih zveri v svobodni naravi. Na dolgo vrv je navezal ubito žival kot vado, pritrdil vrv na avtomobil in se tako vozil po pokrajini. Pred avtomobilem so kazale strah samo hijene in opice, druge zveri pa, posebno levi so se vrgli na plen brez obotavljanja. Na ta način je bilo živali lahko fotografirati. Diktator Primo de Rivern sredi svojih zvestih čet Cuertska vrata v Valenciji, zu katera so se vršili boji z uporno posadko. Lopov v filmu - lopov v življenju Naravno je, da igra igralec svojo vlogo tem bolje, čim bolj se vanjo poglobi in zamisli. Isto-tako naravno je, da se potem igralca njegova vloga nekako prime in nehote nastopa tako tudi v resničnem življenju. Tako se godi, vsaj kakor 3e zdi, hollywoodskemu filmskemu igralcu H. Beery-ju, ki predstavlja pri filmu lopovske tipe v elegantni obleki. Ti lopovi so posebno nevarni ženskam, ki jih zavajajo in prepuščajo usodi, dokler se slednjič ne srečajo z junakom poštenjakom, ki opravi z njimi, kakor zaslužijo. — Beery igra torej take lopovske tipe. Ulotra mu jc morala nekako preiti v meso in kri, kajti njegova žena je vložila tožbo na ločitev zakona. Pravi, da se je mož popolnoma navzel lopov-skega duha ter se obnaša tudi doma kakor pravi lepov. Tega nikakor ne more več prenašati, zato zahteva ločitev. Bistrovidci izsledujejo zločince V Leipzigu sta dve sestri, ena poročena Hessel, druga Diedrich, ki »vidita«, kar je drugim skrito. Obe bistrovidki sta znani po vsej Nemčiji kot izsledovalki zločincev. Ne samo zasebniki, marveč tudi oblasti se obračajo nanji, da pomagata odkrivati zločince. Pri tem se jima je že večkrat zgodilo, da sta obdolžili nedolžne osebe in prišli zato pred sodišče. Pravkar sta morali odgovarjati za tako zmoto pred sodiščem v Liibecku. Stvar je bila naslednja: V vasi Bobs so zaporedoma pogoreli domovi šestim kmetom. Prizadeti posestniki so nato povabili navedeni bistrovidki, naj prideta v vas in izsledita poži-galca. Sestri sta p»išli in vpričo cele vasi prirejali >seje«, pri katerih jc Hesslova hipnotizi-j rala (uspavala) svojo sestro, nato pa še sama ! seh;. Obe sta bili v takem stanju kakor padDa, Visokost — le da je moj brat tri leta mlajši/. Ženska kaznilnica^St. Lazairc v Parizu in štiri na smrt obsojene ženske, med temi Jugosiovun-ka Jožefa Kureš. Obsojenkam potekajo zadnji trenotki pred pomiloščenjem odnosno izvršitvijo smrtne obsodbe. Naša slika kaže v zgornjem levem voglu Blanche Vabres, ki jc umorila svojega 14letnega pastorka; v desnem voglu detoinorilko Marijo Ano David; spodaj v levem mraiu, Kjer siopia moška, se nahaja na kaznilniškem dvorišču; tam postavijo guillotino — stroj, s katerim odsekajo obsojojicu glavo. Gospa Gromova, o kateri je znano, da ima v zakonu prvo in zadnjo besedo, je težila i domačemu zdravniku, da je začel mož v spanju govoriti. >Kaj menite, gospod doktor, kaj je temu vzrek?« — >Morda podnevi nima prilike, da bi govoril?« — je smehljaje menil zdravnik. Meh iiv(hi / / WJ9ID vrvema prišel do sape, je vprašal »stric« natakarja: »Ali vam jc dal vsaj kaj napitnine?« — »Ne,« je povedal natakar, »nič ni dal. Rekel je, da je vaš sorodnik in da bi bili gotovo užaljeni, ako ne bi tudi tega prepustil vam.« Deset ribiških ladij zamrznilo v ledu Za duha in srce Slovenski sotiudniki nove revije »Slavischs Bundschau«, katere le-ta v svoji reklamni številki navaja, so Blede«!: Albreht Fr, urednik, Bohinee N., aimn. prof., Borko B., urednik, Cankar I., univ. prof., Olonar J. (član uredništvu), Koiblar F., gimn. prof. Kos M, univ. prof, Lukman Fr , univ. prof. Murko M, univ. prof, Piamie L, univ prof., Prijatelj I, univ. prof., Saria B, univ. prol, Vnriiik St.. kustos drž. muzeja, Zurauič N., direktor drž. muzeja. Slovenci so torej prav častno z stopani na dosedaj objavljeni solrudoISki listi, ki šteje do '240 imen it vsega slovanskega sveta. Sicer bo prinesl« popolni seznam sodelovalcev šele ena izmed poznejših številk mesečnika 0 Fran Erjavčevi knjigi: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem priirša »t as« (zvezek 4, 1928/29) jako prlznalno oceno iz peresa dr Aleša (JŠeniinika, Hvali, da je Erjavec zbral ogromen material z neizmerno pridnostjo; da je v tem delu nakopičena sila pod tkov; razdelitev Je Jasna, naravnost dramatična; glede sodb se Je Erjavec prizadeval za največjo objektivnost. Delo se bo moralo Se bolj formalno izoblikovati in za dobo od 1. 1912. dalje popraviti ta in ona sodba o takratnih autoganistih katoliškega pokreta, ki jih avtor radi blizosti dogodkov in svoje Irstne naravnanosti gle-d't v nekoliko pobarvani luči (šusteršič, Lampe). »To delo mora biti pač v knjižnici vsakega k-to-liškega inteligenta,« sklepa A. U po pravici. Par zgodovinskih podrobnosti je netočnih, kar je pri toin obsegu de'a skoro neizbežno. Mladika. Stev 2 1929, ima sledečo vsebino: Pesmi: Pri devici v Polju (Jože Pogačnik). Ljubezen (Jože Pogačnik). Sooialno vpr-šnnje (Jože Pogačnik). Kuga pri živalih (I. A. Krylov). — Le-t><.slovni spisi: Peter MarkoviČ, strah ljubljanskih šolarjev (Ivan Pregelj). Ovčar Marko (Janez Ja-len). M "te Gosudar in njegov netopir (Magajna »If.gomir). Doma (Vilko Novak). Kralj Alkohol (London-Polianec). — Poljndno-znanstveni spisi: O snanju (dr Fran Čibej). O tujkah. Celularni altru-izem. Simetrija. Mebmerija. Nevrocentrala. O tuj-knb (dr. Janez Plečnik). — Pisano nolje. — Družina. — Za smeh. — Uganke. — Veliko lepih slik. Mladost, orlovsko glasilo, januar 1929, St. 1, se nvaja to leto z izredno toplim klicem dr. G. Kožmana Orlom na novo delo in rast k solncu večne resnice. Ostala vsebina je pestra, navdušujoča in poučna. Vi gred, 1. febr. 1929, Št. 2, začenja zelo primerno temo o oblikovanju dekliške duše od. dr. Romana Tominca. Lojze GolobiŽ in brat Nardžič ljubko in živ-hno pripovedujeta Zelo nam ugajajo mali eseji od Francke Zupančičeve, Lojzike Hor-vatičeve in Julre. Priporočamo, naj bi Vigred ta žanr posebno gojila. Ne pczbimo pomenkov z go-soo Selmo ln priloge za vezenje. Naročnina letno 26 Din, z mesečno prilogo 50 Din. Srpski kniževni glasnik, 1. februar 1929, Beograd, prinaša sledeče: Slikar, pripovijetka, Sibe Aliličič — Motiv jednog poznog majskog dana, pje-snia, Sima Pandurovič — Kovana, pjesma, Branko Dukič — Galije, pjesma- S. A. Burina — Duh nove poezije in njena tehnika, Rista Ratkovič — Razvltak srpske lirike, obzirom na svjetsku, Dr. Vladeta Popovič — Iz savremene talijanske filozofije. Dr Albert Haler — Franeuski diplomati kod Srba 1848. Simona Beleg-Misirlič — Umjetnički progled: Umjetnički paviljon u Beogradu — Je-senja izložba beogrrdskih umjetnika, Branko Po-■poViB — škoiski pregled: AmeriJka škula 1 dru-šlvo, Ilija M- Petrovič- — Vojni pregled: M. D. Lnzarevič: »Naši ratovi za oslobodenje i ujedinje-nj«, Dorde Cirič — Politični pregled: Spoljna politika: Ratni dugovi i odšteta — Kelogov pakt, InostranL * Na zagrebškem gledališču je angažirana kot operetna subreta Slovenka gospodična Marica Lu-I»>jeva, ki je bila dczdaj subreta na privatni opereti v Belgrrdu. — V salonu Sira v Zagrebu bo razstavil svoja dela mladi grafik A. Kuman. — »Biblioteka savremenih pjesnika«, ki jo urejuje tf. Mate Ujevič, je kot 2. zvezek izdala pesmi Dalmatinca Cvijetka Skarpa, ki se zelo prijetno berejo. — Zagrebška FiTbarmonija je dala vdrugiS (vprvič je priredil sličen koncert Hrvatski Glasbeni zavod) dela modernih italij"nskih glasbenikov Resni?Mja in Case"a. Ket solist se je odlikoval g. Božidar Kune, dirigent je bil Fran Lhotki. * Nori danski doneski k z načrtu inž. Hanssena veliko skakalnico za skoke do 60 m. ki naj bi služila velikim mednarodnim prireditvam. Skakalnica se je pred zimo dogotovila v prvem stadiju ter se bo dokončala v prihodniem letu. Da se lahko dokonča definitivno. se bo vršila v nedeljo prva tekma na njej, da se skakalnica s tem preizkusi in ugotove e". pogreške. Inžener Hanssen, ki se nahaja sedaj v Bohinju, izjavlja, da je skakalnica prav ugodna za skoke, bolj celo. kakor je pričakoval, ko jo je videl dograjeni v jesenu Radi tega obeta biti nedeljska tekma nad vse zanimiva in upamo, da pribite smučarji v Bohinj, da vidijo prvikrat v n^ši državi skoke raz veliko moderno skakalnico. Izletniki, ki odidejo v soboto zvečer, imajo pravo do izletniške karte za polovično ceno brez vsake legitimacije. Potrebna mi je večja količina »B a c u 1 e« za eksport. /Telim ponudbe naših producen-tov, posebno iz Slovenije, Slavonije in Bosne. Naznafite cene in detajlni opis izdelka, fran-ko vagon Beograd, Cif sli Fob Trieste, GruŽ ali Sušak Interesirani nai se javijo pod »128« na Jutžoslov- Rudolf Mosse, A. D„ Beograd. Radio ProPrami Raoved. Petek, 8. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna porcčila. — 17 Koncert Radio, orkeslra. — 18.80 Gospodinjska ura. predava gdč. C. Krekova. — 19 Francoščina, pouč Tansova kraljica«, 9. Leo Fall: Valček iz opte: Štambulska roža, 10. J. Lanner: Dvorni plesi, 11. Fr. Lehar op. 79: Zlato in srebro, 12. Zieh- V oroS< AVO DiT IT' ETN CE OBSTOJA TRGOVINE NUD.M SVOJIM CENJENIH CDJEtf A'CrM KOMPLETEN DETEKTOR APARAT, z antensk m ter zemeljskim materialom. 1 slu šako ter dobrim kristalo.ii za i^edno ceno S CEVEN „RAD'0 BAR" AP RAT, Din 175.- komp'eten z 1 akuniu'n'oriem, anndnn baterijo, ant nsklm ter zenn'1 skim ma'eri alom 3na boljšimi elektronkami 1 zvočnikom za Izredno ceno Din 1950"— 4 CEVEM „RA0:0 BAR'4 APARAT, kompleten kot zgoraj za Itredno ceno Din 2450- ZVCtNIK, lip« ..RADIO BAR" II. v elegantni in prvovrstni izvedbi okras vsakega doma, za izredno cei.o Din 650 - PISCIH! STROJ! REN1NGT0H NAJSTAREJŠI STROKOVNA TV. ROCCACCIO, operet«. Ljud. predstava pri zniž. cenah. Izven. — Ob pol 20 zvečer CARMLN. Gostuje g. Iličič. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 7. tebruarja ob 20: »NA CESARICINO 1'OVtLIE«. Ab. C. Kuponi. Petek. 8. februarja: Zaprlo. Sobota, 9. februarja ob 20: LUMPACIJ-VAGA-BUNDt. Ab. B. Kuponi. Prireditve in društvene vesti Duhovne vaje za može bodo v Domu od 16. do 20. februarja. Priglasite se o pravem času' »Ljubljana;. Pevska vaju dane& in v ponedeljek 11. t. m. cdprde. Redne vaje prično v četrtek 14 t .m. — Pcvovodja. PERJE! Razpošiljamo perje, naravno, ne sknbljeno: Mehko purje perje . . - Din 15 za kg Mehko kokošje perje, rumsno Din 20 za kg Mehko kokošje perje, pisano Din 15 i» kg Gosje perj«? . .....Din 80 z« kg Račje perje, sivo.....Dtn 50 za kg franko Maribor, proti povzetju, vreče zaračunjene po lastni ceni. V paketih po 5 kg razpošiljamo po poiti: 5 kg purje ali pisano kokošje perje Din 110 5 kg rumeno kokošje perj« . , . Din 135 5 kg ttosje perje.......Din 440 5 kfj sivo račje perje.....Din 290 , -- _1 - c---1..__nAv*.|],i ali urutu Ul tlciu. UBirn« K1' pv.,1, p.v.. I-----»—»-- predplačilu zneska. FXPORTNA DRUŽB \ MATHEIS. SUPPANZ IN DRUG. MARIBOR, CVETLIČNA UUCA IT. IA MALI OGLASI Vsaka drobno vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. g • v v • Službe iščejo Deklica 14 let stara, boljših staršev, doma iz trgovine, želi mesta kot učenka-modisti-nja. Nastop po 1. aprilu. Naslov v upravi »Slov.;: pod štev. 1171. ilužbodobe Dva potnika za prodajo dvokoles, šivalnih strojev, otroških vozičkov in delov, sprejme »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. Mizarski delovodja mojster ali začetnik vešč vsega stavbenega in j>ohištvenega mizarskega dela, se sprejme po dogovoru v nanovo ustanovljeno mizarsko podjetje. Prednost ima tisti, kateri ima veselje za napredek podjetja ter svoje bodočnosti in ima res znanosti. Tajnost zajamčena. Po. nudbe na upravo -Slov.« pod Strokovnjak 99911167. Klobučarskega pomočnika ki zna vso klobučarsko cbrt izvrševati, spre i me takoj Franc Savinc, klobučar v Radečah pri Zidanem mostu. Opekarski mojster za majhno opekarno na Dolenjskem se išče. Ročni obrat, poljska peč. Prednost imajo reflektanli s -strokovnimi spričevali in kavcijo. Naslov v upravi lista ped štev. 1187. Učenka se sprejme v trgovino s špecerijskim blagom. — imeti mora tri razrede srednje šole. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo z dežele. — Alojzija Vrtačnik, Tržaška cesta 19, Ljubljana. Mlinarja poštenega in stalnega iščem. Naslov na upravo lista pod štev. 1201. Strojnik k lokomobili z daljšo prakso in vešč vseh strojnih popravil, se išče. Nastop službe 1. marca. V ponudbi je navesti dosedanje službe in zahtevek mesečne plače. — Parna žaga »Zora« d. z o. z. i Črnomelj. i Flavtist /.a sviranje v orkestru se | išče. Ponudbe pod »Orkester« štev. 1202 na upravo »Slovenca«. i Strojnik perfekteu, ki je delal v strojnih livarnah in tovarnah. se sprejme na parno žago. Prosto stanovanje in kurjava. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod »Strojnik« na poštni predal 74 Celje. Dva mizarska pomočnika sprejmem takoj v stalno delo. Naslov v upravi lista pod štev. 1207. Namočena polenovka vsak petek. - Anton Legat. trrfov!na - Liubliana, Miklošičeva cesta 28. Opekarna za izdelavo zidne opeke potom strojev se v bližini Ljubljane proda, ali pa zamenja z drugim posestvom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek ,Slovenca' pod šifro »Opekarna«. Gramofon čisto nov z več ploščami, se proda. Naslov v upravi pod štev. 1195. Zaslužek Prodamo Trgovsko opravo stelaže, pulte, izvesne izložbe, proda Peter Šetina, Senica. Ogleda se: Ljubljana, Martinova cesta 8. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiPam po povzetiu naimani 5 kg Izkoristite priliko. do. kler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio , na pena. Zagreb. Ilica 82 Nudi se resnim interesentom mesečni zaslužek do 10.000 Din. Nobena laž ali temu podobno. Reelen zaslužek. Samo do konca februarja sprejema ponudbe podružnica »Slovenca« v Mariboru pod »Eksistenca«. (Priložili 10 Din za stroške.) stanovanja Odda se soba s štedilnikom osebi, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe pod »Soba«. Sobo s kuhinjo event. Ie za eno četrtletje iščem v mestu, ne na periferiji. Plačani vsako ceno. Ponudbe na upravo lista pod »Takojšnja vselitev« li78. Prazna soba v pritličju ev. v I. nadstropju, le v sredini mesta, se išče za takoj. Ponudbe na upravo lista pod Soba --1205. Uprava Dvora potrebuje samostojnega vrtnarja neoženjenega. Ponudbe z dokumenti je poslati naj dalje do 20. febiuurja Upravi Dvora v Beogradu ZAHVALA. Za obilne dokaze sočutja ob smrii našega ljubljenega soproga, sina, brata, gospoda • Karla Šegatin se vsem najtopleje zahvaljujemo. Predvsem pa se čutimo dolžne zahvaliti se ugl. tvrdki Fuchs, trnovskemu .»(rlut ter g. govorniku za ganljivo slovo ob grobu. Končna zahvala vsem, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. . Ljubljana, 6. februarja 1929. Rodbina ŠEGATIN V Gospodu je zaspal dne 6. februarja ob pol itvrb pop ldne v hO. letu noS predragi soprog m oče, gospod " Anton Zibert na loči elj v p. in častn! občan na Jezici Pogreb bo v petek dne februarja ob štirih iz hiše 63. na Ježici k sv. Juri.u v Stožicah. Jtžica, 6. februarja 1929. Odvetniška pisarna lepa in svetla, v bližini sodnije v I. nadstroju se odda. Poizve se v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1196. Mehanična delavnica za popravila gramofonov, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd. Lastno emajli-ranje, poniklanje, Priporoča se Justin Gustlnčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«. Recepte za izdelovanje kreme za čevlje, muholovce, žganje, likerje itd., prodam. — Leban, špilfeld, Austria. Ktusno moico In . rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK I JUBUANA Rcsljeva cesta 24. Na novo je usia v založbi Oblastne zalogo Šolskih knjig iu učil v Ljubljani karto zgodovinskega razvoia kraljevine Srbov. Hrvatov ln Slovencev 1804-1918 v priročni izdaji (43X50 cm) za srednje, meščanske osnovne m strokovne ole. Dobiva se pri Oblastni zalegi in po vseh kn igm ah za ceno h dinarjev Otvoritev nove gostilne tik postala lisca Jevnica Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da otvorim v nedeljo dne 10. svečana 1929 na novo gostilno „Pri Godcu" tik postajališča Jevnica. Zagotavljam v vseh oziiih naisolidnejšo postrežbo. Na razpolago bodo dobra okrepčila, izvrstna pristna vina, kakor udi brezalkoholne pijnče Imenovano nedeljo ob 3. uri popoldne slovesna otvoritev. Pridite v čimnajvečjem številu, da okusite nove dobrine ob svi-r*n'u sodbe in petju pevskega zbora iz Kresnic. I. Godec. Mariia Žibert sop.oga Dr. phil l an Žibert sin t V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati in stara mati, gospa AHA GABRIJEL roj. KEK posestnica v sredo dne 6. t m. po daljšem bolehanju Bogu udano preminula. Pogreo drage pokojnice bo v petek dne 8. februarja c b 9 uri iz hiše žalosti na Hribu na p kopališče v Trebnjem. Trebnje, 6 februarja 1929. Žalujoči ostali. Jt^ Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, pri-r jateljem in znancem, da je preljuba, nepozabna soproga, mati, f tašča, babica in sestra, gospa Antonija Rotner. roj. liso posestnica na Laznici dne 5. februarja 1929 ob pol 4 popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 64. le.u starosti mirno v Gospodu zaspala. Telesni ostanki predrage pokojnice se bodo v petek 8. februarja ob 9 dopoldne pri hiši žalosti na Laznici slovesno blagoslovili in po sv. maši zadušnici v Limbušu položili k večnemu počitku. Laznica, dne 6. februarja 1929. Janez Rotner, soprog; Rudolf Rotner, sin; Antonija Marin, roj. Rotner, Anastazija Jurše, r. Rotner, Ema Kocutar, r. Rotner, hčerke; Peter Marin, Josip Jurše, Ivan Kocutar, zeti; Janko in Milica Jurše, Peter, Vlado in Srečko Marin, Emica, Ivan in Milan Kocutar, vnuki; Marija Mesarič, roj. ligo, sestra; Janez in Peter ligo, brata. t Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijiteljem in zDancem. da je naš ljubljeni brat, stric, bratranec itd., gospod Valentin iukman jnlsar v lorek 5. febr. po kratki, mučni tolezni, v 59. letu nenado > a preminu . Pogieb blagega pokojnika bo v četrtek. 7. t. m o • 2. uri popoldne i i hiše žabsti Glmce c. IX štev. 5. na pokopal šče na V ču Sv. maše se bo Jo darovale v cerkvi sv. Antona na Viču. Vič-Glince, 6. fel ruarja 1929. ŽatU.oJ ostali. Potrti neizmerne žalosti javljamo, da je naš iskreno ljubljeni, predobri oče itd., gospod Mihael Luževič veleposestnik v Petrovčah dne 6. februarja ob 7 zjutraj po kratkem in mučnem trpljenju v 67. letu starosti, previden s tolažili svete vere, sledil v večnost'svojemu pred petimi tedni v Celju preminulem zetu gospodu Antonu Ceču. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje iz hiše žalosti k Sv. Kancijanu v Žalec dne 8. februarja ob 3 popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 9. februarja ob 8 zjutraj v Petrovčah. Petrovče, dne 6. februarja 1929. Mici čeč, roj. Luževič, Pe-ica Luževič, hčeri. Edi, Vladko, vnuka Ln ostali sorodniki. 60 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. Trinajsto poglavje. Slika, na katero ne pozabim nikoli. V trenutku, ko je zahajalo solnce in se bližala žalostna noč, sem zagledal spodaj sredi brezmejne planjave osamljeno Indijančevo postavo pa gledal za njim, našim edinim slabim upanjem na rešitev, dokler se ni izgubil v zahajajočem solncu, rožnati megli, ki se je dvigala med menoj in reko v daljavi. Bilo je že popolnoma temno, ko sem se povrnil v naše izropano taborišče, in zadnje, kar sem videl, je bila rdečkasta luč Zambovega ognja; ostal je edina svetla točka na vsem širokem svetu tam spodaj, kakor je bila navzočnost zvestega zamorca edina tolažba za moje obupano srce. Sicer pa sem se prvič, od kar nas je zadela nesreča, počutil nekoliko boljše, dobro se mi je storilo pri misli, da bo zvedel svet, kaj smo opravili, da se ne bodo v najslabšem slučaju izgubila z našimi kostmi vred tudi naša imena, temveč se bodo ohranila za potomce kakor tudi sadovi našega raziskovanja. Hudo je pač bilo ostati in spati v nesrečnem taborišču, a prenočiti kar sredi divjega gozda bi bilo še bolj grozno. Za eno ali za drugo sem se moral vsekakor odločiti. Previdnost me je svarila, da bi bilo najboljše ostati pokoncu na straži, a izmučeno telo je nasprotno oblastno zahtevalo počitka. Povzoel sem se na vejo orjaškega gingkovega drevesa, a bila je pregladka. da bi gori lahko varno čepel: naibrž bi strmoglavil na tla in si zlomil vrat, čim bi zadremal. Zato sem se zopet spustil na tla in pričel ugibati, kai naj počrem. Zaeradil sem slednjič vhod v našo zarebo, nažeal v trikotu tri posamezne ognje, na hitro sem zadostno povečerjal in takoj trdno za- spal, da naposled doživim nepričakovano in jako veselo prebujenje. Na vse zgodaj, baš ob svitanju, se. mi je spustila na pleče neka roka, in ko sem planil ves drhteč od razburjenja na noge ter pograbil puško, mi je ušel radostni krik, kajti zagledal sem v sivkasti mrzli luči, da kleči poleg mene lord John. Bil je on — pa zopet ni bil. Ko sem ga zapustil, je imel miren nastop, neoporečno zunanjost in brezhibno obleko. Zdaj pa je bil bled, divje je gledal in tako težko dihal, kot da bi moral daleč in naglo teči. Njegov suhi obraz je bil krvav in razpraskan, od obleke so ostale samo cunje, in klobuka ni bilo več. Obstrmel sem pri tem pogledu, a Roxton mi ni pustil časa za vprašanje. Brskal je po naših stvareh in govoril istočasno naprej. Hitro, mladenič! Hitro!.; je klical. Vsak trenutek je dragocen. Tukaj sta dve puški — vzemite ju! Ostali dve imam jaz. Tako, zdaj pa si naberite nabojev, kolikor jih ie morete nositi. Natrpajte si z njimi vse žepe. Tako, gotovo je! Zdaj pa še nekaj hrane. Pol tucata škatel bo nama zadostovalo. Zdaj je vse v redu! Zdaj ni čas za razgovore in ugibanja, pežurite se. Le hitro naprej, sicer sva izgubljena!« Še vedno napol zaspan, nisem bil v stanu si misliti, kaj vse to pomeni, in sem drvel za njim kakor prismojen skozi gozd s puškama pod pazduho ter polnim naročjem najpotrebnejše ropotije. Letel je sem in tja naravnost skozi gosto grmovje, dolier ni prišel do posebno neprodirnega trnja. Zagnal se jc vanj, ne da bi se zmenil za bodičevje, se tam vrgel na tla in me potegnil za seboj. »Tu sem!., je zahropel. »Tukaj sva menda na varnem. Najprej bodo nedvomno naskočili zopet taborišče. To bo prvo, kar jim pride na misel. Baš to jih more zmotiti.« »Kaj pa pomeni vse to?v sem vprašal, čim sem prišel do sape. »Kje sta profesorja? In kdo nas zasleduje?«: »Opice, človečniki.c je naglo odgovoril. Moj Boe, kake zverine so to! Ne govorite preglasno: imajo dolga ušesa in ostre oči, le voh, če se ne motim, ni posebno razvit, tako da nas menda ne bodo zavohali. Kje pa ste vi bili, mladenič? Vi ste se še dobro iz-mazali.« Prav na kratko mu sem zašepetal, kar sem pač opravil. »Lepe reči,c je zamrmral, ko je čul o dinosavru in jami. »Za počitnice že ni pripraven ta kraj. Kaj? A jaz nisem niti slutil, kaj vse je tu mogoče, dokler nismo prišli v pesti tem hudičem. Nekoč sem bil v ujetništvu pri papuanskih ljudožreih, a bili so prav dostojna družba v primeri s to sodrgo.« »Kako pa se je to zgodilo?« sem vprašal. >BiIo je na vse zgodaj. Naša učenjaka sta se komaj predramila. Še niti nista utegnila, da bi pričela kak prepir. Nenadno se je sesulo vse polno opic. Priletelo jih je toliko z drevesa na tla, kakor da bi kdo jabolka stresal. Mislim, da so se zbirale že ponoči, dokler ni bilo veliko drevo nad nami z njimi natrpano polno. Eni izmed njih sem prestrelil trebuh, a preden smo utegnili razumeti, kaj se godi, smo že vsi ležali na lirbtu po tleh pa nismo mogli premakniti ne rok, ne nog. Pravim jim opice, toda držali so v rekah gorjače in kamne, so znali nekaj mrmrati, da se zmenijo med seboj, in nam slednjič zvezali roke z i ovijalkami, tako da nadkriljujejo vse zverire, ki sem jih videl, ko sem se potikal po svetu. Opičji ljudje so to, prehodna oblika, »pogrešani člen«, in zaradi mene naj bi ga še vedno pogrešali. Odvlekli so ranjenega tovariša, ki je krvavel kakor zaklan prešič, so se usedli v krogu okoli nas, pa nikoli še nisem videl tako ledeno morilskih obrazov. Bile so same zastavne zverine, kakor človek velike, a dokai močnejše. Rdeče obrvi imajo in pod njimi čudno steklene oči; usedlo so se in pričele nepremično buliiti v nas. Challenger ni sicer zaiec, a še njemu je bilo to preveč. Mukoma se ie poskušal povzneti na noge in se nanje drl da se je tega že naveličal, na i nehr jo. Menda ga je ta i nepričakovani napad nekoliko zmešal zakai rpzgraial ' ie in klel. kakor prismo;en. Če bi se nnnj navnlPa tolpa časnikariev. ki iih ima tako posebno rad, še takrat se ne bi mogel bolj dreti.« 111=111= tr £ ČC2 - — ž-— — u 5»? = c. ^ a O 33 5 5 £ J* K.c —. N —• j ^— t/>« c c£g"B K P1« O - (n1 "i n< s —< Jc - § Ui c|CcCo S' 1 n ™ a S oo ni N; —. T c- Ctfp 1Dn 3 S (M , N EfiS-i * •n i— rrSc-ni -j n jj 2. C 3 O * ■3N .- J* < 5 $ * _ » 85-ž Q> Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani: Karel Cof. Izdajatelj: