Ameriška Domovi ima
NO. 148
- > ^-------------
4f*/- ™-uY
I ^ 1k a rrom
M
. r.vs&tii


■
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNiNG N€WSPAP€R

CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 5, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Izrael uiegne pustiti Egipčane čez preko[
Ameriški državni podtajnik Sisco je predložil Izraelu naj se umakne 25 milj oc prekopa in pusti preko njega tudi egiptovske oboro žene sile.
JERUZALEM, Izr. — Ko mineva eno leto od obnove premirja ob Sueškem prekopu, se Združene države trudijo, da bi dosegle odprtje Sueškega prekopa in s tem podaljšanje premirja za dve ali tri leta. To naj bi bila dovoljšen čas za politično rešitev sporov Izraela z njegovimi arabskimi sosedi, predvsem seveda z Egiptom.
Državni podtajnik Joseph J. Sisco je prinesel iz Washingtona nove predloge za pogovore Egiptom, ki naj bi omogočili odprtje Sueškega prekopa. O njih se je razgovarjal s predsednico vlade Goldo Meir podpredsednikom vlade Yiga-lom Allonom, z zunanjim ministrom Abo Ebanom in z obrambnim ministrom Moshe Daya-nom.' Listi poročajo, da je predložil umik izraelskih oboroženih sil za 25 milj od prekopa v notranjost Sinajskega polotoka. Neposredni vzhodni breg prekopa naj bi zasedle egiptske čete, toda brez težkega orožja, to se pravi, brez tankov in topništva, pa tudi brez protiletalskih raket.
V koliko je Izrael na predlog Sisca pristal in v koliko je zahteval spremembe, za enkrat ni znano. Trdijo le, da je Izrael v načelu pristal na predlog, podrobnosti pa bodo šele določili.
Trdijo, da je Washington obljubil Izraelu tudi dobavo modernega orožja, če bo načrt sprejel, da bo lahko ohranil ravnotežje sil, ko Sovjetska zveza o-skrbuje Egipt z vsem potrebnim modernim orožjem.
Novi grobovi
Millicent C. Borovac
V Euclid General bolnišnici je umrla v torek Millicent C. Borovac s 1451 E. 219 St., rojena v Clevelandu pred 31 leti. fcole-nala je več let. Bila je hčerka pok. Michaela in Angele, roj. Vukmirovic, sestra Georgea Bo-x-ovac, Zore Schlappal, Vladimirja Borovac, Nadme Svilar in Daniela Borovac. Bila ni nikdar poročena. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lahe Snore Biva. jutri, v petek, ob 9.15, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 10., nato na Ah Souls pokopališče. Pokojna je bila članica Sv. Save št. 108 SNS.
Carl Matkovič
Včeraj je umrl 54 let stari ari Matkovič s 1075 E. 145 St., mož Josephine, roj. Ulčar, oče Carla Jr., Sandre Dodge in Ro-oerta, stari cče, brat pok. Milana; Pogreb bo v soboto ob 3.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Jožefa ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri od 7. do 9. zvečer.
Charles E. Smith
Umrl je 25 let stari Charles E. Smith, sin Olge Toll, roj. Bradač, brat Thomasa F. Pogreb 30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v soboto dopoldne ob 10. na Whitehaven pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer in jutri od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9^ zvečer.
Rusi proučujejo dno zahodnega Atlantika
Kriza vpliva tudi na letošnji tujski promet
PARIZ, Fr. — Znana O.E.C. D. je objavila prve podatke o letošnjem turističnem prometu po Evropi. Iz podatkov je razvidno, da je kriza začela močno vplivati na letošnji tujski promet. V Evropi je manj ameriških turistov, toda to ni najbolj značilno. Važnejše je, da so turisti postali skromni, posebno ameriška mladina živi večkrat iz rok usta.
Marsikateri ameriški mladi turist se prebije dnevno s par dolarji. Nekaj več prometa je v krajih, kamor zahajajo turisti iz Švice, Avstrije, Nizozemske, to so vse dežele s “trdno valuto”. Splošna sodba je, da se stanje do konca turistične sezone ne more dosti popraviti.
Ker so pretežki,
ne dobijo službe?
SAN FRANCISCO, Kalif. -Posebna študija profesorja dr. E. E. Noble z University of California je dognala pri proučitvi 1000 odraslih Amerikancev, da jih 14% ne more dobiti zaposlitve, ker so pretežki.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinona jasno in sončno, milo, naj višja temperatura okoli 75.
Kam cilja Ču Enlaj?
WASHINGTON, D.C. — Nekateri strokovnjaki za kitajsko politiko se čudijo, čemu predsednik kitajske vlade Ču En-laj vedno znova poudarja kitajske zahteve, ki so prav nasprotne a-meriškim stališčem, v času priprav na Nixonov obisk na Kitajskem.
Te izjave napravljajo vtis, da so izgledi za dosego kakega sporazuma med Peipingom in Wa-shingtonom kaj pičli.
Nevladni strokovnjaki za mednarodno politiko trdijo, da se v Peipingu zavedajo moči svojega položaja, ko je Nixon objavil svoj obisk na Kitajsko in mora zdaj gledati nato, da bo tam nekaj dosegel, če noče ameriške in svetovne javnosti razočarati.
Tri ruske raziskovalne ladje so te dni končale večmesečno raziskavanje morskega dna vse od Bermu-dov na sever do Cape Cod
NORFOLK, Va. — Več mesecev so tri sovjetske raziskovalne ladje stalno krožile v vodah Bermudskega otočja pa do obal severne Nove Anglije. Delo je bilo sistematično in ameriški pomorski krogi so mnenja, da so ladje skušale v podrobnostih dognati obliko morskega dna, podmorske grebene, kotanje in jarke, pa tudi različno temperaturo morske vode v različnih globinah.
Vsi ti podatki so po'trebni za varno kretanjs in uspešno skrivanje atomskih podmornic, oboroženih z raketami, ki naj bi v slučaju vojne nosile vodikove bombe na ameriška mesta in vojaška središča.
Sovjetske ladje bi seveda rade odkrile tudi, kako je organizirana - ameriška pomorska in podmorska obramoa. Za zdaj trdijo, da se le zelo redko kaki sovjetski podmornici posreči priti v bližino nekaj sto milj do obal ZDA, ne da bi bila odkrita in sledena.
Sovjetske podmornice skušajo odkriti, ko zapuste domače vode, še preden se jim posreči šariti v oceanske globine. Kolikor toliko možnosti uiti tujim očem imajo le podmornice sovjetskega atlantskega brodovja, ostala
isjigafd zfelraje denar in pr@s[i0¥ef|se za boj
AP0LL015 NA POTI DOMOV
KALKUTA, Ind. — V Vzhod-! <	_-------;--
nem Pakistanu se postopno or-!	5.23 je glavni raketni motor Apolla 15 pognal ve-
ganizira močnejši odpor proti! vojaškemu režimu, ki skuša u-vesti stari . red. Bengalci tega reda večinoma ne marajo, upirajo pa se mu le delno. Večina ni vneta za noben boj, četudi prišlekov iz Zahodnega Pakistana ne mara in vo nasilje.
Kljub vsemu se vrste upornikov množe v samem Vzhodnem Pakistanu,
soljsko ladjo iz območja Lune na pot domov proti Zemlji. To bo dosegla v soboto ob 4.46 popoldne okoli 325 milj severno od Havajev. Danes dopoldne bo astronavt Worden stopil iz Vesoljske ladje in odnese! vanjo filmske posnetke, ki jih je napravil s kamerama tekom kroženja vesoljske ladje okoli Lune.
v. .. HOUSTON, Tex. — Včeraj napravili preko 5,000 posnetkov sovraži njiho- popoldne ob 5.23 so vžgali glav- tekom 74 kroženj okoli Lune.
ni raketni motor Apolla 15 in ga Fotografije krijejo okoli 20'; pustili goreti 2 minuti in 21 se- celotne površine Lune. jkund. Vesoljska ladja je s tem' Predno je vesoljska ladja za-...	pa tudi v vojaških j p0Ve£aia svojo brzino na 5,780 pustila Luno, je spustila v kro-
,a oixSv.i	naije, kjer se milj, končala svoje kroženje o-j ženje okoli nje umetnega
koli Lune po 6 dneh in krenila ■ banta, ki bo
Iz Clevelanda in okolice
Omejitev javnega prometa—
CIS bo danes razpravljal na svoji seji o denarnem položaju, ki zahteva nujne ukrepe. Napovedujejo, da bo omejen večerni promet v delavnikih, posebej pa še promet avtobusov v sobotah in nedeljah.
pravljajo za gverilski “osvobodilni boj”. Postopno bo verjetno med nad 7 milijoni bengalskih beguncev tudi dovolj prostovoljcev za ta boj.
Doslej je glavni podpornik odpora v Vzhodnem Pakistanu Indija. Ona vežba Bengalce za boj, jim daje orožje in vse drugo, seveda v omejenem obsegu in naskrivaj. Sedaj so začeli Bengalci zbirati tudi sami denar in moštvo. Doslej so menda nabrali že okoli 2.5 milijona dolarjev za vežbanje in opremo mednarodne prostovoljne brigade, ki naj bi se vključila v njihov “o-svobodilni boj”. Glavni vir denarnih sredstev je kakih 80,000 Bengalcev v Veliki Britaniji. Te pozivajo, naj bi tedensko darovali za ta namen 730 en funt ($2.40).
tra-
pošiijal preko eno
Avstralski zunanji minister odpuščen
CANBERRA, Avstfal. — Predsednik vlade William McMahon
nazaj proti Zemlji. Na poti domov je danes edini zanimiv dogodek ob 11.30 dopoldne, ko bo astronavt Worden stopil v vesoljski obleki iz vesoljske ladje in odnesel vanjo filme dveh kamer, s katerimi je snemal Luno, ko je krožila vesoljska ladja 6 dni okoli nje. To vesoljsko hojo daleč od Zemlje bo prenašala televizija.
Worden bo ostal izven kabin kakih 30 minut, kar naj bi zadostovalo za prenos dveh kaset filmov, 72 funtov iz panoramske kamere in 23 funtov iz kamere za snemanje površine. Prenos teh kaset ne bo zahteval posebne moči, ker težnosti v vesolju v taki oddaljenosti od Zemlje skoraj ni. Obe kameri naj bi
leto razne podatke o Luni na Zemljo. Okoli Lune bo krožil v razdalji od 63 do 86 milj.
Vesoljska ladja Apollo 15 bo dosegla Ženijo v soboto popoldne in bo pristala ob 4.46 325 milj severno od otočja Havaji na Pacifiku.
dsn* Franco In Ojstro sša si zopet navzkrl
tri so pod skrbnim nadzorom, ko skušajo zapluti iz Baltskega J 7'jes^a	ker
Črnega in Japonskega morja.
na vrhu šušmarjenje ne pa trezna, stvarna diplomacija.
Bodimo pri vsaki vožnji pre* ridni in zmanjšujmo število rrtev!
Atomsko orožje bodo ZDA delno umaknile iz Evrope in Azije
WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik Melvin Laird ne vidi pravega smisla v velikih množicah ameriškega taktičnega jedrskega orožja v Evropi (okoli 7,200) in v Aziji. Zato je naročil skupnemu glavnemu stanu oboroženih sil, naj izdela na-j svojih vojaških oporiščih hrani-črte za delen umik tega orožja le atomskega orožja. Nekaj časa domov.	1 so mislili, da bi z Okinave atom-
Prvo bo prepeljano domov, sko orožje prepeljali na Formo-kot izgleda sedaj, atomsko orož^zo, kar pa zdaj ne prihaja več je z otoka Okinava, ki bo izro-jv poštev.
Varšavska zveza zborovala “nekje” na Krimu
MOSKVA, ZSSR. — Uradno so objavili, da so se voditelji dr-je odpustil zunanjega ministra j žav Varšavske zveze in Tseden-
je ne-'bali iz Mongolije sestali “nekje” nameravanem na Krimu. Na sestanku ni bila
ugodno izrazil o
Nixonovem obisku na Kitaj-zastopana Romunija. Sejo je vo-skem. Po Buryjevem so sestanki1
čen čez dve leti v japonsko u-pravo. ZDA so Japonski oblju-ne bodo na tamkajšnjih
bile, da
dil tovariš Brežnjev, iz česar se da zaključiti, da to ni bil državni sestanek, ampak partijski. Sestanek je trajal le en dan.
Taki sestanki imajo navadno le eno nalogo; da dajo Kremlju priliko, da ustno pove, česar noče direktno napisati. Iz uradnega poročila se da sklepati, da so udeleženci obravnavali politiko kitajskih komunistov, potem pg še zadevo s sudanskimi tovariši. S sestanka je bil poslan tudi bratski pozdrav tistim partijam, ki so zadnje čase trpele preganjanje, kot na primer indonezij-Iski komunisti.
Optimizem zvezne vlade in pesimizem gospodarstva se razhajata
CLEVELAND, O. — Zvezna vlada se ne more znebiti svojega optimizma, kadar daje izjave o stanju gospodarstva in bodočnosti njegovega razvoja. Kadarkoli uradni številkarji objavijo to ali ono številko o gospodarstvu, takoj se oglasijo vodilni ljudje zvezne vlade in hočejo številke in odstotke tako razlagati, kot da je konec krize že pred vrati in da bomo kmalu zaplavali v začetek nove konjunkture. Seveda planejo kritiki takega optimizma takoj po uradnih razlagah in jih brez posebnih težav postavijo na pravo mesto: da so namreč zaenkrat le pobožne želje, ki bi jih vsakdo rad predelal v stvarnost, pa nihče ne ve, kako naj bi to napravil in to dosegel. Posledica uradnega stališča je za administracijo slaba. Uradno stališče vpliva zmeraj manj na razpoloženje v deželi, vsaj kar se tiče gospodarskega stanja.
Značilno za naše dni je dejstvo, da se gospodarstvo tudi zmeraj manj ozira na federalno stališče. Taki slučaji se do-
gajajo redno, večkrat kar po nekajkrat na teden. Na primer: Vlada je želela, naj mezdna pogajanja vpoštevajo, da se moramo pripraviti na žrtve, če hočemo, da naše gospodarstvo postane zopet nekaj zdravega. Pri mezdnih pogajanjih se je pokazalo, da tako podjetja kot unije ne verjamejo, da bi bilo gospodarske krize kmalu konec in da bo dolar postal zopet stabilna valuta. Unije že vkalku-lirajo v nove mezde tudi primeren odstotek povišanja, ki naj bi nevtraliziral posledice naraščanja cen. Podjetja se temu ne upirajo, saj vedo, da bodo povišane mezde lahko takoj prenesla na povišane cene. In tako se je zgodilo, da so v jeklarski uniji delavci dobili lepo povišanje plač, takoj nato so pa jeklarne napovedale povišanje cen za o-kroglo 8%. Posledico vsega tega bo čutila prihodnja božična sezona. Božična darila obstojajo iz materiala, ki gre skozi kovinsko industrijo ali pa vsaj blizu nje. Kovinska industrija bo cene zvišala,
zvišati jih bodo morale tudi trgovine, kupci se bodo pa morali ogniti večjim nakupom, ker jim bo zmanjkalo denarja.
Iste posledice bodo imele tudi mezdne pogodbe v drugih industrijah, draginja bo torej rastla, pred njo bo pa hitela inflacija, ki se z njo nočeta boriti ne administracija ne Kongres.
Ne sme nas torej čuditi, da postaja razpoloženje v gospodarstvu nervozno. Ker se vse draži, bodo postala dražja tudi posojila. Ko je bila na to možnost, ki je čisto prirodna in dosledna, opozorjena javnost, je takoj zavladalo razburjanje na borzah, ki mu je sledil padec tečajev v razponu, ki nanj nismo navajeni. Tako se je zgodilo, da je poslovni svet na borzah odgovoril na ugoden zaključek mezdnih pogajanj v jeklarski industriji s padcem tečajev. Ako bi vladalo normalno razpoloženje, bi se cene delnicam dvignile.
Precej odgovornosti za tako stanje nosi zvezna vlada.
Predsednik Nixon vse preveč odlaša s svojimi ukrepi, to pa je začelo razburjati celo njegove vodilne pristaše. Je na primer res izreden slučaj, da je kar 12 republikanskih senatorjev, med njimi tudi oba iz naše države, napovedalo, da bo poslalo senatu zakonski predlog, ki naj ustanovi poseben odbor, da regulira cene in mezde. Ta ideja je že stara in dobiva zmeraj več pristašev. Administracija je slepa in gluha zanjo in je pri tem šla tako daleč, da morajo cele njeni lastni pristaši misliti na potrebno zakonodajo, ako je administracija noče sprožiti.
Posledica takega stanja v razpoloženju gospoda rskih krogov je očitna. Vse računa z novim valom inflacije in draginje. Le kako dolgo bo potrošnik to prenašal? Ali ne bo s svojim bojkotom nakupov pognal deželo v zastoj, ki bo sprožil tudi nov val brezposelnosti? Ali bo od tega imela Nixonova politika kakšno korist?
L A.
MADRID, Šp. — General Franco se je na splošno obnašal napram Castru kot kavalir. Španija in Kuba sta bili v rednih stikih tudi takrat, ko je Castru predla trda pri iskanju zvez s svobodnim^ svetom. Včasih je bila Španija edini kanal, ki je vodil iz svobodnega sveta na Kubo in nazaj. Med tem je Castrov režim ustvaril nekaj drugih stikov s svobodnim svetom in ni več navezan le na par držav. Zaradi tega je kubanski diktator postal precej samozavesten.
S Španijo ima na primer zmeraj dosti prilik za prepire. Naj-prvo Castro ne plačuje redno svojih trgovskih obvez napram Španiji. Ta ni bogata dežela in ji take trgovske zveze niso po vo-1 Iji. Castro ne izpolnjuje obvez j pri plačevanju kompenzacij za j premoženje, ki ga je Kuba za-1 plenila španskim državljanom.! Španijo jezi tudi veliko število! kubanskih “diplomatov”, ki se! potikajo po Madridu in pridno agitirajo za komunizem. Španska diplomacija misli, da bi zadostovalo, ako bi Kuba imela v Madridu 6-8 diplomatov, kot jih ima Španija v Havani.
Sedaj so se trenja med Madridom in Havano tako zaostrila, da je Castro pretekli ponedeljek dal naložiti vse svoje diplomate, kar jih ima v Madridu, pa tudi njihove družine na posebno letalo, ki jih je odpeljalo naravnost v Havano. Špansko ministrstvo za zunanje zadeve se radi odhoda ne razburja. Misli, da se bodo vsi prepiri s Havano dali urediti tudi direktno, seveda, ko bo prišel primeren čas za tako akcijo.
V Saigonu imajo že četrtega kandidata
SAIGON, J. Viet. — Pojavil se je nepričakovano še četrti kandidat za predsednika. Je to profesor katoliške teologije dr. Tam. Pred leti je bil šef tiskovnega urada pokojnega dkitator-ja Diema. Predzgodovina njegove kandidature je stvar ugibanja.
Mislijo, da je dr. Tam postavil svojo kandidaturo, da bi zmešal račune kandidatu Van Minhu in da ima v tej akciji svojo besedo tudi sedanji predsednik Van Thieu. O tej kandidaturi tudi ni bilo inform irano poslaništvo ZDA v Saigonu.
Ponavljana “progresivnost”
CLEVELAND, O,— Doslej so nastopile v političnem življenju ZDA od ustanovitve sem trikrat “‘Progresivne stranke” kot posebne stranke poleg republikancev in demokratov. Seveda ni bila “progresivnost” vedno ista ali enaka!
Zadri]e vesti
Pred kitajskim preskusom medcelinska rakete?
HONG KONG. — Med tukajšnjimi strokovnjaki za Kitajsko prevladuje prepričanje, da bo LR Kitajska preskusila svojo | prvo medcelinsko raketo v bliž-1 nji bodočnosti, vsekakor pa pred Nixonovim obiskom na Kitajskem.
Preskus naj bi pokazal tako Washingtonu kot Moskvi, da je Kitajska zdaj sposobna udariti tudi neposredno po njih, če bi položaj to zahteval. Nihče ne pričakuje, da bi imela LR Kitajska na razpolago večje število medcelinskih raket in učinkovitih vodikovih bomb za nje. Do leta 1975 naj bi takih raket ne bilo nikakor preko enega ducata!
STOCKHOLM, Šved. — Včeraj so tu razglasili, da je bilo najeto letalo SAS, da poleti v Dienbienphou v Severne m Vietnamu in odnese od tam 187 ameriških vojnih ujetnikov. Kasneje je bilo objavljene, da je bilo letalo odpovedano. Poslaništvo Severnega Vietnama je izjavilo, da je bila vest o osvoboditvi ameriških vojnih ujetnikov brez osnove. Ti bodo izpuščeni, kot je Hanoi že ponovno izjavil, ko bodo ZDA objavile umik svojih čet iz Vietnama.
SAIGON, J. \Tet. — Vrhovno sedišče je zavrnilo vložitev predsedniške k a n d i d ature podpredsednika N. Cao Kyja, ker ni ime! dovolj potrjenih podpisov 11 a njej. Tako sta uradno le dva kandidata, predsednik republike Van Thieu in gen. Van Minh. Potek za prijavo kandidatov je včeraj potekel, volitve bodo pa 3. oktobra.
BEOGRAD, SFRJ. _ Sinoči je prišlo do trčenja tovornega in osebnega vlaka, pri čemer je bilo 40 oseh mrtvih, preko ICO pa ranjenih.
JERUZALEM, Izr. — Predsednica vlade Meir je pripravljena umakniti izraelske oborožene sile 25 milj od brega Sueškega prekopa proti egiptske-mu podaljšanju premirja, ni pa pripravljena dovoliti prehoda egiptskih oboroženih sil preko prekopa na njegovo vzhodno obalo. Ameriški državni podtajnik, ki se je o tem razgovarjal z vodniki Izraela, bo jutri odpotoval domov v Washington. Prvotno so trdili, da bo iz Jeruzalema preko Cipra potoval v Egipt, da nadaljuje razgovore o odprtju prekopa. Zdi se, da v Jeruzalemu ni dosegel, kar so pričakovali v Washingtonu, zato se mora vrniti najprej tja.
m-
I~

I DOMOVINA
-rt-n/i ■ i? IC-/1 n—»if * ni i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
~	NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
zveza. Kremelj bo v tem pogledu politično močnejši, kajti j njegov vpliv na rdeče satelite bo neprimerno večji kot vpliv Amerike na države NATO. To bo imelo svoj vpliv tudi na stanje oborožitve na obeh straneh železne zavese.
Druga nepričakovana posledica novega političnega stanja v severnem delu komunistične Evrope je pa v tem, da za satelitsko javnost niso razmere v Sovjetiji nobena tajnost starega kova. Večina poročil od tam trdi, da je sovjetski človek prilično dobro poučen o dejanskem stanju tako v Evropi kot po svetu in da že zna povedati z izrazi, ki jih sovjetska policija ne more zagrabiti, s čim ni zadovoljen. Menda je bil ozir na sovjetsko “nekontrolirano” javnost tudi med razlogi, zakaj Kremelj ni hotel poskusiti v poljski krizi z vojaškim nastopom.
Tako imajo evropski tovariši na svojem rdečem nebu kar 4 nove zvezde: Brežnjeva, Husaka, Giereka in Hone-ckerja. Zvezda repatica je zaenkrat le tovariš Brežnjev.
1 BESEDA IZ NARODA j
I -	|
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
3	No. 148 Thurs., Aug. 5, 1971
CLEVELAND, O. — Še je čas, ampak prav zadnji, da postanete udje Družbe sv. Mohorja v Celovcu in tako pridete v Imenik udov, ki je vsako leto objavljen v družbinem koledarju, ki je tako neke vrste svetovni naslovnik slovenskih ljudi na tujem. Uprava v Celovcu je sporočila Slovenski pisarni kakor tudi vsem drugim družbenim poverjenikom in poverjenicam po svetu, naj ji najkasneje do 15. avg. tl. sporoče seznam nabranih udov, do bodo te potem lahko objavili v Koledarju 1972. — Slovenska pisarna v Clevelandu le; o vabi vse tiste rojakinje in rojake, ki se doslej še niso priglasili, naj to store vsaj zdaj. V ta namen bo še posebej v Pisarni naš poverjenik g. Janez Ov-tem delal sovjetski politbiro resne sitnosti. Zato je “nor- senik v nedeljo, 8. tm., med 10.
Brežnjev cementira svoj režim
Tovariš Brežnjev ima srečo, ako mu kdo odreka tudi politično spretnost. V dobrih treh letih je skoraj neopazno dosegel sledeče uspehe;
Dokopal se je do vodilnega mesta v Sovjetski Komunistični stranki. Svoj triumf v tej smeri in na tem področju je dosegel na zadnjem sovjetskem partijskem kongresu, kjer je njegova beseda zvenela prva in zadnja v vseh problemih, ki jih je kongres obravnaval. S podobnim uspehom se ni mogel svoje dni pobahati niti tovariš Hruščev, ako je bil tudi neprimerno bolj občutljiv za politične tokove, ki so se pojavljali od dneva do dneva.
Brežnjev je začel svojo pot navzgor v dobi Dubčkove krize 1. 1©88. Kriza je v primeroma kratkem času postala nevarnost za ves komunistični sistem, saj je Dubček šel po poti, ki naj bi češkim nekomunistom dala ravnopravnost s komunisti. To bi bila smrt za komunizem vsake vrste. Ko je spravil Dubčka z oblasti, je postopoma organiziral svojo strujo med češkoslovaškimi komunisti, ne da bi mu pri
še je eas
malizacijo” češkoslovaške komunistične stranke lahko izvajal postopoma. Ko je dosegel svoj cilj, ga je dal kronati na praškem komunističnem kongresu, ki je bil bolj podoben slavospevu Brežnjevu kot programu češkoslovaških komunistov.
Prav tako je imel srečo s prehodom oblasti v Vzhodni Nemčiji na novega glavnega partijskega tajnika Honecker-ja. Prehod ni bil lahek, kajti Honeckerjev prednik je bil dobro zapisan v Moskvi kot zanesljiv zaupnik, četudi dosti trmast in zaverovan v svoj prav, ki je pa tudi imel v Kremlju dosti osebnih prijateljev-stalinistov, ki so v njem videli glavni steber vzhodno-nemških stalinistov. Ko je bil prehod oblasti zaključen, je dal spremembo v Pankowu še cementirati s partijskim kongresom, ki tudi ni varčeval s podarjanjem pomena tovariša Brežnjeva, pa pri tem ni šel tako daleč kot praški kongres.
Poljska decembrska kriza je presenetila sovjetski politbiro in s tem tudi Brežnjeva. V Kremlju niso prvi trenutek vedeli, kaj naj napravijo: ali naj podprejo Gomulko in mu pošljejo na pomoč čete Varšavskega pakta ali pa naj pustijo pasti Gomulkin režim. Zbeganost v Kremlju je postala tem večja, ko so zvedeli, da je odstopil šef poljskega generalnega štaba, ker ni hotel dati Gomulki na razpolago vojake, da bi zadušili demonstracije poljskih delavcev. To je spravilo Moskvo takoj na pravo pot. Tam so se odločili za tezo: demonstracije na Poljskem niso političnega značaja, delovni ljudje ne protestirajo proti režimu samemu, ampak proti temu, da režim ne zna gospodariti. Zato je treba pričakovati, da bi ves narod potegnil z delavci, ako bi se vojaki mešali v to krizo. Potemtakem je ostal odprt le še drug izhod: žrtvovati Gomulkin režim in dati Poljakom možnost, da si izberejo nov režim. Tako se je tudi zgodilo. Na oblast je prišel tovariš Gierek, ki je bolj strokovnjak kot politik in ne bo delal Moskvi težav, ako ga razmere ne bodo prisilile. Da do tega ne pride, je Kremelj priznal Giereka in dal njegovemu režimu dosti podpore v blagu in denarju. Zakaj ni Kremelj hotel poslati vojakov na Poljsko? Še ni pozabil, koliko mu je politično škodoval vdor čet Varšavskega pakta v ČSR na obeh straneh železne zavese. Če bi sedaj iste divizije vdrle tudi v Poljsko, bi padel sovjetski moralni vpliv in ugled še globlje. To bi takoj izrabili sovražniki v Peipingu.
Tako ima sedaj Brežnjev zanesljive zaupnike; v Pragi Husaka, v Varšavi Giereka in '> Berlinu Honeckerja. Tega Sovjetska zveza po Stalinovi smrti sploh še nikoli ni imela. Zato se je tovariš Brežnjev lahko tako na široko razkoračil na obiskih v Budimpešti in Sofiji, kjer je igral vlogo častnega gosta, pa madžarskem in bolgarskem partijskem kongresu. Brežnjev govori sedaj lahko v imenu varšavskega pakta, četudi se mu Romuni kujajo, ne pa Madžari, kot smo do sedaj mislili. Madžari so praktični politiki. Vedo, kakšna je moč tovariša Brežnjeva, in se nočejo bosti z njim.
To bo imelo tudi posledice za evropsko politiko. Zahodna Evropa bi rada dosegla, da bi ob železni zavesi ne bilo več toliko oboroženih sil na obeh straneh. Zato je zainteresirana na vsaki politiki, ki zasleduje isti cilj. Trenutno ga slučajno zasleduje tud Moskva, da si politično in vojaško zavaruje hrbet napram kitajskim komunistom. Na drugi strani je pa na razorožitvi železne zavese, ako smemo tako reči, zainteresirana tudi Amerika. Rane, ki bodo prišle kot posledica vietnamske vojne, se bodo šele razbolele in se ne tako hitro zacelile. Gospodarska kriza bo trajala
in 12. uro, v soboto, 14. avg., od 1. do 5. ure pop. in v nedeljo, 15. avg., od 10. do 12. in od 2. do 4. pop. Udnina znaša 5 USA dolarjev. Rojakinje in rojaki, ne prezrite te priložnosti!
Knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu za 1. 1972 bo vseboval te-le knjige:	KOLE-
DAR ZA LETO 1972. Kakor lanski bo tudi letošnji še posebej posvečen slovenski krvi po svetu.
Lojze Kozar: MATERINA RUTA, povest, katera bo obsegala okoli 208 strani. Pisatelj, rojak iz Slovenske Krajine, je postavil zgodbo v čas ob koncu 1. svetovne vojne. V njenem ozadju je grozota vojske in burna vrsta političnih sprememb, katere je doživel ta skrajni severovzhodni del slovenske zemlje ob koncu 1. svetovne vojne.
Dr. Anton Trstenjak: MED LJUDMI, poljudno napisano vzgojno delo, katero bo lahko vzel s pridom v roke vsak družinski ud.
POTOPIS Vinka Zaletela, v katerem je opisal svoj nedavni obisk na “črnem kontinentu’’ Kdor je prebral prejšnja dva Zaletelova potopisa “Po Indiji sem ter tja in “Po Daljnem vzhodu”, katere je bila izdala pred leti celovška Družba sv. Mohorja, ta bo s prav takšnim navdušenjem prebral tudi ta najnovejši njegov potopis.
Kaj je Družba sv. Mohorja za Slovence, vsak pravi Slovenec dobro ve. Udnina je skrajno nizka, da vsak lahko postane njen ud in postane deležen njenega velikega kulturnega daru.
Janez Sever
Kaj videl z lemontskih sem stezic
CLEVELAND, O. — Kolikor jaz vem, nimajo bralci preveč radi dolgih dopisov, zato nisem zadnjič vsega zapisal, kar mi je hodilo na misel. Meni se prav rado pisanje razpotegne kakor v smrekovem vrhu sračje gnezdo. Ne da mi žilica miru, zato spet pišem.
Hodeč po lemontskih stezicah
sem opazil, kako je cela ravan, dalj, kot mislimo, in tudi ne bo mogla biti premagana od vzpetine in dolinica lepo poko-danes na jutri, posebno boleče bp ostalo vprašanje zapo-jšena, okrasno grmičevje, ki ga
slenosti.
'je vsaj par sto, pristriženo. Še
Glavno besedo pri spremembi vojaške moči ob evrop- joelo v mladem smrekovem na-ski železni zavesi bosta, torej imeli Amerika in Sovjetska sadu je spreten kosec lepo opra-
,vil delo. Ne vem, kako je sedaj ■— pred leti je tu in tam kak prostovoljec poprijel kako uro za delo — v glavnem nosijo patri sami težo in odgovornost za vse delo. Kdor ima svoj vrtiček, že ve, koliko časa mu vzame, če hoče imeti vsaj malo vrtu podobno, — kaj šele ta lemontski prostor, ki je obsežen za majhno vasico. ,
S stezice me je radovednost pognala na ravnico, kjer je pred desetimi leti častiti brat skrbno in uspešno gojil velečebelarstvo. Sam je bil med čebelami neutrudljiva čebela. Privoščim mu v- Bogu sladki počitek — zamerim mu pa tudi, ker se le doli iz nebes smeje, ukrene pa ničesar, da bi to njegovo čebelarstvo še obstalo. Kdor se le majčkeno spozna na čebelorejo, ve, da je čebelarjenje tukaj zaključeno. Medene delavke zadnje čebelne družin se le še s težavo prerinejo skozi visoko travo, rastočo pred panjevo odprtino. Tukaj sem tudi jaz trdin spoznal, kako resničen je svetopisemski izrek “Dela je veliko, a delavcev je premalo”. V izgubo je Lemontu šlo kmetovanje in živinoreja — meni ni žal, ker so vse to opustili — je nadležne mušje in kora arske nadlege manj. S propadom čebeljarjenja, ki je bilo, če ne ravno dobičkanosno, v lep o-kras frančiškanskemu vrtu, je pa izginilo nekaj lepega.
Krenem od čebel nazaj na stezo in napravim ovinek okrog frančiškan ske hiše, kjer na vzboklini najdem našo, vsem priljubljeno čebelico — samega “Kotičkovega strica”. V travi je sedel in imel je okrog nekaj stoječih prijateljev. Malo da se je v travi sedeč odduškal — kakor sem pozneje zvedel. Nogi da se mu nista prav pokoravali, pa tisto malenkost mu bodo, če jo že niso, doktorji že “pofiksali”, ko je drugače še prav živ in krepak. Strička sem še drugi dan večkrat videl — vedno dobre volje in obdan z gručo prijateljev. Sem ga v Lemontu že večkrat videl, kar pomeni, da je na mestu in da se drži stare tradicije: romati k Božji Materi — in mu ni v tej moderni dobi romanje “prestarokopitno”.
*
Je še nekaj takih, nisem sam, ki so lemontski griček vzljubili kot primeren za večdnevni oddih. Vsi tisti, ki raztresamo po hiši razno nervozo, bi ne smeli izpod dežja pod kap in se poditi po velemestih, ali za počitnice barvati hišo — morali bi ven v božjo naravo, na svež zrak in mirno okolico, prav kakor je ta griček. Seveda je Le-mont v prvi vrsti namenjen za
verske in romarske namene ______
prepričan pa sem, da bi čč. frančiškani odprli gostoljubna vrata vsem mirnim gostom, ki bi želeli tam preživeti počitnice. Jaz že nekaj prigovarjam ženi, da bi prihodnje poletje v Lemontu vsaj za teden dni povasovala in se naužila svežega zraka za to leto in še za leto naprej.
Po stezi, preko mostička, tja k sestram sv. Frančiška sem tudi sel pogledat. Gnala me ja v prvi vrsti radovednost, kako izgleda izgotovljeni starostni dom in kakšno je razpoloženje sester, bi tudi rad videl.
Zabolelo me je prav v srcu, ko sem na sestrinskem vrtu videl, kako sta, dvakrat častiti sestri — prvič po redovnem stanu, drugič po visokih letih, delali težko moško delo. Ena je z ročno koso v strmi rebri kosila, druga je “kdoro” (samokolnico) vozila — v senci pod drevesom pa sta dve mladi redovni pripravnici skušali na kitaro brenkati in nekaj zraven popevati. Spet me je zabolelo in misel me je obšla, da na svetu nikjer pravice ni ali pa j e globoko zakopana, tako globoko, da ne bo nikoli zavladala na svetlem. Povsod isto: mladim se ne da več delati, tako je rahlo potožila starejša sestra.
Pred kloštrom zberem po celem telesu korajžo skupaj, pritisnem pri vratih na gumb in čakam. Ni bilo dolgo, ko se od-pro vrata in sestra me povabi, naj vstopim. Seveda sem povedal, da sem Janez iz Dolenjske in da sem s klobukom hodil po vasi za novi starostni dom. Kmalu sem mirno zadihal, obdan od štirih slovenskih pionirk. Nekaj resnih, nekaj šaljivih stavkov smo izmenjali, potem pa me je sestra spremila razkazati dom. Moram tu pripomniti, da me je spemljala moja žena in dve najini prijateljici. Ob tej priliki smo tudi spoznali č. sestro M. Lavoslavo — to je tista sestra, ki zanimive članke piše tudi v ta dnevnik in Amer. Slovenca. Je precej starejša od mene, pa svežega in veselega obraza, da je bilo mene sram moje čmeri-kavosti. Bom še jaz tako rekel: Po milosti božji sem, kakršen sem.	'
Starostni dom je pravo presenečenje za vsakogar, ki stopi vanj. Je res “dom bodočnosti” — izpodmaknjen sedanjosti zaradi železne finančne roke, ki drži čezenj. Pred par leti nazaj so imele sestre preračunano, da bodo mogle nuditi bolniku polno oskrbo za 250 dolarjev. Tekom zidanja so cene. vsemu porastle, posebno še za opremo in tako so sestre zašle v še večje finančne škripce, iz katerih se bodo zelo težko izmotale. So tako primorane dvigniti ceno oskrbovancu in se na ta način zavarovati, da boben ne zapoje.
S hvaležnostjo se sestre spominjajo v svojih molitvah vseh, ki so za dom darovali in še s hvaležnostjo sprejemajo darove. Seveda se spominjajo tudi tistih redkih narodnjakov, ki so pripravljeni izza kulise zagnati v svilo povito, ostro poleno — zato javno več ne prosijo, četudi je sila velika.
Pred poslednjo piko tega dopisa naj še povem, da so članice Oltarnega društva Marije Vnebovzete na tem, da bodo v korist lemontskega starostnega doma napravile eno lepo “peko”, čim bo domači oltar obstal na trdni podlagi. G. župnik, ki je uvideven, jim je obljubil, da bo v ta namen dal na razpolago farno kuhinjo. Jaz, če bom le povabljen, bom takrat otepal krofe. Ne bodo prišli skupaj tisočaki — bo to sestram le bolj v dokaz, da cenimo njih naporno delo.—
Tukaj bi tudi veljalo vsem društvom: Pojdi in tudi ti tako stori. Pika!
J. P.
------o------
Washington in štajerski piknik
CLEVELAND, O. — Pripravljalni odbor Štajerskega kluba sporoča, oziroma prosi, da po možnosti pridete v Zeleno dolino v nedeljo, 8. avgusta, kjer bo piknik štajerskega kluba, da se pogovorimo o odhodu v Washington, D.C. Na pikniku boste tudi lahko dobili tiskani program našega potovanja.
Torej na veselo svidenje! Tudi drugi ste prav prijazno vabljeni na štajerski piknik!
Hvala za razumevanje in pomoč vsemu osobju našega slovenskega lista — naj Vas Bog živi!
Slovenska kapela v ameriškem narodnem svetišču
WASHINGTON, D.C. — Na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta bo v Wash-ingtonu slovesno posvečena ka-ipelo Marije Pomagaj z Brezij v ameriškem Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja. Tako bo poleg drugih narodnostnih kapel v tej osrednji ameriški baziliki tudi slovenska kapela, ki bo v glavnem zaključila petdesetletno gradnjo te sedme naj večje cerkve na svetu.
Pomen slovenske kapele v Washingtonu je mnogoteren. Umetniška podoba Marije Pomagaj v Brezij — Slovenske nacionalne Madone - ki bo žarišče kapele, bo dopolnila galerijo znamenitih Madon, ki krasijo ameriško marijansko baziliko. Slovenska kapela v Washingtonu bo predstavljala trajno slovensko prisotnost v važnem svetovnem, središču, ki ga letno obišče do deset milijonov turistov, romarjev, in poslovnih popotnikov iz vseh delov sveta. Še prav posebej pa bo ta kapela spomenik in priča dvanajst preteklih stoletij in - tako upamo - mnogih bodočih stoletij slovenskega krščanskega izročila in omike.
Arhitektonski sestav in umetniške značilnosti Slovenske kapele odsevajo njen trojni pomen. Oljnata podoba brezjanske Marijo - delo akademskega slikarja Leona Koporca - je vgrajena v steno nad oltarjem. Oltar, ki po svoji kamniti masivnosti in obliki spominja na Knežji kamen, nosi na pročelju zgodovinski slovenski grb z označbo Slovenije in molitev: “Marija Pomagaj z Brezij - prosi za nas”. Na vznožni stopnici oltarja pa je v angleščini vklesana oznaka rojstnega datuma dvanajststo-letne krščanske zgodovine Slovencev: “Leto Gospodovo 745 -krst Kneza Gorazda”.
V oktagonalnem razporedu okrog oltarja so na marmornatih stenah kapele štirje kiparski reliefi Franceta Goršeta, ki ponazarjajo krst kneza Gorazda, Slomšekovo krščansko obnovo med Slovenci, Baragovo ameriško misijonstvo in doprinos slovenskih naseljencev Ameriki. Dva krsta - kneza Gorazda na levi strani oltarja in Baragova krstitev Indijanca na desni -simbolizirata slovensko krščanstvo v njegovem domačem začetku in v njegovi univerzalnosti. Glavni stranski steni kapele med reliefi v rožnatem marmorju nosita Slomškovo slovensko obnovitveno geslo (“Sveta vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike”) in vodilo Baragovega ameriškega misijonstva (“Želim biti, kjer me Bog hoče”), ki ga je izrazil v pismu svojemu ameriškemu škofu, predno je sam postal soustanovitelj katoliške cerkvene organizacije v Združenih državah.
Strop kapele je okrašen s slovenskimi narodnimi ornamenti na belem polju. Nad vhodom v notranjosti kapele je v angleškem prevodu vklesan Ivan Cankarjev spev brezjanski Mariji: “Ozrle se bodo nate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš”. Nad zunanjim pročeljem kapele v spominski dvorani svetišča pa je v marmor zapisana angleška identifikacij u Slovenske kapele: “Marija Pomagaj z Brezij - zaščitnica Slovenije”.
Za slovesnosti posvetitve kapele se bodo v Washingtonu zbrali Slovenci iz Amerike in Kanade, prišla pa bo tudi velika skupina romarjev iz Slovenije.
Poleg cerkvenih slovesnosti bd proslava posvetitve slovenske kapele poudarjena s posebno akademijo, slavnostnim banketom in razstavami slovenske knjige in folklore v Ame-razstava ameriške sloven-
Lojze Ferlinc j riki;
ske fblklore bo pod okriljem In v priredbi znamenite amerišk«« zgodovinsko-muzejske ustanova - The Smithsonian Institution Slovenska kapela v ameriškem Narodnem svetišču, ki je bila zasnovana leta 1965, bo mednarodni spomenik slovenskega krščanstva. Njena posvetitev 15. avgusta bo edinstveni slovenski “dan, ki ga je naredil Gospod.” V posebni poslanici za posvetitev slovenske kapele, ki jo je za spominsko knjiko o blagoslovitvi napisal predsednik Richard Nixon, je tako-le povzel pomen naše kapele: “Kapela, ki jo posvečujete Mariji z Brezij, slovenski narodni Madoni, je spomenik dvanajstim stoletjem slovenskega krščanstva in trajnemu vtisu, ki ga je to ponosno izročilo napravilo na vaša življenja in na ameriško zgodovino.”
Ciril Žebot
------o-----
Homarjem v Washington - odhod kusov!
CLEVELAND, O. — V petek, 13. avgusta, odpeljejo naši busi v Washington po sledečem redu:
West Park, vodi Mrs. Stella Dancull, odpelje bus izpred Annunciation Church, 4697 W. 130 St. in Bennington točno ob 6.30 zjutraj.
Newburgh: vodi .Mrs. Alice Arko, bus odpelje izpred Slovenskega narodnega doma na E. 30 St. in Union Ave. točno ob 7. zjutraj. Mrs. Arko ima še prostora za dva potnika. Pokličite jo Dl 1-7540.
St. Clair Ave., vodi Mr. John Sušnik, bus odpelje izpred kopališča (Bath-House) točno ob 7. zjutraj.
Underwood & E. 185 St. (Euc-lid-Collinwood), vodita Mr. in Mrs. Frank A. Turek, busi odpeljejo točno ob 7. zjutraj!
Vse potnike prosimo, da pridete pred časom na določena mesta, da boste vi čakali na bus in ne bus na vas! Busi bodo odpeljali točno ob določenem času in ne bodo čakali nikogar. Na veselo svidenje v Washingtonu! Vsi busi so že zasedeni, le Newburgh ima še prostora za dve o-sebi.
Frank A. Turek, tajnik
IZ NAŠIH VRŠI
mi im
Fairfield, Conn. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam deset dolarjev za Vaš tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen in jo rad čitam, sploh če kdo napiše kaj udarnega in pa novice iz naših slovenskih naselbin, kako te napredujejo ali nazadujejo v slovenski kulturi ali v maternem jeziku.
Kot rečeno sem z vsebino res zadovoljen, le poštna dostava je neredna. Včasih prejmem samo po tri izvode, včasih celo samo dva. S tem nisem prizadet samo jaz, temveč tudi drugi naročniki Ameriške Domovine v Connecticutu. Vem, da Vi časopis redno odpošiljate, zato mi je res uganka, kje zastaja. Upam, da se bo dostava izboljšala.
Slovencem in Slovenkam pa priporočam, naročite se na Ameriško Domovino, na slovenski časopis, ne pozabite materinega jezika. Pregovor pravi:	kdor
svoj materni jezik zametuje, sam sebe ponižuje!
Prav lep slovenski pozdrav u-redništvu, upravi in vsem naročnikom lista. Bog Vas živi!
Stanislaus Mally *
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in dva dolarja v pomoč listu.
Ameriško Domovino res zelo rada berem in ne bi hotela biti brez nje.
Lepo pozdravljam uredništvo, upravo in vse naročnike po širni Ameriki.
Mary Prelogar
mt»i»i»:žm?tmtw«nmfflfflm:tffl?mffln»n»nK»nntfflffl»n»»»»«nmmsm
STEFAN ZWEIG:

Skrivnost, ki žge
Njegov oče je bil zelo velik. Neskončno majhnega se je čutil sedaj Edgar pred njim, ko je vstopil, nervozen in na videz res zelo jezen.
“Kaj ti je- padlo v glavo, ti pobalin, da si pobegnil? Kako si mogel tako prestrašiti svojo mater?” Njegov glas je bil srdit in divje je mahal z rokami. Za njim je sedaj tiho vstopila mati. Njen obraz je bil mračen.
Edgar ni odgovoril, čutil je, da bi se moral opravičiti, toda vendar, kako naj mu pove, da sta ga prevarila in tepla? Ali bo on to razumel?
“No, ali nimaš jezika? Kaj se je zgodilo? Le kar mirno povej? Ali ti ni bilo kaj prav? Saj si moral vendar imeti vzrok, da si zbežal! Ali ti je kdo storil kaj žalega?”
Edgar je okleval. Spomin ga je zopet razjezil in že je hotel zatožiti. Tedaj pa je zapazil—in kar srce mu je zastalo pri tern , kako je mati za očetovim hrbtom napravila nenavadno kretnjo. Kretnjo, ki je sprva ni razumel. A tedaj ga je pogledala z očmi, ki so ga milo prosile. In počasi, prav počasi je dvignila k ustom prst, v znak, naj molči.
Otrok je začutil, kako mu je po vsem telesu postalo nenadoma toplo, izredno divja sreča ga je vsega pretesla. Zavedel se je, da mu je izročila v varstvo skrivnost, da leži na njegovih majnih otroških ustnicah cela usoda. Napolnil ga je divji vriskajoči ponos, ker mu je zaupala, hipoma je
srečen je bil v zavesti, da ga čaka še mnogo takih dni, da stoji pred njim še vse življenje, ki mu bo odkrilo svojo skrivnost. Obšla ga je prva slutnja mnogoterosti življenja, -prvič je mislil, da razume človeško bitje; ljudje so si drug drugemu potrebni, če tudi se včasih zdi, da se med seboj sovražijo. In
Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi
CLEVELAND, O. — Slovenska skupina plavalcev priredi v nedeljo, 8. tm., na Slovenski pristavi piknik in plavalne tekme. Na Slovenskem se s plavanjem srečamo razmeroma kasno. Prizadevanja, da bi pomagali pri učenju plavanja in utrjevanja na soncu in vodi, so do neke mere razvijale tudi srednje šole. Kopanje in plavanje poleti na prostem si je počasi utiralo pot med ljudi. Vendar je vsaj v Ljubljani mestno kopališče na
kako sladko je, biti ljubljen od Kolezeji veliko prispevalo k šir-
njih! Na nič in na nikogar ni mogel misliti s sovraštvom, ničesar se ni kesal in celo za barona, zapeljivca in svojega naj večjega sovražnika, je našel v svojem srcu novo čustvo hvaležnosti, ker mu je odprl vrata v ta novi svet prvih čustev.
Vse to je bilo zelo sladko in laskavo misliti sedaj v temi, bilo je že rahlo pomešano s podobami iz sanj, skoraj je bil to že sen. Tedaj se mu je zazdelo, da so se vrata narahlo odprla in je nekaj stopilo v sobo. Tega ni mogel prav verjeti, tudi ga je že preveč zajel spanec, da bi mogel odpreti oči. Tedaj je začutil nad seboj dihajoči obraz, ki je mehko, toplo in nežno božal njegovega in vedel je, da je to njegova mati, ki ga sedaj poljublja in boža po laseh, čutil je poljube in solze ter nežno vračal ljubkovanje, ki ga je smatral le kot znak sprave-, hvaležnosti ža molk. šele pozneje, mnogo let pozneje je v teh nemih solzah spoznal zaobljubo starajoče se žene, ki hoče odslej pripadati le njemu, svojemu otroku. Spoznal je v njih odpoved vsem pustolovščinam in slovo od vseh lastnih poželji-
zažedel storiti žrtev in svojo,-_____	—------ -----
lastno krivdo še povečati, le dajvosti. Ni vedel, da mu je bila bi ji pokazal, kako velik možitudi ona hvaležna, ker jo je je že. Zbral je vse sile in re- rešil jalove pustolovščine, tudi kel:
‘Ne, ne... nisem imel vzro-
ni vedel, da mu je v tistem objemu prepustila grenko-sladko
ka. Mama je bila zelo dobra-breme ljubezni kot dediščino za
z menoj, jaz pa sem bil neolikan, slabo sem se obnašal... in potem...potem sem zbežal, ker sem se bal kazni.”
Oče ga je osuplo gledal. Pričakoval je vse kaj drugega, le priznanja ne. Njegova jeza je bila razorožena.
njegovo bodoče življenje. Vsega tega takratni otrok še ni razumel, le čutil je, da je zelo osrečujoče, biti ljubljeh in da je s to ljubeznijo že povezan na veliko skrivnost sveta.
Ko je potem odstranila svojo roko, ko so se njene ustnice ločile od njegovih in je megle-, je še ved-
“No, če obžaluješ, potem je že vse v redu. Potem ne bom rla postava izginila danes nič več govoril o tem.'no ostalo pri njem nekaj top-Upam, da si boš v bodoče že lega, dih okoli njegovih usten, premislil! Glej, da se kaj ta-spreletelo ga je laskavo hre-kega nič več ne pripeti!”	penenje, da bi se večkrat cu-
Obstal je in ga gledal. Nje- til na sebi te mehke ustnice m gov glas je bil sedaj že prijaz- da bi ga še kdo ta^ o^nežno ob-nejši.
‘Kako bled si videti. Toda
jema, toda to slutenj polno predčutje tako zaželjene skriv-
zdi se mi, da si postal spet večji, nosti je bilo ze zamegle-no s
Upam, da ne boš več uganjal sencami sna. Še enkrat so šle takih otročarij; saj res nisi več mimo njega vse te žive podo-deček in že lahko postaneš be zadnjih ur, se enkrat se je pametnejši!”	[vabljivo odprla knjiga njegove
ta čas gledal mladosti. Nato je otrok zaspal 'in začel se je globlji sen nje-
Edgar je ves
le svojo mater. Zdelo se mu
je, da'se v njenih očeh nekaj govega žlvljenja_ sveti.. Ali pa je bil to mogoče le odsev luči? Ne, nekaj vlaž-' nega in svetlega je lesketalo v njenih očeh, okrog ust pa ji je igral smehljaj, ki je izražal hvaležnost. Poslali so ga spat, toda on ni bil žalosten, ker so ga pustili samega. Saj je toliko raznovrstnega in bogatega. Vsa bolečina zadnjih dni je izginila spričo mogočnega čustva prvega doživetja, srečen je bil v skrivnosti slutnji bodočih dogodkov. Zunaj v
Povečana menjava med LR Kitajsko in Jugoslavijo
Bilateralna trgovina med LR Kitajsko in Jugoslavijo se bo v letu 1971 močno povečala, tako poročajo iz Pekinga, čeprav še niso znani natančni statistični podatki za prvo tromesečje.
Blagovna menjava naj bi letos dosegla približno 20 milijonov dolarjev, toda veliko povečanje temni noči so šumela drevesa,1 pr^akujejo zlasti z dolgoročni-a njemu ni bilo nič več tesno mi pogodbami o izvozu jugoslo-pri srcu. Izgubil je vso ne- vanskih ladij, ladijskih motor-
ptrpnost po življenju, odkar je vedel, kako je bogato. Zdelo se mu je, da ga je danes prvič videl golega, nič več obdanega s tisoč lažmi otroškosti, temveč takega kot je, v vsej svoji razkošni, nevarni lepoti. Nikdar ni mislil, da morejo biti dnevi tako polni mnogoterih prehodov iz bolečine v slast, ih
jev in aluminija.
Reška ladjedelnica “Prvi maj” je že sklenila pogodbo o izvozu štirih ladij za LR Kitajsko v vrednosti 36 milijonov dolarjev.
Na 8 ljudi ena krava
V ZDA pride na 8 ljudi pov* prečno ena krava-mlekarica.
jenju plavalnega športa; kasneje so ljubljanski plavalci močno obžalovali, da je bazenu manjkalo samo meter in pol do mer olimpijskega športnega bazena.
Spretnost plavanja spremlja človeka skozi vsa obdobja; dolgo je služilo in še bo služilo vojaški in gospodarski rabi, higieni, in končno postalo zelo pomembna športna panoga, v kateri se združujejo vse koristne strani dejavnosti in ji dajejo važno mesto v človekovi vzgoji.
Že antični človek (Rimljani in Grki) ni veljal za izobraženega, če ni znal plavati. Plavanje je poznal človek v srednjem in zgodnjem novem veku, bilo je sestavni del viteškega vzgojnega sistema.
Kopališča ob vodah so bila poleti pomembna družabna zbirališča, ki pa jih je zlasti v protireformaciji in tudi kasneje Cerkev preganjala zato, ker so se kopali skupaj goli pripadniki o-beh spolov in je to povzročilo ne samo pohujšanje, temveč tudi nemoralo.
Zgodovina, ki nam nudi te podatke, nam tudi pove, kako je bil kanonik Oranzio de Bernardi, ki je živel v nekem mestu blizu Baria, prepričan, da je odkril nekaj novega, ko je zapazil pri kopanju v morju, da ga voda diži. Na odkritje je opozoril neapeljskega ministra in hitro so spoznali, da se človek v vodi lahko tudi premika. Na tej podlagi je Oranzio 1. 1794 na stroške neapeljskega kralja izdal knjižico o umetnosti plavanja.
Precej v istem času se je začel zanimati za plavanje v Nemčiji Guths-Muths. Sam se je naučil slučajno plavati in začel je razmišljati, kako bi plavanje vključil v svoj sistem šolske telesne vzgoje. Izumil je ne samo me-todski postopek za pouk plavanja, temveč je izumil nov stil, ki ga je sam imenoval tempo-plavanje, danes pa mu pravimo prsno plavanje. Veliko je plavanje pridobilo, ko so začeli plavanje učiti v vojski. Po zgodovinskih slikah je razvidno, da so se v Guths-Muthovem času že kopali v širokih hlačkah, ki so segala do kolen.
Do sedaj so redki posamezniki, ki so se upali v globoko vodo, plavali “po pasje”. Leta 1796 je Guths-Muths izdal knjižico o plavanju in s tem neposredne prispeval k naslednji stopnji v razvoju telesne vzgoje, ne samo v Nemčiji, temveč tudi v drugih
kah graditi plavalne bazene namenjene občinstvu; k širjenju plavanja so veliko prispevala zdravilišča s svojimi zaprtimi bazeni. Prvi tak bazen so zgradili v Angliji že leta 1843. Leta 1867 je bilo ustanovljeno prvo angleško plavalno športno društvo. Iz Anglije se je plavalni šport hitro razširil na celino in v Ameriko.
Skok v vodo z deske so razvili v Nemčiji pod vplivom Guths-Muthsa in turnirske telovadbe, medtem ko so skoke s stolpa u-vedli Švedi.
Leta 1908 je bila ustanovljena Mednarodna plavalna zveza; od tedaj dobiva tekmovalno plavanje modernejšo obliko. Prvotno niso tekmovali v bazenih in na progah, veljavnih za mednarodne tekme, temveč so plavali tako imenovano distančno (odrejeno v daljavo) plavanje. Najbolj znani primeri distančnega plavanja so tekmovanja v plavanju čež kanal La Manche.
Med moškimi je poskus prvemu uspel Angležu Webbu že 1. 1875, med ženami pa je prva preplavala Kanal 1. 1926 Amerikanka Ederle.	/
Če pomislimo, da je širina La Manche okrog 30 km, kakšna volja, hrabrost, smelost, odločnost mora krepiti takega plavalca, ki se podaja v tako nevarnost. Tudi, ko je še pri moči, je vedno v nevarnosti od morskih živali in verjetno tudi od morskih ptic.
Ples v dvorani po gladkem parketu kakor tudi nekatere druge panoge športnega udejstvovanja se sploh ne morejo primerjati z ozirom na nevarnost in vztrajnost športne dejavnosti plavalca. Z ozirom na distančno plavanje, kakor je to zgoraj omenjeno, plavalec vsekakor zasluži večje spoštovanje in cenjenje njegovega napora in ga moramo prištevati med prve športne panoge.
In še nekaj o plavalnih stilih. Kako so plavali 'v antiki in srednjem veku, ne vemo točno, po ohranjenih slikah pa lahko sklepamo, da so plavali v stilu nekoliko podobnim današnjemu kravlu.
Najstarejši stil v času, ko je plavanje zopet oživelo, poznamo v Angliji: tako imenovano stransko plavanje, ki ga je zaradi športnih teženj po večji hitrosti izpodrinilo nemško prsno plavanje. Stransko plavanje je dobilo močnega tekmeca tudi v obliki tako imenovanega Trud-deon stila; način ima po Angležu, ki ga je prinesel 1. 1873 iz Južne Amerike v Anglijo in so ga kasneje v Evropi izboljšali Madgari in Avstrijci. Pri nas doma je bilo to plavanje znano kot mornarsko.
Nato je Avstralec Cecil Healy 1. 1906 prinesel v Evropo nov način, ki se imenuje kravl. S tem stilom je Amerikanec Weissmuller prvi preplaval 100 metrov hitreje kot v minuti.
Prsnemu stilu v prvotnem pomenu se je okoli 1. 1930 pridružila nova oblika, tako imenovana Butterfly stil, po slovensko metuljček, ki je hitrejši od državah. V Nemčiji, Franciji, prvotnega prsnega sloga, ta pa Avstriji, Angliji so začeli ob re- je v zadnjem času doživel še no-
nikdar prva rabila jedrskega o-rožja.
V svoji izjavi poziva Ameriko in Sovjetijo, naj tudi oni dasta tako izjavo, pa zahteva istočasno tudi, da obe atomski supersili umakneta vse svoje atomsko o-rožje s tujih tal. Kitajska pravi, da bo odgovor Amerike in Sov-jetije na te njene zahteve pokazal, ali imata ti dve resnično namero iskati atomsko razorožitev ali ne.
Kitajska je na stališču, da je vprašanje atomskega orožja ta ko važno, da ne morejo o njem razpravljati le tiste države, ki to orožje imajo, ampak tudi vse druge, ker se vseh to življenjsko tiče.
vo modifikacijo, tako imenovan sila. Ponovila je svojo že prejš- se kitajski politični svet izraža
njo izjavo, da Kitajska ne bo zelo “prožno” o vprašanju Nixo-
novega prihoda.
Čeprav so v Hong Kongu previdni v oceni Nixonove politike, pa v njihovih vrstah prevladuje mnenje, da do obiska pride. Sedanjo kitajsko taktiko smatrajo kot manever, kako bi preskusili, kje bi se lahko potegnila meja ameriškega zanimanja za Nixonovo pot. Da bi Nixon hotel iti brezpogojno v Peiping, tega pa v Hong Kongu še nihče ne misli, akoravno vsakdo ve, da je v poplavi ameriških izjav o tem predmetu res težko izluščiti resnico.
delfinov slog, s katerim je moč plavati zelo hitro.
Prvotni način hrbtnega plavanja, imenovan Germanija po Nemcih, ki so ga iznašli, je v tehničnem oziru inačica prsnega plavanja, na tekmovanjih pa ga je izpodrinil kasneje hrbtni kravl.
Otvoritev prvega slovenskega športnega bazena SK Ilirija je bilo v Ljubljani 1. 1929; k tej gradnji je mnogo prispeval inž. Bloudek; bilo je zgrajeno v o-bliki olimp j iških mer. Po vojni je razvila Športna zveza v Ljubljani med drugim tudi svoj plavalni odsek. Poleg Ilirije in Primorja je v njej sodeloval še Ljubljanski športni klub, ki si je na Ljubljanici še pred vojno uredil svoje kopališče. Kljub vsem težavam je Ilirija v svoji sekciji po zaslugi L Kavška razvila tudi skupino skakalcev, ki so že v nekaj letih dosegli ne samo jugoslovansko, temveč tudi mednarodno višino in to tradicijo vzdržujejo slovenski skakalci vse do današnjih dni.
Že 1. 1935 je Ilirija postala v celotni oceni najboljši plavalni klub v državi. Leta 1937 je zmagala v velikem tekmovanju za Jadranski pokal, v katerem so sodelovali tudi italijanski tekmovalci in nato še 1. 1940 v ligaškem tekmovanju osem najboljših jugoslovanskih klubov.
Vrsta bazenov je bila zgrajena izven Ljubljane: v Kamniku, Rogaški Slatini, Radovljici, Višnji gori, Mariboru itd. Kljub temu plavalni šport ni imel prave osnove: ni bilo zimskih bazenov, samo letni pa v našem podnebju ne zadoščajo, ker tekmovalno plavanje v zunanjem svetu že v tem času ni bilo več samo sezonski šport, temveč panoga, ki potrebuje nepretrgan trening vse leto.
Šolske oblasti so sicer včasih glede mladine delale težave, vendar pa so si znali v klubu pomagati.
Čeravno' nima posebnega pomena z ozirom na veličino bazena ali kljub temu, ko bomo v nedeljo z navdušenjem opazovali to tekmovanje, bo verjetne marsikoga zanimalo, v kakšnem stilu ali slogu bodo plavali naši plavalci?
Tistim, ki ne vedo za obstanek plavalnega športa doma v Sloveniji, naj bi ta članek služil kot podpora glede črpanja podatkov te športne panoge. O-stalim, ki so aktivno sodelovali ali so vsaj spremljali tozadevni zgodovinski razvoj, pa obujanje spominov.
Piknik, plavanje in tekme v prirodi nam nudijo užitek in zadovoljstvo.
Valentin Potočnik
Atomska tovorna ladja Savannah gre v pokoj
WASHINGTON, D.C. — Še pod Eisenhowerjevim režimom si je Amerika vbila v glavo, da iz čisto prestižnih razlogov — praktične potrebe ni bilo prav nobene — da zgraditi prvo a-tomsko tovorno ladjo Savannah. Vanjo je bilo investiranih nad $54 milijonov, stroški vzdrževanja so bili pa neprimerno večji kot pri navadnih tovornih ladjah. Propaganda je slikala ladjo kot izredno pridobitev za morski promet.
Par let je ladja sploh vozila po svetu le za propagando. Čim dalje je bila v prometu, tem bolj je postajalo jasno, da ne bo mogla tekmovati z navadnimi tovornimi ladjami. Zato je njeno obratovanje z leti hitro pojemalo. Vzdrževalni stroški so z draginjo vred rastli. Lani so znašali že nad $3 milijone.
To je prisililo administracijo, da se je odločila, ladjo poslati v pokoj, potem ko je napravila komaj dobrega pol milijona morskih milj’. Bodočnost ladje je uganka, nobena velika pomorska prometna družba jo noče prevzeti. Ladja bo počivala do nadaljnega v luki Orange, Tex., od prihodnjega poletja.
Kitajska odklonila “jedrsko” konfereneo
PEIPING, Kit. — Ljudska republika Kitajska je uradno odklonila konferenco jedrskih sil o jedrski razorožitvi, ki jo je predložila Sovjetska zveza ponovno 30. junija letos. Uradna izjava pravi, da je Kitajska še vedno v poskusni dobi v pogledu jedrskega orožja in oborožitve in da za enkrat še ni jedrska
Nixonov obisk v Kino je morda le pogojen?
HONG KONG. — Med tem ko Amerika plava v prepričanju, da bo Nixon čisto gotovo šel v Peiping, je kitajska javnost izredno mirna pri obravnavanju tega predmeta. Najrajše sploh ne govori preveč o Nixonu. Če govori, poudarja zmeraj, da vsi razgovori veljajo le takrat, če bo Nixon prišel v Peiping. Politični opazovalci v Hong Kongu so zato začeli računati z mož-nostjo, da Nixona tudi sploh ne bo ha Kitajsko.
Skrbno opazujejo vsako kitajsko izjavo o Nixonovem obisku, morajo pa pri tem ugotoviti, da
Moški dobijo dele
NOČNA PATRULJA NA. JORJTA^-U —Izraelska patrulja gre ponoči po povezanih brodovih preko rokava reke Jordan stikat za sovražnikom.
Izučen
avtomehanik dobi delo v slovenski gasolinski postaji. Za informacije kličite 425-7750.	(149)
Pleskanje!
Za vseh vrst pleskanja (barvanja), zunaj in znotraj, po nizkih cenah kličite tel 391-6582 po 5. uri popoldne.
-(149)
Naravna zaščita rastlin
Od nekaterih mravelj bi se lahko ljudje naučili marsikaj o zaščiti rastlin, je ugotovil kemik Schildknecht, profesor na hei-delberški univerzi. Njegove u-gotovitve se nanašajo na posebne južnoameriške mravlje, imenovane listorezci.
Te mravlje gojijo glivice, ki se nikoli ne pomešajo, oz. ne o-kužijo z drugimi. Glivice se hranijo z listjem, ki ga mravlje poprej zgrizejo v drobno kašo. Pri tem dodajo kaši izloček iz žlez. Kadar pridejo na svoj glivični vrt, prelijejo vse gojišče gliv s tem izločkom, ki odstranjuje druge glivice in bakterije. Takšno “gnojenje” hkrati spodbuja rast glivic, s katerimi se mravlje hranijo.
Učinkovitost naravnega sredstva za zaščito rastlin je prof. Schildknecht ponazoril z naslednjim poskusom na desetih dekagramih slivove marmelade, ki ji je primešal 20 miligramov žleznega izločka mravelj, ni bilo tri tedne niti sledu o plesni in bakterijah. Primerjalni vzorec marmelade se je tačas pokvaril.
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
BY OWNER — 6 rm. bungalow, 3 bdrms., HW heat, insul., copper plumbed, alum, siding, full bsmt., garage, porch, Shore Acres Ass’n MbrShip, 15007 Lk. Sh. Blvd. $23,000. 531-4911 (3-6 pm.) Prin. only.	(156)
Hiše naprodaj
Dvodružinska, enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu v St. Clairski okolici.
Kličite 381-2705
_________________________(H9)
Hiša naprodaj
Euclid — bungalow, blizu slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot, v srednjih 20h. Lastnik 481-6859.
_ (148) V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
ROJAKI!
Popravljamo in predelujemo kuhinje, garaže in vsakovrstna dela. Kličite 531-2053.
(149)
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko
Iščemo snažilko za delni čas. Mora razumeti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za intervju: 361-7811.
Certified Chemical & Eqpt. Co. 5366 St. Clair Avenue
(x)
Female Help
Punch Press
Experienced operators. Full or part time. $2.05 to start, automatic first increase in 60 days. Bonus incentive plan. Usual fringes. Off E. 70 north of St. Clair. 361-6264.
(148)
Hiša naprodaj
Dobra 4-družinska hiša, podkletena, se ugodno proda na 1123 E. 63 St. Kličite: 391-2243. ________________________-(149)
Hiša naprodaj
Dobro ohranjena 6-sobna enodružinska hiša se proda po ugodni ceni na 1214 E. 168 St. med Grovewood in Villaview Rd. Kličite 442-8567.	(150)
Hiša naprodaj
Wickliffe, bungalow na dobrem prostoru, 3 spalnice, Sanitas kuhinja, preproge, l1/^ kopalnice, predeljena klet, dvojna garaža, drevesa, $28,900. Nič agentov. 943-3698
-G49)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo fid.
481-2237
ALEXANDRE DUMAS«
Grof Monte Cristo
‘Jaz pravim, da si ga pride- ne-
“Torej ni res grof?’’
“Kako naj bi jaz to vedel? On si daje ta naslov, in jaz mu ga dajem, in vsi mu ga dajajo;
Torej je bil vaš oče zelo srečen?” pravi.
“Moje mnenje o moji materi poznate, gospod grof; ona je nebeški angelj, poleg tega lepa,
ali ni tako, kakor da ga ima?”|duh°vita in dobra. Svojo mater “Vi ste res čuden človek! To-'sem spremil v Treport; za ti-
re j ? ” “Kaj’
soč drugih sinov bi bila to iz-vanredna požrtvovalnost, da,
“Gospod Danglars je torej tlaka: Jaz Pa prištevam te štiri obedoval pri vas?”	j dni, ko sva bila z njo sama, k
“Da.v	Jnajzabavnejšim. Bili so poeti-
“Z vašim grofom Andreo čnejši in zadovoljili so me bolj, Cavalcantijem?” '	[kakor če bi bil spremljal kra-
“Z grofom Andreo Cavalcian-:]Jico Mab ali Titanijo.” tijem, z njegovim očetom, z) ‘fTo i6 popolnost, vsled ka-gospo Danglars, gospodom in tere mora človek obupati in ki gospo Villefort, gospodom De- v vseh> ki to slišijo, vzbudi žej-bravem, Maksimilijanom Mor-J°> da bi ostali neoženjeni.” relom in s kom še?... Ah, da, z. “In baš ker vem, da živi na gospodom Chateau- Renau- svetu popolna žena, se upiram dom.”	ženitvi z gospico Danglars.
“Ali se je gqvorilo o meni?”( “Ali ste Pač kdaj pazili na to, “Niti besedice.”	jda naš egoizem vse ono, kar je
“Tem slabše.”	jnajše, izvanredno olepša? Les-
“Zakaj ? Zdi se mi, če se je ketajoč se demant postane lep-vas pozabilo, da vam more biti ab če je naš; toda ali poznate to le po volji.”	muko, ki jo čutimo, ako izve-
“Moj ljubi grof, ves obupan m0’	na svetn še drug,
sem, kajti če se ni o meni govo- svetlejši demant in smo ven-rijo, je gotovo, da se je na me clar obsojeni, da imamo slabej-
“Ah končno o jednem člove- priznati moram, da ima bankir ku vendar ne govorite tako ka- slab okus in je mnogo bolj ve-kor o ubogem Danglarsu.” sel nekega drugega. ”
“To pride morda od tod, ker se mi ni treba oženiti z njegovo
človeško,” zamrma
tem več mislilo.”	šega?”
“Ah, kaj to? Saj gospica <^°
Danglars ni bila v številu onih, gromki bi v moji hiši mislili na vas; j “Torej baš zato bi vriskal a seveda je lahko doma misli- veselJa> če bi gospica Danglars la na vas.”	končno uvidela, da sem v pri-
“O, to pač ne, tega sem si meri ž nj° ub°£a Para in imam svest. A če bi bila mislila na!komaj toliko sto tisoč frankov
me, je mislila pač v isteh smislu kakor jaz na njo.” |
“Ginljiva simpatija!” pravi grof. “Vidva se torej mrzita?” “Čujte, gospod grof, da bi bila gospica Danglars izvrstna ljubica, toda kot žena, vraga...”
kakor ona milijonov.”
Monte Cristo se nasmehne. “Pravkar sem se nečesa zmi-slil,” nadaljuje Albert. “Franc ljubi ekcentričnost, in opazil sem, da je bil od gospice Danglars ves očaran; toda dasi sem
“Torej,” pravi Monte Cristo;mu Pisal štiri pisma, jedno za-
smehljaje, “na ta; način mislite, Peljivejše od drugega, mi na
na svojo bodočo?”	^neodpustljiv način ni odgovoril
“Ah, moj Bog, da, sicer ne-!nič drugega kakor: “Jaz sem koliko brutalno,\toda čisto prav. [®kscentričen, to je res, toda mo-Ker ni mogoče .ižpremeniti sanj J0, ekscentričnost ne gre tako v resnico, mora gospica Dan-,^®^* da bi prelomil dano be-glars vsekakor postati moja žena, to se pravi, da bode žive-
la z menoj; poleg, mene mislila in pela, deset korakov od mene igrala godbo in pisala stihe in to tekom celega mojega življenja; o, jaz sem ves potrt: ljubica, moj ljubi grof, to mine, toda žena je kaj drugega. Ta ostane človeku za vedno, in vedno gledati pri sebi gospico Danglars, to je strašno.”
“Z vami je težko, grof.”
“Da, kajti pogosto mislim na neko nemožnost.”
“In na kakšno?”
“Da bi našel ženo, kakoršno je našel moj oče.”
Monte Cristo se ozre v Alberta in prebledi, igraje se pri tem z dvema dragocenima pištolama, katerih peteline nap-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE — 3326 Church St.
4 bdrm. duplex, full din. rm., liv. rm., kit. and brkfst. rm., 1% baths, fulbbsmt, Ige. lot, 2 c. prk. $32,900 also adjoining duplicate bldg. Can be purchased at same price for investment purposes.	588-1466
(149)
VILLA PARK — 3 bdrm. brk. trilevel. Lge liv. rm., din. rm. and handsomely pan. rec. rm. Sep. laundry and work area w-outside entr., IVz c. gar. w-dressing rm. for in-ground swim. pool.	$32,700
867-4775 days or 495-0346 eves.
GOOD INCOME PROPERTY —
BY OWNER
6 flat deluxe brk. & 4 c. brk. gar.
Terrific North side location. Fully rented. Nr. beach, stores, transp.
Mid $60’s.	973-6328 lefort
»	___________________(149)ga. toda pravičnega moža.”
sedo.
, “Da, ponujati prijatelju ženo, katero bi imeli sami k večjemu za ljubico, to imenujem tudi pravo prijateljstvo.” Albert se nasmehne. “Oprostite,” nadaljuje, “dobri Franc se vrne, toda to vas pač zanima malo, kajti zdi se mi, da ga ne ljubite.”
“Jaz?” pravi Monte Cristo. “Ej, moj ljudi grof, kako se vam more zdeti, da Franca ne ljubim? Jaz ljubim celi svet!”
“In jaz sem tudi v tem celem svetu... Hvala.”
“O, ne zmešajte vsega,” pravi Monte Cristo. “Celi svet ljubim, ker nam je Bog zapovedal ljubiti svojega bližnjega, a sovražim samo neke osebe. Toda vrniva se k Francu! Vi pravite, da pride v Paris?” “Da, po naročilu gospoda Villeforta, ki ga hoče, kakor se zdi, prav tako hitro oženiti z Valentino, kakor hoče dobiti gospod Danglars svoji hčerki moža. Vsekakor je gotovo jako težko biti oče odraslih hčera, in zdi se, da je to očetovstvo zvezano z greznico, v kateri udari žila devetdeset-krat v minuti, dokler se ne rešijo svojih hčera.”
Toda gospod d’Epinay vam ni jednak; zdi se, da se vdaja zlu s potrpežljivostjo.”
“Še več, celo stvar smatra za zelo resno; misli že na belo kravato in govori o svoji rodbini. Sicer pa Villeforte jako čisla.” “Kar tudi zaslužijo, ali ni res?”
“Mislim, da je bil gospod Vil-vedno na glasu stroge-
hčerjo,” odvrne Albert smeh-Ijaje.
“Toda, moj ljubi gospod,” pravi Monte Cristo, “vi ste res strašno abotni.”
“Jaz?”
“Da, vi. Toda vzemite si smodko.”
“Z veseljem. Toda zakaj se vam zdim tako aboten?”
“Ker se zaradi te ženitve čisto po nepotrebnem razgrevate. Moj Bog, pustite stvar, naj se razvija svojo pot. Morda vi ne bodete niti prvi, ki u-makne svojo besedo.”
“Bah!” pravi Albert in pogleda debelo.
“Da, gotovo, gospod grof,” pravi Monte Cristo. “Vraga, proti vaši volji vam vendar ne postavijo stola pred vrata. Toda govoriva resno!” pravi grof z drugim glasom. “Ali bi res radi to zvezo preprečili?”
Dal bi v ta namen sto tisoč frankov.”
“Torej se veselite! Gospod Danglars bi dal v isti namen dvakrat toliko.”
“O moj Bog, ali je to mogoče verjeti?” vsklikne Albert, a vendar potemni pri teh besedah njegovo čelo lahek oblak. “Toda, moj ljubi grof, gospod Danglars mora imeti vendar vzroke?”
“Ah, glejte prevzetno in sebično naravo! Zopet človek ki gre s sekiro v roki nad sebičnost drugih ljudij in kriči, če se dotakne kdo njegove le z iglico.”
“Ne, toda zdi se, da mora biti gospod Danglars...”
“Vas vesel, ali ni res? Ah,
“Koga pa?”
“Ne vem. Premislite natanko vse migljaje, ki sem vam jih dal, in sklepajte na podlagi njih.”
“Prav, razumem; toda čujte, moja mati, ne, motim se, moj oče namerava prirediti bal.” “Zdaj, v tem letnem času?” “Poletni bali so zdaj moderni.”
“In če bi ne bili, bi zadostovala samo grofičina želja, da postanejo moderni.”
“Pač vam je razumljivo, da so to čisto aristokratični bali; oni, ki ostanejo v Parisu meseca julija, so resnični Parižani. Ali bi bili tako prijazni in poskrbeli, da prideta tudi gospoda Cavalcantija?”
“Kdaj se ima vršiti ta bal?” “V soboto.”
“Starega gospoda Cavalcantija tedaj ne bode več tu.” “Torej bodite tako prijazni in povabite vsaj sina.”
“čujte, grof, jaz ga ne poznam.”
“Kako, vi ga ne poznate?” “Ne, pred štirimi dnevi sem ga videl prvikrat in ne morem jamčiti zanj.
“Toda vi ga pri sebi sprejemate, ali ni res?”
“Ah, da, to je kaj drugega. Priporočil mi ga je dober abbe, ki pa se je lahko varal sam. Povabite ga sami, a ne prosite mene, naj ga predstavim, če se pozneje oženi z gospico Danglars, bi me še obdolžili spletkar jeneja, in midva bi si morala porezati vratove; sicer pa tudi še ne vem, če pridem sam.”

JOS. ŽELE IN SINOVI
ZAVOD
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: 361-0583
COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
rmiiiimmimimiimmmimmmiimiiiiimiiiimmiimiiiiiimmmimiiimimmi.'r
-v"

OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO


Je ljubljena §?eba daleč proč!
Poklic v daljavo vas lahko hitro združi!
Ne boste zgubljali dragocenih minut čimprejšnjega snidenja, če zavrtite številko vi sami.
In je enostavnejše kot si mislite.	" V ■ jji ■ j
Zavrtite številko 1.
Nato številko Area Code, če je drugačna od vaše.
Potem pa številko, katero želite.
Vam morda niso jasne Area Codes drugih krajev in celoten način telefoniranja? Prvi del vašega telefonskega imenika ima vsa navodila. Želimo prijeten obisk!
(§) Ohio Bell
“Kam?”
“Na vaš bal.”
“Zakaj vendar ne?” “Prihajam nalašč s tem namenom, da vas povabim.”
“Ah, to je prijazno, a meni ne bode mogoče.”
“če vam nekaj povem, bodete toliko ljubeznivi, da nairt žrtuvujete vse svoje ovire.” “Govorite!”
“Moja mati vas prosi.” “Gospa grofica Morcerf?”-odvrne Monte Cristo trepetaje.
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
F BLAG SPOMIN
T
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA MOŽA, OČETA, STAREGA OČETA IN PRA-OČETA
Jakoba Emmk
ki je umrl 4. avgusta 1968
Kako smo žalostni vsi, odkar Vaju med nami več ni! Pogrešamo ljubeči Vajin smehljaj, zaman Vaju kličemo nazaj!
DEVETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE, SESTRE IN TETE
iridgef iaris Resnik
ki je umrla 9. avgusta 1952
Zvesto Vaju smo ljubili, na Vaju ne bomo pozabili, v spominu vedno bosta nam, dokler ne združimo se tam v raju — nad zvezdami!
Žalujoči:
JENNIE RESNIK, žena, sinovi in hčere, Mati, bratje in sestre
Cleveland, Ohio 5. avguste 1971.


ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628

!§I’- .Ul
itisrti
KAMELJA KARAVANA — Tale karavana je svoje vrste; kamele se vozijo v odprtih vagonih vlaka iz Turčije preko Sirije in Libanona .i>- Libijo.
' V . -
r-.....
V W '
SLAVA JE MINLJNVA — John Lennon, eden od članov znane angleške skupine “Beatles”, na letališču v Londonu na Angleškem. Skupina se je razšla, njene plošče pa še vedno tu in tam prodajajo.
,>i*>t*t8**t*>’i**i**i*^i**^**i*‘iMi>*i,t^'ti* iM