/
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
Leio II.	TRBOVLJE, 7. oktobra 1949.	Štev. J9.
-	Protestno zborovanje v Trbovljah
Novi udarniki v rudniku Trbovlje odgovarjajo klevetnikom
„Če nam nočete pomagati pri graditvi socalizma nas vsai pustite v miru“
V nedeljo 2. oktobra dopoldne se je vršilo v Delavskem domu v Trbovljah snanifestacijsko zborovanje trboveljskih rudarjev in delavcev ostalih industrij in obrti v Trbovljah za ohranitev svetovnega miru. Pri tej priliki so bili 103 rudarji proglašeni za udarnike. Udarnikom je čestital najprej k doseženim uspehom pomočnik direktorja rudnika Trbovlje tov. Irt, nadalje glavni inženir rudnika tov. ing. Pre-želj irf končno v imenu sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah njen tajnik tov. Zibret. Pomočnik direktorja tov. Irt in tajnik sindikalne podružnice rudarjev tov. Zibret sta jim prikazala položaj, v katerem se naša država ob času nahaja in se dotaknila umazane gonje proti naši državi in njenemu vodstvu, glavni inženir rudnika tov. ing. Preželj pa se je dotaknil v svojem govoru Izkustev, ki smo jih napravili z brigadnim sistemom dela na rudniku. "Uspehi so pozitivni. Tov. ing. Preželj je pozval rudarje, naj se vsi vključijo v brigadni način dela, ki je pokazal, da je s tem načinom dela mogoče doseči večjo storitev na moža in s tem višjo produkcijo, ki bo v prid delavcu samemu in v korist države.
Osmič je bil proglašen za udarnika rudar Tomažič Martin, ki dela na Zahodnem obratu ter rudar Vzhodnega obrata Petek Alojz. Kot sedemkratni udarniki so bili proglašeni tov. Skri-nar Franc in tov. Zagorišek Anton lz Zahodnega obrata ter tov. Borštnar Jože in tov. Pavlin Martin Iz Vzhodnega obrata. Za 6-kratne udarnike je bilo izklicanih 18 rudarjev, od teh 13 Iz Zahodnega In 5 iz Vzhodnega obrata. Prav tako je bilo proglašeno za 5-kratne udarnike 18 rudarjev In sicer 10 iz Zahodnega obrata, 7 lz Vzhodnega obrata, 1 pa z dnevnega kopa (tov. Kotar Erik). Štirikratnih udarnikov ima Zahodni obrat 9, Vzhodni 5 in eden z dnevnega kopa (tov. Rozman Jože). Dvakratnih udarnikov je 15 na Zahodnem in 2 na Vzhodnem obratu. Prvikrat je bilo proglašeno za udarnike 16 rudarjev, od teh 13 lz Zahodnega, 2 iz Vzhodnega in 1 z dnevnega kopa.
Udraniki so prejeli denarne nagrade bi udarniške legitimacije.
Na tej manifestaciji Je bil storjen soglasen sklep, da se odpošlje Centralnemu komiteju KPJ v Beogradu sledeča resolucija:
Centralnemu komitetu KPJ
Beograd.
Rudarji rudnika Trbovelj, zbrani na masovnem sestanku dne 2. X. 1949 ob priliki manifestacije dneva miru, Vam pošiljamo plamteče in borbene pozdrave.
Zavedajoč se važnega zgodovinskega položaja, v katerem ima naša Partija zgodovinsko vlogo, Vam ob tej priliki obljubljamo, da bomo rudarji našega rudnika stali vedno v prvih vrstah, da dokažemo vsem informbirojevskim kričačem, na nas naša Partija In lov. Tito vodita po pravilni poti k Izgradnji socializma. Pod vodstvom CK in tov. Tita smo pripravljeni na vse težkoče pri izgradnji težke Industrije.
Kljub temu, da nam je Sovjetska zveza odpovedala tudi po-
godbo, katero so naši narodi in narodi Sovjetske zveze skovali s krvjo v času druge svetovne vojne, se mi rudarji ne bomo ustrašili, še več, napeli bomo vse sile strnjene vrste okrog Partije, pomnožili vrste udarnikov in rudarjev za • večjo storilnost dela, ker le tako bomo dokazali vsem, ki so proti izgradnji naše države, da s takšno Partijo, kot je naša, in takšnim narodom, lahko zgradimo socializem z lastnimi silami.
Rudarji našega rudnika Imamo Irijno zaupanje v Partijo, CK, katero vodi naš ljubljeni maršal Tito In s tem zaupanjem bomo premagali še tako podle klevete s strani Sovjetske zveze in držav ljudskih demokracij.
Rudarji rudnika Trbovlje.
Rudarji, proglašeni na tem manife-stacijskem zborovanju za udarnike, so avantgarda delavstva rudnikna Trbovlje, kateri so skupno z drugimi rudarji pripomogli, da je trboveljski rudnik v letošnjem letu dosegal in presegal
svoje velike planske naloge. Ti udarniki so z ostalimi tovariši svetel zgled, so graditelji velike, močne Jugoslavije, so vzorni Izvrševalci našega petletnega piana, ki naj napravi iz nekdaj zaostale agrarne države krepko, industrializirano državo, ki bo stala na svojih nogah, neodvisno od izkoriščevalcev Zahoda In Vzhoda. Trboveljski delavci so predani socializaciji in industrializaciji naše države, so eden izmed številnih granitnih stebrov, na katerih stoji današnja Jugoslavija. Trboveljski rudar je ponosen, nosi glavo pokonci, se ne boji groženj, ki jih širi o naši državi sovražni nam- kapitalistični Zahod, ne boji se pa tudi groženj, ki prihajajo z Vzhoda po sovražnem nam časopisju in v radijskih oddajah, ki v zaslepljenosti, zlobi In zavisti širijo nezaslišane laži o naši državi in njenem vodstvu. Delavec naše sajaste doline ve, kaj je vreden delavec, ki predano dela, ki si v potu svojega obraza služi svoj kruh. Ta delavec trpi ln se bori s trdim, upornim delom za svoj obstoj, bori se za svojo ljubljeno državo, bori se za lepšo bodočnost delovnega ljud-
, stva Jugoslavije. S prezirom gleda, kakšna umazana kupčija se je napravila pred kratkim z našo Slovensko Koroško, ve, kdo je vtaknil v žep odkupnino za ta prelep kos slovenske zemlje. Z gnusom v srcu je bral umazan budimpeštanski proces, to ogabno inscenirano igro pred sodiščem, naperjeno proti naši državi in njeiiemu vodstvu. S prezirom gleda na odpoved zavezniške pogodbe Jugoslaviji s strani Sovjetske zveze, Madžarske, Poljske, Bolgarije in Romunije. Naš delavec ve, da bo iz umazane gonje proti naši državi naše delovno ljudstvo izšlo prej ali slej kot zmagovalec. Zakaj bo Izšlo kot zmagovalec? Ker je neizpodbitna reshica, da vedno zmaga tisti, ki je pošten, ki dela, ki dela strastno in uporno! Dokler bo imela država tako predano delavstvo — in nima ga samo v našem Zasavju, Ima ga povsod po vsej Jugoslaviji — se ji ni treba bati ničesar in nikogar. Končna zmaga ni bila nikoli na strani izdajalcev in obrekovalcev, ampak vedno na strani tistih, ki trdo in tii>orno delajo! To nas uči zgodovina in zgodovina je najzaneslivejša učiteljica!
Mesec september, doba najtežje borbe za Izvršitev planskih nalog v rudnikih
Borba za izvršitev plana v rudarstvu zavzema vedno večji obseg. Rudarji se zavedajo dolžnosti, ki jih imajo pri Izvršitvi planskih aelog, zato izpolnjujejo z enakim elanom svoje dolžnosti, kakor so jih v prejšnjih mesecih tretjega planskega leta. Kakor so v minulih mesecih rudarji trboveljskega rudnika plan uspešno izvrševali. ln ga tudi prekoračevali, tako Je bil tudi v mesecu septembru plan prekoračen, kljub velikim težkočam na deloviščih. Visoki zavesti rudarjev ln pravilnim ukrepom uprave je pripisati, da je bil plan meseca septembra Izvršen.
Izvršitev plana s 104,3«/o pomeni lep uspeh z ozirom na to, da se je ravno Vzhodni obrat boril z velikimi težko-čaml, kakor je visoka temperatura na Širokem čelu, kjer je stalno preko 30 stopinj Celzija, ved primerov zruškov kakor tudi prekinitev neskončne vrvi, potom katere se Je vršil izvoz premoga iz jem«. S pomožno uporabo električne lokomotive ja delo sicer nekoliko napredovalo, dokončno pa je steklo šele, ko so bile te težkoče docela odpravljene.
Izvršitev plana je oviralo nadalje
Delovni kolektiv rudnika Zagorje se že več mesecev vztrajno bori za predčasno Izvršitev letnega proizvodnega plana. Uspehi, ki jih je tozadevno dosegel, niso zadovoljivi. 29. november, termirf, do katerega so »e rudarji zavezali, da bodo Izpolnili letni plan proizvodnje, se neznansko hitro približuje ter opozarja rudarje na njihovo obljubo. Ne gre samo za čast če-
tudi plazovje ln neodkrita delovna mesta na Dobrni, kar se je poznalo zlasti pri doseganju plana prve dni v mesecu. Vse te nedostatke so rudarji odpravili z izvajanjem nove metode dela za večjo storilnost, ki sa vedno bolj uveljavlja v vseh treh rudnikih ter daja dobre rezultate. Izmed obratov trboveljskega rudnika sta bila najboljša obrata obrat na Dobrni in Zapadni obrat, ki sta plan presegla, dočim Vzhodni obrat zaradi navedenih težkoč ni dosegel plana. V Zagorskem rudniku se je bila prva bitka. Tekmovanje za tekmovanjem med najboljšimi skupinami je rodilo lepe uspehe. Plan Je bil za mesec september dosežen s 104.1»/». Najboljši obrat je bil Kotredež, ki je plan presegel za 17%, obrat Kisovec za 9.5%, medtem ko sta obrata Semnik in Podstrana pod planom.
V Hrastniku pa ves delovni elan in tekmovnaja niso pripomogla, da bi bil plan za mesec september dosežen. Glavni vzrok je bil pomanjkanje delovne sile. Plan je bil dosežen le #7.2%. Kljub vsem težkočam pa so rudarji zasavskih rudnikov bili vedno v prvih vrstah borcev za plan, kar hočejo ostati še tudi v nadalje.
lotnega delovnega kolektiva rudnika Zagorje, gre za izpit zrelosti, za Izpit zavednosti našega rudarja. Gre za skrajšanje časa, ki je potreben za Izgradnjo socializma v naši državi. Ali se naš rudarski kolektiv tega tudi v polni meri zaveda? In kaj je do sedaj storjenega, da bi se plan v doglednem času dosegel? Ali so izčrpane vse možnosti za pospešeno Izvrši-
tev plana? Ta vprašanja bo moral delovni kolektiv, sindikalna podružnica, partijska organizacija in uprava rudnika vsestransko in bolj Intenzivno obravnavati ter takoj pristopiti k izvajanju odgovarjajočih sklepov.
Plan proizvodnja za september je presežen za 4.1*/». Obrat Kotredež je presegel plan za 17.9%, obrat Kisovec za 0.5°/», medtem ko je obrat Podstrana za 13.7% in obrat Semnik za 14.7o/i pod planom. Obrat Podstrana ni mogel doseči operativnega plana vsied popravila zavornega jaška, a v Semniku js zoženj« premogovega sloja vplivalo na zmanjšanj« storitve.
Kljub vsem težavam stoji rudarski kolektiv še vedno trdno na stališču, da hoč« doseči plan do 29. novembra. Posebno pripravljenost za to kažejo brigade, ki so tekmoval« tekom meseca avgusta in septembra. Tako je vodja brigade št. 217 v Podstranl tov. Čretnik rekel, da bo izvedel eno nedeljo tako tekmovanje, da bo z njim zrušil vse dosedanja rekorde glede visoke storilnosti. Pogoj za uspeh takega tekmovanja je dovoljno število vozičkov in lesa.	1. H.
Iz govora Edvarda Kardelja na seji Generalne skpuščin« Organizacije združenih narodov dne 27. septembra: »Razumljivo je, da je nesmiselno govoriti o enakopravnem gospodarskem in političnem sodelovanju, če gremo s stališča, da mora kiti ekonomika manjših ali slabše razvitih držav samo dodatek ekonomiki velikih In razvitih držav ln vir ajihovlh ekstraprofitov, ne pa s stališča dviganja gospodarske moči in blagostanja vsak« države, s stališča maksimalnega razvijanja njenih proizvodnih sil in večanja njene neodvisnosti in enakopravnosti!«
Mladina, »topa j v industrijo, tam ustvarjaš sebi ln vsem našim narodom boljšo bodočnost!.
Delovni koldctiv rudnika Zagorje v borb! ža predčasno Izvršitev letnega proizvodnega plana
Plan proizvodnje za september presežen za 4.1»/»
V tneAsefio|neiti sccialfstlčnctst tfk»ian}u so mladinske kigaie spoznavale nov način dela m visoko
storilnost
Najboljše mladinske brigade z največjih rudnikov naše države so zaključile svoje 14-dnevno tekmovanje v rudniku Trbovlje. Uspeh je bil naslednji:
Brigada iz Breze, kateri je načeloval brigadir Jasič, je dosegla postavljeno ji delovno normo s 113,5»/», zagorska, ki jo je vodil tov. Drnovšek Franc, 113,3»/«, kakanjska brigada je zaključila svoje tekmovanje s 109»/», bano-viška brigada je izvršila zadano ji nalogo prav tako S 109*/», mladinci iz Murskega Središča, ki jih je vodil brigadir Bojanič, so dosegli normo s 101»/», Marinkova brigada s tov. Petkom iz Trbovelj je zaključila tekmovanje z 92,3»/», zeniška z brigadirjem Matanovičem 90*/», brigada Iz Aleksin-ca je tekmovanje končala z 88»/», brigada »Istra« z rudnika Rasa, ki jo je vodil tov. Pilič, s 83,9»/» In resavska brigada pod vodstvom tov. Tomiča s 83.5»/o. c: Izven konkurence sta tekmoval v tem tekmovanju brigada tov. Klenu na Iz Trbovelj, ki }e dosegla norme s 126»/0 (najboljši uspeh v tekmovanju) ter brigada »Hohkraut« iz Trbovelj, ki jo vodi tov. Molnar, s 121»/». — Zagorska brigada bi dosegla boljši uspeh, pa ni 1 dan tekmovala.
Delovni elan vseh mladinskih brigad je bil ha višini. Težkoče v cilju dosege kar najboljšega uspeha so bile V tem, da te brigude — izvzemš! zagorsko in obe trboveljski — niso vajene načina kopaškcg? dela v zasavskih rudnikih, ki je drugačen kot je v nagih južnih rudnikih. Ako bi mladini ske brigade z našega juga bile vajene dela v naših jamah, kjer se mora spričo velikega hribinskesa pritiska delati skrajno previdni pf bil končni uspeh mladincev z naš«»-i juga nedvomno veliko boljši, zlasti še. ker je bil — kakor smo že omenili — delovni polet teh mladinskih brigad odličen.
Širok* Javnosti ni znano, da Je delo rudarja v trboveljskih, hrastniških in zagorskih jamah drugačno kot n. pr. v Raši in drugih rudnikih na jugu. Rudnik Raša nima takega hribinskega pritiska v jami kot ga imajo zasavski premogovniki. Način pridobivanja premoga diktirajo tektonske prilike in le sc v zasavskih rudnikih težke. Nepoučenim je treba pojasniti, da teži teža vsega dela v zasavskih -udniklh v tc-Varcnju na odkopnih deloviščih, ne pa na nakladanju premoga z lopato v vo ' žičke oziroma na mehaniziranih čelih
na stresalke. Zavarovanje stripa in sten delovišča, kjer se pridobiva premog, terja od rudarja v jamah Zasavja specialno znanje, ki si ga delavec, ki se je odločil za rudarski poklic, pridobi šele — čez leta. In ravno zasigu-ranje stropa na delovišču, da more rudar brez skrbi za svoje življenja kepati premog, da ga hribina ne podsuje, je bistveni del poslov, ki ga mora rudar znati izvršiti z vso veščino. Ce rudar ne zna tesariti, napravi v jami zru-šek, ki prvič onesposobi odkopni kraj za pridobivanje premoga, drugič pa tvega svoje življenje. To tesarenje, o katerem smo pravkar govorili, vzame zasavskemu rudarju povprečno 30«/o vsakodnevnega dela. Ako vzamemo Se druge posle, ki jih mora rudar opraviti na svojem delovišču, skoraj lahko rečemo, da mu za nalaganje premoga v jamske vozičke ali na stresalke na mehaniziranih odkopih (o katerem delu mislijo oni, kr niso bili nikoli v jami, da je bistveno delo »knapa«) ostane na razpolago le še kakega pol šihla. Da rudar v jami spričo teh okoliščin ne more nakopati in naložiti toliko »huntov« kot n. pr. delavec v kakern kamnolomu, kjer se mu ni treba bati, da se bo vsak trenutek zrušil'strop nad njim in ga podsul, je iz prednjih pojasnil, ki so namenjena za nepoučeno javnost, ki dostikrat omalovažuje delo rudarja, popolnoma jasno. Rudarji teh pojasnil ne potrebujejo. ker svoje delo poznajo.
Mlade, mnogo obetajoče brigade z južnih rudnikov naše države so imele me & svojim tekmovanjem v trboveljskih jamah priliko videti, pod kakimi težkimi okoliščinami pridobiva zasavski rudar premog, videle so nadalje kaki mojstri so naš) rudarji v tesare-nju ln so hvaležni za izkustva, ki so si jih pridobili v tukajšnjih jamah. Sami so za časa svojega bivanja v Trbovljah pripovedovali, da Je zavarovanje jamskega odkopnega kraja v rudnikih na jugu veliko enostavneje. Znali bodo ceniti težko delo zasavskega rudarja, ki je veliko teže kot marsikje drugod, kjer hribinski pritisk ni tako hud kot je pri nas
Izkustva, ki so si jih pridobili mladinci teh brigad v Trbovljah, najstarejšemu rudniku države, so zanje dragocena. Ponesli jih bodo v svoje domače kraje in jih s pridom uporabili zase ln za svojo ljubljeno državo
Zidar]! rudnika Zagorje, z tekmovanjem, dokazujejo pravilen odnos do izgradnje socializma
V^č dni pred nedeljo so govorili, kako nnj bi se organiziralo v nedeljo dne 25. 9. tekmovanje dveh skupin zidarjev, da bi zazidalo dve stanovanjski hiši in sicer v Zagorju na Polju za lov. Čebelo, druga pa pod Vinami nad strojnim obratom za tov. Klukeja Franca. Tovariš iz Polja bi moral dobiti zidarje iz Litije, Ti so imeli napovedano tekmovanje z zagorskimi zidarji zunanjega obrata.
iTako dogovorjeno tekmovanje naj bi se pričelo v nedeljo dne 25. septembra ob 6 uri zjutraj.
V nedeljo zjutraj si videl že ob pol
6.	uri v megli in jutranjem čistem zraku na terenu dva zidarja, ki sta Prišla jz nove kolonije na Selu. Ta dva z ' rja sta si ogledala temelje. Plošča O ' lfl h je bila v redu. nosilci na svi i|. mestih.
...f Mm obrazom in s smehljajem
-.........ovala še druge tovariše. Malo
uro so bili zidarji na delovi-•'•elo se je delo za zgradnjo 1novanjske hiše pod Vinami, v i pa pod strojnim obratom, 'v - '■ležaji so bili pripravljeni, da vi - in ponosom pomagajo pri tek-i Začelo se je delo. Zidarji so
hiteli tako, da je bilo do 7. ure zazidano že 4.80 ms zidu. Delo so nadaljevali še z večjim veseljem in le tu pa tam se je slišalo klicanje malte! Opeke! Do devete ure je bilo zazidano do prvega odra. Ko je bil postavljen oder, se je zidanje še hitreje nadaljevalo. Ko zavpije Janez »malte!« mu Tone odgovori v šali »zakaj si jo pa pozabil, da zopet vpiješ za njo. Tako se je delo nadaljevalo. Okrog 1 ure sta Vinko in Lojze dozidala pritličje do vrha, potem pa izvršila še nekaj predelnih sten in obokov, tako da je bila ob pol 3. uri stavba gotova. Sezidano je bilo pritličje s predelnimi stenami in dimniki.
Stavba je bila Izvršena v velikosti 10X9 m in višina pritličja pa je bila 2.80 m.
Ta uspeh je brezdvomno lep, veliko priznanje pa je terba izreči tudi zunanjemu obratu s tov. obratovodjem na čelu, ki stremita za izgradnjo čim večjega števila stanovanj.
Naj živi Komunistična partija Jugoslavijo, voditeljica vseh delovnih ljudi naše države!
Pred trideseto obletnico SE€OJ°a
Priznanje mladinski organizacij! rudnika Trbovlje
Najboljša mladinska organizacija v Sloveniji je mladinska organizacija trboveljskega rudnika.
Ljudska mladina Slovenije pripravlja proslavo tridesete obletnice SKOJ-a s pospešnim tekmovanjem in z velikimi uspehi pri raznih delovnih akcijah. Centralni komite Ljudske mladine Slovenije je izdal odlok o pohvali najboljših organizacij ljudske mladine.
Za svoje uspešno delo pri organizaciji tekmovanja in organizaciji mladine je bila kot najboljša mladinska organizacija proglašena mladinska organizacija rudnika Trbovlje, kateri je bila izročena prehodna zastavica. V času tekmovanja je mladina trboveljskega rudnika organizirala pet novih mladinskih proizvodnih brigad, katere
dnevno prekoračujejo normo od V.0% do 50»/«. Najboljša izmed brigad je rudarska brigada »Mihe Marinka«, katera vrši svoje delo že za februar 1950. V počastitev 30. obletnice SKOJ-a je mladina rudnika Trbovlje že izvršila preko 1500 prostovoljnih ur na raznih delovnih akcijah, zlasti pa je poživila ideološko delo in kulturno-prosvetno delo. Od ostalih mladinskih brigad v trboveljskem okraju je bila pohvaljena tudi brigada Franca Dr-novska v Zagorju, katera ima velike zasluge za uvajanje dela za visoko produktivnost. Mladina okraja Trbovlje se pripravlja za proslavo tridesete obletnice SKOJ-a z novimi delovnimi uspehi in z raznimi proslavami, združenimi s kuhturno-prosvetnimi prireditvami.
Pionirski odred »Maršala Tita" v Zidanem mostu tekmuje v čast 3o obletnice SKOJ-a
Oblastni komite LMS za ljubljansko oblast je v počastitev 30 obletnice Skoj-a pozval vse mladinske In pionirske organizacije na teritoriju ljubljanske oblasti k tekmovanju. Temu porivu se Je odzval med drugimi eden najboljših pionirskih odredov, odred »Mar-ttala Tita« v Zidanem mostu, ki je na svojem sestanku sklenil, da s pospešenim tekmovanjem počasti to obletnico.
Izdelali so si podroben načrt in sl izvolili v ta namen tekmovalni pionirski štab.
Na dan 30. obletnice bodo izvedli svečan zbor vseh pionirjev ter jih seznanili z velikim delom, ki ga je opravila organizacija Skoj-a. Priredili bodo 2 Izleta na Lisco in Kopitnlk, kjer so se vršile partizanske akcije, obenem pa bodo seznanili pionirje z vsemi važnimi kraji, kjer so vršili svoje pohode partizani. Da bi poživili delo na kulturno prosvetnem polju, so se odločili, da
se bodo naučili eno igro, in deset deklamacij, pionirski zbor pa bo uvežbaj 4 pesmi. Stenčase sl bodo uredili po desetinah, ki bodo med seboj tekmovale, katera bo Imela najboljšega. Vsak pionir bo prečital po eno knjigo, ustanovili pa so tudi krožke za pomoč slab-Šim učencem. Na fizkulturnem polju bodo tekmovali v teku skoku v višino In v daljino.
Zbrali bodo 50 kg starega papirja, 200 kg železa in 90 kg kosti. Pripravljajo ustanovitev strelske pionirske družine. Na okrajnem posestvu Marija Sirje bodo izvršili 300 prostovoljnih ur v drevesnici. Ob zaključku sprejetja obvez pa so sklenili da bodo odgovorili na klevetniško kampanjo proti naši državi tako, da bodo ljubili svojega Maršala Tita in še trdneje zaupali vodstvu naše Partije. Svojo ljubezen pa bodo dokazali z izvrševanjem sprejetih obvez in s pridnim učenjem.
Najstarejši delavci v CRD
Eno izmed stremljenj današnje oblasti je, dvig strokovnih kadrov. Po vseh podjetjih in ustanovah se vrše daljši ln krajši tečaji, katere posečajo delavci, ki že opravljajo posle kvalificiranih delavaev, ni pa jim še kvalifikacija uradno priznana. Taka skupina delavcev se nahaja tudi v CRD v Trbovljah. So to sami starejši delavci, vodovodni Inštalaterji, strugarji, konstrukcijski ključavničarji Itd., ki Imajo za seboj že dolgoletno prakso in sodijo v podjetju med najbolj sposobne delavoe, vsled zaostalosti prejšnjih režimov, ki so delavca izkoriščali, kjer se je le dalo, pa »I niso mogli pridobiti potrdil oz. spričeval za svojo kvalificiranost. Tako posedujejo danes najrazličnejša potrdila raznih podjetij, da so sposobni delavci, nihče pa nima uradnega spričevala, ki bi potrjevalo, da sl je pridobil poleg praktične tudi teoretične usposobljenosti.
Te dni se je pričel v CRD 10-dnevni tečaj, katerega obiskuje 10 udeleženčev, starih mojstrov, ki so vzgojili že veliko število- vajencev, ki so danes prvovrstni skupinovodje, priznani in polnokvalificirani, sami pa še nimajo urejene kvalificiranosti. Ob razgovorih o tefn vprašanju so sami razumeli potrebo, da se podvržejo že zadnji preizkušnji, ki jim bo dokončno uredila vprašanje kvalifikacije, zato zadovoljni posečajo tečaj in pazljivo slede predmetom, da bi jim bil Izpit čim lažji.	,	,
Po opravljenem izpitu bodo prejeli spričevala, ki jim bodo priznavala polno upravičenost do skupin, v katerih se že danes nahajajo. Ta prvi tečaj
bodo kvalificirani
pa naj bi bil v vzpodbudo še vsem onim po obratih, zlasti mlajšim, ki si še niso pridobili potrebne kvalifikacije, da si jo pridobe sedaj, ko jim nudi država vse možnosti in ko celo stremi za tem, da bt Imela čim več kvalificiranega delavstva.
Obvezno zbiranje in prodaja odpadkov papirja
Predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ in zvezne planske komi-sije je izdal uredbo o obveznem zbiranju. in oddaji papirnih odpadkov. Po tej uredbi so. vsa državna podjetja in^ustanove in uradi, kakor tudi zadružne in družbene organizacije ia njihova podjetja dolžna zbirati, shranjevati in oddajati vse odpadke papirja, razen indiga in karbon papirja. Zn zbiranje ia oddajo teh odpadkov bodo vsa podjetja, ustanove in organizacije odredile po enega uslužbenca. Odpadki papirja, na katerih je tekst zaupne vsebine, je treba pred oddajo strgati na drobne koščke, tako da jih ne bi bilo mogoče ponovno sestaviti. Ta papir se bo oddajal podjetjem za zbiranje odpadkov, odkupnim postajam generalne direkcije zvezne industrije papirja ali neposredno tovarnam papirja.. Neposredno tovarnam se bo oddajalo samo večje količine papirja. Uradi, ustanove in podjetja in družbene organizacije so dolžne, da oj» koncu vsakega meseca prijavijo svatje zaloge odpadkov papirja najbliŽ-njemu podjetju zn zbiranje teh odpadkov.
tteša država slasti šiiti koristi matere in otroka ter ii nudi razne ugodnost
mm ............m
lV tednu »Matere in otroka« so v Zagorju izvedli
otroški sejem
iV okviru »Tedna matere in otroka« Je organizacija AFZ priredila v nedeljo dne 2. oktobre t. L »Otroški sejem« v Toplicah pri Zagorju.
Ze ob pol 2. url popoldne so se zaceli zbirati otroci in matere z otroki, »a tudi moški pri parku v Toplicah. Ogledovali so si v tržnici nakopičene »dobrine«, ki so bile namenjene za nakup našim malčkom.
»I-ej ga,« reče neki tovariš svojemu sosedu, »pa pravijo, da v Jugoslaviji ni več »kifeljcov«, ■ tamle jih vidiš cele kupe.« — »Eh, kaj bi tisto, pa to je samo za otroke,« pravi d rus?! tovariš. »Nič za to, saj to je otroška paša. Glavno Je, da imajo otroci,« mu Odgovarja prvi tovariš. Take in podobne pripombe In komentarje sl sll-Sal med občinstvom, ki se je v velikem Številu zbralo pred tržnico In pred parkom. Saj pa tudi sOtroškl sejem« predstavlja neko novost za Zagorje, ki Jfe prijetno presenetila vse obiskoval-jfe sejma, posebno pa še matere in
otroke. Po osvoboditvi še nismo videli take vrste prireditve.
Uvod k prireditvi Je tvoril nastop malčkov iz Dida. Pod vodstvom vzgojiteljice tovarišice Dolinarjeve so se zbrali sredi parka, okoli njih se je pa zgrnila vsa ostala množica. Malčki so deklamirali nekoliko lepih pesmi, nato pa zaplesali in zapeli. Pri petju in plesu jih je spremljala na harmoniki tovarišica Dolinarjeva.
Po nastopu malih iz Dida se je začel sejem. Otroci in matere so kupovali vse vrste peciva in drugo otroško robo. Na vseh licih si čital izraze zadovoljstva. Veselo razpoloženo občinstvo je po razprodaji zapuščalo kraj te uspele prireditve v zavesti, da naša ljudska oblast vsestransko skrbi za naše matere in otroke. Za uspelo prireditev sejma ima nedvomno največ zsalug organizacija AFZ, ki je prireditev arganizirala, potem pa tudi pristojna ljudska oblast, ki je omogočila nabavo materiala, potrebnega za izvedbo sejma.	|. h.
Proslava tedna »Matere in otroka« v Hrastniku Je naj lepše uspela
Tokrat so pokazali precejšnjo razgibanost naši pionirčki in napredae hrastniške žene. Vodstvi obeh organizacij sta se domenili za skupen izlet na Kal, ki naj bi se vršil ob začetim tedna. Žene so pionirjem obljubile, da Jim bodo za ta dan pripravile izdate« prigrizek. To je bilo veselje med pionirji, Svojemu poverjeniku so zabiče-yali, da jim mora dati obe žogi za ta 'dan na razpolago. Zeljo jim je z veseljem izpolnil.
V nedeljo zjutraj smo se zbrali točne tab napovedanem času. Izleta se je udeležilo 120 pionirjev in pionirk pod vod*-Istvom poverjenika in učiteljice Fetra-fcbve. Pionirji so bili zelo raegibasi, iVendar disciplinirani. Pred «dh*doM smo zvedeli, da so naše gostiteljice zadržane. Toda na ebljubo niso pozabile. Pripravile so nam kruh in sir, ki smo ga z veseljem vzeli s seboj.
Pot preko Ceč je lepa in ne prestrma. Sonce je prav kmalu prodrlo megleno koprefto. Nekoliko utrujeni in potni smo prišli v kočo na Kalu. K sreči je oskrbnica pripravila zadosti toplega čaja. Mnogi pionirji so se takrat z vzdihom spomnili naših žena, ki bi jim lahko to pijačo pripravile občutno ceneje. Tudi danes je namreč za »mnoge pionirčke 15 din cel zaklad.
Na planini smo se zabavali p« mili yolji. Imeli smo dve žogi, ki smo jih pridno nabijali. Pionirski voditelj Ska-Za Marjan se je prav dobro Izkazal. Je med voditelji najmanjši, a sl je znal pridobiti zaupanje svojih pionirjev. Ko so čakali na žogo, je z njimi prav pridno vadil kozolce, medvedke ln podobne umetnosti. Želel bi, da njegovemu zgledu slede ostali mladinct-vadltelji, potem bo pionirska organizacija prišla v skrbne roke.
Tudi na povratku so bili pionirji disciplinirani in živahni. Sredi tedna smo »e še enkrat mudili na Kalu. To pot srn« bili vsi polnoštevilno zbrani! pio-lUrjš in učiteljski zbor. Na planini smo »•lagali norme za pionirsko fizkultur-ma zMčko. Dosegli »mo prav lepe uspehe, le pri metanju žoge v tarčo se je pokazalo, da pionirji nimajo potrebne vaje.
Se bolj pester pa Je bil program za zaključek tedna. Pionirji in pionirk« iramatskega krožka so se pod vodstvom tov. Jenkove pridno pripravljali za prizorček »Dete ne more spati«, ki so ga odigrali na sobotni akademiji v Domu kulture. Tudi DID se je takrat dobro pripravil. Otroci so nastopili v srčkano izdelanih kostumih z dobro uvežbenimi pevskimi točkami in z rajalnimi igricami, ki so ob primerni razsvetljavi prijetno učinkovale.
Akademijo je otvorila tov. Vošnerje-va. V govoru je prikazovala vlogo današnje žene — matere pri izpolnjevanju petletnega plana. Pomudila se je tucti pri podrobni razlagi naše socialne zakonodaje, ki jo zaradi svoje humanosti lahko štejemo za najnaprednejšo zakonodajo na svetu. Ta del govora je bil posebno na mestu, kajti v naši sredi se najdejo še tak’ ljudje ki kljub najširši popularizaciji tega vprašanja po naši ljudski oblasti ne upoštevajo dovolj težkega dela naših žona-mater, ki morajo po svojem delu v produkciji skrbeti še za dobrobit svojih domačih.
Po akademiji se je vršil roditeljski zboT. Starši so zopet pokazali, kako malo so povezani z -delom svojih otrok. Kljub temu, da je bila akademija dobro pripravljena in, da je vodstvo šole poslalo po učencih staršem vabila, je
bil obisk slab. Zato bi rad še enkrai podčrtal zaključne besede tov. upravitelja »Dragi starši, dragi učitelji, domovini in našemu modremu vodji maršalu Titu ste odgovorni za vzgojo naših otrok. Skrbite, da bodo postal! dobri člani človeške družbe, ki bodo sposobni ln voljni nadaljevali delo za zgraditev socialistične domovine, ki bo porok za boljše in srečnejšo bodočnost naših narodov!«
Teden so zaključile naše žene z otroškim sejmom v DID-u. Za naše male so napekle kolače in pripravile nekaj igrač. V novo poslikani dvorani so bila razstavljena ročna dela otrok iz DID-a in pionirjev in - sedemletne šole. Nekateri izdelki pričajo o izredni iznajdljivost) otrok k) znnio *ndt '■»
preprostega razpoložljivega materiali ustvariti lepe reči.
Pionirji v Zidanem mostu so jio proslavili zaključek tedna »Matere in otroka«
Pionirski odred Maršala Tita v Zi danem mostu je eden najboljših v trboveljskem okraju. Za zaključek tedna »Matere ln otroka« so priredili v soboto 1. 10. samostojno proslavo z izbranim sporedom. Program je obsega) govor, prizorček najmlajših, več deklamacij. igro Skruteljčki in nastop pionirskega pevskega zbora. Proslave se je udeležilo lepo število staršev, ni pa bila zadovoljiva udeležba članic organizacije AFZ
Pionirski odred Maršala Tita v Zidanem mostu služi s svojim delom za vzgled vsem ostalim, ker poleg vsega rednega dela tudi uspešno tekmuje za
on	ln’n
Gasilstvo naj postane last najšuših l)udsk*ff množic
Gasilska razstava v Trbovljah dokazuje visoko zavest naših gasilcev
Vsako teto se vrši požarnovarnostn. teden, čigar namen je seznaniti široke ljudske množice bodisi s strokovnimi predavanji, ali s praktičnimi gasilskimi vajami in razstavami o vzrokih požarov in njihovem gašenju, '.lasti pa o ukrepih, ki jih moramo podvzemati, da bomo požare omejili na najmanjšo mero.
Po statistikah se število požarov ve ča iz leta v leto, kar nam je resen opomin, da moramo poživiti svojo budnost, se seznanjati z ukrepi, ki preprečujejo požare in poslušati predavanja, ki jih prirejajo gasilske organizacije in PAZ zlasti v požarnovarnostnem tednu. Pred požarnovarnostno službo o postavljene ogromne naloge. Zamislimo si samo škodo, ki jo radi nepazljivosti utrpi naše narodno gospodarstvo, če pogori tovarna, ki je vključena v plansko proizvodnjo. Zastoj ne nastane v takem primeru le v proizvodnji, temveč se morajo delavci, namesto da bi izvrševali planske naloge joriti z gradnjo novih objektov.
Pola« nmenjenega je namen požarnovarnostnega tedna, postaviti po vseh podjetjih, zavodih in ustanovah gasilske ekipe, ki se bodo morale soenanhl s splošno gasilsko službo, da bedo kos nalegam v slučaju požara. Te ekipe naj se fermimjo iz ljudi, ki 'majo za gasilske slnibo pravi smisel, ki se zna jo žrtovati in ne cenijo svojega življenja, če je treba pohiteti v pomoč za časa nesreče.
V lem tednu se morajo popularizirat;
tudi ljudje, ki so od osvoboditve pa do danes dosegli najlepše uspehe pri. odvračanju požarne nevarnosti pri gašenju začetnih požarov ter pri reševanju ljudi v primerih požarnih katastrof.
V vsem trboveljskem okraju, zlasti pa v Trbovljah se vrše vsakodnevno razne gasilske in reševalne vaje, predavanja In obratne konference o pomenu PAZ-a in gasilstva, ves čas, t. j. od 1. do 9. oktobra pa je otvorjena v rudniški restavraciji okrajna gasilska razstava, v kateri rastavljajo svoje reševalne naprave tudi vse ekipe protiletalske zaščite. Razstava Je zelo zanimiva ir jo ljudstvo v velikem številu obiskuje. V torek je bilo izvedeno reševanje n« Vodenski šoli, ter obrazloženo mlad-ni pomen gasilstva.
Teden bo zaključen z okrajnim gasilskim festivalom, ki se bo vršil 9. oktobra v Trbovljah s sledečim sporedom.
Ob 8. uri zjutraj se bo vršil sprejem gasilcev iz vsega okraja pred rudniškim gasilskim domom, nakar si bodo vsi udeleženci ogledali razstavo. Tem bo sledil pohod skozi mesto Trbovlje na pokopališče, kjer bodo položeni venci. Povorka bo nato odšla do gasilskega doma v mesto, kjer bo razhod, popoldan pa se bo vršil nastop gasilcev na stadionu SFD Rudarja.
Prebivalstvo opozarjamo na to prireditev, naše geslo pa bodi vedno ia povsod, preprečujmo požare, ki povzročajo narodneftiu gospodarstvu ogromno škodo
Kaj dela filmski krožek v Trbovljah
o
Ko so se pričeli pri nas v Sloveniji porajati prvi filmski krožki, se je temu tudi odzvalo Trbovlje. Organizirala se je skupina ljudi, ki tvori danes jedro filmskega krožka in žanje lepe uspehe kljub temu, da nekaj ljudi še danes misli: »Kaj bodo le ti naredili? Vragu menda ne mislijo izpuliti repa?« T«da ti mladinci se za vse to niso in se še danes nič ne menijo. Marljivo nadaljujejo svoje delo, pri katerem imajo precej podpornikov. Ti so med drugimi tudi: tov Grašek Iz Hraetnika, prosvetni odsek 01.0 Trbovlje. rudniški sindikat, MLO Trbovlje in drugi. Rezultati tega dela pa so že danes dobro vidni. Precejšnje šle vilo udarniškil) kinopredstav ozkega filma na terenu ni lahka naloga. Zamislite si, da je treba pozno ponoči hoditi z aparaturo po hribih, iz kraja v kraj, ob prekinitvi električnega toka pa je ves trud zastonj. Celo aparaturo je treba zopet naložiti na ramo in hajdi dve uri peš domov. Filmski krožek pa ne opravlja samo tega dela. temveč rešuje tudi druge naloge. Organizira študijske krožke, politično delo, organiziran je bil tečaj za operaterje ozke snemalne kamere in pro-
jekcijskega aparata, najvažnejše pa je snemanje filma na ozkem traku, za katerega so sami sestavili scenarij, sami režisirali in sami tudi snemali. L,e razvijanje, montaže in kopiranje tv izvršilo filmsko podjetje »Triglav«.
Sam potek snemanja pa je bil sledeč: Ko je bil tečaj končan, so sklenili, da bodo snemali svoj prvi film in sicer na ozkem traku. Veselo so sestavili scenarij pod vodsfvom režiserja Slavka, ter naprosili tov. Jarca, da je sodeloval pri filmu, nakar so odšli na teren Ob prihodu na dnevni kop »Neža« so jih delavci gledali precej nezaupno. Ko pa so stekli prvi metri traku skozi kamero, so zaupne je pričeli gledati na te mladince in jim z veseljem pomagali. Kmalu je bilo snemanje za ta dan končano in odšli so domov. Drugi dan pa se je vršilo snemanje na stadionu SSD Rudarja, v mestnem kopališču, na Klečki in v Kleku, kjer so bili posneti zadnji kadri in film je bil v celoti posnet. S tem pa še ni delo filmskega krožka končano, temveč se bo še z večjo vnemo nadaljevalo.
PREKLIC
Preklicujem izgubljeno sindikalno legitimacijo za neveljavno
Skočir Ivan, krojač Trbovlje 11/135.
Od okt tn uredbe
Okrajuudskega odoora Trbovlje
Okrajni ljudski odbor Trbovlje je na svojem V. rednem zasedanju dne 20. VIII. 1949 izdal na podlagi 2. točke 58. člena Splošnega zakona o ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 49/410-49 z dne 9. julija 1949) tale
ODLOK
o ustanovitvi in delovanju sveta stanovalcev (hišnih aktivov) na področju okraja Trbovlje
1.	člen
Da se zagotovi vzdrževanje stanovanjskih zgradb v okraju in pomoč državnim in stanovanjskim organom in lastnikom pri upravljanju stanovanjskih zgradb ter uspešna družbena kontrola v stanovanjskih zadevah z več kot dvema stanovanjema.
2.	člen
Svet stanovalcev je kolektivni organ, ki ga izvoli zbor stanovalcev. Zbor stanovalcev sestavljajo vsi polnoletni stanovalci ene stanovanjske zgradbe. Stanovalci dveh ali več manjših zgradb lahko na skupnem zboru stanovalcev izvolijo skupen svet stanovalcev.
O izvolitvi sveta stanovalcev je treba obvestiti pristojni stanovanjski organ prve stopnje.
3.	člen
• Zbor stanovalcev se sestaja najmanj dvakrat letno, če je treba tudi večkrat. Zaradi izvolitve sveta stanovalcev skliče zbor stanovalcev pristojni stanovanjski organ prve stopnje, zaradi reševanja drugih vprašanj pa tudi hišni upravitelji ali svet stanovalcev.
4.	čleD
Na zboru stanovalcev se razpravlja o vseh vprašanjah, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjskih zgradb (vzdrževanje popravila, čistoča, hišni red Itd.). Zbor stanovalcev lahko predlaga pristojnemu stanovanjskemu organu potrebne ukrepe za boljše upravljanje in uporabo stanovanjske zgradbe.
Sklepi na zboru se sprejemajo z večino glasov stanovalcev. Zapisnik o zboru vodi na zboru Izvoljeni zapisnikar. •
Prvega zbora stanovalcev se mora udeležiti zastopnik stanovanjskega organa prve stopnje oziroma zastopnik
organa za upravljanje državnih stanovanjskih zgradb. Po možnosti se zastopnik stanovanjskega organa udeležuje tudi drugih važnejših zborov stanovalcev.
5.	člen
Svet stanovalcev ima tri do pet članov in izbere iz svoje srede predsednika sveta.
Zaradi uspešnega upravljanja svojih nalog si člani sveta v večjih stanovanjskih zgradbah lahko porazdelijo delo (popravila čistoča itd.).
Svet stanovalcev odloča z večino glasov.
6.	člen
Sveti stanovalcev imajo tele pravice in dolžnosti:
a)	z nasveti In predlogi pomagajo upravnim organom oziroma lastnikom pri upravljanju stanovanjskih zgradb.
b)	Pomagajo upraviteljem državnih in zadružnih organizacij pri sestavljanju planov popravil, finančnih planov itd.
c)	Po nalogu stanovanjskega organa zbirajo potrebne podatke o stanovanjski zgradbi in vseh prostorih v njej.
č) Izvajajo družbeno kontrolo nad delom upravnih organov oziroma lastnikov glede upravljanja in vzdrževanja zgradb.
d)	Skrbijo za to, da se stanovalci držijo hišnega reda
7.	člen
Vzvezi za nalogami iz 6. člena se sveta stanovalcev lahko obrne neposredno na pristojni stanovanjski organ oziroma na organ za upravljanje stanovanjskih zgradb, ki je dolžan predloženo zadevo takoj obravnavati in o njej odločati.
8.	člen
Ce je za zbiranje podatkov In podobno treba izvršiti pregled stanovanj, izda stanovanjski organ stanovalcev za to pismeno pooblastilo.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Predsednik zasedanja:
Pečar Otmar l.r.
Predsednik IO: Povše Dušan 1. r.
člani v največji meri procentualno udeležili tekmovanja.
3.	Katera družina bo v letošnjem letu napravila največ prostovoljnih ur na raznih deloviščih.
Dosedanji rezultati tekmovanja po-kazujejo veliko razumevanje članov lovskih družin, da tudi oni doprinesejo svoj delež za predčasno izpolnitev planskih nalog v rudarstvu.
Lovska družina Loke-Kisovec je nakopala 147 ton premoga, storitev na moža 6,7%, udeležba 55%. Lovska družina Kotredež je nakopala 103 to-
Trboveljski Rudar je v nedeljo 2. oktobra odigral prijateljsko nogorgetno tekmo proti nogometnemu moštvu Železničarja iz Zenice.
Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, zlasti ker je Rudar na svoji turneji po republiki Bosni odigral tekmo tudi v Zenici ter bil poražen z 2 :1. Pričakovati je bilo, da bo moštvo Rrudarja zaigralo tako kot se spodobi, vendar je to pot, popolnoma razočaralo. Odpovedala je zlasti napadalna vrsta, ki je zaigrala tako, kot igrajo začetniški klubi, ne pa moštvo, ki je bilo pretendent
»Zasavski prepih« sl je izbral drugo ime, ker Zasavčani nimajo radi prepiha, ocvirke pa obrajtajo.
•
Po Trbovljah krožijo" govorice, da imamo že nov avtobus, da pa ga ne bodo dali preje v promet, dokler ne bo naša glavna cesta asfaltirana ... Govori se nadalje po naši v meglo, prah in dim zaviti* dolini, da imajo v Trbovljah najlepšo službo šoferji okrajnega avtobusa ...
•
Vsem tistim, ki se pri nas sami brijejo In Iz prirojene prizanesljivosti in privzgojene uvidevnosti samo sporadično preklinjajo, ker ne dobe brivskega mila, sporočamo iz zanesljivega vira zanimivo vest, da se civilizirancu nujno potreben predmet ni delil pri nas zaradi tega, ker si je dotičnik, ki ja za to reč merodajen, nogo zlomil, ni pa imel oziroma ni dobil namestnika... Uradni akt r tej zadevi s« je v njegovi odsotnosti založil in se bo sedaj, ko so ga — kakor čujemo — našli, v najkrajšem čsau rešil. — Ce ustreza zadnja vest resnici, trikratni hura!	•
ZbadljivcI v Trbovljah sl stavljajo uganko, kdo je imel pri nas letos najdaljši letni dopust. Odgovor: sindikalno gledališče! — A propos! Da ne bomo krivični, beležimo kot natančni kronisti, da to priljubljeno gledališče v novi sezoni sopel dela in vadi. Pripravlja nam odrsko delo »Globoko so korenine«. -— Krepko in pogumno dalje!
•
Sindikat kovinarjev na Jesenicah je uvedel v svojih menzah 'in restavracijah hvalevredno tekmovanja In puncto izboljšanja prehrane, čistoče v lokalih, vljudnosti pri postrežbi itd. — Abonenti nekaterih naših podobnih ustanov so nam zaupoo povedali, da sl zelo želijo, če bi se enako tekmovanje uvedlo tudi pri nas.
•
Zagrebški velesejem je nekaterim obiskovalcem Iz Trbovelj segel globoko v žep. Krivi so sami, ker niso prišli ob napovedanem času h kamionu. Njihovo čudenje je odveč, če so plačali za taksi do Cateških toplic samo 2000 din.
•
Nogometno moštvo »Rudarja«, ki je bilo do nedavnega eno najvidnejših predstavnikov slovenskega nogometa, je v zadnjem času kljub raznim trenerjem toliko »napredovalo«, da izgublja tekme že z vsakim provincialnim klubom.
\
ne premoga, na moža 10.3 tone, ude-ležba 46.4%.
Lovska družina Hrastnik je nako-pala 123 ton premoga ter dosegla učinek 8.9 ton na moža, udeležba 30%. Lovska družina Trbovlje se tekmovanja pod točko 1 in 2 ni mogla udeležiti, ker so imeli v rudniku Trbovlje v nedeljo 2.10 popravila. Tekmovala bo eno naslednjih nedelj.
Po doseženih rezultatih je najboljša lovska družina Kotredež, ki je dosegla 478 točk, Loke-Kisovec 368 točk in Hrastnik 267 točk.
za prvo mesto. Moštvo Rudarja je sicer pokazalo lepo igro v polju, toda pred golom se je nehala vsa umetnost v nogometu. Gostje so pokazali hiter, četudi enostaven nogomet, ki pa jim je prinesel uspeh. Rudar je sicer imel več od igre, ni pa bilo to dovolj za zmago. Gostje so dosegli prvi gol v prvem polčasu, nakar je Rudar Izenačil v drugem polčasu, zmagoviti gol pa je bil dosežen v 30. minuti drugega polčasa.
Rudar bo moral v bodoče zaigrati bolje in opustiti kombiniranje pred golom, ki ne rodi nobenega uspeha.
Pri sobotni delitvi mesa je bilo precej razburjenja in kritike. Eni so se razburjali, ker so Imeli preveč papirja, drugi, ker so ga imeli premalo. Delil se je četrti obrok mesa za rudarje. Nekatere rudarske žene So nesle domov po deset in več kilogramov, druge pa samo desetino tega. Zadnje, ki so se najbolj razburjale, ne pomislijo, da rudarji četrti obroki s svojim delom res zaslužijo.
•
Pripomba uredništva: Ocvirkov Iz Zagorja in Hrastnika ne moremo nuditi, ker nam jih niso poslali...
Kinematografi
KINO TRBOVLJE
angleški film »Nikolas Nlcklehja. Predstave v soboto ob 6 in 8,
V	nedeljo ob 4, 6 in 8,
v ponedeljek ob 6. in 8.
KINO »RAJKO« HRASTNIK PREDVAJA«
angleški film »Državljan Kane«. Predstave v soboto ob 5 In 7, v nedeljo ob 3, 5 In 7.
Naslednji teden predvaja angl. film ■Nikolas Nicklebjr«.
Predstave v sredo ob 7.
V	četrtek ob 5 ln 7.
KINO ZAGORJE
Sobota 8. 10. ob 5. in 7. url zvečer Nedelja 9. 10. ob 10. url, 5. ln 7. url zvečer Švedski film
»TUJA LUKA«
Sreda 12. 10. In četrtek 13. 10. ®b 5. In
7.	uri zvečer Sovjetski film »DALJNA NEVESTA«.
PREKLIC
Podpisana Sivec Marija, Zagorje Toplice štev. 14, obžalujem In preklicujem vse žalitve, ki sem jih izrekla v razburjenosti na škodo .uprave »Deč-jih jasli« rudnika Trbovlje in se tej upravi zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ob tej priliki poklanjam socialnemu fondu 300 din.
Trbovlje, 4. 10. 1949.
Sivec Marija.
IZGUBLJENO	'
Podpisana Spolenak Angela, Loke št. 513, Trbovlje, sem izgubila dne
4.	10. ob uri na postaji Trbovlje pri avtobusu črno denarnico z denarjem, živilskimi nakaznicami za mesec september in legitimacijo OF. Pošten najditelj se naproša, da Jo odda na uredništvo Zas. udarnika.
Spolenak Angela.
Izredno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora
Trbovlje
V smislu 60 člena SZLO Okrajni izvršilni ljudski odbor Trbovlje sklicuje II. izredno zasedanje OLO Trbovlje, ki se vrči dne 12. 10. 1949 ob 9. uri zjutraj v dvorani Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje s sledečim dnevnim redom:
I.	Uvodni del
1.	Otvoritev in pozdrav
2.	Izvolitev predsedstva zasedanja
3.	Ugotovitev sklepčnosti
II. Delovni del:
1.	Politični referat ki ga poda tov. predsednik OIOL-ja
2.	Poročilo mandatne imunitetne komisije
3.	Diskusija
4.	Zaprisega odbornikov
5.	Izvolitev verifikacijske komisije
6.	Ukinitev Okrajnega odkupnega podjetja Trbovlje
7.	Ustanovitev okrajne lekarne v Radečah
ustanovitev okrajnega odkupnega podjetja za živino in mleko ustanovitev okrajnega odkupnega podjetja za poljske pridelke.
8.	Ostali predlog" In sklepi.
Udeležba je za vse člane OLO-ja po
zaknu strogo obvezna Odborniki se morajo izkazati s poverilnicami.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
V. d. tajnika: (Kolenc Tone) Predsednik:
(Povše Dušan)
ODLOČBA
Okrajni izvršilni ljudski odbor Trbovlje je na svoji redn seji dne 20. septembra 1949 na podlagi 8. člena Zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državno oblasti na ozemlju Ljudske republika Slovenije (Uradni list LRS št. 10/63 z dno- 24. februarja 1948) in ob smiselni uporabi 1. odstavka 3. člena Zakona o volitvah ljudskih odbornikov Ljudske .republike Slovenije in na predlog volilcev
odločil:
1.	Razpišejo se volitve za odpoklic ljudskih odbornikov v 18. ln 20. volilni enoti OLO-ja Trbovlje Brun Janka in Brun Franca.
2.	Volitve za odpoklic bodo v nedeljo dne 9. oktobra 1949.
Poziv na tekmovanje
Člani lovske družine Loke-Kisovec so napovedali tekmovanje za delo v rudniku
Na sestanku lovske družine Loke-■ Kisovec so sklenili, da napovedo tek-| movanje vsem lovskim družinam v Zasavju za pomoč pri izvedbi letnega plana v rudnikih.
Tekmovanje se razvija po sledečih točkah:
1.	Katera lovska družina bo nakopala več premoga, oziroma imela največjo storilnost na moža.
2.	Od katere lovske družine se bodo
Prijateljska nogometna tekma
Zen*ca : Rudar (Trbovlje) 2:1 (l:o)
Zasavski ocvirki
Uredništva Trbovlje
Uprava rudnika Trbovlje telefon 44
Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar