Današnja številka 2 Din. ¥ Ljubljani, v nedeljo 18* nmrambra 1923. e»o$$nina # saravtni. Leto I. v Štev. 245. ■ PMIIII«! ' Ifimiim Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Uredništvo: Wolfova ušica št. 1/1. — Teiefon št 213 Mesečna naročnina: Brzojavni nasšov: „Novosti-Ljufeijana“. v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 22* - j uPravništvo: Marijin trg št. 8. — Teiefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Današnja štavšlka obsega 12 strani. CHadEkalski CilasniM Volitve v Bolgarski. Prvič po državnem prevratu in žalostni usodi bolgarskega državnika Stambolijskega stopi danes revoluciio-nami režim pred narod, da sliši njegovo mnenje o svojem dosedanjem delovanju. Brez dvoma so bolgarske volitve tudi za našo državo velike važnosti in radi tega je na mestu, da se malo Poglobimo v notranje razmere našega vzhodnega soseda. Največjega pomena za današnje bolgarske volitve je uspeh Cankova glede koncentracije meščanskih strank; združenim močem Cankova in dr. Faden-hehta (voditelja radikalne stranke) se je namreč posrečilo po dolgotrajnih pogajanjih skovati takozvani »Demokratski zgovor« t j. zvezo štirih meščanskih strank v svrho skupnega nastopa zoper opozicijonalne stranke. Zgolj skupna bojazen pred eventuelno zmago opozicije je mogla dovesti do omenjenega kompromisa, zakaj prevelike in nepremostljive diference še danes razdvajajo stranke, ki so se končno vdale obupnemu klicu sedanjega ministrskega predsednika Cankova. Sedaj veljavni volilni red, ki ga je uvedei Stambdijski po razveljavljenju prejšnjega proporčnega volilnega sistema v svrho za siguran j a svoje politične premoči, prihaja sedaj na pomoč tudi Vladni stranki in bo na veliko škodo zemljoradnikom in sploh vsej opoziciji, ki bo popolnoma potisnjena v ozadje, ako dobi Cankova skupina le par glasov več. V ostalem Je zemljoradniška stranka s smrtjo Stambolijskega zgubila svojega voditelja in z njim obenem največ ji de! svojega ugleda in vpliva v političnem življenju. Moč komunistične stranko je vsled ponesrečenega puča in brezobzirnega preganjanja njenih voditeljev zlomljena in tudi stranka prosi»lega Padoslavova še ni mogla priti c, o prave sape. Vidimo potemtakem, c!a ko Cankova reakcijonarna skupina imela precej lahko delo in da ji je zmaga lakorekoč že zagotovljena, do katerega zaključka pridemo tembolj, ako ne prezremo »belega terorja«, ki skuša kmetsko ljudstvo spraviti ob vsak politični vpliv. Sploh se bodo vršile volitve v Bolgarski na sličen način, kakor na Madžarskem z edino razliko,, da vrši »beli teror« na Madžarskem aristokracija, v Bavarski pa sofijska gospoda. Ves državni aparat se bo brez dvoma mobiliziral in alarmiral, da »prepriča« ljudske mase o veliki potrebi današnjega režima. Poleg tega ne smemo pozabiti velevažnega in morda odločilnega momenta, da bodo tudi »makedonstvuju-šči« z vsemi močmi skušali vzdrževati sedanji kurz državne politike. Znano je namreč, da je tvorila vlada Stambolijskega glavno zapreko nemotenemu razmahu Aleksandrovega gibanja, ker so zemljoradnlM vztrajali na stališču, da se je na vsak način treba držati mednarodnih pogodb in da morajo reševati vsa v poštev prihajajoča vprašanja zgolj mirnim in legalnim potom, katero stališče Pa je nasprotovalo glavnim ciljem Aleksandrovih pristašev. Nasprotno pa je sedanja vlada celo naklonjena »makedonstvujuščim« in samobsebi razumljivo je torej, da bo Aleksandrov vse svoje sile stavil na razpolago strankam »Demokratskega zgovora«, katerih prijateljskemu zadržanju imajo zahvaliti svoj silen razmah. Vspričo navedenih dejstev je skoro gotovo, da bo Cankov izšel kot zmago-valec iz volilne borbe. Ne moremo se mešava ti v notranje zadeve tuje drža-f°da naša iastna korist zahteva, da rm, o Mzjjivo nadaljnemu politične-razvoju v Bolgarski. Ne more nam ora vselil kakšni možje bodo vladali ‘ svobodno sosedo» s katero želimo m i mirne odnošaje naravno le pod pogojem, orba se bo vršila na notranje-politič-nem terenu. Cez dober mesec se vrši dvoboj Baldwln—Lloyd George, dvoboj med zaščitnico carino in svobodno trgovino. Izid bo za usodo Evrope vele-pomembea., NeFsss$i!na vest Beograd, 17. novembra. (Z) Zagrebški in nekateri beograjski listi so prinesli vest o sestanku Summonteja pomočnikom zunanjega ministra Ga-vrilovičem, na katerem bi se naj bila razgovarjala o sporu, ki se tiče rapall-ske pogodbe, ker ta ni soglasna s pri-oženo karto naših mej od Triglava do morja. Od pristojne strani se demen-ira, da bi se bil vršil sestanek med Gavrilovičam in Summontejem o tej stvari. V tem vprašanju ni nikakega spora, ker je že rešeno in soglasno urejena Mussolini o italijanski zunanp politiki. (Separacijski problem, — Italija in Društvo narodov. — Reško vprašanje. — Italija proti Franciji. Mussolinijeve izjave v senatu. Rim, 16. novembra. prosvetnega Seljenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Poudeljek, 19. novembra: »Osma žena«, komedija. Red D. Torek, 20. novembra: Zaprto. Sreda, 21. novembra: »Ljubezen«, drama. Izven. Četrtek, 22. novembra: »Kar hočete«, komedija. Dijaška predstava po znižanih cenah, ob 4. uri popoiudne. Izven. Petek, 23. novembra: »Smrt majke Jugoviča, drama. Red B. Sobota, 24. novembra: »Hedda Gabler«, drama. Izven. Nedelja, 25. novembra: ob 3. uri popoiu- dne: »Krojaček - junaček«, mladinska predstava; ob 8. uri zvečer: »Osma žena«, komedija. Izven. Poudeljek, 26. novembra: »Danes bomo tiči«. Red E. Opera. Začetek ob pol 8, uri zvečer. t' ndeljek, 19. novembra: Zaprto. Torek, 20. novembra: »Mignon«. Red C. čreda, 21. novembra: »Nikola Šubic Zrinjski«. Red F. Četrtek, 22. novembra: »Prodana neve- sta«. Izven. : :tek, 23. novembra: »Aida«. Red A. jbota, 24. novembra: »Mignon«. Red D. f.edelja, 25. novembra: »Evgenij Onjegin«, ljudska predstava. Izven, pondeljek, 26. novembra: Zaprto. — Drama. Danes popoldne ob 3. uri se vprlzorl mladinska igra »Krojaček-junaček«, ki je dosedaj še vedno privabila v gledališče polno svojih mladih In in starih prijateljev. Pri predstavi sodeluje skoro ves dramski ansambl, balet pod vodstvom baletnega mojstra Trobiša In muzika dravske divizijske oblasti. Zvečer ob 8. uri pa se vprlzorl kot izven predstava »Danes bomo tiči«. — Dvajsetletnica umetniškega delovanja g. Julija Betetta. Novembra meseca, leta 1903. je nastopil naš najboljši pevec, član ljubljanske opere, basist gospod Julij Betetto v mali vlogi opere »Onjegin« prvikrat na odru tedanjega deželnega gledališča v Ljubljani. Od tistfhdob je rastel fn rastel, šolal svoj glas, bil več let stalni član In solist prejšnje dunajske dvorne opere ter se je vrnil po razsulu Avstrije v domovino in sprejel angažma na sedanji dr-lavnl operi v Ljubljani. Narodno gledall->Se s UubUaru bo obhajalo dvajsetletnico njegovega odličnega umetniškega delovanja v četrtek, dne 22. t. m. — Vprizori se »Prodana nevesta«, pri kateri poje vlogo Kecala g. Betetto. Mnogoštevilne ljubitelje odličnega pevca opozarjamo na ta večer. — Ljubljanska opera. Vlogo »Zrinjskega« v Istoimenski operi je za g. Levarjem prevzel g. Cvejič, čigar glas se je tekom enega leta lepo razvil. Že pri prvih predstavah letošnje sezone (Nižava) smo g. Cvejičev napredek v petju in igri opazili. Tudi Lomikarja in Zrinjskega je ta nadarjeni in pridni pevec podal v naše veselje. V vlogi Juraniča je debutiral g. Banovec. Ima prikupljiv glas, in le igri bo moral posvečati več pozornosti. Jeleno je pela mesto gdč. Thalerjeve ga. Gajeva in sicer ne slabo. Dirigiral je ognjevito g. kapelnik Matačlč. — Ljubljanska opera. Sevilskl brivec se poje danes zvečer kot izven predstava. Rosino poje ga. Vesel-Polla, brivca g. Popov, Basilija g. Betetto, Bartola g. Zupan, Almavivo g. Kovač, služabnico ga. Smolen-ska. V torek Mignon z Vesel-Pollo. — Resna beseda. Že parkrat se je v operi dogodilo, da je dijaški parter začel žvižgati g. opernemu tenoristu Kovaču Nikomur ne moremo braniti, če hoče dati duška izrazu pohvale ali graje. Vendar pa so g. Kovaču žvižgali baš takrat, ko je dobro pel. Iz tega sklepamo, da obstoji med dijaštvom klika, ki Iz zlobnosti nagaja g. Kovaču, ki je vendar ambicijozen in priden pevec domačin in ki za svoje nastope takih izgredov ne zasluži. Marsikateri solist in solistima v operi so slabši kot g. Kovač in tem nihče ne žvižga. — Mladini resno svetujemo, naj se vzdrži takih neumnosti, katerih pnbllka ne odobrava, g. Kovač pa naj pridno vztraja. — Spored simfoničnega koncerta Muzike Dravske Divizijske Oblasti, ki se vrši v pondeljek, dne 19. t. m. v Unionski dvorani. 1. Binički: Iz moje domovine (overtura); 2. Schumann: Simfonija št. 2 v E-duru, op. 61; 3. Dobronič: Suita iz muzike za Gundullčevo Dubravko; 4. Orieg: v jeseni, koncertna overtura, op. IL Koncert dirigira kapelnik dr. Josip Vstopnice so v predprodaji v Matični Inijignrnl. K sporedu pripominjamo le °a,„se tretja točka sporeda, in sicer Dobroničeva suita »Dubravka« v tej formi sploh prvokrat Izvaja v Ljubljani. — Dekanat jurldlčne fakultete v Ljubljani obvešča tem potom vse cenjene naročnike na knjigo; R. Kušej: Cerkveno pravo, kl je doseđaj še niso prejeli, da pričakuje v najkrajšem času zopet ve-čje število vezanih Izvodov iz knjigoveznice In da bodo vsa dosedanja naročila gotovo izvršena še tekom t. m. Na današnji seji senata, ki jo je otvoril predsednik Tittoni, je podal ministrski predsednik Mussolini obširen ekspoze o zunanje-političnem položaju. V začetku je izrazil dobrodošlico španski kraljevski dvojici, ki dospe v nedeljo v Rim, nato pa je zelo obširno govoril o »labirintu reparacijskega problema». Podal je zgodovino reparadj-ske krize, pojasnjeval Italijansko stališče in položaj Nemčije, govoril na dolgo o italijansko-angleški bazi, se dotaknil francoskega stališča glede vojaškega nadzorstva v Nemčiji in glede povratka bivšega nemškega prestolonaslednika, ter izjavil, da sta tudi v tem vprašanju Italija in Anglija sporazumni. Podal je sledeče stališče italijanske vlade: Italija in reparacijskl probier'.. Priznati moramo, da je zahteva po izročitvi prestolonaslednilca zmota in bodo pogajanja zopet prišla na mrtvo točko, s katere ne bomo mogli razen s poostritvijo položaja. V prvi vrsti moram omeniti, da italijanska vlada na noben način ne bo mogla pristati na zasedbo nadaljnega nemškega teritorija. Je vse zastonj. Priznati moramo, da nemški narod še živa V Nemčiji je 61 milijonov Nemcev, 10 do 12 milijonov jih živi v Avstriji in po drugih državah. Na noben način se ne more, pa se tudi ne sme misliti na uničenje tega naroda. Je to narod, Id je iimel svojo kulturo in ki bo lahko še enkrat igral veliko vlogo v kulturni Evropi. Kakšne so danes smernice italijanske vlade. So sledeče in zdi se mi, da so precej jasne: 1. Znižanje nemških dolgov do neke pametne vsote in seveda sporazmerno temu tudi znižanje meddržavnih dolgov. b. Nemčiji naj se da primerno število let odloga, da bo mogla izpolniti svoje obveze v naravi. 3. Garancije, da bo Nemčija res izpolnila svoje obveznosti, katere je nemška vlada pripravljena dati. 4. Evakuacija porurskega ozemlja, kakor hitro da Nemčija potrebne garancije. 5. Naj se ne posega v interne »adeve nemške vlade, ampak treba je moralno In politično podpirati vlado, ki se trudi da vzpostavi v Nemčiji red in jo pripelje na pot zboljšanja financijelnega položaja. 6. Nobenih teritorijalnih sprememb. Kakor pred enim letom, tako je Italija tudi danes pripravljena hoditi to pot in podpirati vse ukrepe v tem smislu. Dostavljam še, da se bo rešitev položaja na vsak drug način situacijo poslabšala in posledica bodo neredi in splošna beda. Ta rešitev reparacijskega vprašanja, ki jo imenujem italijansko, je vsprejemljiva na obeh straneh in ta odgovarja tudi najvišjim interesom — pravičnosti. Gb viharnem ploskanju senatorjev je nadaljeval: Kriška afera in Društvo narodov. Vsled nekih zakasnitev sem prejel poročilo o strašnem zločinu v Janini 28. avgusta zvečer. Posvetoval šem se z vojaškimi poveljniki in poslal grški vladi noto z odlogom 34 ur. Medtem sem odredil vkrcanje čet, kar je mornarica tako hitro zvršila, da se je čudila in zavzela cela Evropa. Komaj je potekel rok, že je bilo tekom 36—40 ur vkrcanih 6000 vojakov pehote, druge edinice so sledile in se pred Krfom usidrale ob 16. uri dne 31. avgusta. — Vladam sem sporočil, da smo Krf okupirali le v svrho garancije in le začasno. Ce bi bila Grška izpolnila naše zahteve, bi bila okupacija tudi res trajala le prav kratek čas. Gospodje, pa ne smete misliti, da smo zasedli Krf le vsled garancij. Zasedli smo Krf tudi zato, da smo dvignili naš ugled pri balkanskih državah, ki je po nesrečni izpraznitvi Valone precej padel. Berite balkanske časopise, videli boste. Grčija je pa vso zadevo takoj zelo spretno spravila pred Društvo narodov in sklicujoč se na člane 12, 13 in 15 njegovih pravil. Društvo narodov je pa zadevo sprejelo z odprtimi rokami prvič zato, ker je bil to res tragičen slučaj, dalje zato, ker se je zločin zvršil ravno v času zasedanja in pa slednjič, ker je bila s tem svetovnemu razsodišču dana prilika, da izreče svojo razsodbo, ki jo bo omenjala še pozna zgodovina. Naši delegaciji v Ženevi sem dal direktive, da zastopa nepristojnost Društva narodov v tej zadevi. V prvi vrsti se mi je zdelo čudno, da je Društvo narodov s toliko gorečnostjo hotelo razpravljati o tej stvari, ko je v j nekem administrativnem vprašanju o i saarskem ozemlju malo mesecev prej zadostovala samo nezadovoljnost Francije, da si Društvo narodov ni prisvajalo pravice odločevanja. Jaz pa vendar nisem mogel dopustiti, da bi tukaj, ko se je šlo za ugled Italije, odločale daljne države, ki ne poznajo razmer. Borba pri Društvu narodov je bila zelo huda. Mnogo jih je bilo, ki so nam pritrdili, drugi so bili pa vznemirjeni vsled samovoljnega postopanja Italije z nacijonalnega stališča. Mnogi so nam nasprotovali samo zato, ker vlada danes Haljo fašistična vlada. Vendar zmagali smo. Zadeva je prišla na po-slaniško konferenco v Parizu. Težka izguba bi bila za nas, če bi ne bili dosegli tega tudi zato, ker so imeli poslaniki pravico razsojati. Tellinijeva misija je bila italijanska, toda poslala jo je poslaniška konferenca. Poslaniki niso imeli samo pravice, ampak tudi dolžnost, da so se ravno oni zavzeli za to zadevo. Končno pa je poslaniška konferenca v bistvu sprejela vse italijanske zahteve z ozirom na velikost zločina. Leta 1916 so v Atenah pobili nekaj francoskih mornarjev in Francija je zahtevala veliko večje in strožje kazni. Brez zasedbe Krfa bi ne bila dobila Italija nikakega zadoščenja. V zadnjih trenotkih, ko sem že izdal povelje, da so se naše ladje povrnile v Italijo, je Grčija še iskala izhodov, da bi ji ne bilo treba plačati onih 50 mili jenov lir in šele, ko sem znova ukazal, da naj naša vojska znova zasede Krf, so se Grki zbali in položili določeno vsoto. Krfski dgodek je pa tudi bolj jasno, kakor bi bilo to mogoče razjasniti z debelimi knjigami, razjasnil stališče, ki ga zavzema Italija napram Društvu narodov. Italijanski narod se ni še noben-krat posebno zavzemal za Društvo narodov. Mislil je, da je to mrtva stvar, brez vsake važnosti. V resnici tudi ni. Društvo narodov, ki se omejuje samo na Evropo, ni sprejelo v svojo sredo nc Nemčije in ne Rusije. Naj zadostuje samo, da se pri društvu ne udejstvujejo Zedinjene države, pač zato, ker si ne obetajo od njega nič uspeha. V današnjem položaju je Drušvo narodov samo duet Francije in Anglije. Vsaka teh držav ima svoje klijente in Italija je do danes igrala v društvu samo inferijorno vlogo. Zato bi bilo danes pravilno, da izstopimo iz tega društva. Vendar pa z ozirom na čase, ko smo zapuščali pri sklepanju mirovnih pogodb Pariz, da smo se zapet povra-čali, smatram za boljše, da vstopimo. Tudi ne moremo izstopiti, ker smo podpisaii mirovno pogodbo v Versaillesu, ki ima kot integralen del tudi ustanovitev Društva narodov. Ne moremo torej izstopiti iz Društva narodov, toda pod takšnimi pogoji, kot so vladali do sedaj, pa tudi v društvu ne moremo ostati. Govoril sem glede tega z Brummontom in mu razjasnil, da mora pri društvu priti do veljave enakovrednost onih držav, ki so njegove prve ustanoviteljice. Reško vprašanje. Reka je ena najtežavnejših dedščin naše zunanje politike. Da izgubimo Reko, smo se odrekli Dalmaciji, se odrekli Šibeniku, ki bi mogel biti za nas dragocen ne samo zato, ker je rojstni kraj Nikole Tommasea, temveč tuđi zato, ker je trdna pomorska baza. Za-der je ubogo mesto, ki bo živelo samo z našimi podporami. Za vse to nismo dobili Reke! Znano vam je, da sem predložil senatu in zbornici st. margheritski sporazum v odobritev. Nisem pa predložil Siorzinega pisma, ki eksistira vkljub temu, dasiravno se je njegova eksistenca trdovratno zanikala. Paritetna komisija je razpravljala, ni pa sklenila ničesar, ker spada reško vprašanje med Probleme, ki so skoraj nerešljivi. Predlagal sem Jugoslaviji priprosto in pravično rešitev, ki se ozira na interese obeh narodov in ki bi Mia lahko zakonski prstan med Italijo in Jugoslavijo. O tem predlogu se razpravlja te dni z željo, da pridemo do sporazuma. Na vsak način vam morem izjaviti, da se italijanska vlada ne pusti hipnotizirati v tem delu Jadrana. Politika velesile mora imeti obširno obzorje. Medtem ko so se vršila ta pogajanja, sem Poslal na Reko guvernerja, generala Giardina, Zakaj? Po umiku Zenellijeve kenstituante je padla reška vlada v ro-ke dr. Depolija zato, ker je bil na Reki skrajno obupen položaj: materijelna in moralna mizerija. Generala Giardina sem poslal na Reko tudi zato, da imam matematično sigurnost, da se izvrši kakor šnakoli rešitev. V svojih nadaljnih izvajanjih je g. Mussolini opozarjal na dogodke v podonavskih državah, na možnost združi-j-ve Avstrije z Nemčijo ter izjavil, da ho Nemčija v gotovem času zopet igra-ia svojo vlogo v evropski politiki. Rusija se bliža ozdravljenja. Bodoča Rusija bo vodila vseslovansko politiko v smernicah starega imperijalizma. Italija mora biti vočigled nemirne Evrope pazljiva in pripravljena. K sreči ni Italija več v položaju, kakor je bila 1. 1920, ko je morala izprazniti Valono vsled notranjih težkoč. Mussolini je rekel, da se je jokal, ko je zvedel za izpraznitev Valone. Ko je Mussolini končal svoj govor, mu je zbornica priredila stoje dolgotrajne ovacije, katerim se je pridružila tudi vojvodinja d’Aosta v kraljevskem balkonu. Nova „Sredozemska zveza“? (Od našega stalnega dopisnika.) r. Rim, 15. novembra. Italijanska javnost stoji pod vtisom predstoječega prihoda španske kraljevske dvojice v Rim. Prihod so časopisi že delj časa javljali in vesti na dolgo in široko komentirali. Iz vseh člankov je odsevala vroča želja po čim tesnejšem zbližanju z bratskim latinskim narodom. Da ni prihod zgolj čin uljudnosti napram italijanskim suverenom, si lahko razlagamo že iz tega, da išče sedaj Italija zaveznike za svojo politiko. V prvi vrsti pridejo seveda v poštev romanski narodi in sicer bi bila najbližja Francija. Toda ta je vsled današnjih političnih razmer tesno navezana na slovanske države, s katerimi jo vežejo skupna stremljenja proti obnovitvi nemškega imperijalističnega rajha. Romunija je zopet v popolnoma drugih vodah in ne preostane torei druga kot Španska. Tudi dejstvo, da bo kraljevsko dvojico sprejel celokupni papeški dvor, ima svoj pomen. Vatikan pač vidi, da ima danes na svoji strani samo Italijo, ki si jo je pridobil z velikimi žrtvami v notranji politiki države. Avstrijskega cesarja pa naj bi mu nadomestil španski kralj. Kakor rečeno, polagajo italijanski in španski listi na obisk veliko politično važnost. Sam Mussolini se je o tem izrazil sledeče: Italijanski narod je vzel vest o obisku z velikanskim navdušenjem na znanje. Ljudstvo je čutilo, da ne pride v Rim samo načelnik velikega naroda, marveč predstavnik in simbol ljudstva, ki ga vežejo z italijanskim narodom trdne vezi. Razen Italijanov ne more nihče pravilno razumeti jezika Kasti!je. Kultura in umetnost sta šli sko-zi stoletja paralelno. Španska književnost in gledališče je udomačeno v Italiji in tudi Špancem ni italijanska- književnost in umetnost tuja. Nato je Mussolini omenil Sredozemsko morje, ki tvori naravno vez med obema državama. Italijanski narod Je razumel, da so vse legende o Španiji tendencijozne in da je Španska ravno-tako pomlajena država, Id išče nova pota, kot jih je iskala Italija. Italija se zaveda vloge, ki jo bo igrala Španska v sredozemski politiki. Tu Je Mussolini zadel na struno, ki bo vzbudila v hiper-nacijonalnih italijanskih imperijalistih globok odmev. Nadalje je Mussolini izjavil, da ima Italija s Španijo skupne naloge in je pri tem omenil Ameriške države, ki so jih nekdaj posedovali Španci V nadaljnem govoru se je dotaknil razmerja fašizma do vere in i>o-vdaril, da se fašizem zaveda velikih koristi ki jih prinaša vera in da ni radi tega nikdar oviral cerkve pri izpolnjevanju njenih nalog. Iz tega lahko razvidimo željo fašistične Italije po tesni združitvi s svojo latinsko sestro. Je to sicer naravno, toda dali bo prineslo Italiji zeželjene plodove je vprašanje časa. Španija ni še za danes taka sila, da bi kdo z njo resno računal. Obisk pa je dokaz sedanje omahujoče italijanske zunanje politike, ki ne vem kam hi se naslonila in se jezi, ako ne pride njena volja do pravega izraza, kot so nedavno pisali listi ob priliki obiska generalnega tajnika Društva narodov Erica Drummonda v Rimu. ASffonz XIII. inDeßivera General Primo de Rlvera, španski diktator, ]e pravcati mojster, kadar je treba izjaloviti naklepe svojih protivnikov. Ako bi mogel, bi jih pregnal z rodnih tal vse od ministrskega predsednika pa do poslednjega poljskega čuvaja prejšnje vladavine. Ondan ]e predsednik španskega direktorija predložil kralju seznam 140 imen (visoki uradnikt sodniki, namestniki), določenih za pregnanstvo. Vladar je pazno in pozorno premotril papir, potem dodal še 141. ime ter podpisal. General je že zgiba! list, kar iznenada poskoči: — Oprostite, veličanstvo, ampak bojim se, da se je presvetli kralj zmotil. Samo njegovega prevzvišenega podpisa mi je bila čast prositi. — Alfonz XIII. se ni zmotil, se je glasil odgovor. Možje, katerih imena so na vašem seznamu, so imeli moje zaupanje. Mnenja sem, da_ nosim delež odgovornosti pri zločinu, ki ]im ga očitate. Ako sodite, da so zaslužili izgon, morate še mene izgnati, gsssod 2tt«riü Dnevne novosti. —‘ Imenovastje gereniov. Namesto Ivana R a v Š1 a. Antona Munde in Jakoba M e n h a r t a, ki so umrli, so imenovani za prisednike gerentskega sosveta okrajnega zastopa v Ormožu Andrej B e d n j a -nič; posianec in župan v Obrežu, Ivan Majcen, veleposestnik v Senjandh, in Ludovik Horvat, župnik pri Veliki Nedelji. Namesto odstopivšega gerenta Jurija Bernjaka je imenovan za občinskega gerenta v Kruplivniku Franc Železen, posestnik istotam. Namesto odstopivšega Josipa Horvata je imenovan za občinskega gerenta v Vanči vasi Štefan Maček, posestnik istotam. — Notarska zbornica v Ljubljani. Ministrstvo pravde je odredilo na predloge notarskega kolegija sodnih okrožij Ljubljana, Novo mesto, Celje in Maribor, da se združijo vsi ti notarski kolegiji v skupen notarski kolegij v svrho ustanovitve skupne notarske zbornice z uradnim sedežem v Ljubljani. Skunna zbornica se bo zvala notarska zbornica. — Odlikovanje bosanskih ustašev. Bosanski ustaši, tovariši Petra Mrkonjiča — kralja Petra Osvoboditelja — so bili zadnje dni odlikovani s Karadjordjevo zvezdo. Odlikovanja je izročil odlikovanim starčkom minister za vere dr. Janjič. — Herman Wendel, častni član »Matice Srpske«. Hermana Wendla, nemškega publicista, ki se zelo zanima za naše razmere In je o svojih potovanjih po naši kraljevini Izdal že nekaj svojih del, je imenovala nap starejša srbska kulturna organizacija »Matica Srpska« za svojega častnega člana. — Usposobiienostnl izpiti v jesenskem roku ▼ Ljubljani K usposobijenostnim izpitom pred izpraševaino komisijo v Ljubljani, ki so se vršili v času od 5. do 15. novembra t I. pod predsedstvom ravnatelja A. Do-kleija, se je priglasilo 85 kandidatov in kandidatinj. Izmed teh je bilo 7 reprobtra-tlih, 5 jih je med izpitom odstopilo; uspešno pa so izpit prestali; a) za meščanske šole: Marta Čretnik (II. sk.), S. Imakulata Leben in S. Justina Višner (I. sk.); b) za osnovne šole: Franc Berden, Alojzij Colja, Boris Orad, Gabrijel Janežič, Ciril Jelinčič, Vladislav Klemenčič, Ožbe Lodrant, Alojzij Mravlje, Ludovik Peternel, Peter Potočnik, Ivan Repovš, Emil Rus, A'ojzij Šarabon. Josip Tavčar, Fran Tončič, Andrej Zupančič. — Marija Adamič-Repič, Marija Artel, Mihaela Bahovec, Marija Benedik, Ema Bežek, Marija Bizjak, Marija Brandstetter, Pavia Budinek, Ana C i r m a n (z odliko); Marija Cizel-Prašniker, Paniča Černe, Leopoldina Dolenc, Zora Dolničar, Leopoldina Faganel, Marija Frank, Marta Gradišar, Pavla Halier, Ana Hitzl, Josipina Istenič, Vida Jaklič, Iva Kunc, Ana Levec, Antonia Lobe, Marija Ložar, Jelinera Mokrovič, Marija Pavec, Marija Perko, Veronika Perko, Justina Pipan, Vera Pirc (z odliko), Marta Plavšak, Hedvika Posch, Ana Prestov, Gabrijela Rajer, Iva Rakovec, Katarina Rihar, Justina Rodič (z odliko), Renata Savnik, Lea Škerjanec, Bogomila Tevš, Justina Toni, Franja Trdina, Amalija Uršič, Erna Vavpot, Zofija Verbančič (z odliko). Stana Višner, Asta Vodušek, Angela Vrhovec, Hortenzija Vuga, Pavia Žerjav, Milena Zun, Roza Žunkovič (S. Emanuela) in Frančiška Macarol; c) dopolnilni izpit iz petja in telovadbe: Antonija Druškovič-Turk. — Le vkup, uboga gmajna! Glavni odbor klerikalne stranke ima danes v Ljubljani sejo, na kateri se bo razpravljalo o direktivah glede vprašanja razdelitve Slovenije na oblasti Ker g, dr. Korošec ne bo prisoten, se gotovo ne bo v tako važni stvari definitivno sklepalo. Prisotni bodo poslanci gg. Sušnik, Zebot, Škulj, Gostinčar in Stanovnik. T ®4reklna telefonska proga Beograd-Dunaj. Preko novoustanovljene direktne telefonske zveze Beograd-Ljubljana bo vodila direktna proga Beograd-Dunaj. Pogajanja med Avstrijo in našo državo v tem pogledu so že končana. — Zimske uradno ure na poštah Ljubljana 4 In 5. Poštno ministrstvo je z odlokom št. 65.846 od 25. oktobra 1923 dovolilo, da se uvedejo zimske uradne ure na pošti Ljubljana 4 v Kopitarjevi ulici in na pošti Ljubljana 5 na Zaloški cesti. Obe pošti bosta uradovali v času od 19. novembra do 31. marca ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob nedeljah In praznikih pa od 9. do 11. ure. — Nove takse za avtomobilni poštni promet Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo nove pristojbine za prevoz prtljage na progah, ki so daljše kot 100 km. Za vsakih 10 kg prtljage je predpisana pristojbina od 101 do 125 km 17 Din, od 126 do 150 km 20 Din, a dalje za vsakih 50 km po 5 Din več. — Protest hrvatskih oradnikov. Iz Zagreba so odpotovali v Beograd gg. Ivan Ga-lik, načelnik oddelenja ministrstva ver, dr. David Karlovič, profesor visoke šole za trgovino in promet, finančni nadsvetnik dr. Josip Belobrk, profesor tehnične visoke šole dr. Stevan Hadži kot predstavniki vseh uradnikov z akademično izobrazbo v Hrvatski in Slavoniji. Prišli so, da protestirajo, ker so uradniki z akademično izobrazbo v Hrvatski in Slavoniji z uredbo o razvrstitvi uradništva degradirani za dve stopnji v primeri z uradniki centralne uprave. Razven tega bodo protestirali proti zmanjšanju dodatkov. Obiskali so vse parlamentarne Wube, predsednika skupščine In ministra financ. — NacUonalnl železničarji pri ministru za promet. Na tozadevno telefonsko poročilo v našem listu od 13. t m. nas prosi glavno tajništvo Centralnega odbora Udruženja jugoslov. nacijonalnih železničarjev v Beogradu, da priobčimo sledečo izjavo: V Vašem cenjenem listu ste objavili, da sta Predsednik Centralnega odbora nacijonal-•dh železničarjev g. Lukič ia podpredsednik 8. Nikolič gospodu ministru za promet iz-[azüa v imenu večine kongresa globoko zahvala za donešenje železničarskega zakona ^er da sta mu k predani resoluciji izjavila, n» «solucija izraz manjšine. Ker je bila »p, V. kongresu jugoslovenskih nacijonalnih let^čarjev dne 28. t. m. resolucija spre-Uv^hodušno in soglasno brez vsake pro-ne Mpombe. kar ni le razvidno iz zapis- Pustolovka h Monte Carla (v treh delih) od 15.—18III del V slavni vlogi Ellen Richter. KINO TIVOLI. ka, temveč je znano tudi vsem delegatom iz vse kraljevine, ki so bili na kongresu, se vsebina omenjenega članka ne sklada z resnico. — Železničarski kongres v Beogradu. Dne 24. t. m. se bo vršil v Beogradu kongres zastopnikov železničarskih organizacij balkanskih držav. Na tem kongresu bodo zastopane po svojih delegatih tudi Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija, Nemška Avstrija in Madžarska. Na kongresu se bo razpravljalo o gmotnem položaju železničarjev, obenem se bosta pa združili v skupno organizacijo tudi železničarski organizaciji v Ljubljani in Beogradu. V tej organizaciji bo včlanjenih do 25 tisoč jugoslovenskih železničarjev. Kongres se bo 25. t. m. nadaljeval in zaključil v Brodu. — Slov. marijonetno gledališče v Mestnem domu. Opozarjamo občinstvo, zlasti pa našo drobno publiko na današnjo otvoritev marijonetnega gledališča. Igralo se bo »Skrivnostno zrcalo«, bajna in čarodejna igra v petih dejanjih, katero je naš mojster M. Klemenčič opremil z novo scenerijo. Tudi lutke so deloma na novo izdelane. Med odmori igra prvovrstna umetniška godba na klavirju ob spremljevanju vijo-line. Predprodaja vstopnic od 11. do 12. ure dopoldne. — Smrtna kosa. V Ribnici na Dolenjskem je umrl včeraj, t. j. 17. t. m. veie-ugledni narodnjak, sodni sluga g. Fran Marčič v 77. letu svoje starosti. Zapušča 12 vzorno vzgojenih otrok. Pokojnik je bil zelo priljubljen mož ter vzgleden Jugoslo-ven. Pogreb se vrši 19. t. m. ob 3. uri popoldne na pokopališču v Ribnici. Bodi zaslužnemu možu zemljica lahka! — Ustanovitev šole za restre pri zavodu za socilaino-higijensko zaščito dece v Ljubljani. Ministrstvo za narodno zdravje je Izdalo odlok, da se ustanovi šola za sestre pri zavodu za socijalno-higijensko zaščito dcce v Ljubljani. Pogoji za sprejem v to šolo so starost med 19- in 30. letom, naše državljanstvo, znanje držav, jezika v govoru in pisavi, z dobrim uspehom dovršen vsaj nižji oddelek srednje šole, telesno zdravje in neoporečnost. Učenke sprejema zdravstveni odsek za Slovenjo. Pouk je praktičen in teoretičen. Praktični pouk obsega celoletno hospitacijo zavoda, to je praktično službo v vseh panogah zavodovega delovanja. Teoretični pouk pa sestoji iz predavanj v zavodu. Predavajo se med drugim anatomija in fizijoiogija, splošna higijena, telesni razvoj deteta, negovanje bolnih otrok, tuberkuloza in boj zoper njo, alkoholizem in boj zoper njega itd. Po dovršeni šoli opravljao učenke teoretičen in praktičen izpit pred posebno komisijo. Učenke morajo stanovati v zavodovem internatu. Hospitacija traja efektivnih 12 mesecev. Velike počitnice trajajo 2 meseca, božične in velikonočne po 14 dni. Med počitnicami se razvrščajo dopusti hospi-tantk, ki trajajo za vsako M dni na leto. — Razglas o sprejemanju bolnikov v državno zdravilišče Tcpolščicc pri Šoštanju. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da odloča o sprejemu bolnikov v zdravilišče izključno le zdravnik zavoda. Uprava razpošilja formularje na zahtevo zdravnikom, ki svetujejo svojim pacijentom zdravljenje v Topolščici. Vse prošnje za sprejem v zdravilišče je pošiljati naravnost vodstvu zdravilišča. Prosilci so sprejeti samo, če to odloči šef-zdravnik na podlagi zdravniškega izpričevala. O popustu oskrbnine onim, ki so upravičeni prositi za popust, odloča zdravstveni odsek v Ljubljani. Vodstvo zdravilišča sprejema bolnike strogo po vrsti prispelih prošenj, zakaj r.evpoklicanih zdravilišče ne more sprejeti. Za oskrbnino plačujejo bolniki v prvem razredu dnevno 150, 120, 110, 100 in 90 Din, kakršna je pač soba bolnikova. V drugem razredu se plačuje dnevnb 65 Din. — Za italijansko šolo v Gplltu — doslednost fašistovske rimske ■vlade. Uradni list kraljeve italijanske vlade z dne 12. novembra objavlja kr. odlok r dne 10. septembra t. L, s katerim dovoljuje italijanska vlada znesek 500 tisoč lir za nakup nekega poslopja v Splitu, kjer bi se otvorila italijanska šola. Istočasno torej, ko je italijanska vlada snovala temne načrte in pripravljala zakone, s katerimi je zaprla naše ž e obstojeeče slovenske šole v krajih, kjer ni niti enega Italijana, pa tl ravno ista vlada odobri in sprejme v svoj proračun 500 tisoč lir za ustanovitev Italijanske šole za peščico splitskih Italijanov — Izgred Orlunašev. Pred gostilno Ce-iarčevo v Sp. Šiški se je zbralo dne 13. novembra zvečer okrog 10 orjunašev, med katerimi so bile tudi tri ženske. Hrupna družba je zavila v Jernejevo ulico, kjer je eden izmed njih pred gostilno Ferfila dvakrat ustrelil iz samokresa. Ko jih je višji stražnik, ki je družbo že delj časa opazoval, vprašal, kdo je streljal, so izjavili orju-naši, da je oni, ki je streljal, že pobegnil. Med tem so padale pikre besede na stražnika češ, poiščite ga in drugo. Stražnik je pozval enega radi predrznega obnašanja, naj gre z njim na stražnico. Ta je bil voljan da gre, toda par korakov nato jih je družba obstopila in hotela tovariša oprostiti. Končno so prišli vsi na policijo in zadeva se bo dokončala pred sodiščem. — Zaradi razžalienia kralja. Iz Novega Sada javljajo, da je včeraj sodišče obsodilo Milivoja Jurkiča na tri leta težke ječe zaradi razžaljenja Ni. Vel. kralja. —V Brodlh je bilo ukradeno gostilničarki Julijani Pozničev! dve moški obleki, površnik, 10 svil. robcev in pa 3 zlati prstani (2 poročna) v skupni vrednosti 6000 Din. — V Gaberju je bilo pokradeno pri Matiji Kremenšeku Iz dveh skrinj nekaj obleke in perila, srebrna žepna ura z verižico in pa bankovec za 100 Din. Skupna škoda znaša 4000 Din. — V Dovi gori v občini Račna je bilo ukradeno zesebniku Alojziju Petriču par čevljev, vrednih 200 Din. — Razne nesreče. Pri postavljanju težkega železnega jambora prj napeljavi električnega toka Fala—Trbovlje sta ponesrečila v Laškem delavca Rumpler Jožef in Fr. Gleis. Potrgale so se jima verige in vrglo jih je ob tla, pri čemer sta dobila tako težke poškodbe, da so jih morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. — V mestnem mlinu v Celju je padlo delavcu Janezu Gaber težko železo na levo nogo in mu jo zdrobilo. — V tvornici »Ćinal« v Celju se je močno opekel po desni roki delavec Martin Veternik. — V opekarni Franca Dernovšeka v Lajteršperku si je zmečkal desno nogo delavec Anton Kumer. — Na krožni žagi Mih. Werndla v Gaberjah pri Celju se je nevarno obrezal po desni roki mizar Jan Karol. — V opekarni Karla Vogler ja. v Puconcih, si ie zmečkal levo nogo delavec Stefan Tsailia. V tovarni usnia »Petovia« na Bregu pri Ptuju si je poškodoval delavec Leo Kukovec levo oko. — V predilnici v Tržiču si je težko poškodoval desno roko delavec Helmut Zech. — V levo golenico se je vsekal strojni mazač Hladnik Franc v tovarni lesnih lepenk Charles Molin v Tržiču. — Pobegnil je dne 27. oktobra iz mariborske kaznilnice kaznjenec Martin Žirovnik. Pred nekaj dnevi ga je pa policija v Ptuju aretirala, ravno ko je hotel iti po mostu čez Dravo, in ga izročila orožniški postaji, odkoder so ga poslali nazaj v Maribor. — Ptujska policija je aretirala na kolodvoru v Ptuju neposredno pred odhodom vlaka v Čakovec cirkuško igralko Pavlino Kovačič, doma nekje pri Celju. Pred nekaj dnevi je bilo pa tudi aretiranih radi vla-čugarstva v poznih nočnih urah nekaj takšnih ptic, katere so spremljali neki agenti iz Ljubljane. — V Zagrebu se je zgrudil na Jelačičevem trgu Slovenec Vinko Turnišek doma iz Celja. Prepeljali so ga takoj v Zakladno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ugotovili so da je mož epileptičen. Pridržali so ga v bolnišnici, ker se je pri padcu precej poškodoval. — Tatvina v vlaku. Trgovski potnik Alojzij Hoch je javil zagrebški po'iciji, da mu je bil v osebnem vlaku med Ljubljano in Mariborom ukraden ročni kovčeg z vso vsebino v vrednosti nad tisoč dinarjev. — Celjske novosti. V mestnem gledališču se danes v nedeljo ob 8. uri zvečer vprizori drama »Sedemnajstletni« pod režijo g. Železnika. Igra je izvenabonement. _ — Š n e g je pobelil v petek zjutraj Savin-\ ske planine ter druge hribe v bližini Celja. Po ravnini pa je nastalo hladno, toda solnč-no vreme. — Mestni občinski svet je imel v petek zvečer občinsko sejo, v kateri se je obravnaval proračun mesta Celja za leto 1924. — Tatvina. Neznan tat je ukradel Kaji Turkovičevi iz Celja 93 malih biserov iz vratnega nakita v vrednosti okoli 25.000 Din. — Nova tovarna za testenine bo pričela obratovati na Ljubljanski cesti prihodnje dni Tovarna je last g. Kavčiča, restavraterja pri »Istrijnnu« na Ljubljanski cesti. Opremljena je z najmodernejšimi stroji. <*. jv}a ljudskem vseučilišču predava jutri v pondeljek ob col 20. uri primarij g. dr. J. Rafšp »O spolnih boleznih«. Predavanje je z ozirom na to, da so danes sporne bolezni zelo razširjene, velike važnosti in je želeti obilnega obiska. Vstop je dovoljen samo osebam nad 18 let. — Narodna čitalnica ima v soboto 24. novembra ob 8. url zvečer v čitalnični sobi v Narodnem domu svoj redni občni zbor. — Mariborske novosti. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden !elc».rna na Kralja Petra trgu. — Zdravniško inšpekcijsko službo Ima v nedeljo dr. Ludovik Novak v RazLgovi ulici. — V minulem tednu so umrle v Mariboru štiri osebe, od teh dve moškega in dve ženskega spola. — Zadnja tombola, ki jo je priredilo udruženje invalidov v Mariboru, je dala 16 tisoč dinarjev čistega dobička. — V vojašnici kralja Aleksandra se dne 2L t. ni. ob 10. uri drpolu-dvin v spomin na dan, ko se je useda Maribora odločila v naš prilog, vrši slava z bogoslužjem in s sečenjem kolača. — Praznik narodnega ujedinjenja pro-, slad v Narodnem domu narodno žeiezni-j čarsko glasbeno društvo »Drava« v sobo-! to, dne 1. decembra s koncertom in pev-I skimi ter glasbenimi točkami. Čisti dobi-; ček je namenjen za nabavo harfe. — V ljudski univerzi predava v ponedeljek dr. Makso Šnuderl o svojih utisih na potovanju v Albaniji. — Mariboxski i policijski komisarijat je na po-! H.’ijski konferenci v Zagrebu zastopal po-j licijski nadsvetnik Ketševan. Razni sklepi, j ki se tičejo policishe službe ob meji, zlasti • v Mariboru, se bodo v kratkem izvedli. — j 30-letnega dninarja Josipa Leskovška iz j Križevcev pri Ljutomeru je radi z 1 o -j rabe otrok tukajšnje okrožno sodišče i obsodilo na šest mesecev ječe. — Tukajšnji gostilničarki Mariji Orovič je prodal pred nekako dvema mesecema trgovec z živino Josip Kirbiš iz St Lenartskega okraja tele in prevzel od nje na račun znesek 250 dinarjev. Ker pa je gostilničarka zaman čakala na tele, je končno vložila tožbo proti Kirbišu. Ta je bil obsojen na 10 dni strogega zapora in na povračilo prevzetega zneska. — Trgovski pomočnik Franc Šnuderl je ponudil mesarju Francu Bergoltu za 1900 dinarjev klavir v nakup. Bergoit mu je denar res izročil, klavirja pa ni dobil, ker ga Šnuderl sploh ni imel, pač pa je porabil denar za se. Za to Je bii od okrožnega sodišča obsojen na štiri mesece težke ječe. — Najstarejša Beograjčanka umrla. V Beogradu je umrla v sredo ena najstarejših Beograjčank Anka Antonovič, mati gimnazijskega ravnatelja g. Save Antono-viča, stara 105 let. Rojena je bila v Kragujevcu. — Smrt vsled pasje stekline. Iz Splita poročajo, da je tam umrla neka Ivana Ko-cifaj, doma nekje iz Slovenije, na posledicah pasje stekline. Pred mesecem dni jo je bil v Splitu popadel stekel pes. Oblasti so takoj poskrbele, da je odšla v Pasteur-jev zavod v Sarajevo, odkoder so jo pred tednom dni odposlali kot popolnoma zdravo. Med tem ie Pa strup deloval naprej in v groznih mukah, ki so trajale skoro dva dni, je deklica v četrtek umrla. — Nov brivski salon je otvoril Anton Turk na Miklošičevi cesti v palači »Vzajemne posojilnice«, na kar cenj. čitatelje lista opozarjamo. — Zahtevajte povsod našo domačo ko-linsko cikorijo, Izvrsten pridatek za kavo. Jugostovenska Matica. __Vrhnika za naše primorske brate. Pod vodstvom podružnice Jugoslovenske Matice na Vrhniki se je vrši! na dan obletnice Rapalla velik protestni shod proti italijanskemu nasilju nad našimi brati v Primorju. Shoda so se udeležili tudi zastopnl--ki vseh strank in vseh društev ter soglasno sprejeli resolucijo, v kateri se poživlja našo vlado, da stori svojo dolžnost do bratov v Primorju. Pre^ tem Je priredila podružnica na Vrhniki Remčevo komedijo: »Kirke«, ki je dala 2170 Din čistega dobička. Za uspeh predstave so se poleg odbora, igralcev, posebno potrudili g. Josip Jelovšek, Sokol. Rokodelsko društvo. Vrhnika koraka na čelu zavednih narodnih krajev ter je primer složnega narodnega dela. — Starejša begunka, v vsakem oziru zanesljiva, išče službe kot postrežnica. Cenjene ponudbe je poslati na Jugoslovensko Sport in fyr'sfika. — Illriia rez.: Trbovlje. Danes nastopi na igrišču Ubije kombinirano trboveljsko moštvo, sestavljeno iz klubov »Trbovlje« in »Zora«, proti rezervnemu moštvu SK Ilirije. Tekma se prične ob 15. uri. SK Trbovlje je letos že igralo v Ljubljani ter napravilo dosti dober utis. Ojačeno z boljšimi igralci Zore predstavlja dobro moštvo. Rezerva Ilirije je v dobri formi. — Ob pol 14. uri nastopita Pmiorski moštvt Ilirije in Jadrana. — Novosti Iz Prage. Z izrednim zanimanjem se pričakuje v Pragi gostovanje dunajske First Vienna F. C„ ki igra danes 18. t. m. proti Sparti. Vienna se nahaja letos v tako sijajni kondiciji, da jo na Dunaju smatrajo kot najsigurnejšega aspiranta na naslov prvaka Dunaja. Dopisi. — Kranjska gora. Skrajno slabo se vozijo potniki po železnici na progi Jesenice— Kranjska gora. Pri dopoldanskem in popoldanskem mešancu premikajo vlake na postajah Dovje in Kranjska gora semintja, da ni konca ne kraja. V osebnih vlakih, ki vozijo zvečer iz Jesenic proti Kranjski gori in zjutraj od Planice proti Jesenicam, pa je v osebnih vozovih temno, kakor v sredini zemlje. Seveda ščiti ta tema v vozovih zaljubljene parčke pri njihovem početju — vendar pa to ni prijetno za starejše in pametnejše popotnike. Ko pride človek v temino voza, ne ve, kam bi sedel. Tukaj stopi kdo komu na noge, tam zopet zadene drugi v kakšno starejšo damo, ali se ji vsede nehote v naročje, kar povzroča gotovo neljube scene in prepire. Bralo se je v naredbi, katera predpisuje razsvetljavo v osebnih vozovih. — Kdo je kriv temu. da se vozovi na tej progi ne razsvetljujejo!? Ako smo že itak vsled slabega prometa in vlakovnih zvez kakor odrezani od drugih naših krajev, naj bi se vsaj gledalo na to, da se vsaj v tem vlaku, kateri še vozi, razsvetljujejo vozovi, da bi ne bilo med potniki takih neprijetnosti, kakor se dogajajo sedaj. Ali naj se obrnemo tozadevno na žel. ravnateljstvo v Zagreb ali pa celo na prometno ministrstvo? — SiGven.sk/! Bistrica. V Protrežu pri Slov. Bistrici sr je zmračil um posestniku Franco Polanec, katerega so z veliko težavo 13. t. m. spravili v umobolnico na Studencu pri Ljubljani. Imenovani že od mladosti ni bil popolnoma normalen in je v zadnjem času zelo popival, neredno živel, medtem pa tudi vedno fantaziral o svetnikih. Sam se je zadnje dni opeval za sv. Frančiška in je postajal za svojo okolico vedno nevarnejši. ispred sodliSa. ZANIMIV SLUČAJ TISKOVNE PRAVDE. Odgovorni urednik »Slovenca« je bil obtožen po § 104 s. k. z. ker je v članku -Socijalno delovanje« v št. 226 z dne 6. 10. i 1. žalil načelnika oddelka za socijalno politiko dr. Franca Goršiča s tem, da mu je očital podkupljivost in pristranost v službi. V članku se očita dr. Goršiču, da ga obsojajo najbolj radi tega, češ da je on uvedel nečedno navado nagrad, da so se obravnavala stanovanjska vprašanja na sprehodih in v v kavarnah, da se je vmešavala v ta službena vprašanja soproga dr. Goršiča. ki je dobivala od strank razna posojila. Članek zaključuje s pozivom, naj se nastopi proti dr. Goršiču z isto strogostjo, kot se je nastopilo svoječasno proti nekemu uslužbencu stanovanjskega urada — ki je bil kot smo svoječasno poročali, obsojen pred poroto zaradi nekorektnega postopanja —. Zagovornik obtoženca dr. Brejc je izjavil, da je obtoženi odgovorni urednik bolan in je predložil tudi zdravniško spričevalo. Na vprašanje, če je odgovorni urednik čitai inkriminirani članek, pa je izjavil zagovornik, da o tem ne more podati nobene izjave, ker tudi nima tozadevno nobene informacije od stranke. Nastopi’ pa je dokaz resnice in izjavil, da je to res in da je bil pisan ta članek v dobri veri, ter je navedel tudi neki slučaj, ki je dal povod, da se je ta članek napisal in objavil. Navedel je slučaj majorja čopa, ki je stanoval takrat v dr. Pirčevi hiši in imel stanovanje z dohodom skozi stranišče. Gospa Čopova je svoji bivši sošolki, gospej dr. Goršičevi potožila svoje zio in izjavila, da bi dala tudi do 100.000 kron, če bi dobila primerno stanovanje. Zadeva se je razpredla in na ta način je dobila po zatrditvi obtoženca razna posojila. Obljubile, no stanovanje pa je dobil kljub Jemu, da se je Goršič trudil za stotnika, neki prokurist. Cop je ogorčen stavil dr. Goršiča na odgovor in zaključil z besedami: g. dr., te korupcije imam pa sedaj dosti. Pri teh besedah je udaril z roko po žepu. Dr. Goršič pa mu je baje prepaden odgovoril: Gosp. major, tega vendar ne boste izrabili. Zagovornik odgovornega urednika je predlagal, da se postopanje prekine, ker teče v isti zadevi kazenska zadeva proti gospej Pavli Čopovi radi poskusa podkupovanja. Senat je po daljšem posvetovanju vse na-daljne dokaze zavrnil, ker se ne more obtožencu dokazati, da je članek čitai — sam se pa ne izjavi. Obsojen je bil odg. urednik na 2000 Din globe ali v slučaju neizterljivosti na 1 mesec zapora, ker je vsak odgovorni urednik odgovoren, da članke čita in je že to malomarnost, da ni pazil, vsled česar Je bil ta članek objavljen. Zastopnik obtoženca je prijavil ničnostno pritožbo, vzklic zaradi visokosti kazni in prosil za prepis sodbe. K Šiltarlav! aferi. Ker se politično preorijentfranje gosp. poslanca Šiftarja še vedno spravlja v zvezo z mojo osebo, ugotavljam sledeče: 1. G. ppslanec Šiftar je svojo željo, da izstopi iz SLS posredno javil nekaterim članom oblastnega odbora NRS v Mariboru že pred sestankom v Radencih. ?. Sestanek v Radencih dne 10. okt, t. i. je imel samo namen, da oblastni odbor NRS v Mariboru od g. poslanca Šiftar, ja direktno zve, če in zakaj da hoče pr», stopiti. 3. G. poslanec Šiftar je Pri tem sestanku popolnoma iz lastnega nagiba navajal povsem verjetne razloge za to, da želijo njegovi volilci iz SLS v NRS. Ker za ta prestop ni izrazil kakih želj za svojo osebo temveč za voliice in se mora od moža. ki ima srednješolsko naobrazbo in pozna politične razmere v Prekmurju kot domačin, predstavljati, da ve, kaj dela, se je vzel njegov prestop na znanje. Tozadevni zapisnik je g. poslanec Šiftar lastnoročno podpisal. 4. Oblastni odbor NRS nima na razpolago ne denarja ne ministrskih stolčkov in vsega tega g. Šiftarju tudi nismo mogli ponujati, niti ni on kaj tacega zahteval, Pač pa se je izrekla želja, naj dobi neka kmetijska zadruga v Prekmurju državno podporo in se je obravnaval tozadevni aranžma. Vse to se je javilo glavnemu odboru NRS v Beograd. 5. Proklamacijo poslanca Šiftarja !« spravil v javnost g. oblastni tajnik Slano«, vec na lastno odgovornost in brez moje vednosti in je v tem oziru tudi g. dr. Pfeifer brez vsake krivde. G. Slanovec je na-pram meni upravičeval to s tem, da je g. poslanec Šiftar sam svoj prestop že prej naznanil svojim voiilcem in na okrajnem glavarstvu v Murski Soboti, kar so nekateri njegovi ožji znanci in somišljeniki potrdili v posebnem zapisniku pred člani oblastnega odbora v Mariboru in da je g. Šiftar sam želel, da se ta proglas objavi, S tem je ta zadeva zame končana. Dr. Fero Müller. S priobči Ivi jo te izjave smatramo tudi z noš^ strani zadevo kot končano. Uredništvo gz dri^tve^ega Fši^llenfa. — Društvo državnih pisarniških uradnikov ima dne 18. t. m. ob 11. uri dopoiu-dne širšo odborovo sejo v gostilni »Pri zlati ribi«, Cankarjevo nabrežje. Poroča iz Beograda došii delegat. Udeležba za odbornike in tudi člane obvezna. — Poziv! Vsi člani društva se resno opominjajo, da čimpreje poravnajo zaostalo članarino. Vse nečlane pa vabimo, naj se že vendar enkrat odločijo in pristopijo k društvu, ker edino s tem bomo lahko rešili naše bedno stanje. 1. decembra od 7. ure zvečer, se lahko vplačuje blagajniku, tovarišu Plevniku, v gostilni na Bregu. — Društvo državnih uslužbencev za Šlove-nijo v Ljubljani. — Na TV. rednem občnem zboru akad, društva »Triglav« v Ljubljani, se je izvoli) sledeči odbor: predsednik: Franjo Baš; podpredsednik: Odon Planinšek: tajnik: Stanko Cvirn; blagajnik: Mirko Lovrec; knjižničar: Udo Kasper; gospodar; Janko Pliberšek; arhivar: Zdravko Kajnih; revizorja; Ervin Mejak, Tone Mojzer; načelnik kulturno - znanstvene sekcije: Planinšek; načelnik pevsko-orkestraine sekcije: Cvet. ko. — — Tamburaški zbor »Bratstva« priredi nocoj ob 8. uri koncert v Narodni čitalnici v Kranju. Čisti dobiček Je namenjen zgradbi Narodnega doma. Zato pohitite vsi na koncert. — Odbor. Borzna poročila. Curih, 17. novembra. New York 578, London 24.89, Pariz 30.30, Milan 24.25, Pra-ga 16.65, Budimpešta 0.03, Bukarešta 3, Beograd 6.50, Sofija 4.50, Dunaj 0.0081, avstrijske krone 0.0081. Berlin, 17. nov. Dunaj 35,910.000, Milan 107.736 000.000, Praga 73.815,000.000, Pariz 107.655,000.000, London 109.725 milijonov, New York 2.513.700,000.000. Curih 442.890,000.000, Beograd 29.925,000.000. — Opozorilo. Tovarna čevljev Petei Kozina & Komp. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Na mesečne obroke po 250’— Din pri L BARAGA — Ljubljana ŠELENBURGOVA ULICA 6/1. Vremensko poročilo. „Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 17. novembra 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana 7 767-9 1-7 brez v megla 14 761-2 6-5 sev. zap. fasno Ljubljana ..... ... 21 763-0 4-7 sever obl. 7 766-0 4-0 brezv. megla Beograd ... .... 7 765-4 8-0 »• »» 7 765-0 6-0 jug. zap. več. obl. Praga 7 7630 4-0 jug obl. l-o Inomost , . . .. . 7 763-6 3-0 brezv. megla l-o 3arnrhBt«r: oittaaovk T»mnsr£tuni nižj» m. z*-.:*, jr.-;. s«w»ä. j** S5) ^ “1'^ Zvezna tiskarna In knjigarna ®oHo»a ul. I V Ljubljani Marijin trg 3 WV vw Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne « knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. AAÄ Moderna knjigoveznica. fllHLI DBLflSl i _____ Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadalina beseda 25 para. ___ s davSJEno vred. g s ^SasaBsiaaasBBHHaaaraii Z veseljem Vam Izjavljam, £a oba aparata Toplodar, katere ste pri meni postavili, zelo dobro grejeta ter delujeta brez vsake napake in sem i njimi zelo zadovoljen. Jaz Vam za-morem na Vašem res koristnem izumu čestitati in bom vsak čas 10 praktično napravo Toplodar vsakomu toplo priporočil. Andrej Oset, veletrgovec v Mariboru. Naroča se: Jugometalija Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug, Maribor. brušeno z zlatim okvirom (steklo 76 cm X ^6cm) se ugodno proda. Kje, pove uprava. zmožna voditi samostojno gospodinjstvo išče primernega mesta k samskemu gospodu ali tudi h kaki večji družini v Ljubljani ali izven. Ponudbe pod „Marica", na upravo lista. in močnega, poštenega, z dobrim šolskim izpričevalom sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Robert Graselli, Slivnica pri Št Juriju ob juž. žel. se loti absolvent realke z znanjem knjigovodstva in jezikov. — Ponudbe na upravo lista pod „Priden“. Ml dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči „Mei-dinger" za dvorane: en ciklonet 7—17 HP za 2 osebi, moderno izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 11/8 HP , Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava. delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Spajšlina.CroToSJ nik, vodna moč, 28 oralov krasnega posestva 5,500000 K. PfSSBI^Ta 6 60 250 ora-rtlaBaiSia lov Z gostilnam, mesarijam, žagami, mlinom, trgovinam. ffjja v Mariboru, takoj prosto stanovanje. Iljga v Mariboru, 7 sob takoj liliMI prostih proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 8. meblovano v centru za poročen par bez otrok, kateri plača mesečno do Din 1000•— s postrežbo in kurivom vred, išče Realitetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 12. mvofi Slike narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo za mSadino izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjisarne v Ljubljani. Cena po Din 25-—, v luksusni izdaji po Din 30’—, v prenotadjl do 20. novembra 1.1. po Din ZO“— odnosno Din 25-—. Poštnina posebej po Din L— odnosno za luksusno izdajo po Din 1 'SO'—, za inozemstvo dvojna poštnina. Prenofadje in naročila sprejema Zvezna knjigama, s Ljubljana, Marijin trg 8. ^ NAPRODAJ! Motorji enakomernega toka Motorji na vrtilni tok (Gleichstrommotoren) (Drehstrommotoren) in 300 voltov 1000 do 1700 obratov: 220/380 volt. 1400 obrat.: 1 Din 3.160'— 1 PS Din 2.640'— 2 . „ 3.900'— 3 „ „ 4.000 — 3 ff „ 5.500- 5 „ , 5.280'— 5 r. „ 6.600'— 6 „ * 6.600 — 75 „ „ 8.850'— 7 „ „ 6.840'- 9 n „ 8.950'— 10 . „ 9.000 — 12 , . 11.200- 12 „ „ 10.400- n p v S dlnamostroji in elektromotorji vsake napetosti ter sile, raz-lični spsrsti ter instalacijski fnsterij&l po konkurenčnih cenah z garancijo, najboljši fabrikat. Proračuni in obisk strokovnjaka brezplačno. Zahtevajte ponudbe elektrotehničnega oddelka Tehniške,UNION1 družbe z o. z. UtBUANA, Sodna ulica 4/11. lili» u Brata Pohlin L dr. tvornica vlasnlc, kljukic, rinčic 99 I za čevlje, kovinastih gumbov vyvvvvvvvwvT 1.1 d. Ljubljana I., poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust ...iin^ GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 20. NAPRODAJ! Stroji za pogon: Lokomoblla, motorji ter sesaijke. Stroji za ključavničarje in kovače: Stružnica (Präzis. Drehbank) 165X1000 mm . . Din 11.500-— Vrtilni stroj (Säulenbohrmaschine) 28 mm . . „ 8.800-— Skobelnik (Shaping) 300 mm............. 15.600' Varilni aparat (Karbid-Schweißapparat) kompletni 16 mm.............................. 4.500 _ Kovaška ognjišča (Feldschmiede) 570X470 mm " 900*— Stroji za mizarstvo: Cirkularke (Kreissäge) Universal....Din 5.500'— Tračna žaga (Bandsäge) s kroglj. ležišč. 750 mm , 12.900— Skobelni stroj I (Abrichtmaschine) 400 mm . . „ 12.800— Skobelni stroj II (Diktenhobelmaschine) 500 mm „ 18.500-— Skobelni stroj III (Rundstabhobelmaschine) . . „ 1.900 — Frezarica (Fräßmaschlne) 800 X 900 mm ... . 8.300-_ Vrtilni stroj (Langlochbohrmaschine) 30 mm . . „ 6.800 — Zahtevajte ponudbe strojnotehničnega oddelka Tehniške,UNION' družbe z o. z. LJUBLJANA, Sodna ulica 4/il. Tvrdka \ 4>% III Ijllifäl, Mega-Mete alka in Preči Mio priporoča svojo bogato zalogo v moškem blagu kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in modne hlače, double . štofu za zimske suk- «£> n^e ’n Povr^' nike. # v predmestju Ljubljane z velikim vrtom s takoj prostim lokalom in stanovanjem, hlevom, skladiščem in šupami — elektrika, vodovod — se proda za Din 375.000'— v Reaiitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12. sredi Ljubljane, s takoj prostim stanovanjem, koncesijo in vsem inventarjem naprodaj za Din 450.000"— v Reaiitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska o. 12. Hniio io z vrtom blizu električne železnice s prostim stanovanjem proda za Din 95.000,— Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12. norska trava. Peter Kobal -iranj, Glavni trg, tvornica vseh rrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike! Iščem za dobo dveh let; znesek se vknjiži na posestvo na prvo mesto. Plačam 140/0 obresti Vsak mesec naprej. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod „Absolutno varno 73". ta začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno učiteljsko prakso, dve uri na teden, 7 Din ura. Javiti se pri Miss Parier, Pražakova ulica (nova Toenniesova hiša), med 2. in 8. popoldne. Pili za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih SC ISČC. Stalno nameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov: Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu. Mm konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. z višjo šolsko izobrazbo, 3. 1. prakso, geodet, Izvežban tudi v gospodarskih načrtih bi rad pre-menll službo. Govori slovensko, češko in nemško — jugoslovanski državljan. „Ponudbo pod šifro „gozdni" na upravo lista. Wi usiii 82 hektarov z dveml enonadstropnimi hišami in gospodarskimi posiopji v trgu ob železnici na Dolenjskem se proda za Din 800.000 — v Reaiitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. z enonadstropno hišo in vrtom ob juž. železnici naprodaj za Din 225.000'— v Reaiitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12. im Ml m Brzo - brzo na vlak v Celje v veletrgovino B. stermecfcl, kjer kupite letos sukno za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča. da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini j 1« WE1MECSCI, CILJE. I ¥F&~' Trgovci engros-cene. **ecee»aei?acs»*e«QSesoeeec9»oee*e»e0»»*«ee*ee«caa*<>* iCaiSÜ» prehlajenje grla in hripavost odstranjujejo najboljše iCaiserwij prssie karameli® z zaščitno znamko „Tri jele". 1P§F“ UoMvafo s© pavsod! „RÄVE“, d. d. Zagreb Poljedelski stroji Mlini lege Gatri Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne Krožne ped Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno Lastna livarna železa in kovin k. & R. Ježek, Maribor. Centrala: Biansko (G S. ß.). labfevalt© prospekte in ponudbe! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA pisarniški vodja v Mariboru, srednjih let, ločen, prijaznega, simpatičnega obnašanja, s premožno damo, če mogoče z lastnim stanovanjem. — Dopisi pod „Možitev ni izključena“ na upravo „Jutranjih Novosti", Maribor. Mali oglasi imalo u&mhi M^iška glasnica: ‘ Din 25,000.800 Rezerve s ned Bm 20^00.000 UUmjitUM, Zmajska cesta ¥ n@¥i palači Eriefauni naslov; Bmm umumoh Tei. it. 261, 413, 502, 503 in 504 iekowsii račun s it. 10.509 Podružnice: Brežice No¥i Sad Celje Gorica Hrani Haribor Trst Metković Plul Sarajevo Split Izvršuje trse Benin« posl« nelkulantneje. TRGOVSKA BANKA D. D I PODBUZMKEi ~| Maribor Novo mesto Rakek Slovenlgradec Slovenska Bistrica Šelenburgova ulica štev. 1 KAPITAL In REZERVE DIN 17,500.09»'-. Izvršuje vse bančne posle najfoč-usnbus neje in najkulantneje. szszsz Brzojavi: Trgovaka , Tele?©*ti: 139, 149, 453 .. . ■ mm LJUBLJANA j EKSPOZITURE; Konjica M@la-0ravo0rad (Ljubljana (me-nJaBnica v kolodvorski ufiicil ----------- -»— . —------------------. . ' . . , . - —■*- -- -" - -v ' •• t.' - ■ • ______________ . d !■ . ' ■ v Isd&jz te tiska »Zvsejtz tistenta te kajlgitm»* v UubUant E. priloga stm, S4S s «te li. sapvamära 1S2S. . ih l■^■ll■l m i ii'n ^ i ■ «im mm n i Bodočnost ansieikega Imperija. Statistika oboroževanja. _ Občudovanja vreden je ustroj angleškega imperija in zdi se na prvi pogled, kakor da ni več sile na svetu, ki bi mogla spremeniti nekaj na sedanjem položaju v škodo Angležem. Toda zavedati se moramo, da bazira vsa moč, ves ugled im vse bogastvo Angleške pravzaprav le na njenih neizčrpno bogatili kolonijah. S pomočjo ogromnih kolonijalnih pokrajin se je posrečilo Angležem priboriti si tekom časa nadvlado nad največjim delom sveta in gospodstvo na morju. Kar se tiče pridobivanja kolonij, so Angleži pravi mojstri im gotovo prvi med vsemi naredi, vedno so zasledovali na evropskem kontinentu politiko izigravanja ene države proti drugi* da so imeli na ta način več svobode in miru pri pridobivanju ter urejevanju svojih kolonij. Z neverjetno vztrajnostjo in izkušenostjo so vselej znali rešiti tudi na-težje kolonijalne probleme in zgolj temu dejstva se imajo zahvaliti, da se še do danes ni zrušila veličastna stavba njih imperija. Vselej, kadar je šlo za kako zamotano gibanje v katerikoli koloniji, so si zopet znali pridobiti razburjene duhove s pomočjo mnogokrat neverjetne popustljivosti in delitve velikih koncesij zlasti na političnem polju, da bi dobil na ta način svobodnejše roke na gospodarskem polju in večjo možnost uspešne eksploatacije. Kakšne posledice eo imela burska grozodejstva? Angleži so se odrekli vsaki revamžni misli im si na podlagi cele vrste koncesij znali pridobiti znova simpatije burskega naroda), Id so mu podelili celo pravico samouprave kljub ogorčenemu odporu znamenitega angleškega državnika Chamberlaina ! Angleške kolonije lahko delimo v take, v katerih prevladuje angleščina kot občevalni jezile (Kanada, južna Afrika, Avstralija) in v ostale, od katerih je največjega pomena Indija — biser vseh angleških kolonij. Navedena razdelitev odgovarja v splošnem tudi moralni zaslombi angleške vlade: v angleško — govorečih kolonijah imajo Angleži v splošnem še preoej varna tla, medtem ko postaja situacija v ostalih pokrajinah dan za dnevom kritičnejša. To naj bo rečeno posebno glede na Indijo, ki povzroča v resnici največje skrbi angleškemu narodu, kar pa je samoobse-bi razumljivo, zakaj baš Indija je poglavitni vir angleškega bogastva. Indija dobavlja angleški industriji skoro vse potrebne surovine in poleg tega je Indija s svojim velikanskim prebivalstvom poglavitni odjemalec za izdelke angleške industrije. Ni čuda torej, da slede Angleži zelo pazljivo in z bojaznijo pred bodočnostjo razvoju indijskega vpraša-uia. ki lahko vsebuje v sebi kal propasti gospodarske in obenem tudi politične nadoblasti angleškega naroda! Naravno )e potemtakem, da je zavladala velika vznemirjenost med angleškim narodom, ko so došle prve vesti o uspešnem razvoju opasnoga narodnostnega gibanja v Indiji, ki naj dovede konečno do popolne politične ter gospodarske osamosvojitve. Nacijonaiiistično gibanje se je okrepilo zlasti v svetovni vojni, ko se je Anglija borila zoper Turke, kar je imelo za posledico, da so se tudi indijski muslimani, ki so vedno služili za glavno oporo angleške vlade v Indiji in ki za-vzemaju kljub svojemu razmeroma majhnemu številu (izmed 300 milijonov prebivalcev je le 60 milijonov muslimanov) prvo mesto v Indiji, odrekli svojim starim anglofilnim smernicam ter se združili z indijskimi naeijonahsti v svrho skupnega boja zopet svoje tlačitelje. Muslimanski nacijonalizem je oživel zlasti po svetovni vojni, ko je vstal ves muslimanski svet in v ogorčenih protestih zagovarjal življenjske pravice turškega dela muslimanskega sveta. Rodila se je »muslimanska skupnost«, nova mogočna sila, ki bo velikega pomena za nadaljnji razvoj v Orijentu. Indijski nacijonalizem in- muslimanska skupnost sta dva veievažria faktorja, ki brezobzirno izpodkopavata sijaj angleškega imperija in ki sta v stanu dovesti svetovno - politično situacijo prej ali slej do velikih sprememb! Tudi v Kaplandiji (Južna Afrika), kjer so uživali Angleži dosedaj v splošnem še največje simpatije, se širi v zadnjem času močno nacijonalno ter republikansko gibanje, kateremu stoji na čelu general Herzog, velik sovražnik angleškega naroda. Cilj gibanja je politična in gospodarska osamosvojitev ter popolna odcepitev od materinske države — Anglije! Naziranja glede izgledov teh različnih protiangieških gibanj so seveda zelo deljena. Glavno oviro vsakemu izmed navedenih in drugih podobnih stremljenj bo tvorila vedno in povsod angleška vlada, v dobri zavesti, da so ravno kolonije glavni stebri angleške sile ter da se mora z njih izgubo naravno tudi zrušiti ogromna stavba angleškega imperija. Mnogo sreče so imeli dosedaj Angleži v svoji kolonijalni politik; toda kljub temu smo lako prepričani, da bo prejalislej moral priti oni usodni dan, ki bo sedaj še zatiranim narodom prinesel solnce svobode, Angležem pa občutno degradacijo njihovega momentano še silnega imperija in obenem novo grupacijo na svetovno -političnem pozorišču! U. Kasper. — Ptuj. Anglija in Francija sta v vojni za nekaj oralov snega proti Kanadi ter trošita za to krasno vojno mnogo več, nego je vredna vsa Kanada. (Martin, v Voltairjevem Kandidu, 1757.) * Taje zmote nimajo pomena, razen če jih izrabljamo. Stžphane Lauzanne, 1922. * Ves sem zatopljen v Rusijo; nič ni bolj poučnega. Ruska komuna (občina) je pravcati vzor komunizma. Odtod vsak napredek nemogoč. Michelet, Pismo g. Dumesnilu, 1851. * Srečo nosimo v sebi; dosežemo jo z voljo kakor vse, kar je veliko in lepo. General Humbert, Pisma svojim sinovom, 1919. Društvo narodov,, ki pobija na intenziven način glupo in neprestano oboroževanje držav je ravnokar izdalo dve študiji, eno o vojaških, morskih in zračnih silah v mirovnem času (to je 1. jan. 1923.), drugo o proračunskih izdatkih za deželno obrambo. Obe te študije so del statistične ankete o oboroževanju, ki jo vodi komisija Društva narodov za zmanjšanje oboroževanja že več let. L. 1922. je tretje zasedanje D. n. določilo za naslednje leto program, ki se da praktično takoj doseči. Po tem programu je imenovana komisija dovršila statistične tabele vprašanj in jih poslala vladam vseh držav, ki so včlanjene pri D. n. 35 držav je nato’ poslalo odgovore, In ti odgovori tvorijo študijo, ki jo je D. n. izdalo o vojaških, morskih in zračnih silah v mirnem času. Ta študija navaja stalež oboroževanja teh dežel v času miru in sicer 1. jan. 1923: proračunske postavke), razdelitev oborožene sile, materijal, ki ga armada uporablja itd. za zemeljsko vojsko; tonažo vojne mornarice, proračunske postavke, število in listo ladij in njih velikost, dan vstavitve službe, itd. za mornarico; število avijonov, vodljivih zrakoplovov, privezanih balonov itd. z njih osobjem, za zračne sile. Ta zbirka vsebuje razen odgovorov vlad kratko razlago načina novačenja, ki je v navadi v vsaki državi. Druga študija pa govori o proračunu za deželno obrambo v času 1921 — 1923. 2e pri prvem zasedanju D. n, 1. 1920. se je priporočalo članom, naj ne prekoračijo v obeh naslednjih letih skupne vsote vseh vojaških, mornarskih in zračnih izdatkov, predvidene za proračun leta 1920. Leta 1922. je pa nato komisija za zmanjšanje oboroževanja pri D. n. sklenila na predlog francoskega člana te komisije, g. Lebruna, da spozna rezultate tega zmanjšanja vojaških izdatkov, ki ga je priporočilo D. n., da se izda v obliki statističnih tabel ves materijal, ki kaže izdatke posameznih držav za oboroženje pred in po vojni. Ta statistika, ki se tiče enaindvaj-ii setih držav, kaže, da se je relativna važnost proračuna za vojaške izdatke zmanjšala skoraj v vseh državah. Študija se razteza na 17 držav, vendar se El. Berlin, sredi novembra. Princ Aleksander Hohenlohe — osebnost, ki je poklicana soditi o bivši in da-našni diplomatični situaciji — je izjavil vašemu dopisniku sledeče: »V zadnjem času, zlasti pa potem, ko je nemška vlada oficijelno proglasila konec »poruhrske vojne«, je pričelo nemško časopisje poudarjati nujno potrebo zasedbe nemškega poslaniškega mesta v Parizu. Meni se dozdeva, da je bilo v.pogledu na te časnikarske vesti in članke želja mati ideje: tisti, ki so jih inspirirali, so najbrže stremeli po tem unosnem in vsekakor vplivnem mestu. Nekaj sličnega se je dogodilo tudi pred vojno. Listi so večkrat objavljali ime te ali one osebnosti, jo označevali kot naj-pripravnejšega kandidata, dokler se publika ni nanjo privadila. Naposled so postali merodajni činitelji v zunanjem uradu in tudi Nj. Vel. (tako so Imenovali v tem ministrstvu Viljema II.) pozorni. Ce je bilo tako mesto potem izpraznjeno, ni bilo treba ne dajo številke ene države primerjati s številkami druge. To pa radi tega, ker je način štetja v različnih državah različen za proračun vojske In mornarice. Gotove države računajo del izdatkov za obrambo v civilnem proračunu, tako n. pr. se stavljalo penzije za oficirje ponekod v proračun za obrambo, drugod pa v poseben proračun. Tudi tozadevni kolonijalni krediti se različno računajo. Na to je treba strogo paziti pri primerjanju raznih kreditov, ker drugače si čitatelj napravi popolnoma napačno sliko o stanju oboroževanja. Najinteresantnejše poglavje te od D. n. izdane študije je pa primerjanje med celo vsoto izdatkov za oboroževanje v vsaki državi in splošno višino cen. Kar se tiče Francije, so bili izdatki 1. 1922. za narodno obrambo, vštev-ši izdatke za okupacijsko armado 6.998 milijonov frankov, med tem ko so krediti, ki jih je dovolil francoski parlament za 1923 dosegli le 5373 milijonov frankov,, kar je zmanjšanje za 23 odstotkov. Indeks cen se je dvignil v istem času od 327 na 410 (če se vzame število 100 kot bazo 1. 1913.) Izdatki za vojaštvo, kalkuliram na predvojni bazi so torej 2140 milijonov za 1922 in 1300 milijonov frankov za 1923, v resnici so se torej zmanjšali za 39 odstotkov; toda to teoretično zmanjšanje se da praktično udejstviti samo pod pogojem, da more vlada kljub povišanju cen vzdržavati efektivne izdatke v okviru votiranih kreditov. V Angliji so se znižali celokupni izdatki za vojsko od 202 milijonov funtov v 1. 1921-22 na 132 milijonov funtov v 1. 1923-24, kar odgovarja zmanjšanju za 35 odstotkov. Vendar je indeks kupnih cen padel v istem času od 182 na 160. Ce se izračunajo ti izdatki na podlagi cen pred vojno, dosega znižanje 25 odstotkov. Izdatki za vojaštvo so torej v Angliji padli bolj naglo kot cene. Na nizozemskem so izdatki za vojaštvo padli od 119 milijonov forintov v 1. 1921. na 105 milijonov forintov v 1. 1923, toda znižanje teh izdatkov je bilo manjše kot padec cen v istem času, v katerem je indeks padel od 178 v 1921. 1. na 150 v 1923 I. (Po poročilu Section d’ Information de la S. D. N.) —žn— bogvekoliko truda, sugerirati cesarju ta državnemu kancelarju, naj imenuje tega ali onega kandidata. Publika pa — nanjo so vplivali s sugestivno silo tudi v inozemskih listih — je smatrala tudi najbolj nesrečno izbiro kot nekak genijalni »Griff« zunanjega urada. Sugestija je učinkovala tako, kakor reklama za »najboljše milo«, če se je dosledno izvaja več mesecev. Na ta način so ostale mnoge sposobne in odlične osebe v ozadju: deloma zato, ker so bile preveč skromne, da bi se vrivale merodajnim činiteljem, ponajveč pa radi tega, ker jim je primanjkovalo potrebnih zvez s časopisjem, s tem pa omenjene sugestivne kampanje. Slično, toda v kontrarni smeri so se gibale podzemske sile za uničevanje diplomatskih karijer. Temu ali onemu diplomatu ni bilo treba dokazati njegove telesne ali duševne nesposobnosti. Pomagala je metoda »des Totbetens«. Gotovi listi so nam- reč tako dolgo pisali, da Se je »zdravstveno stanje« poslanika X. Y. v ... poslabšalo, da se je dotičnik naposled s studom odpovedal diplomatski karijeri. V srednjem veku je nekdo, ki je hotel uničiti svojega nasprotnika, najel nekaj starih babnic, ki so morale tako dolgo moliti, dokler res ni umrl. V moderni dobi so prevzeli to nalogo — časopisi. Ako pa dotičnik ni hotel razumeti jasnih aluzij, je nekega dne sfrfotala na njegovo pisalno mizo »plava pola«, ki je Mia čestokrat še prav grobo zasoljena. Velik upliv v vseh osebnih vprašanjih je imel v dobi po Bismarcku baron Holstein, znan po imenu »siva eminenca«. Marsikatero slabo potezo, ki so jo pripisovali cesarju Viljemu, je bilo njegovo delo. Pred njim je trepetal marsikateri poslanik: biti deležen njegovega sovraštva je pomenilo konec karijere. V teh vprašanjih in v vprašanjih zunanje politike je bil vpliv tega človeka usoden, zlasti pa v Bülovi dobi. Pod režimom Viljema II. so odstranili marsikaterega diplomata samo radi tega, da je moglo »Nj. Vel.« nagraditi kakega vojaškega prijatelja z diplomatskim mestom. V svoječasni Prusiji je bil oficir za vsako rabo. To je spadalo k tradiciji, saj je tudi Viljem I. dajal svojim zaslužnim častnikom nagrade v tej čudni obliki. Pri Viljemu II. so igrali pobočnikl veliko vlogo. Marsikateri diplomat je skusil njihovo sitnost. Bill so večinoma osebnf prenašalci cesarjevih pisem, naslovljenih na tuje vladarje, zlasti na ruskega carja, Ti pobočnik! so pa igrali čestokrat politično vlogo, saj je Viljem II. prav rad zajemal iz njihovih vrst svoje vojaške atašeje. V Petrogradu je bila v tem pogledu posebna tradicija. Pruski vojaški ataše je bil vedno tudi osebni adjutant cesarja, obenem pa je bil »ataširan« tudi carju. Na dvoru je igral potemtakem drugo vlogo. Tudi s carjem je lahko prišel večkrat v dotiko, kakor pa poslanik. Poročal je naravnost cesarju. Ce je bil prijatelj poslanika, mu je svoje poročilo pokazal, če pa ni bil, je pa poslal svoje poročilo naravnost v Berlin. Tako so se porajali nesporazumi. Tako se je pogostoma iz* premenil vojaški ataše v poslanika, kakor n. pr. general von Werder v Petrogradu lq grof Wedell na Dunaju, odkoder je bil premeščen kot cesarski namestnik v Alzaško-Lotarinško, dokler ga ni onemogočila vojaška intriga. o Nevarnost politike, ki so jo »delali« cesarski adjutanti, sem moral občutiti na lastni koži. »Kölnische Zeitung« je objavila članek pod naslovom »Flügel adj utanten* politik«. Vseboval je ostro kritiko »kamarile« okoli cesarja. Ta članek je bil predmet živahne diskusije v sodni razpravi med državnim tajnikom Marschallom in tajno politično policijo. Neki tajni agent me je denuncira! kot pisca dotičnega članka ter je zatrjeval, da sem nedavno pred tistim dogodkom sprejel nekega novinarja in majorja v P- ter da sem mu diktiral dotlčnf članek v stroj. To je bila Izmišljotina. Dokazal sem svojo nedolžnost. Detektiv Tausch je bil zaposlen v tajnem civilnem kabinetu cesarja in je skrbel za njegovo varnost pri raznih potovanjih. Radi krivega pričevanja je bil naposled aretiran, proces pa se je razblinil. Kljub temu pa Je ostala majhna pega sumnje na moji osebi. Tausch sl je pozneje kupil neko vik» na Bavarskem, kjer sl je »odpočil« od svojega dela. Sedaj pa k zasedbi nemškega poslaništva v Parizu. Nemška podružnica »Mednarodne ženske lige za mir in svobodo« Ja* predlagala nemški državni vladi, naj se pariško poslaništvo takoj zasede po osebnosti, ki je prelomila s starimi diplomatičnimi metodami in ki bo — varujoč nemške interese — s taktom in umevanjem pripravila akcijo, ki je v kritičnem času potrebna. Imena nočem imenovati, ker ni potrebno masam sugerirati nikake določene osebe. Predvsem gre za osebnost. Nemčija mora šte-diti, zato ne morem pojmovati, čemu ne bi posle veleposlanika opravljal tudi poslanik ali odpravnik poslov. Reprezentacijske doklade itak niso zadostne. Moj oče je imel v tem oziru izkušnje. Kot veleposlanik Nemčije v 1. 1874, torej tri leta po vojni, je imel v Parizu celo sorodnike v najvišjih krogih in vendar je trajalo dve leti, predno se je pariška elita navadila na palačo, ki je bila v rue de Lille namenjena za Eugens Beauharnaisa. Pariško poslaništfo in nemška diplomacija. (Od našega stalnega berlinskega dopisnika.) IVAN ALBREHT: O kraljični, ki je rodila pesjana. Tam, kjer se razprostira dandanašnji Gosposvetsko polje, je stalo v starih časih znamenito in mogočno mesto, kakršnega ni Mo devet dežela naokrog. V mestu je prebival kralj, slaven zavoljo svoje silne mogočnosti in sovražen vsled nenaivajdno trdega srca. Bil ie tako okruten, da je za zabavo mendral po nedolžnih otrocih, kadar je jezdil na lov, In je počenjal še druge gorostasne reči Kadar se mu je zahotelo, je pograbil najlepšo deklico v mestu in io je rabil po svoji poljubnosti, ne da bi se potlej kaj menil kaj njeno sramoto. Tako je bilo v mestu, kljulb vsej mogočnosti, ki je vladala tam, vendarle silno trpko in težko življenje. Tudi kralj hi imel postlane postelje baš im samih rožicah. Grizla in mučila ga je okolnost, da je ostal njegov zakon brea otrok. Sedem let je že trpela žena pod njegovo grozovitostjo in je brezupno objo-^■vala svojo nesrečo, ter je bila prijavljena na vse najhujše, kar more doleteti človeka na svetu. Kralj je bil namreč sklenil v svoji jezi, da spravi jno zboig njene nerodovitnosti pod atnijo in si vzame drugo, dia dobi vsaj Slednika ž njo. i» ie bilo že pripravljeno za smrt. s0 stali in čakali kraljevega Sljaja> kraljica pa je klečala v svoji sodi m je bila v mislih že bolj na onem nff°i na svetu. Tedaj je neslišno stopila neznansko lepa ženska pred »vstan brž in se < Pomolila ji je kra Ki se je prelivala v barvah in je bila Vs s srebrom in zlatom rečmi, ki jih rade gledajo človeške oči. Kraljica je strmela v prikazen in 'je trepetaje vprašala neznanko: »Kdo si, da se ne bojiš jeze kraljeve in hodiš k meni v tej uri?« »Jaz sem žena, ki ni pod- oblastjo tvojega moža.« Po teh besedah jo je kraljica takoj spoznala in je dahnila hvaležno; »Žalik žena.« Ta pa je razprostrla obleko pred njo in ji je naročila: »Kadar te pozovejo v smrt, obleci to obleko in pojdi. In videla boš, da ga ni očesa človeškega, ki bi ostalo ne-omamljeno, in ne srca, ki bi se ne omečilo. Mesto z rabljem poideš s kraljem. Ko bo molčala noč in bodo gorele zvezde v višinah neba, lezi k njemu, pa boš spočela in rodila, kadar poteče čas.« Žalik žena je izginila, kraljica pa je v trdni veri oblekla čudovito obleko. Pod večer je prišla straža ponjo. Ko Pia so jo vojščaki zagledali, jim je zatrepetalo srce spričo njene lepote. Mesto, da bi jo bili pozvali, kamor in kakor jim je naročil kralj, so drhte obstali pred njo in molčali. Zato je kraljica sama stopila proti njim in jih je prijazno vprašala: »Kaj bi radi?« Šele zdaj so se iztreznili toliko, da so se domislili kraljevega povelja, pa so odgovorili trepetaje: »Kraljico, ženo našega gospođa.« Ona pa se je nasmehnila: »Pojdimo torej, kakor vam je naročeno!!« Zdaj je bila prepričana o resničnosti vsega, kar je rekla Žalik žena, in je z vedro samozavestjo stopila pred kralja. Beseda je bila že na jeziku, migljaj ie bil pripravljen — in kraljico bi objela smrt. Toda kralju je zastala roka in glas, in vsem, Id so videli prizor, je trepetala ena sama misel: »Lepa...« Nazadnje se je oglasil kralj: »Kar je bilo rečeno, ne bo storjeno.« In mignil je rabljem in vojščakom, da so odšli. Ko sta bila z ženo sama, se je raztopil v sladkosti: »Ne zameri mi, srnica draga, ker te dosihmal še nisem poznal. Glej, v mojih prsih še bije srce, vzemi ga v svoje prelepe roke!« Kraljica se je nasmehnila ob talcih besedah in se je v srcu zahvaljevala Žalik ženi za njeno skrivnostno pomoč. In bila je popolnoma na voljo možu, kakor ji je svetovala njena dobrotnica. Ko se je prepričala o resničnosti spočetja, je povedala kralju novico in ga je tako razveselila s tem, da ji je dal najlepšo graščino v dar za spomin na ta dan. Ko je pa povila dete, ki je bilo dekletce, je prišla Žalik žena k zibeli in je napovedala: »Kar rečem, je resnica: Taka bo, da joj prejoj ž njo. Kar bb vzrastlo iž nje), ne bo imelo človeške roke. Sama sebi v pogubo in staršem bo v zlo.« Kralj je v svod silni nagli jezi mahnil z golim mečem proti govoreči, ali zasekal je v zrak. Žalik žene ni bilo nikjer in le temna, težka bojazen je ostala za njo. Sedem dni je premišljal trdosrčni kralj in ni pokazal svojega obraza človeškim očem. Osmi dan pa je prišel in zavkazal, da morajo prepeljati deklico v najtemnejši grajski stolp in zazidati vsa vrata, kadar bo stara sedem let. Kakor je bilo ukazano, tako se :e zgodilo. Eno samo zamreženo okno je ostalo ubogemu otroku odtorto. Tam skozi so ji od daleč metali hrano, govoriti pa ni smel nihče ž njo. Kadar je jezdil kralj mimo, je nesrečna deklica milo jokala: »Ljubi moj oče, kako je hudo; le enkrat naj vidim še mater svojo!« Kralj je zarobantil: »Molči, sicer te pretepem!« In vsi„ ki so poznali otrokovo gorje, so preklinjali trdosrčnega očeta. Drugič je prosila mala kraljična: »Ljubi moj oče, tako je hudo, rada bi videla božje nebo!« Kralj se je zagrohotal: »Naj ti ga kažejo tiste oči, Id so ti klicale kletev na glavo.« Kraljična je milo zajokala in ni prosila več. Kadar je jezdil kralj mimo in je zaslišala hrup, je klicala v obupu gorje nase in na ves svet. Tako je mineval čas in je rastla kraljična v samoti in v nevtolaženi jezi. Potekala so leta in kralju se je narodil sin, ki je raste! v zdravju in v moči. Včasih, kadar je bil oče sam, je premišljal v zmagoslavnem veselju: »Žalik žena preroMa, kaj bo moja hči rodila, kaj? V temnem stolpu leta njena v pretečeni čas beže. Žalik žena prerokila,, moja hči ne bo rodila.« Ob takem zaključku se je zasmejal in se ni menil za solze svoje žene, ki bi bila rada rešila hčerko. Polagoma je kraljična doirastla do take starosti, ko začno dekleta sicer iskati ženina. V tistih dneh je oče nekoč zopet jezdil na lov. Vsi prijatelji kraljevi so bili poleg in cela tropa psov ie Šla ž njimi. Ko je kraljična začula lajanje, je nenadoma zaprosilai: »Ljubi moj oče, tako je hudo! Ce mi ne privoščite ničesar več na svetu, dajte mi vsaj psička za kratek čas.« Kralju je bilo nekam nerodno zavolio obilice imenitnih ljudi, ki so bili okrog njega, pa je res uslišal hčerino prošnjo. Kraljična je psička z belo roko gladila in se ga je počasi tako navadila, da je bil kužek ljubi njen. Po dnevi mu je stregla, čez noč je k njemu legla. Se predno je mati kraljica tretjič povila, je prva hči prvič rodila. In kar je prišlo na svet, ni Mo ne človek in ne pes. Ko je zavdealo, je bil jok podoben lajanju. Cezinčez je bilo kocinasto ih je imelo kremplje na rokah in na nogah. Bilo je silno močno in je rastlo naglo, kakor mesec na nebu. In matf kraljična je ljuMa to svoje čudno dete in ga je pojila z mlekom svojih prsi. Ob polni luni pa je planilo in se je zaletelo -ob mreže v oknu s tako močjo, da je popokalo železje kakor pajčevina', ter je planilo na prosto. Čudno dete ja bilo — Pes j an. Ko je slišal kralj o tem dogodku, je takoj poslal po hčer. Pripeljali so io predenj — in tudi mladi kraljevič je bil poleg in mati kraljica. Mati je hotela objeti hčer in brat je želel sestri podati roko, toda kralj ni dovolil niti enega, niti drugega, ampak je nabrenčal prestrašeno kraljično s srditim glasom: »Ničvrednica), kaj si storla!?« Kraljična je povesila glavo in je iz» povedala preprosto: »Kar sem imela, sem ljubila'.« Tedaj je dal znamenje trdi kralj in rabelj je vzel glavo materi pesjanovL Kruti oče ni pustil niti trupla pokopati. Vreči so ga morali na skalovje, koder se plazi golazen in oprezujejo divje zveri. Pes pa, ki je M oče pesjanov, je zasledfl truplo, ter ga je stražil in ni pustil tja človeka in ne živali, dokler ni še sam nazadnje poginil ob njem. ‘ Pesjan je letel medtem noč in rfan, dokler ni pridirjal na kraj sveta, za Cmo morje, kjer so pesjani doma. Ko je do-sne! tja, je stopil prednje: auaaru «mgjMi igiJ'.mi«pa>gwijmif.nBiai'r t i. prilega sjMlWiiilim Wsyesflm** itm. Iz kulturnega sveta. Znanost in vera. Tiskovna zadruga je izdala pred nekaj tedni pod zgornjim naslovom drugo publikacijo prof. Vebra. Z izključno psihološkega vidika skuša podati avtor analizo znanosti in vere ter ugotoviti njuno medsebojno razmerje. V prvem delu razpravlja o znanstvenem mišljenju kot psihološkem procesu. Podlaga, na kateri sloni vsaka znanost, je v psihološkem oziru misel, In sicer pristna misel, ali misel s prepričanjem. Ker pa nahajamo tako mišljenje tudi v vsakdanjem življenju, zasluži znanstveno mišljenje to ime le, ako gre za metodično urejeno mišljenje. S tem pa pojem znanosti še ni nikakor Izčrpan. Vsaj nahajamo n. pr. ravno pri konfesiji tudi tako sistematično pristno mišljenje ozir. prepričanje. Razlika, in sicer bistvena razlika med religijo in konfesijo ter med znanostjo leži v tem, da Je slednja sestav autonomnih, prva ozir. druga pa heteronom-nih prepričanj ali da znanost bazira na spoznavanju. kar se pa o religiji ozir. konfesiji ne more rečf. S pojmom spoznavanja pridemo do točke, o kateri vladajo še danes med spoznavnimi teoretiki velika nesoglasja. Avtor zavrača s tehtnimi argumenti takozv. evidenčno teorijo, po kateri bi spoznavali vse to, kar nam je evidentno. Evidenca pa ni končno nič drugega, kakor prepričanje samo. Iskati nam Je treba zato drugo leomponento, ki nam kaže, kedaj so misli spoznavanje, ali, ker se nahaja spoznavanje le v okviru pristnih misli, vprašati se je treba, odkod izvira v danem slučaju ravno pristnost katerekoli misli. Glede tega obstojate dve možnosti: pristnost misli (prepričanje) izvira ali iz njene neobbodne psih. podlage ali pa iz drugih Izven te podlage stoječih činiteljev. Kratek primer nam takoj pojasni to vprašanje. AJco je kdorkoli prepričan o talentiranosti kakega otroka, sl mora tega otroka, njegove kretnje Itd. predstavljati. Predstava tega otroka itd. tvori za omenjeno prepričanje neo'obodno potrebno psih. podlago. Prepričanje izvira v tem slučaju Iz te podlage same In je radi tega spoznanje, os. autonomno prepričanje. Vse kaj drugega ra lahko nastopi, ako misli na otroka njegova lastna mati. Tedaj pa se ji lahko porodi isto prepričanje toda nc na podlagi recimo objektivnega opazovanja, temveč že zgolj Iz ljubezni in željo, da bi bil otrok talent. Ljubezen, želja je v tem slučaju oni činitelj, ki stoji izven psih. podlage in omogoča prepričanje, ki je lahko zmotno, t j. heteronomno prepričanje. Takih. takozv. heteronomnih činiteljev je več; lastni biološki ustroj po katerem kako prepričanje mislečemu človeku konvenira, opetovano ponavljanje istih nazorov, spoštovanje, autoriteta, vse to lahko vodi do zmot. Tako se izkaže spoznavanje kot naše autonomno prepričanje, torej ono, ki izvira izključno le iz psiholoških podlag, dočim so zmote naša heteronomna prepričanja, ozir. vsaj ona prepričanja, ki ne morejo drugače nastopiti kakor na gori orisani he-teronomni način. Seveda nahajamo tudi pri znanstvenem mišljenju večkrat zmote, kar pa nikakor ne govori proti našemu izsledku, ker nismo nikdar sigurni, kedaj je v po-edlnih slučajih naše autonomno prepričanje kot tako dejansko realizirano. Totalna eliminacija heteronomnih primesi je pač postulat spoznavanja, io pa le končen, nikdar dosegljiv cilj vsake znanosti. Bistvo spoznavanja ozir. znanstvenega mišljenja je s tem podano? autor je osvetlil Se z dveh važnih strani. Vsako nepristno doživljanje stremi za tem, da prehaja do svojega pristnega korelata. To dejstvo, katero nam spričuje vsakdanja izkušnja, imenuje Veber umestno psihološki gravitacijski zakon. Činitelji, ki omogočajo ta prehod, pa so ravno preje omenjeni hetero-nomnl faktorji. Tako rodi n. pr. nepristna predstava ljubljene osebe odnosno pristno predstavo. Na ta način je treba razlagati vizije, haluncinacije itd. Te pristne predstave pa so heteronomnega značaja in mišljenja, ki sloni na njih kot na svojih psih. podlagah, je samo tudi heteronomno t. J. ni spoznavanje. V ostalem pa nastopajo nepristne predstave lahko kot psihol. podlage spoznavanja n. pr. pri matematičnih zakonih. To spoznavanje se imenuje apriorno in se razlikuje od aposteriornega ali empiričnega spoznavanja v tem, da morajo pri slednjem tudi psihol. podlage same biti autonomno pristne. Vsako spoznavanje spremlja nadalje svojevrstno takozv. logično čustvo, ki pa ne sme biti pretirano, sicer lahko nastopi kot peti heteronomni činitelj, ki vodi znanstvenika do zmot. S temi izsledki je pojem znanstvenega Izčrpno podan. Znanstveno mišljenje ]e torej naše autonomno prepričanje spremljano po logICnem čustvovanju (stremljenju). Or-ganlčen sistem takih prepričan) ali spoznavanj pa Imenujemo znanost Ker srečamo tudi v drugem delu knjige, kjer obravnava autor bistvo verskega mišljenja ali verovanja. Iste pojme kot v prvem delu, zamoremo podati vsebino tozadevnih izvajanj lažje in krajše. Predvsem povdarja autor potret«, da moramo pri psihološki analizi verovanja meriti vse konfesije z Istim merilom ako hočemo zadeti bistvo tega pojava. Brez dvoma gre tudi pri verovanju za mišljenje in sicer za pristno mišllenj? ali prepričanja. V teh dveh točkah ni torej nobene razlike med znanostjo in vero. Razlika med obema obstoja marveč v tem, da je znanost sestav autonomnih, vera (in tudi religija) pa sestav heteronominh prepričanj, če premislimo namreč dejstvo, da obstoja toliko nasprotujočih sl verskih prepričanj, tedaj vendar ne moremo smatrati vsa ta prepričanja za spoznavanja. To trditev podpre nadalje še okoliščina, da Je versko prepričanje nujno vezano na čisto svojevrstno takozv. versko čustvovanje. To versko čustvovanje pa ni nikakor Identično s posameznimi god omenjenimi heteronomnimi činitelji ali z njih kompleksom. TI činitelji zamet njo sicer pospeševati versko čustvo, no morejo je pa v svojem bistvu razložiti, kar pokaže autor na več primerih. Jedro viejabaga čustva leži v splošno človeškem casonu po sreči. Ta nagon pa ima dva korena. Prvega imenuje Veber general no-rodbinski ragon, ali nagon t» domačnosti, drusisa Pa specifično individualni nagon človekov po maksimalnem razvijanju svojih zmtž.Kostl. Kakor se pcJuli ctlrok v okvirja rojstne hiše, kjer mu ni r.Jčcrnt tujega, srečnega, tako stremi tsdt odrasel človek, cia sl ustvari vo Men» vzorcu svoje življene In svojo širšo okolico. Nadalje se čuti tak človek le srečnega, ako živi v takšnih okoliščinah, ki mu omogočajo v saitera specifično-indlvidufiuicgr. nagona prost r-~mah vseh njegovih sposobnosti. Rel^ijcnuo čustvovanje pa ni nič drugega, kakor na er,l strani prenos generalno-rodblr.skega čustvovanja iz najožjih, vsakdanjih in trenotnih razmer na vse svetovje, nepram. kojemu mora zavzeti človek leot misleče bitje gotovo stališče in id jc vlada, kakor družinski oče domačo hišo, neko r.sdsvetovno bitje. Na drugi strani po. se nnr a vsiliti človeku, ki hrepeni po neomejeni, trajni sreči, misel, da eksMira nadempirični svet, ki edini more nuditi konečno smisel tuzemskega svet- in življenja. Religijezno čustvovanje je torij čustvo čisto posebne vrste In je tudi ni zamenjati z hcdonsklm, estetičnim, vrednostnim ali logičnim čustvom, dasi zamore to četvero čusU-v z religijoz-nim čustvom stopiti v gotove ednošaje, kjer slednje pospešuje in krepi. Veter roda nato razliko n.*4 religijo in konfesijo, katera razlika obstoja v tem, da postulira religija transcendentni svet, no da bi tnu dala vsebinsko dotočen e oblike, dočim boče napraviti kontosij» iz te principijelne neznanko vsebinsko znanko. Konfe-sijsko čustvo se obrača nftpram tej določeni vsebini, je kot tako identično z vrednostnim čustvom in je genetično pa tudi v svojih siceršnjih nastopih od religijoznega čustva odvisno. Slednje je primarno, konfe-sijsko čustvo pa sekundarno versko čustvo. Že iz tega razloga, ker izvira konfesijsko prepričanja iz primarnega varskaga čustva, mora biti načelno heteronomnega značaja. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da skuša konfesija iz načelne vsebinske neznanko transcedentnosti nzr-raviti znanko, kar pa ppoznavno-teoretično ni dopustno. V teh dveh okoliščinah temelji takozv. temeljna heteronomija vsakega kontesijskega prepričanja, h kateri pristopi še druga, »Poglejte me — jaz sem loraljcve hčere sim! Ali mati moja je zazidana v črno noč — pomagajte mi, da jo rešim!« Pesjanje so Ml takoj pripravljeni. Zagnali so silen hrup in so se precej odpravili na pot. Nevtegoma so hodili tristo dni in ravno toliko noči, ter so podavili in pomorili vse, kar jim je prišlo na pot. Kamor so navalili, ni zelenela nobena reč po celih trinajst let, pred njimi in za njimi je M grozen smrad in toliko jih je bilo, da je zemlja rohnela pod njimi. On pa, ki ga je rodila kraljeva hči, je bil vodja pesjanske vojske. Ko je prihrulil s svojo strašno četo pred rodno mesto, je zatulil s takim strašanskim glasom, da so začele pokati skale v mogočnem zidovju: »Silni kralj, kje si|, da se spoznava? Pridi brž, ker meni se mudi že k materi 1« V mestu je bilo vse narobe od same groze in strahu. Kralj je zbral v naglici nekaj vojske, da bi se postavil v bran, toda pesjani so navalili na mesto nalik hudournikom od vseh strani. Najmočnejše zidovje se je razpršilo pred njimi, kakor megla. Ko je vodja pesjanov preiskal stolp fa videl, da ni več kraljične v njem, je planil h kralju: »Kje je moja mati?« Kralj je drgetal kakor šiba na vodi: »Je ni več.« »Naj še tebe ne bo tn ne tvojega rodu,« je zarjul pesjan in je zavkazal svojim, da so podavili vse, kar je bilo kje živega v mestu. Kakor bd trenil, je minila vsa slava in moč v razdejanju, pesjanje pa so odhruli nazaj za Cmo morje na kraj sveta, od koder so doma. Le kraljična, ki je pesjana rodila, hodi še dandanašnji in joka v mesečnih no-po Gosposvetskem polja Marico Pr?bat: Piinos h kušKismi zgodovini človeštva. (Ob otvoritvi lutkovega gledališča.) I Današna razruvatfa doba neha vsakega človeka v razmišlievanja, najsi bodo že to razmišljevanja o Bogu, o svetit, o hudiču ali o vseh teh skupaj, ali pa o vinu, o kruhu in o težkih časih. Prav ista doba ga pa tudi izganja iz taga čarobnega kroga, kajti resničnost je razgrnjena nad njim tako kruto kakor še nikoli. Da ne bo to prazna beseda, povem in pristavim, da je resničnost kakor nebo. sedaj je jasno, sedaj je oblačno. Sedeš in hočeš počiti, pa se ti toča vsuje na polju: gledaš s skrbnim očesom, pa se ti solnce smeje na vedrem nebu. Sicer pri tem ni nič pomoči, a vseeno, globoko !n trajno ne utegneš premišljati. Kvečjemu takole zvečer ali ob praznikih. In sem sinoči med svojimi potmi našel tudi pot do Mestnega doma. Videi sem razsvetljena okna In sem mislil, da je kak shod: jaz imam zelo rad zabavne stvari. Pa ni bi! shod, pa ni bilo kuharic, ali revnih nameščencev, ali upokojencev, ali kakega grmečega boga, le lutke so se pripravljale, da se spodobno predstavijo nedeljskemu občinstvu. Ravnatelj mi je radevotje dovolil vpogled za kulise in me po prijaznem pogovoru uvedel v vse gledališke skrivnosti. »Ta je tisti, ki Gašperčka suče» »Gašper-čka?« a oni kakor da ni slišal: »To je naša kraljičina, kuharica, čarovnica«. »Pa vendar ne,« še sedaj ne verjamem, kraljičina že, kuharica, naj 1«, a... Oni pa kakor da ni slišal. »Ta je kraljevič In tisü tamle naš kralj, puščavnik, razbojnik itd.« Ob zadnjem me je kar mraz pretresel, ko sem pa spoznal. da je vendar on moj dobri znanec takorekoč Iz šolskih klopi, sem se pomiril. Potem sem sedel pred odrom in gledal. Izza kulis je priskakljal tujec, se ml mnogokrat priklonil in mi povedal svoje Ime. Qa-šperček Larifari. Tuj mi je in vendar tudi dobro znan, in je včasih po čudnih mističnih zakonih tudi šinil vame. Jaz to dobro pomnim, vi ne, ker me ne poznate. Se enkrat se je zasukntl na vse strani v rdeči Janjki in z rdečo kapico na glavi In začel. »O jaz sem vedno se vrteči človek...« Pripomnim, da to ni nič posebnega, ker se marsikdo vrti ki ni Gašperček. Toda nemirni navihanec pred mano le nadaljevali namreč Itomulaflvna heteronomija, t j. na eni strani vpljiv heteronomnih činiteljev na nastanek in razvoj verskih prepričanj na drugi strani pa vpliv četvorice elementarnih čustev, ki krepijo v smislu zalcona o vsporednem čustvovanju reiigijozno in konfesijsko čustvo. Vkljub temu, da ne smemo smatrati verskega prepričanja za spoznavanje, pa nikakor ne gre omalovaževati kulturni pomen religije niti ne konfesije ali stremeti ceio za tem, da se ta pojava eliminirata. Vsaj temeljita v človeški naravi sami. Reiigijozno čustvo je itak elementarnega značaja in že Iz tega vidika nerazrušljivo. Ravno tako je nemogoča eliminacija konfesije. ki Izvira Iz religije in je tudi sicer kot produkt mislečega in čustvujočega človeštva nujen in popolnoma razumljiv pojav. Dasi ra vno vera sama ni in ne more biti znanost, je vendar lahko predmet znanstvenega raziskavanja. Psihologija pa je ona veda, ki edina zamore podati njeno psihološko bistvo. (Konec v prihodnji nedeljski številk'») Edmond Rostand: Cyrano da Etergerac. Historična komedija v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. V Ljubljani. Založila la. pl. Kleinmayer in Ferd. Bamberg. O Rostandu se je pri nas pisalo leta 1910, ko je zapel po belem svetu njegov »Chantecler«, živo pisani Kukurik, kjer nastopajo same živali: pes, kos, pegatka itd. in kjer Imajo vsi ti oper-jenci svoje simbolično značenje. Tako je kos porogljiv kritik, glavni junak Kokot pa pooseblja pesnika, ki s svojim petjem proslavlja In tako rekoč ustvarja lepoto vesoljstva. Glej o tem »Lj. Zven« (prof. Juvančič), »Naše zapiske« (M. Šmalc) i. dr. Rostand (1868—1919) je nastopil v dobi, ko je naturalizem preplavljal oder. Občinstvo ss je bilo preobjedlo »krezkev iz življenja* in je navdušeno sprejelo tvorb* i(L»lističnega lirizma. Prvi Postandov tuprü s? zove »Romantične duše« (Les Ro-rnanesques), ki jih ji Thčatre Fr an c* s tspcizoril 1. 1894. V Vrr.tkem je stopila ^Daljna knežna- iz s* ađnjevsške leg rade in »Samaritanka« iz Sftelega pisma v preprosti, prikupni obleki na deske, ki rumenijo svet. Leta 1900 jo zapustil svojo gnezdo »Orlič* in si osvojil gledališke ljubitelje. Precejšnje pije jo bilo Loba. da je pesnik Rostand v šestih tkjanjih obsege? vso zgodbo mladega Napoleonovega sina, vojvoda Reichstadiškega. Tu je vse konkretno. Sleherni simbol je učlovečen v živem stvoru. Vsaka misel postaja vidna v prav izbranem predmetu. Pred tem pa si je bil Rostand že leta 1397. zagotovil svetoven sloves s dc-tsrodejanko, ki se imenuje po glavnem junaku: Cyrano do Bergerac (1619 do 1655) je bil najbolj burkast in budalast pisatelj svoje dobe, znan po glumi »Opeharjeni muhavec «■ in po prozi »Potovanje na mesec« cf. str. 79 v prevodu itd. Cyrano Bergeraški pomeni Fran-cezr, psvrat k narodnemu izročilu in pomladitvi francoskih vrlin: Židana voliš, dovtip, veličina čuvstvovanja, gojitev plemenitosti in nesebičnosti. Novi umotvor je bil zajet iz globočine narodnega bistva, odtod njega silni uspeh, največji gledališki uspeh v XIX. stoletju. Meriti bi se mogli z njim kvečjemu Ohnetov »Kovaški mojster«, »Dve siroti« in znani »Kornevilski zvonovi«. Preko naturalizma je v njem Rostand reko podajal Viktorju Hugoju (Marlon ».... smejoči navjjalec solnčne ure, vedrivec žalostnih In vseh potrtih, z besedo eno Gašper Larifari. Da vam povem v prozi, všeč ste mi In vem, da sem vam potreben: toda kraljična Flori-gunda je tako žalostna in kadar ji jaz kako norost povem, pove tudi ona svojo »naj smrt me vzame, če ga več ne vidim«, Da »ga« se nanaša na kraljeviča Edgarja in potihem vam izdam resnico, da sta oba lesena: ona in on. A zdaj res moram Iti, saj dobiva se v kaki krčmi, na primer pod gradom Pri Turku, Zamorcu, ruskem carju...« Med zadnjimi besedami je zastor padel in res ne vem, kaj je še potem pivoril. Saj vem, v kuhinjo je šel gledat, kako le s klobasami in kislim zeljem. Burkež je, naj mu bo odpuščeno. Zadnjo noč, po zadnjem večeru sem slabo spal. Ime! sem hude sne: bega! sem ob robu prepadov, se odrival pred sovražniki, podili so me roparji, z nevesto *e ??rla prav pred oltarjem, v boju sem bul skoro mrtev..., toda na koncu sem se vedno oddahnil, pristopil je k meni navihani večerni znanec, me prijel pod pazduho In me prenesel čez prepad, dvignil svoj plašč in me skril vanj, se prerinil skozi ljudi v cerkvi In rekel »Bogu zahvali« (tu ga nisem razumel) se sklonil k meni skoro mrtvemu in potegnil kroglo Iz prsi, češ, kakor noter tako ven. Ko sem se zbudil, sem takoj občuti, živo zanimanje za to osebnost. Ker ‘mam znane ljudi v knjižnici, sem pohitel tja, vzel v roke učeno debelo in staro knjigo ta listal L... La... Lar... Lari... tedaj... Naj začnem tu nov odstavek, kajti... Med stranmi 317. In 318. sem našel skrbno zganjen Ust papirja. Imam spoštovanje do pisem ta jih ne berem, ee niso moja, toda to Je bilo očividno staro >n če sem ga prebral In ga tu priobčujem, gotovo nič ne grešim proti § 713. drž. zak. Pisanje obstoji Iz dveh listov m ker je na zadnji strani št. 6 se je eden mora! Izgubiti. NIČ zato: na prvem je Itak uvod, na zadnjem pa konec; ta konec dober, vse dobro. Papir je orumenel, ves objeden od molov ta črnilo obledelo. Natančnega datuma nisem mogel dognati. Slove pa tateo- »Velespoštovani gospod profesor! Vaše cenjeno pismo sem * najvec- Hm veseljem srebrni. Uče»» 1* kakor Delorme, Ruy Blas), Dumasovin »Trem mušketirjem«, Corneillevemu »Donu Sanchu iz Aragona« in burlesknim avtorjem v dobi Ludovika XIII. Cyrano, zaljubljen v lepo Roksano, si nq more obetati uspeha pri krasotici, saj ima nesrečnež prevelik nos. Mladenka je poklonila svoje srce nežnemu, pa neduhovitemu Kristijanu, ki mu Cyrano narekuje za izvoljenko iskriva ljubavna pisma, oziroma mu pri sestanku pod oknom šepeta ognjevite stihe, ki omamljajo naobraženo pre-ciozo. Petnajst let pozneje, ko je Kristijan že mrtev; ji Cyrano čita nekdanja Kristijanova pisma: zmrači se in stemni, on pa še vedno bere. Tako Roksana uvidi, da je njih avtor Cyrano, saj jih zna na pamet. A prekasno je: junak je bil zavratno napaden in se v vročični blodnji zgrudi. Rostanda, besednega mnjstra in blestečega glumača, ni mogoče ra las natanko posnemati. Približati se mu je mogel edini naš najditelj In stvaritelj posrečnih izrazov, Župančič. Skozi vseh pet činov utegneta zasledovati njegovo tvoriteljnost v številnih slučajih. Zdi so, da je ni težave, ki bi ga oplašila. Tako smo dobili Cyrana, ki ima prav tako oster meč kakor jezik. Primerjajo kako označuje nasprotnikov obraz ki Je talio brez vsakega ponosa, ta brez duha, zagona in zanosa, in sploh brez nosa — kakor ta, '£l jaz, poiščem s čevljem tu pod tvojim ga hrbtöm! Tako revna z njim ki so hoče rogati Cyranovemu nosu; sam pa se rad šali sam s seboj dokaz sijajni odlomek na str. 31 - «82. A v resnici ja to, čeprav kot Gaskonjec nekoliko donkihotski, vendar požrtvovalen in plemenu značaj. Jaz hranim v notranjosti svoj nakit Kot gizdalini nisem nafrfuljen, čimbolj preprost tembolj sem negovan; da nosim v sobi madež neop~en, da zadremrio ;ni je budna vest. s častjo rrzcaoano, pobit, prihuljen nikdar ne le' bi med možake sest. Zato z c.čimn neodvisnim bliskam, naravnost, b;?-* bojazni gledam v svet; prs in pacd s korsetom si ne stiskam, a duh ml Je vzravnan in ves napet; ta s čini v?s ovešen kakor straki namestu brk dovtip svoj sučem togo, ta če me zaneso med vas koraki, z resnico žv-nketam kakor z ostrogo (34). Samozavesten je junak, zato si je nakopal dokaj protivnikov. In tovariš Le Bret rm’ Io očita: Povej mi, kakšen vrag te vendar jaše, da delaš sl povsod sovražnike? Cyrarvr Ker ga poznam, prijateljstvo to vaše. Na vse strani v smehlja) hinavsko sladek sl ustne pačita kot kurji zadek' Oprema jo v vsakem pogledu dostojna izvirnika in prelagatelja. Prelepa knjiga naj diči sleherno knjižnico. A. D, — Jk3av*!;I salon. Velikanska slikarska in Wparska razstava v Parizu »Salon d’ Au-tomne« Izkazuje kot glavno bilanco konec kubizma, rondibilizma In vseh sličnih teorij, ki so izgubile ves mik In čar na naraščaj. Od starših domačih umetnikov se odlikuje predvsem Pierre Bonnard, brez dvoma najboljši živeči obraznlk na Francoskem; potem Matisse, Laprade, Friesz, Asselln, Mainssieux, Guindet; med mlajšimi pa vzbujajo pozornost Lotiron, Favory Clalrin, Roussel Itd. Med tujci se hvalno omenjajo Nizozemec Van Dongen, Egipčan Sabbagh, Pollaki Aleksandrovicz, Levlcka, Hana Orlova Lednicka, Rus Saharov, Katalonca Mateo Hermandez in Sala Joahim Itd. vi sam'. Čast, komur čect. Na prvi strani, mislim bi radi vedeli, kdaj sem bil rojen, kje ta pod kakimi pogoji. Jedro stavka, ki začne na str. 2 zgoraj v .Raziskujočemu učenjaku’ in konča na str. 3 v sredi z H.. kar bi podalo celotno sliko razvoja,’ Jedro tega menda je, da vas zanima, kaka je moja osebnost. Nadalje hočete, da bi se izrazil o svojem svetovnem nazoru, kaj mislim o baltiških narečjih Itd. Na vse to bom odgovoril ta bom začel od zadaj. Ihti osavous...« To je na prvi in drugi strani, tretja in četrta je Izgubljena, peta pa začenja: »... melanholičnega, kar nič čudno ni, če pomislimo, da pride ta beseda od meh-meha. takega namreč, v kakršnih so včasih vino nosili. Rad se smejem, to je res, saj porabim za to manj energije kakor drugi za jok. Sebe bi pa najbolje označil z besedami. »Mislite, da nisem, pa sem,« in »Mislite, da sem, pa nisem,« to je sicer kataloks, kakor mi je neki študent povedal, ampak res je; ne morem pomagati. Ker če mislite, da jaz nisem človek, se silno motite. Le vprašajte kraljeviča Edgarja, doktorja Favsta, generala )3omIx>, debelušno Meto, vam bodo že povedali. Saj se je Bog spomnil name takoj, ko le človeka delil v dvoje v paradižu. (Gen. I. 16.) Če pa mislite da sem, se pa tudi motite. Roke, noge: vse samo prazno zdelo; glavo imam leseno ta krečem se tako, kakor hočem jaz, da hoče oni, ki niti drži. V vsakem Je nekaj bistva, temveč, čimveč je človeka v njem. Zato me najbolj razumejo otroci, najmanj pa učenjaki Navzoči so Izvzeti, da ne bo zamere. Kar se mojega rojstva tiče, se ne spominjam več. ker sem že dolgo na svetu. Ne pripadam nobenemu plemenu, nobenemu narodu, nobeni stranki. Si Slovenec? E pa dobro, sem tudi^jaz, in nikar mi ne štej v zlo, da sem Špancu prav tako rekel. Mnogo sem romal, mnogo dob preživel in mnogo človeških" pokolenj. O pogojih morem povedati le to, da so bili dani takoj, ko je človek v svojih ustih zgnetel besedo »nesreča«. Bog nima rad žalostnih in slabotnih ta le zato mene poslal na svet. Move knjige. — Svetozar Hurban Vajansky: Leteče sence. Roman iz siovaščine, preložil Fran Albrecht. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 120. Cena 22 Din, po pošti 23.50 Din. Sv. Hurban Vajansky je poleg Kukučina in Hviezdoslava najodličnejši predstavnik slovaškega slovstva. Iz njegovih del veje nežen čar poezije, prežete z gorečo, verno ljubeznijo do rodne zemlje. V »Letečih sencah« je Hurban s simpatičnim realizmom oblikoval problem svojega naroda, ki je bil v marsičem sličen našemu slovenskemu; na eni strani mehkoba in neodpornost domačega slovaškega človeka, kmeta In intelektualca, na drugi klonljiva voljnost in nacijonalna Zaspanost napol po-tujčene domače gospode, proti tema dvema pa pohlepni sovražni tujci. »Leteče sence« so nazorna slika mučeništva, ki ga je pod Avstrijo pretrpela nesrečna slovaška zemlja od Madžarov, Nemcev in Zidov. V to mračno sliko pa je kot sveže brstje zelenega upanja vpletena čista ljubezen dveh mladih src. Prepričani, da se lx> knjiga priljubila slovenskemu čitatelju prav talco, kot so mu draga najboljša dela Jurčičeva in Kersnilcova. »Leteče sence« toplo priporočamo. — Ivan Zorec: Pomenki. Dobi se v založbi Učiteljske knjigarne v Ljubljani Strani 183. Cena 11 Din. — Vsebina: V sobi štev. 12. — Domačija ob Temenici — Mana. — Na polpotu. — Za doto. —. Francka. — Njena pot. Vsebina je zabavna in je knjiga prikladna za vsako javno, ljudsko in tudi domačo knjižnico ter nudi tudi privatniku mnogo zabave. POZIV NA PRETPLATU. Nakladni odio Jugoslavenskog Novte» skog d. d. izdaje epohalno delo T. O. Ma-saryka: Rusija 1 Evropa. Studila o duhov, nim strujama u Rusiji, koje je prevedeno do sada na više jezika. Ovo monumentalno djelo, što ga je napisao čuveni slavenski filozof 1 državnik, plod Je mnogogodišnjeg studija ruske prošlost', ruskog života I ruske duše i kao takovo ono daje odgovor na sva pitanja o preteklim i novijim pojavama u Rusiji odakle je zapravo potekao impuls za novi život Evrope, a možda i cijelog čovječanstva. Tko želi upoznati budućnost Evrope, treba da upozna Rusiju, taj izvor svega novoga, barem za nas Slavene. U ovom djelu, ogromnom ne samo opsegom nego i značajem dao je Masaryk potnunu i vjernu sliku Rusije s onim dubokim razumjevanjem i finim osjećajem, koji je svojstven samo Slavenu kada govori o velikom slavenskom narodu. Djelo imađe dva dijela: u prvom je osvetljen u osam poglavlja Problem ruske socijalne i vjerske filozofije od vremena Petra velikoga do prve revolucije masa i kontrarevolucije, a u drugom je data Skica za rusku filozofiju povjesti i vjere (Cadajev — Slavjanofilstvo — Mesijanizam — Panslavizam — Aleksandar Herzen). Knjiga obuhvaća olco 20 araka, a cijena joi je za sada 60 Din. — Tko pošalje novac unapred, ne plaća poštarine i dobiva knjigu za 50 Din — tko naruči (pošalje novac) barem za tri primjerka dobiva veći popust. Novac i narudžbe treba slati Nakladnom odjelu Jugoslavenskog d. d. Zagreb, Mošinskoga ulica broj 6. Umoljavaju se svi listovi da oval Poziv izvole preštampatl. Moderna francoska glasba. Po francoskih kakor tujih glediščih se bolj in bolj uvajajo najnovejše francoske skladbe, kakor razvidite iz naslednjega seznama. Pelleas in Melisan-da (C. Debussy) se bo predstavljala v Lyonu, Nancyju, Londonu, Bazlu, Curi-hu, Bordeauxu, Strasburgu, Monte-Carlu, Nici. Španska ura (Maurice Ravel) se uprizori v Antverpnu, Berlinu, Bordeauxu, Strasburgu, Amsterdamu, Haagu, Rotterdamu, Lyonu, Tuluzi, Pragi, Monte-Carlu. Slično Dukasovi uglasbi La pčrl in Ariane et Barbe Bleue, Ravelova Ma Möre Y Oye, Rous-selova Festin de 1’ Aralgnće, Florenta Schmitta La Tragćdle de Salomć itd. Toliko za danes. Na vaše temeljito pismo sem vam temeljito odgovoril, kakor sicer ni moja navada. Toda sedaj po leti že kaj utegnem. Vendar vročina ponehuje in kraljevič Edgar toži ,da je predolgo ločen od najljubše svoje,’ kraljičina Florigunda tarna, da ji ni živeti, general Bomba trdi, da diši po smodniku, doktor Favst se veri, da bo poklical tristo hudičev ne samo onega, ta jaz revež bom vse te štrene moral razpletati. Sklepam svoje pisanje, če tudi bi vam še marsikaj rad zaupal. Nadejam se pa, da se kaj srečava za vodo pri »plešastem Kitajcu«, »ob klobasi kranjski In ob kislem zelju,« kakor pravi slavni španski pesnik Valparaiso. In v tem znamenju vas pozdravljam ta se vam klanjam do tal is še nekoliko nižje, ves Vaš Q. Larifari Do tu pismo. Preverjen sem, da se bo še marsikdo skušal takorekoč pogloolti v psihologijo lutk ta da mu bodo tl podatki dobro služili katji kakor sem prvi večer videi se Gašperček ne Izraža rad tako jezno in neprikrito. Če mi bo sreča mila ta bom našel še drugi list, ki gotovo hrani ključ do zadnjih skrivnosti v tem slučaju torej ga bom že priobčil Kje }e čas, ho mi je bilo samo 70 leti Voltaire, Pismo gn. de Belloy, 1767. * Glasujte z ljudstvom, glaujte z delavcem, glasujte s siromašniki, zakaj pravim vam in vem, proletarijat je SILA. Proudhon, 1854 * Kadar preslikajo Evropo, je prva plast vselej rdeča. Natalie Clifford - Barney, Misli amazonke, 1922. * Ena izmed nesreč mojega življenja je to, da me štejejo med zabavljače in za- semhovalce. ____ Mćrimće. 1855. I. priloga arlatranlim K©ifcs5«n“ ls@w. 24S z «iise 18« nevembea 1923. Gospodarska politika Agrarna reforma v Prekmurju. Zgodovinar, M bo raziskoval vzroke nacijonalne zaostalosti slovenskega ljudstva v Prekmurju, bo moral poleg direktnih vplivov nekdanje budimpeštanske vlade na zadnji ostanek nekdaj mogočnih panonskih Slovencev, upoštevati tudi zelo važne lokalne vplive madžarskih in deloma tudi nemških veleposestnikov. Kakor povsod pod nekdanje krono sv. Štefana, tako je bila tudi v Prekmurju kasta magnatov silno Številna itn še danes ima ta naša pokrajina procentualno največ veleposestev. Površina celega našega Prekmurja meri 163.103 katastralne orale, samo zemljišče dvanajsterih veleposestev, ki spadajo radi velikosti obdelane zemlje pod agrarno reformo pa obsega 36.091 ‘866 kat. oralov; torej nad 22 odstotkov ali skoro četrtino vse površine. Dvanajstorica madžarskih in nemških magnatov, sovražnih nacijonalnemu razvoju našega tamkajšnjega ljudstva, je skoro, do danes gospodovala nad četrtino Prekmurja., ki šteje v celoti skoro 100.000 prebivalcev. Kako velik je bil vpliv te peščice izvoljencev na desetti-soče našega ljudstva, ni treba posebej naglašati, številke govore same dovolj jssno. Tisoči in tisoči ljudi je bilo več ali manj odvisnih od te dvanajstorice, ki je očito stremela za tem. da pomadžari oziroma ponemči vso pokrajino. Posebno v jugovzhodnem delu v dolnjelen-davskem okraju, so madžarski magnati sistematično kolonizirali na svojih ogromnih veleposestvih madžarski element in v nekaj desetletjih dosegli, da se je slovenska govorica skoro docela umaknila tuji. Po ujedinjenju Prekmurja z naišo državo so tudi prekmurska veleposestva prišla pod agrarno reformo, ki pridno deluje na razdelitvi, zemlje in kolonizaciji našega elementa), v zadnjem času tudi srbskih in hrvatskih dobrovoljcev. Pod agrarno reformo spada 12 največ-jih veleposestev. Največ je, ki obsega skoro desetino vsega Prekmurja, je kompleks madžarskega grofa Pavla Eszterhazyja v Dolnji Lendavi. Veleposestvo obsega 7.122-904 kat. eraiov obdelane zemlje, 6.907 kat. oralov gozda, 449*92 kat. oralov travnikov in pašnikov in 1266-1266 kat oralov ostale zemlje. Skupaj obsega torej 15.746:662 kat. oralov. Agrarni urad doslej še ni določil maksimuma obdelane zemlje, ki sme ostati dosedanjemu 'lastniku, razdelil pa ;ie že 6.436 kat. oralov med 4000 ljudi. Drugo po velikosti je veleposestvo Nemke Marije Zihy v Beltincih s 5.154-693 kat oralov obdelane zemlje, 2.157-332 kat oralov gozda, 720-47 kat. oralov travnikov in pašnikov in 794-527 kat oralov ostale zemlje; skupaj 8.825-1599 kat. oralov površine. Doslej je bilo razdal jenih in oddanih v zakup 4180 kat. oraov obdelane zemlje med 2800 oseb. Maksimum je že določan in se preostanek razdeli v prihodnjem letu. Tretje je veleposestvo Madžara Ladislava Szaparyja v Murski Soboti z 2.471-24 kat. oralov obdelane zemlje, 1.956:515 kat oralov gozda, 199-1599 kat. oralov travnikov In pašnikov in 37-1578 kat oralov ostale površine; skupno 4.665-516 kat oralov. Maksimum je tudi tu že določen in je Mo doslej razdeljenih 2100 kat. oralov med 1600 ljudi, ostalo pa Se še razdeli. Devet ostalih veleposestev ne dosega Veličine prvih treh, so pa vendar še veliki kompleksi Prvo po obsegu je veleposestvo Nemke Georgine St Julien -'Walsee v Rokičanu, ki obsega 1.263-983 kat oralov obdelane zemlje, 456 kat. oralov gozda, 48:565 kat oralov travnikov in pašnikov in 40-832 kat. oralov ostale zemlje skupno 1.808-755 kat. oralov. Maksimum še ni določen, oddanih Pa je že 194 kat. oralov 140 osebam. Ostalo se še razdeli. Veleposestvo Madžara Gaborja Bathyamyja v Gornjem Seniku obsega 136-550 k&t. oralov obdelane zemlje, 941*305 kat oralov gorda, 11-704 kat. oralov travnikov in pašnikov ter 0-1273 kat oralov ostalega, skupaj torej 1.089‘1232 kat. oralov. La-Mnik je svoječasno žesam oddelil 118 • 186 kat oralov obdelane zemlje ter jo dal v zakup 135 osebam. Agrarni urad bo tudi to revidiral in eventuelno nanovo razdelil. Madžara Olga in Žiga Ba-thyany v Tišini imata 880-1101 kat. oralov obdelane zemlje, 73-704 kat. oralov gozda, 6.168 kat. oral. travnikov in pašnikov in 97-362 kat oralov ostalega; skupaj 1.057-735 kat. oralov. Maksimum je določen; oddanih je 650 kat oralov obdelane zemlje 450 osebam, 20 kat. oralov se odda letošnjo jesen. Nemca Ivan in Josip Vogler v Petancih-Mrtvarjevcih imata 213-11 kat. oralov obdelane zemlje, 486-.1514 kat. oralov gozda, 30-1252 kat. oralov travnikov in pašnikov in 1:571 kat. oralov ostalega; skupaj 733-848 kat. oralov. Veleposestvo se nahaja v čisto madžarskem delu Prekmurja in se radi tega še ni razdelilo, ampak se je rezerviralo za naše koloniste. Madžar Belä Bathyany v Gornji Lendavi ima 211-1532 kat. oralov obdelane zemlje, 351-1162 kat. oralov gozda 58-678 kat. oralov travnikov in pašnikov in 12-607 kat. oralov ostalega; skupaj 634-779 kat. oralov. Razdeljenih je že 78 kat. oralov med 64 oseb; vse ostalo nad maksimumom se razdeli še letos. Nemec Ožbold Kodolitsch iz Radgone ima v Korovcih 60 kat. oralov obdelane zemlje, 446-1247 kat. oralov gozda, 24 kat. oralov travnikov iti pašnikov in 2 kat. orala ostalega; skupaj 532-1247 kat oralov. Obdelani svet tvorijo skoro sami vinogradi in radi tega zaenkrat pri razdeljevanju ue prihaja v poštev. Ostala tri veleposestva ne dosegajo površine 500 kat. oralov. Veleposestvo Madžara Ivana Bathyanyja v Hodožu obsega 28:633 kat. oralov obdelane zemlje in 403-87 kat. oralov gozda; skupaj 431-1510 kat. oralov. Lastnik je oddal vseh 28-633 kat. oralov obdelane zemlje že sam v zakup 30 osebam, agrarni urad bo pa zakup revidiral in koloniziral na to važno obmejno ozemlje eventuelno naše ljudi. Nemka Jakoba Pitz in dediči imajo v Topolovcih 216-124 kat. oralov obdelane zemlje, 42-1538 kat oralov gozda, 11-618 kat. oralov travnikov in pašnikov in 1-924 kat. oralov ostalega; skupaj 272-04 kat. oralov. Maksimum je že določen; oddanih je doslej 6"400 kat. oralov 3 osebam, 22'1240 kat. oralov pa še letos se razdeli. Zadnje veleposestvo Madžark Justine in Ernestine Bathyany v Polancih, obsega 192-77 kat. oralov obdelane površine, 0-1375 kat. oralov gozda 149 kat. oralov travnikov in pašnikov ter 12-0015 kat. oralov ostalega; skupaj 343-1450 kat. oralov. Maksimum je že določen in je razdelitev že dovršena; oddanih je 55.800 kat. oralov 36 osebam. Iz celotnega pregleda vidimo, da je bilo doslej razdeljenih in oddanih v zakup 9358 osebam 13.846-419 kat. oralov obdelane zemlje. Razen male izjeme so skoro vsi dosedanji zakupniki domači-ni, Prekmurci, med katerimi je tudi veli-ko število Madžarov. Po zaključkih ministrstva za agrarno reformo pa se ima sla. Dobro pa napreduje izvoz lesa in rudnin. Tu je možen izdatnejši izvoz ravno radi težav s podržavljeno industrijo, ki producira zelo malo in radi tega tudi potrebuje zelo malo surovin, tako da jih preostane večina za izvoz. Industrija dela Rusiji hude preglavice. Lani se je posrečilo njeno produkcijo precej dvigniti. Toda ta uspeh je stal državo ogromne vsote, da je morala opustiti svojo dotedanjo politiko subvencioniranja in kreditiranja industrije. Uveljavilo se je načelo, da se mora vsaka industrija vzdržati sama. To pa je zopet silno podražilo industrijske izdelke, Dočim je povzročila prejšnja vladna, industrijska politika sicer ne obilice, toda vsaj znosljive blagovne cene, zraven pa neverjetne državne primanjkljaje je povzročila izpre-membe v tej politiki tako visoke cene industrijskim proizvodom, da si jih kmet ne more kupiti S tön je bila tudi onemogočena sovjetska politika »zbližanja s kmeti«. Cim kmet ne more .več kupiti industrijskih izdelkov, nastane med njim in mestom, med njim in industrijo še globlja vrzel. Ta vrzel, ki je bila sicer še zelo občutna tudi preje, se je z izpremenit-vijo industrijske politike v silni meri poglobila; vsa prizadevanja sovjetske vlade za zbližanje s kmeti so bila zastonj. Kmetom skušajo pomagati sedaj na ta način, da jim omogočijo direktno udeležbo in korist pri izvozu. Nekatere reforme v tem pogledu so že izvedene, druge pa se pripravljajo. Z direktno udeležbo pri izvozu upajo, da se bo dvignila kupna moč kmetskega prebivalstva in da bo petem postalo zbližanje lažje. Brez dvoma je, da ima Rusija pred seboj še ogromno prihod n jest. Eksperimentiranje na gospodarskem polju pa seveda njem gospodarski razvoj silno ovira. Gotovo pa je, da si bo Rusija v doglednem času vsaj deloma opomogla če bo ohranila sedanjo voljo napredka. Dolar. V povojnem času, osobito pa baš v zadnji dobi, opazujemo čuden pojav, da je postal dolar Zedinj. držav severne Amerike nekako mednarodno plačilno sredstvo. Kar se ni posrečilo najzname-ditejšim finančnikom pretekle dobe, to je ustvarila sila časa, zamotane valutne prilike današnje dobe, nestalnost denarne vrednosti, ki onemogoča vsako pravilno kalkulacijo trgovini kot industriji. Dolar pa je stalen, njegova vrednost je neizpremenljiva, in varen, ker je večkratno krit v zlatu, tako da predstavlja amerikanski zlatnik manjšo vrednost, kot papir istega nominala. Ta v zgodovini denarstva skoro odir ni pojav je povzročil poleg silnega bogastva države, sicer komplicirani a vendar dovršeni sistem ameriškega do-narstva, ki se bistveno razlikuje od vseh evropskih in ostalih sistemov. Sledeče vrsto naj navedejo bistvene podatke iz zgodovine dolarja, obris emisijskega sistema Zedinjenih držav In obris poslovanja na najvažnejšem bojišču dolarja: na borzah. I. Angleško ime dolarja »Dollar« izhaja iz nemške besede Thaler, ta beseda pa zopet od imena Joachimsthal. Tolarji so bili v Evropi srebrni novci, katerih teža je presegala 1 lot (14.55 g). Po vrednosti pa ameriški dolar ni germanskega izvora, izhaja od starega španskega piastra. Dolar je imel ob svoiem rojstvu (ustanovljen je z zakonom 7, dne 2. aprila 1792), sledečo zakonito predpisano težo: 26:956 g ob čistosti 892:428 tisočink, čistega srebra je vseboval torej 24:056 g. Po nekaterih spremembah srebrnega dolarja je uvedel zakon z dne 21. febr. 1853 zlato valuta, kl se je pa držala le do leta 1878, ko je zakon zopet dovolil izdajanje srebrnih dolarjev v neomejenem številu in s prisilnim kurzom. Zunanja trgovina in veliki denarni zavodi pa so kljub temu računali le z zlatim dolarjem. V tisti dobi je vladala v državi velika gospodarska kriza, posledica dr- Gospodarski položaj Rusije. na vsem obmejnem veleposestniškem pa- I gospodarska kriza, posledica su kolonizirati naš element pred vsem ! žavJjanske vojne in silne korupcije, W se dobrovoljci, da se tako utrdi naša eks- ~ razpas^ - tedanjim predsednikom Ponirana meja proti Madžarski. Agrair-n? reformo čaka tu torej še obilo dela, ki bo velevažno ne le v socijalnem, ampak predvsem tudi v nacijonalnem oziru. 2al le, da spada zaenkrat pod agrarno reformo samo obdelana zemlja, dočim ostajajo ogromni kompleksi gozdov, travnikov;, pašnikov in ostalega še nadalje v rokah tujih madžarskih in nemških magnatov. Razen teh 12 veleposestev se nahaja v Prekmurju še veliko število manjših veleposestev, ki po majhni površini obdelane zemlje ne spadajo pod agrarno reformo, so pa tudi po veliki večini v rokah Madžarov in Nemcev. Ako hočemo, da se naš narodni element v Prekmurju okrepi in prevzame vodilno vlogo; potem moramo skrbeti pred vsem za to, da ga rešimo tujih madžarskih in nemških magnatov ter ga gospodarsko dvignemo in osamosvojimo. To je naša dolžnost in najvažnejša naloga v bližnji bodočnosti. S—s. Gospodarski položaj Rusije je sicer ««koliko boljši, kakor je bil meseca aprila, vendar še vedno niti malo zado-v°ljiv. Sovjetsko gospodarstvo sloni še Preveč na eksperimentiranju. Kakor «tep opazijo v Rusiji, da so zašli na «apačoo pot, izberejo drugo stnei; ki se mnogokrat izkaže za še slabšo vsaj enako pomanjkljivo, kakor je ^»rejšnja. zif • sovjeti m morejo pokazati po-itivnih uspehov v svojem gospodar-»yvu, so si izbrali drugo pot. Mesto da skušali navajati uspehe svoje gospo-arske. politike, naštevajo, kaj bodo s načrti vse dosegli v dveh, treh ail desetih letih. Številke so tu mnogo večje, kakor pa £e bi navajali samo p5r'e. sv°jega gospodarstva, Id jih ni. Najbolj si sovjeti prizadevajo, da dosežejo aktivno trgovinsko bilanco. Ta Zato tudi na vse pretege forsirajo izvoz živil in surovin. Industrijski izdelki še ne morejo in še dolgo ne bodo prišli v poštev, ker ima država s svojo industrijo ogromne stroške in se je ravno zadnji čas izkazalo, da je bila dosedanja vladna politika v pogledu industrije zgrešena, da je torej treba zopet presedlati. Izvoz žita pa v resnici napreduje. Seveda še vseeno ne dosega načrtov in nad, ki so jih nanj stavili sovjeti, radi prometnih težkoč. Kljub vsem velikim oviram pa je vendarle opažati napredek. Zadnji čas se usmerja izvoz ruskega žita vse bolj v Anglijo, tako da stopa Nemčija v ozadje. Angleške zadruge so tudi obljubile Rusom večji kredit v zne-fku 1,350.000 funtov šterlingov, da se izvoz pospeši. Poleg žita nameravajo aktivna* i»» ■ kOVmsKo cuanco. ia izvoz p os; to la « ni-n .*ein važnejša, ker se Rusi sedaj v večji meri pričeti tudi z iž-» njo obnesla finančna reforma, i vozom jajce in «uhi^i^a surovega ma- Granfom. Poznali so tedaj tudi nekaj, kar imenujemo danes inflacijo. Višek te inflacije je bil leta 1864, ko je bilo treba odšteti za 100 zlatih dolarjev 283 dolarjev v papirju. Izdajali so nadalje razne srerne dolarje z različnimi težami za inozemstvo. Danes je položaj sledeč: Zjed. države so po ostrih bojih sprejele 1.1904 zopet zlato valuto, ki pa je omejena v toliko, da so srebnil dolarji, katerih Izdelovanje na račun privatnikov je ustavljeno, zakonito plačilno sredstvo do neomejene višine. Zlati dolar se izdeluje 900 tisočink čist tako, da pride iz 1 kg zlata 646:6144 dolarjev. Izdelujejo se zlatniki po 20, 5, 2%, 1 dolar in pa z znanim eagle (orel) v vrednosti 10 dolarjev. Srebrni dolar je težak 26:292 gr in 900 tisočink čist. Bankovce sta izdajale s početka obe državni banki (prva in druga). Po prenehanju istih pa je pričel okoli leta 1838 sistem prostih bank: vsaka banka more brez koncesije in nadaljnih for-malitet izdajati bankovce. Izhodišče tega sistema je država^New York, temeljni zakon za celo državo, pa je M izdan 25. februarja 1863 kot zakon o narodnih bankah, ki urejuje tudä kritje. S tem dnevom se prične sijajni razvoj papirnatega denarja, podpira ga odredba z dne 2. jan. 1879, da morajo banke za svoje bankovce plačati polno vrednost v kovinskem novcu. II. V prejšnjem poglavju orisani razvoj ie povzročil, da je število bank s pravico izdajanja lastnih bankovcev čezdalje bolj naraščalo. Število narodnih bank v Zed. državah presega danes 7500. To-rej ravno nasprotni pojav kot v evropskih državah, kjer Je šel razvoj za tem, da se izdajanje bankovcev centralizira in omeji, če le mogoče na en sam zavod, ki stoji, izvzemši Anglijo, pod državnim, nadzorstvom, ali pa da Izdaja bankovce drža va sama. Bankovci številnih emisijskih bank Zedinjenih držav so si v ostalem popolnoma enaki, razlikujejo se le po vinjetah in podpisih. Zed. države imajo sedaj za vso državo veljaven enoten zakon o narodnih bankah z dne 30. maja 1908. Po tem zakonu ima nadzorstvo nad emisijskim delovanjem bank posebna picarna zakladnega urada. Načelnika tega urada, imenovanega »Comptroller of the Currency« imenuje predsednik republike. Ta načelnik izdaja bankam, na zahtevo, koncesijo izdajati bankovce do višine vplačanega kapitala, v kolikor so kriti Po bonih državnih posojil (United States Bonds), katere morajo založiti pri zakladnem uradu. Bankam, ki svojih obveznosti glede izplačila bankovcev v zlatu ne bi izpolnjevale, more zabraniti nadaljno poslovanje, stranke pa odškodi s prodajo Pri zakladnem uradu deponiranih bonov dotične banke. Kljub razmeroma izdatni kontroli pa se še vedno dogajajo velike goljufije. Zato so pričeli z reformo emisije novčanic. Zakon z dne 23. decembra 1913 »Federal reserve Act« uvaja 12 novih emisijskih zavodov pod vodstvom in nadzorstvom skupnega urada »Federal Reserve Board« v Washingtons Novi bankovci se imenujejo »Federal Reserve Notes«, razlikujejo se od ostalih bankovcev po tem, da je zadnja stran zelena. Kriti so po zlati državni rezervi, predstavljajo torej obveznosti države, v nasprotju z navadnimi bankovci, ki so kriti z državnimi posojili in predstavljajo obveznosti dotične emisijske banke. Kritje državnih bankovcev je izdatno boljše, kot vseh evropskih bankovcev. 40 odstotkov vseh izdanih bankovcev mora biti kritih v zlatu, od tega se deponira 5 odstotkov pri zakladnem uradu, za izplačilo tam prezentiranih bankovcev še bančno s 100 odstotki, In sicer s kratkotrajnimi varnimi devizami in menicami. Bankovci preje imenovanih 7500 narodnih bank se počasi jemljejo s prometa, na ta način, da dotične banke same predlagajo prodajo svojih založenih bonov državnih posojil. Kupuje jih tudi zvezni rezervni zaklad do višine 25 milijonov dolarjev letna Dolar bo torej v doglednem času nastopal v papirnati obliki samo kot bankovec ene izmed novih 12 državnih emisijskih bank. Kaže pa tudi ta reorganizacija denarstva, kako nasprotna je Amerika centralizaciji emisije novčanic. Poleg že opisanih dveh vrst ameriškega papirnatega denarja, obstoja še dve vrsti. To so zlati in srebrni certifikati, potrdila da je kdo založil pri zakl. uradu določeno število zlatnikov, oziroma odgovarjajočo količino zlata« za srebrne certifikate pa gotovo število srebrnih dolarjev. Zlati certifikati so se glasili s početka na najmanj 20 dolarjev, srebrni pa najmanj 10 dolarjev. Zakon z leta 1907 dopušča delitev teh zneskov, tako da se glasijo danes vrednotnice na zlato na najmanj 10 dolarjev, one na srebro pa na 5, 2 in 1 dolar ter nadomeščajo teške in okorne srebrne novce. Imenovani certifikati sicer nimajo zakonite plačilne moči, sprejemati pa jih morajo vse javne blagajne, tako da se v praksi vendar uporabljajo kot denar. Drobne vesti. INDUSTRIJA. X Predelovanje naših surovin v Ceši.j-slovaški. V okolici Bratislave gradijo češko, slovaški industrijci tovarne za predelavo naših surovin, ki bi jih potem kot posredo valci prodajali v druge države. DENARSTVO. X Vrednost sovjetskega rublja. Dne 8. novembra so notirali na petrograjski borzi sledeči tečaji: červonec 7990, funt Sterling 7300 in ameriški dolar 1600 rubljev tipa 1923 (ali ravno toliko milijonov prejšnjih izdaj sovjetskih rubljev.) Letska marka je narasla za 13 odstotkov, funt Sterling in finska marka za 10-4 odstotke iu 10 odstotkov, červonec 9.9 odstotka in švedska krona 9 odstotkov. Estonska marka za 7, dolar za 6 odstotkov. Nemška marka pa je zopet nazadovala. X Obtok bankovcev v Avstriji se je povečal do 31. oktobra za 471 milijard kron in ]e znašal tega dne 6,607.839,105.300 avstr, kron. X Izprememba predpisov o izvozu denarja. Madžarska vlada je izpremenila dosedanje naredbe o izvozu denarja in vrednostnih papirjev. Od 6. t m. dalje veljajo za tak izvoz sledeča določila: Izvoz tu- in inozemskega denarja (kovanega in bankovcev), čekov, menič, denarnih nakaznic, hranilnih knjižic in drugovrstnih denarnih znakov iz Madžarske je prepovedan. Izvoz more dovoliti pismenim potom madžarski državni notni institut Brez takega dovo-jenja se sme vzeti preko meje s seboj 500 tisoč madžarskih kron. Madžarskega denarja se sme vzeti s seboj do 200.0000 madžarskih kron. PROMET. X Za naše pristanišče. V Splitu *» Je sestavila na poziv ministrstva za promet komisija, ki jo tvorijo ravnatelj državnih železnic Protič, gradbeni ravnatelj Mirkovič in tajnik trgovske zbornice Besarovič. Ti gospodje bodo skupaj z zastopniki trgovske zbornice v Splitu In pomorskega oblastva v Bakru pregledali pristaniška dela v Zeleniki, Gružu in Ploči, za katera je že votiran kredit in izdano deset milijonov dinarjev. Ta dela in gradba železnice, ki bo vezaia zapadno Srbijo z Bosno, so v zvezi z načrtom sarajevske trgovske zbornice In Društvom jugoslovenskih inženirjev glede najhitrejše in najcenejše izgotovitve izhoda na morje. Komisija bo v par dneh odpotovala na lice mesta. DAVKI. — CARINE. X Izpremembe zakona o trošarini in taksah. Nj. Vel. kralj je včeraj podpisal ukaz o izpremembah in dopolnitvah zakona o trošarini in taksah. Razven tega se je y ministrstvu financ obrazovala komisija, katera dela na izdelovanju pravilnika za izvršitev zakona o taksah in zakona o trošarini. Komisija bo končala svoje delo v tem mesecu . X Carinska konferenca v Ženevi. Prejšnji teden je bila zaključena carinska konferenca Društva narodov v Ženevi. Na tej konferenci, ki je trajala tri tedne, je sprejelo 31 držav konvencijo o olajšanju carinskega prometa med temi državami. Konvencija določa nekatera olajšanja v carinskem poslovanju pogodbenih držav, ki so sicer običajna v trgovinskih pogodbah, ki pa imajo med pogodbenimi državami veljati tudi v slučaju, da med posameznimi ni sklenjena nikaka trgovinska pogodba. Pri izstavljanju dokazov o izvoru blaga so določene gotove olajšave. Za taka spričevala se ne plačuje nikake pristojbine, kjer pa bi se to izjemoma zgodTo, ne smejo te pristojbine presegati resničnih stroškov. Poenostavljeno je tudi carinsko postopanje s trgovskimi potniki in njihovimi vzorčnimi kolekcijami X Padanje angleškega funta. Veliko padanje je zakrivila deloma vest, da bo Anglija plačala nezaposlene delavce z ban-frovci, ki Jih bo Izdala preko sedanjega krit- nt-Äi ,ie ^!a ta v!st ta^> dementirana, psihološki efekt vendar ni izostal. Drugi, globokejšl vzrok za padanje funta šterlinga Pa Je dejstvo, da je Anglija izgubila nem-SKlJni- da se ie povzpela ameriška indu-strua, emancipacija dominionov in nemož-n°st. radi svoje visoke valute osvojiti srednjeevropska tržišča. X Gibanje bančnega uradništva v Av-Bančno m hranilnično uradništvo v Avstrji je stavilo svojim delodajalcem nove zahteve. Ker ie zveza delodajalcev odklonila kolektivna pogajanja, bi se imela izvršiti rešitev vprašanja posamezno med delodajalci. Uradniki bodo imeli v kratkem posve-I tavani« o tel zadevi RAZNO. X Zaključek zborovanja za gospodarsko ekspanzijo Italije. V sredo popoldne je mio v I rstu zaključeno zborovanje italijanskih gospodarskih in industrijskih krogov, iu so pretresavali, na kakšen način bi mogla Italija v kar najkrajšem času razširiti svoj gosjxxlarski in industrijski delokrog v Inozemstvu, ziasti jim je pri vseh njihovih sejah uhajal pogled na Balkan oziroma v naše kraje. Posamezni odseki so na svojih sejah izdelali 41 različnih resolucij, ki so jih razposlali po Italiji. Vsa ta zborovanja so se pa vršila z geslom čistega nasilnega naci-ionalizma. Ze v prvi seji odseka za propa-san -> v inozemstvu ie omenil dr. Spartacco dru: i Dante Alighieri, o katerem je go- vori a ima dve glavni nalogi. Prva je italijanski iredentizem, a druga, ki je veliko težja in veliko bolj delikatna, je asimilacija narodnih manjšin, za katero mora to društvo v prvi vrsti skrbeti. To je torej gospodarski razmah Italije v inozemstvu: Uničevanje narodnih manjšin. S tem je bilo delo tega odseka začeto. Končalo se je pa delo propagand, odseka tega kongresa s tem. da so udeležmki zavrnili resolucijo ki je zahtevala uvedbo »Esperanto«. Prof. Guarnerl Je z dolgim govorom nastopil proti tej resoluciji in zavrnitev utemeljeval s tem, da se nahaja Italija v dobi čistega nacijona-zma in zatK) zahteva po kakem drugem ,"e sme najti odmeva v italijanskih srcin. v sklepnem govoru kongresa je po-vaarjal senator Gurfco Corradini potrebo gospodarskega nacijonafizma, češ da narodna vzajemnost ni sam0 moralna in politična vzajemnost, temveč pred vsem gospodarska vzajemnost. Kakor je samo megalomanijo Italjanom lastno, tako je poveličeval moč In energijo italijanskega naroda, ki bosta Italijo privedia gotovo enkrat do ciljev, ki so jih začrtali pri otvoritvi kongresa, namreč do svetovnega Imperija. Italijani s takimi namerami rrav resno računajo, ne računalo pa pri tem z odpornostjo onih, na račun katerih bodo hoteli svoj im-periialističen razmah udejstvovati. Dolžnost vsakega Jugoslovena Je, da na prismojene italijanske megalomacije odgovori z bojko* tom italijanskega blaga. DOBAVE. X Dobava desk. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 27 novembr. t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje količine desk iz mehkega lesa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zborn. v Ljubljani interesentom na vpogled. ,. ,X Prodala raznega lesa na panju. Pri direkciji šum v Zagrebu se bo vršila dne 26. novembra l 1. dražba hrastovega, brestovega in bukovega lesa na panju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki J« v pisarni trgovske in obrtnike zbornic« v Ljubljani Interesen tam nn vpogled I. priloga „Jutranjim Novostim** štev. 245 s dne IB, novembra 1923. Jul. Zeyer: Gompači in Romurasaiii. (Japonski roman.) (Nadaljevanje.) Šopek je bil tako dobro namerjen, da je padel "kneginji Hotaru v naročje. Obenem je zagrmela godba in »Demantov lesk« in njegove družice so se divje zavrtele po odru in izginile med vriskajočim hrupom vsega občinstva. Toda med godbo in hrupom je ostro zazvenel krik vzburkane nevolje in smrtnega sovraštva — zazvenel je iz ust napol mrtve Hotaru. Začudeno so se gnetle njene dru-žabnice okoli nje, ona pa se je kmalu zavedla. Ranila si je neopaženo z iglo roko in rekla: »Majhna neprilika, kakor vidite, toda bolelo je!« Dvignila je roko in par kapljic krvi je kanilo na bele horten-zije. Neverno in začudeno so vrtele družice glavo, a ona se ni zmenila za to. Vtaknila je smehljaje se iglo v lase in vstala, da odide. Gompači je odšel obenem z njo iz gledališča in zunaj pod širnim nebom sta se srečala. Kneginji Hotaru se je zdelo, da ga več ne vidi, toda približala se je tesno k njemu. Potem je spustila kakor slučajno beli, z njeno krvjo oškropljeni šopek k njegovim nogam in mu neopaženo zašepetala — oči so metale bliske — edino besedo: »Zakaj?« Nato je izginila. »Popolna zmaga!« je vzkliknil Mubara, ko sta se z Gompačijem zopet sešla. »Bodi močan in Hotaru bo tvoja!« Gompači je bil ponosen kakor ra kako junaštvo. Potem mu je prišlo na misel, da se zahvali »Demantovemu lesku« za izkazano uslugo. Ali je uganila njegove misli? Ali pa je ravnala, kakor je bila hipno pri volji? Ali se mu je hotela hvaležno izkazati? Ali ga je tudi ona ljubila? Ni si mogel odgovoriti na ta vprašanja, od nje pa tudi ni izvedel ničesar. Bila je žalostna in ni odgovorila niti e besedo niti s pogledom. Sedela je na rogozi in se leno igrala z draguljarni, ki jih je dobila. Gompači je začudeno majal z glavo, toda igr?1 ec, ki je plesal prvi ples »dolgega življenja« in ki ga je poslušal, skladaje svojo šaro v, črno skrinjo, je rekel dobrosrčno mladeniču: »Ne trudite se zaman, gospod! »Demantov lesk« je čudna stvar. Ljubezni sploh ne pozna, niti ničemurnosti, niti žeje po zlatu. Toda polna je srda do onih, ki po srečni usodi stoje tam, kamor ji brani stopiti njena usoda. Sovraži življenje in te, ki jih venča s srečo in leskom. Prorokujem ji, da nesrečno konča.« Deklica je žalostno poslušala in molčala. »In ti,« je vprašal Gompači, ki se je začel zanimati za igralca, »in ti, kako gledaš ti na življenje in na lastno usodo?« »No, zadovoljen sem, saj ne živim brez nade,« je odgovoril igralec. »In česa se nadejaš? »Zadovoljne starosti, gospod. Nisem več mlad, še nekoliko let in vrnem se s svojimi prihranki v tiho vas, kjer sem bil rojen.« »Kje leži tvoj rojstni kraj?« »Gotovo ga ne poznate, gospod. Neznaten je. Vas je, ki je last kneza na Sakuri. Moja sestra je tam omožena s premožnim najemnikom. Lepa rodbina mu cvete! Njen mož je glava občine. Srečen sem, ker je srečna sestra, ki jo je povišala usoda nad naše nade. Privoščila mi bo nekoč kotiček v svoji tihi hiši; to vem gotovo. Lahko bi šel že jutri tja in sestra ter njen mož bi me sprejela z ljubeznijo. Toda nočem jima biti v nadlego in ne grem k njima praznih rok.« »Kako se imenuje mož tvoje sestre?« je vprašal Gompači in srce mu je tolklo. »Sogoro, gospod.« Gompači je zardel in ni mogel dolgo izprego-voriti. Slednjič je vprašal: »In obiščeš kdaj svoje sorodnike?« »Včasih, a redkoma. Naše življenje je potepuško. Toda po končanih slavnostih jih mislim na kratek čas obiskati. Ze dolgo jih nisem vidci in njihova najstarejša hčerka, sladkja golobica Komu-rasaki, je gotovo že razcvela roža « »Gotovo!« je bleknil Gompači. »Mar veste to?« se je nasmehni! igralec An-chin. Gompači pa je postal žalosten. Vidci jo je pred seboj, njo, »sladko golobico«, kakor jo je imenoval njen stric igralec An-chin. Njen stric! Tale potujoči glumač je njen stric! In torej tudi njegov, kadar bo njegova žena. Njegova žena! In prince-zinja Hotaru, ki je ginevala od ljubezni do njega! Ki mu je odpirala zlata vrata v kraljestvo bajne bliščobe! Kolika blaznost, vzeti za ženo Komu-rasaki! Ne, toda dolžnost mu je velevala, da jo reši blodnje. Sedaj mu je prišlo na misel, in sicer prvič, odkar je bil v Jedu, da je še vedno njen dolžnik! Še vedno ji ni vrnil denarnice. Sram ga je bilo pred samim seboj. »Cuj,« je rekel potujočemu glumaču, »hočem ü dati znak nevsakdanje zaupnosti. Videl sem nekoč tvojo nečakinjo Komurasaki. Razcvela roža je, lepa je kakor zora. Še danes ti izročim zanjo dragocen dar. Ali hočeš biti moj sel?« »Z veseljem!« je vzkliknil An-chin. »Pa kje ste jo videli, gospod, in kdaj?« Toda Gompači je že hitel k svojemu prijatelju Mubari. Razložil mu je na kratko, da po- Namesto vsakega obvestila. S krvavečim srcem javljamo vsam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, stric oziroma tast, gospod W «J w v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov Fran Marčič IF« i"' danes ob TO. uri 20 min. dopoldne v 77. letu svoje življenjske borbe, previden s tolažili sveta vere Bogu udano preminul Požrtvovalnega moža, srčnoljubljenega in dobrega očeta in junaka izročimo materi zemlji na ribniškem pokopališču v ponedeljek, 19. t. m. ob 15. (3.) popoldne. — Maša zadušnica se bode za blago-pokojnika brala v župni cerkvi v Ribnici v torek, 20. t. m. ob 7. zjutraj. Blagopokojnika priporočamo v blag spomini Ribnica, dne 17. novembra 1923. Žalujoči ostali: Ansela roj. Lovšin, soproga; Ferdinand, trgovec, Franc, kapetan L klase; Frlc. strojni monter; Rudi, major v pok. in akad. slikar; Edi, oficijal direkcije šum; Albin, arhivar L razreda uprav, sodišča; Julko, sodni kanclist; Adolf, podporučnik; Karel, kapetan 1. klase; Oton. uradnik O. U. Z. D.; Marija omožena Savel], soproga sodnika; Viktor, cand. med., otroci. — Anton Savelj, sodnik, zet. — Ana roj. Ani«; Roča roj. Zemlji«; Elza roj. Nlkolits pl. Könlgs-bruck; Kati roj. Lantzl; Lojzka roj. Podboj; Zinka roj. Frank; Marta roj. Blas; Justina roj. Burja, sinahe. — Vsi vnuki in vnukinje. d. 2 o. z. Domžale. Podružnica Celi®, Gosposka ulica št. 4. mm t Jiofc iisitüs in isim rtei ins. Rudolf Pečiin Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lokomobili in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za Stavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarno poljedelelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FARIČ izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. Maribor, Trubarjeva ulica 4. Telefon Interurban štev. 82. 19. novembra t. E. || otworitew i Specijalne trgovine damskega in || moškega sukna. Zaloga belega o blaga. t| Josip Bedra!, S Ljubljana, Msandrosa c. K. i (Paleža pokojn. zavoda). f f Cene zelo nizke I Cene zelo nizke I Delavnica 23 11200 WMM SepiFf Ljubljana Šelenburgova ulica 4 (na dvorišču). Šolska in precizna risalna orodja. Merilni instrumenti. Merila in tehnične potrebščine. Ailitolt Desenlce. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Proda se: Proosrsfilo yrajünsbo posestjo, ÄÄ lep gozd, mnogo živine, stroji, 9,000.000-— K. Posestjo ‘SCTS sadovnjak in vinograd, 9,000 000-— K Pncscftin 20 oralov, lepa hiša, f Uduij l Ull lepi travniki, sadovnjak, v bližini železnice, 900.000"— K. Uila — lePa lega — 5 sob ■**U itd., 2 orala sadovnjaka, 500.000-— K. Oila moderno urejena, velik vrt, 1,250.000-— K. Gostilna, srrt »Z™ ninska posestva, tovarne, hiše, travniki itd. Znamka za odgovori Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ni. 28, trebuje nujno in takoj večjo vsoto denarja; njegov tovariš in nekoliko znancev, ki so bili slučajno navzoči, so zložili z njim svoj denar in Gompači je imel v kratkem toliko, kolikor je potreboval. Potem je še prosil prijatelja, da mu prepusti niz z lišaji, žoltimi kakor zlato, in z vrsto trepetajočih drevesc po celi dolžini se je vila cesta in tam sta zagledala prijatelja vrsto norimonov, ki so se ostro risali na bledem jutranjem nebu. Mubara je pokazal z roko tja. »Ni več dvoma,« je dejal. Tu ni zanimala Gompačija slavnost nič več, ni čakal na nadaljne plese, na dirke in rokoborbe, na razsvetljavo v prihodnji noči, niti na sijajni sprevod, ki spremlja žarečo »mi — kosi« zopet v božji hram, s čimer se konča slavnost. Mrzlično razburjen je hrepenel po vrnitvi v mesto. Zdelo se mu je, da stoji na pragu svojih najsmelejših sanj, ki čakajo samo, da pomigne, in se iz-premene v najponosnejšo resnico. Mubara ga ni zadrževal, ampak se je pridružil njegovemu predlogu in odšla sta. Kmalu po njuni vrnitvi v mesto je bila velika dvorna slavnost in oba je doletela čast, da sta bila povabljena. Žena Siogunova, ljubosumna na sveto slavo »Kisakino«, namreč žene Mikadove, je hotela s sijajnimi veselicami v Jedu zasenčiti starodavno slavo dvora duhovnega vladarja v Kioti. Tam je dajala »Kisaki« po davnem običaju s prireditvami vrtnih razstav, čez mero sijajnih in globoko poetičnih, živ in lep izraz strastne ljubezni Japoncev do cvetlic. Najsijajnejša izmed vseh slavnosti je bila tam od pamtiveka ta, ki proslavlja vrnitev pomladi: tu se je strinjala pestrost barev najrazličnejših cvetlic, godba, vonj, poezija v edino veliko idealno pesem, ki je bila tako čarobna kakor pravi usmev vesne. Pomlad je bila sicer že davno minula, toda cesarica v Jedu se ni brigala za to, saj se je bilo treba itak izmisliti nekaj novega, da se ne bi zdelo, da suženjsko posnema svojo tekmico v Kioti. Gojila je torej misel, da bo proslavljala žareče nebo poletnih večerov, pre-rožastih, dragocenih biserov, ki jih je hotel le-ta podariti »Demantovemu lesku« obljubil mu je zanje dragocenejšo odškodnino, brž ko se vrne v mesto. Zložil je vse to v skrinjico in jo dobro zaprl. Še prej pa je položil pod bisere kratko pisemce te-le vsebine: »Gompači se ne vrne več, O, ne kolni njegovega spomina!« Potem je poiskal glumača. An-chin je sprejel skrinjico in rekel: »Še danes, gospod, odpotujem.« In govoril je resnico. Ob svitu bledečih zvezd je odpočival daleč, že daleč od kapele, daleč od tihe dolino, sedel je na bregu globoke reke in premišljeval, »Kaj je neki v tej skrinjici?« tv vprašal samega ssbe. »Kaj če bi bil v njej zel Čar in bi jaz prinesel nesrečo pod streho svoje sestre? Kako čudno so se svetile oči temu razuzdanemu pohotnemu mladeniču! Ne, ne. Poznam take tiče! Videl je Komurasaki! Ah, morda kuje kako izdajstvo?« Vzravnal sc je in vrgel z vso močjo skrinjico daieč v globočino reke. Potopila se je, kolobarji so se delali prav do brega in zvezde, ki so se zrcalile v vodi, so skakale divja na kodravih valovih. »Sedaj mi je odleglo!« je rekel An-chin, se smehljal in se napotil dalje. Med tem je Gompači zaman iskal pri nočni slavnosti krasno Hotaru; tudi drugi dan je ni bilo pri zabavah in Mubara je slednjič izvedel, da se kneginja že vrača v Jedo. Hitela sta skupaj na cesto. Za reko, visoko na skalnati rebri, porastli tkano z zlatom zahoda in razlivajoče bajno krasoto svojih luči na čudovite rastline, ki so bujno rastle na cesarskih vrtovih in cvetele polno in bogato po volji svojih gojiteljev in nekako nakljub in brez ozira na menjavajoče se letno vreme. Po-' mladanske, poletne, jesenske in zimske rastline so, razkladale tisti večer svoje pestre, bujne in pov nosne cvetove v vseh barvah, v vseh mogočih oblikah, ki bi jih nihče ne slutil. V parku, ki se je; razprostiral okoli palače in okoli njenih granitnih-! teras, polnem goste sence orjaških dreves, polnem^ srebrno se lesketajočih jezerc, pokritih z vodnimi ptiči, je mrgolelo gostov, ki so hiteli, da bi ob-j čudovali cvetlično razstavo v odleglem delu parka,’! (Nadaljevanje sledi.) | žčffiem Prepričajte se tašti,, kako ugodni «o za siti Vzemite pa pred vsem v obzir, da Je Bersom-gumi potplat eenejSl kot usnjeni ter pomenja uosltev fchij za Vas velik prihranek. Zahtevajte pa od a*»» t&Nšts Bersoa-cementi- kajti le v tem sluE«.]a ste gotovi, da porabljate res nekaj dobrega in neškodljivega 1 Velika množina maščobe, obilne pene in vedno enako dobra kakovost, to so prednosti Ziatorog-mfla 1 Zlato-rog-mllo se dobi povsod 1 t Tspšsia tmm pločevinastih Mj J. Pfeils© Ljubljana karlovška cesta štev. 2 Trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba „ILIROA“, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. Tel. št 220. L. Mkm UuhUana, Mestß! trg, 15 Iid©£@vafel! d@inSk@w Zaloga sprsfoaiaSnIfs palic. Popravila tožno In solidno Vedtao zadnje novosti 1 SAMO ^ Šelenlbsirfiova ulica 3 GH1ČAR & MEJAČ. Pisalni stroji, potrebščine iti Mehanični! delavnica (poprnnljfllnica) UDBUBRQ Šelenburgova ul. 6||. L. Baraga. r THE REX Co, LJUCLJANA. TELET. fiT. 268 PIT. SBADlfiČE 10, Litografični papir. Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000 Podružnice: Bled Jesenice Cavtat Korčula Celje Kotor Dubrovnik Kranj Etcegnovi Ljubljana Metković Prevalje Sarajevo Split Šibenik Jelša Zagreb ti? Maribor Amerikauski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien. Zadar. fRANK SAKSER STATE BANK, Corttandt Street 82, New-Tork CHy. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antefagasta, Punta Arena s, Puerto Natales, Porvenir. II. priloga „jutranjim Povestim“ Štev. 345 z dne W. novembra 1923. ^ . — —- ^ SCak® liubllo nekateri narodi. Jf Henry Corneille je obelodanil 1. 1603. delo »Paradoks o negotovosti, Ničevost in zloraba vede«, ki je precej značilna ra nravstvo XVI. stoletja. V poglavju o vlačugarstva pravi, da je Arhilog La-tedemonski svoje dni obsodil na ogenj vsako ljubavno knjigo. Ta slučaj se je še v tem stoletju ponovil v Ljubljani s Cankarjevo erotiko, ki jo je spalil slovenski vladika. »Vendar pa — nadaljuje avtor — še danes čitamo knjige o tej umetnosti... Saj ni nikogar, ki se ne !>i prej ali slej vnel ob ljubavnem ognju. Toda razgreje se vsakdo po svoje. Kajti ženske gorijo na en način, moški na drugi; mladina drugače nego sta-I, rina; plemiči in petičniki, siromaki in kmetje zopet različno. Čudno je, da tudi tned narodi in raznolikimi pokrajinami ; opažamo veliko pestrost v ljubezenski Nadevi. Kajti Italijan ima svoj način, Spanec zopet svojega, takisto Francoz k Nemec, ki se vdajata na svojevrstne načine, po starati), spolu, stopnji dostojanstva, imetju, kadar ju princ goreči Plamen pladosit-artja. Ljubezen moških je bolj vroča, rri ženskih pa bolj vztrajna in Movra+na; ljubav mladine je kratkočasna in c* festna, pri starih pa smešna. Prekanjeni Lah zasleduje njo, ki jo želi uživati, skrivaje svojo vnemo na zabavne, ali lepe načine no Letni iznajdbi. Sonete in druge stihe jame zlagati v njep^o čari, imenujoč jo prvo na svetti. Ako dospe na svoj smoter, je takoj ljubosumen nanjo in bi jo hote! ime-6 vsekdar zaklenjeno ter jo čuvari liki jetnico. Ako je ob svojo ljubav In brez Upanja na užitek, ni tako grde reči, da ie ne bi izrekel, ter jo strašno mrzi. Na- gli, vihravi Španec, nestrpen od žara, ki ga spodbada, se besno zaganja na ljubav, blazneč, a si ne dä nobenega odmora, in v otožni tožbi in tarnanju jadikuje o plamenu, ki ga žre, kliče i obožuje svojo izvoljenko; kadar pa jo je dobil, jo bodisi ubije iz ljubosumnosti ali pa postane njen zvodnik, da mu kot blodnica služi dobiček in denar. Razposajeni, razpašni Francoz igra služabnika napram svoji miljenki, izkuša doseči njeno naklonjenost z uljudnostjo, jo vzdržuje s petjem in divnimi zabavami; ako zapade v sumnjivost, jadikuje m joče: ako dobi slovo in če vidi, da ne more priti na svoj račun, kljubuje s psovkami, grozi z osveto in hoče celo rabiti silo. Ako dospe na svoj namen, v kratkem zaničuje ter išče nove prijateljice. Hladni Nemec se pomalem ogreje v ljubezni, kadar pa je razpaljen, zasleduje umetno in razsodno ter izkuša privabiti damo z darovi: če je Ijubomo-ren, odtegne svojo darežljivost; ako je varan, se malo zmeni za to: kadar pa uživa, se mu ljubezen ohladi. Francoz se pretvarja v ljubezni, Nemec se skriva, Španjol «e prepričuje, da je ljubljen, Italijan je venomer ljubosumen. Francoz ima rad tako, ki je zabavna in prikup-na., Kakšna pa ugaja -eki Slovencu? Morda takšna, kakor jo opeva šaljiva narodna n rmevka: »Eno takšno bi rad, kakor jo ima moj brat; ima taka ušesa kot mlinska kolesa in +alcc zobe kot koza rogč ri« Ne, ne, riMar, nikdar! Odgovor si poiščite pri pisatelju »Kontrolorja Škrobarja«, »Mlade ljubezni« in »Školjke« če vas veseli. Lj. Svetloba gl v. Bakterije svetijo navadno v zri-nira-^ti, modrikasti ali modrozelenkasti luči, nitkaste glive navadno motnobleđo, vendar se ta belina preliva lahko v ble-Jo zelenkasto barvo. : Svetloba gliv je mirna, ne t-opeče, ne valovi. Kakšna je razlika med svetli ':anjem gliv in svetlikanjem živali? Olive svetijo trajno, živali navadno kratko t’obo: par minut, par sekund, kakor da j d odgovarjale trenotnim vnanjim draž lJajrm. Negovane kulture bakterij pa Svetijo tedensko, mesečno, in sicer ne Prestano: dan in roč. Micelij X sveti octa ono do dve leti, če ima dovolj hrane. C'jprav je intenzivnost »žive« svetlo-N vebče majhna, vendar je pri nekaterih glivah tolikšna, da so jo skušali upo-‘ibljati za svetilke. y Svetloba take svetilke je mnogo ^ ab5a, kot svetloba najmanjše svečice. & danes bi jo lahko rabili za znan ■ Vena raziskovanja, n. pr. za helioti upi-pm bakterijske luči, v fotografske svr- ■ 2, kot močno svetilko, če iščemo predmete v temi. Skeptikom naj omenim, da luč sve-b£ih živali že dolgo izrabljajo. Na Atilah živijo posebni hrošči, — Pyropho-Lačini v različne svrhe za ribji lov, *3 lov na divjačino, za časa vojne '"tat optični brzojav. Svetlobe seveda 'd ugasnil niti veter, niti dež. Celo na rtrop so pritrjevali tako svetilko, da razsvetljevala čumnato, obenem pa je '^Sanjala kače. Ob slovesnih prilikah so ta'drgnili obličje s temi hrošči Na ta J'učin so dobili svetečo masko posebne-efekta. Meksikanke so rabile hrošče ''Ot okras (mesto dragih kamnov). Prvi hisijonarji so čitali ob taki svetlobi zor-taee (ker niso dobili sveč.) Kakšna je ta-^ svetilka? V preluknjano bučasto stepenico denejo približno 10 — 20 živalic. ^adar svetloba pojema, steklenico po ‘resejo. Z iritiranjem živalic je luč zooet jftPČnejša. Matere dojijo svojo deco po-^ svetloba pa ne izžarevati nobene pitate, jjj j,} j0 občutili. Ideal moderne r^uike, da bi ustvarili luč brez toplote. ^ Priroda uresničila v »živi« svetlobi. °2i pri tej luči. Kapetani rabijo tako /Vetilko tedaj, ko se čuvajo pred korsari J?.°r. roparji). Posamezniki so rabili to .'Ivo« luč kot varnostno svetilko v 2emiju gorljivih plinov. 1 metra p* 'arimo pia~v-iček <-'-"rilnega plina. Stebelca se prav kmalu ukrivijo skoro v pravem kotu proti plamenčku. Sribelca so p ritivno helio-tropična.11 Ravno tako je s klicani! različnih drugih sti očnic in gliv. Pri glivah opazujemo ta učinek le tedaj, č: uporablja mo bakterije1 o bič. Razdalja srne znašati - 110 cm. Rastline -Rateje torej pozitivno heiiotropično proti svetlobnim bakterijam. Čudo narave! Rastlina premika s sretlobno energija riugo rastlino, da TMstb proti njej. Za heliotropizem zađe tuje intenzivnost bakterijske svetlobe, a tvorbe klorofila ne pc - meči. (Najbrž v-led maihne jakosti.) V tem oziru smo imeli ved" o negativne rezultate. Svetloba živega bitja se nam zdi tako nekaj posebnega, da sc nehote vprašamo: Ali prinaša svetloba živemu bitju kakor koristi? Svetlikanje pri živalih si lahko razlagamo na več načinov. S svetlobo privabijo druge živali, ali jih prestrašijo, ali si razsvetljujejo dno morja, da lažje iščejo hrano. Pri glivah bomo težje edgovaiiali. Včasi so si razlagali svetenje bakterij, ki žive na mrtvih morskih živalih na ta način, da vabijo te bakterije še druge, da vedo, kje se nahaja mrhovina. Danes vemo, da pomagajo temu tudi valovi, premikanje peska in morske struje. Pri višjih glivah prenašajo trose hrošči in mušice. Svetloba je torej ponoči ono privlačno sredstvo !r. kažipot krilatim žuželkam. S tem, da letajo od gobe do gobe, razširjajo obenem nezavedno trose. Recimo, da ima ta svetloba res tak pomen. Toda nerazumljivo nam je potem, zakaj pri štorovkah (Hallimasch) ne sveti plodovnica s trosi, pač pa micelij,** ki je skrit insektom pod skorjo korenine in beta. _ Dokler nimamo drugih izsledkov, mislim, da je najbolje, da priznamo: svetlobe gliv si še ne moremo razlagati. Mogoče je ta svetloba le posledica pre-osnove. D. 3. * hćlios (grš.) — solnce, luč; Pero (grš.) — obrnem. Negativno heliotropična bi bila, če bi se obračala od svetlobe. ** Podzemna steljka, iz katere požene goba ob vlažnem vremenu. jjj Karakteristična lastnost te svetlobe ujMlobe živih bitij sploh, je pomanj-2 nje toplotnih žarkov,** to je tako-v aba mrzla svetloba. Solnce in I 5 naša navadna svetila vsebujejo do-j>^ebo množino toplotnih žarkov. 0, etilni plin jih ima toliko, da ga rabijo enetn za kurivo. Rastlinska in žival-raJ?btačna svetloba je sestavljena iz enn + k žarkov, a tudi svetloba gliv ni ie j , Vna- Spektroskopno raziskovanje Van-vriazal°’ da 50 spektri vseh razisko-c Ehv goli svetlobni spektri, torej «so barvni. da w spoznanie je dalo povoda ideji. _ i znala vplivati svetloba gliv na botln-u-rafsko Ploščo. Fizijologi-kkusov S° napraviIi že veS uspelil1 P°-»itTu.di baterijska luč ima svoje fi-Bram1 ° g+} ln e bčinke. Rastlina je na-Mam svetlobi zelo občutljiva. Klice lače javimo v temnico. V razdalji circa = °Serii; fero (grš.) - no-***°v at‘ ~ n°2; Iuceo (lat-) = svetim. laje«»111 °ZirU S° dogna11 botaniki le ■V- Casfiki soleča. Da so stari narodi častili solnce po božje, je gotovo vsakomur znano. Ravno tako častijo solnce še danes Indijanci v Afriki in Ameriki. Da se pa še danes časti solnce tudi na Angleškem, gotovo ni vsakomur znano. Neki angleški časopis poroča, da se je ta kult ohranil med črnci, ki so se naselili v Angliji. Zbiralo se k svojim molitvam pri razvalinah starega svetišča blizu Stonekenge v Wilshire. Pa ne samo Indijani, ampak tudi Perzi in Arabci se vdajajo zadnji čas češčenju solnca. V zadnjih letih se je razvila v Tibetu nova sekta teh verskih čestilcev, ki se je razširila zlasti po Perziji in Arabiji. Ta sekta ima na Angleškem 6000 pripadnikov. V Sto-vechenge roma vsako leto več pripadnikov te nove vere, kjer opravljajo svoje molitve od solnčnega vzhoda pa do zahoda. Molitev se začenja z nekako vero, v kateri priznavajo da je solnce predpodoba boga, da verujejo, da ni ničesar nepravilnega in slabega v naravi in da so vse stvari na poti k dobremu. Glasbena statistika. 6o!ša* Golšavci in bebci se dobe po vseh krajih in v vseh časih. V Indiji se omenja brahor ali gotlša že pred 4000 leti. Ponekod jih je toliko, da normalno rastli ljudje bodejo v oči. Tako pravi Galli Vaierio v BiMotheque universelle et Revue suisse (maj 1923), da je neki župnik v dolini Aoste vzpodbujal svoje pu~ tave ovčice k skromnosti, češ; »Ne smemo se bahati s telesnimi okraski, ki nam je naklonil Bog«. In kdo še ni čul zgodbice onega Korošca, ki se ni mogel doma oženiti, ker ni imel golžuna? Tam velja baje kot največja dika zajeten gol-žun, ki ga vržeš čez rame. Thyroidna endemija, M se javlja z goišo in topoglavostjo, se je dolgo smatrala kot gorska bolezen: Himalaja, Alpe in Andi so važna središča. Vendar pa jo nahajamo celo v Rimu, Piemontu, Lombardiji, Alžiriji, Manilji, v saharskih zelenicah, okoli Čadskega jezera, ne pa po norveških in škotskih gorah. Podnebje nima v tem vprašanju pomena, kajti Eskimovoi jo poznajo tako kakor Saharci, niti orientacija, niti pleme. Golšo nahajamo celo pri večini domačih živalih in pri ribah. Thyroidna endemija obstoji v hipertrofiji golšne, žleze. Njeni e'ementi predstavljajo hiperpiacijo, združeno s propaloetjo. Videti jev kakor bi bilo preveč železnega staničja, v resnici ga je premalo. Odtod kreriidi-em. Dostikrat bebec nima golše, kakor ni vsak golšavec bebast. Cesto je pri bebcu tiroidna žleza povsem zakrnela. Ta kvara ga zadene potem na vsem organizmu. Vedno ima umstveni deficit; nestalen je in ljubi samo klateštvo; nezmožen je za delo, pogosto še zn govorenje. Prim. Vukasovičevega frl-ča v zbirki »Mej Gavran-“ (B.jgvad 1Q23). Thyroidna endemija povzroča topotam gluhonemost in sicer rajši pri ženskah r gn pri moških. L. 1883 so našh- li v sev. Itali'i pri 9,500.000 prebivaMlh 129.000 golšastih m 15.000 topu A«-Ih enega na 67. Malo mej je Baillargu Ne mi število goišavov na Francoskem nu. 500.000, tepcev- pa 123.000. V Švici so med 1875 in 1881 izvrgli 12.237 vojaških rovincev zbog golše, nedav::-’* pa zopet 30 % krofastih in 31 % tumpeev. Vsa Švica jih glešta 100.000. Po šolah v Laatonbninnenu ie Kocher ugotovM 90 % golšastih otrok. V srednjem Šariju v Afriki je 80% ljudi oblagodarjenih s tem zlom. Kjer je dosti golšavcev, se ne manjka tudi mutcev. Po francoskih krajih s tiroid.no endemijo se najde 129 gluhonemcev na 100.000 Stanovnikov; izven teh okrožij pa kvečjemu 56. Švica, bogata s tiroidno endemijov šteje 30 gluhonemih na 100.000 ljudi; v Belgiji in na Nizozemskem, kjer se endemija golšne žleze redka jih je samo 4 do 5. Vzroki? Chagas je krivil zajedavca, •kal, trypanosoma. Drugi dolžč uživanje umazanih voda: v Turkestanu je v splošni goišavosti neka družina ostala nedotaknjena; pije vedno le čaj in sterilizirano vod". Stvar pa š° dokončno dognana. Pač pa poznamo zdravilo. L. Toraude opozarja v svojem životopisu učenjaka O^riodsa, ki je odkril ter izoliral jod, d~ je ta kemična prvina najbolj učinkovita zoper bolezen golšne žleze. Kitajci vedö to po svoje že cela stoletja, uporabljajoč »varek« ali sirovo sodo oziroma gobji pepel. Jod, najbolj priljubljen lek, ovira golšo ah jo izleći, če se ni že preveč razpre1' Kot odvrr.ča’no sredstvo je jod imenitno obnesel v osnovnih šolah; v Sankt Gallenu je v enem letu padlo število g"!š or! 89 na 10%, v Zurihu od 90 na 28. V Avstrijskih Alpah se brezplačno dele tiroidinske Škrbce Kdor bi pa preveč joda jedel bi dobil eksoftal-mično ali očesno golšo, aazvaao »bolezen Bacedv - (izbulje"' oči) Mc. Cioudon j” gosp; vVilliamsova sta nedavno obelodanila uspeh svojih raziskovanj 4 tej bolezni v Združenih državah m si'cx pri vojakih' čim več joda v iLiM pokrajini, tem manj golš. Nekr.i .tcor dobimo tudi L, rag tir. To jc spozi.ai že A. Chatin 1. 1852, ki je raz-iskov"1 dvo francoski vasi, eno vso gol-šavo, d,r ig? briv golš. Končno naj dostavim, da bodo vedno več brahovna-tih, golšav.h, putastih in menda tudi mutastih ljuai, kajti jod, ki se topi, in odteka ob dežju » skal in iz zemlje po rekah v morje, odkoder ni zanj vrnitve. Vrača se kvečjemu kot spretnije-ako kuhinjske soli, alg uporabne za gnoj in hranilnih živali. To dejstvo utegne imeti splošne biološke posledic" Dr. H. V. Linearne iu črna v Ameriki. V Zedinjenih dižavah severne Ar«j-nke je parlament glasoval nedavno o zakonu zoper linčanje — »antilynetir.g bili«. Pri glasovanju je pa zakon t.üe tel na takšno opozicijo nekaterih držav, da ni mogel prodreti in se je ta barbarski običaj za enkrat še obrdržal ua površju. Nam Evropejcem se čudno zdi, kako se more v civiliziram, svobodni državi, kot so Zedinjene države sever. Amerike, sploh še vzdržati takšna barbarska razvada, ki v ljudeh drugega plemena ne vidi človeškega dostojanstva, ampak le brezpravno žival Pravica linčanja obstoja v tem. da sme zločinca vsak takoj na mestu zločina usmrtiti. V navadi je obešanje r.a bližnje drevo, ali vržejo zločinca v ocmij, in druge mučne smrti, ki si jih v razburjenosti in maščevalnosti izmi sli človeška fantazija. Vsled krutosti te razvade, se je vzdržalo linčanje le še tam, kjer živijo raznopolta plemena n^-pomešana med seboj in mu sovraštvo različnih plemen nudi ugodna tla. Vsled tega je možno, da se je ohranilo linčanje v Ameriki, kjer živijo poleg vseh mug-jčih narodnoskti tudi vsa mogoča človeška plemena, do danes še vedno v smrtnem sovraštvu. Naj omenimo samo tajno, zdaj že prepovedano organizacijo, Ku Klux Klan, koje glavna naloga je zatiranje črncev. Toda. nevarno življenje v boju za obstanek prvih belih naselnikov v Ameriki je vplivalo tudi na zakonodajo v veliki meri. Vso zakonodajo preveva le sila in krutost, kateri se pridruži pozneje še verska intoleranca napram črncem, katere so smatrali kot nižje vrste ljudi. Razumljivo nam bo to, če pomislimo, da je na razvalinah indijanske svobode vzrastla nadvlada Evropejcev v Ameriki in da se je procvit Amerike zvršil na račun sužnjev domačinov. Tem gospodarskim smotrom se je istočasno pridružilo še splošno nazi-ranje belokožcev, da so črnci nižje vrste ljudje. Že v XVI. stoletju so pisali med drugimi zlasti španski teologi, da črnci ne morejo biti v svojih pravicah istovetni z belokožci. Tri stoletja pozneje se to naziranje ni prav nič spremenilo, kar nam kaže ameriški pisatelj Carlo Carroll, ki pravi v svoji knjigi, da črnci nimajo duše in da jim je Bog dal dar govora samo zato, da morejo služiti svojemu belemu gospodarju. To da je Bog pokazal tudi s tem, da je bil Kristus semitskega plemena, ljudje pa so ustvarjeni po božji podobi. Leta 1903 ie neki amerikanski list sprožil vprašanje, jeli krščanstvo tudi za črnce. Neki dr. Märk je med mnogimi drugimi tudi odgovarjal na ta vprašanja, da ni, In je skušal to dokazati z nekaterimi mesti iz Sv. pisma, češ da črnci niso potomci Adamovi in zato ne morejo postati kristjani. Takšne iu enake publikacije se nam zde blazne m jasno kažejo mišljenje Amerikanccv o črncih. Imamo pa izraze enakega mnenja o črncih tudi v novejši dobi. Ko se je vnela ieta 1898 špansko-amerikanska vojna, so šle za ameriškim vojaštvom ua Filipine tudi amerikanskv žene. Ko so se pa izjavile tudi domačinke, da bi bile pripravljene streči vojakom po-bolnicah, so jih bele Amerikanke odklonile, češ Ua z domačinkami us marajo skupno delati. Tega sovraštva med plemeni ne more zmanjšati niti vojaška služba. Leta 1904 je ob priliki velikih vojaških vaj skušal v državi Connectitut neki beli polk obdržati ostre patrone, da bi streljal na črnce. Neki višji oficir / Maryland se je ob tej priliki izrazil, da bo takoj pustil pušk^ ostro basati, če se pojavi pred njim polk črncev. Leta iSo5 je predsednik Roosewelt povabil ua kosilo profesorja črnca Booker Washingtona. To povabilo je povzročil" med belimi ameriškimi krogi mnogo hrupa in protestov. Ko je profesor Booker Washington prišel v Wi-shin, je zaman iskal prenočišče po hotelih v mestu. Povsod so ga odslovili pod pretvezo, če njega sprejmejo pod streho, bodo takoj vsi belokožci zapustili hotel. Vsled takšnih in enakih na-ziranj. so si črnci pač pomagali na ta način, da so si po vseh mestih ustanovili svoje posebne okraje, kjer živijo popolnoma sami. Leta 1909 je neki sodnik v Virginiji obsodil neko belo Ame-rikakno na 18 mesecev ječe, ker se je poročila z nekim mulatom. V Tndiano-Polisu v državi Missisippi je bila neka črna uradnica nastavljena na pošti. Posledica je bila ta, da so morali urad zapreti, ker belokožci niso marali, da bi šla njihova pisma skozi roke črnih. Zelo zasovražene so zlasti ženske, ki se spozabijo tako daleč, da se poročijo s kakim črncem. Danes so kazni v tem slučaju odpravljene, toda ženo v tem slučaju kaznujejo njene tovarišice s preziranjem. Leta 1912 se je žena slavnega bokserja Johnsona po ločitvi od prvega moža poročila s črncem. Posledica je bila preziranje njenih tovarišic, ki je ženo privedlo tako daleč, da se je iz žalosti ustrelila. Par dni pred smrtjo je še povedala neki črni sosedi, da ne mara živeti popolnoma zapuščena in zaničevana. Umreti mora, ker jo zaničujejo beli in črni. Še en podoben slučaj. V St. Louis se je Mac Farlanc Gerad ločila od svojega moža in 14 dni nato poročila svojega bivšega črnega slugo. Toda kmalu je uvidela, da je slabo menjala. Zaničevati so jo začeli beli in črni. Ubežala je svojemu možu, ki jo je pa našel. V trenotku, ko je prišel v njeno sobo, ie izpila strup in bila mrtva v par minutah. Ako vpoštevamo vse to zaničevanje črncev, se nam pač ne bo več toliko čudno zdelo, da je v nekaterih državah propadel »antilynching bili«. Dokler bo trajalo zaničevanje in zapostavljanje črncev zaradi njihove barve, dokler se javno mišljenje ne bo spremenilo, najbrže tudi zakon proti linčanju črncev ne bo prodrl. Pa tudi če bo zakon prodrl, se mišljenje belokožcev ne bo prav nič spremenilo in predsodki bodo ostali vseeno. Z ozirom na toliko zaničevanje črnega plemena je žurnalist Marko Gar-vey, ki ga imenujejo »črnega Mojzesa«* izdal sledeči proglas; Ml reprezentanti črnega plemena, raztresenega po vsem svp*u, kličemo Boga na pomoč in se proglašamo svobodnim narodom sebe, kakor tudi naše žene in otroke Afrike, ki je prava domovina našega plemena. Verujemo v svobodo Afrike in izhajajoč s principa Evrona — Evropejcem, Azija — Azijatom, zahtevamo Afriko za črnce po vsem svetu. F -oklamacija se lepo glasi, toda amerikanska mentaliteta se ni vsled nje prav nič spremenila in med obema ple-tn--'-»na obstoja še danes ravnotolik-šen ah pa še večji prepad, kakor je obstojal tedaj, ko so se v Ameriki na-sebh prvi beli prisaborvl so ubili Sfiambolüskega. O smrti bolgarskega ministrskega predsednika Stambolljskega piše Gino Berrl v »Gorrie-e della Sera« sledeče: Ko so začele vstaške čete iskati Stam-bolijskega in so ga njegovi kmetje pustili na cedilu, se ie ministrski predsednik zatekel k neki svoji ljubici, ki je imela veleposestvo v bližini Slavovic". Ta je bila edina, na katero se je mogel tanesti, da ga bo spre!eia pod streho kljub temu, da bo s tem .vegala svoje življenje. Tu je ostal nekaj dni skrit, med tem pa se je raznesla vest, da je ubežal , Romunijo. Toda čete, ki so mu sledile, se r-fn dale tako lahko prevariti in se niso oddaljile od kraja, kjer so imele za njim zadnje sledi Vedeli so, da ne nore ostati dolgo čan» skrit, ker gotovo sprejema poročila po svojih zaupnikih. Nekega jutra je odšel z gradiča eden njegovih kmetov, ki s-' pa ni več povrnil. V noči, ki ie sledila ir a j”tru, se je pa že približala gradiču večja četa vstašev, ki so gradič popolnoma obkolili Toda Stambolij-ski je med tem že ubežal, sluteč nevarnost, ke. * ni vrnil njegov odposlanec, ki ga je bil odposlal zjutra]. Njegovo ljubico, ki mu je dala pribežališče, so izpraševali, JI grozili, jo pretepali, se ji laskali, ponujali Ji denarja, jo vrgli v lečo, toda izpovedala kihih vsemu temu ni nič. Stambolijski ]e pa modtem peš in r.a konju zbežal iz Slavovice. Tu se mu je četa kmetov stavila na razpolago. Mogoče bi bil ostal dalje časa prikrit, da niso vstaške čete po čudnem naključju zvedele za njegovo nahajališče. Nekaj kilometrov od gozda kjer se je skrival Stambolijski je vstaš-ka uatrulja pod poveljstvom nekega kapetana ujela enega od Stambolrjskijevih kmetov. Ko io ga vprašali, komu nese jerbas z jedili m steklenice z vinom, je odgovoril, da za se, kar mu pa nis" verjeli. »To je za Stambolijskega«, mu je rekel kapetan. Kmet je še vedno tajil, da ne ve nič. Tedaj le vz-1 kapetan 50 tisoč lejev, jih pokazal kmetu in mu rekel: »Tukaj jih imaš, povej!« V kmetu se je zbudil pohlep po denarju, nič več ni tajil ampak je rekel: »Kaj je to 50 tisoč! Ce izdam moram bežati v inozemstvo. m ne morem preživeti s tem svoje družine. Saj ni še 90 šteriingov. Dajte ml jih vsaj 200 tisoč.« Kaoetan se Je oddaljil za par minut in z nekega avtomobila prinesel zahtevano vsoto ter jo izročil kmetu. Ta je preštel Judeževe srebrnike, v tem slučaju bankovce — in pozval patruljo, naj gre za njim. Peljal jih je proti gozdiču, vendar je skušal oddaljiti se od njih pod pretvezo, da bi ne vzbudilo prevelik sum, če bi jih oni iz gozda videli. Ko jih je pripeljal že do srede gozda, se je pa naenkrat iz neposredne bližine /sul na patruljo hud ogenj iz pušk. Kmet je začel bežati, toda kapetan ga je dohitel, ga ustrelil in mu odvzel denar. Nato je obkolil gozd in ga oblegal dva dni. Proti večeru drugega dne so začuli volak! iz gozda obupne klice. Bil je glas Stam-bolijskega, ki je začel jokati in prositi svoje pristaše, naj mn pomagajo, ko so mu sporočili, da ga bodo zapustili. Bili so vsi pre-stradani rn po dvadnevni bitki so bile njihove vrste decimirane. Ker je uvidel, da Je rešitev nemogoča, se je začel pogajati. Ko so zahtevali, naj se poda, je odgovoril, da se poda živ le polkovniku Vasiljevu. Ko je prišel poikovnilt, se je Stambulijski res poda! in odpeljali so ga na neko posestvo med Vetrenom in Slavovico. Ko ga je polkovnik potoma vprašal, zakaj je kričal kot ranjena zver, mn je odgovoril, da je v sanjah videl nesrečo, ki čaka Bolgarsko. Ko so ga pripeljali na pristavo, so vojaki, ki so ga čuvali, utrujeni kmalu po-spall To priložnost so Izrabili nizki indivl-duji, ki so včasih klečeplazili pred njim, a jim je bil zdaj izdan na milost in nemilost, in so v svoji maščevalni strasti ravnali z njim kakor Judje s Kristom. Ker se je udal Stambolijski polkovniku Vasiljevu, so se makedonski četaši, ki so bili že zdavnej zapečatili njegovo usodo, zbali, da bi ne prišli na svoj račun. Zato je par ur potem, ko so Stambolljskega pripeljali na pristavo, stopil pred njega mlad četaš in ga par trenutkov motril z ostrim pogledom. Za ramena ga je potisnil na prosto, kjer ga je čakalo še več makedonskih četašev, ki so ga odpeljali. Njegove črne, žive oči ki so prej samozavestno gledale v svet, so kazale samo še strah. Suvali so ga, da je padel po tleh, pretepali ga, dokler ga ni eden četašev s kolom potolkel na tla. Ko je padel, je pristopil še eden četašev in mu še živečemu odrezal desno roko in jo dvignil v zrak rekoč: »Evo roke, ki Je podpisala niški dogovor!« Nato so njegovo truplo vrgli v reko Marico. Neka] dni nato so v bližini Slavovice kmetje Izkopali grob hi ga zopet zasuli, kakor bi bilo tam pokopano truplo Stambo-lijskega. In ko so Inozemski dopisniki v Sofiji hoteli izvedeti za njegov grob, so bili takoj uslišani. Peljali so lih na sveži grob blizu Slavovice in spremljevalec Jim Je rekel: Tukaj le. fl. prttdfla j„3ütfähiiffl Mevastim“ iSev. 245 z dnffilS. eowembra 1923, Zanimiwili» f ragedija raste rarste .. rodilna. Profesor Qiiiard, ki je bil vzgojitelj niškega carjeviča, je že pred časom izjavil, da se bo težko kdaj pozitivno zvedela usoda ruske carske rodbine. Pariški: časopisi se pa zadnje dni znova bavi jp. s to tragedijo, zlasti že zato, ker je- zadnji čas doslo poročilo iz Vladi-vcsipka, katero je sestavi general Di-e-trlx na prošnjo Kolčakovo. »Matin« poVzetna iz tega poročila sledeče: ';Ko so bili car in člani njegove družine v Jekaterinoslavu umorjeni, so re-voludjonarji naložili njihova trupla na avtomobile in jih odpeljali iz mesta kaki! 15 km daleč v neki gozd. Tu so jih vrgli v zapuščen rov nekega železnega rudnika. Boljševikom se pa ni zdelo varno, pustiti trupla tu, kjer bi jih lahko vsakdo našel. Ker so se tudi že carske čete približavale mestu, so že dragi dan poslali posebno ekspedicijo, ki naj bi trupla uničila. To ekspedicijo je vodil neki zdravnik-kirurg. S seboj so imeli 160 litrov petroleja, 154 kg neke kisline in tri sodčke alkohola. S pomočjo petroleja in kisline so trupla sežgali. Prej so pa žrtvam odrezali glave in jih shranili v alkoholu. Te glave so poslali v Moskvo. Kot dokaz tega navaja general Dietrix dejstvo, da so našli pozneje na mestu, kjer se je to vršilo, več listov neke medicinske knjige, dalje so našli tam tudi verižice, zapestnice, svetinjice, ki/so jih člani carske rodbine nosili s seboj. Dalje so našli ostanke kosti, niso pa našli nobenih zob, ki se dajo gotovo izmed vseh delov telesa najtežje sežgati, Kakor pripoveduje dalje Dietrix, je voditelj ekspedicije odpotoval 19. julija iz Jekaterinoslava v direktnem vozu v Moskvo in vzel s seboj glave žrtev. Ko je prišel tja, je spravil posode z glavami pri Sverdlovu in se tudi sam mudil pri njem pet dni. Po Moskvi se je takoj raznesla novica, da je Golostohokov prinesel carske glave, Sverdlov pa je med drugimi smehljaje rekel: Zdaj je naša eksistenca zasigurana. Ce se nam kaj ponesreči, se odpeljemo v Ameriko in bomo za drag denar po mestih razstavljali glave Romanovov. O carjevem bratui, velikem vojvodu Mihaelu piše general Dietrix, da so ga aretirali v neki gostilni in ga v Mjižnjem gozdu ustre-lili. Brezžični feisfors ¥ ameriških farmal!» Malokatera nova iznajdba je tako hitro postala popularna kot brezžični telefon.. V mestih je videti že vsepovsod na strehah karakteristične žicei, nategnjene med dvema drogcma, takozvane antene, ki lovijo električne valove v zraku, prihajajoče iz raznih bližnjih in daljnih oddajalnih postaj. Vsak dan prinašajo časopisi program teh postaj, dolgost njihovih valov in uro oddaje, tako da-, bi lastnik brezžičnega telefona doma lahko izbere, kaka poročila, predavanja ali koncerte se mu zljubi poslušati. In ker-so stroški za nabavo takega aparata razmeroma majhni, se raba radiote-lefona širi čim dalje bolj z neverjetno naglico. Zlasti popularen je postal radiote-lefon med farmarji. Ni čuda. Farmerju, ki. živi- daleč od vsake večje naselbine, se.mu ni treba več bati samote. Radar hoče, je v zvezi z zunanjim svetom. Radiotelefon mu ne nudi le zabave, marveč je postal za njega tudi jako praktična in koristna naprava. Dandanes 150 radiopastaj po vseh Zedinjenih državah razpošilja dnevna poročila o vremenu, stanju usevov in tržnih cenah poljedelskih pridelkov. Razim tega 250 postaj redno oddaje predavanja poljedelskega departmenta o raznih poljedelskih vprašanjih. Poljedelski department je izračunal na podlagi poročil svojih zastopnikov iz 780 counties, da je v teh približno 40.000 radioaparate v. To bi bilo, povprečno 51 aparatov za vsako oounty. Ker imamo 2850 poljedelskih counties v Zedinjenih državah, bi se lahko cenilo, da je po istem razmerju že 145.000 brezžičnih telefonov na farmah. (New York Jugosl. odd. F. L. S. S.) ženska. Sv. pismo nam pripoveduje, kako je Bog ustvaril Evo. V spanju je vzel Adamu rebro in mu iz njega napravil tovarišico. Neka indijanska pripovedka nam pa izvor žene pripoveduje na vse bolj fantastičen in mnogo bolj poetičen način kakor sv. pismo. Pravi namreč sledeče: Ko je Vsegamogočni ustvaril svet in prvega človeka, je videl, da je vporabil že vsa svoja sredstva, ki jih je imel pripravljena za dovršitev ogromnega stvarstva, V . zadregi je začel razmišljati, kaj naj naredi. In prišla mu je srečna misel: vzel je okroglo obliko lune, živahnost kače, vitkost rastlin, upogljivost bilke, nežnost vrbe, boječ-nost zajca, trdost dijamanta, obraz snega, grljenje golobice, lahkost oblakov, gizdavost pavovo, zmešal je vse to skupaj in iz te zmesi ustvaril prvo žensko, križ in sladkost moškega sveta. Zaredi genska. Francoski slikar Henry Gervex je priobčil v »Revue de Paris« svoje spomine in je med dragim priobčil tudi neko tajnost, ki je dalje časa spremljala njegovo sliko: Maskirana žena. Ko je namreč to sliko z zakritim obrazom razstavil občinstvu na ogled, je mnogo po-setnikov razstave trdilo, da poznajo žensko, ki je bila v Adamovi obleki slikarju kot vzorec. Nekateri so govorili, da je to neka gledališka igralka, drugi so po telesni postavi spoznali v sliki neko demimondko, ‘bili so tudi takšni, ki bi bili dali roko v ogenj, da je to slika ženske iz višjih krogov. Končno se je oglasil še eden, ki je trdil, da je to živa slika njegove žene in pozval je slikarja na dvoboj, pri katerem bi bil Gervex kmalu izgubil oko, njegov nasprotnik pa je bil ranjen v trebuh. Zdaj je pa slikar odkril tajnost te slike in na veliko začudenje Parižanov razjasnil, da mu je služila kot "vzorec neka deklica, koje poklic je bil stati kot vzorec zdaj enemu, zdaj drugemu, kdor jo je pač rabil in kdor ji je bolje plačal. Imenovala s« je Marija Renard,. rdečelaska, sicer pa zelo lepe postave. Ker je bila vsa slika v belih barvah in je slikar moral napraviti tudi kontrast med barvami, ji je nekega dne dal na glavo črno masko, ki je na ostali ton barve prav lepo vplivala. Tako je slikar po dolgem času izdal skrivnost, ki bi ga bila lahko stala življenje. Vraže so stare ko zemlja. Že latinski pesnik Lukrecij je vzkliknil: Quantum religio potuit suadare malorum! Koliko žla je narekovala praznovernost! Višek pa je vera v čarovništvo dosegla menda v 17. stoletju: glej o tem Costerjev roman Til Ulenspiegel. Poslednjo veščo so sežgali 1. 1782. v Švici (Glarus): bila je to dekla Ana Göldi. Vendar pa ne mislite, da je poslej vera v bajce in čarodejce povsem izumrla. Še letošnjo jesen je poročal pariški »E c 1 a i r«, kako je hotel hribovski babjeverec upepeliti staro ženščino, da bi odvrnil čare in uroke od svojih debelih krmač in krulceV. In tam doli na lepem Dolenjskem je nedavno ponoči nastal požar v cerkvici na gričku. Prileten vaščan je svetoval rojakom, naj ne hodijo gasit, češ: »Svetinje vandrajo«. Kako neumestna je bila vera v potujoče svetniške ostanke — čeprav se trhle kosti kakor preperel les v temi svetijo — se vidi iz tega, da so drugi dan farani našli božji hram kot pogorišče. Razumljivo je, da so hoteli slabega svetovalca kamenjati. Upati je, da bo ta ogenj zanesel nekoliko prosvetljenosti v vra-žarsko selo. Hib© in sp«!®. Mnogo se je že pisalo o vprašanju, r.li imajo, ribe spomin ali ne. Mnenja so še danes zelo različna. Veliki riboslo-vec Edinger ribam spomin popolnoma odreka. Kot dokaz za svojo trditev navaja, da riba, ki se je že enkrat vjela na trnek, pa po enem ali drugem naključju zopet zadobila prostost, takoj zopet prime za trnek, kakor hitro je lačna. Ce bi ribe imele spomin, bi gotovo drugič ne grabile trnka, ker bi se spomnile na bolečine. Nasprotnega mnenja pa je Oxncr, veliki poznavalec morskih rib v Monakovem. Ta pravi, da ribe grabijo za trnek le vsled tega, ker je na njem vada, in trnka samega ne vidijo, če pa enkrat riba zagrabi za vado, pa pri tem začuti trnek, pa gotovo ne bo zagrabila drugič. Spomin je edina obramba vseh bitij in brez spomina bi nobeno živo bitje ne moglo varovati svojega življenja. Komu je dobro žiti na svetu? Ja-j ponski kinematografski umetnik Sesue Hajakowa dobi 750.000 frankov, da bo skozi poldrugi mesec nastopal v pariškem zabavišču. Celih 90.000 Din na dan! Ni slab zaslužek. Danes ni več doba, ko uspevajo zvezde kot Sara Bernhardt, Rejane i, p. Ljudstvo rajši dere poslušat, kako ta japonski umetnik poje v pyjami proslule anglosaksonske litanije »Nimamo banan, banan«. ■— Zaščita proti Rcenigenovim žarkom. I. Solomon je po gonometrični metodi meril količino žarenja, ki prodira skozi stene radiografske dvorane, in dognal, da se sme smatrati ta moč kot popolnoma neznatna. Ugotovil je obenem, da se pri takih raziskavah ne more uporabljati fotografska ploča, ker je vsaj 20.000 krat občutljivejša od človeške polti. Iz tega lahko sklepamo, da morajo biti radiologi kakor njih pomočniki v radioterapijski sobani silno oprezni, dočim so osebe v količkaj oddaljenih prostorih čisto brez'skrbi glede kvarnega učinka žarkov X. Vilko Mazi: £:.. Senca. .-»Dobro jim je,« je pomislila žena, ko je-pregledovala kup raznovrstne obleke, katero je poslal stari možev prijatelj, to-varnar Bož jak. Egidij Šega si je apatično podpiral glavo ob pisalni mizi in vlekel dogorevajočo egareto. »Vsako drugo delo donaša več nego duševno garanje),« je pripomnil čez ne-kaj_ Časa. »Postranski zaslužek, hm? — Saj veš, komu vse sem se že ponujal. Noben, krst ne potrebuje mojih talentov! 'Redakcije so polne, v pisarnah tudi,ne dobim primernega posla, feljton pa ne. vr-že nič. Vraga si boš pomagal s temi'/umazanimi honorarji! Še za tobak ui! " Pred dvajsetimi leti so mi plačali za podlišfek sedem kron, včasih še več. To bi moralo biti danes... kar računajmo... N. $’ri- škatljica vžigalic je stala takrat dva vinarja, danes daš zanjo štiri krone—-dvestokrat več! Vidiš, dvestokrat sedem. Ha, to je že nekaj. Stisnejo ti pa s pokroviteljsko gesto...« »Zares dobro jim je,« je ponovila žena^ kakor da ni čula moževe matemati-ke. Baš je pomerjala skoro nov par elegantnih šolnov. »Prav so mi, čisto prav« je presodila veselo, ko je stopila parkrat po sobi. »Tako daleč smo prišli,« je pogledal za njo. »Kakor Pogorelci, čisto tako.« »Pogorelci so še gospodje,« se je hotela pošaliti. »Kakor berači, kakor cigank kakor poslednji negodniki! — Žalostna resnica je to.« »Mar je to naša sramota? Ali si sam kriv te mizerije?« je blažila ona, ogledovale riavok svileno krilo. »Sam?« — je nagrbančil čelo. »Morda tudi sam...« Pogledala ga jes, kakor da ga ne razume. »Kako to misliš?« On pa se je obrnil k oknu in ni dal odgovora. Kakor da se je bil prenaglil s tisto besedo. »Povej, kar povej!« je silila žena vznemirjena. »Kaj naj povem...«, je zamahnil malomarno mimo čela. »Zdaj ne more biti več drugače. Pameti je bilo treba. — Poglej ga Božjaka, kje ti je danes...« »Ker se je.bogato oženil, kaj ne —? Ti pia —« Zasolzile so se ji oči. »A kaj! —« »Seveda — ti nisi — nič — priženil —« je planila v jok: »Ne, ne, ne!« je stopil k njej in jo začel božati po košatih leitah. »Kaj pa msliš?« Ihtela je dalje, obraz zakrit v dlani in sklonjena na tisti kup obleke. »Poslušaj vendar, da ti povem.« Umolknil je za nekaj trenotkov, kakor da šele išče besed. Potem je nadaljeval: »Božjak je bil pameten, da. Ne pravnim zato, ker je gledal na doto. Tudi to je nekaj, prav gotovo, reči kar hočeš. Ampak pravim, da je bil pameten zato, ker je znal izkoriščati čas in priliko. Kaj pa je imel pred vojno? Nič. Prevrat ga je postavil na noge. Jaz sem takrat lovil goloba na strehi, ko sem imel že vrabca na dlani. Da sem takrat stisnil, M tudi imel danes nekaj. Vsaj vbogajme bi mi ne bilo treba Prejemati. To je, vidiš, to, ljuba moja.« Ona je še zmerom tiščala obraz in nemirno stresavala ramena, kakor da mu ne verjame nobene besede. Vzel je stol, sedel tik nje in nadaljeval: »Tako je, osel sera bil, kaj pa dru- gega! Vselej me zaboli, kadar odprem miznico. Dvanajst tisoč carskih rubljev! Kaj je to zdaj? Kup ničvrednih cunj. Še ene žemlje ne dobiš zanje. Takrat pa mi je ponujal v Proskurov/u Žid tri krone za rubelj. Pomisli, kakšno premoženje! Streho bi lahko imel in lep kos zemlje. Pa sem rajši čakal, da bodo po štiri. Ha, ha, samo norci delajo take »kalkulacije« ... V peč jih bom vrgel, da me ne bo več grizla Sam sem krivi, sam, nihče drag... Kaj služba! Žvižgal bi nanjo, da sem imel takrat le za ščepec pameti. Koliko sem si obetal, da ti bom dal! In kaj imaš zdaj? — Vidiš... vbogajme... Občudujem te, da nisi še pobegnila od mene.« Vzdignila je glavo in ko ga je pogledala, se ji je zdelo, da ne vidi več na njem tiste črne sence. In sta začela družno pregledovati kos za kosom te bogate pošiljke. »To-le je še čisto novo... Površnik, he.« Razgrnil ga je in pomeril, »še za nedeljo bo. Zakaj pa ne?« »Pa šolne poglej. Stavim, da jih ni imela dvakrat na nogah.« »To je premoženje, premoženje,« je sodil on. »Vem, da so še taki osli, ki jih je sram nositi tujo obleko. Rajši vlačijo v zastavljalnico poslednje imetje, rajši tonejo v dolgove, samo da morejo še na ples, na promenado, v soarejo... da morejo hoditi v »svojem«, po najno-vejši modi. Rajši stradajo, nego bi se omejili v takih »potrebah«. Tega jih ni sram.« »Naj, naj!« se ga je oklenila krog vratu. »Kaj nas briga! Vsak po svoje! Saj ni naša sramota, nikakor ne. Ali ni tako? —« Poljubila ga je kakor sredi sreče, kakor da ne vidi valov bede vsenaokrog .., Plas iii telesna ¥ipsja tfiiadiüai Med narodi, ki povečujejo posebno pozornost telesni vzgoji mladine, so gotovo Angleži med prvimi. Pri tem, ko se pri nas pospešuje telesni razvoj s telovadbo, so pa Angleži prišli zad-_ nje čase na novo idejo v tem pogledu. »Daily Mai« posveča zadnje dni cele kolone propagandi za razširjanje ritmičnih mladinskih plesov, ki so po mnenju angleških strokovnjakov najboljše sredstvo za zdrav rod. Z gojitvijo plesa, tako pravijo angleški strokovnjaki? ozdravijo v prvi vrsti vse živčne bolezni, če ne že popolnoma, pa vsaj deloma. Kajti pri poučevanju plesa se urijo otroci držati svoje živce v oblasti.-Poleg tega, da se s plesom odpravijo živčne bolezni, ima ples tudi to dobro stran, da pospešuje pretok krvi. Oni, pri katerih se kri neredno ali prepočasi pretaka po žilah, imajo navadno modre roke, ker jim kri zaostaja, zebe jih vedno v noge, obraz njihov je pogosto bledozeien. Vse to mine, ako se otrok udeležuje ritmičnih plesov, ki vsled kretenj in gibanja zelo pospešujejo krvni obtok. Vse to dosežejo otroci brez vsakega posebnega truda, lahko se re-' če igraje. Poleg tega omenjajo zdravniki še drugo važnost teh ritmičnih plesov. Po vojni je mnogo novorojenčkov pohabljenih, ti pridejo ali že pohabljeni na svet, ali pa nosijo že pri rojstvu v sebi kal bolezni, vsled katere postanejo pozneje telesno pohabljeni. Eni imajo krivo hrbtenico, drugi slabo razvita prsa. Angleški veščaki si vsled takšnih pohabljencev mnogo belijo glave in so prišli do zaključka, da je treba te slabe posledice odpraviti že v zgodnji mladosti, dokler so otroški udi še gibki. In kot najboljše sredstvo za vse takšne abnormalnosti priporočaj zdravniki zopet ritmične plese. Pri takšnih plesih so otroci prisiljeni, da drže vse svoje ude v pravilnih pozicijah, kakor to zahtevajo plesne kretnje in otrok, ki se pravilno uri v teh kretnjah, bo kmalu imel v oblasti svoje ude. Tako pravijo Angleži. Na vsak način jim moramo pritrditi, ker je telesna vzgoja velike važnosti Že dober teden zabava papagaj Harry posetnike londonskega zoološkega vrta s svojo res precejšnjo zvi->; tostjo. Dvakrat je že namreč ubežal s svöjo družico Harriet skozi streho svoje kovinasie kletke. Prvič so oba varuhi tega zoološkega vrta prav kmalu vjeli s tem, da so jima dali najpriljub-Ijenejšo hrano. Ko sta pa na veliko jezo: varuhov zopet drugič ušla iz kletke, se je pa dala vjeti samo Harryjeva družica ’Harriet, Harry sam pa še danes vživa zlato svobodo, dasi mu nastavljajo različne pasti. Tu se kaže še posebno njegova prebrisanost. Vrhu strehe so mu nastavili kletko, v katero so poleg njegove družice dali vsemogoče papagajske slaščice. Na vratiča so pa navezali vrvico, da bi čuvaj, ki bi čakal Harry-ja, da bi prišel notri, v pravem trenutku mogel zapreti vratiča. Toda zviti papagaj je opazoval vse te priprave iz-neposredne bližine kletke, ki je jemala njegovi družici zlato prostost. In kaj je napravil? Neopaženo je pregriznil vrvico, s katero naj bi bil paznik zaprl vratiča in ko je ta potegnil zanjo, ni funkcijonirala. Svoje želje je dosegel, brez izgube svobode je obiskal svojo družico in se nazobal najboljših sladkarij, nato pa odletel. Nadomestili so motvoz z železno žico. Tudi to je opazil in ker tega ne more pregrizti, raje kroti svoje poželenje po slaščicah in se zadovolji, da vidi svojo družico od daleč, kakor pa da bi se dal vjeti, — Grabež. Francis French je starši, sin in dedič mnogokratnega milijonarja Amosa Tucka Frencha in bratranec prebogatega Vanderbilta. Deset let se je v Wall Streetu bavil s kupčijo, pa baje niti beliča prislužil. Skoro gotovo, se je ravnal po nemškem geslu »Ehrlich währt am längsten« (pošteno najdlje traja), ki ga pa prebrisani Judovi sinovi pravilno tolmačijo: ako pošteno delaš, bo najdlje trajalo, preden obogatiš! Sedaj se namerava French mlajši poprijeti drugega posla: postati hoče avtomobilski vozitelj, češ, šoferji dandanes najlaže služijo svoj kruh. Žurna-listi moralisti pa menijo, da bi tak bogataš lahko prepustil to službo komu, ki je bolj potreben zaslužka nego on sam. Ako bi se ta lakomni grabež pisal za Krapeža bi mu smeli reči »Žepar Krapež«. In potem bi ga lahko čitali od zadaj proti začetku imena. — Na »samodrču« okoli sveta. Ameriški kapetan Vandewelle in njegove sopotnice Newyorčanke z neko Nizozemko hočejo priti na avtomobilu krog sveta za nagrado 80 milijonov frankov, določenih v Unije za prve, ki bi se jim ta načrt obnesel. Iz Amerike so odšli 5. julija, koncem avgusta so potovali skozi Francijo; nočijo v šato-rih, žive ob prodaji razglednic in pri-.ii povedovanju-s svojega romanja, za kar o jim ameriški dnevniki dobro plačujejo. Iz Belgije so krenili skozi Nemčijo na Rusko itd. MMh kUnhasfih Kakor so imeli njega dni v Parizu temnico Clichy, kamor so se na upnikove stroške zapirali uporni dolžniki, ki niso marali plačati svojih dolgov, tako jmajo danes v Novem Yorku ječo Lud-lo\v, kamor vtikajo kljubestne ločene može, Id nočejo odra j tova ti svojim bivšim ženam preživnine. Taki rogoborni zakonci so osnovali mysoginski klub, ki je sprejel predlog, po katerem naj bi ločene soproge izgubile pravico do mesečne prehranščine, češ, da se vse ameriške ženske ženijo samo zato, da bi izkoriščale svojega moža, dokler mu ostaja še kak dolar, potem pa gredo v zapustiv. Tako hočejo novi klubovci kljubovati dosedanjim šegam in običajem. Svoboda, 1 Gospa Thomson Streow popisuje v svoji pravkar,izišli knjigi žalostno življenje egiptovske kraljice Fahmije, Fu-adove soproge. Angleška pisateljica je bila izjemoma puščena k iztočni vladarici, ki ji je zaupala svojo bridkost in bedo. Fahmi živi v samih biserih in draguljih v najzaljšem dvorcu, ki si ga morete misliti. Odkar je 1. 1919. vzela Ftt-ada, pa mlada kraljica še ni smela videti svojih prijateljic in ne priti v stik z vnanjim svetom. Zaklenjena je in nadzorovana), pisma ji odpirajo in po večini uničujejo, To životarjenje mora biti tem hujše, ker je egiptovska'‘krasotic# vzgojena po evropsko. Potesfš pač . . . Miha priteče po stari navadi zadnji trenutek na kolodvor in zleze ves upehan v/ zadnji vagon. Rad bi sedel, pa nima kam. Vse zasedeno. Končno iztakne tam pri oknu ogromno košaro, ki se v vsej svoji mogočnosti šopiri na sedežu. Miha prosi gospoda, ki sedi poleg košare, naj bi jo dal karo drugam in tako napravil zanj prostor. Gospod se brani, Miha vzroji, češ da j'e to impertinehtno, da je njegov listek ravno toliko vreden kakor njegov in sploh, da se bo obrnil do sprevodnika, naj napravi red in pripomore pravici do ugleda. Gospod skomizgne z rameni. Sprevodnik: »Pri tej priči s košaro proč!« Miha: »Seveda! Jaz sem ravnotako plačal voznino«! itd. Gospod: »Ne!« Sprevodnik jezno: »Pokličem vlakovodjo!« Vlak naredi zato na prihodnji postaji dve minuti zamude. Vlakovodja: »Prosim, gospod, denite košaro na polico za prtljago, ker spada tjakaj!« Miha: »Gotovo, gospod vlakovodja! Kako pridem jaz do tega!« itd. Vlakovodja: »Gospod, ne delajte neumnosti, sicer pokličem gospoda postajnega načelnika!« Gospod: »Zaradi mene!« Postajni načelnik prileti divji v voz, kjer postaja hrup vedno večji in se jezi nad vlakovodjem, ker ima vlak že šest minu' zamude. Kb mu le-ta razloži, kako in kal in Miha ves rdeč od jeze zahteva pravic^; ker je impertinentno, da itd., reče postajni načelnik: »Gospod, opozarjam vas na službene predpise, po katerih se ne smejo zastavljati sedeži v vozovih s prtljago. Zato vas prosim, da spravite košaro kam dru* gam!« Gospod: »Niti v glavo mi ne pade!« Postajni načelnik osupel: »Zakaj pa ne?« Gospod: »Ker ni moja!« Splošen smeh. Miha protestira, češ da mora biti gospodova in sploh, da je njegov listek itd. Načelnik: »Čegava pa je potem?« Potnik, ki sedi na nasprotnem sedežu: »Moja!« Postajni načelnik divji: »To presega pa že vse meje! Zakaj pa je ne vzamete pro^ če je vaša?« Potnik: »Ali mi je kdo kaj rekel?« — Mladite se, mladite se! Cepljenje po načinu ruskega zdravnika Vorovova se je razpaslo preko slane luže. Te dni je poročal pred pariško kirurgično družbo dr. Maks Thork iz Chicaga, da je že štiridesetkrat cepil in sicer nekoli-kokrat od človeka do človeka. Doslej je vseh cepitev nad 100. — Feminizem. Emancipiranke (ali emanci packe) morajo biti številne v Cheneeju pri Liežu na Belgijskem, Tam imajo celo mešan občinski svet, kakor to dovoljuje belgijska postava. Te dni je bil chenćejski stanovski uradnik odsoten in svetnica, gospa Magiscva, je morala opraviti poroko. Opasala si je uradni trak okoli života in združila mlada zakonca. Mera et maire! (mati in , županja). — Srečna soproga, »Vzgoja otrok mi jemlje polovico časa; drugo polovico posvečam svojemu možu, in sicer iz vsega srca, saj je tako ijübeznjiv, nežen in dober! Ampak njegov odločni duh in njegova obsežna znanja zahtevajo včasih od mene skoro nadnaravnega napora; osredotočiti moram ves svoj um, da sledim naglici njegove misli!« Tako go* veri bivša princesa Hermina von Reuss o svojem soprogu Viljemu II. Mož, ki je upropasti! toliko ljudi, je osrečil vsaj enega človeka ali človečico. — Bodoči supertenor. Carusov naslednik, se zdi, nam pride iz Amerika'-to je bivši čistitelj čevljev, uslužbenec županskega urada v Novem Yorku. V®2 podatkov še nimamo o tem osmem čd* du, o zasanjanem tenorju. Ce ni vse to zgolj reklama, ki pripisuje umetnikom* izvirne početne poklice: tako pravi 1®" genda, da je Šaljapin odlkraja sode vabi v Moskvk