PRIMORSKI DNEVNIK fostnii £~SYKT . Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 80 (4543) TRST, sobota 2. aprila 1960 Druga francoska atomska bomba v Sahari Prav ko se zaključuje obisk Hruščeva Veliko pričakovanje za rezultat francosko-sovjetskega «Camp Davida» Včerajšnji razgovori so trajali deset ur - Uspešni razgovori za povečanje medsebojne trgovine - Danes tiskovna konferenca Hruščeva tazgovoji ~ Prav ko je de Gaulle začel zaključne francoska s “rusčevom, je v Sahari eksplodirala druga Protest. at°mska bomba, ki je izzvala nove številne 6.15 v p„m °dločne obsodbe. Bomba je eksplodirala ob v zraki, iHane v Sahari. Eksplodirala je na tleh in ne a^orprva. 7 zve?i vlada je s tem datek rlP?ročila: «Kot do-sa od 13. fe-SegJ* Je danes ob 6.15 v iiraia ^Pehom eksplo-8prejeH ka jedrska bomba, tostni nw vsi previd-^ioaktivr^ ’ da ne bi ra‘ ^isKr116 0gr°Ža' la, je tjako kakor prva bom- Nlaoi druga izdelana na !!l maniL °,ni^a' Je Pa ™no- p^PlomaVki Prve’ dzu , opazovalci v c°ika vUj1IUlenia> da je fran- •1'““- s to drugo eks- »ase”'lala Predvsem opozo-Veliko Britanijo in h«i« o0.1?,6 ^ruš=eva, ki je bil Ploziji obveščen ob V12toenPervih0du'v Francijo. Lfranroskeni *ksploziia dru-v r°čila e atomske bombe r? P^senpnl10-enega Posebne-dJialeren Ja med udeleženih & o prekinitvi je- i- ?redst°av^lov- CePrav noče-«1— Zahodnih HpIp- r>'J eksni“^'. zahodnih dele-iiajo nil21ie ■ komentirati, ?P*tova^inekateri diplomatski «SkK" ’*k° k- BnJPdvala ®ksploZija ne bo ni-itT P0RaP ‘vala na nadalje-Vel>ko Ran,] med ZDA, SZ J Tunisu®ritanij°. krekel predsednik Bur-% v^SP1 ozitPr.esenečenje za-iS« kotDj-0 je 0dl,0č' 1«^SU?T“w afn- čilega JS* laponskega zu- Wti b° iann itVa ie sP°ro* v, ia v n.ska vlada pro- ko » Plozii. arizu zaradi no-fil 7Sahari pl atomsko bom-hJ«tri iprotest bo sporo-več°ikl Poslanik. hvnpa Piše a st «France bj 5e®a tret;. Je že Pri" 1 Pa ie atomska bom-^od»-pr®d kodo preizku- «1 da leta. Ust „ b‘ p0skus. Islsi da^?.° šlo za podze- it^or r . fi di«ev i- ,sta de Gaulle iii Jazgov.e danes dru-• ,aU ■ Vorov in sicer v Prvi raz- Šoi Rai>fk 0rov i J ** nad nato so se v»fi tVe5«r oklevali d0 20. y«tih aj®H des.Pn° so razgo-M ada n.- u-r- O razgo-V 4S0 samonajvecia tajnost; tiče *Srčnem S0 potekali LLe en^ Ozra^lll Ifar začel ob to in se .Mo' rtatoihske^h dra®e fran' tVšs le bil ,^ombe. izjav- '<£■ Nfa,?,'1« Ga, n p?’ razgovo-l‘tt*v>la w;au!le in Hruščev sprt o o je H n G« -tu „ - ni pr«dseriJ?;'jblike m rav- ozračju. Kar pth, “.a krat.il ln Hruščev Sil0 >n sta Lsprehod ob i!»,! atereea . odšla na K«° šest uSe Je udeleži-5'e8ov» šena e,^: Hruščev in Sčssh šena ’ Gaulle in dstvn 'glavni tajnik v ■ edsednišv in rav-v antskega kabine- !«**») „Pred 16. «>tr.?»ibouiiiB.uro Je Pn’ vSlH V*i Dortl, 1 sovjetski %ka‘em nPr!;dsednik Ko-k ''"eds.a drancoski mi-^asedntk Debre, ki """■■iiiiiiin, um,m, 5“NoV u'renu'ku, ko w ,e Sltv* in Zah L s,a,iita v* s.* brskih glede pre- V Pari eksP'°zlJ, in Ul ZatenJa * , Sjk '"® in *, Vor(>v med !?* » ‘'5 ;u,?» > :s»*. s,mt"uK °žb n-..novib protestov vai ■t' r„* !*čti - rav.. “"ucja’ 03 *vU?le Prh« Za mlr i" A nstruk,?™0 tudi de-«1 >ij4 . n° Politiko. S slS^Jen?'1* ta,tl tu- >Glj,ko v Zve^ V Varnost-iiS- V Polit'k^ .1 dlskrimi- nam po- Poihp?0, na» P7*-> »u"p®o i!t;ka, Francija JjN 5 °van|a ^"ko Brita v'a, v— bj ,a vzdržala ua K Sr P PdHtiko obso v*lik, S,; So nov rt‘„°Jile tudi bi p kr Franrif kaz, da se Pos?^ otresi? ne mor«ta s“. rtsti kolonialne sta se pridružila razgovorom med Hruščevom in de Gaul-lom. Med kratkim odmorom so vsi štirje napravili enourni sprehod po parku, nato pa izlet s čolnom po majhnem jezeru ob gradu. Ob 17.30 so se razgovori nadaljevali in so trajali do 20. ure, ko je bila večerja. Kakor rečeno, ni mogoče sploh nič vedeti o vsebini in o rezultatih razgovorov. Kaj več bo mogoče vedeti jutri, dan pred odhodom Hruščeva, na tiskovni konferenci. ki jo bo ta imel v Ram-bouilletu, ter iz uradnega francosko-sovjetskega poročila. Na vsak način poudarjajo politični opazovalci, da so razgovori zelo važni in jih označujejo kot francosko-sovjetski «Camp David«. Danes zjutraj sta imela dve-urni razgovor tudi zunanja ministra de Murville in Gro-miko. Domnevajo, da sta govorila predvsem o končnem poročilu, ki bo objavljeno ob zaključku razgovorov med Hruščevom in de Gaullom. Popoldne sta imela ministra nov razgovor. Podpredsednik Kosigin, ki je tudi predsednik državnega gospodarskega načrta, pa se je razgovarjal davi v finančnem ministrstvu z delegacijo »odbora Francija-Vzhodna Evropa«, ki ga vodi predsednik Max Flechet. Po razgovoru je Flechet izjavil, da gre za prve stike med člani tega odbora in predstavniki sovjetskega gospodarstva glede razvoja trgovinske izmenjave med obema državama. V francoskih trgovskih krogih so mnenja, da bo Sovjetska zveza vstopila v področje konvertibilnega franka, Francija pa bo podpirala zmanjšanje strateškega nadzorstva nad izvozom v vzhodne države. Zatrjuje se, da se bodo po obisku Hruščeva navezali tesnejši trgovinski odnosi med Sovjetsko zvezo in Francijo in da se predvideva ustanovitev francosko-so-vjetske trgovinske zbornice. Nocoj so javili, da bo posebna francoska trgovinska delegacija odpotovala verjetno maja v Sovjetsko zvezo z namenom povečanja trgovine med obema državama. To se je zvedelo po sestanku v sovjetskem poslaništvu med predsednikom «Gosplana» Ko-siginom in delegacijo francoskih industrijcev, ki jo je yo-dil predsednik združenja industrijcev Villiers. Sestanek je predlagal Hruščev na sprejemu, ki ga je trgovinska zbornica v Parizu iriredila njemu na čast. Vil-iers je izjavil, ko je zapustil poslaništvo: »Prvikrat nismo poslušali propagandnega govora, pač pa celo vrsto tehničnih predlogov. Rusi hočejo kupovati v Franciji razen velike količine težkih strojev tudi veliko količino potrošnega blaga.« Pozneje se je zvedelo, da bodo Francozi verjetno kupovali od SZ mangan, krom, papir, les in bombaž. Popoldne je skušala skupina 50 predstavnic zveze francoskih žensk izročiti številna darila članom družine Hruščeva. Ker niso dobile dovoljenja za vstop v grad, so izročile darila policijskim inšpektorjem, ki jih bodo pregledali • števci Geiger, preden jih bodo izročili Hruščevu. Zanimiv je tudi seznam daril, ki so jih do sedaj dobili Hruščev in člani njegove družine. V seznamu so do sedaj: avtomobil «Floride», sedem kovčkov, polnih oblek, nogavic in drugih volnenih oblačil; dve majhni električni železnici; več stotov sira, sadje in druga živila; 13 zabojev šampanjca; veliko število steklenic dragocenega vina; velika Količina gramofonskih plošč, knjig, albumov; rimski vrč iz II. stoletja pred našim štetjem; servis iz porcelana; parfumi; številne ovratne rute, torbe, vaze, krožniki iz keramike itd. K temu je treba dodati darila, ki jih bo jutri izročil predsednik republike. Industrijec Boussac pa je obljubil «posebno presenečenje«. «»--- Izjava o razgovorih Adenauerja v Tokiu BONN, 1. — Z a hod non e m ški kancler Adenauer je pred za- *iiiiiiiilniiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiimiiiiiiniiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiM"iiMMiiii"""i"<"l,"ll""m,ll,Mm,,,,l,",l,,,l,",m,l,,",,l,l,,m,,,,l,,,,,l,,,,l,MIIII,,,,,,,,,,,,,m V pričakovanju programske izjave Tambronijeve vlade Vlada more računati Proti bodo glasovali PSDI, PRI, PSI in KPI Poslanec Dino del Bo, bivši minister za zunanjo trgovino v Segnijevi vladi, ostro kritizira brezperspektivnost nove vlade v zunanji politiki ključkom obiska na Japonskem govoril tudii v japonskem parlamentu, kjer je med drugim dejal, «da se bo izredno poslabšalo in zapletlo politično stanje na vrhunski konferenci, če bo sovjetski ministrski predsednik Hruščev vztrajal pri zahtevi, da se pravni status Berlina spremeni«. Ko je govoril na tiskovni konferenci v Tdkiu, je minister von Brentano — pred odhodom ponovil, »ida mora nemški narod imeti, kakor drugi narodi, pravico, odločiti svobodno, če hoče živeti v varnosti. Najvažnejši problem, ki ga je treba rešiti, je vprašanje razorožitve, da bi tako svet osvobodili napetosti in terorja«. Dejal je, da upa, da bo vrhunska konferenca pomenila napredek za rešitev glavnih vprašanj. Ob zaključku razgovorov, ki jih je nemški kancler Ade- nauer imel z japonskim ministrskim predsednikom, so podpisali skupno izjavo, v kateri je predvsem poudarjeno, da oba državnika gledata z naklonjenostjo na napore Vzhoda in Zahoda z namenom, da bi uresničili dejansko po-puščanje napetosti v mednarodnih odnosih, in menita, da bo razorožitev najvažnejše vprašanje bližnje vrhunske konference. Oba državnika menita, da sta združitev ^Nemčije in ohranitev svobode berlinskega prebivalstva na temelju pravice do samoodločbe najvažnejši vprašanji v Evropi. V poročilu je nadalje rečeno, da se bodo nadaljevala pogajanja glede povečanja ja-ponskonemške trgovine, medtem ko se kancler Adenauer obvezuje, da se bo zavzel za povečanje trgovine med Japonsko in evropsko gospodarsko skupnostjo. S tiskovne konference Draga Kunca v Beogradu Pred razgovori na jugosl.-italijanske odnose Avstrijski tisk je zamolčal izjavo Kreiskega, da vprašanje avstrijske lastnine sploh ne obstaja ■ Datum obiska Koče Popoviča v Italiji še ni določen (Od našegj dopisnika) BEOGRAD, 1. — »Jugoslavija pričakuje od Varnostnega sveta, da ostro obsodi ukrepe in politiko Južnoafriške zveze in da zahteva od nje spoštovanje osnovnih načel listine Združenih narodov in deklaracij o človeških pravicah.« «Eksplozija druge francoske atomske bombe je tem bolj škodljiva, ker je izvrše- na v trenutku ponovnih protestov celotnega javnega mnenja in povečanja možnosti za sporazum o prenehanju jedrskih poskusov.« «Med Jugoslavijo in Italijo se bodo verjetno od tega meseca začeli razgovori o morebitnih posledicah delovanja s kupnega evropskega tržišča za jugoslovansko-ita-lijanske gospodarske odnose. Datum obiska državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča Italiji še ni določen,« je izjavil danes med drugim na tiskovni konferenci za- (Od našega dopisnika) RIM, 1. — V ospredju zanimanja političnih krogov sta v teh dneh dva dogodka; ponovna izvolitev senatorja Merzagore za predsednika senata, po drugi strani pa nova Tambronijeva vlada, ki je posledica očitnega vmešavanja Vatikana v zadeve italijanske notranje politike. Kakor je znano, je sen. Merzagora preteklega 25. februarja v svojem slovitem govoru ostro obsodil razmere, ki danes vladajo v itar lijanskem javnem življenju, in na kritiko, ki mu jo je po tem govoru izrekel tajnik demokrščanske stranke Moro, podal ostavko na svoj položaj. Na to ostavko KD ni reagirala, nasprotno, celo prav ji je prišla, ker je nameravala n« ta položaj postaviti sen. Paratorea. Toda spričo skoro enodusnega zadržanja senatorjev, je morala KO kapitulirati in tudi sama glasovati za ponovno izvolitev Merzagore za predsednika senata, ker bi za svojo kandidaturo mogla računati izključno le s svojimi glasovi. Vendar pa se nam zadržanje sen. Merzagore ne zdi povsem premočrtno. Ce drži — kakor nedvomno drži — kar je dejal v svojem omenjenem govoru, s katerim je prekinil svoj sedemletni molk, potem moramo pričakovati le, da bo iz svoje vrnitve na položaj predsednika senata, potegnil ustrezne zaključke in nadaljeval s tem, kar je s svojim govorom nakazal, kajti sicer ne bi mogli razumeti, zakaj se je sploh premislil. Drugi dogodek pa je nova Tambronijeva vlada, ki pripravlja programsko izjavo, s katero se bo prihodnji torek predstavila poslanski zbornici in skušala okrog tega programa zbrati zadostno število glasov. položaj Tambronijeve vlade ni preprost. Kakor smo že hod za silo, ker se zaradi odklonilnega stališča vatikanskih krogov, krščanski demokraciji ni posrečilo sestaviti take vlade, ki bo mogla že v. računati na podporo predstavnikov širokih demokratičnih plasti italijanskega naroda. Tako je ostala KD politično izolirana in poskuša sedaj z eno-bravno »upravno« vlado, ki more računati izključno le na podporo misovcev in na morebitno blagohotno zadržanje nekaterih desničarskih skupin. Na levici pa Tambronijeva vlada ne more računati z nikakršno podporo. Socialdemokrati so potrdili, da bodo glasovali proti; socialisti so več ali manj istega mnenja, prav tako republikanci in komunisti. Takšna je prognoza o usodi Tambronijeve vlade; bližnja prihodnost pa nam bo povedala, kaj bo KD ukrenila takrat, ko se bo ta izoliranost večinske stranke pokazala na dlani. Zanimivo je pri tem, da za trdnost svoje vlade Tambroni računa, razen na podporo MSI, tudi na vzdržanje liberalcev in monarhistov. Ali je tako upanje dejansko upravičeno? Na papirju ne; toda Tambroni kljub temu upa, in že to je dovolj zgovoren dokaz o značaju te demokrščanske vlade. Zanimivo je, kako sodi o tej vladi poslanec Dimo del Bo, bivši minister za zunanjo trgovino v prejšnji Segniijevi vladi, v članku, ki bo izšel v pri-hodnj številki revije «11 Tempo«. Ko uvodoma ugotavlja, da je za časa Segniijeve vlade italijanska zunanja politika vendarle napravila postopen raz- dejali, pomeni ta vlada izum,,, ........................... ■■■■■■•■»■■mulim... Poziv Varnostnega sveta Južni Afriki naj opusti diskriminacijsko politiko Pri glasovanju sta se Anglija bi Francija vzdržali ■ Nove žrtve policijskega nasilja v Južni Afriki - Jutri v Milanu protestna demonstracija mladinskih organizacij NEW YORK, 1. — Varnostni svet je nocoj odobril resolucijo, ki poziva južnoafriško vlado, naj »opusti svojo politiko segregacije in plemenske diskriminacije« Resolucija Je bila sprejeta z devetimi glasovi. Velika Britanija in Francija sta se vzdržali. Južnoafriška vlada pa na-} daljuje svojo zločinsko politiko. Nocoj je razglasila izredno stanje v drugih 31 okrajih. V sredo so izredno stanje razglasili v 80 okrajih od skupnih 300 južnoafriških okrajev. Policija je danes streljala na množico več tisoč domorodcev, ki so se zbrali cb vznožju nekega griča v predmestju Duroana in so nameravali priti v mesto ter zahtevati izpustitev aretiranih afriških voditeljev. Po prvih vesteh so biti ubiti trije Afričani, več pa jih je bilo ranjenih. Ker je policija dobila ojačenja, se je množica razpršila, Včeraj so Afričani organizirali podobno demonstracijo v kraju Cato Manor v bližini Durbana. Včeraj je policija streljala v predmestju Johannesburga, kjer se je zbrala velika množica Afričanov. U-bit je bil en Afričan, trije pa so bili ranjeni, policija je v Capstadtu zaplenila vse izvode levičarskega lista »Nova doba«. Ppozicijski list «Rand Daily Mali« piše, da sta glavni tajnik Afriškega narodnega kongresa Oliver Tambo in ravnatelj liberalne revije »Južna Afrika« Ronald Segal, ki sta tajno odpotovala iz južre Afrike, da odideta v New Yoric, sedaj v kraju Lobatsi v Bečunalandu. Xu pričakuje- ta brzojavko afriško-azijske skupine v OZN, ki jima bo po. slala tudi potrebne dokumente, da bosta lahko nadaljevala z letalom pot v New York. MIIiAN, 1. — Mladinske skupine demokristjanske, komunistične, socialistične, socialdemokratske, radikalne in monarhistične stranke so ob sodelovanju številnih mladinskih kulturnih organizacij objavile manifest, s katerim protestirajo proti diskriminacijski politiki v Južni Afriki ter pozivajo «narode«, ki se razglašajo za dediče civilizacije, ki se je porodila s svečano uveljavitvijo človeških pravic, naj potrdijo z dejanji m ne s praznimi izjavami svojo vero v svobodo in neodvisnost vseh narodov brez razlike na pleme in barvo«. Podpisniki manifesta so organizirali tudi enotno protestno demonstracijo ki bo v ne-i deljo na Trgu Scala, voj, ki pa ga je zadušila no-tranije-politična špekulacija, nastala v zvezi s potovanjem predsednika republike v Moskvo, kar je povzročilo tudi vladno krizo, pravi, da se sedaj ne ve kakšna bo fiziognomija italijanske zunanje politike, ker ne zadošča le poudarjati «atlanitske pravovernosti«. To je le izhodišče. Italija mora izbrati med skrajno togim stališčem, ki je lastno Adenauerju in de GaulLu, med kompromisnim stališčem Združenih držav ter med onim. mnogo bolj pogumnim, ki ga zagovarja Mac Millan pravi Dino del Bo in nadaljuje: «Da. nes ne vemo kakšni so nameni nove vlade. Kljub temu, da jo sestavljajo pretežno člani prejšnje vlade, mora šele^ izbrati svoje zaveznike in ima negotovo parlamentarno pri. hodnost.« Na zaključku pa postavlja vprašanje; «Kaj bi se zgodilo, če bi Adenauer izginil s politične pozomice in bi se de Gaulle, skladno s svojim značajem, nenadno odločil za umaknitev v Calombey? Tako Francija, kakor Nemčija bi v znatni meri spremenili svojo zunanjo politiko. Kaj se bo zgodilo z itaLijansko zunanjo politiko, če bo ostala do tedaj vezana na kanclerjevo stališče in na generalovo usmeritev? Italijanska vlada mora misliti na prihodnost in misliti na ta razvoj, ki ga je moč predvideti. V zvezi z Vlado levega centra, bi jo je skušal sestaviti Segni, preden je predsednik republike poveril sestavo nove vlade Tambromiju, pa je zanimivo kaj piše Saragat v članku, ki ga objavlja «Punto» tega tedna in ki nosi naslov «Napaka Pacciardija in Scel-be». (Talko Pacciardii kakor Scelba sta v svojih govorih ostro napadla poskus Segnija, da bi sestavil vlado levega centra, ki bi mogla računati, če že ne s podporo socialistov, pa vsaj z njihovim vzdrža-njem.) Saragat pravi, da gre za pametno ponudbo socialistov, kadar pravijo, da z razliko od tega, kar so napravili s Fanfanijevo vlado, danes ne bi več ovirali vlade, ki bi jo sestavljali KD, socialdemokrati in republikanci. In take pametne ponudbe ne bi smeli odbiti, najmanj pa jo proglašati za predsobo ljudske fronte. Saragat pravi, da je javno mnenje že sprevidelo resnost položaja in da je nujno potrebno, da tudi vsi iskreni demokrati spregledajo, predno bo prepozno. Saragat se je včeraj razgovarjal s političnim tajnikom KD Morom, ki je imel preteklo sredo razgovor tudi s tajnikom republikanske stranke Sinoči je bil Moro tudi pri Tambroniju. * katerim sta pregledala političnih položaj hkrati pa naj bi mu Moro poročal o razgovorih, ki jih je imel s Saragatom in Reale-jem Danes zjutraj pa se je Moro sestal s Tambronijem, predsednikom parlamentarne skupine demokrščanskih poslancev Guiem, podpredsednikom senatorjev KD Lanzini-jem in z obema podtajnikoma stranke Scaglio in Salizzoni-jem, da bi skupno, pregledali kandidature za državne podtajnike. V zvezi * skorajšnjo programsko izjavo nove vlade, je princ Caracciolo, v imenu italijanskega Avtomobilskega kluba, poslal Tambroniju brzojavko, v kateri ga prosi, da bi v program nove vlade vključil tudi resno vprašanje bencina, ki zaradi svoje visoke cene (pri čemer odpade kar 91 lir na državno takso) vpliva skrajno negativno na razvoj avtomobilizma — temeljnega elementa splošnega italijanskega gospodarstva. A. P. Vremenoslovski satelit «Tiros 1» cape canaveral, i. — z raketo »Tho-r-Able« so iz Cape Canaverala izstrelili vremenoslovski satelit «Tiros 1«, ki bo napravil pot okrog Zemlje v 90 minutah, s hitrostjo okrog 28.000 km na uro. Krožil bo v višini okrog 700 km. Satelit je opremljen z dvema televizijskima oddajnikoma, ki bosta slikala oblake in pošiljala slike dvema kontrolnima postajama, od katerih je prva na Fort Mon-mouthu (v državi New Jer-sey), druga pa na Havajskih otokih. Sateli «Tiros 1» tehta 121 kg in bo krožil okrog Zemlje 3 mesece. V tem razdobju bo utegnil poslikati pretežni del zemeljske oble. Opremljen je tudi z 9.000 sončnimi baterijami, in prve znake je oddal že 1 minuto po izstrelitvi. LJUBLJANA, 1. — Dobitnik Prešernove in Levstikove nagrade, ugledni slovenski pisatelj Tone Seliškar je danes dopolnil šestdeseto leto. Ob tem jubileju so mu slovenski književniki nocoj priredili svečanost v svojih prostorih. porih za ohranitev in utrditev. da je Jugoslavija motorje ku-miru in politike aktivne miro-1 pila v ZDA in da je bila volj ubne koeksistence. I jaška pomoč ZDA Jugoslaviji stopnik državnega tajništva Drago Kunc. •Jugoslovanska javnost in uradni krogi, je izjavil Kunc, so ostro obsodili pokol domorodcev v Južnoafriški zvezi, ki so mirno zahtevali, da se z njimi ravna kot z ljudmi. Pričakujemo, da bo Varnostni svet ostro obsodil ukrepe, ki jih je vlada Južnoafriške zveze sprejela v zadnjih dneh, in njeno rasistično politiko, ki predstavlja nevarnost za mir na tem delu sveta in da bo zahteval od Južnoafriške zveze, da končno prične spoštovati osnovna načela listine Združenih narodov in deklaracijo o pravicah človeka*. V zvezi z nedavno izjavo avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega o razgovorih v Beogradu je Kunc izjavil, da je zelo važno, da je Kreisky jasno in uradno pojasnil, da vprašanje avstrijske lastnine sploh ne obstaja. To je posebno važno, je dejal Kunc, ker so na osnovi pisanja dela avstrijskega tiska avstrijsko prebivalstvo in zainteresirani bili napačno obveščeni in so mogli dobiti vtis, da gre za nekatere avstrijske pravice, ki jih Avstrija ne more uresničiti zaaa-di negativnega stališča Jugoslavije. Skoda je, da so tudi tokrat mnogi avstrijski listi iz izjave Kreiskega izpustili prav ta zelo važen del». Ugodno ozračje in delovni značaj razgovorov v odboru desetih v Ženevi utrjuje, po mnenju Kunca, upe za uspešen razvoj razgovorov. »Jugoslovanska in ostala svetovna javnost upravičeno pričakuje potrebne napore, da bi se dosegel sporazum. V zvezi z zadnjim zahodnim predlogom in popolnilnimi predlogi o nadzorstvu, je Kunc izjavil: «Za nas je jasno, da je osnovni cilj razorožitev. Da bi se ta smoter dosegel, so potrebni vzporedni ukrepi razorožitve in nadzorstva*. Drago Kunc je nadalje obvestil novinarje, da je 29. man ca ob 6.25 zjutraj francoska vojna ladja «F 771 L. Savo-yard». 21 morskih milj od obale Alžirije ustavila jugoslovansko trgovsko ladjo »Slovenijo*, ki je bila na poti v Casablanco. Poveljnik jugoslovanske ladje ni dovolil pregleda jugoslovanske ladje. Francoski častnik je umaknil svojo zahtevo o pregledu ladje, ko je dobil nova navodila od svojega poveljstva in zapustil skupno s svojimi vojaki »Slovenijo« ob 9.40. Na vprašanje, kakšne korake bo sprejela jugoslovanska vlada zaradi kršitve jasnih mednarodnih predpisov plovbe, je Kunc odvrnil, da bo jugoslovanska vlada reagirala. Obisk predsednika Indonezije Sukarna, ki bo 5. aprila prispel v Jugoslavijo, je po besedah Kunca nov izraz obstoječih odnosov zaupanja in plodnega sodelovanja med Jugoslavijo in Indonezijo. Tito in Sukamo se bosta razgovar-jala o nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Indonezijo in o na- Zastopnik državnega tajništva je prav tako potrdil, da bo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič sredi aprila vmdl obisk podipredsed. niku afganistanske vi a* de in zunanjemu ministru Naim Kanu. Zatem pa bo obiskal Pakistan, Indijo in ZAR. Med obiskom se bo izvršila izmenjava misli o nadaljnjem razvoju dvostranskega sodelovanja in o splošnih mednarodnih vprašanjih. Kunc je izrazil prepričanje, da bodo ti obiski prispevali k nadaljnjemu razvoju odnosov Jugoslavije z državami Azije in Afrike, s katerimi vežejo Jugoslavijo stiki pri-jatelstva, vsestranskega sodelovanja in podobni pogledi o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Kunc je prav tako izrazil prepričanje, da bo obdsik predsednika Naserja Indiji prispeval k uveljavitvi politične miroljubne koekistence v mednarodnem življenju in upanje, da bodo razgovori francoskih ln sovjetskih državnikov prispevali k uresničenju medsebojnega zaupanja in razumevanja in .uspehu konference na najvišji ravni. V zvezi z nedavno vestjo nekaterih listov, da so ZDA v okviru vojaške pomoči poslale Jugoslaviji 87 letalskih reakcijskih motorjev, je Kunc izjavil, v decembru leta 1957. sporazumno ukinjena. Kunc je na koncu obvestil novinarje, da bo v kratkem obiskala Jugoslavijo trgovinska delegacija Kube zaradi razgovorov o sklenitvi prvega trgovinskega sporazuma in da so ugodni pogoji, da se preizkusi način sodelovanja z EFTA. B. B. Nova pariteta italijanske lire RIM, lw„, 1. — Mednarodni denarni sklad je včeraj sprejel predlog italijanske vlade, da se določi pariteta lire na podlagi, ki je bila določena z zakonskim dekretom 28. januarja 1960 št. 14 za revalutacijo razpoložljivosti zlata Italijanske banke. Pariteta naj bi znašala 703.297396 lire za gram čistega zlata. «»-------- PULJ, 1. — Nad 300 mladincev in mladink iz raznih krajev Istre se je zbralo dane« na Učki, kjer je bila pred 16 leti ustanovljena prva istrska brigada »Vladimir Gortan«. Tra-\ dicionalni pohod istrslke mladi, ne je trajal štiri dni. Slovesnosti na Učki so se udeležili najvišji politični voditelji puljske, ga okraja. •iiiiiiiiiiiiiiimiiimmtiiiiitfiiiiiiiHtiiiiRMiiimitiHiiiiiiiiiiiiHiimimiMiiitmiiimtiiiniiiiiMl Mac Millan pojasnil stališče do evropskega tržišča V bistvu je potrdil to, o čemer je pisal ameriški tisk LONDON, 1. — V izjavi, ki jo je podal danes v spodnji zbornici, je Mac Millan odgovoril na vprašanja opozicije v zvezi z izjavami o evropskih gospodarskih organizacijah. Voditelj opozicije Gait-skell je vprašal Mac Millana, ali lahko trdi, da se ni uprl skupnemu tržišču in ali je v celoti priznal pravico šestih, da sodelujejo med seboj. Mac Millan je odgovoril: «Nisem nikoli nič rekel Združenim državam, kar ne bi že večkrat v zadnjih dveh ali treh letih izjavil generalu de Gaullu in Adenauerju. Britanska vlada odločno verjame v evropsko enotnost. Ne samo da skupina šestih ima pravico sodelovati, toda mislim, da je to dobra stvar. Britanska vlada je mnenja, da je novo prijateljstvo med Francijo in Nemčijo življenjsko za Evropo*. Zatem je Mac Millan dvignil glas in nadaljeval: »Vendar pa ne smemo dovoliti, da bi nekatere gospodarske pregrade s časom razdeli'e Evropo. V zgodovini smo že videli posledice združenja držav. Izrekam poziv: Potrebno je, da se kolikor mogoče zmanjša gospodarska razdeljenost Evrope. Na en način ali na drugi je treba poskrbeti,, da bo ta gospodarski prepad tako majhen, da po postal znosen*. Laburistični poslanec Hea-ley pa je vprašal: »Ali so ZDA pojasnile svoje stališče do šestih in do sedmih?*. »Ne morem reči, da imajo MiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiimiuMiimniiiiiiiHiniHiiiiiiMimitiminiiiiiiitiniiiiiiiMiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiuiiMiiiiiiiuimiMiiiHi Še nobenega zbližanja v Ženevi med pogajanji na dveh konferencah Vzhod in Zahod vztrajata vsak pri svojem načrtu • Razgovori se bodo nadaljevali v ponedeljek ŽENEVA, 1. — Po današnji seji o prekinitvi jedrskih poizkusov so objavili kratko poročilo, iki med drugim pravi, da se je diskusija treh držav nadaljevala o skupnem predlogu, ki sta ga včeraj predložila ameriški in britanski delegat. Poročilo pravi dalje, da so tri delegacije sklenile, da bodo od 19. aprila dalje začele objavljati uradna stenografska poročila in točke osnutka pogodbe, ki so bile sprejete do 29. februarja letos. Izvodi bodo na vpogled na sedežu Združenih narodov v New Yorku in v Ženevi. Pozneje bodo objavili stenografska poročila in ddkumente, ki jih bo konferenca odobrila. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Današnji seji odbora desetih o razorožitvi je predsedoval češkoslovaški delegat Nosek. Ameriški delegat Eaton je na sejd predlagal, naj že sedaj zač. nejo izvajati inšpekcijo nad kraji, kjer izstreljujejo v vesolje rakete, ki prenašajo orožje za množično uničevanje. Izjavil je, da bi zadostovalo oikoli 30 inšpektorjev. Predlagal je dalje, naj se napravi mednarodni poizkus za nadzorstvo iz. streljevanja teh raket in za ugotavljanje njih letenja. Sovjetski delegat Zorin je odgovoril, da bo predlog proučil. Francoski delegat Moch je v odgovoru vzhodnim delegatom, ki so mnenja, da zahodni raz-orožitveni načrt ne pomeni zadostnih naporov, orisal svetovni položaj ob koncu prvih dveh faz. »Svet bo svobodneje dihal, je izjavil Moch, ko bo vedel, da ga noben satelit ne bo mogel ogrožati, da ne bo preizkušena nobena raketa za dolgo razdaljo brez poprejšnjega obvestila ali nadzorstva, ko bo. do istrelišča za rakete znana in nadzorovana, ko bodo druga vozila pod mednarodnim nadzorstvom ali pa uničena, ko se bodo zaloge atomskega materiala vsako leto manjšale, in ko bo nevarnost polagoma izginjala.« Seja se je končala s polemiko med romunskim in francoskim delegatom. Romunsiki delegat je izjavil, da drži zahodni načrt Damoklejev meč nad svetom, ker ne predvideva ukinitve oporišč v tujini. Francoski delegat mu je rekel, naj znova prebere zahodni načrt. Po seji je predstavnik sovjet, ske delegacije izjavil, da je ta dedegacija zelo razočarana nad današnjimi predlogi Eatona. Pripomnil je, da je Zorin že sporočil svoje stališče, ter je poudaril, da ameriški predlogi dokazujejo, da ameriška delegacija ni pripravljena pogajati se o splošni in popolni razorožitvi. Ameriški delegat Eaton pa je po konferenci izjavil: »Nismo pripravljeni sprejeti gesel in brezmiselnih fraz kot napotilo za naše delo v prihodnjih dneh. Vendar pa so ZDA pripravljene začeti diskusijo in pogajati se o podrobnih ukrepih, ki jih vsebuje zavezniški načrt, ter biti gibčni. Ko se bomo sporazumeli o prvih u-krepih, smo pripravljeni pogajati se o nadaljnjih ukrepih, ki bodo potrebni, da se doseže končni smoter, to je splošna in popolna razorožitev s primernim nadzorstvom. Misli, mo govoriti o razorožitvi, toda za sedaj moram iskreno reči, da so Sovjeti govorili v propagandni govorici ln ne o razorožitvi. Ce ne bodo menjali taktike, ne bo mogla konferenca nadaljevati svojega dela, ka. kor so ga predvidevali skupščina OZN in »tir;* zunanji ministri.« Delo konference se b? nadaljevalo y ponedeljek, glede 'ega enako jasnost pogledov, ki jo imajo na druge stvari*, je odgovoril Mac Millan. Na vprašanje laburističnega poslanca Jemkinsa, ali je vztrajal pri ameriških voditeljih, naj zastavijo svoj vpliv, da u-stavijo HalLsteinov predlog, je Mac Millan odgovoril: «0 vseh teh vprašanjih se je govorilo v Parizu. Moj namen je zmanjšati prepad med šestimi in sed. mimi, naj bo način, da se to doseže, kakršen koli.« Govoril je zatem o svojih razgovorih z Eisenhowerjem glede prekinitve jedrskih poizkusov. Omenil je zadevno skupno izjavo in je pripomnil: »Sprejeli smo načelo moratorija za jedrske poizkuse, ki jih sedaj ni mogoče znanstveno odkriti. O trajanju tega moratorija se je treba sporazumeti s SZ. Predlagali smo tudi, naj se takoj pripravi in izvaja koordiniran program raziskovanj v upanju, da bo z delom znanstvenikov treh držav mogoče najti sredstva za odkrivanje šibkih eksplozij. Seveda se zavedam, da bo določeno število važnih točk, kakor so trajanje moratorija, število inšpekcij in druga vprašanja, zahtevalo daljša pogajanja. Vendar mislim, da, če bomo delali v potrebnih pogojih, in upam, da bo tako, bi moralo hiti mogoče sporazumeti se o pogodbi v razumnem času.« Naserjev govor v indijskem parlamentu NOVI DELHI, 1. — Predsednik ZAR Naser, ki je sedaj na obisku v Indiji, je sinoči govoril pred indijskim parlamentom in med drugim dejal, da se nadeja, da bo ZAR predstavljala le prvi korak k širši federaciji, v kateri bodo vsi arabski narodi delali sku-kaj v vzajemno korist. V nadaljevanju svojega govora je Naser dejal, da postaja javno mnenje močnejše od rožljanja z orožjem in da se led hladne vojne tali, medtem ko se pozornost narodov obrača na bližnje vrhunske konferen. ce. Politika vojaških paktov ni privedla nikamor. Naser je zaključil s trditvijo, «da se morajo naši narodi združeno zoperstaviti volji, ki skuša monopolizirati znanost, da bi jo uporabila za orodje nadoblasti; ne bi bilo pretirano reči, da bo ta monopol znanosti nova oblika imperializma«. V zvezi z razgovori med obema državnikoma se je izvedelo, da sta včeraj ponovno na dolgo razpravljala o alžirskem vprašanju. Govorila sta baje tudi o kitajskem vprašanju, in Naser je izrazil simpatijo, s katero ZAR gleda na Indijo. Naser in Nehru sta soglasno obsodila rasistično politiko Južnoafriške zveze, jedrske poskuse in vojaške pakte in poudarila, da morajo industrializirane dežele pomagati nerazvitim deželam. o-------- BEOGRAD, 1. — Generalni tajnik KPI Palmiro Togliatti se je brzojavno zahvalil generalnemu tajniku ZKJ Josipu Brozu Titu za čestitke ob njegovem fi7. rojstnem dnevu. Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.2, najnižja 10.5, oh 19. ur 12.7, zračni tlak 1011.5, narašča, veter sever 8 km, nebo 5 desetin oblačno, vlaga 75 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 11.3 stopinje, dežja 0.9 mm. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2. aprila Franc .j Sonce vzide ob 5.44 in z|ton* 18.34. Dolžina dneva 12-jO-vzide ob 9.29 in zatone ob «.»■ Jutri, NEDELJA, 3. aPrilJ Leopold - Ugodnejša Svetovna pomorska konjunktura Tudi v marcu občutno narasel promet tržaških Javnih skladišč Po neuradnih podatkih je promet Javnih skladišč letos dosegel v prvih treh mesecih 590 tisoč ton, lani pa je znašal le 345 tisoč ton Promet tržaškega pristanišča se je v letošnjih prvih mesecih proti pričakovanjem naglo po. pravil in dosega pristanišče zopet rekordne številke o izkrcanem in vkrcanem blagu. Zelo ugodna sta bila že januar in februar in kaže, da bo promet V nedeljo 3. aprila ob 16. uri bo na Opčinah — Pikelc — komemoracija 71 talcev, ustreljenih leta 1944. Krajevni organizaciji partizanov in bivših politič. preganjancev preteklega meseca še ugodnejši. Po neuradnih podatkih so namreč marca prepeljali skozi Javna skladišča 266 tisoč ton blaga in lahiko računamo, da bo celotni pristaniški promet (torej Vključno petrolej, les lesnega pristanišča itd.) presegel 400 tisoč ton. Skozi Javna skladišča pa je šlo v prvih treh mesecih okoli 500 tisoč ton, medtem ko je znašal lani v istem raztdobju promet Javnih skladišč le 345 tisoč ton. Do tega občutnega povečanja pristaniškega prometa je prišlo delno zaradi ugodnejše mednarodne konjunkture, saj je po vsem svetu recesija premagana in se opaža ponovno porast proizvodnje in izmenjave. Isto. časno se je tudi ublažila, če že ne premostila, pomorska kriza, tako da imajo vsa pristanišča po svetu nekaj več de. la in so nekatera naredila celo mnogo večje korake naprej v primerjavi s tržaškim pristaniščem. Delno pa je izboljšanje pristaniškega prometa tudi posledica stvarnih naporov tržaških gospodarskih krogov, da se list v ari drugačen položaj in da se pristanišče usposobi, da bi lahko konkuriralo z drugimi pristanišči. Uspešni so bili napori, da se urede odnosi s ČSR in Madžarsko, pa čeprav z obema državama še niso bili ustvarjeni taki odnosi, da bi se lahko promet odvijal brez vsakih težav. Vendar pa so že sedaj doseženi uspehi in se je na primer promet s ČSR povečal od 9 tisoč ton v marcu preteklega leta na približno petnajst tisoč ton. Možnosti za okrepitev prometa z zalednimi državami so občutne, saj je mednarodna svetovna konjullctura za Trst vedno ballj ugodna, ker se v ozračju mednarodnega pomirjanja krepe zlasti stiki med 'zalednimi državami in država, mi Afrike in Azije. 42.000 prijav Vanoni Finančno nadzorništvo je u-gotovilo, da so do četrtka do osme ure zvečer tržaški davkoplačevalci predložili 42 tisoč prijav Vanoni, medtem ko je urad razposlal okoli 52 tisoč obrazcev. Predvidevajo, da bodo številne prijave prejeli še po pošti, medtem ko morajo prejeti do 10. aprila prijave, ki so jih zbrali državni, občinski in drugi uradi od svojih uslužbencev. Dobava električnega toka našemu mestu ne in termonelektrične centrale, ki oskrbujejo naše mesto z elektriko ter dejal, da razpolagajo s silo 1 milijona kW. Te elektrarne razpolagajo s 13 sezonskimi rezervoarji, ki ima. jo rezervo 300 milijonov kWh. Tem napravam je treba dodati 2 veliki termični centrali v Margheri in Porto Corsiind. Trst je povezan z eldktrarnimi z vrsto vodov, ki zagotavljajo precejšnjo rezervo elektrike za sedanje in prihodnje potrebe. Inženir je dejal, da je te dni začel delovati nov vod, ki veže Trst z veliko hidrocentralo v Somplagu. Od 7.000 kW, ki jih dobiva Trst, porabi industrijsko pristanišče 7.000 kW. Družba ima v načrtu gradnjo novih naprav, ki bodo zagotovile kritje potreb po toku v prihodnosti. «»-------- O Danes se bo 16 Tržačanov udeležilo «letals,kega krsta« na letališču v Trevisu. 8. mladeničev, ki so obiskovali tečaj tržaške padalske pokrajinske sekcije, bo danes prvič skočilo s padalom. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Seja devHisko-nabrezinskcga občinskega sveta Sprejeta resolucija naslovljena novemu vladnemu predsedstvu Potrjen odkup jusarskega zemljišča v Vižovljah, kjer bodo sezidali novo ljudsko hišo - Sprejet pravilnik o občinski imovini Na sinočnji seji devinsko-nabrežin." obč. sveta so svetovalci najprej potrdili odkup jusarskega zemljišča v Vižovljah, ki ga bodo uporabili za gradnjo nove ljudske hiše. Zemljišče je bilo že prej izbrano, vendar je pristojno ministrstvo zahtevalo, da je treba za zemljišče plačati jusarjem oškodnino in tako je občinski svet sklenil, da bo za 1200 kv. m zemljišča plačal jusarjem 240.000 lir. Občinski svetovalec Kravanja, ki je istočasno tudi jusarski komisar, je skušal ceno sicer dvigniti, vendar je bil občinski svet mnenja, da je cena 200 lir za kv. m dovolj visoka, zlasti še, ker bo občinska uprava v prihodnjem gospodarskem načrtu predlagala za Vižovlje kakšno večje javno delo. Kljub temu pa se je ob glasovanju svetovalec Kravanja vzdržal, tako da je bil sklep sprejet z večino glasov. Nato je občinski svet razpravljal še o pravilniku o občinski imovini, ki je bil soglasno sprejet. V zvezi s tem pravilnikom naj le omenimo, da je izpadel predlog, po katerem naj bi med nepremičnine vključili tudi občinske kamnolome, in sicer zaradi tega, ker bi bilo to v nasprotju z veljavnimi zakoni. Prav tako je bil odobren tudi pravilnik o službi poljskih čuvajev, ki med drugim predvi. deva, da se čuvaj lahko pošlje v katero koli vas občine, če to narekujejo določene potrebe. Končno je bila imenovana še nova gradbena komisija. V ko' misiji so župan oziroma njegov namestnik, načelnik tehničnega urada, občinski zdravnik, arh. Meng ter občani A-lojz Jenko, Lino Vižintin in Mario Tinta. Končno je občinski odbor še predložil* svetovalcem v odobritev resolucijo, ki pravi: ŽENSKA SEKCIJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE vabi vse svoje članice in simpatizerke na DEŽELNO SKUPŠČ ki se prične jutri 3. t. m. ob 9. uri zjutraj v kinu «Ar-cobalen-o« v Ulici sv. Frančiška. Ravnatelj družbe SADE je na sedežu italijanskega elektrotehničnega združenja poročal o položaju elektrarn in dejal, da dobavljajo razni električni vodi dovolj no količino električne energije za Trst. Na kratko je orisal hidroelektrič- rmiaiiiliiiiiiitiiiiitnti Hlinil n mi n iiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umu iiiiiiii miiiii iiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiii n mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiliiililliiiitiiiliilllliiiiiiKiiKiiiiiiiiliilliilii Nadaljevanje razprave proti veliki skupini tihotapcev Pri tihotapljenju veli baje ni bilo izredno velikih dobičkov Vsaj tako trdijo vsi zagovorniki, ki skušajo zmanjšati vlogo v tej veliki aferi tudi oseb, ki jih v obtožnici označujejo za voditelje Na včerajšnjem nadaljevanju sodne razprave proti veliki skupini tihotapcev s sladkorjem in drugim blagom, ki so ga obtoženci izvažali iz proste luke ter razpečavali po raznih krajih Italije, je imel glavno besedo odvetnik Ber-ton, ki zagovarja Giorgia Stu-bla. Kot je znano, je bil javni tožilec zahteval za tega obtoženca drugo najvišjo zaporno kazen. Ravno v zvezi s strogostjo tožilčevih zahtev je zagovornik Berton poudaril, da je tožilstvo zahtevalo težko kazen za obtoženca po pravzaprav najkrajšem govoru. Zagovornik je še poudaril, da Stubel nima na tej razpra- vi neke posebne vloge. Sodeloval je, je rekel odvetnik Berton, pri štirih epizodah, ki sicer niso povezane med seboj. Predstavil je Stello Fi-cheri, toda kasneje se ni več zanimal za njih medsebojne odnose. Stubel je še nadomestil Stello, ko so prvič sprejemali sladkor pri tvrdki «Ma-rittima« ter iga> ^ Grattacielo 15.00 «?e t* čustvom!« TechrucokjT' Brynner, Kay Kendau, tfajnlof «sk* Antony Supercinema 15.30 lansko poletje«, K. Hepburn, Arcobaleno 15.30 soncu« ,, „ .ivijettj« Aurora 15.00 «sla,^rfroian»!a, A Ekberg, M. Martflgpllg Alabarda 16.00 «Zel®P A«* Technicolor. , Hepburn, An+nnv P* ,,a»!ll* Capitol 16.30 Gianm Garko. ■ mladoletnim. y > Cristailo 15.30 M*5*' &aSie%^nic^islf Garibaldi 16.00 «Kjer ze" ri», Bat Val ne »reL Impero 16.30 «Babette w c skovat«, Brigdtč D Charrier. ,.nia K Italia 16.00 »Presenečenj^ ^ zni», Sijajen film. rabr'1'-! S. Kosclna. Franco F 5^ Marsimo 16.00 »Bliski iof. Jeff Chandler. * Moderno 16.00 «ZSCW% Audrey ne«, Vittorio Veneto 15:JQ.rant *a Astra poli . . 15.30 kombineža«, Gary ny Curtis, npSet stra 16.30-20.45 «DeSe . zapovedi«. M* Ideale 16.00 aBitka Pr nu», Steve Reevves. Marconi 16.00 «Vel*i p,# Reber,t Stack, H % San Marco 16.00 ko delo«, VVilliam P «11 M cille Bali. Ob 21. . - chiere«. . „ vrh ,it Savona 16.00 «Modra Guiness Najbolj za „ čin leta . nare®V Odeon 16.00 «Lesem * Dean barvni Martin, film. .... j D0$ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIKI|II>|I,>,< OD VČERAJ DO P ROJSTVA, SMRTI ‘N Dne 1. aprila 195° jjJLrlo JL, stu rodilo 5 otrok, jl0 oseb, porcke Pa 1,1 pier£. UMRLI SO: &•}*%(&* Pobega por. Počkaj, „7_|etn? jj genia Della Martina. , ria De Domentco vo. ysse letna Maria Toman 62-letni Peter ZudeK. ---- NOČNA SLUŽBA L AlFAlabarda istrsK« .plp De Leitenburg Trg. ni 5, Dr. Praxmarer vt 4. Prendinl Ul T'z lio 24 lje Prosvetno društvo,-) tjjsgs garc« priredi brezP'a Vs p letalsko modelarstvo. r0jt^ miadino od deset lej ,eji. '-fij , . da se tečaja ud ^ vanje vsak dan v “ ROffia -na sedežu SPZ v VI. vet»« > Odbor Slovenske Pr je)o y ze v Trstu bo UJ*1, -1 1. aprila t.I. ob lf-žu v Ul. Roma »*• ( MAtlOg MOCNlCOfJi, 2,1 HIŠNO isCc.'. vseh del do 17. ur*-iizad1, site se v Tržaški K™ ČUajl, te PRIMORSKI SLOV« DRUŠTVO UMETNIKOV vabi člane in predavanje o ♦GORŠKOM ra,ni v Ul. B0]” aPri)aV' nedelj ek, dne 4. p f ob 20.45. — vs Prosimo točn^t. VI# 4003 KINOPROSEKj! predvaja d*"?*e&*>cC ob 19.30 c,”*jli',: barvni Lu* Heraklel , in litijska krVU Igrajo: SVLVA fr#, NA in mmna predvaja danes 2. aprila z začetkom ob **• cinemascope pustolovski barvni I**®' Zmaga Ind C V • ouzni 1 XX. stoletja Režim v portugalskih afriških kolonijah še slabši kot v drugih - Skrbi diktatorja Salazarja Vre p *^rnem kontinentu« kjer „ ne sam° v Alžiriji, toliito l JUnaško ljudstvo že bori Dr .. Z otožjem v roki •'»listom •francoskim *ol°- kjer ^ v Južnoafriški tisoč Evropejcev, 35.000 mešancev, ostali pa so črnci rodu Bantu. Glavno mesto Lo-anda ima okrog 170.000 prebivalcev. v teh dneh36 ^oma^'n» Prav °bupai ncev z vso srditostjo Proti do~' Soloroki borijo l0sPodi.i„-Z°b ODOr°ženim in liti ra,; “Clm Priseljenim be-*tevilnii temveč tudi v jih, fZ portugalskih koloni-njih dom=a-V borba tamkajš-takega nkCm°v ae nt zavzela *• * J,!rSa kot v Alžiriji Bivši fnški zvezi. •“ttuvaku*.11618111' inšpektor Galva0 v- kolonij Henry Padel Dri1 Je pred nekaj leti j, v »n diktatorju Salazar- opisai !!,‘iost- ie nedavno jsl] j Položaj v teh kolom-«V ,aslednjimi besedami: Moža, .oce.nem smislu je v9dnega at>?‘ od čisto na-•ta. v ^^ženjskega siste-doiaaii- ,U2enjskem sistemu Rosn Vfai kupujejo kot “U daje celo S Tuka*16 ko'njem ali vo-kuPujei0 \ pa domačinov ne •ajema 's emveč jih država !> sVobodnpra,V jih Pr°Slaša Cer, ljndi.» ?'h kobnii^11 iz P°rtugal-••io v r S težavo pr°di- "ttogode ,fVnost. je vendar tsi» tačaipUmeti’.da ie tudi ■ v »ekon, vreti- Nedavno !* Konak,- ®v'nejskem listu j* Bžasj;„^a 'zael dopis Abe-%v Ar ?nega izmed vo-?e front» flSlce revolucionar-dfialskih Za, ne°dvisnost por-“ »« ot,il° i‘ V fian-Jlenje v . . n° suženjsko živ-,°v'tvijo eid k°l°nijan z ugo- tPrii 5 ^oloniaiilrt*1 sužnP in slu-Piše, ri v>)- Džasija tu-v^Salskik Se Prebivalstvo kl)Ub teror5- k°loni3 bori so domačini »Salte obl?v^U • in Prepovedi 'taeii. ,_.e in vrste orga- ,1 °blik K1Inb * « a v. 0a'alnepTage .in zrušenja n°vilo"VicD ,temu pa ie ’i(„ Salno politične h ineaa “uw ii, ed su^enjstva». t»tor V1 ,:Sc'a^ar “P020”1 a- IV ,°ni ’n Je *®koda, da tsJ ^oje « m°rej0 defini- ?° Co k° 'tike v Afrlki ve>la. °ekatere l° delajo Ru‘ til ’ '»toča«,-, aZ']ske drža-tudi tn Pa * opozo-. ne if ■ eva' Sli 7r'ke». rop« ’ da deoi ls,.‘J'°agaa^bc m za podpo-« ' 'e kon°/P°darstv Sa-!| lUbo afr-,n° zatrdil, «bi v jVr°Pa '1Sk'h °zemeli bi-Om- iki, J* -k° Premagana hiif^atia r,« Clrner bi bila UtiilCtle Afr;l.rspektiva komu- bif>i kom«, f VSemi P°' •astai ^pllkacijami, ki »ifttuSaiSka? ‘!ga”' lata be daje kot. kolonialna ait' m,iJV031m koloni-'ten, Se tiie jae svobode. C v št^b kolonialni si- ‘h>ma obstoi PGl &toletjih bil. ni? 111 Prav nič značilno- ie portugalski 'astio »ita ne°bhoH ®doP°lnilo Ev-tj obra^,^n° Potrebna za MOZAMBIK fpor- Glavne' bij . falskih So »asled: afriških ko-nje: 'hfbe«a kon°t)apadnem oglu k kvop inenta. Po po- ■ °d teh je 100 Leži na jugovzhodni obali Afrike. Po površini je za polovico manjši od Angole, prebivalcev pa ima okrog 7 milijonov. Od teh je 70.000 Evropejcev, 30.000 mešancev, 15 tisoč Azijcev, vsi ostali so Bantu črnci. PORT. GVINEJA Leži na skrajni zapadni obali Afrike, obkrožena s federacijo Mali in republiko Gvinejo. Ima okrog 600.000 prebivalcev, od katerih je samo 3000 Evropejcev. K njej spada še okrog 60 obalnih otokov. Glavno mesto Bissau ima okrog 20.000 prebivalcev. OTOKI CAPE VERDE To je skupina 14 otokov na Atlantskem oceanu nasproti zapadne obale Afrike. Na njih je okrog 150.000 prebivalcev, od katerih sta dve tretjini mešancev, ena tretjina pa črncev — potomcev sužnjev, ki so jih privlekli s kopnega. Evropejcev je okrog 4000. Glavno mesto Praia ima okrog 15.000 prebivalcev. OTOKI SAO TOMA IN PRINCIPI To je venec otokov nanizanih v Gvinejskem zalivu. Prebivalcev imajo okrog 100 tisoč. Velik del od njih so potomci deportiranih obsojenih Židov iz Portugalske in pobeglih črnskih sužnjev iz Brazilije, ki so pribežali v Portugalsko in bili od tam deportirani na otoke. Ostali so črnci. Mešancev je okrog 5000, Evropejcev pa 2000. Glavno mesto Sao Toma ima okrog 10.000 prebivalcev. Med portugalsko posest spadajo tudi take kolonije ki leže na ozemljih drugih neodvisnih narodov. To so Goa v Indiji, Macao na Kitajskem in vzhodna polovica otoka Timor v Indoneziji severno od Avstralije. Portugalci so svojo kolonije zasedli v glavnem v 15. stoletju in od takrat nepretrgoma gospodarijo v njih. V vsem tem času njihove ncivilizatorske vloge« so omogočili pismenost samo enemu odstotku prebivalcev. Podobno je tudi glede «priprave za samoupravo«. Vsa izvršna oblast v teh provincah pripada guvernerju, kateremu je v pomoč svet, ki ga sestavljajo izključno Prrtu-galci. Domačini nimajo nikjer glasovalne pravice. Ce hočejo biti proglašeni za »civilizirane«, si morajo celo pridobiti določene pogoje Ko dosežejo ta ((privilegij», postanejo šele portugalski državljani, toda še vedno brez glasovalne pravice. Toda le malo je takih, ki bi se toliko ((dvignili«, da bi si pridobili naziv »civiliziranega« državljana. NS ZGODE Na vsakih sto smrtnih primerov iz najrazličnejših vzrokov je bil odstotek umrljivosti zaradi nezgod, raka in srca naslednji za posamezna letna obdobja, ki odgovarjajo vrstnemu redu stolpcev v vseh treh primerih: od 5—1 leta, od 1—4 leta, od 5—14 leta, od 15—44 Jeta, od 45—64 leta, od 65 1. dalje ...................................................................................................... Ameriške ugotovitve o rakastih obolenjih Spravočasnim pregledom večja možnost ozdravitve V nekaterih primerih je možnost ozdravitve celo stoodstotna, kot n. p. pri kožnem raku in raku na ustnicah - Sovjetske izkušnje Pred nekaj desetletji je tako pri nas, kot tudi drugod v svetu, veljalo mnenje, da je človek, ki je zbolel od tuberkuloze, obsojen na smrt. Njemu ni bilo rešitve, je menil povprečni človek tedaj in tudi dejansko mu tedaj znanost ni mogla kdo ve koliko pomagati in so od te tedaj hude socialne bolezni ozdraveli povečini le ljudje, ki so imeli lažje in bogatejše življenje ali pa ljudje, ki so se svoje bolezni pravočasno zavedli. Danes pa je, kar se tiče tuberkuloze, povsem drugače in človek je šel v drugo skrajnost, ker meni. da tuberkuloza niti ni več resna bolezen. V kolikor pa danes človek podcenjuje tuberkulozo, se prestraši oo samem izrazu rak. In kar je veljalo nekoč za tuberkulozo, velja danes za rak. Povprečen človek meni, da je rak neozdravljiv in da človek, ki od raka zboli, ne najde rešitve, da je torej obsojen na smrt. In tudi tu je človek na povsem zgrešeni poti. Leta 1913 se je v Združenih državah Severne Amerike u-stanovilo Ameriško združenje za rak. Bilo je to v dobi, ko se je ta bolezen žele začenjala ostreje pojavljati, ali, točneje povedano, ko so tej bolezni mogli z gotovostjo pripisovati določen odstotek smrtnih primerov. To združenje je tedaj razpolagalo z letnim kapitalom 6.196 dolarjev. Znanost je od tedaj močno napredovala, poznavanje raka kot bolezni pa ni med množico imelo ustreznega odmeva in čeprav gre znanost krepko naprej, uspehi združenja še niso tako veliki, kot it* ieletftstft* 'Z[° Tr*t A ČVfc0 Or^if“ba m kole- 12 M Okt« J. Gl« i*43 p„, Prvič v 0n<>m- ,n-s's' minut z *'asbe.’ ,3 , ^® Koncert Ifiru,' 545 Italijanski Dante: " Vice ®ožan^ka c c ^0. spev; M‘ °v kviat„( ,ncer': 17 00 S OarL ‘8.00 20 Pesem Rad,'Jski tednik 19 d? Orkester riSSl-fi* Sestanek s 3^1lij. Sr>k 1 Pestra glas > '.Jto-šo Km.30 Teden v Nsti Jh°vl iant)e na vasi; bSi £ PO tv* • za rad’« S**t k "at0 Glas- Sl** do V2.-00 Mllhaud: h*: J3& 22-15 Ve- Ss9 °a ^° Poje Cheva-22-3o š.?VI ‘Z Nevv Or- Sobota, 2. aprila 1900 19.00 Jula De Palma; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.35 Simfonična glasba: Cherubioi, Pou-lenc; 12.10 Današnje popevke; 15.55 * Napoved vremena Za ribiče; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 Ital. folklorna glasba; 17.40 Jutrišnji šport; 17.55 Knjiga tedna; 18.10 Zborovsko petje; 18.25 Izžrebanje loterije; 18.30 Tedenski literarni pregled; 20.00 Vesele pesmi; 21.00 Magična flavta; 21.20 Radijska drama »Druga mati« Randonea; 22.20 Hampton In njegov orkester; 22.30 Odmevi prireditev; 22.45 Odgovori poslušalcem; 23.20 Pesmi iz Piedigrotte. Glasba Nevv Or-za lahko Trst K žal2 io -p n' ptea« Revija tr- Koper £ fc )Ybr?. aprila ob 22.05 bo na vrsti prva oddaja ankete o demokraciji v zahodnih državah v priredbi Igorja Scherba in Antonia Tat-tija. V njej bodo prikazane svojstvene značilnosti demokratičnega sistema v posameznih državah. »Souvenir« Prav tako v torek ob 22.15 bomo lahko gledali že pred časom najavljeno prvo oddajo glasbene rubrike sSouve-nir«, ki bo nekako nadaljevanje rubrik sGlasbene zaupnosti)) in «Mali morski mo-tivi». Oddajo je pripravil in jo bo vodil znani tržaški pevec Tedd y Reno s pravim imenom Fzrruccio Rtcordi. Sodeloval bo orkester Mar-cella De Martina, na pozor-nici pa se bo zvrstila cela vrsta italijanskih in inozemskih gostov. Kot že na prvih dveh sličnih oddajah, ki jih je tudi pripravil isti pevec, bo Teddg Reno tudi tokrat poslal v eter novo siglo z istim naslovom «Souvenir». Rubrika bo imela nekak turistični značaj, vsaj kar se pravih gostov tiče, fci bodo običajno osebnosti na turističnem potovanju skozi Rim. Te osebnosti pa ne bodo smele biti slavne, pač pa bodo morale imeti lastnosti, ki jih bodo v očeh gledalcev naredile zanimive in simpatične. Tako bomo n, pr. med gosti videli mladi japonska zakonca na poročnem potovanju in podobno. Teddy Reno bo imel v mladi francoski igralki Helene Chanel simpatično sodelavko, med «prijatelji)), ki pa jih bo menjel vsakokrat, pa se bodo zvrstili najbolj znani komiki kot Ugo Tognazzi, Walter Chiari, Car-lo Dapporto in drugi. OVEN (od 21. 3. do 20. 4); Izognite se vsaki diskusiji in se raje držite svojih principov, ki bodo tokrat gotovo obveljali. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Ne bodite preveč strogi z ljudmi, ki delajo z vami. Ce se nekdo preveč sili v ospredje, ga ne poslušajte. DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.): Neka oseba, ki ste jo komaj spoznali, se močno zanima za vas. Skušajte se ji približati, ker vam bi znala pomagati. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Doma in v družbi odlične razpoloženje. Ne bo pa tako med sodelavci, kajti nekoliko ste se zaleteli. LEV (od 23. 7. do 22 6.): Ce bo šlo vse po sreči, boste delo speljali do konca. Dru- HOROSKOP za DANES_ tarjenje bi vas zapeljalo v slepo ulico. gič pa ne prevzemajte nalog, ki jim ne morete biti kos. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.); Vsestranski osebni uspeh. Tudi kar se čustvenih zadev tiče boste lahko zadovoljni, le da ne smete biti prezahtevni TEHTNICA (od 23. 9 .o B3- 10-): V dopoldanskih i ■p * skušajte biti čimbolj mirni in dovzetni za tuje želje. V večernih urah pa se prepustite fantaziji ŠKORPIJON (od 24 10. do 22._ 11,): Ostanite pri svojem načrtu ali pri svojem ibičaj-nem delu, kajti vsako novo- _STRELEC (od 23. U. do 20. ii. boste neko po- godbo ali kak posel, ki se bo za vas dobro končal. Preveč zabave bi vam moglo škodovati. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Ce ne boste enotni na delu, bo šlo slabo vam in vašim sodelavcem. Preglejte vašo pošto, da ne bo kdaj zamere. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.); Čeprav se bodo vaši posli kar dobro razvijali, ne boste preveč zadovoljni. Iščite zadovoljstvo pri svojcih. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.); Nekoliko preveč ste negotovi in neodločni. T0 bi vam znalo prekrižati račune. Spoznali se boste z neko prijetno osebo. Gorlško-beneški dnevnik Gospodarsko stanje ng Goriškem v februarju Še vedno huda kriza v ladjedelnici Zadovoljiv položaj v livarni SAFOG Izdali so 31 uvoznih in 37 izvoznih dovoljenj na podlagi videmskega sporazuma o blagovni izmenjavi Po podatknih mesečnika trgovinske zbornice za februar, ki je izšel včeraj smo imeli v prvi polovici prejšnjega meseca suhe in vetrovne dneve z relativno zelo nizkimi temperaturami, ki so bile tudi 7 do 8 stopinj pod ničlo. V drugi polovici meseca je nastopila odjuga z močnimi padavinami, tako da se je v tem času padlo okoli 200 mm dežja. Vreme je slabo vplivalo na kmečka dela kar je nedvomno zelo škodilo posevkom. V splošnem žito dobro kaže. Tudi zdravstveno stanje živine je zadovoljivo. Omenimo naj, da so s pomočjo državnega prispevka razdelili več tisoč enodnevnih piščancev izbranih pasem. V industriji sp opaža pomanjkanje naročil. Skoraj v vseh podjetjih je proizvodnja pod ravnijo dejanskih proizvodnih zmogljivosti posameznih podjetij. Najhuje se kriza pozna v tržiški ladjedelnici, v katero je vključena tud: elektrome-hanična delavnica. Ublažiti jo ni moglo niti naročilo manjših petrolejskih ladij. Veliko na boljšem je livarna Safog v Gorici kjer izdelujejo statve. Zaradi velikih naročil za Sovjetsko zvezo bodo imeli v tem podjetju precej dela tudi v prihodnje. Zadovoljivo je tudi proizvodno stanje v proizvodnji hladilnikov in gradbenega železa. Strokovnjaki dobro ocenjujejo proizvodni ritem v tekstilni industriji, zlasti še v oddelku za umetne tkanine. Medtem ko podjetje za izdelovanje sode v Tržiču še vedno ni prebrodilo krize, se kažejo dobri znaki v podjetijh za obdelavo lesa, izdelovanje barv, pralnih praškov in prehrambenega blaga. Pri tem naj omenimo, da se je večja živahnost opazila v podjetjih za izdelovanje slaščič, ki že več mesecev delajo za bližnje velikonočne praznike. Na podlagi trgovinskih pogodb so izvozili v Avstrijo za 790.000 lir ženskih pet, 5 milijonov gradbenega železa in 392.000 lir jopic; v Kanado so izvozili za 995.000 lir keksov, v Nemčijo za 1,1 milijona lir pet za ženske čevlje. Skupno smo v mesecu februarju izvozili na podlagi trgovinskih pogodb za 8,8 milijona lir raznega blaga. Na podlagi videmskega sporazuma o blagovni zamenjavi so izdali 31 uvoznih dovolenj za 95. milijonov lir blaga (goveja živina, in konji za zakol ter svinjsko meso) ter 37 izvoznih dovoljeni za 24. milijonov lir; izvozili smo v glavnem tehnične filtre, izdelke, iz gume in plastičnih mas, kolesa in nadomestne dele, avtomobile in nadomestne dele, jeklene vzmeti in oblačila. Z neposrednim dovoljenjem carine smo uvozili še za 63 milijonov lir raznih vrst lesa in čipk. Vesti iz Doberdoba Danes ob 19.30 bo v Prosvetni dvorani v Doberdobu zbor volivcev, na katerem bo doberdobski župan Andrej Jarc govoril o dosedanjih naporih demokratične občinske uprave, da bi se zboljšali splošni življenjski pogoji občanov. V ponedeljek pa bo seja občinskega odbora, na kateri bodo razpravljali o dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta, ki bo v kratkem. Poleg tega bodo razpravljali o seznamu uslužbencev ter o plačilu zem'j:šč. «»-------- V DOBERDOBU Občni zbor Kmečke posojilnice Kmečka posojilnica iz Dober, doba bo imela v nedeljo ob 10.30 svoj redni letni občni zbor na svojem sedežu. Na dnevnem redu: odobritev obračuna, naložitev čistega dobička in izvolitev novega odbora. «»--------------------- Vesti iz Od 2, do 9. aprila bo hodil po hišah pooblaščenec občine, da bi zbral čimveč podatkov za popis kmetij, ki se bo iz- Prvoaprilska potegavščina Preveč bencinskih bonov da bi lahko bilo res Ko so včeraj prišli na sedež avtomobilskega kluba v Ul. Roma prvi lastniki vozil po bencinske bone proste cone, so bili uslužbenci nemalo začudeni, ko so ljudje po vsej sili hoteli imeti bone, čeprav še ni 6. v mesecu. Ker je bil naval ljudi vedno večji in ker so se pričeli sklicevati na včerajšnje časopisno obvestilo, so se najprej pozanimali pri ravnateljstvu, kjer so izvedeli, da tokrat ne gre zares. Vse dopoldne so kljub hudemu nalivu ljudje prihajali v urad in zahtevali bone. Prvim klientom so odgovarjali, naj se vrnejo po 6. aprilu; ti so zapuščali urad s povsem normalnim obrazom. Mislili so si, da so pač prišli prezgodaj. Jeznejših obrazov so prihajali na ulico ljudje, ki so izvedeli, da je vest dobro pripravljena prvoaprilska potegavščina Polni maščevalnega duha so še druge silili, naj gredo čimprej po bone, dokler jih ne bo zmanjkalo, da so si na takšen način ohladili jezo, ki se jih je polotila — ne morda zaradi izgube časa, ampak preprosto zaradi tega, ker so se pustili speljati na led.... Občni zbor Podpornega društva Redni občni zbor Podpornega društva za Goriško, se bo vršil v nedeljo dne 3. aaprila 1960 ob 10. uri v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1 s sledečim dnevnim redom: Izvolitev treh članov v verifikacijski odbor; čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; poročilo o delovanju društva v letu 1959; poročilo o finančnem stanju društva; poročilo nadzornega odbora; razrešitev starega odbora; volitev nova odbora; slučajnosti. Vabljeni so člani iz mesta in okolioe. vedel jeseni. Podatki, ki jih bodo kmetovalci dali tej osebi, bodo služili samo izvzdbi »zelenega načrta« Na občini so pričeli razdeljevati darilne pakete družinam, katerih družinski člani so padli v vojni ali pa so pogrešani. Pakete razdeljujejo ob delavnikih meid 8. in 12. uro. Darovi Sporočilo ministrstva za javna dela V vladni pristojnosti sklep o klasifikaciji občinskih cest S Nogometno prvenstvo A in B lige Cesta Gorica-Sovodnje-Zagraj je na osmem, cesta Rubije-Gabrje pa na trinajstem mestu Ministrstvo za javna dela sporoča, da so v državnem računovodstvu vpisali dekret, s katerim je ministrstvo samo na podlagi zakona štev. 126 od 12. februarja 1958 proglasilo za pokrajinske 13 občinskih cest v skupni dolžini 84.3 km, katerih ureditev bi stala po predračunih 750 milijonov, od tega 600 milijonov (80 odst.) v oreme države; denar bo država izplačala v petih obrokih do finančnega leta 1964-65. V poštev pridejo naslednje ceste: 1. Foljan - San Pier -Turjak - Pieris; 2. Pieris : Škocjan - Starancan - Tržič; 3. Podpornemu društvu daruje Marjan . pratta - Romans -gospa Mara Cigoj iz Gorice vm 4 Kapriva - Gradi-2000 ur v počastitev spornima > nvrftn. Marian- pok. soproga Josipa ob oblet- Ska, 5. Št. Lovrenc Marjan, nici njegove smrti. j 6. Krmin - knzisce Angoris I,„1111,umnimi ........................................ Medea - Versa; 7. Medea -Fratta; 8. Gorica - Sovodnje -Zagraj; 9. Zagraj - Martinšči-na - Devetaki; 10. St. Lovrenc-Farra; 11. Ronke - Starancan; 12. San Pier - Ronke; 13. Rubije - Gabrje. S tem zakonom bodo uredili številne važne ceste, ki jih občinske uprave ne bi mogle zadovoljivo popravljati zaradi premajhnih dohodkov. Ob tej priliki naj pripomnimo, da se sovodenjska občinska uprava čuti močno prizadeta, ker so cesto Sovodnje - Gorica potisnili tako nizko na prednostni lestvici, čeprav je velikega pomena, in se je to pokazalo tudi v zadnjem času, ko so morali po njej usmeriti težak cestni promet, odkar se je pokvaril most čez Sočo izpred okrožnega sodišča Obsojen premeten tat in goljuf gospodinj in lastnikov hotelov Niso mu mogli dokazati vloma v urad trziške sodnije, kjer je zmanjkalo 800.000 Ur Na včerajšnji razpravi pred goriškim okrožnim sodiščem sta sedela na zatožni klopi 29-letni trgovski potnik Sergio Rino Chiminazzo in njegova 37-letna žena Anna Bruna Ten-si. Oba stanujeta v Gorici, nimata pa stalnega bivališča. Chiminazzo se nahaja trenutno v goriških sodnih zaporih. Obtožena sta bila, da sta skupno ogoljufala Antonietto Pintus iz Gorice in sicer tako, da sta ji z različnimi izgovori izročila 6 menic v skupni vrednosti 64.900 lir. Ker so bile menice ponarejene (razen prve) je Pintusova utrpela veliko škodo. Dogodek se je pripetil v Gorici 21. avgusta lani. Pravzaprav je zgodba sledeča: obtoženk Tehsl je bilk Pintuso- vi dolžna 25.000 lir. Da bi dolg poravnala, je ponudila, da bi njen mož prodal za Pintusovo, ki ima trgovino z blagom, nekaj blaga. Pintus je res izročila blago, Chiminazzo pa ji je izročil menice. Poleg obtožbe, za katero se je moral Chiminazzo zagovarjati skupno z ženo, pa je moral še sam dajati odgovor za celo vrsto prekrškov, kot so goljufije, tatvine itd, 26. avgusta je v Tržiču osleparil Angelo Giovannini, Antonio An-tonazzi, Bianco De Ponte in Jolando Floris. Njegova tehnika je bila naslednja: izdajal se je za trgovskega potnika podjetja Militello iz Gorice in prodajal blago po smešno nizkih cenah, spodnja krila na primer po 200 lir. Imel je tudi dobavnice podjetja in vsakomur se je posel zdel pošten. Ce je kakšna gospodinja kupila recimo, eno spodnje krilo za 200 lir, ji je blago izročil, ostalega blaga, katero je naročila pa ji ni mogel izročiti, ker ga ni imel «pri roki*. Pobral je denar in osleparjena gospodinja ni naročenega blaga videla nikoli več. Tako je omenjene štiri ženske ogoljufal za kakšen tisočak. Naslednje točke obtožnice mu očitajo tatvino z vlomom in več manjših tatvin. Med zadnje prekrške, ki jih je izvršil med 11. in 25. septembrom lani, spadata dve tatvini. Iz hotela «Aquileia» v Cervi-gnanu je odnesel dve rjuhi in dve volneni odeji. Iz hotela • Tre Corone* v Feltre pa dve rjuhi in tri preproge. V istem razdobju je ogoljufal Bruna Delmonteja, ki je lastnik hotela »Centrale* v Tarcentu, za 7710 lir. Chiminazzo se je v hotelu zadolžil, pa čeprav je vedel, da ne bo mogel poravnati dolga. Najhujša pa je bila brez dvoma obtožba, da je 28. avgusta 1959 vlomil v neki urad sodnije v Tržiču, od koder naj bi odnesel 800.000 lir v gotovini in 400.000 lir menic in drugih podobnih vrednostnih papirjev. Uradnik Raffaele Fiorello je zapustil urad ob 13.50. Ob 14. uri se je vrnil v pisarno sodnik dr. Lenzoni, ki je srečal na vratih nekega neznanca in ga je še celo opozoril, naj ne loputa z vrati. Dr. Len-zoni ni opazil nič posebnega. Sele neka uradnica, ki se je vrnila v pisarno ob 16. uri, je opazila, da nekaj ni v redu. In res, nekdo je s ponarejenim ključem odprl mizo in odnesel denar. Na razpravi Chiminazzu te obtožbe niso dokazali. Razne priče, ki so videlo vlomilca, si niso bile edine glede opisa vlomilčeve obleke in postave. Za enega je imel svetle hlače, za drugega temne. Poleg tega je kot razbremenilna priča Chiminaz-za pričala hčerka lastnika gostilne «Leone d’oro» v Tržiču, ki je izpovedala, da je stregla Chiminazzu prav tistih 10 minut (od 13.50 - 14), med katerimi naj bi se tatvina izvršila. Med razpravo je Chiminazzo priznal vse prekrške, ki mu jih je obtožnica očitala. Odločno pa je zanikal, da bi vlomil v urad sodišča. Skušal je tudi olajšati položaj žene in je trdil, da ni vedela, da so menice, ki jih je izročila Pintusovi, ponarejene. Sodišče je zato obsodilo Chiminazza za vse prekrške na 2 leti 5 mesecev in 15 dni zapora, na plačilo 21.000 lir kazni in sodnih stroškov ter taks. Vloma in tatvine na sodniji so ga oprostili zaradi IHIIIIIIIIIIIIIIIiillllllllllllllllllllllllllllllllllllll Pokrajinski upravni odibor (GPA), kti se je sestal 30. marca ob 17.30 je med drugim sprejel naslednje sklepe: občina Gorica: izredno po- pravilo na pokritem trgu; občina Gorica: deklasiranje občinskega zemljišča v Uliici Paolo Diacono. pomanjkanja dokazov. Prav tako je bila oproščena, zaradi pomanjkanja dokazov, Turu-sova. Sodišču je predsedoval di. Cenisi, sodnika dr. Vizzini in dr. Fabiani, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. Branil je dr. Pascoli. «»------- Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Nepričakova- no, lani, poleti«, E. Taylor, M. Clift; mladini vstop prepovedan. VERDI. 16.30: «Potopite ladjo Bismark!», K. More, D. Win-ter, cinemascope. VITTORIA. 17.09 - 20.00: »Slad. ko življenje«, M. Mastroian-ni, A. Ekberg; mladini vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «xarzan, kralj džungle«, D. Miller, J. Bames, v barvah. MODERNO. 17.00: »Kraljica piramid«. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76. — «»--- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 13 stopinj ob 16.30, najmižja 8,4 stopinje ob 4.10. Vlage 90 odstotkov, dežja je včeraj padlo 24 milimetrov. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo 3. t. m. ob 17. uri v Prosvetni dvorani v Gorici VI. Levstik - H. Grttn KASTEL KA (Gadje gnezdo) V ponedeljek 4. t. m. ob 15. uri v Novi Gorici D. Gorinšek SILNI BIC, ob 20. uri KASTELKA, v torek 5, t. m. ob 15, uri v Anhovem SILNI BIC, ob 20. uri KASTELKA, v sredo 6. t. m. ob 15. uri v Ajdovščini SILNI BIČ, ob 20. uri KASTELKA Boljše za Juventus slabše za Fiorentino Turinčani bodo igrali doma z Bologno, florentinski igralci pa bodo gostovali v Palermu Vise je kazalo, da se bo nogometno prvenstvo A lige končalo brez posebnih presenečenj z zmago Juventusa. Toda Hamrin je preteklo nedeljo s svojim golom, ki je prinesel zmago Fiorentini in poraz Juventusu, ponovno vzbudil zanimanje za tekmovanje. Fiorentina se je namreč tako približala Juventusu, da ga direktno ogroža. V nedeljo bo Juventus sprejel v goste Bologno in vse ka- že, da si ne bo pustil zbezati zmago. V nasprotnem primeru je možno, da ga Fiorentina prehiti v lestvici Sicer bodo imeli fiorentinski igralci kaj težko nalogo v daljnem Palermu. Ne smemo pa pozabiti na enajstorico Milana, ki čaka na tretjem mestu lestvice. Po prognozah sodeč, bi morala e-najstorica zmagovito zaključiti tekmo s Padovo, ki prihaja v goste, a res je tudi, da znajo Padovanci pripraviti kako ia Milan neprijetno presenečenje. Ni dvoma, da bo Atalanta premagala Lazio Takega mnenja so domači navijači in tudi nekateri izvedenci, a tudi ni treba pozabiti, da Lazio nujno potrebuje točke, zaradi česar se ne bi smeli čuditi, če bo rimska enajstorica stopila na igrišče v Bergamo z edinim ciljem, da si zagotovi neodločen izid. Z istim namenom prihaja tudi neapeljsko moštvo na sever, kjer bo gostovalo v Vi- cenzi. Ce se bo posrečilo od- ščipniti Lanerossiju točko je pa drugo vprašanje, na katero bo odgovorila samo tekma. • Čeprav govori prognoza v korist enajstorice Rome, ki bo na domačem igrišču igrala Totocalcio št. 31 Atalanta-Lazio 1 X Juventus-Bologna 1 L. R. Vicenza-Napoli 1 MFan-Padova 1 Palermo-Fiorentina X 2 Roma-Bari 1 Sampdoria-Genoa 1 X 2 Spal-lnter 1 X 2 Udinese-Alessandria 1 Reggiana-Catanzaro 1 Venezia-Brescia X 1 Prato-Pisa I Avellino.Cosenza X 2 Barletta-Marsala 1 Casale-Pro Vercelli 1 proti Bariju, pa je možno, da se bodo morali domačini precej truditi, da bodo spravili goste na kolena. Isto bi lahko rekli tudi o Udinese, ki ne bo mogla spiaviti na igrišče nekatere staine in odlične igralce. Sicer pride na srečo Videmčanov v goste enajstorica Alessandrie, ki je resna kandidatka za izpad v B ligo. Prav zato zna biti pa toliko bolj nevarna. V ligurskem pristaniškem mestu bo v nedeljo mestni derby med Sampdorio in Ge-noo. Kdo bo zmagal? Vse variante so možne, vendar se bosta enajstorici zelo verjetno zadovoljili z delitvijo točk. Končno naj še omenimo tekmo med Spalom in Interjem. Prognoza ni jasna, ker predvideva vse tri možnosti. B LIGA V tem prvenstvu bo nekaj precej težkih tekem. Ena čaka Triestino na igrišču No-vare, ki je sicer zadnja v lestvici, a je zadnje čase potegnila kremplje na dan in z nji-ni neusmiljeno praska nasprotnike. Prav zaradi tega bo borba Tržačanov v Novari težka in ostra. Torino bo moral v Mantovo, kjer bo skušal doseči vsaj delitev točk. Laže pa bo za Catanio, ki bo sprejela v goste enajstorico Simmenthala iz Monze. Isto velja za drugo-plasirano moštvo Lecco, ki bo imelo tudi v nedeljo priliko, da si pridobi dve točki na račun Cagliarija. Messini bi ne smela uiti zmaga nad Comom, medtem ko za ostale teKme ni mogoče trditi kaj podobnega. Ni izključeno namreč, da se bodo številne tekme končale z neodločenim izidom. Ostale tekme so: Modena - Marzotto, Reggiana - Catanzaro, Sambe-nettese - Verona, Taranto -Parma in Venezia - Brescia. KOLESARSTVO TRIDENT, 1. — Tridentinski kolesar Aldo Moser je bil da- iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiuiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii iz Amerike vesela vest Duilio Loi - Carlos Ortiz 1. junija za naslov prvaka Srečanje za svetovni naslov v welter junior kategoriji bo v San Franciscu SAN FRANCISCO, 1. — Organizator boksarskih srečanj Bennie Ford je javil, da bo svetovni prvak v welter junior kategoriji Carlos Ortiz stavil svoj naslov na razpolago evropskemu prvaku Duiliu Loi v srečanju, ki bo 1. junija letos v «Cow Palače*. Ortizu, ki je v svoji boksar- ski karieri okusil samo dvakrat poraz, se je vedno posrečilo v povratnem dvoboju pre- proti Ortizu. Klaus, ki še včeraj ni imel v rokah Fordovega odgovora na magati zmagovalce prvega sre-! nie6°ye predloge, je bil jezen Čanja j zaradi razširjevanfi netočnih Sedanji boksarski prvak je! vesti o tem dvoboju. Toda da-zadnjikrat stopil na ring 4. februarja letos v Los Angelesu proti Mehikancu Battlingu Torresu in ga je v borbi za naslov svetovnega prvaka premagal s K.O. v deveti rundi. * # * MILAN, 1. — Prokurator tržaškega boksarja, evropskega prvaka v srednje težki kategoriji Duilia Loia, Steve Klaus je na današnji tiskovni konferenci potrdil, da bo Loi nastopil 1. junija v San Franciscu za naslov svetovnega prvaka nes je bil vesel, ker se je izkazalo, da vesti niso bile netočne. Ford mu je namreč po-voljno odgovoril in ker je pogodba že podpisana, bo 1. junija prišlo do dvoboja, ki ga Loi čaka že pet let. Na vprašanje novinarjev je Loi izjavil, da je vesel priložnosti za srečanje z Ortizom in da se bo do zadnjih dni tega meseca pripravljal v Milanu. V zadnjih dneh aprila ali prvih dneh maja se bo odpeljal nes operiran. Zaradi napalke V nosu, ki mu ni dovoljevala pra. viilnega in lahkotnega dihanja, se je Moser dal operirati. Operacija je uspela in če ne bo komplikaciji, bo kolesar okreval do kolesarske dirke po Španiji, ki bo od 29. aprila do 15. maja. Za nagrado Petrocalte* Nencini prvi v lestvici MILAN, 1. — Po rezultatih kolesarskih dirk po pokrajini Reggio Calabria In po Campa-niji, je lestvica za nagrado Pe. trocaltex «Sportman leta« sledeča: Nencini 32 točk, Baffi 24, Carlesi in Liviero 20, Galeaz 18, Brugmami 16, Battistini 13, Cestari 12. Fantini 10, Accordi in Conterno 8, Maissignam in Tinazzi 7, Moser in Zamboni 6 ter Gismondi 4 točke. ODHOD TRIESTINE 13 igralcev za Nova« Triestina bo odpocova a . il-icsima u« "“V— J, zjutraj v Novaro. Tre š, izbral 13 igralcev, ki nei peljal s seboj tekmo. Včeraj so -—- - j.. trenirali na stadionu P ^ so tkularci Soboti in ker ni bilo_ dvomov za sestavo ®naL ver je Trevlsan izjava, d« ^ jetno tržaško moštvo proti Novari v sledeciP pj. Bandini; Frigeri, grassi, Varglien, *JalJaCčoUj» tunato, Puia, Secchi, Ta ^ Del Negro. Kot rez«« ^ odpotovala s titularci in Cazzaniga. BOKS .u-lil Drugi poraz ft**® MELBOURNE, 1. ". m boksar Aldo Pravasamtj p svoji turneji po Av*“ beležil že drugi P°ra-jw či*®* ga je premagal Ameri Anburn Copelana. * -jcett ni dosti zaostajal za z_ ^jetil katerega je večkrat P s svojim levim udare ■ Govori se, da se Pravisani za stalno P , t Avstralijo. Njegova *, j(4 tročičkom je že „zap n0vo 9 in je slediila možu v movino. NOGOMEi^ RIM 1. - Danes je z ^ potovala v Ankaro ' olimpijska n°Some*j»H<> itP zentanca, ki bo v nej grf} la na stadionu -XIX. turško tanco. diiletai. <° rep’ iiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimitiiiimiiitiiiimiiiiiiiimiimiimiiiiii1 «Alberg - Kandahar» Hecherj eva (Avstrijo) prva v smuku v Sestrici Slab plasma olimpijske prvakinje Bieblov®1 je padla - Pia Riva šesta ki te*' SESTRIERE, 1. — Na predvečer XXV. smučarske^j, movanja «Alberg - Kandahar« se je govorilo, da bo ^ tekmovanje pravzaprav repriza olimpijskih zims iger. To je veljalo posebno v ženski konkurenci. jt so se najboljše smučarke in prav zaradi tega je vla redno veliko zanimanje. Tekmovanje ni razočaralo: Avstrijka Hecker Traudl, ki je na olimpiadi zasedla tretje me. sto, je z lahkoto zmagala in je pustila za seboj vse njene najnevarnejše nasprotnice, med katerimi je bila »zlata kolajna« Heidd Bdebl, ki je že v začetku proge padla in se ni plasirala niti med prvimi 30 tekmovalkami. Za Hecherjevo, ki nima še niti 16 let, so vsa ostala častna mesta zasedle avstrijske smučarke. Le Pii Rivi se je posrečilo zasesti šesto mesto, mddtem ko se je Švicarka Yvonne Ruegg, ravnotako o-limpij-ska prvakinja v veleslalomu, plasirala na sedmo mesto. Tekmovanje v smuku je potekalo brez težkoč, pa čeprav je prejšnji dan snežiilo. Toda že ob zori so smučarski učitelji iz Sestriera uredili 2.350 m dolgo progo z višinsko razliko 635 m in s 30 vratci. Jutri zjutraj bo na isti progi, samo s startom na višjem predelu, tekmovanje v smuku za moške. Proga, ki so jo imenovali «Primavera», bo dolga 3.300 m, višinske razlike bo 982 m, vratc pa 29. Za moško tekmovanje se je prijavilo 89 smučarjev, med katerimi so Avstrijec Gram-shammer, Francoz Perillat, Du-villard in BonJdeu, Nemec Leit-ner in tudi Italijani Alberti, Italo Pedromcelli in Nicolo. V popoldanskih urah pa bo tekmovanje žensk v slalomu. Uradni vrstni red smuka za ženske: 1. Hecher Traudl (Avstrija) 2’07”5; 2. Haas Christl (Avstr.) 2’09”5; 3. Netzer Erika (Avst.) 2’U”3; 4. Beutlhauser Herlinde (Avst ) 2’11”7; 5. Jhan Marian. ne (Avst.) 2’12”; 6. Riva Pia Sonja (Nemč.) 2 1,6 3< jj 0 Anne (Nemč.) 2jflJJ sonchet Marie Jose ,rt i 19. Hanel Helge ’ riko, kjer bo ostala na turneji. ,_Wea’sr Tekme bodo po sle redu: , 5. aprila v Buen g ap z Associatione Portena. la v Buenos Ayre®a ^ ciatione Baskett bal$ t-iauuiic Ddsni:.. " , _ la z argentinsko v S? (Italija) 272"3; 7. Ruegg Yvon. ne (Švica) 2’12”4; 8. Hofherr Hilde (Avst.) 2’12”9; 9 Grosso Ariette (Fr.) 2’14”3; 10 Leduc Therese (Fr.) 2’14”5; 11. Hen-neberger Barbi (Nemč.) 2’14"7; 12. Schir Jolanda (It.) 2’14”9; 13. Staffner Christl (Avst.) 2’ in 15”2; 14. Leduc Marguerite z letalom v San Francisco,, (Fr.) 2’15”6; 15. Mittermaier kjer bo nadaljeval trening. | Heide (Nemč.) 2’15”9; 16. Speri prezentanco, 14. apr .zeHtal!rf tiagu s čilsko rePr . t 1 19. aprila v MonteV>a prezentanco Urugva^ Svetovno šahovsko Pr, Po osmi i part?! Talj-Botvinik V nadaljevanju osn a šahovskega s vetov n. . stva med Botvituk # . ljem, se je Talj j*^ nadaljevanja pr,eda„ pJ J va zmaga Botvintk • v k partiji je stanje Talja. DANES in r Uffl1 Športno tekmo taborniko* vafli* IU Danes in .Lrt""; D v našem *„rsK"jr< movanje med JtoP borniki in Rodo® Vai? 'Z.!rS£nold»« W Danes začetkom ot) D- sgo * a škem domu 4aav0)joJ 1 K5 nje. Sledil bo ****£ (> miznem tenisu, . bOjii bo Jutri ob stadionu »Prvi ^od1 in ženski «ač uk ******* ******** ******** CIRIL KOSMAČ. m Vstanem In grem iz dvorane. Noge me nosijo nekje zelo visoko, kakor bi bile res najmanj trikrat daljše, kot so v resnici. Nosijo me po ozkem, dolgem hodniku^ Na koncu stoji^ ^ ža. Obrnem se. Hodnik je zdaj še ožji in še daljši. Nekdo m prihaja naproti z druge strani. Kdo pa je to? Zdi se mi zel znan, a se ne morem spomniti, kdo je. In to je Precei mucno. Zmeraj hitreje se bližava drug drugemu. Zadnji trenutek se ustavim pred zrcalom. In tedaj ga spoznam; stojim pre mim sabo. Stojim in gledam. — Kdo sem? — se naposled vprašam. — Ta, ki stoji pred zrcalom, ali tisti v zrcalu? Kdo sem pravzaprav? Ali sem sin, ki so mu ubili odeta, ali sem pisatelj, ki je zadovoljen, da lahko tako od blizu motri sina, ki so mu ubili očeta? Z obema rokama si poribam obraz in nato spet pogledam tistega Iz zrcala. . — Ti si pisatelj! — mu rečem in mu pogledam v sive, svetle oči — Lovec si! Kakor strastni divji lovec za grmom, tako če-Diš v zasedi za mojim srcem, oborožen s puško, s skobcem, z nožem z zanko, s trnkom, pa tudi s kolom. Brezobzirno, neiz-Drosno’ s prirojeno strastjo loviš vsa moja doživetja in vsa moja čustva, pa naj bodo še tako skrita, še tako zaščitena in zasebna last. Vem, človek te zanima, zato pa tako nečloveško kljuješ vanj. Jastreb! , Gleda me nepremično, nato vzdigne svoje trikotne obrvi na visoko čelo in vpraša: In kje so zdaj evoja čustva? Kam si dal srce? Zdrznem se, on tudi. Počasi se mu okrog ust zarišejo trpke sence. In spet upre vame sive, svetle oči. Gledava se s prikritim sovraštvom, z nerazumljivim strahom in z grenkobo. — Ali sem naposled res to jaz? — me prešine. Naglo se obrnem, ker ne zdržim več pogleda iz zrcala. In naglo hitim po hodniku, kakor bi on še stal v zrcalu in gledal za mano. Brišem si tilnik in hitim, da bi bil čimprej v dvorani med ljudmi. S komolcem odpahnem vrata in vstopim. Prižgem si cigareto in grem počasi proti mizi. Še sem ves gluh in trd, pa vendar vse vidim. Vidim svetle steklene lestence, belo pregrajeno mizo, krožnike z zlato obrezo, bliščeče kozarce in ognjene odseve luči, ki se kopljejo v nalitem vinu. Vidim rdeče cvetje in raztresene zelene bršljanove liste. Vidim dolgega britanskega generala s pristnim angleškinr nosom, ki se na njem veselo preliva vinska rdečica. In vidim vse obraze hkrati; usta, ki se smejejo, oči, ki se svetijo, roke, ki krilijo, cigarete, ki gorijo, dim, ki se svaljka pod strop. Vse vidim, on pa, ki že spet čepi v zasedi za mojim srcem, mi ostro šepeta: — Vse si zapomni! Vso to živo sliko objemi in si jo zariši v spomin, da boš nekoč lahko pisal o tem! Tesnoba me grabi. Zravnam se in globoko zajamem sapo. Tedaj me v prsih zaboli. V sebi začutim velikansko, obokano črno dvorano, polno teme. Izpod stropa visi moje srce kakor gong. Kladivo udriha po njem, udarec čutim — a zvoka ni! — Ali je moje srce res tako okamenelo? — se vprašam. — Ne, ni! — si rečem. — Oglasilo se bo. Zdaj sem samo v tistem mrtvem trenutku, preden iz nove rane priteče kri. Obrnem se in grem iz dvorane. Naglo grem po hodniku in naglo stopim mimo straže, da bi bil čimprej sam na pozni ulici Prevrgel sem se na postelji in globoko zajel zrak, zakaj v sebi sem spet začutil obokano črno dvorano, polno teme in tesnobe. »Kdaj je to bilo?» sem se vprašal. »Komaj pred petimi dnevi, meni pa se zdi, da je od takrat minilo najmanj pol večnosti.» «Pozabljaš, pozabljaš!« se je oglasila vest. «Pozabljam. življenje vse zaliva,« sem rekel v opravičilo. »Pa tudi otrdeli smo. Vsaj na videz. Tako je pač, da je smrt postala naša vsakdanja znanka. Saj hodim te dni po domovih in ulicah ter gledam, kako se zbirajo družine, kako se srečujejo prijatelji.* Partizan mimogrede priteče domov, pozdravi in s hlastnim pogledom objame vse domače. Kar nenadoma pa se zdrzne in zmrači ter plane skozi vse prostore. Vrne se, obstane sredi kuhinje, široko odpre oči in zasope: — Kje pa je oče? — Oče?... Mar še ne veš?... V gramozni jami. — A?!... — Že triinštiridesetega. Partizan ne reče nobene več. Samo zobe stisne in gre brez soize iz hiše. Na ulici sreča tovariša. Roka seže v roko, a prve besede: — Kaj pa tvoj stari? — A oče?... V gramozni jami. — A?!... Kdaj pa? — O, že triinštiridesetega. Junija. — Moj pa maja. Trenutek tišine, da se čelo zmrači in se pogleda ločita vsak v svojo smer. Nato roka spet seže v roko: — No, na svidenje. Se bova že še kaj videla. Tako se srečujejo, se pozdravljajo in se nato razhajajo, kakor bi vsi ti očetje in bratje in matere in sestre samo kam odpotovali. In saj so odpotovali. Po najtežji poti so odpotovali v zgodovino, napisali tam naš najslavnejši list ter ga predali z mirnim ponosom, rekoč: — Tu je naš list. Na njem piše, da je eden je, t j narodov izpolnil svojo naj večjo dolžnost: Dvignil s ^ ga poteptali na tla, in šel z golimi rokami v b0ain V človeka in je zato zmagal. Hvale ne potrebuje J kakor je ne potrebuje nihče, ki je izpolnil svojo d je v bode in pravice pa mu tudi ni treba meriti, ker si J f odmeril že sam! , ^jtii. jffi Ta podoba je tako jasno zaživela pred mojim*. v tjjjjj) tudi mene prevzel ponos in nato ganjenost, Z^jraz sV “•* stotisočglavem odposlanstvu sem zagledal tudi 0 \egš $ očeta. Vsi obrazi so bili prsteni, izpiti, sivi, obraz ni pa se je naravnost odbijal od te sivine, zakaj bil J %