DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA ZA PODROČJE - KMETIJSTVA IN RIBIŠTVA, - GOZDARSTVA IN LOVSTVA TER ; - ' - VODNEGA GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZAOBBOBJE 1981-1985 1. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA \ 1. člen V cilju uspešnega in skladnega razvoja kmetijstVa in gozdarstva na območju občine Ljubljana-Šiška v prihodnjem sredniLročnem planskem obdobju, se ude-leženci tega dogovora obvezujemo, da bomo pospešili spreminjanje družbenoekononnskih odnosov na vasi z uvajanjern različnih oblik združevanja dela, zemlje in sredstev, z dohodkovnim povezovanjem, z razvijanjem sodelovanja kmetov kooperantov v gozdni proizvodnji in z obsežnejšimi enotnirai pospeševalnimi ukrepi. Pro gram ukrepov za pospeševanje kmetijstva bosta izde-lali skupnosti iz področja kmetijstva, o financiranju pa se bodo samoupravno dogovorile skupščine posameznih skupnosti. Z nadaljnjim pospešenim razvojem novih družbeno-ekonomskih odnosov bomo dosegli večjo gospodarsko učinkovitost, več pridelkov in večjo socialno varnost kmetov. Samoupravno in družbenopolilično organizacijo kra-jevnih skupnosti na vasi bomo razvijali tako, da bo omogočeno kmečkemu proizvajalcu polno samouprav-no odločanje o pogojih dela, življenja in o rezultatih dela ter še naprej ustvarjali pogoje za krepitev inte-resa kmetov za vključevanje in združevaiije v KME-TIJSKO ZADRUGO MEDVODE in OBRAT ZA KOOPE-RACIJO GOZDARSTVA LJUBLJANA, kjer bodo uve-ljavljaji samoupravne pravice. 2. člen Uresničitev temeljnih ciljev družbenoekononiskega razvoja zahteva doseganje naslednjih ciljev razvoja iz-raženih v letnih stopnjah rasti v srednjeročnem obdob-ju 1931—1985: — realna rast družbenega proizvoda 3,5 %, — realna slopnja rasti zaposlenosti 1,6%, — realna rast produktivnosti dela 1,9%, — povečan obseg industrijske proizvodnje 5%, — povečan obseg kmetijske proizvodnje 3%, — stopnja izvoza'6%, ¦ _> ' -L -,,.*.._ ' "• — stopnja uvoza 1 %, - *~-~ - ¦ ' ' '- '¦¦- ¦ ' ' — investicije v osnovna sredstva 5%., ' — delež produktivnosti v realnem družbenem pro-izvodu več kol 50 "/o, — nominalna rast osebnih dohodkov 10 % počas-neje od nominalne rasti dohodka, — rast skupne porabe 10 ''• ',> počasneje od rasti re-alnega družbenega proizvoda, — rast splošne porabe 10%. počasneje od rasli re-alnega družbenega proizvoda. Udeleženci se obvezujerao, da bomo v smislu 15!>. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in a družbenem planiranju SR Slovenije kontinuirano upo-števali sistem kontinuiranega planiranja ter v vsako-letno resolucijo o uresničevanju družbenega plana Slo-venije ter občine LjubljaAa-Siška prilagodili kazalce razvoja načelom srečujočega se planiranja. 3. člen Načrtovano gospodarsko rast bomo v razdobja 1981—1985 dosegli le ob postopnem izboljševanju raz-merij v delitvi družbenega proizvoda, pri katerih bodo morale biti vse oblike porabe razen investicijske, pod-rejene počasnejši rasfi od družbenega proizvoda: — sredslva za akumulacijo bodo naraščala 25% hitreje od rasti družbenega proizvoda in bodo letno znašala 5 %, kar bo hkrati tudi naraščanje sredstev za investicije v osnovna sredstva, — sredstva za skupno porabo bodo naraščala po-časneje od družbenega proizvoda, delež skupne porabe v razporejanju dohodka bo znašal 16%, — sredstva za splošno porabo bodo naraščala po-časneje od družbenega proizvoda, delež splošne porabe v razporejanju dohodka bo znašal 2 %> — sredstva za osebno porabo bodo v rasti najmoč-neje zaostajala za rasljo družbenega proizvoda. Njiho-va letna stopnja rasti bo dosegala 75 % višino. rasti no-minalnega dohodka. Podpisniki: OZD, KS, SIS, MGZ, banke, IS 4. člen Zaradi čimboljšega izkoriščanja kadrovskega poten-ciala se udeleženci dogovorimo za dosledno in racio-nalno zaposlovanje, za izboljšanje kadrovske strukture in zniževanje števila režijskih, administrativnih in dru-gih neproduktivnih opravil. Stevilo zaposlenih na področju kmetijstva in goz-darstva se bo v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju povečevalo v okviru usklajenih kadrovskih bi-lanc občine. Podpisniki: OZD, KS, SIS, MGZ, banke, IS 2. RAZVOJNE USMERITVE TEMEUNI CILJI 5. člen Tudi v naslednjem srednjeročnem planskem obdob-ju se mora agroživilstvo pospešeno razvijati in v nje-govem okviru še posebej preskrba prebivalstva s kme-tijskimi pridelki. Govedoreja, v okviru te pa proizvodnja mleka in mesa, bo tudi v naslednjem srednjeročnem planskem cbdobju glavna usmeritev primarne kmetijske proizvod-nje v občini. Letna rast proizvodnje mleka na zasebnih kmetijah članov in kooperantov bo 3,5 %, mlečnost po kravi se bo letno povečevala in bo koncu srednjeročnega plan-skega obdobja znašala 3.5001 po kravi. Na TOZD Poljedelstvo-Govedoreja, Domžale, Orga-nizacijska enota Vodice, se bo proizvodnost mleka po kravi zvišala za 2 % in bo znašala ob koncu srednje-ročnega planskega obdobja 6.000 litrov po kravi. Na organizacijski enoli Smlednik bo letna proiz-vodja 2.300 kom. govejih pitancev v skupni teži 1.173 tone, proizvodnja je predvidena, da bo za vsako leto enaka. Na kmetijah članov in kooperantov KIT KZ Med-vode se bo proizvodnja mesa v planskem obdobju po-večala za 4 %, tako, da bo leta 1980 — 550 ton, leta 1985 pa 650 ton. Glede dejavnosti meso-prometa se KIT KZ Medvo-de obvezuje, da se bo vključila v skupni dogovor v okviru SOZD KIT o razvoju klavniške in mesne prede-lovalne industrije na dohodkovnih odnosih. Udeleženci tega dogovora se obvezujemo, da bomo intenzivirali proizvodnjo krompirja, tako da bomo do konca planskega obdobja dosegli za 30 % večji hektar-ski pridelek krompirja, pri tem. pa bomo zraanjšali po-vršine pod to kulturo za 20%. V rastlinski proizvodnji se bo še naprej prvenstve-no zagotavljala krmska baza za proizvodnjo mleka in inesa. KIT KZ Medvode se obvezuje inlenzivirati pro-izvodnjo zelenjave za porabo v svežem stanju in kot surovine za tovarno gotovih in polpripravljenih jedi. V cilju ohranitve in oživitve kmetij v hribovitih predelih občine in zaradi poseljenosti pokrajine, kar je še posebej važno z vidika SLO, se udeleženci tega do-govora obvezujemo, da bomo zagotovili večjo kmetij-sko proizvodnjo in socialno varnost hribovskim kmetom. V okviru SIS za preskrbo bomo udeleženci sklepali dogovore o pridelovanju posameznih vrst pridelkov za kritje potreb občine in mesta Ljubljane. Podpisniki: KZ Medvode, OZD, SIS, IS KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST 6. člen Kmetijska zemljiška skupnost bo opredelila kmetij-ska zemljišča, ki bodo dolgoročno namenjena za po-trebe kmetijstva in gozdarstva. Opredelila jih bo po naravnih lastnostih, primernostih za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo. Razmejila bo kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo, na zemljišča, ki bodo naraenjena gozdni proizvodnji in na tista, ki bodo ostala za km.etijsko rabo. Izdelala.bo agrokarto in programe razvojnih usme-ritev kmetijstva v občini. Kmetijska zemljiška skupnost bo dajala potrebno pomoč in predlagala ukrepe v smeri reaktiviranja opu-ščenih zemljišč kmetov ter vključevanje v organizirano tržno proizvodnjo. S skladom kmetijskih zemljišč bo gospodarila ta-ko, da se hodo zemljišča prenašala na kmetijske orga-nizacije in združene kmete, še zlasti na tiste, ki bodo zaradi urbanizacije izgubili zemljo. Izvajala bo agrarne operacije, posebno komasacije, združevanje zemljišč, agromelioracije in medsebojno menjavo ¦ na območjih, ki bodo s prostorskim planom predvidene za kmetijstvo. Za kmetijsko rabo ljodo v tem planskem obdobju meliorirana kmetijska zemljišča ob Gameljščici v po-vršini 70 hektarjev in sicer od Vojskega do Šinkovega turna. Na novo usposobljene površine bodo služile za proizvodnjo travno-deteljnih mešanic in koruze za sili-ranje. S to melioracijo bomo neposredno povečali živi-norejsko proizvodnjo. V hribovitih predelih bo sodelovala pri razvoju kmetijstva z izgradnjo prometnic, oblikovanjem skupnih pašnikov in drugimi posegi, izdatnejšim materialnim prispevkom. Sodelovala bo pri reševanju socialne varnosti kme-tov po zakonu o preživninskem varstvu kmetov. Zaradi usklajevanja in reševanja nalog pri izvaja-rvju kmetijske zemljiške politike, ki so skupnega pome-na za vso Slovenijo in mesto Ljubljana, bo kmetijska zemljiška skupnost sodelovala z Zvezo kmetijskih zem-]jiških skupnosti Slovenije. Podpisniki: Kmetijska zemljiška skupnost, IS SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA 7. člen Skupnost za pospeševanje kraetijstva bo v cilju boljše oskrbe mesta Ljubljane z mesom in mlekom po-večala materialno stimuliranje vseh oblik intenzivne naročene kmetijske proizvodnje. Skupnost bo sofinancirala in pospeševala ustanav-Ijanje vseli oblik združevanja na vasi v skupnosti, kot so proizvodne, komasacijske in melioracijske, strojne, zavarovalne in mlekarske. Materialno bo skupnost stimulirala sanacijo kmeč-kih dvorišč in gospodarskih posojil in s tem, poleg drugega, razvijala pogoje za razvoj kmečkega turizma. Skupnost bo regresirala umetno osemenjevanje go-vejih plemenic in nabavo plemenjakov, regresirala ob-resLne mere za kredite pri modernizaciji kmetijske pro-izvodnje, regresirala nabavo plemenske živine ter vzrejo konj, gradnjo silosov, nakup semenskega krompirja, nakup seraen strnih žit, prevetrovalnih naprav, keraične analize tal in krme. Sofinancirala bo tudi izobraževanje kmetov in pospeševalne službe in načrte za hleve ter gospodarska poslopja. V hribovitem področju bo poleg zgornjih nalog še sofinancirala nakup mehanizacije, umetna gnojila, novogradnje in adaptacijo govejih hle-vov. V okviru finančnih možnosti se bo regresirala tudi nabava umetnih gnojil na ravninskem področju občine. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo posebno pozornost in poriioč dajala ohranitvi in razvoju hribov-skih kmetij. V cilju maksimalne ohranitve hribovskega prebi-valstva ter čimbolj primernega izkoriščanja hribovskega sveta bomo v tem srednjeročnem obdobju organizirali vzrejo ovac. Z uvajanjem ovčereje bomo pričeli pri šolski mladini in pri vseh zainleresiranih kmetovalcih. Zaradi izrednega pomena konj v mirnodobnem in vojnetn času bomo v okviru danih možnosti pričeli tudi s sistsmatično akcijo za razširitev konjereje. Te po-speševalne naloge bomo organizirali pri vseh zaintere-siranih rejcih v Polhograjskih Dolomitih skupaj s kme- tijskimi pospeševalnimi službami s sosednjimi občinami. Podpisniki: Skupnost za pospešvanje kmeti^BVa, IS GOSPODARJENJE Z GOZDOVI 8. člen Zaradi neposredne bližine mesla Ljubljane je pomen splošno koristnih funkcij gozdov na območju občine Ljubljana-Siška zelo velik. Zato bomo v gozdarstvu še povečali skrb za gozdove primestnega in mestnega ob-močja, varovalne gozdove v hudourniških predelih in ob vodotokih. Posek in blagovno proizvodnjo bomo v planskem obdobju povečali za 4 '\'ft. To bomo dosegli predvsera z redčenjem mladih in srednjedobnih sestojev, premeno slabo donosnih gozdov in z odpiranjem slabo dostopnih gozdnih površin. Za povečanje donosnosti gozdov bo nujno povečati vlaganje v razširjeno biološko in teh-nično reprodukcijo z dodatnimi sredstvi porabnikov lesa in SIS za gozdarstvo. S povečanim posekom bomo po-krivali predvsem rastoče potrebe po lesu za celulozno industrijo in proizvodnjo ivernih plošč. Za odpiranje gozdov bomo zgradili vsaj 3 km gozd-nih cest, vzdrževaH ter izboljševali gozdne vlake in poti. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bo dan velik poudarek gojenju gozdov, kjer se predvideva letna rast 0,8%. V skladu s prostorskim planom bomo v hribovitih predelih pogozdovali opuščena kmetijska zemljišča, v bližini naselij pa bomo gospodarjenje z gozdovi prila-gajali potrebam urbanizacije. Zaradi slabih ekoloških pogojev ne bomo prepu-ščali zemljišč prirodnemu pogozdovanju temveč bomo z organiziranirai posegi hitreje širili intenzivno gozdar-stvo tako,' da bomo na opuščenih kmetijskih in gozdnih površinah, katere so naraenjene gozdarstvu z organizi-ranimi posegi -— pogozdovanjem dosegli čim večji letni prirastek. Za dosego teh ciljev bomo preko KS in družbeno-političnih organizacij — ZSMS na šolah organizirali vsako leto pogozdovanje. Sodelovali bomo pri določanju režima čuvanja mestnih gozdov in njihovega gojenja. Podpisniki: OZD, SIS, IS VODNO GOSPODARSTVO 9. člen V vodnem gospodarstvu bomo poleg rednega vzdr-ževanja vodotokov in njihovih objektov nadaljevali z ukrepi za zavarovanje naselij in kmetijskih zemljišč pred poplavami. Preprečevali bomo zamočvirjanje, prav tako pa bomo poslopno sanirali že zamočvirjena zem-ljišča ter jih usposabljali za kmetijsko Tabo in urbani-zacijo. Urejali bomo hudourniška področja in urejali po-toke, ki ogrožajo naselja. Vodna skupnost Ljubljanica—Sava bo iz združenih sredstev financirala na območju občine Ljubljana-Siška predvsem naslednja večja vodnoregulacijska dela: ¦— gradnjo zadrževalnikov in regulacijo Glinščice, — vzdrževanje vodotokov, vodno-gospodarskih ob-jektov in varstvo voda, — vzdrževanje osnovne odvodne mreže na melio-riranih zemljiščih. Podpisniki: Vodna skupnost Ljubljanica—Sava, IS RIBOGOJNIŠTVO 10. člen Udeleženci tega dogovora bomo še vnaprej prepre-čevali onesnaževanje voda in ščitili vodni živelj. Ribogojnica Povodje se obvezuje, da bo tudi v na-slednjem srednjeročnem planskem obdobju maksimalno izkoriščala kapacitete ribogojnice, in sicer po planu proizvodnje za obdobje 1981—1985 predvsem ribe z* vlaganje v vode ribiških družin ter konzumne ribe za široko potrošnjo v letni količini 50.000 kg do 60.000 kg. V obdobju 1981—1985 bo vodnemu življu, v sklopu varstva okolja namenjena posebna skrb. Podpisniki: Ribogojnica Povodje, IS, Zveza ribiškiK. družin LOV 11. člen Divjad je sestavni del narave. Zato si bomo ude-leženci prizadevali, da bomo stalno zagotavljali pogoja za nemoten razvoj divjadi v skladu s konkretno zako-nodajo s tega področja. V obdobju 1981—1985 načrtujemo lovske družine, da bodo izdelale lovsko-gospodarske načrte in oprede-lile stalež divjadi, gojitev in odstrel divjadi. Zatirale bodo bolezni divjadi, pri čemer bodo še posebej pazile, da bodo odkrile in zatrle vsak primer za steklino obo-lele živali. Podpisniki: OZD, IS CEBELARSTVO 12. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo spodbujale raz-voj čebelarstva, z namenom, da se poveča proizvodnja čebelarskih izdelkov in zagotovi še intenzivnejše opra-ševanje kmetijskih kultur. Za uresničitev ciljev tega odstavka bodo udeležen-ke vključevale združene kmete in druge zainteresirane občane v čebelarske družine, ali v druga ustrezna telesa organiziranosti čebelarjev. INVESTICIJE V KMETIJSTVU 13. člen Pospeševali bomo piedvsem tiste investicije, ki SO namenjene izboljšanju preskrbe prebivalstva. V srednjeročnem obdobju bomo v kmetijslvu zdru« žovali sredstva za financiranje naslednjih naložb na ob-močju KZ Medvode: — nadaljnjo modernizacijo kmetij, — modernizacijo zbiralne mreže za mleko, — izgradnjo skladišča za krompir, — uvajanje proizvodnje vrtnin, — obnovo linije za proizvodnjo žit, vključno sušil-nico ter postavitev dveh žiLnih silosov, — adaptacijo zadružnega doma v Medvodah, — razširitev prodajnega skladišča v Vižmarjah, — organiziranje servisne delavnice za popravild kmetijske raehanizacije in prodajalne rezervnih delov (Pirniče), ¦— razširitev maloprodajne mreže mesnic. Na območju TOZD Poljedelstvo-Govedoreja, Dom-žale, Organizacijska enota Smlednik: — v letu 1981 bo rekonstruirana farma pitališča Smlednik v vrednosti 40,000.000 din, po cenah iz leta 1980. Na območju TOZD Poljedelstvo-Govedoreja, Dom-žale, Organizacijska enota Vodice: — obnovo inehanizacije v vrednosti letno 10,000.000 din, — v letu 1982 izgradnjo nove porodnišnice v okvi-ru že obsloječe farme v vrednosti 9,000.000 din, — v lelu 1983 izdelavo vrtine za lastno vodo S čr-pališčem v vrednosti 500.000 din. 3. KONČNE DOLOČBE 14. člen Da bi oniogočili uresničitev z družbenim planoitf zastavljenih ciljev, se udeleženci tega dogovora obve- zujemo, da bomo v samoupravnih sporazumih, v druž-benih dogovorih ler v pogodbenih razmerjih, ki jih bomo sklepali, sprejemali take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in v ta namen združevali sredslva in sprejetnali druge po-trebne ukrepe. .'.¦-¦ " - 15. člen UdeležSnci bomo med sprejemanjerii izpolnjevanja tega dogovora v primeru bistvenih spremerab v pogo- jih in ijazvoju, ki bi onemogočala nadaljnjo dinamiko, obseg aii način uresničilve, sprejetih obveznosti, pred-lagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet. 16. člen Posamezni udeleženci podpisujemo ta dogovor in sprejemamo obveznosti v mejah svojih pristojnosti in pooblastil. Morebitni spori, nastali v teku izpolnjevanja tega dogovora, se bodo reševali arbitražno aK pred so-diščem združenega dela.