ST- 73. V CELJU, SOBOTJt 12. JUL1JA 1919 LETO I. tachaja wtab torek, öetrtek in •ObOto. - Cana • Za cclo leto 36 K, u pol leta 18 krön, za četrt lela 9 K, za 1 mcsec 3 krone. Posamezna ttevllka «tane 40 vlnarjev> Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja sa no moreno or.irati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede Ilsta so poštninc proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozira. Urednlfrtvo In upravni&tvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strossinajerjeva ulica &t. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- rnanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 & od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon 5t 65. IZDAJA IH TBSKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BQB 0DG0V0RNI UREDHIK VEK0SLAV SPINDLER. Rojstni (S: a!ja Petra I. Naš kralj Peter ,!., katerega roj- stni dan slavi danes. cela Jugosbvija, rodil se je 11. julija 1844. Njegov oče Aleksander Karagjorgjevič je bil tedaj srbski knez in je vladal od leta 1842 —1858. Ko ga je srpska skupština pri- silila, da se odpove prestolu, izselil se je na Ogrsko, a svoje pravice do pre- stola odstopil je svojemu sinu Petru, kterega je dal odgojiti v Genevi na liceju Sainte Barbe, na Francoskem v vojaški šoli Saint Cyr in v general- štabni šoli v Parizu. Svoje vojaške sposobnosti pokazal je Peter I. najprej kot dobrovoljec v francosko-nernški voj- ni 1870/71; za svojo hrabrost je bil odlikovan s križem častne legije. Ko je leta 1875 izbruhnila vstaja v Herce- govirti in Bosni, prihitel je 1. 1876 s posebno legijo svojim bratom v pomoč. Leta 1883 se je oženil s črnogorsko kneginjo Zorko, hčerjo sedanjega eks- kralja Nikole I. Rodivši nui hc'erko Jeleno in dva sina, Jurja in Aleksan- 3ra, umre mu soproga že leta 1860. — V Srbiji zavladal je Peter I. leta 1903, po umoru zadnjega Obrenoviča, Alek- sandra I. Meseca oktobra 1904 je bil maziljen za kralja v samostanu Žiči. Nekaj dni potem je obiskal bolgarske- ga kneza Ferdinanda, da vpostavi in utrdi prijateljstvo med srpsko in bol- garsko državo. Leta 1912 se je to pri- jateljstvo pod vplivom ruske diploma- cije poglobüo v zvezo proti Turčiji; k tej zvezi pristopile so še Grška in Črna gern, da skupno branijo in osvobodijo svoje soplemenike v turškem cesar- • stvu. Zastonj so se zdaj trudile evrop- ske velevlasti, da obvarujejo Turčijo pred Balkansko zvezo. Prva je začela z vojno Črna gora (8. oktobra 1912), a deset dni pozneje tudi drugi zavez- niki. V tej vojni (1912/13) so Srbi pod poveljstvom prestolonaslednika Alek- sandra popolnoma porazili turško voj- sko pri Kumanovem in Bitolju; v osmih dneh so prodrli skoz gorovito Albanijo do Jadranskega morja in tam •svojili Lies in Drač. S to srečno vojno proti Turčiji in leta 1913 tudi proti Bolgariji je srpski kralj Peter I. v za- vezništvu s črnogorskim kraljem osvo- bodil vse srpske kraje, ki so še ječali pod turškim jarrnom. Z mirom v Bu- kareStu (1913) je Srbija dobila Skop- lje, Kumanovo in Bitolj. Velika nesreča, ki je zadela kralja Petra 1., vso srpsko vojsko in ves srpski narod od leta 1915 do jeseni 1918, je še nam vsem v živem sporni- nu, istotako, kako je lanskega leta pomlajena srpska vojska pod povelj- stvom prestolonaslednika razbifa bol- garsko, nemško in avstro-ogrsko voj- sko ter pognala Ase te sovražnike iz svoje domovine, tako da se je letos kralj — mučenik zopet mogel vrniti v svojo domovino kot slavljen zma- govalec in tudi nas Slovence reSiti tujega robstva. Za to pa mu tudi z resnično in iskreno Ijubeznijo, opravi- čenim spoštovanjem in popolno vda- nostjo zakličemo: Bog 2ivi na mnogaja leta našs- ga odrešitelja, našega prvega |ugo- slovanskcga kralja Petra I. Petroviča! Prof. Fr. Mravljak. Kealna gimmizija v Celju. Dobra dva meseca nas ločita od od novega šolskega leta, ki nam mo- reta donesti temeljito preustrojitev celi- skega srednješolskega zavoda, ako ne tratimo časa z brezplodnimi debatami, ampak krepko pcvzdignemo svoj glas po modernejši izobra'zbi srednješoiskega naraščaja. Z osvoboditvijo in ujedinjenjem jiigoslovanskega naroda smo dobili Slo- venci konečno svoje la'stne Sole, ki si jih moretno urediti po lastni preudar- nosti tako, da bodo kar najbolj odgo- varjale danim razmeram in praktični potrebi. Ako sta Studirala doslej na- darjeni kmečki fant kakor tudi me- ščanski sin izključno le na gimnaziji, vsaj pri nas na Štajerskem, se temu ne smemo Čuditi. Saj nismo imeli svojih zavodov, le gimnazije so nam bile za silo milostno odprte. Kdor je končal enkrat po trnjevi poti gimnazijo, se je mogel iz praktičnih ozirov posvetiti le stroki, ki ga je konečno privedla do črnega kruha, ki ga ie milostno rezal na naših lastnih tleh. Le malo manj- vrednih uradniških mest je zasedel do- mačin, vse drugo je pogoltnil naš tla- čitelj. Z ujedinjenjem našega naroda so postale razmere drugačne. Še dolgo bomo sicer izpopolnjevali vrzeli v raznih uradniških panogah, a še nujnejše nam je pctreben krepek in dobro izobražen inteligenčni naraščaj, ki se bo lotil z veseljem dela v naših maloštevilnih že obstoječih industrijskih podjetjih, ki bo pa tudi tarn, kjcr teh še ni, z bistrim umom gradil nova ter na ta način pri- por^ogel naši mladi državi do novih dobičkanosnih virov. Rabimo na tisoče praktično izobraženih ljudi, katerih nam primanjkuje na vseh koncih in krajih. Te nam pa more vzgojiti le sola, v kateri je odmerjeno več prostora in časa praktičnim vedam in modernim jezikom. Dostikrat kaZe tudi dijak več veselja in nadarjenosti za praktične nego za humanistične predmete. Zakaj bi ta ne prišel do cilja? Danes se ustvar.ja v naši novi dr- •žavi žele vse na novo. Tudi srednje- šolsko vprašanje se bo moralo vsaj temeljno, za celo državo enotno rešiti. Neumestno je torej za sedaj že zahte- vati,. da t c; ta ali oni navidezno ne- potrebni piedmet, katerega po mnenju mnogih gojijo srednjf» Sole nekako tra- dicijonelno, takoj iztrebi. O tem naj od- ločajo o pravem času poklicani činitelji in strokovnjaki. Za stariše in gojitelje, ki imajo interes na celjskem srednješolskem |! zavodu, obstoja za enkrat. le vprašanie. { ali gimnazijo, ali,realno giinnazijo. Od- | ločitev ni težka. Odločiti se je vsem za \ najpraktičnejše. V realni gimnaziji se j more dijak odločiti za humanistično ali realistično izobrazbo. V določenem, re- cirno n. pr. v tretjem razredu, ko že kaže v zrelejši dobi veselje in nadarje- nost za eno ali drugo skupino pred- metov, se mu je odločiti za realistično "ali humanistično smer. Ako prosto- voljno izbcre gržčino kot glavni pred- met, se bo nacialje izobraževal ra te- melju današnje gimnazije in si bode ustvaril temeijne pogoje za bogoslovje in univerzo. Ako pa vzame francoščino kot glavni predmet, bo nadaljni pouk praktičnejSi in ga bo bolj vsposabljal za tehniko in druge praktične poklice. Srednješolski zavod, ki vzdržuje hurna- nistično in realistično izobrazbo, nam je za enkrat za Celje nujno potreben, ker realke poleg g mnazije v Celju ne bomo dobili, niti tega vsled nepovolj- nega obiska dveh srednjih šol ne mo- remo zahtevati. Skrajni čas je, da vsi zainteresirani činitelji, stariši, duhovščina in učitelj- stvo, nadalje občine in razne korpo- Nande RoŠ: Beg iz Itaiije. Nad tisoč metrov visoko smo prebi- vali v pastirskihkočah.primeromadobro jedli in tisti čas nič delali, ko so pri- SH prvi glasovi: premirje bo kmalu. In prišel je nek večer, ko se je prikazala na bližnjem hribu rudeča luč, bela, zelena, in zopet dalje in dalje, sto in sto lučic.. . in mi ubogi ujetniki smo mahoma nanosili vej in dračja in napravili slovenski kres. . Zraven je pa zadonela»Lepanašadomovina..« Mno- gi že leta v uietništvu, vsi pa v mislih ueprestano doma, pri svojcih, nam je takrat zarosilo oko, saj te lučke so po- Bienile rešitev domovine in rešitev našo .. Pa so nas poslali še višje v sneg in mraz pod platnene šotore. Tudi od tam smo odkorakali. Novi upi, vnovič goljufani — Prišlo jestraSno šotorišče »Castel d' Azzano«, od tam na delo k Piavi. Vedno upajoč in vedno razočarani in da je bilo še hujše, so odšli Gori- čani, najboljši najini prijatelji, domov. In tako je prišlo, da je pričelMiha misliti na beg. Sama sva prebivala v šotoru, on s častno službo sanitetnega podčastnika, jaz vodja pisarne. Služila sva 2 in pol vinarja na uro in pridno tolkla uSi. Pa se oglasi Miha: »Ti, jaz grem, drugače znorim!« — Molk. — »Čez hribe bom sell« — Pa je vzel karto, ki jo je nama pustil tržaški prijatelj Šonc in se zaglobil vanjo. Tako je bilo dan za dnem. Jaz nisem bil za to pot. Čez hribe sploh ne, ker je bil takrat še visok sneg in velika verjetnost, da sezgubiva. Pač pa sem bil zato, da jo potegneva v času zrelih murb — po ravnini. Pa priälo je dmgače. Neko popoldne mi sporoči povelj- nik, da se preseli naša stotnija v nek bližnji grad, od koder bi se sploh ne moglo več uiti, vrh tega je bilo pa ver- jetno, da nas pomešajo z Madžari. Jaz brzo k Mihi pod šotor. Jedel je ravno kruh, zraven obiral uši, poleg sebe pa je imel slavno generalko. Miha, mu pravim, danes pa greva! —Kam? — Domov I — Kaj? — Razložil sem mu na kratko. Bilo mu je prehitro. Dal sem rnu dve uri časa za prevdarek in sem odjadral nazaj v pisarno. Ko sem prišel čez dve uri, je že imel Johana, nemškutarskega spomina, poleg sebe in oba sta gledala na karto. Da je tega poklical, je bil vzrok, ker je bil Johan visok v šarži in na- vdušen zagovomik bega. No, pa smo se zmenili: Nakupimo si kruha, sardin in vina, zvečer ob 9. uri pa poskusimo. Skrbel sem za kruh, Miha pa za ostalo, dobil pa je žal le dve škatljici sardin. Johan ie kupil 2 kg polentne moke. Približal se je večer, rahel dež je padal, z Mihom sva se pa poslavljala od edinega prijatelja ki je 5e ostal — g. Bradana, doma blizu Ljutomera. Sol- zen je bil siromak, zraven pa ni hotel, neka notranja sila ga je držala nazaj. Šotoriščeje bil velik prostor, ob- dan krog in krog z gosto bodečo žico in presekan z običajnim italijanskim jarkom. Storila se je noč, tu in tam se je še slišalo govorjenje izpod šotorov,mi pa smo izpili zadnji kozarec na srečno potovanje , . . Kot tri sence smo se plazili proti žici, slišati je bilo le utripanje naših src... Johan je imel žične škarje in je hotel žico prerezati, a žal, že po par poskasih je uvidel, da so zanič. Še stojimo tam in premišljujemo, kaj sto- riti, pa se že približa straža — zbežimo. Pa tu je slavni jarek in tam se da žica toliko privzdigniti, da se more — malo po vodi seveda — skozi. Srečno je bila prva ovira za nami, srečno smo prešli tudi straže. Pred nami pa se je razprostirala širna ita- üjanska ravnina. Kako strašno daieč se mi je zdela takrat Slovenija. Pa smelo naprej, kdor premišljuje, je izgubljen! (Dalje prih.) racije celjskega in ostalih okrajev, k poSiljajo svoje dijake v Celje, izjavijo a!i želijo preustrojitev celjske gimnazije v realno gimnazijo. Izjave zbira podružnica »DruStva slovenskih profesorjev« v Celju (stara gimnazija), da jih skupno odpošlje Viš- jetnu šolskemu svetu, ki bo želji večine, o tem sem prepričan, gotovo ustregel ter priporočal zahtevo na merodajnem mestu. MILOŠ ŠTIBLER. Naše vinogradništvo. Za vinogradništvo v Jugoslaviji pridejo resni časi, o tem si moramo biti takoj na jasnem. Pridelovanje vina je jako razvito, osobito na Štajerskem, v Dalmaciji in na Hrvatskem. Letni pridelek bo dosezal celo 4 milijone hektolitrov. Gotovo je, da bo nastal hud boj za odjemalce. Tako v tu-, kakor tudi v inozemstvu. Kdor bo imel boljši pridelek in boljšo prodajno or- ganizacijo, ta bo imel tudi prednost pri odjemalcu. To spoznanje mora biti vsakdanji očenaš za naše šta;ersko vinogradViištvo. Kako bo s prodajo našega vina v tujezemstvo? Zmirom najdem še ljudi, ki sanjajo o tem, da se bo zlahka pro- dajal naš vinski pridelek v Nemško Avstrijo in na Češko. To je velika zmota. Kar se tiče Nemške Avstrije, bomo tam imeli opraviti z italijansko konkurenco. Zmogli bi jo le, ako mo- remo nuditi tako cen pridelek, kakor je italijanski. Dvomlm pa, ako bomo mogli konkurirati z italijanskimi vin- skimi cenami. Kake omejene množine vina bomo spravili v Avstrijo, toda za naše prideiovalne razmere nikakor ne zadosti. Tudi to je danes že precej gotova stvar. A glede Češke je zmota še večja. Že pred vojsko je bil naš vinski promet v Češko malenkosten, a sedaj bo postal še manjši. Čehoslo- vaška država ima razvito vinograd- ništvo na Moravskem in Slovaškern. Razuntega je na Češkem pivo pogla- vitna pijača. Pivovarstyo je sicer vsled vojske mnogo trpelo, a si bo na Če- škem že v najkrajšem času zopet opo- moglo. Tako bi preostajala za naš vinski izvoz le ena država in to bi bila Poljska. Ali se bo dal izvoz v to dr- žavo uspešno organizirati ali ne, to je drugo vprašanje, ki v veliki meri za- visi baš od trgovskih organizatornih sposobnosti naSih vinogradnikov sa- mih. Eno pa je gotovo: Da mora šta- jersko vinogradništvo skusiti pridobiti za svoj pridelek v prvi vrsti vse one sosedne jugoslovanske kraje, kjer ni vinoreje. To je Pohorje s podravsko dolino, savinjska dolina in naš del Koroške. V vseh teh krajih je poraba vina velika in če se našemu štajer- skemu vinogradništvu posreči dobiti te kraje, potem je že mnogo pridob- ljeno. Doseči pa se da to le s čim naj- trdnejšo zadružno organizacijo vino- gradnikov. 0 vinogradniSkih oziroma vinarskih in kletarskih zadrugah se je pri nas sicer že mnogo pisalo in go- vorilo, toda praktično se je storilo še vrlo malo. Vzrok je pač pred vsem v tem, ker je naš vinogradnik v stari državi svoj pridelek vendar 5e spravi! v denar, bodisi potom vinskih trgovcev, bodisi na ta način, da so odjemalci, osobito gostilničarji v precejšnji meri prihajali sami v vinograde kupovat ¦••:•. 1 V '¦¦"¦ V. :>} r:[ X .. Stev. 72 vina. Zadmžna misel pri naših vino- gradnikih takrat ni mogla pasti na rodovitna tla. V bodoče bo to drugače. Pred vsem par besed o naših šta- ierskih vinskih trgovcih. Trdim, da so domači vinski trgovci — v prvi vrsti so to bili tujci, Nemci in nemškutarji — delali štaierskemu vinogradniku več škode, ko koristi in to radi tega^ker so tekom bta razprodali več madžar- skih in drugih tujih vin, nego domačih štajerskih in sicer so ta tuja manj- vredna vina prodajali vedno pod ime- nom dobroznanih štajerskih vin. Jasno, da so s tern naSemu vinogradniku močno škodovali. Bati pa se je, da bodo vinski trgovci poskusili tako po- stopanje nadaljevati tudi v Jugoslaviji. Temeljito odpomoč more nuditi v tern pogledu le dobro izpeljana zadružna organizacija za prodajo štaierskih vin. Vsekakor bi se naloga take orga- nizacije ne smela omejevati samo na posel prodajanja, teniveč bi morala po- seči mnogo globlje. Pri nas ima vsak vinogradnik lastr.o stiskalnico ali prešo in lastno kletarstvo. Na južnem Tirol- skem ali v renski dolini, kjer je vino- gradništvo visoko razvito, tega ni, temveč tarn obstoje zadruge, ki prevza- mejo od članov-vinogradnikov grozdje, ga prešajo v zadružni preši in spravijo pridelek v zadružnih kleteh. Ta način ima brezdvomno velike prednosti, ker se z enotno prešo in z enotnim kle- tarstvom dosežejo tudi enotnejše vrste vina, kar je za prodaio velike važnosti. Razun tega more zadruga, ki- deluje v velikem, nastaviti strokovnjake in se s tern zagotovi v resnici umno kle- tarstvo. Vsa cast sicer našim vinograd- nikom, toda vsak poznavalec razmer bo pritrdil, da bi imelo zadružno kle- tarstvo pod vodstvom izvežbanih stro- kovnjakov čisto drugo vrednost, kakor jo ima kletarstvo ogromne večine naših, osobito manjših vinogradnikov. Tirolski in renski način zadružnega prešanja in kletarstva se mora upeljati tudi pri nas. Dolžnost vseh prijateljev našega vinogradništva in vseh zadružnih ve- ščakov je, da delujejo v tej smeri baš sedaj, ko stopa ta panoga našega na- rodnega gospodarstva v popolnoma nove in ne ravno rožnate razmere. Organizacija, uvedena po slednjem nasvetu, bo samanasebi silno vplivala tudi na ugodno prodajo vinskega pri- delka. Trdno združenje vinogradnikov bo že po svoji naravi dajalo vinograd- nikom veliko odporno silo proti doslej običajnemu izkoriščanju od strani vin- skih trgovcev in bo osobito v stanu zaščititi in povzdigniti sloves dobrega štajerskega vina. Ta krajevna zadruga bi imela torej v prvi vrsti nalogo spra- viti pridelke v zadružne preše in v zadružne kleti, a krajevne zadruge bi se združile v zvezo vinarskih ali kle- tarskih zadrug, ki bi imela skrbeti zä prodajo vina. Tako bi se na prirodni zadružni podlagi ustvarila organizacija, ki bi onemogočila prodajarTje tujih vin pod imenom našega pridelka, a bi isto- dobno zagotovila našemu vinu tudi konzumente po bližnjih domačih ne- vinorodnih krajih. Jasno je, da bi taka organizacija mogla tudi za morebitni izvoz naSih vin v Avstrijo, na Češko in Poljsko doseči mnogo več, kakor zasebni trgovec. S pomočjo zadruge in le s to pomočjo se more štajerskemu vinogradništvu zagotoviti bodočnost! Žalosten položaj našik vjetuikov v Nemški Avstriji. V voiaškem vjetniškem taborišču v Marchtrenku pri Welsu blizu Linca je več sto ujetega jugoslovanskega moštva, med njimi kakih 10 častnikov. Iz poročil, ki nam dohajajo, je njih po- ložaj skrajno žalosten. V posesti ima vsak le to, kar nosi na sebi. to je po- polnoma raztrgano in zgnito perilo, ravno tako obleko in vrh tega uši. Kupiti si ne morejo nič, izvzemši sem- intja malo prav dragih cigaret. Kako je to, da se za te nesrečneže nihče ne briga? Kje je vlada? Kaj dela poslanik Pogačnik na Dunaju? Kaj pre- mišijuje rudeči križ v Ljubljana? Rojaki, ali bi.se ne mogla nabrati večja množina perila in obleke in par tisoč cigaret? Kako se bodo te ?tvari tja posiale, naj skrbi vlada. Glavna stvar naj bo, da se materijal zbira. in zagotovi in da se pomaga junakom, kateri so se nedvomno do zadnje svoje moči borili proti nečloveškemu sovraž- niku. Niso giedali samo v bitki smrti v oči, ampak tudi prve tedne svojega ujetništva. ^ Zakaj se nič ne ukrene, da bi se ujetniki zamenjali? Na obeh straneh jih je skoraj enako, nemskih je morebiti še nekaj več. Šlo bi, toda zdi se, da stari avstrijski šimel noče crkniti. (Pri pom ba uredništva. Naša stranka je storila i v Ljubljani i pri poslaniku PogaČniku na Dunaju korake, da se potrebno ukrene za našeujetnike.) Sestanek zastopnikov javjiih korporacij spodnje- stajerskih. Naši okrajni zastopi in naše ob- čine, ki so bile podrejene nadzorstvu prejšnjega štajerskega deželnega od- bora, stoje pred nepopolno rešenimi vprašanjispremembeavtonomneuprave. Finančni položaj istih ni povsod urejen, vprašanje izgub vsled plačil neprimer- nih zneskov vojnega posojila s strani občinskih in okrajnih hranilnic zahteva pravočasno skrb teh zastopov, da si zasigurajo ob likvidaciji deželnega pre- moženja po možnosti v naprej kritje za pričakovane težkoče vsled ,izgub na vojnih posojilih. Ker se je vsestransko pritrdilo potrebi, da se tozadevno za- sliši glas prizadetih činiteljev, namerava sklicati predsednik od ministerstva odrejene likvidacijske komisije štajers- kega deželnega premoženja sestanek odposlancev okrajnih zastopov, hranil- nic in občin v prvi polovici mesca av- gusta. Da morejo vsi prizadeti krogi temu vprašanju pravočasno posvetiti svojo pozornost ter položaj financ in uspešne likvidacije temeljito preštu- dirati ter določiti vešče zastopnike z^ sestanek, obveščam javnost o svoji nameri, tak sestanek sklicati, priča- kujoč tudi kako tozadevno opozoritev ali predlog. Predsednik likvidacijske komisije SHS na Štajerskem: , Dr. Vekoslav K u k o v e c. POUTICNE VEST!. Iz Narodnega predstavništva. V seji 9. tm. je bil sprejet predlog za ustanovitev jugoslovanskega vseučiližča v Ljubljani. PoroČilo min. predsednika Pro- tiča. Dne 8.tm. je bi'a seja min. sveta pod predsedstvom dr. Korošca; raz- pravljalo se je o poročilu Protiča glede rezultata potovanja naših ministrov v Rim. Protič je poročal, da bo kon- ferenca naše zahteve bolj zadovoljivo rešila. Našl ministri v Parizu imeli uspeh? Naša ministerska delegacija, ki se je odpeljala v Pariz, da prepreči sklepe mirovne konference glede voj- nih odškodvnin, ki bi jih morale pla- čati naše pokrajine, je imela glasom zadnjih poročil v toliko uspeh, da se je od naše države zahtevana svota malo znižala. Ministri so v torek od- potovali iz Pariza. Podrobnosti 5e manjkajo. Vendar se nam zdi, da je uspeh bolj jalovega značaja. Vesti o obešanju Slovencev v Trstu, katere sta prinesla mariborska »Straža« in po njej tudi »Jugoslavia«, so glasom uradnega poročila Ljublj. dopisnega urada neresnične. Dogodkl na Reki. LaSki napadi na Francoze so se 8. tm. zopet pono- vili. Francosko poveljstvo je svoji vladi potom kurirja poslalo obširno poročilo. Francoska posadka je dobila iz Pariza povelje, naj bo za vsak slučaj priprav- ljena z orožjem. Posebna komisija, v kateri bo po en francoski, angleški, amerikanski in laški general, bo iz- vedla preiskavo. V novi Češkoslovaški vladi pod predsedstvom Tusarja so po štirje soc. demokrati, nar. socijalisti in agrarci ter 3 Slovaki. Besarabijo dobi Rumunija? Iz Pariza poročajo 9. tm., da je svet če- tvorice prisodil Rumuniji celoBesarabijo. Nemska narcdna skupščina je v seji 9. tm. rattficirala mirovno pogodbo z 208 proti 115 glasom. Vojska proti Madžarom? Iz Pa- riza poročajo, da se je svet petorice posvetoval o voiaških korakih proti vladi Bela Kuna. Baje so dovolili Če- hoslovakom, Rumunom in Jugoslo- vanom, da prično vojno proti sovjetski Ogrski Smatrajo, da bi trebalo 200.000 mož, da se vojna hitro konča. •Z KGROTANA. V Celovcu se }e pričela akcija, da bo dobilo revno prebivalstvo živila po zmernih cenah. CelovČani so debelo giedali, ko so se pod jugoslovansko upravo na- krat začele v veliki množini v gostil- nah in izložbah pojavljati žemlje in drugo pecivo. V Velikovcu prične te dni izhajati nov slov. list z imenom »Korošec«. MARIBORSKE HOViCE Veliki korupciji z izvozom naSih konj so prišli na sled v Mariboru. Baje z dovoljenjern iz Beograda so po- šiljali na tisoče konj v Nemško Av- strijo kot klavno živino. Židi, ki so imeli stvar v rokah, so podkupili kavarnarja Lin,ingerja, da jim je pri mestnem živinozdravniku in pri drugih vplivnih osebah pomagal. Vojaški re- ferent pri pregledni komisiji, ki so ga hoteli podkupiti, pa je bil toliko po- šten in je zadržal že ogromno število zelo lepih konj, ki so bili brez dvoma namenjeni za avstrijsko armado. CEÜSKE NOVICE. Dne 12. tm. slavi Njegovo Veli- čanstvo Peter I., kralj Srbov, Hrvatov in* Slovencev, prvikrat svoj rojstni dan kot kralj naše ujedinjene Jugoslavije. Občinstvo vabim, da proslavi ta dan kar najslovesnejše, da razobesi predvsem državne in narodne zastave in da se požrtvovalno udeleži cvet- ličnega dne, ki naj po želji vladarja pripomore našim bednim invalidom. Trgovce in obrtnike pozivljam, da zapro prodajne prostore med časom slovesne službe božje od 8 do 930 ure dopoldne. , Mestni magistrat celjski, dne 9. jul. Vladni kotnisar: Dr. Žužek. K proslavi rojstnega dne kralj a Petra v Celju. Na izrecno željo povelj- stva dravske divizije se vrši danes 12. tm. dopoldne cvetlični dan v prid invalidom, Občinstvo naj pokaže svojo ljubezen do teh najnesrečnejših sinov naše domovine z obilno gmotno udeležbo na prireditvi. Zvečer od 5.-7. v mestnem vrtu godba, kavarna, sla- ščičarna, prodaja piva in jestvin, ob 8 uri zvečer v Nar. domu enodejanka »Eno uro doktor«, zatem prosta za- bava in- ev. pies. Na celjski državni gimnazijl je na- meščen kot stalni učitelj klasičnih jezi- kov g. Fr. Mravljak, kot namestni učitelji pa gg. Friderik Kmet, Jakob Cimerman in Ivan Steblovnik. Izzivanje. Pišejo nam: Nekatere nemške celjske trvdke še vedno pre- mišljujejo, ali bi se naj pokorile uka- zu mestnega gerenta in nabavile nove napisne table ali pa bi le Še počakale, če ne pride končno vendar še nemški odrešenik, čeravno je nemški Mihe! že davno opustil vsako misel na Celje. Drugi zopet so si dovolili Salo;napra- vili so sicer napise, toda v obliki, ki naj javno kaže sovraštvo teh tvrdk proti slovenskemu jeziku. Tako vidimo v izložnici napis: »Fritz Rasch, knji- žara i papirnica« in pri Putanu na malern komadiču papirja s svinčnikom pisani napis: »L*ikas Putan, modna trgovina« itd. Če si obrtna oblast takšno smešenje pusii dopasti, nima- mo nič proti temu. Odkrito pa pove- mo, da takih izrazov očitnega sovra- štva napram narodu, ki je to nemskw- tarsko zalego moral leta in Ieta rediti, naše občinstvo ne bo zlahka prebavilo. Komur smrdi slovenžčina, naj ne j^ slovenskega kruha ! Mestni šo!ski svet je imei po dolgem času dne 10. tm. zopet svojo sejo, v kateri se je konštatiralo, da je napredek v mestni ljudski šoli zelo povoijen in da se nemški nčenci pri- dno uče slovenščine. Slovenski razredi so polni, nemški le slabo obiskani, vsled česar je bila predlagana in sklen- jena združitev deških in dekliških nemških vsporednic v mešane razrede. Deške nemške vsporednice na meščan- ski šoli se vsled minimalnega obiska s prihodnjim šolskim letom opuste, pač pa se dovoli hospitiranje dečkov na nemških dekliških vsporednicah. Slovenska deška meščanska sola bo s prihodnjim šolskim letomNštiriraz- redna. Največje težkoče dela namesti- tev vseh teh sol in trgovske šole. Sklenilo se je, da se preseli d^ška meščanska šoia iz ljudske sole v de- kliško meščansko v Vodnikovi ulici, trgovska sola pa dobi svoje prostore v ljudski šoli. Ali bo pa ta za se imela ctovolj prostora, je zaenkrat še odprto vprašanje. Uredi se namestitev slug. Rešttev vprašanja sirotinskega doma se prepusti s potrebnim nasvetom me- stnemu občinskemu sosvetu. Mestni otroški vrtec se zaenkrat ne otvori, s poslopjem nemškega okoliškega raz- polaga mestna občina. Rešijo se še nekatera interna šolska vpra^anja. Na poklonitveno brzojavko celjske ljudskosolske mladine in njenega uči- teljstva h godu Nj. Veličanstva kralja Petra I. je došla iz Beograda sledeča brzojavna zahvala:»lskreno blagodarim na pozdravu — Petar«. »Žellmo si doslednosti«. Na no- tico pod tem naslovom v gt. 66 »Nove Dobe« nam poroča stanovanjski so- svet celjski, da je isti že pred objavo notice disponiral s stanovanji, ki so bila koncem junija od slovenskega uradništva večinoma že zasedena. V Celju je bilo 11 nemških profesorjev. Od teh jih je odšlo v maju oziroma koncem junija _7 v Avstrijo, eden je pa koncem junija umrl. Prof. Z. je so- svet z ozirom na nujne razloge dcvo- lil nadaljno bivanje v Celju. V Celju sta zdaj samo še dva riemška prose- sorja, ki sta samska in imata le me- sečne sobe v najemu. — (Pripominjamo, da je bila zadevna notica objavljena 26. junija.) Obrtniški sestanek minoli četrtek je bil eden izmed najboljše obiskanih in najzanimivejših. Po poročilu društ- venega tajnika g. Založnika se je skle- nilo kompetentnim oblastim staviti predlog: 1) da se odpravijo realne obrti, 2) naj se stavbinska dela pri južni železnici oddajajo potom konkurence obrtnikom v okoliSih pozameznih pro- govzdrževalnih odsekov in ne, kakor se je zdaj zgodilo, v celi Jugoslaviji enemu kapitalistu. —Prihodnji sestanek pri Braniboru. Celjski dpnarni zavodi imajo danes 12. tm., na rojstni dan kralja Petra, urade zaprte. Zaloga vseh nemško-avstrijskih židov, ki prihajajo v Slovenijo, je v Štev 73. »NOVA D 0 B A« Stran 5. Povodom rojstnega dne Njegovega Veiičanstva Petra I., kraija Srbov, Hr- vatov in Slovencev naznanjajo spodaj navedeni celfski denarni zavodi, da bodo njihovi uradni prostbr! V SObOŽO, dHG 12. JuMja 1919 Cell dan zapräa. • V Celju, dne ll.juiija 1919. Zadružna Zveza v CeJJu. Podružnica Ijubljanske kreditne Posojilnica v Celju. banke v Celju. Ljudska hranilnfca in posojilnica. Podružnica češke Union-banke Spar- u. Vor:;clrassverein v Ceiju. v Ceiju. Južnošiajerska hranllnica. Meslna hranilriica. Možfia otolcSia, nova, srednje velikosti in svetle barve se prod;!. Vpraša se pri M. Zabukovšeku, krojaškčm mojstru v Celju." Kavo žgano ln surovo, rozlne, o!je, Erdal-kremo, likftlo (blSis), vse vrste barve za obleko, maxUo x& vox, pe- trolej, Bvoöe, včlgallce. spli u vse špecerijsl&o in Kolonijalno blago na detowfio In drobno •-------------prlporoča ftvrdka ¦ - nasprofil Narodnega doma. i 986 2 Kupi se mai za ponija. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo tega lista. 1005 i Na prodajj je vcčja množina jesenovega, akacijevega. črešnjevega in orehovega lesa, kakih 200. posekanih smrek, in približno dva železniška voza smrckovega lubja. Izve |e pri zadrugi Lasfrffli dom v Cclju. 990 3-1 9>roda se cmailiran štedilnik (peč) na Sp, Hudinji 59 pri Celju. 1 Do (00 kg galice sc še po ceni dobi. Kje, pove upravništvo. 1 Koračnica s potrebnim kovaškim orodjem se odda v najem. Pojasnila daje pisarna g. dr. Karlovšeka v Celju 1 Gospodična iSče službe mesto blagajni- čarke, naslov v, upravniStvu. 1012 2—1 Srebrnsa ura z zlatim robom, (amerikan- ski kronometer, tcče na 24 rubis) se proda. Körber, Kapucinska ul. 5, pritl. desno. 1 Plišgarnitura in drugo lepo pohiStvo in kuhinska oprava za prodati. Vpraša se Kraija Petra cesta 28, nasproti gostilne Branibor. 1 Bzua*jein sn zasiesljiv se takoj sprejme. Popoina prehrana in stanovanje v zavodu, plača v goto- vini sposobnosti primerna. Vojni inva- lidi imajo pri cnaki usposobljenosti prednost. Upraviteljstvo občne javne bolnice v Slovenjgradcu, dne 8. julija 1919. 1010 2-1 Cenjc-nemu občinstvu naznanjam, da '«sem svojo gostilno »MUbGffBflS*4 na Ljubljanski c. spremenila v gostilno ter se nadalje priporočam za mnogo- brojen obisk. gr^ BCa^ČŠK 1004 1 posestnica. Na prodaj je posestvo na Lomu. obč. Topolšica pri Šoštanju, obscgajočc 6 ha njiv, Vj2 ha travnikov, 2'/2 ha pašnikov. 48 ha gozdov, hišo in gospodarsko poslopje. Pojasnila daje Posojilnica v Celju (Narodni dom). 847 -10 ToSoaparat, velikost 9 X 12 in 2epni sistem ftLOdall se proda. Naslov se izve v upravniStvu. 1002 5-2 Pozor! Žitne odpadkc, dobro pičo za pe- rutnino in drugo živino, razpošilja po po- vzetju z vrečo vred po 75 kg, postavljeno na štacijo v Cclju po K 50"—. Umctni in valjčni mlin Josip Kürbisch, Celje. 3—3 ———— # ~~~ V najemn sc da dobro znana gostilna z mesarijo, hlcvi in malo kmetijö. — Rudolfa Domainga nasl., Sp. Dravograd. 970 3—3 Vedno na novo dobiva veletrgovina Ster- nnccki w Celju v velikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in hlačevino za možke obleke, volno ccfir. modrovino in pisnno tkanino za ženske oblekc, Sison, belo in in pisano platno za pe- rilo in razno manufakturno blago, ka- tero prodaja zaradi ogromnega nakupa po najnižjih cenah in ako ši; ne verja- inete, poskusite takoj, samo z enim nakupom, da se sami prepričate. Veletrßoviima in razpošiljalna ^. Sftermecki v Celju ima tudi velikansko zalogo gotovih moških, ženskih, deških in otročjih oblek, bluz, kril, h)ač, čevljev, perila, denarnic, nogavic, robcev in na tisočc drugih prcdmetov, lcatere tudi prodaja po Čudovito nizkih cenah in na zahtevo pošlje vsakemu ilustrov. ceuik. Vzorcev sedaj Se ne pošujam. H. Siertneckt 214 52-27 Gospodom zobarjeitt priporoča zaiogo zobarskili potrebščtn O. GOLOB, Ljubljana v poslopjii Jadranske banke nasproti glavne pošte Velika zaloga vseh v zobarsko stroko spadajočih predmetov. Došla je večja množina la alabaster tnavca (gipsa). Izvolite La takoj naročiti. 993 2—2 Prva celjska b a rva r i j a in hemična čistilnica, zavod zg tahojšnjB snaženje niadsžev MARTIN TÄCEK, Celfe GosposKa ul. 21 0-01«—— Gosposka ul. 21 Priporočam se za takojšnjo umetno snaženje mad.ežev, dam- skih in možkih oblej<, kakor za Ciščenje in barvanje vseh vrst oblek v celih in posameznih komadih. Žalne obleke na zahte- vo v teku 24 ur. Prevzema tudi zastore, preproge, čipke ----------itd. ltd. v kemično čiščenje in shrambo---------- 995 3-1 ** i.i — vzel zastopstvo banke „Slavijc" v vseh panogah, v katerih ista posluje. — Ker bode glasom »Urad. Iista« št. XCV z dne 20. maja t. l. vsem tujim zavaroval- nicam delovanje onemogočeno, pride ^TI « 55 r«" izmed dornačih zavarovalnic kot naj- ^^S^SllliO močnejša cdina v poštev samo banka 9f šm^¦ *"" *^ ¦ Jf ^" • Prosim Vas, da izvolite pri event, prezavarovanju pustiti Vaša poslopja proti požaru ter vlornu in tatvini, kakor tudi premičnine in pohištvo zavarovati po meni pri banki „Sfavija"« — Pričakuje cenje- [JM«Mj.A|M PnhfiM nega Vašega naročila se vljudno priporočam, KlPflOöllll UDÖKu ter belježim z najodličnejšim spoštovanjem "¦¦ MftjWIIIB BiUBJIill| 902 6-3 Celje, Siomšekov trg ši. 4. v^^P^Aj. ^^lr^^^l^ BB^MwHr ^^^^^^^^^k. ^^^^i^^^^^^ ^^R Oglejfe si zalogo Naznanjava slavnemu občinstvu, da odpreva s 15. julilem 1919 modno in matmfaktfirsio frgovino V CelJU, KreKOV irg SL 3 tik kolodvora ter se priporočava cenjenemu občinstvu v mestu in okolici za obiien obisk. * V zalogi imava bogato izbiro možkega sukna, ženskega volnenega blaga, kambrikov, cefirjev, dilenov, oksfortov, hlačevine, platna, svilenih in kambrikastih robcev, raznega modnega blaga za gospode in gospe, otročjih oblek, potrebščine za krojače in šiviije i. t. d. Nama stavljeno nalogo bodeva reelno in točno izvrševala. Za obisk se najvljudneje pripotočava z odličnim spoštovanjem Celje, Krekov trg št. 3 Točna posfrežba! Cene nizke! 0301BZ is aifai^o Srbskf podporučnik Mita Svirčevič Tilčka Predan zaročena. Dne S.julija 1919. Celovec Ce/Je Ha noYo odprta gostllna „Pri beguncu" Bukovžiak štev. 38 pri Celju (preje J. Friedrich). Pridite vsi v neaeljo, dne 13. julija na veseliCO, pri kateri bo svirala železničarska godba iz Celja. Poleg druge zubave si bo lahko vsak privoščil kozarček najboljšega vina ali pa sveže pive. V kuhinji se bo marsikaj dobrega cvrlo. Na veselo svidenje Vas'vljudno vabi !• JSGH&O9 gostilničar. Mihael Altziisler lončar, Kapucinska ul. 3, Celje. Naznanjam cenj. občinstvu, da imam v zalogi lončene peči, vsake vrsteplošče za štedilnike ter različno posodo po 987 hnizki cenah. 3—2 Opozapjam vse, ki trosijo okrog govorice, da sem zaprta, da bom proti vsakomur, o katerem bom izvedela, da take govorice širi, nastopila potom sodišča. Natalija Handler, Sp. Hudinja 43 pri Celju. Stran 6. »NOVA D O B A« Štev. 73 V tfX ^2J ^F^TÜkif W T"^ ^V T^SKT w regislrovama Kre- ^/* jf*"K?W TTT »Prejema hrantlne vloge in __H _i%fM «J^fc H I^H I ¦ I B S IW m «Mina in siavbena V vJUO^J^U |ih obreslnje po/«r^ii oi \ ffAL^^-m»^^ «¦» d.^A JL^^^JLY& ladrugazom.iav. Prešcrnova ullca as. 15. **i in P©1 od «o l«CS |a :|eJ Mecllcii&aliia drogerija | Drogve.::: Kemikalije. Fotografiern aparati in vse potreMčine. ToaletDi predmeti. Razkuzeyalna sredstva. Esence in barve za li- kerje. ::: Praški in tinkture zoper rnrces (prej I* Fiedler) Eelje, KoloduoFsIia ul. S KirurgiöDi pretati. Francoske specijalitete. Krmilni prašek za ži- Yino. Sredstva za fconzeryi- ranje ]ajc. Yoscilo za parkete. Baryc za obleko i. t. d 689 52—9 f žveplom Maražslimske ioplice «¦ -. lŽelezniška in poStna postaja, telefon, brzojav. — Nov zdravilašteft hotel, j EloKtrtČBta razsveiljava ! Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58°C. Pripo- nnntinn rSDITIicltiZiiiU IŠlflSU itcL Zdra^JN» 8 Pitno vo:° P.ri b?" roCeno proti: PPBII»U«, JBUlHail^lUU, laiUŽM ,eznjh v vratu> grlUj prsjl]j jetrah> Iželodcu in črevesnih bolezfiih. Etektr. masaža. mztne, «qSidno kiseSs I in soBnčne kopciii. Odprto celo loto. — Krasna okolica. Moderna oprema. I Novi hoteli. Prospekti brezplačno! Zdraviliški zdravnik: Dr. J. Locators. gl-gl l.nnn niilf lie in rok prinese mnogo prednosli tako v zdravstvenem | UUJIU flUil kakor v društvenem oziru. Fellerjeva popolnoma neškod- ljiva preizkužena »Elxa« pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, raskavosti, velosti kože. — Lonček inočnejSe vrste 6 K Ovoj in poštnina se ra- Ilfln!J)tffl CbflflÜiniWfl lulln vz"mimo za lice- čuna posebej najceneje. UlllHUlU OnUUljlVCyU lilllU Fellerjevo lilijno mlečno milo >Elza«, katero j'e danes še zelo drago ali ima še iste dobrotc in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejSe za ne- govanje kožev današnjem ca- Dnjnn Jncn se more dos^či sanio s su si niti misliti ne moremo. U«]»IC lU« Fellerjevo*Elsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček moCnejše vrste 6 kron. Ovoj in pošt- nina'se računa po- 3n n?n!if|flnjsl nPflflflfllliP fcfl so fellerJeve »E'za« sebej najceneje &M WIIbIIUIIJ* HwyUvllll]W WU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroSke kopoli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu 1 K 50 v. — S seboj wxeti in povsod v žepu nositi se more bol ublaAujoč, hladcč, osvežujoč feile , ev »Elza« mentolni migrenski črtm k. V leseni cevki 2 kroni IzvrskM* proti giavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodijaju in ranitvi. Voda aia oci (collyrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zobobotu 2 K50v. Pr«w« zasorski pretni sok proti kaäljia ste- klenica 4 K. Fa*a."COYo žganje v stckl. 6 K — v in 16 K — vin. Za žeBodcc, prava švcdska tink- ¦ tura, vel. stekl. 10 K— v, balzam * 'melen) mala stekl. 2 K — vin. Kiiirjja oßesa odstrani brez bo- leüin Fellerjeva turist. tinktura »Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 4 K in tvorn. obliž po 4 K in 2 kroni Proti potenju telesa in nog je Fellerjev »Elza* prašek z vsipom 2 kroni. Krmilni praček xa sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se racuna posebej in naj- ceneje. Kdor naroCi več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje). ilustrovani cenik tvrdke H. Suitner (lastnik Henri hlaire), LjubSjana št. 983, predno si kupite uro. Ta cenik Vam bo zaščita proti škodi in jezi zaradi slabih bazarnih ur, in Vam pokaže, kako se more dobro, in yendar ceno kupiti. Ta cenik Vam svetuje glede res dobrih ur Specijalne znamke »lKO* iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, zapest- nic, uhanov, jedilnega orodja, darit za krst in sveto birmo tervseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine na pr. žlcarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamante za rezanjestekla, nažigalce in denarnice kupite debro in za zmerne cene pri tvrdki J. Suttner (lastnib H. Main) Mim 983. j Zaloga paplrja, plsalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Najfineje CE^VLYE ima v ^^0^1 in moderno ^^*^ ™ *^J*^ jihrapošiljapo izdelane IM SANDALE post, povzetju iiraii čevflsrska išm n Mm iri üji Čevlji so iz. lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske možke, ženske, deške in otroge čevlje, ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato na- ročite čimprej! Pri večjem odjemu piimeien popust! Prodajalna tudi v Celju v Narodnem domu Zmerne ceneS 9405 4 Zahtewajte cenike! Zuezno tiskarna u Celju n SsSer3ieoa izvršuje vsakovrstna v stroko spadajoča dela kakor: knjige, cenike, lepake, vabila, vizitke, pisma, račune, zavitke i.t.d. Trgovina s špeeerij- skim blagom in dež. pridelki Ant. KolenciM Ant.; Ermenc 263 I^OIJG 52-24 Kralja Petra cesta 22. Gaberje priporoča suoiQ izurstno topis in inrzio Siuhinjo U? > n3jbo!]šn, ( prisfno domsca i?!na. 2^0 52-27 ' NÄZNÄNILO. Slav, občinstvu nazn.anjain, da seni spremenil naslov goštilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Ant* fioser mehan.stavbeno ključavnlčarstvo žclez. konstrukcijska delavnica sodno zaprisežen zvcdenec CELJE Mariborska cesta 47 Telefon Št 10 riinska VIII Uradno koncesijonlrana instalacija uodouodou. Prevzetje vseh vodovodnih naprav, oprema kopalnih sob i:i klosetov. Izdelovanje žičnih mrež za ograjo vrtov, travnikov, gozdov, parkor itd. Popravila avtomobilov. Izdelovanje mostnih tehtnic. Popravila tiecimalnih in centlntalnih tchtnfc Preizkušnja vseh tehtnic in uteži. 457 —13 Za obilna naročila se vljudno priporočam. Rogaško slatino, riž, kavo su- rovo in žgano, olje, testenine, sladkorčke v kartonih, ter vse drugo špecerijsko blago pripo- roča po najnižjih cenah trgovina s špecerijo in z dež. pridelki na debelo in drobno F» Koienc, Celje, 213 Nar'odsJ dam. 52-26 Kuplm tudi vsako množino ianenega seaiona. Knpujem 91"-r lipouo cuetje po najvižjih cenah, zbirajte ga G. trgovci nai javijo skrajno prodajno ceno, sicer ponudba brez pomena. Vinko Vabič, Žalec pri Celju. Fina kmlnite delavnica! IzdcEujcjo se obleke zs go« spode in dame po mevl in novi modi. Vljutäno se pri- poroca alavnemu občioctvu Mi ha el Šertoec, krojač Glavni trg Celje St. 9, I. nads. © Hitrajn soltdaa poElrožba! © v vrečah bruto pro neto kg po K 6"40 oddaja, dokler je kaj zaloge, 982 3-3 Zaäraznö Mm b CbIjb. veiika stiskalnica (preSa) za sadje ali grozdje stiskati; nova praktična iznajd- ba za hitro delo. — Prodam tudi Cez leto starega junca in bik^. Vpraža se pri tesarskem mojstru J^zef Werb- niku, Gaberje (ob novi cesti) 134 pri Celju. 978 3—3 se takoj sprejme v pisarni priK^Sierjffiieckp, Öa§|e. Zahteva se lepa pisava in znanje tesnopisja. Znanje hrvaščine daje prednost. 994 2-2 Sgd^ejmeroi $s>fc®l 906 2—2 if Mtl^i^icSO katera zna dobro kuhati, imela bi tudi par svinj v oskrbi, ter pospravljanje sob. Natančnejše se izve pri Ferdo Pu- steku, trgovcu v Šmarju pri Jelšah. 167 104-67 C©lj© trgovina s špecerejskim bla^om« barvami in de« zelnimi pridelkB. Stavbeno in galant hleparsha obrt ct» JcDŠia nam. 243 104-52 Ceflje, Kralja Peira c» 8 (nasproti „beBega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Poslrežba točna in solidna. Fran STRÜPI Celje Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogiedal, okvirjev In raznovrstnih šip Prevzef je sfe- klarsktH del Rrnija Petra cesta JZ-9Z Vft SiiiV. 73 *ii u v ;':. %:• '-..y *;. r-v-. cura» ;> Celju v bivšem hotelu »Stadt Wien«, kjer si kar kljuke podajajo. Na ta ho- tel, ki bi moral biti zaradi ponovnega krutega žaljenja slovenskih gostov že davno zaprt, smo obrtno oblast že po- novno opozarjali. Berg- u. Hütenwerk Store dopi- suje, kakor nam poroča sekvester g. Fr. Kalan, strankam in uradom v onem jeziku, v katerem se njej dopisuje. Mnogo slovenskih strank pa še slej- koprej dopisuje tovarni le v nemškem jeziku. Neverjeten Skandal! Društvo zasebnih uradnikov, od- sek za Štajersko je izvolilo na zad- njem občnem zboru sledeči odbor; pred- g. Založnik Ignac, tajnik: g. Plahuta Jernej, blagajnik: g. Turnšek Franc, odborniki: gg. Jerič Franc, Ogoreutz Ivan, Jagodič Josip, gdč. Gaber Pepka, namestniki gdč. Jožica Gregorinova, gg. Soršak Anton, Perc Martin. Tova- riši in tovarišice, ki Še niso včlanjeni, naj pošljejo r.atančen naslov na gomje društvo, Celje, Narodni dom. Zaročlia se je gdč. Tilčka Predan, uradnica I. jugoslovanske petrolejske družbe v Celju, s srbskim podporoč- nikom Mito Svirčevičem, ki je sedaj v Celovcu. Zaprli so 8. tm. Walterja Derganza, sina bivšega mestnega ekonoma Petra Derganza, ker je svojemu očetu in ma- čehi ukradel veliko obleke in denarja. Obenem z njim so zaprli tudi bivšo služkinjo pri Petru Dergancu Marijo RamŠak, katero Walter Derganz obdol- žuje, da mu je preskrbela ključe do podstrešja, kjer je ukradel obleko, in drugo blago, kar pa ona odločnozanika. Walter Derganz priznava tatvino obleke, taji pa tatvino denarja. Oba sta oddana v preiskovalne zapore okrožnega sodi- Šča. — Žalosten konec enega izmed nemških celjskih junakov, ki je pri vseh napadih na Slovene.? asistiral ob" orožen s palico, jajci in drugimi pri- pomočki! Vpokojeni častniki in vojaški uradniki — Zaprisega. V sredo, 16. tm. ob pol 10. uri se vrši za vpokojene častnike, spadajoče v območje XLV. Celjske pukovske okružne komande (vojno dopolnilno poveljstvo Celje, Graj- ska vojašnica) pri isti ustna in pismena zaprisega. — Pečati za pismeno zapri- sego in domovnice naj se prinesqo s seboj. XLV. Celjska pukovska okružna komanda. Najdene stvari: Gorska palica; solnčnik pozabljen v mestnem vrtu; dežnik. Dobi se pri magistrate Iz kazenske dvorane. Dne 8. julija se je vršila pri celjskem okrožnem sodišču glavna razprava zoper Gregorja PoberŽnika, veleposestnika v Pamečah pri Slov. Gradcu in Jurija Breznika, nialega posestnika istotam, zaradi hu- dodelstva po § 143 k. z., ker sta na večer 9. maja 1919 v PameČah pred Filip Pungaršekovo gostilno pobila na tla z latami Štefana Marovšeka in ga obdelala do smrti. Ker sta priznala, sta dobila vsak po 18 mesecev težke ječe. Pač premalo! — jsti dan je bil obsojen Anton Blažinč iz Rigonc pri Brežicah v 1 leto težke ječe, ker je nedavno obdelal z nožem svojo nevesto Marijo Pinterič in ji zagrozil z umorom, ker je zavrgla njegovo ljubezen. Kriv si je sam, ker je na glasu kot prevelik na- silnež. Očetu, ki.ie bil dvakrat župan, dela sin sramoto! DNEVNE NOVKfc Položnice smo priložili danes vsem, katerim je naročninapotekla. Naovitku najde vsak označeno, do kedaj ima list plačan. Da ne pride do ustavitve lista, naj vsakdo naročnino nemudoma vpošlje. Kdor do 20. tm. ne bo plačal, se mu list ustavi. UpravniStvo. Profesorji In učitelji, ki želijo prostovoljno odslužiti sedaj v počitni- cah 6-tedensko orožno vajo, naj se javijo pismeno ali ustmeno pri pobpisani komandi do 15. tm. da se zamorejo do 20. tm. vpoklicati. Komanda drav. div. oblasti (adjutantura), Ljubljana. Pod nadzor in sekvester je po- stavljena *Südsteirische Holzindustrie- Gesellschaft*: v Mislinju. »Straža» In plačevanje davkov. Ob priliki naših neuspehov na Koro- s'kem se je iz več strani razpravljalo o vzrokih in je poslanec dr. Kukovec potom dobrohotne kritike v uvodniku »Nove Dobe« skusil najti vzroke v pogreških vseh političnih strank brez izjeme ter je glede ljudske stranke navajal kot primer pisanje »Straže«, ki je ob priložnosti napačno predpisa- nih osebnih dohodnin v ptujskem okra- ju demagogično in dvoumno pisala, naj se krivični davki ne plačujejo. Grajala se je taka pisava mariborskih listov iz stališča, da se na tak splošen način vendar ne sme omajati v ljud- stvu čut za dolžnosti nasproti javni upravi, četudi ni nikomur zabranjeno, da se posluži pravnih sredstev ali proš- nje, če se je zgodUa pomota ali na- napaka. Kam bi prišli, če bi smel pra- vomočni plačilni nalog brez dalnjih korakov vsakdo prezirati, če se mu zdi predpis krivičen, kar vsak davko- plačevalec glede sebe rad veruje? Davčni uradi so bili z ozirom na ta- kratno pisavo nekterih listov v naj- večji zadregi, ker so se davkoplačevalci pri eksekucijah naravnost sklicevali na mariborske liste in agitatorje, ki so povdarjali celo, da davčnih zaostan- kov iz časa stare Avstrije ni treba pla- čevati nikomur. Imenovala so se glede te agitacije imena, celo ime deželnega poslanca Meška. In pri vseh teh celi javnosti znanih, bistveno resničnih dej- stvih je vendar »Straža« dr. Kukovcu očitala z ozirom na zgornji članek, da vedoina neresnico trdi, če je rabil mo- rebiti netočen izraz. Razpisani ste službi okrožnih zdravnikov v Oplotnici in v Ločah (konjiški okraj). Prošnje do I.avg. tl. Konferenca vseh škofov kralje- stva SHS je za 15. tm. sklicana v nad- škofijski dvorec v Zagrebu. Razprav- ljalo se bo vprašanje staroslovenskega bogoslužja ter bodočega kondordata med Vatikanom in Jugoslavijo. V zagrebški Narodni muzej so v noči 18. tm. vdrli neznanci in iz rud- ninske zbirke odnesli za 80.000 K dra- gocenih in redkih kamnov. Zakaj »Nemška Avstrija«? Piše nam prijatelj lista: Naj bi vsaj sloven- ski listi opustili to grdo spako! Kadar jo slišim, me zbode in misli mi uidejo nazaj v blaženo Avstrijo. Mi smo ven- dar v Jugoslaviji, in beseda »Avstrija« je popolnotna dovolj, da označi naše ljube nekdanje gospodarje. Zato, Ijudje božji, "pustite nemško v mini, Avstrija je sedaj enotna, jugoslovanske — hva- la bogu — ni več! »Službenirn Novinam«. Imamo v rokah dokaz, da se „Službene novine" pošiljajo na naslov „Celje Slavonija". V št. 64 od 5. julija vidimo objavo ministarstva narodnog zdravlja, kjer so navedena tudi nekatera zdravilišča iz Slovenije in sicer ona iz Štajerskega s pripisanim nemškim imenom (Neu- haus bei Celli), Rümerbad itd.), med temi „Rogaška Slatina (Rohitsch) u Slavoniji". BelaKun se je nesmrtno bla- miral, ker je svoj protest proti zbira- nju bele garde v Zidanem mostu vložil pri nemško-avstrijskem komisarju za zunanje zadeve. Kaj pa naj porečemo k našim, tako uglednim uradom, če ne poznajo domače zemlje! Aretiran Šušteršičijanec. NaVrh- niki so aretirali župana Tršarja, vnetega dr. ŠušterŠičevega pristaša, ker so prišli na sled velikim nerednostim. Aretirali so tudi tajnika Seliškarja. DOPiSi Shod JDS v Žetalah se vrši 20. tm. , V Sromljah se je ustanovila po- družnica Slov. kmet. družbe. Hrastnik. Za razpisano zdravniško mesto pri nas se še menda ni nihče oglasil. Je pa umevno, saj si v Hrastnik nihče ne upa. V gmotnem oziru je mesto res dobro, a vsak akademik se pač premisli biti pod komando naših mo- žakarjev. Energičen mož pa, ki bi se ne ustrašil prvih bojev, bi si pridobil lepo domovje. — Nekateri pa pravijo, da je v bližini dobra konjederka, ki bi mogla uspešno zdraviti naše — bolj- ševike. »Ciril - Metodova podruznica na Vranskem« je imela svoj občni zbor v nedeljo 6. tm. pri Pihlbirtu v Kapli. Udeležba je bila prav lepa, posebno z Vranskega in Sv. Jurja. Neprijetno nas je pa dirnilo, da ni bilo Gomilsko s svojimi 45 člani niti z jednim zastopano na občnem zboru kljub temu, da je od tarn do Pihlbirta jedva dvajset minut! Iz poročila gospe tajnice posnamemo, da je imelo društvo 122 članov in da je nad vse marljivo delovalo. V pre- teklem društvenem letu je bilo sedem gledaliških predstav. Igral se je »Vol- kašin« trikrat, »Starinarica« dvakrat in »Mlinar in njegovahči« dvakrat. Lansko poletje se je vršila večja prireditev na prostem, ki se je prav lepo obnesla in naklonila družbi in podružnici lepe dohodke. Kakor navadno, smo se imeli zahvaliti za ta uspeh tudi tokrat po- žrtvovalnosti naših narodnih dam. Na predvečer sv. Cirila in Metoda se je zažgal veličasten kres združen z vese- lico. Poslalo se je pa v preteklem dru- štvenem Ietu družbi 1500 K, za udove in sirote se je zbralo 400 K, za jugo- slovansko gladno deco pa nad 1000 K. Društvo je večkrat nastopalo skupno s pevskim društvom «Vranska Vila«. Za bodoče druStveno leto je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Ivan Jakše, namestnica Fina Schaur, tajnica Zinka Vrabl, namestnica Marica Wudler, bla- gainičarka Ida Svetina, namestnica Adela Železnik. Odborniki: dr. E. Šerko, Josipina Ahtik, Beti Kunst, Fr. TurnŠek in Ernst Brezovšek. »Čitalnica na Vranskem« praz- nuje 3. avgusta svojo 501etnico. Vso to dolgo dobo je delovala tiho in marljivo kot najstarejše kulturno društvo na Vranskem. Zato je umestno, da se pro- slavi polstoletni jubilej z večjo prire- ditvijo, h kateri se mora zbrati vsa Savinjska dolina. Na to prireditev se bodo povabila vsa bližnja sokolska. pevska, bralna in druga društva. Naj se nam ne dela na ta dan z drugimi prireditvami nepotrebne konkurence, ampalc obratno naj čuti vsako društvo in vsak posameznik za narodno dolž- nost, storiti vse, da se ta jubilej do- stojno proslavi. Laško. V nedeljo, dne 13. julija vrši se (povodom cvetličnega dne v prid slov. vojnim invaiidom) v pro- storih tukajšnje gostilne Henke dru- žabni sestanek odn. koncert, ki ga pri- redita laški pevski zbor v zvezi z zidanmoško železn. godbo. Med spo- redom prosta zabava in naposled ples. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 2 K za osebo. Rodoljubno čuteče do- mače in okoliško občinstvo je vabljeno k' čim mnogobrojnejši udeležbi. Pripr. komite. Slov. Blstrica. (400 K za slovenski otroški vrtec.) Tukajšnji bogataš Franc Juhart, ki se je lani vozil v štajerci- janski družbi na Dunaj Karla gledat, je hotel lani piav drago prodati svojo hišo g. lgnacu Janu iz Mozirja. Ta mu je dal tudi že 1000 K nadavka rk>d pogojem, če bo žena žadovoljna s kup- čijo. Ker pa Žena ni bila zadovoljna bogateti pohorskega milijonarja, je za- htevala denar nazaj, Juhart ga pa ni hotel vrniti, ampak je še sramotil g. Jana vpričo svojih delavcev, češ, naj si kupi kurnik, če nima denarja, ne pa njegovih lepih palač. G. Jan je radi tega vložil proti Juhartu tožbo radi razžaljenja časti, da se ga obsodi v zapor alt pa v plačilo 400 K za otroški vrtec. Tega pa se je bivši kolporter ptujskega »Štajerca« tako ustraši), da se je rajše zavezal plačati 400 kron za slovenski otroški vrtec v Slov. Bistrici. Štajercijanska avdijenca toraj ni za- pustila ravno globokih korenin. SIov. Bistrica. Gozdarski urad grofa Attemsa Že samo slovenski ura- duje, tudi knjigovodstvo je samo slo- vensko. Kaj pa knjigovodstva nadzo- rovanih trgovcev Krautsdorfer, Stiger in drugih, so se že pokorila tozadevni vladni odredbi ? — »Vošnjakova Ijudska knjižnica«, ki je bila radi kužne bolezni nekaj časa zaprta, zopet posluje in si je nabavila par lepih novih slovenskih knjig. — V kratkem pridejo v naše mesto celjski igralci, ki bodo priredili moderno Halbejevo dramo »Mladost«. Čitalnica za Rogatec in okolico priredi v nedeljo, dne 13. julija tl. ob V2I6. uri (V24. popoldne) na vrtu gosp. Em. Supanca v Rogatcu veliko vrtno veselico. Polnoštevilni pevski zbor nam bo zapel več lepih narodnih pesmi. Domači igralci pa nam bodo zaigrali priljubljeno narodno igro »Tri sestre«. Po igri prosta zabava, šaljiva pošta itd. Za židano voljo bodo poskrbeli godci. Jugoslovani, pohitite vsi, ki se hočete pošteno in prijetno zabavati, prihodnjo nedeljo na veselico, saj je to prva po tej grozni svetovni vojni! V slučaju slabega vremena se vrši veselica teden pozneje. Podružnica državne posredoval- nice za delo v StrniŠču pri Ptuju. Ker se je osnovala podružnica državne posredovalnice za delo v begunskem taborišču Strnišče pri Ptuju, se mora domnevati, da se je pokazala potreba za njo. Verjetno pa to ni. Begunsko taborišče v Strnišču obstoja že več mesecev. Znano je, da tarn živi do 4000 ljudi. Ni znano, koliko teh je za delo sposobnih. Celo gotovo pa je. da je med begunci več sto moških in žensk, ki so popolnoma zdravi, spo- sobni za gospodarsko delo, ki pa ven- dar tega dela ne opravljajo, dasi pri- manjkuje kmetovalcem in drugim po- sestnikom zemljišč v ptujskem in Ijuto- merskem okraju dekel in hlapcev, dni- narjev, potrebnih delavcev v vseh stro- kah vinogradništva, sadjarstva, polje- delstva! Znano nam je, da so že v zimi posestniki iz Ptuja in okolice po- vpraševali po delavcih v StrnišČu. Dolgo so morali čakati na odgovor. Skoro redno je bil odgovor negativen, le tu- patam zavlačujoč! Ako bi vodstvo be- gunskega taborišča v Strnišču objavilo dotično statistiko, bi svet strmel! Ali misli deželna vlada v Ljubljana, da bode posredovalnica za delo razmere v Strnišču predrugačila? Tega ne sme pričakovati. Ako se naj razmere v Strnišču zboljšajo, se mora predvsem odstranitj sedajno vodstvo, katero ni kos svoji nalogi, se mora upeljati stro- go nadzorstvo, ker tako veliko go- spodarstvo brez strogega nadzorstva in razumnega, vnetega vodstva nikjer na svetu ne more izhajati. Za begunsko taborišče v Strnišču je posebna po- sredovalnica za delo odveč. Za okraj ptujski in liutomerski pa ne spada v Strnišče, ampak v Ptuj, ali Ormož ali Ljutomer. To so naravna središča teh sodnih okrajev, nikakor pa ne begunsko taborišče Strnišče! V Ptuj, v Ormož, Ljutomer prihaja kmet in vsaki drugi posestnik po svojih opravkih. Tu mora najti posredovalnico za delo, da mu ni treba potovati zastonj v Strnišče, ali zastonj tja pisati! Ali se je šlo vladi za to, da spet ustanovi v Strnišču novi urad in nastavi par uradnikov, da se pomnoži število teh v Strnišču? Tega blaga je v Strnlšču že itak preveč! V Ptuju pa obstoji že davno pri občini posredovalnica za delo. Ta bi tudi za- dostovala za sedan je potrebe! Toda, morala se je ustanova novega urada po časnikih razglasiti, kar si štejejo gotovi krogi v posebno zaslugo! Književnost. Voznl red za vse proge Slovenije z najvažnejšimi priključki ostalih prog Jugoslavije sta izdala lg. pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani v prikladni žepni obliki. Cena 2 K 20 v, po pošti 2 K 40 vin. Časovne razglednice (Iv. Cankar, Gosposvetsko polje, mirovni kongres itd.) je založila Umetniška propaganda v Ljubljani. Cena lOizv. 3 K. öwta 4. ^NOVA DOB A. Stev. 73 Narodnogospodarski Vestnik. Št. 6 je izšla z mnogovrstno zanimivo vsebino. Nova skiadba. »Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod«! Mešan zbor s spremljanjem orgelj. Zložil Stanko Premrl, stolni regenschori v Ljubljani. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljub- ljani. Cena izvodu 2 K. »Stenograf«. Št. 5 — 7. Glasilo hrv. in slov. stenografov, prinaša zani- mive članke in stenografsko prilogo. Cena letno 4 K za nečlane hrvatskega stenogr. društva. »Almanah jugoslovenskih djaka« izide koncem šolskega leta in naj bo odsev duha, zavesti, kulture in razpo- loženja našega dijaštva v naši veliki dobi. Obsegal bo nad 100 strani. Umet- niško opremo priredi slikar Ljuba Ba- bič. Cena mu bo 3 K. Tovariši, ki žele koledar razpečevati (proti proviziji), naj se takoj javijo. Naročbe in drugo je pošiljati na naslov: »Uprava almanaha jugoslovenskih djaka, Zagreb, Gjorgje- vičeva ulica 18/1. Pri denarnih pošilja- tvah naj se pripomni: v roke Nike Nečimoviča. Razkrinkani Hbbsburžanl. Moja preteklost. Iz memoarjev nečakinje cesarice* Elizabete grofice Larischeve. Založila Umetniška propaganga v Ljub- ljani. Cena s poštnino 10 K. Dobiva se v vseh knjigarnah. — Z umetniške- ga stališča brez vrednosti, je knjiga pripravna, iztrebiti v ljudstvu zadnje sledove svoj čas vsiljevanega spošto- vanja do liabsburžanov. Opisuje ljube- zenske in druge spletke Elizabete, Fran- ca Josipa in posebno Rudolfa. Razgrinja vzroke njegove nagle smrti in smrti grofice Večerove v Meyerlingu. Slika propalost najvišjih krogov. TRGOViNA, ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Fr. Zelenik ; Trgovski promet z ino- zemstvom. Ker vlada med prizadetimi krogi še vedno nejasnost glede kupčije z inozemstvom, hočem v nastopnem po- dati kratko pojasnilo o prometu z ino- zemstvom. Naša država je sklenila z Nemško Avstrijo dne 22. marca t. 1. pogodbo 33 (SHS) kompenzacijsko pogodbo. Glasom te pogodbe dobi Slovenija iz Nemške Avstrije barve, elektrotehnični materijal, znanstveneinstrumente, jeklo in jeklene izdelke, kemične proizvode, klobuke, kovine in kovinske izdelke, kvas, kuhinjsko opremo, motorje, po- ljedeljsko in obrtniško orodje, časopisni in komerčni papir, steklenino, orodje in poljedeljske stroje, železo. Na račun te pogodbe so le še majhne količine na razpolago. Kdor hoče uvoziti na račun te po- godbe kak predmet, zaprosi s proSnjo (kolekovano s kolekom treh kron) pri Centralni upravi za trg. promet, po- družnica v Ljubljani za dovoljenje. Prosi se Iahko tudi ustmeno. V prošnji se mora na vsak način natančno na- vesti predmet, množina in vrednost in po možnosti tudi dobavitelj. Ljubljanska podružnica Centraine uprave za trg. promet obvesti prosilca, ali ugodi prošnji ali ne. Če je prošnji iigodeno, se prosilcu sporoči znesek, za katerega sme uvoziti zaprošene predmete. Obenem se ga pozove, da založi fakturni znesek pri Jadranski banki v Ljubljani, kateri mora seveda sporočiti, zakaj pošljc denar. lstotako mora obvestiti o vplajjlu tudi podruž- nico Centralne uprave. Ta izda potem poverilno pismo,naslovljeno na Nemško- avstrijski blagovni prometni urad na Dunaju. Ko prejme prosilec to pismo, ga pošlje naravnost dobavitelju blaga, če pa je denar namenjen raznim do- baviteljem, tedaj pa mora poslati to poverilno pismo naravnost na Nem. Avstr. blag. prom, urad na Dunaju in ob enem navesti dobavitelje, kateri naj dobavijo blago in prejmejo zato denar. Kdor pazno prečita to pojasnilo, bo videl, da je celo poslovanje eno- stavno, in nikakor tako zamotano in težavno, kot se predstavlja. Uvoz iz drugih držav, izvzemši Italijo, je pa popolnoma prost in ni navezan na no- beno dovoljenje naše države. Tudi iz Nemške Avstrije je popolnoma prost, ali ta država z ozirom na pogodbo zahteva, da se zgoraj navedeno blago prejme na račun kompenzacijske po- godbe. Izvoz blaga iz naše države ie pa omejen in navezan na posebno do- voljenje. Brez tega dovoljenja je do- voljen izvoz starega krompirja, suhega sadja. kislega zelja in repe, vina in vinskih drož, žganja in medu. Kdor hoče kateri ten predmetov izvažati, mora prositi s prošnjo, kolekovano s trikronskim kolekom, pri ljubljanski podružnici Centralne uprave za izvoz- nico, ki stane K 12.—. Za vsako po- šiljatev je potrebna posebna izvoznica. Po najnovejši odredbi se Iahko izvaža v vsaki mn o ž i ni vino in žganje. Natančnejši pogoji se zvedo pri podružnici Centr. uprave. Kakor rečeno, množina je neomejena. Kdor hoče izvažati razven zgoraj navedenih predmetov kako drugo blago, mora vložiti Ie pismeno prošnjo, ko- lekovano s trikronskim kolekom. Na- daljne pogoje izve prosilec ob ugodni rešitvi njegove prošnje. Sedaj je dovoljen izvoz manjše množine stavbnega in rezanega Iesa v Italijo ali le via Trst, proti zdravi va- luti, ki se mora odstopiti naši državi. Uvoz kakega blaga v zameno za les je strogo zabranjen. Kolekovane prošnje za izvoz Iesa se tudi pošiljajo ljub- ljanski podružnici Centralne uprave, Istotja še dovoljena tudi manjša koli- čina lesnega oglja. Radi prošnie velja ono za les rečeno. Če se bode sklenila trgovska po- godba s kako drugo državo, se bo o tern javnost pravočasno obvestila. Fr. Goričan: 7. Kdor ima posestvo, pa ne oprav- ZGniliiŠki dclVOk ^a n°benega kmetskega dela ali sploh ' _ , .. ne Živi na posestvu, plaČa lOkratni za napredek kmetijstva* davek. Konec. Občinske, okrajne in vse druge 6. Kdor ima posestvo, pa ni samo bodoče doklade pobirajo se za enkrat kmet, ampak izvršuje še tudi kakšen samo od neurejenih posestev pod štev. drugi poklic, plača 5krat višji davek. 3, 4, 5, 6 in 7. Vzgled: Posestvo meri 10 ha, 67 a, 54 m; za podlago davka =-11 ha. Davek znese: Pod št. 1 in 2 odl ha = 10 K, od drugih 10 ha po 1K= 10 K, skupaj 20 K » » 3 » 1 » — 10 » » » 10 » » 5 » = 50 » » 60 » » » 3 in 4 » 1 » = 10 » » » 10 » » 10 » = 100 » » 110 » » » 3, 4 in 5 » 1 » = 10 » » » 10 * » 15 » = 150 » » 160 » » » 3, 4, 5, 6 » 1 » = 10 » » » 10 » » 20 » — 200 » » 210 » » » 3,4,5, 6, 7 » 1 » — 10 » » » 10 » » 30 » = 300 » » 310» Razun tega pridejo še doklade v izmeri približno 100%, tako da bi bila najnižja stopinja zemljiškega davka od 11 ha zemlje 20 K, najvišja pa 620 K. 4 Vse številke so samo približne in radi vzgleda navsdene. Višek državne modrosti je, dobre in koristne človeške in državljanske sposobnosti podpirati, slabe pa na vse mogoče načine zmanj- ševati in uničevati in njih predstavitelje gmotno in moralno oslabiti. Vse dobro se da polagorna s smotrenim delom doseči, treba je samo najprej tiste ljndi, naj si bodo na kakoršnemkoli mestu, kateri vsak uapredek le ovirajo in za- branjujejo, brezobzimo odstraniti. Namen tega članka ni, da bi se uredil kdaj zemljiški davek ravno tako, ampak samo da vzbuoi zanim?.nje za ta predmet. Sedaj je pravi čas o tern razmišljati, govoriti, po časopisju pisati, predlagati, ugovarjati, kritizirati. Več ko se bo razpravljalo o tern javno, lažje delo imel bo potem poklicani davčni odsek, ko se bo šlo za ureditev novih davkov. Čez davke vsak godrnja, naj še o njih razmišljuje. Važno, po- trebno in pravično je, da izrazijo pri tern svoje mnenje ne samo tisti finančni strokovnjaki, kateri davke predpisujejo, ampak tudi tisti ljudje, kateri jih pla- čujejo. Oddaja jedilnega oljä. Vnovče- valnici za živino in mast se je po- srečilo dobiti s posredovanjem Ijub- ljanskega odseka ministrstva za pre- hrano nad 20 vanogov finega namiz- nega plja španske provenience. To olje, ki dospe v najkrajšem času, se bo oddajalo izključno občinskim, in- dustrijskim in železniškirn aprovizaci- jam za neobvezno ceno približno 25 K za 1 kg, prevzeto v Ljubljani. Cene se razumejo bruto za neto. Prekupcem in špekulantom se olje ne bo oddajalo, zato se morajo aprovizacije, oziroma od njih pooblaščeni reflektanti zavezati, da bodo olje delili le naravnost med konzumente. Tozadevna obvezna ne- priklicljiva naročila naj se pošljejo naj- kasneje do 15. tm. ob enem s polo- vico kupnino Vnovčevalnici. Ostanek kupnine se bo plačal pri prevzemu. Oddajal se bo najmanj po en sod v približni teži 200 kg, Dan oddaj.e se bo naročnikom pravočasno prijavil. Pripomnimo, da cene olja rastejo: aprovizacije naj torej v lastnem inte- resu te prilike ne zamudijo. „Poziv vsem industrljcem. obrt- nikom in trgovcem": V kratkern se sklene med Centralno upravo za trgov- ski promet z inozemstvom v Beogradu in Nemčijo kompenzacijska pogodba, kakoršne so se sedaj sklenile z Nem. Avstrijo in Čehoslovaško. Pozivljajo se vsi, ki si žele nabaviti kakršnokoli blago iz Nemčije, ali pa ga izvoziti v Nerričijo, da sporoče podružnici Cen- tralne uprave v Ljubljani približno vrednost in vrsto blaga ter po mož- nosti tudi dobavitelje, odnosno pre- jemnike blaga, ki bi prišli v poštev za blago, ki bi se izvozilo. V interesu posameznih industrijskih in obrtniških slojev je, da prijavijo nemudoma vse svoje potrebščine. Prenos čekovne imovine iz Du naja. Delegaciji ministrstva financ do- hajajo vedno pogostejge vprašanja, kdaj se ta akcija izvede. Občinstvo se opo- zarja, da bo to mogoče še le, čim bo Nemška Avstrija razveljavila svoje za- porne odredbe. Pričekovati je, da se to zgodi že s podpisom mirovne pogodbe, dotlej pa je vsak korak brezuspešen in v teh vnanjepolitičnih razmerah tiči tudi jedini vzrok, da se je stvar.do- sedaj zavlekla. Vabilo k naročbi. S 1. julijem 1919 se je pričelo drugo polletje tudi za naročnike »Nove Dobe«. Prosimo vse cenj. naročnike, da' pravočasno obnovijo naročnino, če že niso plačali, da se jim list ne u- stavi. Vse prijatelje lista pa istočasno prosimo, da nam pridobijo sedaj za- četkom drugega polletja novih naroč- nikov. Čim več naročnikov, tern prej bo možnost list razširiti ozir. povečati. Cena »Novi dobi« je : celoletno 36 K, polletno 18 K, četrtletno 9 K, mesečno 3 K. Če primerjate ceno našega lista s ce- nami naših dnevnikov, ki izhajajo 6-krat v tednu in stanejo letno po 84 K, je »Nova doba«, ki izhaja trikrat na teden, razmeroma zelo po ceni v primeri z draginjo papirja in tiska. Pripominjamo Se, da stanejo hrvatski dnevniki po 120 do 144 K na leto. Cenjene naročnike, katerim je naročnina s koncem pr- vega polletja potekla, prosimo, da pošljejo Čimprej naročnlno po priloženih položnicah. Uprava »NOVE DOBE«. RAZNE VESTI. Tovarno aeroplanov v Jugosla- viji osnuje veliko angleško (ovarniško podjetje v Novem Sadu. Vrednost lova v Hrvatski in Slavoniji se ceni danes na krog 5 milijonov kron. ' Smrtno ponesrečil je bivši av- strijski minister Čeh Trnka. Povozil ga je poštni elektroautomobil. Razbilo mu je črepinjo in je obležal na mestu mrtev. 8000 Sol z 10.000 učitelji je še treba v Jugoslavs. Vlada je dovolila v ta namen kredit 10 milijonov. Grozen požar je 8. tm. vpepelil celo vas Zagradec na Dolenjskem (v župniji Žalna za boštanjskim gradom). Vas je Stela blizu 40 gtevilk. Bili so večinoma srednji in mali posestniki. Ostali ste le dve hiSi, vsem drugim pa je zgorelo vse. Praški nadškof Huyn, seveda Nemec, je odstavljen. To je prvi uspeh češke delegacije, ki je bila v Rimu. Zadnja p©^o«LIla Poslanci za invalide. LDU. Beograd, 10. jul. Narodno predstavniStvo je sprejelo predlog p0- slanca Dakoviča, da odstopijo narodni zastopniki povodom invalidskega dne 12.tm. 3-dnevne dijete v prid invalidom. Boljševiške neumnosti v Petrogradu. LDU. Helsingfors, 10. jul. Bolj- ševiki v Petrogradu so zasedli velepo- slaništva, poslaništva in konzulate vseh ententnih in ž njo zvezanih držav in se polastil arhivov. Zaplenjeni vrednostni predmeti blv- šega bolgarskega carja. LDU. London, 11. jul. Na pred- log generalnega državnega pravdnika je najvišji sodni dvor zaplenil vse vred- nostne predmete na Angleškem, last bivSega bolgarskega kralja Ferdinanda, v vrednosti 400.000 funtov žterlingov. Petletnica Hartwigove srnrti. LDU. Beograd, 10. jul. Danes ob 5-letnici smrti bivšega ruskega po- slanika v Srbiji Hartwiga se je vršila cerkvena slovesnost, katere so se ude- ležili vsi najodličnejši krogi. Angleško darilo vojvodi Mišlču. LDU. Beograd, 10. julija. Šef angleSke vojne misije general Planked je poklonil vojvodi Mišiču zaprt vozni avtomobil za osebno porabo kot dar angleških častnikov in vojakov, sobo- jevnikov na macedonski fronti, kot izraz velikega spoštovanja do načelnika srbske vrhovne komande. Obravnava psoti nemškimgeneralom. LDU. Berlin, 11. jul. Proti ge- neralom, katere mora Nemčija izročiti zaveznikom, bo obravnava v Parizu in se prične menda sredi septembra. Lahi na Reki divjajo naprej. LDU. Berlin, 10. jul. Iz Lugana poročajo : Na Reki se ponavljajo spo- padi med Lahi in Francozi. Od Lahov napadena francoska torpedovka je od- govorila z ognjem. V pouličnih bojih so Lahi potolkli več članov francoske kolonijalne armade. Baje je 80 mrtvih. Nemiri in stavke v Italiji. UDU. Berlin, 10. jul. V Rimu, pa tudi v drugih velikih mestih Italije se pojavljajo vedno znova nemiri in stavke. V Palermu je v soboto izbru- hnila generalna stavka. Prišlo je tudi na ulicah do bojev med vojaštvom in ljudstvom. Več delavcev je bilo are- tiranih. Laško časopisje taji politični značaj nemirov in trdi, da so le reak- cija proti draginji. Smešnost Bethmanna-Hollwega. LDU. Genova, 11. jul. ciemen- ceau-ju blizu stoječi pariški list ozna- čuje ponudbo bivšega nemškega držav- nega kanclerja Bethmanna-Hollwega, da se stavi na razpolago namesto biv- šega nemškega cesarja, kot smešno. Listoica urednigtva. Slov. Bistrica: Vendar ne boste zahtevali od nas, naj zagovarjamo na- rodno mlačnost. Sicer pa izvemo, da zadeva pride itak v presojo pri kom- petentnem društvu — in čakamo izida. — Rač. podč. Dav. Gradišnik: Ker sem si nekaj pozabil zabeležiti, Vas uljudno prosim, da se te dni oglasite pri meni v uredništvu. — France Go- riški: Za drugikrat prosim bolj čit- ljivega rokopisa ! Pozdrav! \