Glas zaveznikov TRST, ponedeljek 25. novembra 1946 UREDNIŠTVO: Vi« S. Pellico 8 • Telefon št 93854 in 94443 Leto II. St. 441 !mjform mestu s 400.000 glasovi in demokratska ljudska stranka na tretjem. Komunisti so na zadnjem mestu s 137.000 glasovi, kar predstavlja eno desetino celotnega Števila glasov. BELGIJA Nepopolni izidi belgijskih občinskih volitev kažejo, da je položaj vladne koalicije ostal v celoti nespremenjen. V koaliciji so liberalci pridobili na škodo komunistov in socialnistov. Desničarska katoliška opozicionalna stranka je pri teh volitvah pridobila. PERZIJSKE ČETE VKORAKALE v zenan Teheran, 25. novembra Poročevalec perzijske vojske je v soboto izjavil, da so perzijske sile vkorakale v mesto Zenan, ki leži 288 km severozahodno od Teherana. Zenan, ki leži nedaleč od meje «avtonomne» države Aserbejdžar,, je lani decembra zasedla aserbe-riž. anska narodna demokratska vojska. Sporazum o odhodu aserbajdžan-ske vojske sta dosegla perzijski ministrski predsednik Ghavam Es Sultaneh in glavni guverner Aser-bajdžana dr. Salamullah Djavid. Sultaneh je v proglasu izjavil, da so ga neredi — med drugim prisilne poroke deklet In ranitev odposlanca osrednje vlade — prisilili, da je odredil zasedbo mesta. Aser-bejdžanski elementi so v soboto zjutraj s strelnim orož^am ranili odposlanca osrednje vlade Išagija, ki je prispel v mesto, da bi prevzel upravo. Sultaneh je Izjavil, da kljub prevzeti obzevnosti Zenana do 14. novembra niso izpraznili; zar iadi tega in garadi nerodov je bil prisiljen, da pošlje vojsko. Radijska postaja Tabriz je v so-boto zvečer oddala «nujen poziv za pomo<•», jjgj. je 50oo vojščakov u-pornih plemen vdrlo v Zenan. Pobili so 20 ijUdi ter oblegali javna poslapja. PrVi nemiri so se pričeli že v petek. Ustanovitev pododbora za sestavo besedila statuta po newyor'ških sklepih Sobota v znamenju preložitev NEW YORK, 25. novembra— Ameriški zunanji minister James Byrnes je na petkovi seji spremenil dosedanje stališče ter je Svetu zunanjih ministrov predložil, naj bi o določitvi roka odhoda tujih čet s svobodnega tržaškega ozemlja odločal guverner začasne vlade, ne pa Varnostni svet. Byrnesov pred-log se glasi: »Vse tuje čete bodo umaknili s svobodnega ozemlja v teku 45 dni, potem ko bo guverner obvestil Varnostni svet, da so varnostne sile svobodnega ozemlja sposobne vzdrževati red in varnost brez pomoči teh čet.« Molotov je Izjavil, da bi nedolo- UNESCO čltev datuma umika zavezniških čet pomenila pomanjkanje zaupanja do prebivalstva svobodnega ozemlja. Byrn&j je v odgovoru opozoril na položaj v Trstu. Dejal je, da Je prišlo do internacionalizacije tega ozemlja zaradi tamkajšnjega spora med Italijani In Jugoslovani. Izjavil je, da ne bo sprejel odločitve, ki bi puščala predstavnika Varnostnega sveta pri izpoljenjevanju odgovornosti, katero mu je naložil Varnostni svet, brez moči. Glede te točke niso dosegli dokončnega sporazuma. Ob začetku petkove seje Sveta zunanjih ministrov je Byrnes predložil načrt osmih točk za organizacijo začasne uprave tržaškega ozemlja: 1) Vlado bi ustanovil začasni guverner, ki bi imel primerna pooblastila za organiziranje začasnega režima. 2) Za svojo pomoč bo guverner izmed reprezentativnih osebnosti tržaškega ozemlja lahko imenoval vladni svet. 3) Guverner bo Imel pravico izdajati odloke, ki bodo imeli moč za. kona. 4) Guvernerju bodo pridržana imenovanja javnih uradnikov. 5) Po posvetovanju s predstavniškimi organizacijami in osebnostmi bo guverner določil postopek in u-stroj volitev v ustavodajno skupščino. 6) Guverner bo izdal odlok, ki bo določil volitve takoj, čim bi to dopuščale okolnosti. 7) Guverner bo organiziral policijsko silo in izvedel vse potrebne varnostne ukrepe. 8) Guverner bo imel pooblastilo, da Varnostnemu svetu priporoči umik tujih čet, kadar bo menil, da to dopuščajo okolnosti. Molotov se je Izognil podrobni razpravi, izjavil pa je, da so štiri točke, o katerih bi po njegovem mnenju morali odločiti: 1) postopek za imenovanje začasne vlade; 2) izdelava stalnega ctatuta, katerega bi predložili v odobritev Varnostnemu svetu; 3) umik čet; 4) Izvolitev narodne zbornice. Zastopnik Sovjetske zveze je izjavil, da bi moral prevzeti začasno vodstvo Trsta in imenovati člane začasne vlade Svet zunanjih ministrov. Bymes je izjavil, da meni, naj bi se zunanji ministri, čim bi bilo svobodno tržaško ozemlje ustanovljeno, ne vtikali več v to stvar, za katero bi prevzel odgovornost Varnostni svet Združenih narodov. Molotov je zahteval, da naj bi začasni režim obsegal vse «uporabne» določbe stalnega statuta; prittal je, da bo za nadaljno preučevanje Sveta zunanjih ministrov pismeno predložil vse podrobnosti statuta, katerih šs je dotaknil. Ministri niso dosegli nikakega napredka v pogledu določitve datuma volitev. Bevin je nasprotoval «samovoljnemu datumu» (kakor ga je nazval) ter izjavil, da bi bilo težko v naprej določiti organizacijo stalnega režima. Zastopnik Sovjetske zveze je glede skupnega nadzorstva nad železnicami na tržaškem ozemlju, katero naj bi izvajali Jugoslavija in tržaška vlada, izpremenll prvotno zahtevo in dejal, da bi bil namesto tega sprejemljiv «tesen sporazum* med tržaškim ozemljem in Jugoslavijo. Te točke niso dokončali, ko so ministri 22. novembra prekinili sejo. I Francoski predstavnik Maurice Couve De Murville, je predložil, naj bi zaradi pesebnih interesov Italije In Jugoslavije na tržaškem ozemlju tržaške oblasti dale tema državama posebne ugodnosti ln področja v pristanišču. Glede tega so zahtevali poročilo od namestnikov zunanjih ministrov. WILLIAM BENTON Pariz, 25. novembra Iraški delegat G. A. Khabl je označil nesodelovanje ZSSR pri ustanovi UNESCO kot «resno nevarnost za varnost človeštva«. Dejal je, da je Sovjetska zveza na križišču civilizacije in da Je njeno sodelovanje potrebno. Voditelj ameriške delegacije pri UNESCO William Benton je pozval države članice ustanove k edinosti. Dejal je: «OtstoJi nevarnost, da bi se ustanova UNESCO razvila v nepovezane zvezne skupine izmed katerih bi vsaka v domnevi, da je na najboljši peti do svetovnega razu-mevanja, zasledovala svoje koristi.« Benton je opozoril vlade Združenih narodov, da bo ustanova UNESCO v bodoče potrebovala več sredstev. Dejal Je, naj preračuna 2 milijonov funtov šterlingov za 1947 ne Jemljejo kot povpreček za bodoča leta. Omenil je, da znaša sedanji preračun 10.000 funtov šterlingov manj, kot najnižji oboroževalni preračun, k: so ga kdaj sprejeli na svetu. Izjavil je: «Vlade moramo pripraviti na načrte z največjimi izdatki, ki jih nora UNESCO sprejeti, če naj svet dvigne iz sedanjega kritičnega položaja«. Napetost odnošajer med Grčijo in Jugoslavijo Ostra nota Beograda zaradi preletov čez mejo BEOGRAD, 25. novembra —• Jugoslovanska poročevalska agencija je v soboto javila, da so grška letala v zadnjih treh dneh večkrat preletela jugoslovansko mejo ter da so obstreljevala neko postojanko na obmejnem področju, l.jer so bili spopadi med grškimi vladnimi četami in gveriljskimi tolpami. Jugoslavija je zaradi tega protestirala pri grški vladi. Zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je v soboto sporočil, da je jugoslovanska vlada izročila grški vladi drugo ostro protestno noto, v kateri se pritožuje, da so grška vojaška letala ponovno kršila jugoslovansko suverenost. Izjavil je, da so letala grškega kraljevskega letalstva po izročitvi protestne note grškemu ministru v Beogradu ponovno preletela južno jugoslovansko mejo. Zastopnik je dejal: «Ta izzivanja dokazujejo, da pomeni Grčija dejansko nevarnost za Balkan. Prisiljeni smo sklepati, da skuša grška vlada odvrniti pozornost od dejansko resntga notranjega položaja v Grčiji. Značilno je, da se grške demokratske sile zdaj bojujejo po vsej državi in tudi na otokih, ne samo ob jugoslovanski in albanski meji.« Druga jugoslovanska protestna nota navaja več poletov grških lovcev in enega bombnika preko jugoslovanske meje ter pravi, da je jugoslovanska protiletalska obramba v dveh primerih grška letala zavrnila. »Zunanje ministrstvo ponovno izjavlja grškemu veleposlaništvu, da jugoslovanska vlada energično protestira pro. ti tem resnim kršitvam suverenosti jugoslovanskega ozemlja in od grške vlade zahteva, naj izda ukrepe, da se ti izzivalni nastopi ne bodo ponovili.« Čeprav jugoslovansko poročilo trdi, da so obe noti osebno izročili grškemu ministru v Beogradu, je Alexander Dal.etes na beograjskem' grškem poslaništvu izjavil, da not niso prejeli. Dejal je, da so bili tam le «neformalni razgovori« o teh domnevnih incidentih. BEOGRAD, 25. novembra. — Pooblaščeni predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je v soboto uradno demantiral vesti, češ da je prišlo do preloma jugoslovansko-grških odnošajev. Dodal pa je, da so odnošaji med obema državama zaradi ostre note grški vladi, v kateri so protestirali proti kršitvam južne meje, napeti. »Tanjug« poroča, da so 20. novembra po 8. uri grška lovska letala na področju pri Kožuhu preletela jugoslovansko mejo ter prodrla 5 km globoko na jugoslovansko ozemlje. «Tanjug» pravi, da so letala s strojnicami obstreljevala obmejno postojanko na področju pri Sumi; postojanko je zadelo 8 izstrelkov. Ista poročevalska agencija nadaljuje, da je grško lovsko letalo preletelo jugoslovansko mejo tudi 21. in 22. novembra, kar se je tudi zgodilo na področju pri Sumi. Jugoslovani so začeli na letalo streljati, nakar se je nemudoma umaknilo čez mejo. Istega dne okrog 15. ure — poroča «Tanjug»» — je na omenjenem področju preletel mejo NEKATADNI DINAMITNI ATENTATI V STOCKHOLMU Stockholm, 25. novembra Velike denarne nagrade, med katerimi je tudi vladna nagrada v znesku 10.000 kron, so razpisali za tistega, ki lahko da informacije o dlnamitnih atentatih, s katerimi so doslej že sedem zaporednih sobot Pognali v zrak poslopja v sred seu niesta. Zadnjo soboto je nadzorova-lo ceste 45.000 policistov in prostovoljcev, pol>clje je sporočila, da bo s po-m°l 0 Prostovoljcev v treh minutah 110 e 8P'°zlji lahko obkolila kateri 3 1 raj. Na policiji so izvedli posebne ukrepe zaradi predvidenega velikega števila areta,cij> Mcd napadi, izmed katerih je bil vsak {"Jj*1- ni bil do zdaJ nihče ubit, D:lc Pa je več ranjenih. Le manjši problemi Na sobotnem večernem zasedanju, ki po sodbi posebnega dopisnika «BBC» zaključuje nezadovoljiv teden, ker so se ministri sicer sporazumeli o nekaterih manjših problemih mirovne pogodbe z Italijo, največje težave pa so še vedno ostale nepremostljive, so zunanji ministri spet razpravljali o Trstu. Dopisnik »BBC* meni, da predlogi, ki jih je v s soboto zaključenem tednu predložil Molotov, odkrito nasprotujejo predlogom, ki jih je z naddvetretjinsko večino sprejela pariška konferenca. Byrnes je dejal: »Ce bomo Mi ta- ZMANJSANJE Prebivalstva Rarnhurg, 25. novembra Britanska ti8k0vnas]užba v Nem. kt- - * Z lotiio število prebivalstva na istem Področju povečalo in šteje zdaj 500 tisoč prebivalcev več, predvsem za-radt pritoka beguncev. ko naprej, teh pet pogodb ne bomo dovršili pred letom 1950.» V začetku so razpravljali o čl. 4 italijanske mirovne pogodbe, ki se tiče meje med Italijo in svobodnim tržaškim ozemljem (tudi to vprašanje so izročili v preučevanje namestnikom), zatem pa o čl. 10, ki se nanaša na zaščito pravic nemško govorečega prebivalstva v pokrajini Bolzano. Molotov je ponovil ponudbo, da vključijo določilo v mirovno pogodbo v zameno, da zahodne velesile sprejmejo predloženi železniški sporazum med Trstom in Jugoslavijo. Ponudbo so odklonili in celotno vprašanje odložili. Nato so ministri prešli na razpravljanje o tržaškem statutu. Razpravljanje o odstavku 9 francoskega predloga, ki se nanaša na oblast t-žaškega guvernerja ob izrednih razmerah, so preložili. Namestnikom so Izročili v preučitev odstavka 10 in 11, ki S2 nanašata na vprašanje svobodnega ozemlja in svobodne cone v pristanišču. Glede začasne vlade v Trstu je Bevin predložil novo formulo, /jo kateri bi jo morali organizirati v smislu statuta, statut bi vključeval definicijo oblasti guvernerja, katero bi predložil Svet zunanjih ministrov in jo odobril Varnostni svet. Molotov je odklonilj da rax, pravljal o formuli, dokler ne preuči pisanega besedila. Vprašanje so zato preloZili. Tudi vprašanje o umiku bet iz Trsta so odložili brez razpravljanja. Končno so sklenili ustanoviti nov pododbor, ki bo sestavil besedilo statuta v smislu skltpov, ki jih je v Nfew Yorku sprejel Svet zunanjih ministrov. V pododboru bado kot zastopnik Velike • Britanije Johr Sterndale Benner, kot zastopnik Sovjetske zveze Nikolaj Novikov, kot zastopnik Združenih držav Sa-niurl Reber in kot zastopnik Francije Vaucheron. Večji del statuta so do zdaj odobrili. Sporni so še sledeči členi: 9, 10, 11 in 13, ki se poleg drugega bavijo z zelo važnimi vprašanji (oblast guvernerja, državljanstvo, svobodno pristanišče in začasna vlada). Ministri se bodo ponovno sestali dants zvečer. Liberalni »Manchester Guardian* piše, da bi morali Italiji in Jugoslaviji dati priliko, da bi ti dve državi našli lastno rešitev tržaškega vprašanja: «V bistvu je to spor med Italijo in Jugoslavijo in po vsej verjetnosti bo imela značaj stalnosti samo tista rešitev, na katero bosta pristali Italija in Jugoslavija. Zato bi bilo pametno, č: bi Svet zunanjih ministrov nudil obema državama vso možnost, da izdelata skupno rešitev, čeprav bi to pomenilo krajši cdlog podpisa mirovne pogodbe z Italijo. Prvi poskus, katerega je naredil Togliatti, ni uspel, ker je bil prtveč velikodušen do maršala Tita; vendar pa vzbuja upanje dejstvo, da pogajanja še vedno nadaljujejo. Dvom je samo v tenj, al! r:i morda Italija trenotno prešibka, da bi razpravljala kot enakovredna sila. Preden bi Tito to slabost izkoristil, lahko razmišljamo o ttm, kako dolgo bo ta slabost trajala. Vendar pa bi Svet zunanjih mini. »trov koristili lahko stvari, če dopusti poštena pogajanja. Kaže se usodno stremljenje, da bi krajevni 3por razpihnili v prepir med velesilami;'V tem primeru nimajo niti Sovjetska zveza niti Britanija ali .luM.Vb' .’Vv 'Interesi na Trstu.* Rudarska Slavka v USA »gospodarsko obsedno stanje" Možnost sklicanja Kongresa NEW YORK, 25. novembra —■ Združene države so v soboto sklenile, da bodo imele stanje, ki ga je povzročila rudarska siavka, kot «gospodarsko obsedno stanje«. Zaradi te in ostalih stavk, ki povzročajo prekinitev dela pol milijona ljudi, so uvedli ukrepe, da zagotovijo večjo strogost kot med vojno. Medtem ko je predsednik Tru- man zaradi težavnega stanja zaključil počitnice na Floridi in v soboto z letalom prispel v Wa.hlng-ton, kjer bo prevzel vodstvo zaključne bitke proti Johnu Lewi:u, voditelju 400.000 stavkajočih premogovniških rudarjev, je uprava za civilno proizvodnjo odredila od ponedeljka dalje za 21 držav znižanje električne sile in poskrbela za razširitev omejitev v pogledu znanj šanja preskrbe. Vlada Je napovedala za ponedeljek postopek proti Johnu L. Le-wisu. Pozvali so ga pred federalno sodišče, da navede vzroke, kii bi njega in druge funkcionarje sindikata opraščali kazni, ker se ni pokoril ukazu sodišča, naj ne odpove pogodbe rudarjev z vlado. Govore tudi o možnosti izrednega zaseda nja Kongresa. Truman bi utegnil sklicati tudii konferenco republikanskih in demokratskih predstavnikov v Kongresu, če ne bo upanja za skorajšnjo poravnavo stavke. Obstoje tri možnosti: 1) Truman bi utegnil pripraviti Lewisa do tega, da prekine stavko ter ga prisiliti k pogajanjem; 2) Lewis bi utegnil z nenadnim odlokom končati stavko «v splošno javno korist«; 3) vlada bi se utegnila odločiti, da, z Levvisom pregleda sedanje pogodbe. Konservativni «Daily Telegraph« podčrtave težke posledice stavke v ameriških premogovnikih in piše: «Zaradi stavke, katero je oklical John Lewis, ne bo trpel samo ameriški narod. S tem so dobile tfakor je izjavil namestnik ameriškega zunanjega ministra, «zelo resen udarec«. Vse države, ki so odvisne od ameriškega uvoza premoga ter hrane in ki Imajo pred seboj trdo zimo. Izvoz premoga v Ita. lijo in ostalo Evropo je že prenehal. ROMUNSKA OPOZICIJA IZSTOPILA IZ VLADE London, 25. novembra Oba Člana opozicije v romunski vladi, in sicer Bratianu in Ilatie-ganu, sta odstopila, ker pravita, da s j se dogodile pri volitvah neredno-ste. Ministra sta postala v skladu moskovskim sporazumom, ki je določal razširitev romunske vlade in čimprejšnje svobodne volitve. Na podlagi zddlijega štetja glasov sc izidi volitev naslednji: socialdemokrati 78 sedežev; jronta prijateljev Groze 71 sedetev; komunisti 68 sedeiev; Tatarcscov 1 liberalci 66 sedežev; ljudska narodna strankej S6 sedeZev; disidentska narodna kmetska stranka 81, neodvisni 7; Zidovsko gibanje t sedela. BIERUT NAPADA VATKAN IN DUHOVŠČINO KARDINAL HLOND V RIMU London, 25. novembra Predsednik Bierut je v razgovoru, ki so ga objavili var. Savski časopisi in o katerem je poročala tudi «BBC«, kritiziral katoliško cerkev ter izjavil, da »je bodočnost cerkve na Poljskem odvisna od odločitve duhovščine, da spiejme novo stanje stvari«. Javljajo, da je izjavil, da je bil Vatikan med vojno prijatelj Nemčije: «Med najhujšim preganjanjem poljskega ljudstva smo zaman čakali na posredovanje Vatikana, zdaj pa Vatikan zagovarja preganjane Nemec.« Bierut je obtožil poljske duhovnike, da uporabljajo pridige za politične namene in zahteval, da prenehajo s takšnim početjem. V soboto je prispel v Rim varšavski nadškof kardinal Avgust lllond. SMRTNA OBSODBA POLJSKEGA DUHOVNIKA Varšava, 25. novembra Vrhovno varšavsko sodišče je obsodilo na smrt katoliškega duhovnika Zygmunta Jarkievvicza, ki so ga obtožili, da je organiziral teroristično tolpo, ki je odgovorna, da je med drugimi umorila tri Župljane Jarkiewiczeve župnije. Jarkievvlcz je prvi katoliški duhovnik, ki so ga od osvoboditve do danes obsodili na smrt. ITALIJANSKI VOJNI UJETNIKI V JUGOSLAVIJI Rim, 25. novembra Agencija »Ansa* poroča, da ministrsko predsedstvo še ni ničesar sklenilo v pogledu izdaje »Bele knjige* o italijanskih vojnih ujetnikih v Jugoslaviji, ki naj bi jo po nekaterih vesteh kmalu objavili. Vsekakor pa razmišljajo o objavi tečnih podatkov o vseh uradnih in neuradnih korakih, ki so jih storili za njihovo čim hitrejšo vrnitev. Narodni izvršini odbor narodnega združenja italijanskih partizanov je po prejemu Togliattijevcga pisma o razgovorih s Titom sklenil, da bo sestavil komisijo, ki bo preskrbela za tekojšnjo vrnitev ujetnikov. Komisiji bo predsedoval španski garibaldina in emllijski poveljnik partizanov Uio Bnronti. Veto pred ZN New Yoc-k, 25. novembra Na sobotnem zasedanju zunanji ministri niso dosegli nobenega sklepa o vprašanju veta. Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov je izjavil, da ne more sprejeti niti kitajskega niti britanskega ali ameriškega predloga, Molotovljev predlog pa je bil nesprejemljiv za ostale zunanje ministre. Sklenili so, da ne bodo imeli nadaljnjih zasedanj, ki bi bila posebej namenjena vprašanju veta, o katerem bodo torej razprav, ljali na zasedanju Združenih narodov. O vetu bo torej razpravljal politični odbor ZN. Bevin je izjavil, da je Molotovijevo zadržanje docela negativno. «V Britaniji smo na tem, da moramo določiti svojo splošno politiko; upali smo, da ho razpravljanje v Nevv Yorku britanskemu delegatu dovolilo, da izjavi, da smo svojo politiko pripravljeni nasloniti na ZN. Kakor pa stvari stoje danes, se zdi to žal nemogoče.« grški dvomotorni bombnik; komaj pa so začeli nanj streljati, se Je oddaljil čez mejo. Iz Aten poročajo, da je poveljnik grških letalskih s;l v Makedoniji, ki je trenotno v Atenah, izjavil »Reuterjevemu« dopisniku, da so izdali stroga povelja in da so si grške letalske sile med operacijami proti gveriijcem na področju okrog gore Skra -močno prizadevale, da bi se izognile preletu jugoslovanskega o-zemlja. Zanikoval je poročila iz jugoslovanskih virov o mejnih kršitvah ter dodal: »Jugoslovanska pro. tiletalska obramba ni streljala na nobeno grško letalo.« Atene, 25. novembra GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK TSALDARIS JE IZJAVIL »REUTERJEVEMU« DOPISNIKU, I)A GRŠKA VLADA NI PREJELA NIKAKEGA JUGOSLOVANSKEGA PROTESTA O TEM, DA BI «GR8KA LETALA PRELETELA JUGOSLOVANSKO MEJO.« Pooblaščeni predstavnik grškega zunanjega ministrstva je v soboto Izjavil, da je glavni «napad» proti severni grški meji izvedlo epribliž-no 5.000 bivših pripadnikov ELAS-a, ki so jih izurili v jugoslovanskih taboriščih v Bulke-u v Vojvodini». Pristavil je, da bi ^mednarodna preiskovalna komisija, ki bi poizvedovala ob grško-jugoslovanski meji, lahko ugotovila dejanski položaj». Predstavnik je odgovarjal na izjavo jugoslovanskega zunanjega ministra, o kateri je poročal «New York Times«. Izjava je trdila, da ce razteza gveriljsko bojevanje prav do Krete in Peloponeza; obdolžila Je tudi Grčijo, da so želi polastiti jugoslovanskega ozemlja. Uradni krogi v Atenah poročajo, da bo ministrski predsednik Tsal-daris ta teden odpotoval v Ameriko, kjer bo Združenim narodom, predložil grški poziv proti »tujemu vmešavanju v vodstvo gverilje*. Ameriško vojno ministrltvo je demantiralo vest, ki so jo objavili v Atenah in po kateri pričakujejo za december prihod 18000 ameri- MONTGOMERY V SREDOZEMLJU PRIČETEK POTOVANJA PO SKEDNJEM VZHODU, ITALIJI IN AVSTRIJI London, 25. novembra Po poročilu »BBC« je na Mal* to prispel načelnik imperialnega glavnega stana maršal Mont. gomery. Pričel bo potovanje po Srednjem Vzhodu, Italiji in Avstriji. Maršal Montgomery se bo sestal z raznimi poveljniki in preučil njihove naloge. Poročilo »BBC« pravi, da se želi maršal oseboo prepričati, kako živijo britanske čete na teh področjih. Maršal Montgomery je včeraj z letalom zapustil Malto; predhodno jo razpravljal s poveljni. kom sredozemskega brodovja admiralom Willisom. AMERIŠKA MORNARICA V ALEKSANDRIJI, SMIRNI IN NA KRETI Aleksandrija, 25. novembra Ameriška 10 tisočtonska križarka cHutlngton* admiralska ladja admirala Edmunda W. Burrougha in ameriški rušilec *Rich» sta v soboto iz Neaplja priplula v Aleksandrijo. 8 lem se je pričela vrsta vljudnostnih obiskov edinio ameriške mornarice v Sredozemlju, k< jih bo v tem mesecu opravila v pristaniščih vzhoda. Druga ameriška pomorska edini-ca, ki jo tvorijo 87 tisočtonska letalonosilka cRandolphz, 10 tisočtonska križarka «Fargo» (n dva rušilca, je v soboto priplula v turško pristanišče Smirna. V Candiji na otoku Kreta so v soboto pričakovali ameriška rušilca «Noa» in «Nelson», ki bosta ostala tam do 89. novembra. MYR0N TAYL0R NA OBISK V RIM Washington, 25. novembra Predsednik Truman je izjavil, da se njegov osebnj odposlanec pri Vatikanu Myron Taylor vrača v Rim na obisk — ki ne bo trajal več lot 30 dnj — »z namenom, da bi s papežem in ostalimi oblastmi ob. nobil razgovore o važnih vprašanjih.« ALBANIJA IZVRŠILA OBSODBO NAD IZDAJALCI IN SABOTERJI Tirana, 25. novembra Albanska brzojavna agencija poroča, da so smrtne obsodbe, ki jih je izrekel svet vrhovnega vojaškega sodišča proti petim izdajalcem, iz-ških vojakov v Solun. Poročevalec J vršili v petek v Maliču. Obsojence je poročilo označil kot uneosnova- so obtožili sabotaže in kolabora-no rest«. | cionizma s tujimi agenti. „DAILT MAIL“ 0 PREKINITVI RAZGOVOROV 0 VETO London, 25. novembra Konservativni «Daily Mailn razpravlja o Bevinovi izjavi, da ni več mogoče, da bi Britanija naslanjala svojo politiko na Združene narode ter pravi: «Podrt je steber, ki je podpiral naše upe za slogo med narodi*. Nato v kratkih potezah povzema zgodovino veta in pravi: uDejstvo je, da je Sovjetska zveza od sestanka do sestanka zlorabljala dobro voljo in potrpežljivost drugih držav, in sicer ne samo na sestankih Združenih narodov. Naj so razpravljali o mirovni pogodbi z Nemčijo, o Perziji, o vzhodni E-vropi ali o kateri boli stvari, Sovjeti so vedno prenapenjali svoj lok. «Igranje na sovjetsko komunistično karto bi pomenilo, da smo popolnoma obupali nad bodočnostjo. Ce ne moremo hoditi naprej s Sovjetsko zvezo, moramo hoditi pač brez nje. če ne moremo imeti enega sveta, moramo imeti opravka pač z dvema.* POMOČ NEMČIJI London, 25. novembra Nemška social-demokratska stranka je poslala telegram zavezniške, mu nadzorstvenemu svetu, v kate. rem ga prosi za takojšnje' ukrepe za nadzorstvo nad nem^tim pridelkom in prosi za mednarodno pr«, hranjevalno pomoč Nemčiji. Na po. vabilo britanske laburistične stranke beJo aocial-demokrati poslali v London delegacijo pod vodstvom dr. ? 'h imacberja. Kako bo Britanija tolmačila poljske i/oliti/e Objava tajnih podatkov o trgovini z ZSSR naj dokaže poljsko samostojnost LONDON, 25. novembra — Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Velika Britanija poslala Poljski noto, ki jo je v petek poljskemu zunanjemu ministrstvu izročil britanski veleposlanik v Varšavi Victor Cavendish-Ben-tinck. V noti je izjava o pogojih, na podlagi katerih bo britanska vlada sklepala, da bodo splošne volitve, določene za 19. januar, potekale svobodno. Poročevalec Je izjavil, da je namen nove britanske r.ote, da določi okoliščine po katerih bo Vel.** Britanija sklepala, da so volitve iz. vedli pravilno in spoštovali jamstva, ki so jih dali v Potsdamu kot pogoj za priznanje poljske začasne vlade. V prvi vrsti zahtevajo ti pogoji, da morajo vse demokratske stranke uživati enake možnosti v pogledu volivne propagande, ne da bi bil; nj hovt člani izpostavljeni areiacijam ali grožnjam z aretacijo. V pogledu volivne aktivnosti ne sme biti nikake razlike. V drugi vrsti zahtevajo pogoji, da morajo biti v vseh volivnih komisijah in v ostalih organizacijah v vseh stopnjah zastopane vse stranke. Nota omnenja tudi, da bo način, kako bo poljska vlšda izpolnila obveznosti glede splošnih voli. tev, nujno vplival na stališče britanske vlade glede na reprezentativni značaj vlade, ki bo sestavljena na podlagi teh volitev. Nota potrjuje prejem izvoda poljskega voliv. nega zakona, ne vsebuje pa komentarjev o njem. Poljsko ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo vrsto zanimivih podatkov o poljski trgovini s Sovjetsko zvezo, katere je več mesecev držalo v tajnosti. Pokazalo se je, da je Poljska podpisala z ZSSR tri trgovinske pogodbe: o prvi, ki je določala izvoz in uvoz na 95 milijonov zlotov, so se pogajali, ko je bila poljska vlada še v Lublinu; drugo so sklenili za 60 milijonov dolarjev, tretja, katero so podpisali letns aprila, se nanaša na 90 milijonov dolarjev. Podatke so objavili predvsem za- to, da bi zavrnili vesti, ki krožijo na Poljskem in v tujini, češ da Sovjetska zveza jemlje Poljski premog in drugo blago brez primernega protiplačila. Poljske oblasti skušajo tudi poudariti, da odnošaji do Sovjetske zveze ne temeljijo na dejanju posebnih ugodnosti, marveč da so enaki odnošajem z vsemi drugimi državami. Današnja vest, katere ne bi objavili, če ne bi bili prepričani, da jo bo Moskva odobrila, dokazuje obenem z objavo, da sovjetske čete zapuščajo področje zahodne Poljske, da se Sovjetska zveza trudi na več načinov dokazati. da je Poljska popolnoma samostojna. VEST! V 1 STAVKU — V kratkem bodo pod vodstvom Winstona Churchilla osnovali orga. nizacijo za ustanovitev evropskih Združenih držav. — Po neki romunski vesti so aretirali generala Gorgheacuja, ki so ga osumil; sodelovanja v tajni organizaciji, ki deluje proti varnosti države. — V Egiptu se nadaljujejo demonstracije študentov proti vladi. — Ukrajinski zunanji minister Manuilaki je »Reuterjevemu* dopisniku izjavil, da z Byrnesom ni imel nikakega razgovora o atentatu neznancev na ukrajinskega dele. gata pri ZN Stadnika, na katerega so v sredo streljali. — Tri romunske opozicijske stranke so podpisnicam moskovskega sporazuma poslale protemo noto zaradi «surove ponaredbe* ne. davnih volitev. — Gveriljske tolpe v jakosti okolj 2000 zasedajo pokrajino, ki leži juž. no od gore Cena do jugoslovanska meje; Tsaldaris je zaključil pre-osnovo vlade. Ponesrečenci i /Upali v soboto popoldue rešeni Včeraj sestop v dolino LONDON, 25. novembra. — Po potih dneh in ltirih nočeh, ki jih je 11 potnikov letala »Dakota* moralo preživeti na ledeniku v viHni 4.000 m na bernski visoki planoti, so reševalne odprave, ki so itele skupaj 70 oseb, kot je sporočila švicarska radijska postaja, v soboto ol> 10,^5 dosegle ponesrečeno letalo. Tik pred rešitvijo so potniki oddali radijsko brzojavko, s katero so sporočili, da so štirje izmed njih zdravi. Izpostavljeni so biU ostremu mrazu; edino zatočišče jim je bilo ponesrečeno letalo. Reševalne odprave so prenočile pri letalu, ki leži 4.000 m visoko med gorama Vfetierhorn in Bergli-stock, t. j. pribliino na točki, kjer te glava velikega ledenika Gauli združuje s ledenikom. Wetterkcs-M, ki prihaja izpod Wetterhcrrna. Včeraj zjutraj to začeli s pripravami za spust v dolino, in sicer v najbliljo vas Rosenau. V vasi Mei-rtngen pričakuje ponesrečence a-merUki pomožni vlak, ki jih bo prepeljal v vojaško bolnišnico v Mona-kovo. Reševalci to te morali boritt z obupnim vremenom. Opolnoči to bi. H Ivikartki gortki vodniki ob vzno-ifu ledenika Wetterhorn, kjer jih j* nekaj ur zadržal silovit snežiti vihar. Na mater snega je zapadla sova pol metra debela plast. Večina živil, ki so jih odvrgli v petek, je pa mnenju *BBC» padla nekoliko vstran od letala in to mogli ponesrečenci dobiti le majhen del V soboto ob svitu so odvrgli nova živila. Ko to prispeli reševalci do letala, je bilo vreme ugodno. Nad ponesrečenim letalom to kroiila i vi-eartka letala. Zaradi prihoda reševalcev ni boli več potrebno, da 61 »e na kraj nesreči spustili ameriški padalci, ki so bili pripravljeni v Interlakenu. Zdi se, da tudi ni vzletelo britansko letalo ki je bilo pripravljeno na letališču blizu Pariza s katerim so hoteli prostovoljci RAF-a odvreči hrano tn potrebščine aa prvo pomoč. Švicarski letalski stotnik Victor Kug je izjavil »Reuterjevemu* dopisniku da sta bili za nedeljo zjutraj pripravljeni za odlet dve švicarski letali da bi poskusili pristati pri »Dakoti*, če bi zdravniki menili. da je potreben hiter prevoz preiivelih. Vsekakor pa je izjavil, da bosta letali odleteli ter spustili na področje radijski oddajni aparat, ker je bila radijska zveza s ponesrečenci v soboto zvečer prekinjena. Poleg zgoraj omenjene brzojavke *o ponesrečenci poslali zahvalno brzojavko poveljstvu, ki Je prtpra, vilo odlet brezmotomega letala za primer, (e reševalne odprave ne bi bile mogle doseči ponesrečenega letala. Britansko letalsko ministrstvo J® prejelo brzojavijo poveljstva letalskih sil ameriške vojske v Evro-Pš, s katero se mu zahvaljuje za pomoč pri iskanju ponesrečenega letala in za tetko delo pri izvrševanju te naloge. Letalo »Dakota* je odkrilo neko RAF-ovo letalo »Lan-catier*. Po zadnjh poročilih je prvi ponesrečenec, in sicer načelnik posvetovalne misije ameriških sil v Avstriji brigadni general Loyal Haynes, že na varnem. Rešili so ga s pomočjo letala »Fieseler Štorah*, ki je pristalo na ledeniku v bliiini kraja nesreče. Resneje je letalo prepeljalo narednika Folso-ma, ki ima zmrznjene noge. Naslednja dva, ki so jih prepeljali na varno, sta bila lena podpoveljnika ameriških sil v Avstriji brigadnega generala Tatea ter odstopivši načelnik glavnega stana ameriških sil v Avstriji polkovnik William Močil ahon. Poročajo, da bodo vsi preživeli odpotovali na Dunaj. Ostale ponesrečence odpravljajo v dolino reševalne odprav«. NOVA VLADA V BOLGARIJI London, 25. novembra Moskovska radijska postaja je v soboto javila, da je voditelj bolgarske komunistične stranke Georgi j D.mltrov sestavil novo vlado Domovinske fronte. V vladi, ki ji predseduje, so iti rje podpredsedniki: Aleksander Popov (agrarec), TraJ-ko Koetev (komunist), Georgij Popov (socialist) in Kimon Georgl-jev, bivši ministrski predsednik, ki je tudi zunanji minister. Komunistična stranka ima v vladi predsednika,, podpredsednika, tri ministre in predsednika gospodarskega sveta. Kmetska zveza ima podpredsednika in štiri ministre, narodna zveza dva ministra, socialdemokrati pa enega podpredsednika in enega ministra. Enega ministra označujejo kot neodvisnega, pri enem podpredsedniku in treh ministrih pa ne omenjajo politične pripadnosti. Nadaljnji ministri so: notranji Jugov (komunist), prosvetni Nejcev (komunist), finančni Stefanov (komunist), vojni general Damjanov (komunist), minister za javno zdravje Angelov (komunist), minister za elektrifikacijo Sekilarov (komunist), pravosodni Najdenov (agrarec), minister za javna dela Draganov (agrarec), za železnice Tončev (agrarec), za socialno politiko Mitovski (socialist), za industrijo general Mikov (Zveno), predsednik gospodarskega sveta general Terpcsov (komunist). Minister za Informacije, ki ga še niso imenovali, bo komunist. JULIJSKA KRAJINA GORICA Vzgojna politika Zavezniške vojaške uprave Nekaj dejstev o slovenskih šolah v Julijski krajini TRST, 25. novembra Obveščevalni urad Zavezniške vojaške uprave je izdal naslednje poročilo: «S proglasom maršala Alexandra meseca junija 1945 je določeno, da postanejo italijanski zakoni, ki so bili v veljavi do septembra 1943, podlaga zakonov, ki so zdaj v veljavi na ozemlju področja «A», ki spada pod Zavezniško vojaško upravo. Julijska krajina je tehnično italijanska in taka po zakonu ostane, dokler ne bo podpisana in stopila v veljavo mirovna pogodba, čeprav je vsa krajevna uprava pod direktnim nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave, ki je edina oblast s polnomočjem, da izdaja uredbe in ukaze. »Splošna politika vzgojnega od. delka Zavezniške vojaške uprave je na kratko povedana sledoča: nad. zirati vse priznane šole na področju tako, da ostane kakovost teh sol kolikor je mogoče na tisti ravni ki jo predpisuje italijanski zakon. Vendar Je ZVU izdala posebno odredbo, ki določa, da imajo vsi otroci, ki žive na področju «A», pravico in možnost pouka v Jeziku njihove narodnosti, vendar brez političnih predsodkov ali propagande. To velja od tedaj, ko so šole »pet odprli v jeseni 1945. Namen in politika ZVU je, da bi italijanski in Slovan. ski otroci mogli uživati pouk v zgo. dovini in kulturi svojih narodov. Da bi preprečil) možnost duhovnih konfliktov pri otrocih, je bilo ukinjeno poučevanje zgodovine zadnjih 25 let. »ZVU more priznati le tiste šole, ki spoštujejo uredbe Zavezniške vojaške uprave. Starš!, ki želijo pošiljati »voje otroke v zasebne šole ali v nepriznane šole, morejo to sto. riti, vendar j* potrebno za Javne iz. pite obiskovanje katere koli javne šole ali zasebne šole, ki je bila uradno priznana od ZVU tn kjer poučujejo po predpisanem progra- L T U R A hflusic in CjOucLo)Jmj011jOl vanju za perzijske in českoslova- U Kot nadaljevanje kritike o razstavi v »Umetniški galeriji*, k; smo jo objavili v četrtkovi številki ln ki je bila posvečena delom slikarja Zorana Mut ca, prinašamo danes oceno slik in risb Musičeve sorazstavljalke Ide Cadorinove. Umetnica Ida Cadori-nova — pristna Benečan-ka — je še zelo mlada. Njen oče je znamenit sodobni beneški še ilveči slikar, katerega dela Jerase naše cerkve (monumentalni mdzaik v prezbiteriju cerkve sv. Justa in oltarna slika v cerkvi sv. Petra pri Gorici z motivom »Pridiga tv. Petra))). Slikarica ima bogato tradicijo in močno oporo v svojem očetu. Najprej je študirala doma pri očetu, študije pa je končala na beneški umetnostni akademiji. Leta 1942 je razstavila več del na beneškem Bienalu, kjer je dosegla lep moralni uspeli. V Trstu se nam je predstavila v Mušičevi družbi z zbirko 24 platen in 15 risb. Razstavila sta ločeno, vsak zase polovico galerije. Dela 90 med seboj razvojno pomešana in se zaradi tega obiskovalec takoj ne znajde. Opazimo, da ima za seboj, še zelo kratko dobo umetniškega delovanja, vendar pa čutimo, da je naredila že dolgo pot naglega razvoja brez nevarnih stranskih poti in ovinkov — pot trdega dela. Primerjaj slike št. 24, 23 in 2 s slikami št. 15, 19 in 12. Tu je opaziti znatno razliko med mlajšimi in starejšimi deli, ki so nazoren primer njenega naglega vzpona, zlasti če primerjamo novejša tihožitja s kompozicijami hrušk ali pa krajinskimi rtiotivi, ki dajejo slutiti izreden umetniški dar. Kar sem. govoril o dvodimenzionalnem slikanju in imaginarni pred. stavi pri Muiiču, velja tudi za zadnja dela Cadorinove; razlika pa je v tem, da daje večji poudarek snovnosti, trdni gradnji teles in ostrim mejam baronih, ploskev, katerih osnova Je ponekod kub, drugod krogla, končno pa se sprosti v bieztelesM sferi čistih barvnih akordov. TeZiSčs njenega slikarstva je o kompoziciji tihoiitlf, sadja i n figuralnem slikarstvu, kjer prihaja njena osebna nota najbolj do izraza. IDA CADORINOVA: Sedeči pastir (risba) Najvtčji uspeh ima pri slikah novejšega datuma, kjer prihajajo najbolj do izraza barvne vrednote in pri katerih Je zanimivo opazovati njeno umttnSko rast in neprestani boj v iskanju novih barvnih učinkov. Glej slike St. tl, 15, 19 in 18, kjer opaziš večkrat zanimiv prehod od subjekta v objekt in obratno na polje slikarskih predstav čistokrvne italijanske slikarske lirike, ki jo more navdihniti umetniku le pestrost Benetk ter njih bogato umetniško nasičeno okolje. Risbe so temno osenčene; so sicer nekoliko izmučene in kaiejo velik napor umetnice, vendar prijetno privlačne, ker dajejo oris mistične globine. FRANCE GORŠE mu. Vse Sole, ki sprejemajo ln poučujejo otroke v obvezni šolski starosti 6 do 14 let brez odobritev ZVU, ima Zavezniška vojaška u-prava za tajne in nezakonite. Take šole ne smejo uporabljati uradnih šolskih prostorov javne lastnine ali uradnih šolskih predmetov in opreme, nit; uporabljati javnih fondov za popravila šolske opreme in za šolske potrebščine. Vsak otrok, ki Je obiskovali katero koli od teh nepriznanih in neprijavljenih šol, more kljub temu biti sprejet v kako priznano šolo in to kadar koli, vendar po pogojem, da opravi izpit, ki je predpisan za zadnja leta šole. Razen v šolah, ki so bile rodno in zakonsko priznane v zadnjih preteklih letih kot »pareggiate* ali »parificate*, veljajo le izpiti na uradno priznanih šolah. Edino šol. ska uprava, ki Je bila na zakonit način ustanovljena od vzgojnega oddelka ZVU, ima pravico izdajati navodila ali prirediti ter odobriti učne programe ter izbirati učne knjige ali upravljati z zaposlenim učnim osebjem. ZVU ni podelila ni-kaklh polnomočij kaki mestni ali politični organizaciji; prav tako ni-kaki osebi, ki ni na rednem plačilnem spisku šole. Učni program, ki ga nudijo otrokom na področju «A» pod nadzorstvom ZVU, odgovarja najvišjim zahtevam za vzgojo na Javnih šolah. Na priznanih Javnih šolah na področju «A», tako italijanski kot slovanski otroci uživajo brezplačen pouk. Otroci, katerih starši ne morejo plačevati za učne knjige, dobe te knjige brezplačno. Otrokom, ki obiskujejo katero koli dnevno šolo, dajejo na dan en obrok hrane brez. plačno. Oblasti zbiranjo za različne šole po možnosti učitelje, ki so z« to najbolj sposobni. Povečano plače. ki jih bodo prejeli učitelji za sedanje šolsko leto, bodo omogočile učiteljem že izdatnejše delo. Vse javne (tole na področju «A» so bile opremljene z novimi učnimi potrebščinami, nadzorstvo Je bolj pogosto ln bolj natančno. Učni program stremi za tem, da b; omogočil otrokom katere koli narodnosti, da postanejo svobodni državljani, ki so uživali vzgojo v svojem jeziku in v miroljubnem demokratskem ozračju. Ža dobro uspavanje otrok je bistveno, da se v šoli nauče »poznavati resnico, da si pridobe znanje, ne da bi bili pri tem ovirani zaradi raznih sporov ali pa, da bi na nje vplivali kakršni koli politični pomisleki. Le tako je mogoče otroke vzgajati na način, ki jim bo omogočil svobodno izbiro in opre-deljonje v političnih stvareh, ko bodo odrasli. Zavezniška vojaška u-prava ima vse to za bistvene pogoje, ako naj vzgoja pripomore do tega, da dosežemo novo dobo demokracije. Obveščevalni urad za Julijsko krajino je izdal naslednje poročilo: »Nekaj krajevnih časopisov je pred kratkim objavilo članke z napačnimi obvestili o delovanju slovenskih javnih šol na področju pod upravo Zavezniške vojaške uprave. Te članke Je treba popraviti, da bo moglo prebivalstvo Julijske krajine vedeti, kakšen je resnični pol_-!aJ. »Eden izmed teh člankov je trdil, da je Zavezniška vojaška uprave ovirala vrnitev slovenskih učitelj:v, ki bivajo zdaj v Italiji, da bi zasedli mesta, ki so jih imeli v Julijski krajini, preden jih je fašistično prosvetno ministrstvo premestilo drugam.* Resnična dejstva so naslednja' «Zav:znlška vojaška uprava je povabila te slovenske učitelje, naj se vrnejo v Julijsko krajino !n sprejmejo mesta v na novo vzpostavljenih šolah. Vrnilo se je 80 učiteljev, ki »o bili takoj nastavljeni. Nekateri izmed teh slovenskih učiteljev so odklonili službovanje, drugi pa, ki so se dejansko vrn 11 v Julijsko krajino, no ne čutili nesrečna zaradi političnega pritiska, ki bi se izvajal nad njimi :n so se odločiti, da ne bodo raje vrn il ra svoja »ta-ra mesta v Italiji. »Zavezniška Vojaška uprava ni nikdar doslej odklonila nobene prošnje slovenskih učiteljev, ki so prosili za prSmestitev iz Italije na slovenske šole na tem področju. Zavezniška uprava se je nasprotno zelo zanimala za vrnitev teh učiteljev in je storila vse, kar je mogla, da bi se to zgodilo.* »Neki drugi članek, ki zavaja v zmoto, je obsodil šolsko politiko Zavezniške vojaške uprave, trdeč, da je več starih učiteljev razpršenih po Jugoslaviji in da se ti niso vrnili. »Ce Je tako, potem so temu krivi tl učitelji sami. Zavezniška vojaška uprava je kot danes vedno skrbela za popravo krivic, ki so jih storili fašisti nedolžnim ljudem, ki so el raje izbrali izgnanstvo iz svoje rodne dežele, kakor pa fašistično suženjstvo — bodisi zaradi svojega verskega ali političnega prepričanja. »Niti ena sama prošnja za nastavitev kakega učitelja ali profesorja, ki s« je vrnil Iz Jugoslavije v Julijsko krajino, kjer je bil rojen, nikdar ni bila odklonjena. Edini ljudje, ki niso bili ponovno nameščeni v šolskem letu 194(5-1947. so tisti, ki so v letu 1945-1946 omalovaževali navodila Zavezniške vojaške uprav:. »Zato ni krivda kakega predpisa Zavezniške vojaške uprave, če je izvestno število slovenskih učiteljev, rojrnih na tem področju Julijske krajine želelo vrniti se v svoj rojstni kraj in je potem spoznalo, da ne more tega storiti, niti ni krivda Zavezniške vojaške uprave, niti ni takšnega ukaza izdal pro-sv:tni oddelek ZVU, če je izvestno število tistih učiteljev, ki so se lansko leto vrnili, dobilo ukaz, da morajo služiti drugje na področju «B» ali v Jugoslaviji.* Neki drugi nedavno objavljeni članek trdi, da vlada pomanjkanje učiteljev. To jj res, razlogi za to pa so naslednji: »Zavezniška vojaška uprava je odprla šestmesečni tečaj na slovenskem učiteljišču v Gorici za kvalifikacijo novih učiteljev. Oseminštirideset kandidatov, ki so imeli potrebne kvalifikacije, je b'lo sprejetih v tečaj in le sedem Izmed teh tečajnikov jih je bilo rojenih izven Julijske krajine. Med tečajem so tečajniki dobivali redno plačo, kakor jo dobivajo novoimenovani učitelji, zato pa je vsak kandidat podpisal obvezo, da bo to leto sprejel učiteljsko mesto. Toda kljub tej obvezi in kljub temu, da so sprejemali šest mesecev plačo od Zavezniške vojaške uprave, so mnogi izmed teh kandidatov odklonili ne le »prejem učiteljskih mest, ampak tudi polaganje izpitov, s katerimi bi dokončali tečaj.* «Mnogo podobnih primerov se .e zgodilo v pogledu poletnega učiteljskega tečaja. Ta je trajal dva meseca, obiskovalo pa ga je 210 učiteljev. Ta tečaj ni bil namenjen za izučevanje učiteljev, ker je 110 tt-čajnikov prejšnje leto le poučevalo, ali pa so bili učitelji, premeščeni iz Italije. Mnogi slovenski učit: Iji so imeli le italijanske kvalifikacije; namen tečaja je zato bil dati tfm učiteljem priložnost, da si pridobijo zakonito spričevalo, da so sposobni poučevati tako v slovenskih kakor v italijanskih šolah. Tudi ti učitelji so mod tiča jem dobivali plačo, še več, vsak učitelj, ki Je b i takrat na področju »A* Julijske krajine, je bil obveščen, da je ta tečaj pogoj zs nastavitev v tem letu. «Kljub temu pa je izvestno štf-vilo slovenskih učiteljev odklonilo obiskovanje tečaja ln posledica tega je, da zdaj ne morejo biti nastavljen!. NI res, da bi jih nikdar I ne upoštevali za nastavitev. Ta dejstva so zgovorna sama po sebi.* 1 »Zavezniška vojaška uprava si je prizadevala, da bi bila blaginja in vzgoja mladine in otrok svobodna spletk tistih, ki skrbijo samo za pospeševanj« svojih koristi ne gle-d: na stanje nepismenosti, v katerem bi otroci doraščati. Zavezniška vojaška uprava ni nlkdir odklonila nobene prošnje katerega koli kvalificiranega Blovensk°ga učitelja za nastavitev, ampak je nastavila vse učitilje, ki so b li pril pravljeni izpolnjevati njena vgoj-nr. navodila. Ta navodila so podobno vsem navodilom, ki jih v demokratskih državah dajejo šolskim oblastem. Poskusi za uvajanje politike v šole so vedno simbolični za pričetek totalitarne oblika vlade. Svoboda vzgoj: je prav tako drago, cena prirojena pravica, kakor svoboda tiska.* OPOZORILO POTROŠNIKOM ELEKTRIKE Občinski predsednik poziva vae meščane, da strogo upoštevajo predpise Zavezniške vojaške uprave glede omejitev uporabe električnega toka. Predvsem opozarja na naslednje določbe: prepovedano je uporabljati električni tok za gretje zasebnih in javnih prostorov; prepovedano je ujto rahljati elektriko za razsvetljavo izložb, razstav, reklamnih znakov in napisov; uradi, trgovine in industrijske, rokodelske, trgovske tvrdke in podjetja ne smejo uporabljati elektrike za nobeno uporabo med 17.30 in 7. uro. Tudi zasebniki morajo omejiti uporabo električnega toka, zlasti pa še tisti, ki ne rabijo elektrike sarrio za razsvetljavo, temveč tudi v druge namene (električne peči, gretje kopalnic, sesalniki za prah, likalniki itd.). Policijski organi bodo strogo nadzorovali vse potrošnike in bodo vse kršile« naznanili zavezniškemu sodišču. SEJA OBČINSKEGA SVETA Na zadnji seji je občinski svet izrazil ugodno mnenje o predlcgu, da bi v korist občinskih upokojencev razširili določbe splošnega ukaza ZVU št. 63 b, ki določajo nadaljnji povišek draginjskih doklad upokojencev. Nadalje je svet sprejel predlog, da bodo v času sejma »v. Andreja uveljavili posebne pristojbine za branjevce in ljudske piedsiave. Končno je svet razpravljal o upravnih vprašanjih. Nadaljevanja razprave ZARADI DOGODKA V KAMNEM V soboto so pred višjim zavezniškimi sodiščem pod predsedstvom podpolkovnika J. Alkinsona nadaljevali razpravo, v katero je bilo zapletenih osem oseb, obtoženih, da so 3. t. m. povzročile incident v Kamnem pri Kobaridu. Po zaslišanju nekaterih prič in obtožencev, »o na predlog javnega tožilca oprostili Skcčlrjevo obeh obtožb; razpravo so nato preložili najutrišnji dan. Sestanek Zveze antifašistične mladine Včeraj zjutraj ob 9.S0 »o nadaljevali v kulturnem krožku »Toma«:* z delom, ki so ga pričeli v soboto na plenumu antifašistične mladine v Trstu. Po splošnem poročilu, ki ga je podal odbor, so govorili nekateri mladeniči, ki so obravnavali posamezne problemi: vprašanje šole in športa, načina razširjanja kulture rtied malidimi kmetovalci in nujnosti, da postavijo mlade delavce na takšno tehnično kulturno raven, ki bo primerna bodočim zahteve m mesta. Glavno vprašanje pa je bilo; »raz. širitev kulture med ljudstvo tako, da bi se ljudstvo moglo vedno bolj zmagovito upirati vsakemu imperializmu*. Govoril je tudi zastopnik A.S.I., ki je pozdravil zvezo med vsemi študenti vseh strank. Gospod Gašperini je nato povzel izvršena dela in je določil točke, ki morajo biti glavni cilji za bodočnost: direktni sporazum med Italijo in Jugoslavijo, svoboda samostojnega upravljanja, ln spraznitev ozemlja s strani anglo-amerišklh čet. Sledila je izvolitev novega izvršnega odbora. Končno so odobrili odposiljatev brzojavke štirim zunanjim minislrom v Nevv York, ki izraža želje antifašistične mladine Trsta. stavljen iz predstavnikov Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, ki si Je prilastil vodstvo za agitacijo med delavci tega podjetja, je napovedal za včeraj ob 10. url v ulici Conti 11 splošno zborovanje vseh uslužbencev ACEGATa. Po poročilu skupnega odbora je razlog za stavko v dejstvu, da so delavci mislili, da bodo dobili v ovoju s plačo tako zimsko nagrado 3000 lir kot 30% povišanje, ki so ga že odobrili ostalim industrijskim delavcem. Zadnje so jim dali malo po izročitvi plače. Kar zadeva nagrado 3000 lir Je, vodstvo ACEGATa sporočilo zastopstvu delavcev, da ni debilo od Zavezniški vojaške uprave dovoljenja za izplačilo, čeprav so to že storila ostala podjetja; v pri-pravi pa je v tem smislu odredba splošnega značaja. PREHRANA Tobak. Za tekoči teden bodo potrošniki dobili po 2 cigari Toscani, 20 gr »trinciato fortc*. 20 gr cigaret državljane, sklenjen leta 1930. j« odgovoril. Gorny je stopil »kozi vrata, med tem še enkrat odkimal z glavo, Nu-bei pa se je pomenljivo pogladil po bradi. — Čudna stvar, zelo čudna, — je pripomnil. — Kako vendar Je prišel ta dežnik sem? Čigav je — je zavpil Halle obrnjen k gospodinji, ki se je prikazala v sobi na Hallejevo zvo-nenje. Zenska je vzela dežnik v roke, sl ga vtaknila pod pazduho in šla proti izhodu. — Kako pa naj jaz vem, kako je prišel sem — je zadirčno odgovorila. — Čigav je?... Saj je vaš! Vrata je s troskom zaloputnila; Halle je obstal nepremičen kot kip, Nubcr pa se Je še naprej pritajeno smehljal. Komisar se je kmalu znašel. — Napaka v sklepanju, nič drugega — je mrmral med zobmi, -t-Clen verige Je bdi napačea; to je ve:. 1 — Prvi, misli n* — Da, res... prvi! — je Halle dejal proti svoji volji. — Ce gre oseba iz nekega prostora in če takoj nato tam najdejo dežnik, b tem res ni rečeno, da mora biti n e obhodno potrebno last os:be, ki je odšla. V tem imate prav. Glede ostalega, dragi Nuber, pa som. v glavnem Imel prav. Izoliranih dejstev ni, dragi moj. Vse ima zvezo, vse je med seboj povezano. In z metodo, ki jo uporabljam, da ugo-tovim pri vsakem primeru zaključeno verigo logičnih sklepov, mi je do zdaj le vedno uspelo, da sem zločinca spravil na varno. Nuber se Je z vsem popolnoma strinjati 3. POGLAVJE Luiza je razločno zaslišala ropot ključa v ključavnici in se sunkovito obrnila. — Usmiljenje, moj mož! — je vzkliknila z brezbarvnimi ustnicami. M c?, ki ji je sedel nasproti in ki je bil po zunanjosti povsem drugačen kot elegantna gospa, je prestrašen vstal. — Kje naj se skrijem? — Je trese? se vprašal in o e istočasno ozri, da b| 'zslrdil mesto, kamor bi se .-Kril. IrioLtiij.o so ae iz picdscbe zaslišali bližajoči se koraki. Liuza Isheim j« odprla stranka vrata in gosta potisnila skozi in mu s prestrašenim glasom zašepetala na uho; — Skozi okno... Ni visoko... Ko je zaprla vrata, se je žena z globokim vzdihom obrnila do me: ža, ki je prav takrat vstopil. — Ze nazaj? — Je vzkliknila s potvorjeno vesflostjo, ki je komaj zakrivala njeno razuvanost. Isheim, orjaške postave, nekoliko okoren, širokih ram in plavolas, Je imel videz srečnega moža. — Lu! — je zaklical z žarečim obrazom, objel ženo In jo poljubil na čelo ln ustnice. — Kaj tl Je? — je vprašal nena« doma. — Vsa se treseš, Lu. Si morda bolna? Lu se je osvobodila objema in z vidno zadrego Iskala besed. — Ne... vidiš., jaz... Tako nepri-čakovanos si prišel... Sreča.... — No, če ni drugega! — jo je veselo prekinil soprog. — Veš, nekaj zelo lepega sem prinesel za mojo ženico! Pokazal tl bom! — Stopil je v predsobo in se takoj vrnil v velikim kovčegom. Potem s3 je približal stranskim vratom, skozi katera j« znalo prej odšel oni.., Lu m Je a napol uiduS®Jjp» vzklikom vrgla možu okrog vratu. — Ne zdaj — J« dejala, — oh, prosim te, ne zdaj. — Zakaj? — je začudeno vprašal. — Tako, ena izmed mojih muhavosti. Prosim te, prihrani ml presenečenje za pozneje. — Naj bo — je končno popustil in porinil kovčeg proti steni. — Lepo te prosim, ne bodi hud name — je dejala opravičujoče in ga potisnila na divan. — Vidiš, tako sem zadovoljna, da te spet vidim. Pusti ml torej, da se te prej vsaj malo nagledam. In potim, pozneje bo zame spet novo veselje, ko bom videla, da me moj Valde-r.iar na potovanju v Pariz ni P°~ zabil. — To »e razume, da te nis:«1 P°~ zabil, zlato moje. Niti predstavljat) si ne moreš, kako sem bil vesel, da so se pogajanja zaključila pred predvidenim časom... Toda poslušaj, Lu, kje pa so služabniki? — Dala sen* pras^° — »e je obotavljajoče nasmehnila. __ Vsem, Lu? — je presenečeno vprašal soprog. — Pa to je vendar tv-um no!.... Sklonila j: glavo, kot da H ■« zavidala, da je pogrešila. ■*- Er&v zapes je neprijetno — Je nadaljeval Isheim neJevotien-Lačen »trn kot volk m ®daj bova morala Iti jest v kak 10,13 • Lu je skočila pokoncu. — Krasna žarni«' — Je ^kliknila in tlesknila z rokami.-- Pojdiva h Kempiskyju? Hočeš. . Pojdiva, pojdiva hitro! Ne zgubljajva časa. Oh kako sen* zadovoljna. _ V« vesela si je ®la obIa^t kožuh » J* nato pomagala tudi ^možu, da st J® znova oblekel plašč. _ s tabo pa res nikoli ne von» pri čem sem, _ ^ dejaI isheim ln zmajal z glavo, kljub temu, d* mu je v očeh bilo brati prikrito zadovoljstvo. Odšla sta po stopnicah držeč se pod roko do pritličja. Mai-homa pa »e je Lu nečesa domislila- — Oh, moj bog — Je vzkliknil®* — Nekaj sem pozabila: počakaj tre-notek, takoj se vrnem. Vrnila se Je v stanovanj?, steki® v sobo ln stopila do omenJ«n'b stranskih vrat Odprla jih J® ia prestrašena naredila korak zaj: pčW nj° j« stal bled in tr«*«3 se njen prejšnji obiskovalec. — Kaj? Ste le vedno tu?-- ** j« zajecljala. — Seveda sem še vedino Ul — J* oni jezno zamrmral. — PrekrM®* je bila vaša zamleel, da bi skeo* iz prvega nadstropja...