QlS^om
AfAND
ryxA&CQ
Ameriška Domovina

M6RICAN IN SPIRIT
^//3 iGN IN LANGUAGE ONLY b*ifvmi£ ^CEgo, Milwauke«, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franclaco.
Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVcNIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 2, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV.
^tenisko dela¥Iif8 ?rep0¥ei sodelovanja
' MtMlii 1» WiS.	'
Kli«b resnim težavam, ki jih1 WASHINGTON, D.c. - Zvez-
Povzroča pristaniški štrajk1 n0 s0:l,s<:e Je odlocll°' da Je pre' ysei Veliki Britaniji, še ni )2gleda, da bi bil ta skoro
' poved sodelovanja zveznega u-radništva v politiki v nasprotju s 1. dopolnilom zvezne ustave o državljanskih pravicah. Sodišče
končan.
— ^>rvk je razpravljalo o protestu Na-ške,crUS	štrajk pristani-j rocjne zveze poštarjev, politič-
lir,623 delavstva z razgovori med, nih strank na področju Wa-^Pr«vniki pristanišč in unijski-i shingtona ter 6 posameznikov n,.- y0dni.ki ^ Propadel. Uprava' pr0lti določilom Hatch Acta, ki ls anisč je štr a j kuj očim
Francija in Britanija podpisali za Concorde
proti
gja ?	- j- ovr.cijJVL.jG.Gi.iri v, -[a s0 preširoka in zato
nem ponudila to, kar so ti že; določila zvezne ustave. preie odklonili.
kršijo
---- Jedro spora je
lav^03* S^u^':> pristaniškega de-
McdernjZac.ja prjs|-anjg^ p0_
-° Prevoz blaga v kontejner-nišk^6 potre':'0 P° številu pristajal 6^a ^e^avstva močno zmanj-Vilo' ^'a^° se ie na primer šte-
0 teh delavcev v Londonu v teku lo
Sedišče je z 2:1 odločilo v korist tožiteljev kljub temu, da je Vrhovno zvezno sodišče ta za-ken leta 1947 potrdilo kot v soglasju z ustavo.
Mali senat zveznega sodišča je tokrat odločil, da je stališče Vrhovnega sodišča iz leta 1947
113 kem.
, že zastarelo, ker da je bilo od let zmanjšalo od 24,000, tedaj več novih odločitev v zve-hoče "*a^	Delavstvo sij zi s ] dopolnilom ustave. Seda-
mesh ^varovati svoja delovna j r,ja odločitev velja samo dotlej, jajo a' • r*s^anis!ki delavci vztra-, dokler ne bo Vrhovno sodišče klada^ 2ci^evP £la Pripada na-J z,nova razpravljajo o tem vpra-he cjfm6 Pontejnerjev njim in j Čanju in o njem odločilo.
„ " abse Plačanim voznikom to-1	______„_______
Vornjakov Pr-v '
°' zaradi spora med tema unLama je do štrajka hose0’- S°dišče za delavske od-le namreč prepovedalo U-ket' ^.^nlskega. delavstva pi-J^0 Janl'e skladišč kontejnerjev. So nm Un^a temu ni pokorila, tiral’ n,ienih članov> ki so pike-khalo Prijeli in zaPrli- To ie P°-delavs^ T-86 V'e or^.aniz.iran?
le i 0, -^1 je pomirilo še-stjjj ° C5° Prijeto petorico izpu-
pr0glammSk° delavstvo J'e nat° liscih ° Stra;ik P° vsel1 prista-^dai •V podPoro svojih zahtev. hose ^ S°d^de za delavsko odbilo frep-oved piketiranja uki-brojt] ar so Pristaniški delavči se maai ^ za svojo zmago. Štrajk ^adiaVi ^em naclaljuje, hrana na ri c. v Pristaniščih pa se kva-
da b0 1° nih^e ne izloči. Sodijo, Veljki R V nekaj' ‘-In®!1 začelo v ih b0ci0 rkvaniji primanjkovati rasti ° Za®ele njene cene zato
Samo še en ameriški borbeni bataljon v
Južnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Ko je zadnji torek zapustilo Južni Vietnam 3,000 ameriških vojakov, je ostal tam samo še en borbeni bataljon. ,
Med 19 vojaškimi enotami, ki so odšle domov, so bili zadnji j
Francija in Britanija sta za svoji letalski družbi podpisali naročilo za nadzvočna potniška Concorde letala.
PARIZ, Fr. — Air France in British Overseas Airways sta uradno podpisali pogodbi o naročilu Concorde letal. Francija je naročila 4 letala z nadvzočno brzino za redni potniški promet, Britanija 5. Naročena letala bodo dobavljena jeseni 1974. Prepričani so, da bosta obe državi dotlej novo letalo že popolnoma preskusili in izpopolnili v taki meri, da bo dovoljeno za redno rabo v potniškem prometu.
Obe letalski družbi imata namen letalo vključiti v redni promet nad svojimi glavnimi mesti in New Yorkom. ZDA doslej še niso dale dovoljenja za pristanek tega letala na svojih tleh. Dosedanji letali, ki sta v preskušanju, sta preveč “glasni” in premalo “čisti”. Graditelji letala so prepričani, da bodo to dotlej
Poveljstik sovjetske vojne mornarice poln pohvale o njeni moči
MOSKVA, ZSSR. — Na Dan vojne mornarice zadnjo nedeljo je njen poveljnik admiral Sergej Gorškov hvalil njeno moč in se bahal z naraščajočo silo a-tomskih podmornic oboroženih z raketami. Sposobne naj bi bile uničiti vsakega sovražnika kjerkoli na svetu.
Zahodni strokovnjaki trdijo, da Rus nemara ni preveč pretiraval, ko je svaril Zahod in kazal na moč sovjetskega vojnega brodovja. Sovjetska zveza se prizadeva v okviru sporazuma o omejitvi strateškega jedrskega orožja, ki je bil sklenjen in podpisan z ZDA v Moskvi v preteklem maju, doseči enakost z ZDA tudi v strateškem orožju na morju, če ne celo premoč.
Sovjetska zveza se res prizadeva, da bi bila ZDA enakovredna tudi na morju, toda za enkrat še ni tako daleč. ZDA brez dvema ne bodo dopustile, da bi njihova premoč na morju, od katere zavisi v dobri meri varnost sveta, posebno še atlant-
tako izpopolnili, da bo v soglasju s predpisi ZDA v obeh orne-' ske skupnosti, splahnela.
-------o-------
njenih pogledih.
British Overseas Airways bo letalo uporabljala tudi na progah Londsn-Sydney, London-Johannesburg in London-Tokio. Air France ga bo rabila na progi Pariz-Buenos Aires in na progi Pariz-Tokio preko Sibirije.
škock
v Seva rečnih nasipih
°kve5;; 3 , objavila poročila tfa je bSpalye službe, ki kažejo, Mh v <5 3 ^ko^a na rečnih nasipaj !bi ^ernem Vietnamu, ki aka	da povzročila ameri-
tepjjje3 pIa oapadih na voja-
V kolikor bosta obe omenjeni
ostanki prve konjeniške (letal-,	^ala vključili v svoj
ske) divizije, ki je kot prva pC,_ redni promet, jima bodo morale segla v svojimi helikopterji v ^ooiti. tudi druge družbe. Poboj leta 1965. Ostal je v Viet- sebno velja to za Pan American namu le še 3. bataljon 21. pe-
in Trans-World Airlines. Obe
AMERIŠKA LETALA VRGLA BOMBE NA LADJEDELNICO
Letala z letalonosilk v Tonkinškem zalivu so včeraj prvič v teku vietnamske vojne napadla ladjedelnico v Haj-fengu, ki je komaj eno milo od središča mesta. — Rdeči začeli topniški napad na vladne sile pri Quang Tri. — Kissinger zopet govoril s predstavniki Hanoia.
SAIGON, J. Viet. — Letalski val, da bodo rdeči izvedli pred napadi na Severni Vietnam niso predsedniškimi volitvami v ZDA prav nič popustili, so v zadnjih še vrsto napadov v raznih aelih dneh preje postali močnejši in Južnega Vietnama, obširnejši. Mornariška letala so Na področju delte Mekonga včeraj napadla ladjedelnico v je bil ustreljen starejši ameri-Hajfongu, ki je komaj eno miljo ški vojaški svetovalec, ko so od središča mesta. To je prvi rdeči zadeli njegov helikopter, tak napad v vsej sedanji vojni. Amerikanec je ostal živ in nera-Trdijo, da naj bi bil vzrok zanj njen pri padcu helikopterja na v tem, da so v tej ladjedelnici zemljo in je hotel pobegniti popravljali male, plitve ladje, ki rdečim, ki pa so ga pri tem us-nalagajo blago z večjih ladij trelili. V zadnjih treh dneh je pred obalo Severnega Vietnama bil to že drugi višji ameriški izven minskih polj in blago vc-j svetovalec ubit v akciji, zijo v pristanišča Severnega Kissinger se sestal z rdečimi Vietnama. Te ladjice plovejo	WASHINGTON, D.C.— Pred-
tako pri vrhu, da jim mine ni-j sodnikov tiskovni tajnik R. Zie-so nevarne.	j gler je včeraj objavil, da se je
Ameriške pomorske vojaške predsednikov posebni svetovalec
/z Clevelanda in okolice
oblasti trdijo, da je blokada Severnega Vietnama uspešna, pa priznavajo, da gre skozi blo-
za narodno varnost dr. H. Kissinger včeraj zopet sestal in razgovarjal s predstavniki Ha-kado vsaj 10% one količine bla-1 noia. Zvečer se je vrnil v Wash-ga, ki ga je prihajalo v Severni | ington in bo danes poročal pred-Vietnam pred blokado. Prizna-' sedniku Nixonu o svojem us-vajo tudi, da učinka blokade na ■ pehu.
bojiščih še ni mogoče kaj prida j C samih razgovorih ni bilo' Sprejemajo se tudi pismena na-opaziti.	j nič povedanega, vendar uradni: ročila s polnim naslovom in pri-
Ameriško letalstvo je bilo v. krogi sinoči niso kazali kakega toženim nakazilom $5.00. zadnjih dneh ponovno na Ha-1 posebnega optimizma. To bi naj
K& Triglavu ahlfa strela I planince
KRMA, Slov. — Skupina 9 planincev je odšla zgodaj zjutraj na vrh Triglava. Med silnim grmenjem se je znašla na grebenu med vrhom Triglava mjnoiem in njegovo okolico, kjer ^ Pomenilo, da rdeči vstrajajo pri Malim Triglavom. Tedaj je Vjje porušilo pol ducata mostov,1 sv°jem stališču in pri svojih 7
Piknik DNI—
Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Vida vabi v nedeljo, 6. avgusta, na piknik na Saxon Acres, Highland Heights, 29199 White Rd. Na sporedu bodo razne igre za otroke, petje, glasba, ples in nagrade. Na razpolago bodo okusna okrepčila po zmernih cenah. Vsi farani in tudi drugi iskreno vabljeni na ta piknik, na katerem se boste prijetno in domače zabavali. Začetek že ob 11. uri dopoldne.
Romanje v Bedford—
Marijina legija fare sv. Vida vabi na romanje v Bedford, Ohio, v nedeljo, 27. avgusta. Odhod ob pol desetih dopoldne izpred avditorija na Glass Avenue. Povratna voznina $2.50. Prijavite se na telefonski številki 431-5699.
Sporočilo Mohorjanom—
Sedaj je zadnji čas za naroči-tev celovških Mohorjevih knjig. Naročila sprejema Slovenska pisarna v Baragovem domu, ki. bo za to odprta v petek, 4. avgusta, od 6-8 zvečer, v soboto, 5. avgusta, od 2-4 popoldne in v nedeljo, 6. avgusta, od 10-12 ure.
hotne divizije, ki čuva letališče pri Da Nangu.
V Južnem Vietnamu je skupno le še 46,500 ameriških vojakov.
1 imata z graditelji Concorde le- 19 iet stara študentka iz Angli
skupino udarila strela in ubila'pa tudi na severu v bližini ki-štiri planince, dva hujše in tri j tajske meje, kjer je pretrgalo lažje ranila.	| znova železniško progo, ki so jo
Kot je povedala Mary Isabel, rdeči popravili in na njej zopet
točkah.

šk
na' N;
Sorazmerno malenkost-
a,i ^ "»j W
ba 12
bili poškodo-
mestih.
Vietr,3 1'*e ozemlja Severne-da Hi bil3013 nai bi bile dokaz, p3ciov ° nokenih namernih na-
rečne arneriškega letalstva na
nasipe.
Več tedr Propaganda trdi že
Guv. G. C. Wallace ne bo letos kandidat
BIRMINGHAM, Ala. - Guv. George C. Wallace je dejal, da so mu njegovi zdravniki odsvetovali, da bi se “v bližnji bodočnosti spustil v večjo kampanjsko dejavnost”.
“Jaz nisem kandidat za predsedniško imenovanje Ameriške stranke,” je dejal G. C. Wallace in dodal “jaz ne morem sprejeti imenovanja”.
Ameriška stranka sestoji iz o-stankov različnih državnih strank, katere so leta 1969 kandidirale guv. Wallace-a za predsednika ZDA.
tala dogovor o nakupu, ki pa je le pogojen in morata do konca letošnjega leta skleniti trdno pogodbo o nakupu letal ali pa bosta izgubili prednost. Nobena ne kaže navdušenja za nakup, pa se bosta zaradi tekmovanja le morali odločiti zanj. Verjetno bi radi še počakali, pa ne bo mogoče.
B.O.A.C. bo plačala za naročena letala, rezervne dele, nadomestne motorje in vse drugo “skupaj” 290 milijonov dolarjev ali skoro 60 milijonov za letalo. Letalo samo stane dejansko okoli 30 milijonov, ostalih 30 milijonov pa bo odpadlo na 10 do 12 polnih setov motorjev za letalo, 11 do 15 milijonov za hangarje, ostanek pa za rezervne dele, vežbanje pilotov in vse drugo.
je, ki je bila s skupino, je strela planince razmetala po skalah.
Na kraj nesreče so prišli gorski reševalci. Težje ranjena, Janeza Žumra iz Mlina pri Bledu in Mary Isabel, so prinesli do Konjske ravni, kjer ju je vzel helikopter, ki je priletel na pomoč z brniškega letališča z znanim zdravnikom dr. Robičem. Helikopter je oba težka ranjenca prenesel do Doma železničarjev v dolini Krme.
Med nevihto so na Triglavu izgubili življenje Janez Krč iz Kranja, Marjan Rakovec iz Zgornje Dobrave, Roman Avguštin ter Jože Ješe iz Spodnje Dobrave. Lažje ranjeni so bili
vzpostavili promet. Pri teh napadih sta bili izgubljeni dve Phantom jet letali. Vsi štirje letalci so pogrešani in Hanoi je objavil, da so jih rdeči ujeli.
Boji okoli Quang Tria
Koncem tedna so se po več tednih hudih bojev umaknili vladni padalski oddelki iz mesta Quang Tri, katerega središče je še vedno v rdečih rokah. Na njihovo mesto so prišli marini, ki pritiskajo znova od tren strani proti utrjenemu središču. Doslej so imeli pri napredovanju le malo uspeha. Sinoči so rdeči začeli na vladne sile na področju Quang Tria obsežen topovski napad, ki je danes zjutraj še vedno trajal.
Predsednik Južnega Vietnama
Mila Čemažar, Drago Terlikar j Nguyen Van Thieu je včeraj v iz Srednje Dobrave in Peter O-'govoru častnikom Narodnega bere iz Ljubljane.	| obrambnega kolegija napovedo-
V Franciji osfro obsojajo politične procese v Češkoslovaški
da
v/'0 reč n,-111 nadr^n° bombardi-
ameriška letala
v 'PonL nasiPe> da bi povzro-Ponovi' Vlada ZDA je to tLu 0dločno zanikala. Na ®totH samV°Vni konferenei je to j. . Predsednik Nixon in
'l0' 02nači^ pryP'a§andi verjame-"	1 Za “naivne”
t en>tio ^Pera
oblačn
"‘“ra Suh. Naivišia
o, soparno z
PARIZ, Fr. — Praške sodne razprave in obsodbe proti ostankom pristašev nekdanjega Dubčekovega liberalnega režima so vznemirile Francosko Komunistično partijo v taki meri, da se je obrnila na Komunistično partijo ČSR in povprašala, kako je s to rečjo. Odgovor, ki ga je dobila iz Prage, jo ni ne pomiril in ne zadovoljil. Zadnjo nedeljo je njeno glavno glasilo L’Huma-nite obsodbe v Pragi odklonilo in obsodilo kot nepotrebne.
Komunistična glasilo pravi, da je bilo “prav in potrebno” kaznovati sile “sovražne socializmu”, ki so imele dejansko možnost nastopa z nasiljem in sabotažo. Tega zdaj ni in sedanji procesi so nepotrebni in nesmiselni.
Ta obsodba je sorazmerno
mila in je bolj v zvezi z notranjim francoskim razvojem kot z obsodbami v Pragi. Te so obsodili socialisti in druge politične skupine v Franciji, tako ni komunistom preostalo nič drugega, kot storiti isto, če so hoteli v javnosti obvarovati vtis nepristranosti. Za nje je to zdaj bistveno važno, ko so povezani s socialisti v ‘Ljudski fronti’, ki bo prihodnjo pomlad skušala pri volitvah zmagati nad degaullovci in priti na oblast.
Vodnik francoskih socialistov F. Mitterand je v posebnem telegramu predsedniku ČSR L. Svobodi tega opozoril “na težke posledice vsakega kršenja javne svobode in pravice izražanja”.
Bivši češki komunist, ki je sedaj v begunstvu v Londonu na Angleškem Jiri Pelikan,
nekdanji direktor praške televizije, je v The Times v Londonu in v pariškem Le Mondu objavil pismo, v katerem poziva Angelo Davis, znano črno komunistko v ZDA, naj poziva prav tako k umiku sovjetskih čet iz Češkoslovaške kot poziva k u-miku ameriških čet iz Vietnama. Pravi, naj zahteva tudi izpustitev političnih jetnikov povsod, vključno v Češkoslovaški in v Sovjetski zvezi.
Vse to na tovariše v Pragi ne vpliva dosti, oni so včeraj začeli v kratki dobi par tednov že šesti proces. Pri tem je glavni obtoženec dr. Milan Huebl, bivši direktor visoke šole Komunistične partije v ČSR. To je doslej naj višji član iKP, ki je bil postavljen pred sodišče. Obtožujejo ga podtalnega delovanja proti obstoječemu redu v ČSR.
Doslej je bilo v petih sodnih razpravah obsojenih na po več let zapora skupno 28 oseb. Vse so obtožene, da so širile lansko jesen letake in ščuvale državljane, naj se ne udeležijo volitev, če se jih pa, naj črtajo uradne kandidate in napišejo na njih mesta svoje.
Smoter sedanjih sodnih razprav proti nekdanjim prista« šem in sodelavcem Aleksandra Dubčeka naj bi bii pokazati doma in v svetu, da je obstojala dejanska namera odstraniti socialistični red v ČSR in je bil torej nastop Sovjetske zveze in njenih satelitov nasilje. Vse sedanje in prihodnje naknandno poskušanje pranja tega nasilja ne more biti uspešno, četudi bi utegnilo tu in tam ujeti kakega kalina.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Sen. McGovern je odpovedal sinoči svoje pojasnilo preko televizije, ko so ga njeni zastopniki prepričali, da to ne bi bilo učinkovito, če ne bo navedel imena svojega novega kandidata za podpredsednika. Izjavil je, da bo to povedal v “par dneh”.
Sestanek MZA—
Vsi odborniki Misijonske znamkarske akcije in vsi njeni sodelavci so vabljeni na važen, sestanek danes ob osmih zvečer pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu, v prostoru pod župniščem. Na tem sestanku se bo razpravljalo o pripravah in razdelitvi dela za Misijonski piknik v nedeljo, 13. avgusta, na Slovenski pristavi.
Trinajsta obletnica—
Jutri, 3. avgusta, ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kri-stine sv. maša za pokojno Jen-Trdijo, da ima tre- nie Kerch v spomin trinajste nutno največ izgledov za ime- J obletnice njene smrti, novanje sen. E. Muskie, ki je Dvanajsta obletnica— bil kandidat že leta 1968.	| V petek, 4. avgusta, ob pol
| sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pokojnega
letnici njegove smrti.
Na obisku—
V spremstvu ge. Olge Mauser sc je včeraj oglasil v našem uradu č. g. Lojze Rajk, kaplan v Ribnici na Dolenjskem, ki je prišel na obisk v Kanado in nato za kratek čas še v Cleveland k
WASHINGTON, D.C. — Tajništvo za zdravstvo, prosveto in „	,	,
socialno skrbstvo je objavilo,	°k dvanajsti ob
da bodo prihodnje leto v ZDA na razpolago tri ruska zdravila proti raku, ki da so delno preskušena in delno učinkovita. ZSSR bo dala ta zdravila na razpolago ZDA na temelju sporazuma o izmenjavi zdravstvenih skušenj in sredstev,:	, , ,
podpisanem v preteklem majuS^™ .belokra^skim r°jakom-v Moskvi.	j Prijazni gospod kaplan je ro-
dom iz Bojanje vasi pri Metliki. ALZIR, Al. — Vlada je zasegla! Želimo mu prijetno bivanje v milijon dolarjev odkupnine,' našem mestu in lepa hvala za ki so jo dobili ugrabitelji le-i obisk! tala DC8 Delta Airlines, ni pa ! Za ohranitev služb— še povedala, kaj misli napra-j Delavska unija pri National viti z odkupnino in z ugrabi- Screw & Mfg. Co. v Mentorju telji. Letalo se je včeraj pre- je pristala na znižanje plač za ko Španije vrnilo v ZDA. j 4.5%, ko je družba izjavila, da DUNAJ, Avstr. — Milan Huebl, bo morala sicer zapreti vrata in nekdanji ožji sodelavec Alek- j bo 600 ljudi ostalo brez zapo-sandra Dubčka, je bil včeraj' slitve. Predstavniki unije so obsojen pred praškim sodi- j dobili vpogled v knjige in so pri-ščem na 6 in pol leta zapora šli do zaključka, da je zmanjša-
zaradi “delovanja proti državi” v času od 1970 do januarja 1972. Karol Kyncl in Karel Bartosek, ki sta bila obtožena skupaj s Hueblom. sta bila obsojena prvi na 20 mesecev zapora, drugi pa na 12 mesecev in pogojno še na tri leta.
-------o-------
Podeželski promet
Ameriški farmarji imajo okoli 4 milijone tovornjakov in priko-
llC' , ____________
nje plač edina pot za ohranitev podjetja v obratu.
Nobenega poviška—
Zastopniki učiteljev višjih šol v clevelandski škofiji so se pogodili s škofijo in pristali na to, da letos ne bodo dobili nobenega poviška svojih plač, ko je škofija izjavila, da tega enostavno ne zmore.
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
_____________!
Hmemsma Bmmwm
* ,1,'» t ■/*«-» X— »K » Mt-
iignwn.li
Clair Avenue — 431-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $8.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $8.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 147 Weds., August 2, 1972
so razpravljali zadnjič Združeni narodi na posebni konferenci v Stockholmu na Švedskem. Četudi sklepi niso posebno učinkoviti, je storjen vendar vsaj začetek.
V pogledu hrupa in ropota so v Evropi v omejevanju pred nami v ZDA. Ponekod so izdali že vrsto zakonov in predpisov, ki omejujejo močan hrup in ropot na določena področja, kjer ni veliko ljudi, pa tudi na določen čas. Tudi v naši deželi se bomo morali lotiti načrtnega dela za uzakonitev potrebnih določil, ki naj hrup in ropot omeje na znosen obseg, pa poskrbe tudi za mir v naših naseljih. Tihota, da tihota!
ki se nočejo učiti?”
Sinko: “Vem, mamica, oženiti se morajo z bogatimi dekleti.”
R.
Hrup in ropot nevarna zdravju
TIHO! Kolikokrat rabimo to besedo! Kolikokrat bi si želeli več miru, pa ga skoro ne moremo več najti v današnjem hrupnem svetu.
Pomislimo samo, kdaj smo zadnjikrat vso noč mirno spali, da nas ni zbudla policijska sirena, sosedov sterio ali radio, neprijetni zvok avtne troblje alj pa cviljenje gume? Kdaj se nismo tresli od vibracije bližnjega težkega kladiva ?
Hrup je velik problem današnjega časa, za katerega pa je manj zanimanja kot za druge nadloge modernega življenja. Strokovno je dokazano, da povzroča hrup velike duševne motnje, da vznemirja, poškoduje sluh, delno ali popolnoma.
Hrup ni nič novega! Odkar so stekla prva cvileča kolesa, ki nudijo brzino, ugodnost, je svet hrupnejši, njegov učinek na človekovo počutje škodljivejši. Hrup se meri z decibeli. V zadnjih 20 letih se je jačina najmočnejših glasov zvišala za 20 decibelov. Če se bo to razmerje nadaljevalo, bo v nadaljnih 20 letih postal hrup lahko smrten. Od 6 do 16 milijonov ljudi bo oglušelo. Že danes je v industriji na prvem mestu nevarnosti nevarnost izgube sluha, čeprav ni smrtna.
Hrup tudi ne prizanaša gospodinjam, študentom, trgovcem, uradnikom, ne letoviščarjem in stanovalcem. Človeško uho postane boleče pri 130 decibelih, nevarnost za sluh nastane že pri 90 decibelih. Budilka nas na primer zbudi pri 80 decibelih, sesalec prahu opravlja delo pri 69 decibelih, težek cestni promet udari na uho s 92 decibeli, kosilnica z 98, moderna razburljiva glasba s 115, vzlet jet letala s 115 decibeli.
Praktično ni poti, po kateri bi lahko ušli hrupu današnjega življenja. Nemogoče ga je odstraniti v celoti, obstojajo pa možnosti ublažitve. Toda, če hoče človeški rod ostati pri pravi pameti in dobrem zdravju, so že sedaj nujno potrebni varnostni ukrepi.
Kako vpliva hrup na človekov organizem? Začasna ali trajna izguba sluha je samo en učinek. Pristojne oblasti in viri trdijo, da hrup povzroča tudi srčne bolezni, duševne bolezni, družinske spore, samomore in umore. Pri prekomernem hrupu se zviša krvni pritisk. Hrup ovira tudi o-krevanja po težkih boleznih in operacijah, ker moti prepotreben počitek, zmanjšuje pa tudi zmogljivost in učinkovitost delavcev — predvsem pri hrupnih industrijskih strojih.
V zadnjih letih je zahteva po nadziranju hrupa v industrijskih podjetjih vedno večja. Ameriški delavec je glavna žrtev hrupa. Večina novih predpisov za omejevanje hrupa veljajo v industrijskih podjetjih, kjer obstoja večja nevarnost za oglušitev. Na različne načine in z različnimi sredstvi skušajo hrup omejiti do znosne mere, pri tem je izredno dosti težav. Prenekatere stroje je treba temeljito predelati, druge pa sploh ni mogoče popraviti, ampak enostavno izločiti. To ni mogoče napraviti kar čez noč, ker bi bili stroški preveliki.
Glavni cilj teh, ki se trudijo za omejitev hrupa in ropota po tovarnah, pa tudi izven njih, je tega zapreti v same stroje ali pa ustvariti okoli njih omejen prostor, ki naj hrup in ropot zadrži do mere znosnosti. Najučinkovitejše gradivo pri tem je svinec. Njegova uporaba za omejevanje hrupa je najrazličnejša. Uporabljajo ga samega v različnih oblikah, uporabljajo pa ga tudi v zvezi z drugim materialom.
Tako je mogoče s svinčeno pločevino zapreti razne .odprtine, skozi katere prihaja hrup, z njo je mogoče prekriti steno, ki postane s tem težja in se preneha tresti. Svinec v zvezi z raznim drugim materialom uporabljajo kot zvočno izolacijo v domovih, stanovanjskih hišah, -hotelih, raznih strojnih delavnicah in vseh drugih krajih, kjer sta hrup in ropot važno vprašanje.
Svinec uporabljajo za omejitev hrupa in ropota v jet letalih, pa tudi pri nekaterih vodnih vozilih in celo avtomobilih. V šolah, kjer je mogoče velikost učilnic spreminjati s premiki sten, je svinčena pločevina na njih sredstvo za omejitev hrupa, pa tudi vseh drugih glasov, ki bi motili.
Vse to je tehnična stran vprašanja, ki postaja vedno bolj kočljivo in pereče. Javnost polagoma spoznava njegovo važnost, oblasti pa se še niso pripravile do kakega večjega načrta za njegovo reševanje. Potrebno bi bilo več javnega razpravljanja o škodljivosti hrupa in ropota, o uničujočem njunem vplivu ne le na človekov sluh, ampak na celotno človekovo počutje in zdravje. Zdravniki na to opozarjajo v zadnjih letih prav posebno še duševni.
Posrečilo se je odgovorne po vsem svetu prepričati o važnosti okolja za človekovo življenje, isto bo treba doseči tudi v pogledu hrupa in ropota. O čistem zraku in vodi
* VPLIV NOVE DOLOČENE STAROSTI za mlade volivce, ki jim daje cib starosti 18 let pravico voliti, bodo čutili mladi in stari. Blizu ene tretjine držav v naših ZDA je sprejelo in odobrilo novo določeno starost za volivce. Po nekaterih državah tudi starost, ki dovoljuje mladim, kdaj se lahko poročijo, to brez dovoljenja staršev itd., kateri se ne ozirajo, kaj starši k temu porečejo in če jim je ljubo to ali ne.
Če se vzame v poštev, da so ta določila sprejela in uveljavila večinoma bolj obljudene države, so mnogi mnenja, da se teh določil lahko posluži do 70% mladih. Morda še več, ker treba j j le mladim se preseliti v take države, ki so uveljavile te nove določbe glede starosti volivcev.
Na videz se vse to lepo sliši. Mnogi pravijo: demokratično je to. Bo pa tudi praktično in bo li to tudi koristno za splošnost in vse drugo? To bo povedala in pokazala bodočnost. V nekaterih krajih in slučajih že sedanjost to pojasnuje.
komu bodo taki dajali glasove ob volitvah?
O pomenu te nove določene starosti za mlade volivce je zadnje čase komentiralo več domačih in tujih komentatorjev. Neki londonski komentator je pred nedolgim glede tega razpravljal in dokazoval, da npr. mlad moški pride do popolnega razumevanja težkih problemov življenja šele okrog 24. leta, nekateri še tedaj ne. To je vidno pri povprečnemu moškemu, da ko odsluži vojaško dobo, gleda na življenje z drugo resnostjo kakor preje, ker kot vojak je začutil kaj od njega pričakuje domovina in narod. Tak šele se zaveda, kako je treba voliti in odločevati v javnih zadevah in o drugem. Neizkušene volivce seveda najbolj ljubijo pretkani politi-karji, ki jih lahko z vsemi raznimi obljubami zavajajo. Taki so ljubi tudi zavajalnim agitatorjem, ki po svetu širijo radikalne ideologije. Treba le nekaj praznih obljub, pa jih pridobe.
Zadnje čase se čuje, da imajo taki mladci, ki po letih že lahko
Do lani je bila določena sta-1 volijo, tudi težave pri kupovanju avtov in domov. Mnogi so brez stalnih služb, nekateri so pustili šole prezgodaj, ker jim učenje ni bilo ljubo, delajo kje nekaj časa, hočejo nabaviti avto, nekateri celo domove — za-
rost za volivce 21 let. Zdaj sme-j jo voliti mladi, ko dosežejo 18 let starostil
Mnogi so ob starosti 18 let že razsodni, posebno če so prišli do j teh let potom dobre vzgoje iz!
dobrih družin. Takim že gre| jamčenih služb pa nimajo in pravica odločevanja v javnih1 imajo težave ustvariti pri iska-zadevah družbene skupnosti, j nju posojil zaupanja za posojila ■So pa vsi taki? So to imeli ti- in take zadeve. Takim “nema-
sti, ki so delovali, da se je novo določilo postavno uveljavilo to
vprašanje pred očmi? Še vrste'in dolge lase. Zahtevajo od njih
drugih vprašanj bi se lahko stavilo. Ali so sprejeli in uveljavili le radi političnih računov, da bodo polikikarji in njih stranke prišli do neke širše priljubljenosti v javnosti; češ, to so pa res demokratični in svobodoljubni voditelji?! Skoro gotovo
je prišlo do tega radi slednjega.1 Michigan, da tam dobi 18-letni Politikarjem navadno vse prav1 prosilec dovoljenje za pištolo.
pride — pa naj radi novih določil pride še več raznih muh in
tažav.
V več naših državah imajo tudi določila, ob kateri starosti
Po nekaterih krajih pa prodajalci starih avtov mladim prodajajo te kot dobre avte, v resnici pa so stari in le v takem stanju, da v kratkem neha “prše mladi lahko poročijo. V neka-1 kati”, garancije za nje pa nobe-terih krajih se lahko dekleta že ne ne dajo, le od kupcev zah-poroče s 13. letom, fantje pa s tevajo gotovino ali pa jamstva 15. letom, v drugih krajih s 15. za plačila. Tako je neizkušena in fantje z 18. letom. Zdaj, ko mladost izkoriščana, so dobili še določeno starost (18 Tako se obnaša neizkušenost.
let), s katero postanejo pravo-rnočni volivci, imajo pravico voliti javne, narodne, državne in
krajevne predstavnike, poslan-j izkoriščajo — posebno še navi-ce, ki kujejo po državnih zbor-! hani politikarji...
nicah postave, in sodnike ........
imajo tudi druge pravice, npr. pri nabavljanju posojil in kupo-vanju domov in posestev. Zdaj pa vzemimo, koliko takih mladcev pride do prave razsodnosti, s katero naj bi reševali razne j pa dolgo za tem, ko je važne probleme, to gospodarske, | že sedem križev.
politične, ki jih je na tisoče, tol A: doma in z zunanjim cvetom. Če! ta?”
“Da.”
“Koga si pa vzel?” “Žensko.”
“Bedast odgovor! Ali si že jo zrele, izkušene, profesionalne- videl koga, 'ki je vzel starega može za vodstva in reševanja moškega?”
resno vzamemo, če imajo mladi pravico voliti, imajo tudi pravico do javnih položajev in ti so mnogi zelo važni, ki potrebuj e-
vprsšanj itd. So izjeme tudi pri Stalno j rrhahih, mnogo je dobro vzgojenih in šolanih. Koliko pa takih, ki se ne zanimajo za nobeno reč, kakor le za pohotnost, za vese-
toianfe iarlpiie legije pri Sw. ¥i«fei
CLEVELAND, O. — Kakor vsako leto, bo tudi letos Marijina legija fare sv, Vida priredila romanje v Marijino svetišče v Bedford, Ohio.
Letošnje romanje se foo vršilo v nedeljo, 27. avgusta. Vsi Marijini legionarji in vsi prijatelji Marijine legije ste na to romanje prav prisrčno vabljeni.
Naročena sta dva avtobusa in prepričani smo, da bosta polno zasedena. Voznina tja in nazaj stane $2, kar se plača pri vstopu v avtobus.
Lepo prosimo, da se vsi, ki se nameravate udeležiti tega romanja, čimpreje prijavite, da bodo prireditelji vedeli glede števila sedežev na avtobusu, pa tudi glede kosila, ki bo stalo $2.50.
Prosimo, prijavite se telefo-nično pri g. Štefanu Maroltu na številki 431-5699 ob vsakem času. Avtobus bo odpeljal v nedeljo, 27. avgusta, ob 9.30 dopoldne izpred farnega avditorija na Glass Avenue. Maša na božji poti bo ob 11. dopoldne, odhod domov pa ob 4. popoldne.
Vsi ste na to lepo romanje iskreno vabljeni!
Marijina legija ■------o-------
Jssef Ii?ssger5 župnik ¥ ¥eirisiju, ihlmmmt
CHICAGO, 111. — Kdo izmed slovenskih beguncev iz Vetrinja se ga ne spominja? Letos 2, julija je obhajal 50-letnico mašni-štva in obenem 44-letnico župni-kovanja v Vetrinju.
Gospod je po rodu Nemec, Slovencem prijatelj. V času ve-trijske tragedije je pa bil Slovencem oče. Ob njegovem visokem jubileju se ga z hvaležnostjo spominjamo, mu čestitamo in mu želimo še krepka leta. Gospod jubilant se je rodil na Zgornjem Štajerskem v nemški Radgoni. Njegov starši so se nato preselili v St. Martin pri Celovcu. še mlad je g. Mussger postal v Vetrinju župni upravitelj in kmalu župnik. Slovenskega jezika se je priučil, ga še kar dobro govori in meni piše samo v slovenščini. S svojim trudom hoče pokazati, da nas Slovence spoštuje. Imel je dovolj priložnosti, da nas je spoznal in to za nas v najtežjem času. Je živahen, delaven, skromen gospod z odprtim srcem. Kakor nam, je tudi njemu postal mesec maj 1945 nepozaben. V tisočih smo takrat obstali na Vetrinjskem polju in on je na široko odprl cerkev in župnišče. Vetrinjska cerkev! Tedaj je bila pribežališče žalostnih in izdanih. Še nikdar prej in bržkone ne bo nikoli poznej n'apolnjena s toliko bridkostjo. Gospod župnik je čutil in trpel z nami. Njegovo župnišče je postalo dom mnogim našim duhovnikom in nekaterim družinam. Sam se je stisnil v skromen kotiček. Ni mogel nuditi udobja, dal je streho, medtem ko so tisoči domovali kar pod milim nebom,
Kdorkoli ga je prosil pomoči, mu je pomagal. Pričela so se njegova številna pota za pomoč in tolmačenje pri avstrijskih oblasteh. Zglajeval je pota do src domačinov in budil pri njih razumevanje za trpljenje beguncev. Danes se zveseli vsakega Slovenca, nekdanjega begunca, ki ga obišče. Rad se tudi zapelje večkrat v Slovenijo, ker je občudovalec naravnih lepot, je hribolazec in smučar kljub visokim letom. Iz njegovih pisem spoznavam, da mu življenje ni karala sinčka zaradi slabega iz-j lahko. Ker na Koroškem manj-pričevala, ki ga je prinesel iz'ka duhovnikov, še vedno v šoli
ničem’
četudi
’ nihče dosti ne zaupa in že nosijo nekateri brade
stranska zagotovila za plačila ali vračanje posojil od staršev ali drugih. Če stranskih zagotovil ni, tudi posojil ni. To se seveda takim ne dopade, a tako gre, brez zagotovil ni nič.
Še druge zadeve so. V nekaterih krajih, omenja se državo
Največkrat je sama najbolj razočarana, velikokrat pa tisti, ki ji preveč zaupajo. Mnogi jo pa
* ZA SMEH IN KRATEK ČAS:
— Pojasnilo na vprašanje. — Dva sta se srečala po dolgih letih v gostilni. Eden A. se je o-ženil v mladih letih. Drugi B,
doižive]
‘Ti si se oženil na stara le-
B
A
B
A
B: “Da, mojo ženo .. .”
— Dober odgovor. — Mati je
>/1 ^
Spomini ob SS-leisiici p, Bernarda Ambrožiča
minister Franc Snoj.
sta bila tudi jugoslovanski ambasador dr. Konstantin Fo 1C dr. Ivan Čok.	v
Mene je naše Društvo
Kristine št. 219 KSKJ Pooif] lo, da naj zastopam našo skup no na tem kongresu. Otvori ne seje se zaradi dopoldans e dela nisem udeležil. Navzoč se bil na popoldanskem z^.orj nju in v nedeljo, naslednji To, kar se je dopoldan tevrb lo, ki omenj a Ave Maria z ** selbin”, str. 6, jan. 1943, uis ^ bil navzoč: “Na notico v . da smo baje zaničevali in 122 žgavali zastopnika ^oin°V* ambasadorja Fotiča iz ^aS tona.	j
Zakaj delati pravdo iz stv ^
ki ni bila resno	va-
Dobro vedo vsi, da so bili r ^ ti, ki so ropotali proti niernUej, ne Slovenci. Protestiral je sednik zbora s tem, da je s divom in glasom uduši ^ zlobno manifestiranje negeI1 ^ manskih elementov. Kako ^ glasi zgodbica o muhi in s In zakaj delati mučenika iz a veka, ki se ravno ne PoS a , tako odlično za slovensko s v Bil je bolj zastopnik dom0 na tem kongresu g- minJ nj Snoj, ali pa g. Čok, saj fe nobeden izžvižgaval.
Če tu omenim sporni116 °
Ijačenja, dolžnosti so jim tuje,! šole: “Veš, kaj se zgodi z dečki,1 poučuje verouk, kar ga posebno
VI.
B'elo med vojno
EUCLID, O. — V zadnjem spisu sem pokazal, kakšna zmeda se je pojavila v poročilih iz domovine. V članku “Pismo iz New Yorka”, ki ga je objavil p. Bernard, pokaže, kako smo tudi tu takrat tuhtali in razmišljali, Skoro gotovo je, da je p. Bernard obvestil (ki ga je večkrat omenjal) Rev. John LaFarge, S. J., ki v brošuri “Martyrdom of Slovenia” (Reprinted from A-merica Avg. 30, 1941) opisuje trpljenje slovenskega naroda. Temu je mogla biti naša narodna domovina znana, ki v prvem stavku omenja: “With some apprehension did I look forward to my first night in Slovenia!” Ta prijatelj Slovencev predoču-je ameriškim čitateljem, kaj zla in nasilja je do takrat povzročil. Hitler nad slovenskim narodom! Kdorkoli je Rev. Johna LaFarge, S.J. -informiral o našem slovenskem stanju, je za Slovence storil dobro delo — jaz to prištevam p. Bernardu.
Tudi moramo priznati, da je vse Slovence v Ameriki, neozi-j raje se na prepričanje, napad naj našo rodno domovino vsaj v tem pogledu združil, da bi složno pomagali. Bil je 19. aprila 1941 sklican v Chicagu sestanek vseh predstavnikov slovenskih organizacij, ki so takrat odobrili resolucijo, predloženo po Slovenski ženski zvezi, da se skliče narodni kongres ameriških Slovencev. Ta ideja je zorela, čeprav niso hiteli z njeno izvedbo. V neizbrisnem spominu mi je ostal obisk p. Bernarda, ki je takrat bival v Clevelandu v zvezi s pripravo za narodni kongres. Obiskal me je v nedeljo popoldne, 7. dec. 1841. Par ur sva o tem razpravljala, po njegovem odhodu (bivala sva z bratom Antonom pod eno streho, jaz zgoraj, on spodaj) me Anton pokliče in pove: “Amerika je napadena od Japoncev v Pearl Harbor-ju!” Takoj sem odprl radio, ki je po vseh oddajnih postajah neprestano napovedoval, kaj se je zgodilo. V ponedeljek zjutraj pa so z velikimi črkami to časopisi opisovali: Amerika je potegnjena v vojno!
Kakor nas je vse to strašno pretreslo, vedeli smo, kaj žrtev bo treba doprinesti..., a uver-jeni smo bili, da je s tem neizogiben poraz osi-šča. Saj je spojena odslej z Ameriko usoda naše domovine, v zmagi ali porazu. Novice iz domovine so odslej bile še bolj redke in negotove. Le tu pa tam je prišel do nas kak glas.
Priprava na kongres se je vršila še vse skozi leto, tako da so ameriški Slovenci imeli svoj prvi narodni kongres 5. in 6. decembra 1942 v Clevelandu, O. Namen kongresa je bil manifestirati enotno voljo in vernost ameriških Slovencev v Ameriko, podpreti borbo Slovencev za osvoboditev in združitev vseh Slovencev v Jugoslaviji ter izvoliti enotno vodstvo, ki naj v bodoče p r e d s t avlja ameriške Slovence. Na kongresu je bilo 519 delegatov. Med njimi je bilo 12 duhovnikov. Kongres je vodil Mr. Vincent Cainkar, glavni preds. SNPJ. Kongresa se je u-deležil tudi takratni clevelandski župan Frank Lausche. Glavne referate sta podala znani Louis Adamič in Etbin Kristan. V imenu jugoslovanske vlade, kot predstavnikov Slovencev v stari domovini, se je udeležil
utruja. Ker me leto za letom prosi za mašne intencije, vidim, da mu gre trdo za potrebne dohodke.
Mislim na Vetrinj pridružimo sedaj še hvaležnost in čestitke od v e t r i n j s k e ga župnika g. Mussger j a. Mogoče bi se spomnil kdo nanj s kakšno vrstico. Bo napravil veselje! Njegov naslov je: Josef Mussger, 9073 Viktring, Austria.
Anton Gaber
besedilo, kar je povedal)) ^ vse navzoče s svojim ®0^jaui
potegnil za seboj.” Imel J6^ govora in nastopa. Takra J udarjal, da demokracija za vlado, ki ne obstoji samo lZ ^ stranke — žal, da je P°znelU zavrgel, udinjal se je
‘»‘%ar
v
nemu sistemu, vrnil se J6 ej movino, in podpiral, kar J zavračal. Bral sem ne^o P ki mi ga je pokazal ko se je on (Etbin Kris^'^^
zočaral o “osvobojenju
umr-1'
ki mi ga je pokazal prijat6^’
j-
nato je v Jugoslaviji umJ Rajni Louis Adamič v referatu ni dosegel Etbia^^jj stana. Kot v ameriški	p,
znanega pisatelja je P°s® Bernard nanj zidal veli ^^j! pa se žal tudi strašno ra‘J° 0) K1 Hotel je zaceliti tisto ra mu jo je po izdaji njeg0^ v o-ge “Natives Return’s” zada0f# ceni pok. p. Hugo ^ren’-^ren0' Kdo se še spominja tiste ve zaključitve, ki je svoj ° y
ko na Adamičevo ogorče110 j.ji vrnil: “Jaz sem imel °
ic
■	Ada1111,
iz filozofije, ko se Lojze jgtflj še iz blata (Adamičev kraj je vas Blatp) ni lzV
V majski izdaji Ave ^3-1943 pa je v obrobni tisnjen: “Pogovor o -A-va $3) (Iz spominov starega za. j0 zaradi omenjene krtike, ^ spi5 p. Hugo oceno knjigi dsd’ • zelo omilil. In v druga^ ^0 knjigo — šlo je za to,	o'
Slovenci zelo vraževern1 svetlil. Njegova nadalj11^ ki so izšla, pa je Ave poročala, da naj jih s^°^.epra' tu rojena mladina bere.^ $ ni podpisan, sodim P° Sl° je avtor p. Bernard.	»jjjc^
Saj smo vsi nanj (-^ g gV0' polagali velike upe, da be ^ jim vplivom lahko Slovea liko koristil. Zato je 1	,
tako navdušenje na konU $ nedeljo dopoldan, 7. deC-’ jjj ^ je ostal neizbrisen sP°.e pok. Antona Grdino, ki 1 pogum, da je na ves g dal:	“Da partizani so pjtf
sti!” ki so nekateri navz ^ ^ ti njemu protestirali i’T ^0\'^ ustavili, da ni mogel v6 (Dalje na 3. stranD
tu. omenim	gg
ga kongresa, sem imel vtlS’	st,
je že takrat čutila rez ^0. čeprav so v tem kongres11
gi videli solidarnost. 8°	^
Albina Novak je imela PoSf je na odru predstavila ve te. Tudi — zdaj rajni	,e.
Kristan, ki je podal svoj	q
rat (imeli smo vsi že ^ 1 ^
svojim gov61;0111 naredil izreden vtis. Sp0111^^ se, ko smo se vračali od z vanja, je nek slovenski nik o njem rekel: “Zdaj se P jj čudim, da je toliko naših Ji
p- S. FINŽGAR;	;|g|
W1
ZA PRAZEN NIC
Po tem dejanju sta se sovraž-ftika kakor trudna od vsega hu-^ega, kar sta si nakopala, ne-am umirila. Celo po vasi so se judje, sprti pri volitvah, spet sPoprijaznili.
T°da ta čudna tihota je bila samo na površju. V drobu je '* * * vihralo. Na vsako malenkost sta pazila, da bi mogla drug
^rugemu naprtiti sitnosti in
Pota.
Nekega dne je Hojevec začel Nakladati repo na voz, da jo od-Pe4e v mesto, kjer jo je imel Prodano. Ko je začutil sosedove °rake na dvorišču, mu šine navihana misel v glavo. Zavpil ^e: “Žena! Hoj, žena! Prinesi shrambe tisti veliki lonec ^rasla, da ga zakopljem v repo.
'e bom plačeval na mitnici. Le brž!”
Ni minilo pol ure, je že drdral sosedov koleselj po cesarski ce-sti- Ko se je Srebrnjak ustavil na mitnici, je stopil do varuhov Postave in jim pošepetal: “Da-nes Pripelje kmet voz repe s pa-l0m konj. Taka in taka sta ko-niai on tak in tak. V repi ima rit velikanski lonec masla. ■Primite ga!”
Hvala, hvala!” so mitničarji ^si. srečni pričakovali kmeta s akimi in takimi konji. In je
Privozil.
(C)če, kaj imate na vozu?” Repo, saj vidite. Tu imate Ustek s tehtnice.”
In kaj je v repi?”
V repi?”
Ha, da, v repi imate nekaj S (^eSa> dacu podvrženega.”
je za vinar dača v repi, am vso repo podarim.”
Ne tajite! Repo lepo razlo-f.1 e nam pokažite, kaj in ko-mo je prikritega.”
Hojevec pa hud. Takoj je iz-regel konje, pustil voz pred Rnico in konje odgnal v hlev. g vaš račun in vašo kazen!” ° vpili mitničarji za njim; do-1 so ljudi in začeli razmetali velikanski tovor repe.
Ho	— V reP^	nič.
ft.°Ievec je Srebrnjaka posmuk-
Najpak — spet tožba, za ljudi a °st, da so jo obirali in se ^°rceVali iz daleč.
H . .J
bi i? 86 vrišč zaradi repnega Vor a Polegel, so ljudje sumlji-zmajevah z glavami, kadar
So srečali Hojevca.
“p6'' ®a’ ^ko je klonil!”
Sed S ^rust> kakor je bil.
aj ti opleta kakor na pol od-'l!®> veja.”
“geza mu je izpila mozeg.” in m ?° cesH mu drsa poje hoP»aCniCe mu Plahutajo krog
cv
ietikeCna grenkoba
videli.’
obeh na pet fara
Kar zvilo ga
je hujša od bo, boste
Ljudje niso napak videli in
je ° kiivično sodili. Hojevec se bil ^eznL čisto vase. Ko bi mu
ljube d° Pl.0t žagal’ njegovega kil P'r^mozha oklofutal, ne bil a1 Se §anib Še glave bi ne
dvi
scy '"'■lgnil- Drsal je po dvori-lovlPyek^abal in pospravljal ma-VuVt«»i drobiž, postajal v lile-■ ’ na Podu in
drobiž, postajal
zamišljen ogle-
doval
pec g0sPociarstvo. Ko je hla-Priig^131'6®0!’ da hi šla orat, je Vo2 Llug, da bi ga dejal na §el. pVlsml ga jei ni ga zmo-Ho j 0Prijeti je moral hlapec, ga je 113 02arah prijel za ročice, sUho P^Ug iresel kakor veter hjive aProt- Omagal je sredi pa je’ r°čice podal hlapcu, sam “Bo^6- 113 gr°hljo.
■^ezite S^e' Hornov pojdite in ki	je svetoval hlapec,
hasvet	uPal z
je pog-i01^ do ujega. Hojevec ga
odgovoriial1i-Zp0d Čela in mU ni
blapec ' Ko je poležal, da je dvigni]UreZ£d nehaj brazd, se je H° oe	sPet prijel za ročice,
ga je ° 0ral komaj dve brazdi, '>0 H pot, noge so se mu
tresle in iz votlih prsi je vzdihnil: “Kako sem zanič!” Pustil je plug in omahovaje odšel proti domu.
Pred hišo se je usedel na tnalo, si podprl glavo z rokami in strmel strahoma v tla.
“Kaj ti je?” je žena prišla na prag in ga preplašena gledala.
Dolgo ni dvignil glave in ji ni odgovoril. Počasi se je vzravnal, jo dolgo gledal, nato zasukal glavo in sunkoma, zamolklo, kakor bi prišlo z onega sveta, razsodil:
“Žena, z mano gre h koncu. Umrl bom.”
Spet se je ozrl vanjo. Žena je zagledala solze v njegovih očeh. Nato se je skl j učil in umolknil.
Hojevka je zajokala in planila k njemu.
“Janez, za pet ran, kaj pa govoriš!”
Hojevec ni dvignil glave.
Žena je jokala še bolj, vendar se je premagovala, kar se je dalo. Vedela je, da njenega joka ni strpel. To pot pa je ni oštel, je ni pogledal. Kot otrok se je oprl nanjo, ko ga je peljala v hišo in ga spravila v posteljo. Zena je hitela v kuhinjo in mu zavrela čaja iz treh vrst rož, kanila vanj stare slivovke in mu ga nesla k postelji. Izpil je. Oko se mu je zjasnilo in čisto mirno je velel: “Pojdi takoj po može, da naredim testament. Jutri pa po gospoda.”
“In po zdravnika?” je boječe vprašala.
“Ne,” je odsekal. “Sem živel brez zdravnikov, tudi umrl bom brez njih.”
Žena je tiho odšla. Strašna slutnja jo je zgrabila. Predobro je poznala moža. Niti ene ure še ni zamudil v vsem življenju z boleznijo. “On ve, natanko ve, da ga bo konec.” Ihtela je sama vase, pred očmi se ji je meglilo, s tresočimi se rokami si je pokrila boljšo ruto in tekla po može, kakor ji je bil naročil.
Vsi trije, ki jih je prosila za testament, so z odprtimi usti poslušali njeno vabilo in niso in niso mogli verjeti. Toda prišli so vsi. Skušali so ga tolažiti, ga nagovarjati, naj testament še odloži, češ da je le urok, nekakšna počasi, ki se pase po okolici, da ljudje bolehajo.
Hojevec jih je malomarno poslušal; ko so utihnili, je spregovoril:
“Poklical sem vas, da vam razodenem svojo poslednjo voljo.”
In je začel, kakor bi govoril notar. Do zadnjega vse premišljeno in preudarjeno, da so se možje le čudili. In ko so odšli, so si rekli: “Gospodar, kakor je bil vse življenje, tudi na zadnjo uro ni nič drugačen.”
Po možeh, ki so bili pri oporoki, se je bliskovito razneslo po fari: “Hojevec umira!” Ljudje so postajali pred hišami, na cestah, po polju, in povsod je šlo od ust do ust: “Hojevec umira!” Ni čuda, da je zvedel tudi župnik, se ves prestrašil, pograbil takoj palico in klobuk- ter jo mahnil od fare čez polje do Hojevca. Vso pot ga je skrbelo, da je tiho molil.
Ko je stopil k bolnikovi postelji, se je kar začudil, tako veder in čvrst se mu je zdel. Bal se je, da bo Hojevec odlašal. A se je močno zmotil. Kar sam je začel: “Saj ne boste verjeli, a tako je. Še malo in bomo raj-žali. Nič se ne bojim. Vse je urejeno. Zena je gospodarna, Primožek bo ves po meni hitro bo pod vrhom, lahko bodo gospodarili. Sedaj pa še midva opraviva!”
In sta začela. O, vse drugo ni bilo imena vredno, toda ta spor, jeza, sovraštvo. Župnik mu je prigovarjal: “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo ________
(Dalje prihodnjič'
Spomini na
p. Sernarda Mrežica oh SH-fefnici
(Nadaljevanje s 2. stranij
dati in govoriti. Tudi njegov nečak Jože Grdina je bil prekinjen, ko je predlagal, naj se pošlje pozdravni telegram takratnemu legendarnemu heroju Draži Mihajloviču, ni dobil podpore ... Pri volitvi odbora so bile že vse osebe, ki naj bi vodile Slovenski ameriški narodni svet (s kratico SANS), že vnaprej določene in na odru imenovane in jih je zbornica brez opozicije potrdila. Tako so za predsednica imenovali Etibina Kristana,
Marie Prisland, Ivana Rogelja 1 za podpredsednika, p. Kazimirja Zakrajška za tajnika, Josepha Zalarja za blagajnika. Odborniki so bili:	Mirko Kuhelj, Vin-
cent Caimkar, Rev. John Oman, dr. Frank Kern, Leo Jurjevec in Frank Zajc. Izvoljenih je bilo dalje še 40 članov širšega odbora. Poseben odbor tvorijo vsi u-redniki slovenskih listov.
Kongres je sprejel vrsto resolucij, ki obsegajo naslednje smernice:	i
a)	Zahteva se združitev vseh Slovencev v eni slovenski edini-ci — Združeni Sloveniji;
b)	Ta združena Slovenija naj bo enakopraven del nove, demokratične federativne Jugoslavije;
c)	Jugoslavija, federativna država Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj tvori osnovo bodoče u-reditve Balkana;
d)	Kongres je sprejel zelo o-stro resolucijo proti akciji Otona Habsburškega, ker Slovenci z vso odločnostjo odklanjajo ta- krajšek (bil je izvoljen na Slov.
[ cijo po končani vojni;
g) Kongres je tudi sprejel posebno poslanico Slovencem, ki trpe pod terorjem okupatorjev in se bore za svojo osvoboditev.
(To je natisnjeno v Ave Maria, januar 1943, na str. 5. Ta letnik sta urejevala zdaj že oba pokojna, p. Aleksander Urankar in p. Ciril Šircelj, Sheboygan, Wis. — rojena Slovenca.)
Pod zaglavjem “Med nami rečeno” — piše p. A. Urankar — omenja:	“Father V. Vodušek
(na kongresu je zastopal vsa lokalna društva iz San Francisco, Calif., vključivši tudi socialistična) je v lepem članku napisal svoje vtise o Clevelandskem narodnem kongresu in podčrtaval v njem velik pomen slovenskega narodnega zborovanja. Po domače pravim.: “Z jezika mi je vzel vse besede, ki jih je zapisal v Amer. Slovencu.” — Nadalje (p. A. Urankar) omenja: “Na kongresu so vsi jokali, kako nam Nemci more kmeta, delavca, zdravnika, advokata, pesnika, pisatelja. Noben ni hotel o-meniti duhovnika ali ubogega slovenskega vernika, ki je tudi padel pod zločinsko germansko roko. Ali je versko (katoliško) prepričanje tako grda stvar, da se ga morajo nasprotniki sramovati, ali je slovenski vernik res tak zagamanec, da mu njegove smrti ne smeš všteti kot doprinos lepši novi Sloveniji, da mu kri naših duhovnikov ni bila o-membe vredna in sočustvujoče besede .. .”
K razvoju nadaljnih dogodkov je vredno omeniti, kar je: “Iz naselbin” — Ave Maria, maj 1943, str. 1 — natisnjeno: “Zbolel je naš p. Kazimir Za-
Zaradi Nobelove nagrade leta 1959 toži
Leta 1959 sta dobila Nobelovo; ločilni domislek”. To mu lah-nagrado za fiziko ameriška je-:ko sedaj škoduje, drska raziskovalca dr. Owen! V prihodnjih tednih, ko bo
ko habsburško dinastijo, kakor tudi vsak poskus, da bi se Slovenci vključili v takozvano katoliško srednje-evropsko kombinacijo;
e)	Kongres je obsodil akcijo grofa Sforze, ki govori o demokraciji, pa 600,000 ■ Jugoslovanom, ki so od 1. 1918 prišli pod Italijo, odreka naj primitivne j še pravice samoodločbe;
f)	Kongres je nadalje sprejel vrsto sklepov ,za bodoče delo, za slogo med jugoslovanskimi ne-
ameriškem kongresu za tajnika SANS). Od prevelikega dela so mu živci odpovedali. Nahaja se v Leo House v New Yorku. — Pripomnim, da odslej on ni več aktiven pri SANS.”
Prispel je v Nev/ York Rev. Franc Gabrovšek, da v svoji posebni službi jugoslovanske vlade pomaga proučevati povojne probleme. Gospod je preje bival v Londonu.
Naznanjen je tudi odhod v London ministra g. Franca Sno-
Chamberlain in dr. Emilio Gino Segre, ki sta 1. 1954 dokazala obstoj negativno nabitega protona (antiprotona).
Sedaj jih toži pred kalifornijskim vrhovnim sodiščem v Ala-medi	itali j ansko-amer ikanski
profesor Greste Piccioni za odškodnino $125,000. On pravi, da je svojima bivšima tovarišema na univerzi Berkely izdal skrivnost, s pomočjo katere sta odkrila antiproton. če že ni bil deležen časti, hoče imeti vsaj denar.
Učenjak je molčal 13 let, ker je takrat (1. 1959) sklenil z o-bema nagrajencema “pogodbo o sodelovanju”. V plačilo za njegov molk sta mu obljubila vsakovrstne ugodnosti, predvsem dostop do mnogih državnih rar ziskovalnih naprav na zavodu, ki jih je on kot tujec s socialistično preteklostjo nujno potreboval, če je hotel nadaljavati s svojimi poskusi.
V tem času se je marsikaj spremenilo — v korist prof. Pic-cioniju. Postal je ameriški državljan, njegovi mladostni socialistični grehi so pa tudi že pozabljeni, čemu bi drugi posnemali njegovo smetano, si je mislil med tem že uveljavljeni učenjak.
Piccionijev bistveni prispevek odkritju delcev, ki so manjši od atoma, katerega obstoj nas uči, da je poleg materije lahko tudi antimaterija, sicer v 1. 1955 objavljenem delu Segreja in Chamberlaina ni bil omenjen, vendar je Emilio Segre v svojem govoru ob prejemu Nobelove nagrade v Stockholmu izrecno pokazal na Piccionijev “od-
sodišče v Kaliforniji razpravljalo o tem slučaju, bomo zvedeli, če se Nobelove nagrade dajo iztožiti. Če se dajo, potem nihče ne more predvideti posledic. Koliko ljudi je že dobilo npr. nagrado za delovanje za mir, pa niso sami prišli na idejo, ki so jo pozneje uspešno zastopali.
Francija prodala orožje fenemelš
WASHINGTON, D.C. — Venezuela je naročila v Franciji raznega orožja za vojsko v skupni vrednosti 60 milijonov dolarjev. To je po drugi svetovni vojni naj večje tako naročilo kake države Latinske Amerike v Evropi.
Podatki Pentagona trdijo, da so države Latinske Amerike kupile za najmanj 900 milijonov dolarjev orožja v teku zadnjih dveh let izven ZDA. Dve tretjini vseh teh nakupov naj bi bilo v Franciji, ostanek pa v Veliki Britaniji ali v Italiji.
V istem času so ZDA prodale državam Latinske Amerike o-
Pakistanska narodna skupščina je dogovor potrdila že preje, tako je ta zdaj postal polno ven Ijaven in obvezen.
za
dolarjev.
Francosko orožje je modernejše od ameriškega in tudi kupni in plačilni pogoji so ugodnejši. ZDA zahtevajo 6% obresti za kredit do največ 10 let, Francozi so ga dali ob 2% obresti in za dobo 20 let.
Strah ljudi pred samoto konec tedna
WASHINGTON, D.C. — Psihologi ameriške uprave za letalski promet so ugotovili, da je petek “dan zračnih piratov”. Mnogih ljudi z duševnimi motnjami je strah samote ob koncu tedna, razen tega pa so mnenja, da so v tistih dneh spričo množičnega prometa na letališčih manj vestni pregledi kot sicer.
“Žalostna nedelja” — tak je naslov pesmi, ki je pred vojno nastala na Madžarskem — je nakazovala podobno duševno stanje, le s to razliko, da so takrat razočarani ljudje obračali svojo stisko navznoter. Pesem je sprožila na Madžarskem in tudi drugod val samomorov. Zdaj udari notranja stiska navzven. Posledica agresivnosti iz dolgega časa je lahko tudi ugrabitev letala.
MALI OGLASI
Stanovanje iščeta
Zakonca z eno hčerko iščeta 4 ali 5-sobno, stanovanje z gara-rožja za skupno 130 milijonov j žo od 60 - 68 ceste.
rodi in za pomoč in rekonstruk- ja. — Istočasno sta v Evropo od-
šla dr. Boris Furlan in dr. Ivan
Čok. Zdi se mi, da zadnji je od-
šel v Kairo, Egipt. Napisal pa je
v angleškem jeziku brošuro “The problem of Trieste”. On, rojen Tržačan, je poklican za to delo, saj njegova družina je živela tam, ko je imel Trst še nesporno slovensko večino.
(Dalje sledi)
M. Tekavec
KAJ MALO PROLETARSKO
Slika na levi kaže moderno, svileno rožasto srajco na razstavi “moda za 1973” v Moskvi, glavnem mestu Sovjetske zveze. Vsekakor na njej ni nič prida proletarskega. Slika na levi spodaj kaže zimski plašč obrobljen s semišem za mrzlo rusko zimo, slika spodaj pa obleko z nekako rusko tuniko, obrobljeno z usnjem in s kovinskimi okraski.
lad ii ntifijoEicv ljudi na javni ficdparš v ZDI
WASHINGTON, D.C. - Po uradnih vladnih podatkih je bilo v preteklem marcu na javni podpori v ZDA 15,070,000 ljudi, 212,000 več kot mesec preje. To so zadnji podatki, za kasnejše mesece namreč podatki še niso zbrani v celoti.
Tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo poroča, da je to najvišja številka od leta 1966, ko je skrbstvo za reveže prevzela zvezna vlada. Največje število novih podpirancev pripada pomoči družinam z odvisnimi otroci. Takih je bilo v
Kličite 361-7904
—2,4 avg)
V najem
Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033.
-(147)
Hiša naprodaj
6-sobna enodružinska hiša z garažo in velikim vrtom je ugodno naprodaj na E. 60 St. Za pojasnila kličite: 951-9252. __________________________(148)
Hiša naprodaj
Dobra 4-družinska, z alumi ni jem obita hiša, vsako stanovanje po 5 sob, velik lot, je naprodaj v fari sv. Vida, na 7023 St. Clair Ave. Kličite 391-8572
(149)
Naprodaj
Trgovina z železnino, obstoječa 40 let. Se mora prodati. Cena zmerna. Na E. 69 in St. marcu kar 120,000. Skupno jih Clair Ave. Kličite 361-1635. je bilo na tej pomoči 10.9 mili-'	(147)
jonov.	j----------------TU-------------
Skupno je bilo izdano na ra-! .7.-i 1 ^P1'0 aj	.
v ,	i Zidano poslopje na St. Clair
cun podpor v marcu 1.6 bilijona, 88 milijonov več kot v februarju.
Število podpirancev je od julija 1971 do letošnjega marca narastlo za 5.1%, eno leto preje v istem razdobju pa kar za 17.6%.
(Ave, 6 stanovanj, vse oprem-1 Ijene, in 2 trgovini. Še mora prodati. Zmerna cena $17,500. Kličite 361-1635
(147)
Indija odobrila dogovor s Pakistanom
NEW DELHI, Ind. — Pretekli teden je indijski parlament odobril dogovor, ki ga je sklenila p r e d s e d n i ca vlade Indira Gandhi s predsednikom Pakistana Bhuttom in ga podpisala 3. julija 1972 v Simli.
Dogovor predvideva izmenjavo v zadnji vojni decembra lani zasedenega ozemlja. Indija bo vrnila 5,139 kvadratnih milj pakistanskega ozemlja, Pakistan pa 69 kvadratnih milj indijskega. Indijske in pakistanske čete bodo ostale na svojih položajih v Kašmirju. Tam je Indija zasedla 480 kv. milj pakistanskega ozemlja, Pakistan pa 53 kvadratnih milj indijskega.
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša z novo zidano garažo je naprodaj na 1274 Norwood Rd. Za ogled pridite osebno ali pokličite 391-6523.
-(149)
Malo stanovanje išče
Dekle, čisto in pošteno, redno zaposleno, išče 3-sobno stanovanje v bližini sv. Vida.
Kličite naš urad.
Moški dobijo delo
Moški dobi delo Izkušen mizar dobi delo v Willoughby okolici. Mora razumeti angleško. Kličite 951-4177.
(149)
DELO DOBIJO
Mesar dobi delo
Slovenska mesarija v st. clair-ski okolici išče mesarja, ki govori slovensko ali hrvaško. Kličite podnevi 361-0566, ob večerih 481-8681.
-(149)
ry~
SCEM0 URADNIŠKO MOC
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103



IVAN PREGELJ:
Magister Anton
ZGODOVINSKI ROMAN
Red pa mora biti. Dvanajst dni, pravi ta red, imaš prenočišče pri nas. Dalje ne gre, si umel? In danes je že petnajsti dan, kar si tu. Gospod Antonio, tako je red pri nas. Ali naj dušo pogubim radi tebe? Petnajst dni, pomisli!”
Magister se je zopet opravičil, češ, da je imel opravkov, a da je voljan po moči plačati za izredno naklonjenost; zdaj pa bo itak šel, ker je svoj posel v Rimu opravil.
“Strašen človek si,” je planil dobri gospod Ballaben. “Kako me vendar umeš? Ali sem dejal, da moraš vstran? Ali te podim? Grdine — red! sem dejal, da veleva dvanajst dni. Meni je prav, če ostaneš vse leto. Samo odljuden ne bodi tako. Zakaj to grdo slabost imaš; hudo odljuden si; ne zineš* ne poveš, ne odkod ne zakaj, kar bi jaz vedeti moral, ki za red v hiši skrbim.”
Magister je skušal biti vljuden in je povedal še enkrat kakor tedaj, ko je prišel v zavetišče, da je Anton od Mahničev, magister in posvečen duhovnik, da išče v Rimu sorodnika, ki je v oblasti hudobnega človeka in za čigar dušo se boji. Gospod Ballaben je živahno prikimal z glavo in dejal:
“Pa to vse že vem. A to ni vse! To, pa vse! Dio santo! Lepo je reči: doma sem iz Ilirije. Pa kako naj jaz vem, kje je ta dežela? Da je do tja dva meseca poti? Pa kod? Po suhem? Po morju? Mimo Sicilije? Po poti, ki jo je hodil sveti Pavel? Ali pa v smer, kjer je učil sveti Andrej? Sveti Jeronim? Ha! Imam te! Dalmacija morda? Ali je tako?”
Magister je pritrdil in črtal hišnemu varihu pot, ki jo hodi domov:
“Orvieto, Citta della Pleve, Arezzo, Ferrara, Padua, Venezia ...”
“Tedesco torej, Nemec, ha? Kaj? Nisi? S turške meje? Pa kristjan? Ali so pri vas Turki Kristusovi? Bog jih blagoslovi, prvič čujem! Dio, Dio, kolika čudesa so po svetu!”
Magister mu je pač skušal dopovedati, da so Turki Turki, a dobri gospod Ballaben je bil po svoje doumel in je vztrajal mor-
MLADI VOJAK — Mladi Viet-namček si je pri mestu Hue naložil del vojaške opreme, ki pa je zanj očitno še pretežka. Nekdanje cesarsko mesto Hue je cilj rdečega napada v Južnem Viet-namu, trdijo poročila obveščevalne službe.
da nalašč v šali pri svojem veselem spoznanju:
“Torej si turško katoliški? Dobro, dobro! Zdaj urnem. Seveda! Drugačne šege so pri vas. Tam hodite zjutraj spat, kaj ne? Saj vam vzhaja solnce zvečer? Osem ur preden v Rimu, kakor je zapisano: ex oriente lux — luč od vzhoda. Pripoveduj, domine, pripoveduj o Dalmaciji,- o Iliriji!”
Magister je pravil o svojih rojakih. Čudno toplo se mu je jemalo iz ljubezni do daljnih krajev, iz domotožja po Krasu. Gospod Ballaben je poslušal, kimal in pritrjeval:
“Davero, Turchi! Ma buoni, bonissimi! Resnično Turki ste, pa vsaj dobri, prav dobri. Turchi christianissimi — najbolj krščanski Turki. Kdo bi to verjel! Pa bo že res. Saj je zapisano, da bodo Gospoda Boga slavili vsi jeziki in vsi narodi.” Tako je magister popolnoma zadostil predstojniku zavetišča, ki se je-dvignil in zravnal nato nekam uradno:
“Magister Anton, torej?”
Segel je k sebi in izvlekel pismo. Nekaj trenutij je motril nato molče mladega duhovnika. Potem je dejal:
“Visoke gospode imaš za prijatelje.”
Magister je pomislil na dobrotnika škofa Vrbana in dejal: “Vsak dan molim hvaležno zanje.”
“Beri!” mu je podal gospod Ballaben pismo. “Podpis preberi!”
“Ghislieri,” je bral magister, Ballaben je tolmačil:
“Veliki inkvizitor ti piše. Ali moreš presoditi, kaj to pomeni?”
Magister je molče preletel pismo, ki je bilo priporočilo visokega kardinala za vse višje šole v cerkveni državi pa še v vojvodstvu toskanskem in sosedni beneški ljudovladi. S hvaležnostjo se je domislil prejšnjega dne in svojega snidenja z ‘očetom nesrečnih jetnikov’. Umel je, da mu je prav ta duhovni pismo izposloval.
Obšla ga je velika radost. Začutil je, kakor da je že uspel. Nekam motno je obenem verjel, da ga Bog prečudno vodi, da obrača človeku poti navidezno kakor po praznem naključju, postavlja ovire, zapušča v bridkosti in tegobi, a zopet privede do smotra prav po navideznih stranskih stezicah, ki pa so bile po božji vednosti vendar že od začetka edina prava pot. V globoki vernosti se je vnel in upal: “Gospod! Saj vidim in verujem! če boš videl, da bo treba, ognjeni steber mi boš prižgal na pot. S Teboj, Gospod, bom došel. Rešil bom Pavleta!” Pohlevno je nato začel zahvaljevati gospoda Ballabena za prenočišče, češ, da pojde takoj na pot. Prijatelja Žolne se v svoji goreči nestrpnosti niti spomnil ni. Šele pozneje, ko je šel za pot odpravljen mimo krčme pri trojnem “Bo”, se ga je domislil in vstopil. Našel je Jerneja v postelji in ga moral zbuditi. Jernej je bil videti za pet let starejši in se je nekam sramoval magistra. Potem pa je neprizanesljivo povedal o sebi, da se je vso noč vlačil po rimskih beznicah. Bil je strašno žejen. Magister mu je moral iti dvakrat po vina. Šele, ko se je Jernej napil, je postal zgovornejši.
“Jurij je zapustil Rim,” je povedal.
“Veš torej?” je vzkliknil magister veselo.
“Videl sem ga,” je rekel' Žolna. “S fantom, 'ki ga iščeš, je jahal na mezgu proti severu ob Tiberi navzgor.”
Magister ga je začel zahvaljevati za dobro vest. Jernej je zamahnil z roko in dejal:
“Plačal mi boš še eno tako posodo vina, pa je. Zakaj, odkar sem vstal, me tisti moj pa-tronus cum falce (Pokrovitelj z nožem.) ne bo več redil.”
Nato je še pripomnil, da neki pojde tudi sam čez nekaj dni isto pot kot magister proti Or-vietu in potem čez gore na Be-nečansko. Magister je vprašal, ali je torej prav res videl tudi Pavleta Skalca.
“Videl!” je dejal mirno Žolna in vprašal; ali hoče Anton, da mu pove, kako sodi o mladem in njega bodočih poteh.
“Mlekozob je še, zato se mi smili,” je dejal, a čudno trpko, s smislom besede neskladno, da je magister osuplo pogledal. “Moji vihravosti je v sorodu! Po licu sem mu videl.”
“Kako si rekel, Jernej?” je vprašal s tesnobno skrbjo magister.
“Da je moje vrste človek,” je ponovil očitno še bolj pikro Žolna. “Le v tem ga razločim, da so mene preveč, njega premalo tepli.”
Kar ogorčeno je nato zavpil v magistra:
- “Zakaj mu nisi šibe privoščil,
ščencu, da bi se bil vsaj bal nečesa, ko ljubiti nikoli videl ni.” “Kako misliš, je vprašal magister, ki mu je bilo še bolj tesnobno. Obraz mu je zalijala rdečica, kakor da so mu razodeli skriven, sramoten greh.
“Matere ni imel, ko je našel pamet,” je povedal bolj mirno Žolna.
“Tako je, veruj! Otroci brez matere, — ali meniš, da kdaj I zvedo, kaj je ljubezen? In če i ne zvedo —- — Ali meniš da
PRI KRMLJENJU — David Ballard v Bradfordu, Pa., je posvojil zapuščene mlade robine in jih krmi, dokler ne bodo sposobni skrbeti sami za sebe. Fantič ima pri tem svoj način postrežbe in — zabave.
PRIPRAVE NA BODOČI PROGRAM V V ESOLJU — Program Apollo bo letos končan, ko bo zadnja vesoljska ladja te vrste poletela v decembru proti Luni. Pripravljajo med tem novega, ki naj bi pokazal sposob nost človeka živeti dalj časa v vesolju. Na gornji sliki vidimo skupino astronavtov, ki-se pripravlja na 56 dni bivanja v posebni sobi NASA za preskušanje pritiska, ki jo dr. William E. Thornton prireja, Robert L. Crip-pen stoji zadaj na desni. Vsi trije bodo preživeli skoraj dva meseca v tesno zaprtih prostorih, da zberejo potrebne podatke za Sky lab odpravo. Na spodnji sliki vidimo astronavta Crippena, ki počiva v “spalni vreči”, kot jih bodo rabili v vesoljskem laboratoriju.
- šmtrrfd
: Don't take your pet bird out of the country this year, says the U. S. Department of Agriculture, if you ; do, you may not get your pet back home. Mynah birds or parrots, parakeets and other birds of the parrot family are barred from the United States because they might carry exotic newcastle disease j — fatal to pet birds and poultry. Also, travelers going to the far west — specifically southern , California and western Arizona — should not take pet birds. Eight southern California and two ; Arizona counties are currently under quarantine because of exotic newcastle disease. No birds of any l kind may be moved out of the quarantined area,	..j
morejo poslej najti to nenado-|mestljivo? Nikoli! Vem, kar j vem. Imaš me pred seboj. Ma-; tere nisem imel, zato sem se izgubil.”
Magister je jecljal, da je bil Pavle vedno vzorno dober otrok.
“Hudič ti pogubi še boljšega,” je menil svojeglavo Žolna.
“Pa kako sme, kako more?” je vprašal z bridkostjo magister.
Jernej je odgovoril nekam kakor brez zveze:
“Ko sem vprašal Jurija, kam, je fant odgovoril zanj. Veš li, kaj je dejal? Domov, je zinil, domov. Ali umeš?”
“Domov, da je rekel?” je ponovil magister bolno, ne . da bi spoznal, kaj je hotel povedati Jernej.
“Ne umeš? Pa si magister!” je dejal Žolna rahlo pomiloval-
no. “Na žalost in željo, na. en° i edino nedolžno slo, ki je bila v njem, ga je satan ujel kakor na odico. Na žalost po domu, kor si sam pravil, da ti je, ace nec pobegli, pisal, kako mu je v Rimu dolgčas.”
“Moj Bog, ali te prav razumem?” je zastokal magist®r' “Mar ima tako moč hudobni ° nas?”
“Tako pot in pamet, reci, je menil Žolna. “Lovi, kakor zna . in more, na kos kruha, na eno , žejo, na en sam pogled celo j ena tiho, otroško, sveto žalos • Tvojega Pavla ima. Zdaj ga ° lahko na pet novih žalosti želj. Bo že Stradiot skrbel zato.
“Preklet je ta človek,” je vZ kliknil bolno magister.
(Dalje prihodnjič)
Se-
TUDI OTROCI UDELEŽENI — Ko se protestantje « ^ „ verni Irski pripravljajo resno na nastop za “svoje pravi-hočejo imeti pri tem svoj delež tudi otroci, četudi za
en-
krat šele v igri. Fantič si je po zgledu pripadnikov po
dtal'
ne vojaške skupine nadel “masko”. Ko so upali, da bo P
&
šlo do miru ali vsaj do premirja, so postali spopadi bombni napadi še številnejši in bolj krvavi.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
DRUŽINA
Cleveland, O. 2. avgusta 1972.
V blag spomin
OB 22.	^ TV V
OBLETNICI ODKAR J ^ g GOSPODU PREMINUL £ LJUBLJENI OČE, BR^
IN STRIC
Anton
Chandek
Izdihnil je svojo dušo dne 2. avgusta •
22. let je že minilo, odkar si, dragi, šel od na a vedno svež spomin je r pogrešamo Te vsaki čas.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive,