RIMORSKI DNEVNIK
a plačana v gotovini r<	/a I•
Postale I gruppo	L6D8 OU Ur
Leto XXV. St. 35 (7229)
TRST, sreda, 12. februarja 1969
Kongres komunistične stranke itauje
Pozdravi predstavnikov tujih delegacij in nadaljevanje splošne razprave
Zjutraj sta med drugimi govorila Natoli in Amendola, popoldne pa »o se zvrstili pozdravi tujih delegacij - Avstrijski delegat je govoril o Južni Tirolski - V imenu KP SZ je pozdravil Ponomarjov
H^OlOGNA, 11. — Danes se .je P°klanski seji kongresa KP Je nadaljevala debata, popoldne tiki ° kongres pozdravili predstav-£ tujih delegacij.
Uputraj sta bila med na.jvažnejši-Joie2rt govor Natolija in Amen-Tred njima je govoril član 4l~"Va Occhetto, ki je poudaril, jo ^niesni smotri« borbe ne sme-ijjptnegliti osnovnih smotrov. Za-% je «poglavitna nujnost jj u»lna strategija reform«. Dodal «med kapitalizmom in so-ij^hom ni prostora za stalno de-^»atično družbo; je samo pro-w za našo borbo, ki naj odpre ilin.aucialistični družbi, ki jo mi-J® ustvariti«.
h «011, dan centralnega komite-liJa med drugim izključil, da je (d ja «v predrevolucionarni fazi«, tjv™ je «ura X« blizu. «Pač pa v fazi zaostritve razredne boril' : kateri visoka stopnja zavesti j,, napredna raven velikih mno-tsn, dostavi j ata na dnevni red ne vprašanja, povezana s social-kv: zahtevami, temveč tudi pro-kLne spremembe struktur in dr-F® oblasti«.
iiJ^oudola pa je v svojem govoru ŽS^rngim izjavil: «Med socialde-[tjStskim oportunizmom, ki je poklal socialistično stranko do iffienega sodelovanja z zmernim il 5v°m Krščanske demokracije, tiit^kstremizmom. ki zavrača polita. Gramsci-Togliatti demokratični5* napredovanja k socializmu, lj 5|Oya postavlja stare vzorce, ki irj,?1«. že večkrat poraženi med taktičnimi preizkušnjami med-k^Ouoga delavskega gibanja, je losu .Politika, ki jo je odločno in i n° obrazložil tovariš Longo.
Hje . Politika, ki združuje izkuš-ki so se nabrale v številnih % "U, od antifašizma do odpora, (^Osvoboditve, do republikanske tij jsetletnice in je podlaga za ak-tiw' ki stremi po zgraditvi nove lil izusti laične in katoliške levice kj, Ustvaritvi «nove borbene stran-socializem v perspektivi de-Hi^ktične in sooialistične spre-iS* Italije.«
t$5*®m je Amendola dejal, da je *5os ’ sedanje krize odvisna od lit,°bn°sti graditve demokratične H0rUativ£ levi sredini. To ni sa-ttljL^aloga komunistov, vendar v i? meri naloga komunistov.
I »Jhdola je izjavil, da se strinja (j jvšom in je zatem v veliki me-'Cravnava> notranje probleme Končke. Govoril je o enotnosti in C^il, da to nikakor ne pomeni 4E*knost. Novi problemi so tako da ie naravno, da se o njih d® nastajajo polemike in C»laSja. Razcep v mednarodnem leiHi^^tičnem gibanju in ostra polt m' ki ie sledila, sta nujno ime-t^uuiev tudi v Italiji. Omenil je 1* | ’ da je kriza, ki je eksplodira-Vai -*-968, prihaja pa «od daleč«.
se iz tega kar je Togliatti W?Va* «antifašistično revolucijo«. ■Vri".So dogodki teta 1968 pospešili, le (]‘Co vseh teh novih problemov, ti J,™ Amendola, ne smemo osta-fkitta «arih položajih, temveč mo-'•Šhi Jkvzeti odprto stališče. V iz-SoriiJku 20 let po osvoboditvi je eiw*8a za akcijo h graditvi nove iti un°sU laične in katoliške levice biUstvaritvi nove stranke v boril^ socializem.«
(tjo ,dola ie natc dejal, da mo sklepi kongresa biti obvezni !|Wn° stranko. Ne sme biti «ne 8 80valcev ne premaganih«. V zve-'Ko bojami je Amendola dejal: ■ter vračamo struje, delamo to, SotrU''e in frakcije niso orodje Racije, temveč dušitev svo-Stranl?a kroženja iaej v notranjosti Strpipe' Kadar namreč obstajajo illjj ’ se ne govori več: «Kako mi-tv,r'temveč: «S kom si?« Še dalje v,ris o spoštovati pravico vseh to--kiratV’ da se n'‘ strinjajo in kri-Jeti j0 v okviru stranke toda spre-vMhJe treba sklepe večine. To je bo g.0 bila moč KPI. Samo tako 5$ * Janka izpolnim naloge sedanje-Amnutka-
[Ha do*a -ie nato poudaril, da ie bi £ odpreti vrata mladim, ne da S* Prej zahtevali sprejem «našili vico a Omogočiti jim je treba pra-<Srtini °. ;skrene in Ljalne kritike in ^"kritike.
Prvi Popoldanski seji je kongres H k Pozdravil predsednik avstrij-bfl, pianistične stranke Franz Mu-»llžn81 je najprei načel vprašanje ti Tirolske. Poudaril je, da je anJe še nerešeno zaradi nate skaPja italijanske konservativ-heak(VUP‘ne’ s katero so avstrijske Vlal ■ arne sile močno povezane, t* ' le, da avstrijska komunistič-iešitg"abka podpira demokratično te j sv na podlagi pravo avtonomist.; Se veseli, k j ugotavlja, da e-H l rešitev podpira tudi italijan-baj^Uunistična stranka. slW, alžirske narodnoosvobo-jktou,fronte je poudaril enakost «7 s KPI. Poudaril je pota,* borbe proti ameriškemu še-Pltit.i iadjevju v Sredozemlju in grožnjam NATO. Omenil je ‘itj-rUsko vprašanje in dejal, da «ki se sicer sklicuje na na-ki ideje, je uvedel strukture, med najbolj nazadnjaškimi
voj intemacionalizma in komunisti namu pomeni skupno zmago vsega
-----j-*-- —<—■ rT-i- —	i-1 komunističnega tabora. Toda ta
zmaga in druge zmage komunizma ne smejo pripeljati do prepričanja, da je nevarnost imperializma izginila, kajti imperializem ni papirnat tiger, čakajo nas druga težavna leta in pojavljajo se drugi težavni dogodki, kakor na primer na Srednjem vzhodu.
Zatem je Ponomarjov omenil češkoslovaško vprašanje In ponovil sovjetsko tezo o «pomoči» češkoslovaškemu ljudstvu in njegovemu voditelju.
Govoril je zatem o sovjetskih uspehih na raznih sektorjih in -tudi v vesoljskem raziskovanju. Glede odnosov z drugimi komunističnimi strankami je govornik Izjavil: «Ni jn ne sme biti vodilne stranke, dočim razlike ne smejo ovirati borbe proti skupnemu nasprotniku.«
morajo dati zgled. Zato so belgijski komunisti zavzeli stališče proti sovjetski intervenciji v ČSSR Toda ne sprejemajo oddaljenosti in ločitve od sovjetske komunistične stranke.
Predsednik vzhodnonemške enotne socialistične stranke je govoril o berlinskem vprašanju, pozdrave čilske komunistične stranke je sporočil član političnega urada Jose Oyarce. Za njim so pozdravili še predstavniki severnokorejske in ciprske komunistične stranke ter predstavnik ljudskega gibanja za osvoboditev Angole.
Sledil je pozdrav tajnika CK KP SZ Ponomarjova, ki je poudaril, da je moč komunističnega gibanja našla potrditev v uspehu vietnamskega ljudstva v borbi proti ameriškemu imperializmu. Zato se lahko trdi, da zmaga v Vlet-
fini m iiiimmiiiiim um n iiiiimiiiiiii m milili im iiiiimui 111111111111111111111111111111111 um n 111111111111111111111
KLJUB UKREPOM NDR PROTI POSLANCEM ZRN
ni. k zaostritvi položaja v zahodnem Berlinu in k povečan iu napetosti v Evropi«.
Poročilo pripornima, da ni bil zahodni Berlin nikoli del ZRN. kot so to večkrat izjavile velesile proti-hitlerjanske koalicije. Poziva dalje bonske oblasti, naj se odrečejo politiki provokacije do zahodnega Berlina, ker bodo morale sicer prenašati resne-posledice. Izjava se zaključuje z ugotovitvijo, da ko si «ZDA, Francija in Velika Britanija naprtile posebno odgovornost, ker dopuščajo premišljeno provokacijo vlade ZRN«.
V Črnomlju proslava 25-letnice SNOS
LJUBLJANA, 11. — V Črnomlju, v Beli krajini bo 19. februarja slovesna proslava 25-letnice prve seje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, katere se bodo udeležili poleg 90 bivših članov prvega slovenskega parlamenta tudi zastopniki izvršnega sveta, člani sveta federacije Slovenije in delegacije vseh družbeno-političnih organizacij. Na slovesnosti, ki bo v zgodovinski dvorani prosvetnega doma v Črnomlju, bo govoril podpredsednik skupščine Slovenije dr. Jože Brilej.
So
z ustanovami, ki imajo %J» rasistično in teološko pod
bolgarske partije je po-■bv 1 član političnega urada živ-®isic za njim pa predsednik bet ^es^r komunistične stranke Dru-ki je dejal, da je v nje-tteZjOržann ostala «avtonomna slin kktrni zelo majhna«, in zato se S^stai razširiti zavezništva, ki so ki a v realni borbi, med soda-Nin -.omuntsti in demokristjani. ^aril je, da je potreben nov raz
Von	Hassel je	potrdil:
Bundestag bo	zasedal v	Berlinu
Wilson je dospel v Bonn - Sestanek Jakobov.
skega s predsednikom vzhodnonemške vlade
BONN, 11. — Novi predsednik I iijo predsednika izven državnega Bundestaga Von Hassel je danes i teritorija, kar dokazuje težnjo za-potrdil, da bodo novega zahodno-1 hodnonemških krogov k hladni voi-nemškega predsednika izvolili v zahodnem Berlinu.
Zvečer je prispel v Bonn predsednik britanske vlade Harold Wil-son. Na letališču, kamor se je Wil-son pripeljal s «cometom« vojaškega letalstva, sta ga sprejela britanski veleposlanik v ZRN sir Jackling in podtajnik Von Guttenberg. Britanski premier je izrazil upanje, da bodo razgovori, ki jih bo imel jutri in v četrek s kanclerjem Kiesin-gerjem o mednarodnem in evropskem političnem položaju uspešni.
VVilson je tudi potrdil, da bo v petek odšel v zahodni Berlin, kjer se bo sestal z županom Schtitzem.
Ob priliki sprejema v bonski občinski palači, kjer se bo Wixson vpisal v častno knjigo, so študentje mestne univerze napovedali tiho demonstracijo za Biafro.
Sovjetski maršal Ivan Jakubov-ski. vrhovni poveljnik vojaških sil Varšavskega pakta, ki se je včeraj nepredvideno pripeljal v vzhodni Berlin, se je danes sestal z ministrskim predsednikom NDR VVillijem Stophom. Sestanka, ki je potekal — kot poroča agencija ADN — «v vzdušju popolnega razumevanja«, so se udeležili tudi maršal Piotr Koševoj, vrhovni poveljnik sovjetskih sil v NDR, ter višji častniki vzhodnonemške vojske. Na sestanku je bil govor — pravi poročilo ADN — «o aktualnih problemih«.
V Bonnu sta se danes ponovno sestala zahodnonemški zunanji minister Wllly Brandt In sovjetski veleposlanik v ZRN Ca-rapkin. Do srečanja je prišlo na sprejemu, kj ga je priredil sovjetski diplomat. Glasnik zunanjega ministrstva je sporočil, da sta si Brandt in Carapkin izmenjala mnenja «o aktualnih političnih vprašanjih«. V Bonnu prevladuje mnenje, da sta govorila predvsem o nemškem podpisu pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja, mogoče pa tudi o ukrepih Pankovva proti zasedanju Bundestaga v zahodnem Berlinu.
O slednjem problemu se je Brandt nekoliko pozneje pogovoril z zahodnoberllnskim županom Schiitzem, ki se je potem sestal tudi s predsednikom Bundestaga Von Hasselom.
Sovjetski tisk danes znova komentira prepoved NDR ziahodno-nemškim poslancem, da potujejo skozi njeno ozemlje v zahodni Berlin. «Pravda» piše, da je ukrep Pankovva odločen odgovor provo-katorskim spletkam zahodnonem-škega militarizma ter da je popolnoma utemeljen in v skladu z mednarodnimi načeli.
«Izvestja» pa pišejo, da so zahodnonemški neonacisti sprejeli sklep, da se novi predsednik ZRN izvoli v zahodnem Berlinu, kot poziv k aktivizaciji nacionaldemo-kratske stranke. Vodstvo neonacistične stranke je po pisanju sovjetskega lista že začelo utrjevati varnostno službo po vzorcu hi-tlerjanskih «SA», katere namen bo med drugim varovati neonaciste, kj se bodo v zahodnem Berlinu udeležili izvolitve predsednika. Najbolj zaskrbljujoče pa je — zaključujejo «Izvestja» — da potekajo te priprave ob tihem odobrava nju zahodnoberlinskih oblasti.
Glasilo vzhodnonemške stranke socialistične e n o t n o st j «Neues Deutschland« pa piše, da nasprotuje sklep o izvolitvi novega predsednika v Berlinu mednarodnemu pravu ter pomeni ((premišljeno provokacijo, s katero bi hoteli zaostriti napetost v Evropi«.
Poljska tiskovna agencija PAP je objavila uradno izjavo, s katero obsoja odločitev ZRN, da izvoli predsednika v zahodnem Berlinu.
«Poljska ne more dopustiti, da bi se vlada ZRN jjoslužila zahodnega Berlina za svojo politiko hladne vojne« pravi izjava. «Skupaj s svo-jirtii zavezniki še bo Poljska upirala vsem poskusom, da bi se omajal «slatus quo» v Evropi, ter poskusom, da bi se poslužili samostojne politične enote zahodneea Berlina za uresničitev revanšističnih teženj ZRN.»
Poročilo PAP pravi dalje: »Poljska vlada z zaskrbljenostjo gleda na odločitev oblasti ZRN, da izvo-
Po kratki prekinitvi so pozdravili še delegati komunističnih strank Firiske, Grčije, Libanona in ČSSR. češkoslovaški delegat Er-ban se je zahvalil italijanski komunistični stranki, ki je z izredno pozornostjo sledila razvoju v češkoslovaški stranki in družbi po januarju 1968. Poudaril je, da češkoslovaška komunistična stranka «ne bo nikoli izdala idealov, ki so skupni vsem nam komunistom«. Govoril je nato o razvoju v češkoslovaški komunistični stranki in o demokratizaciji v njej ter o dogodkih, kj so sledili lanskemu januarju.
Naštel je vrsto dosežkov pri izvajanju programskih obveznosti iz aprila 1968. Med drugim je omenil enakopravnost češkega in slovaškega ljudstva, rehabilitacijo po krivici obsojenih in pripravo gospodarske reforme. Dejal je, da se stranka trudi, da se izogne «poav-gustovski politiki': in da nadaljuje politiko, ki je bila začrtana januarja 1968. Poudaril je, da ne bo v ČSSR našla plodnih tal nobena protisovjetska propaganda, in je izrekel prepričanje, da se bodo nekateri začasni problemi s češkoslovaškimi zavezniki rešili toliko hitreje, kolikor bosta obe strani dosledni v spoštovanju medsebojnih obveznosti.
Na koncu je Erban izjavil, da bo češkoslovaška komunistična stranka prispevala k pripravi mednarodne konference komunističnih strank, ker vidi v tem pomemben korak k enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. Ko je Erban omenil Dubčka in Svobodo, so vsi delegati vstali in dolgo ploskali.
Pozdravi tujih delegacij so se zaključili z govorom predstavnika vietnamske komunistične stranke, ki so ga delegati pozdravili z dolgim aplavzom Govoril je o uspehih, osvobodilne vojne in poudaril, da je vietnamsko ljudstvo odločene nadaljevati borbo in zmagati.
Nocoj so se sestale politična, organizacijska in volilna komisija. Jutri se bo zjutraj nadaljevala debata, popoldne pa se bodo nadaljevali pozdravi tujih delegacij.
Novi incidenti v Bombayu
V zadnjih dneh .ie bilo ubitih 44 oseb
BOMBAY, 11. — Policija je danes ponovno streljala na demonstrante v Bombayu med novimi incidenti, do katerih je prišlo zjutraj v Indijskem mestu, število žrtev je tako naraslo na 44, število aretacij pa na 3.400. Dvesto oseb je bilo ranjenih od strelov in so jih morali odvesti na zdravljenje v bolnišnice, kakih tristo oseb pa je bilo laže poškodovanih. Sicer pa se je položaj v mestu, kjer je še vedno v veljavi policijska ura, znatno izboljšal. Tako je vsaj izjavil načelnik policije. Policijsko uro bodo verjetno jutri vsaj v dnevnih urah preklicali.
V Moskvi sestanek Kosigin-le Duc lho
MOSKVA, ^11 — Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin je danes sprejel posebnega svetovalca severnovietn-jmske delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam Le Duc Thoja Agencija TASS je sporočila, da je razgovor potekel «v vzdušju prijateljstva in popolnega vzajemnega razumevanja«. Le Duc Tho je na potovanju iz Pariza v Hanoj, kjer se bo posvetoval s svojo vlado.
PO VČERAJŠNJEM SESTANKU V PALAČI CHIGI
Danes splošna stavka v industriji Ni še sporazuma o pokojninah
Pogajanja o pokojninah se bodo nadaljevala danes - Stališča so še vedno zelo narazen
RIM, 11. — V palači Chigi se je danes začel sestanek med vlado in sindikalnimi predstavniki v zvezi s pokojninami. Prvi sestanek se je končal nekaj pred 15. uro in nov sestanek je bil ob 20. uri. Sestanku je predsedoval predsednik vlade Ru-mor, navzoči pa so bili tudi podpredsednik vlade De Martino ter ministri Colombo, Preti in Brodo-lini.
Po prvem sestanku je minister za zaklad Colombo izjavil, da so pregledali nekatere probleme, med katerimi so premična lestvica in zvišanje minimalnih pokojnin. Sedaj bo potrebno napraviti sintezo različnih stališč.
Minister za delo Brodolini je dejal, da se bližajo zaključku pogajanja, in da je po njegovem mnenju zadostna stopnja medsebojne dobre volje.
Že popoldne se je sestalo tajništvo CGIL, da prouči potek pogajanj. Zadevno sporočilo pravi, da so v sedanjem trenutku stališča obeh strani še vedno narazen. Vodstvo CGIL se bo sestalo v četrtek v Firencah.
Večerni sestanek se je končal nekaj po 22. uri, ne da bi dosegli kak pozitiven rezultat. Jutri zjutraj pa bo nov sestanek, katerega se bodo udeležili ministri za delo in zaklad ter sindikalni predstavniki. Popoldne se bodo ponovno sestali predstavniki vlade in sindikata v palači Chigi.
Po nocojšnjem sestanku Je minister za delo Brodolini izjavil časnikarjem, da bo jutrišnje jutro posvečeno poglobitvi nekaterih tehničnih plati raznih problemov. Popoldne pa se bodo ponovno sestali s sindikati. Brodolini je dodal, da
............m..n n mi m um n n m m.mlin..................
POSVETOVANJA MED ARABSKIMI PRESTOLNICAMI
Huseinova poslanica Naserju Riad bo obiskal Sirijo in Irak?
Poziv vsem Arabcem, naj 22. manifestirajo solidarnost s Palestinci - Nov spopad na izraelsko.jordanski meji
Poljsko-madžarska pogodba za izmenjavo surovin
VARŠAVA. 11.	— Poljska in
Madžarska sta podpisali danes v Varšavi večletno pogodbo za izmenjavo surovin. Pogodba bo veljala za petletje 1971-1975 ter zadeva predvsem produkcijo aluminija.
Pri poročanju o sklenjeni pogodbi poudarja poljska tiskovna agencija PAP, da pomenijo večletne pogodbe najbolj učinkovito in novo obliko integracije med članicami Comecona ter dovoljujejc dolgoročno načrtovanje v lažnih področjih gospodarske dejavnosti,
KAIRO, 11. — Predsednik jordanske vlade Talhuni in zunanji minister Rifai sta prispela danes v Kairo. Talhuni se je pogovarjal eno uro s predsednikom Naserjem in mu izročil «bratsko poslanico« jordanskega kralja Govorila sta o razvoju dogodkov na Srednjem vzhodu in o dejavnosti arabskih partizanov. Pozneje se je Talhuni sestal z vo diteljem organizacije «Al Fatah«, ki je bil prejšnji teder izvoljen za vo ditelja (rganizaciie za osvoboditev Palestine
Kakor so javili, bo zunanji nijjii ster ZAR Riad v kratkem obiskal Sirijo in Irak Poizvedoval bo q stališču teh dveh držav glede mirovnih pobud štirih velesil Ni izključeno, da oo Riad skuša) posredovati med Damaskom in Bagdadom, ker so se o c. nos: med tema dvema državama v zadnjem času ohladili spričo dejstva da sta v teh dveh državah na oblasti dve nasprotujoči si struji stranke Baas.
Riad se je sinoči pogovarjal z britanskim poslanikom v Kairu zlasti o francoskem predlogu za posvetovanje med štirimi velesilami in
zvezi s Srednjim vzhodom v njihovem imenu.
Kakor poročajo iz Pariza, bodo o krizi na Srednjem vzhodu razpravljali tudi na zasedanju parlamentarne skupščine zahodnoevropske zveze, ki bo 20. in 21. februarja v Parizu.
Izvršni svet organizacije za osvoboditev Palestine je sklenil pozvati vse Arabce, naj 22 februarja manifestirajo švojo podporo palestinskemu ljudstvu. V vseh arabskih deželah bodo v istem trenutku s petminutnim molkom manifestirali solidarnost z arabskim Jeruzalemom in z odporom na zasedenem ozemlju Vse Arabce pozivajo, naj od stopijo enodnevno p ačo v korist Palestincem. Dan 22 februarja je bil izbran, ker so tega dne Arabci Jeruzalema in Transjordanije razglasili protestno stavko proti upravnim ukrepom Izraelcev v zvezi z arabskimi podjetji Kakor piše «A1 Abram«, je izraelska odločitev, da odloži uveljavitev teh ukrepov, «ao kaz, da arabski pritisk lahko prisili sovražnika na umik«
V intervjuju egiptovski televiziji
o ameriškem odgovoru na ta pred- je predsednik organizacije za osvo-Iog.	I bodi.tev Palestine Arafat izjavil, da
Egiptovska agencija Men poroča, | se mladi Francozi in Holandci bo-da so štiri velesile baje pooblastile rijo ob strani palestinskih partizu-Jarringa, da se pogaja in odloča v nov. Dodal je. da so v vrstah pale-
! stinskih organizacij tudi egiptov
SESTAL SE JE Z NAJVIDNEJŠIMI SOVJETSKIMI PREDSTAVNIK!
Zaključen šestdnevni uradni obisk zunanjega ministra ČSSR Marka v SZ
Uradno poročilo o obisku ■ Dubčkov govor v rojstni vasi Uhrovcu * Tazky novi predsednik slovaške narodne fronte
Praga, 11. — Češkoslovaški zunanji minister Jan Marko je danes zaključil svoj šestdnevni uradni obisk v SZ ter se vrnil v Prago. Na praškem letališču je Marko izjavil, da so razgovori s sovjetskimi voditelji potekali v «dobrem vzdušju® in da je bila dosežena enakost gledanja na važnejše probleme, kot so sovjetsko-češkoslovaški odnosi, varnost v Evropi in drugi. Marko je tudi napovedal, da bodo nekateri zunanji ministri socialističnih držav v kratkem obiskali ČSSR.
Zvečer je bilo objavljeno uradno poročilo o Markovem obisku v SZ.
«Med svojim bivanjem v SZ — pravi poročilo — se je češkoslovaški zunanji minister Jan Marko sestal z generalnim sekretarjem KP SZ Brežnjevim, s predsednikom vrhovnega sovjeta Podgornim, s predsednikom ministrskega sveta Kosiginom in z zunanjim rn*nj_' sirom Gromikom. Predstavniki obeh držav so proučili konkretna vprašanja nadaljnjega razvoja in utrditve sovjetsko-češkoslovaških odnosov. Obe strani sta poudarili svoj interes, da utrdita enotnost držav socialistične skupnosti, da okrepita varšavski pakt kot obrambno organizacijo ter da pripomoreta k izboljšanju dejavnosti Comecona. Velika pozornost je bila jiosvečena vprašanjem evropske varnosti. V tem pogledu smatrajo sovjetski in češkoslovaški predstavniki da so veljavni načrti, ki so jih izdelale socialistične države v Bukarešti leta 1956 in komunistične partije v Karlovih Varih leta 1967.»
Poročilo se tako nadaljuje: «Obe strani sta izrazili zadovoljstvo zaradi odprtja pariških razgovorov za politično rešitev vietnamskega spora. Obravnavali sta probleme Srednjega vzhoda, kjer še vedno prevladuje nevaren položaj, ki so ga ustvarile napadalne akcije Izraela proti arabskim državam. CSSR in SZ sta pripravljeni, da pripomoreta k politični rešitvi križe v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN iz 22. novembra 1967.
Predstavniki CSSR in SZ — je še rečeno v poročilu — so se recipročno informirali o ukrepih svo-
jih vlad za zmanjšanje mednarodne napetosti. Poročilo omenja dalje, da bosta zunanji ministrstvi SZ in CSSR izdelali načrt za recipročne stike v letu 1969 ter da bo sovjetski zunanji minister Gromiko na Markovo povabilo obiskal v kratkem Češkoslovaško.
V svoji rojstni vasi Uhrovcu na Slovaškem je tajnik KPC Aleksander Dubček govoril kmetom kmetijskih zadrug. Dubček je poudaril, da je bil preobrat januarja 1968 neizogiben, ker so pomanjkljivosti brejšnjega režima ((ovirale dejavnost delavcev ter niso zadovoljevale ne kmetov ne intelektualcev«.
Aprilski akcijski program — je nadaljeval tajnik KPC — je bil izdelan za ustvarjalni razvoj češkoslovaške socialistične družbe, ob ohra-utvi vodilne vloge komunistične jartije. Dubček je dejal, da ne smejo biti kritike na preteklost to-;alne in razdiralne, ker bi to pri-vedlo samo k anarhiji. Poskusi, ki so jih v tem smislu opravile protisocialistične in protidružbene sile a niso bili po Dubčkovem mne-iju tako pomembni, da bi odlo-:ilno vplivali na razvoj države, lubček je ttidi podčrtal potrebo po ovezavi z narodno tradicijo in z .ediščino narodne zgodovine, kar omeni tudi neločljiv del pojanuar-ke politike. Tako stališče — je nadaljeval — je v skladu z univerzalnimi zakoni socialističnega razvoja in s potrebo, da se upoštevajo specifične karakteristike držav, v katerih posamezne komunistične partije delujejo. ((Poudarjati narodne značilnosti ter skušati z njimi obogatiti socialistično giba- [ vlade.
nje ne pomeni, da smo nehali biti intemacionalisti. Na drugi strani pa smo vedno upoštevali, da se na mednarodnem področju bije oster razredni boj, v katerem je mesto CSSR na strani socialističnega tabora.«
Dubček je tudi poudaril povezavo med češkoslovaško narodno politiko in z mednarodno politiko socialističnih držav, s katerimi namerava CSSR — je dejal — danes in v prihodnosti sodelovati.
Tajnik KPC se je nato poklonil zrelosti in moralni trdnosti, ki so jo Cehi in Slovaki pokazali avgusta lani, ko ni prišlo med intervencijo petih držav varšavskega pakta do nobenih hujših incidentov.
Hočem vam zagotoviti — ie nadaljeval — da se ne mislimo odreči našim ciljem, da pa moramo ob upoštevanju vseh notranjih in mednarodnih faktorjev delovati realistično in čim bolj organizirano. Poudaril je, da je ogromna večina državljanov soglašala in soglaša s cilji, ki si jih je nastavila KPC ter dejal, da bo partija obsodila tiste, ki sicer proglašajo zvestobo poja-nuarski politiki, v resnici pa ovirajo nieno uresničitev.
Dubček je na zaključku govoril še o gospodarskem položaju v državi, ki je po njegovem resen, čeprav so bili lanski rezultati v poljedelstvu zadovoljivi. Poudaril je, da je pojanuarska politika ustvarila pogoje za izboljšanje poljedelstva in za večje zaupanje kmetov v socialistično družbo. Dubček je posebno poudaril nujnost, da se zagotovi zadostna poljedelska produkcija ter da se uvedejo boljše u-pravljalne metode, predvsem z večjo avtonomijo podjetij.
Anton Tazky je bil včeral izvoljen za nradsedr^-a slovaške narodne fronte namesto Samuela Fal-tana, ki je bil pred kratkim imenovan za podpredsdenika zvezne
zala, da niso samo štiri velesile tiste, ki morajo pomagati in iskati mirno rešitev krize na Srednjem vzhodu. Dejal je. da ne verjame, da se št*i velesile lahko sporazumejo in vsilijo rešitev. Ce pa bi jim to izjemoma uspelo, ne bi to obvezovalo Izraela, da sprejme njihovo odločitev.
Glede vloge organizacij palestinskega odpora je Eban izjavil, da svetovna javnost pretirava va^s^ o-gar.izacije Al Fatah in drugih skupin. Do#al je, da so njihovi vojaški uspent zelo majhni in da se ne sme pozabiti, da ((terorizem ne more prisiliti neke države, da se odpove svojemu obstoju«.
Glede možnosti sporazuma s Palestinci je minister izjavil: ((Palestinci lahko imajo vlogo mostu med Izraelci in arabskimi državami, toda ne moremo skleniti miru z njimi. Ni prostora za dva v bivš' Palestini: za Izrael in Jordanijo.«
Zatem je dejal: «V vladi je ve čina, ki bi sprejela, da bi bile meje miru drugačne od sedanjih črt ustavitve ognja, toda vlada soglasje glede zavrnitve rešitve, ki bi bila drugačna od pravega mi-Tovnega sporazuma.«
upa v potrditev svojega mnenja, da je zadostna stopnja vzajemne dobre volje za sporazum. Minister za zaklad pa je izjavil, da se pogajanja nadaljujejo.
Predstavnik CGIL Lama ie izrazil pesimizem. Dejal je: «Smo še zelo daleč, toda prepričani smo, da so naše zahteve popolnoma znosne.® Dodal je, da je mogoče, da bo jutri zvečer na en način ali drugi prišlo do zaključka. Predstavnik CISL Storti je izjavil, da so nocoj sklenili skupno pregledati nekatere račune v zvezi z raznimi rešitvami, da bi s tem olajšali zaključek pogajanj. Predstavnik UIL Van-nt je dejal, da so pogajanja prišla v odločilno fazo. Tudi on je izjavil, da bodo zjutraj ugotovili bremena, povezana s celotnim vprašanjem in da bodo zvečer napravili končen račun. Vendar je težko karkoli napovedati, ker so zahteve sindikatov še vedno precej različne od predlogov vlade. Poudaril pa je, da so zahteve sindikatov znosne in da nikakor ne ustvarjajo nerešljivih problemov.
Kakor že napovedano, bo jutri vsedržavna stavka v privatni industriji v zvezi z zahtevami za odpravo mezdnih področij. Iz solidarnosti bodo stavkali tudi na področjih, kjer imajo «privileg:rane plače«, kakor na primer v Milanu, Genovi in Turinu.
Od danes je v teku 48-urna vsedržavna stavka tiskarskih delavcev v trgovskih tiskarnah in v tiskarnah periodičnega tiska. Stavka se jc začela, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe.
Švedska-Kitajska
STOCKHOLM, 11, — Predstavnik kanadskega poslaništva v Stockholmu je potrdil, da so navezali stike med kanadskim in kitajskim poslaništvom v švedski prestolnici pogajanj o uvedbi diplomatskih odnosov med obema državama.
Včeraj je zunanji minister Sharp izjavil v spodnji zbornici, da j* kanadsko poslaništvo v Stockholmu predlagalo začetek teh pogajanj v bližnji prihodnosti.
NAROČNIKI! BRALCI!
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino za Primorski dnevnik do 20. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
...........................im.............um.....................i..i........................................... ski, libanonski, sirski in iraški partizani.
V raznih krajih zasedenega ozemlja so bile tudi danes protiizraelske demonstracije. V Gazi so danes med demonstracijo metali kamenje na izraelske avtomobile, dokler jih policija ni razgnala. V Jeruzalemu so mladi Arabci trosili letake in piozivali prebivalstvo na splošno stavko proti izraelski zasedbi. Nekatere od njih so are-: tirali. V Nablusu in Tulkaremu i se nadaljuje stavka študentov In ' trgovcev. Tudi v raznih krajih Sirije je danes na tisoče žensk protestiralo proti ravnanju z arabskimi ženskami na ozemlju, ki ga je zasedel Izrael.
Danes predpoldne je osem izraelskih reakcijskih lovskih letal letelo nad Jordanskim ozemljem. Protiletalsko topništvo jih je pognalo v beg. Približno ob Isti uri so Izraelci začeli streljati s topovi in z minometi na področju 10 kilometrov južno od Mrtvega morja, medtem ko so izraelska letala preletavala to področje. Topniški dvoboj je trajal pol ure. Sledil je drugi dvoboj, v katerega so bili zapleteni tanki in strojnice. Med izraelskim napadom so padli štirje jordanski vojaki, šest pa jih je bilo ranjenih. Izraelska letala so metala napalmske bombe na jordanske utrdbe.
V	Tel Avivu pa je izraelski vojaški predstavnik Izjavil, da so preteklo noč arabski partizani streljali na izraelske položaje čez reko Jordan in da so Izraelci odgovorili. Glede izraelskega napada pa je izjavil, da so ta letala napadla jordanske položaje, od koder so streljali z minometi na neko Izraelsko vas.
V	zvezi z Eškolovim intervjujem, ki je izzval v izraelskih desničarskih krogih veliko razburjenje, čeprav ni pomenil nobenega izraelskega popuščanja, pa se je danes vse pomirilo. Nacionalistična liberalna stranka je namreč umaknila podporo resoluciji proti Eškolu, tako da je bila ta v poslanski zbornici zavrnjena s 74 glasovi proti 5 in 7 vzdržanimi. Za resolucijo so glasovali samo poslanci »svobodnega centra«, komunistični poslanci in poslanci «A-gudath Israel« so se vzdržali.
Izraelski zunanji minister Eban je itjavil, da podpira britansko pobudo za sklicanje konference držav zahodnoevropske zveze, na kateri bi govorili o Srednjem vzhodu. Trdil je, da bo «ta konferenca dokazala, da se stališče zahodne Evrope do tega vprašanja razlikuje od francoskega stališča in da Francija nima nobene pravice govoriti v imenu Evrope«. Dalje je dejal, da bo konferenca poka-
IIIIMIIIIIIIIIIiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMIIIIIIIIIN
V ZVtfflEM SVETU IN SVETU NARODOV SFRJ
Sprejet zakon o ljudski obrambi
Sprejet jc bil tudi nov zakon o vojaški obveznosti
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Zvezni svet in svet narodov zvezne skupščine sta danes na ločenih sejah sprejela nov zakon o ljudski obrambi in nov zakon o vojaški obveznosti, o katerih je na skupni seji obeh svetov poročal državni tajnik za narodno obrambo generalni polkov, ruk Nikola Ljubičič. Sveta sta poleg tega sprejela zakon, s katerim se Cmi gori zagotavlja dolgoroč no posojilo 110 milijonov dinarjev za odstranitev posledic lanskega potresa v okolici Bara in Ulcinja, zakon o volilnih enotah za volitev poslancev za zvezno skupščino in nekatere spremembe zakona v volilnih spiskih, po katerih imajo redni študentje in ostali dijaki srednjih šol volilno pravico za volitve poslancev za prosvetno • kulturni svet zvezne skupščine.
Novi zakon o narodni obramoi in o vojaški obveznosti, o katerih je Primorski dnevnik podrobno pv ročal v članku, objavljenem 27. de cemibra lani pod naslovom ((Oboroženo ljudstvo edino jamstvo svobode in neodvisnosti«, zagotavlja maksimalno organiziranje celotne ljudske in materialne zmogljivost Jugoslavije v obrambi države. O-brambne sile Jugoslavije namreč sestavljajo poleg ljudske armade teritorialne oborožene enote, organizirane v podjetjih, občinah, vaseh, mestih, pokrajinah in republikah, zatem oborožene enote, or gandaiirane v podjetjih za zaščito obratov, enote civilne zaščite in delovne enote. Vojni obvezniki so vsi moški od 17. do 55. leta staro sti, rezervni častniki do 60. leta m vse ženske od 19. do 40. leta starosta, a rezervne častnice do 50 leta. Vrsto obveznosti vsakega državljana določa obrambna oblast občine.
Posli narodne obrambe, je poudaril generalni polkovni Ljubičič, niso več samo posli v izključni pristojnosti zveze in njenih organov temveč tudi republik, pokrajin, občin, delovnih in drugih organizacij posebno glede organiziranja teritorialne obrambe in oiviine zaščite. Po poročilu državnega tajnika za narodno obrambo so v mno-
gih delovnih organizacijah že usta-novljenje ustrezne enote, v teku pa je ustanavljanje republiških .n občinskih obrambnih štabov. Z\\ oborožitev in opremo teh enot je armada doslej dala orožje in o premo v vrednosti nad 40 milijard starih dinarjev. Poleg tega so družbeno politične skupnosti !ji delovne organizacije kupile orožje in opremo v vrednosti nad 5 milijard starih dinarjev in naročile o-premo in orožje, ki jim bo dobavljeno v tem letu v vrednosti nad 9 milijard starih dinarjev. Dejstvo, da je vse to, bilo, storjeno, še preden je bil zakon sprejet, govori o visoki prizadevnosti in pobudi teh organizacij, je poudaril Lju-bičič. Zakon o narodni obrambi, Je poudaril državni tajnik za narodno obrambo, izraža našo odločnost upreti se vsem oblikam napadalnih pritiskov in da z vsemi razpoložljivimi sredstvi branimo neodvisnost dežele in samoupravni so-cialdstični sistem ne glede na io, s katere strani bi bil ogrožen.
Vršilec dolžnosti državnega tap nika za zunanje zadeve Mišo Pav’-čevič je v Zagrebu, kjer sodeluj« na posvetovanju družbeno • političnih delavcev SZDL Hrvaške, izjavil dopisniku radia Beograda, da je trenutno središče dejavnosti državnega tajništva aktivizacija nevezanih držav, kajti dogodki zadnjega leta opozarjajo na potrebo večjega zavzemanja nevezanih drža« v pobijanju negativnih tendenci! v mednarodnih odnosih. Neposredni smoter sedanje aktivnosti je ak-tivizaeija nevezanih držav in organizacija pripravljalnega sestanka. Pavičevič je izrazil prepričanje, da bo kljub zapletenim mednarodnim pogojem v kratkem prišlo do pripravljalnega sestanka. Kot predmet posvetovanja in eden od razlogov celotne akcije bd bil po besedah Pavičeviča dogovor o pobijanju negativnih tendenc v med narodnih odnosih, t. j. koordinacija akcije za ohranitev neodvisnosti in varnosti malih in srednjih držav in utrditev miru in zagotovitev hitrejšega gospodarskega razvoja držav v razvoju.
B. B.
bi smo znova občutili vi nivo gostoljubnost, s kate: naši zagrebški gostitelji ta dva dneva. Ob prisrčn su — in še prej — se J trden sklep, da se še l v Hrvatsko Zagorje in d® ge opozorimo na lepoto
če ne bo imela dolgo nobenih vesti, ker «se bo moral verjetno nekaj mesecev skrivati«.
obenem pa je bilo podanih nekaj podatkov o sedanjem stanju tega zdraviliško - turističnega kra-
L .J
linjii! w |
'' - m
t* l

Bretonsko ilegalno in legalno gibanje terja od Pariza neodvisnost ali vsaj široko avtonomijo. Pričakovali so, da bo predsednik de Gaulle ob svojem obisku zahodnim provincam odprl tudi »bretonsko karto*. Osvobodilna fronta mu je, kot trdijo, »ponudila se eno možnost*.
Bretanija zahteva neodvisnost. Nacionalna osvobodilna fronta (FLB — Front de liberation de la Bre-tagne) ima celo svoje partizanske odrede kakih 22 mož po številu, ki jih vodi skrivnosten »vojni minister*. Njihovo geslo je Gwenn ha du (belo in črno, barve Bretanije), Mouvement pour 1’organisation de la Bretagne (MOB) in Union ^lemo-cratique bretonne (UDB) pa se skušata boriti z legalnimi sredstvi za regionalno samoupravo.
Bretonci so ostanki Keltov. Nič čudnega ni, če so povezani z brati po krvi na Irskem, na ŠKotskem in v Walesu. Kakor v Irski, Škotski in Walesu odmevajo tudi v Breta-niji eksplozije bomb Njihove tarče so vojašnice, davčni uradi in prefekture. Doslej še ni bilo človeških žrtev, zato pa dokaj velika gmotna škoda.
Sekretar enega izmed osvobodilnih odborov, kr ima svoj sedež v mestu Bray, poleg Dublina, dvain-petdesetletni izgnanec Yann Gou-let, rad vsakomur pokaže več kot trideset krajev, kjer so doslej podtaknili razstrelivo. »Francozi so, kot vse kaže, pričeli razumeti na silje,* sodi. Res je, da o škodi, ki so jo povzročile oomba, niso pisali skoraj dve leti. loda ko je predsednik de Gaulle napovedal za 31. januarja obisk zanodnim provincam, so uporniki še okrepili svoje delovanje. Francoska policija je bila dolgo časa brez moči Čeprav se vsi Bretonci ne strinjajo z nasiljem, svojih rojakov ne izdajajo.
Policija je prišla podtalnemu gibanju na sled šele konec leta povsem po naključju V nekem bistroju v Nantesu je jezna lastnikova žena očitaia možu, da je poslal svojega mladoletnega sina na »bombno pustolovščino* Neki ovaduh je sbšal prepir in teden dni pozneje sta že sedela oče in sin, pa tudi celotni oddelek (kevrenn) tajne »republikanske bretonske armade* za zapahi.
V departmaju Cotes-du-Nord so kriminalistični uradniki odkrili 4. kevrenn osvobodilne armade. Njegovi člani so bili med drugimi 37-letni vikar Antone le Bars, ki je upravljal na stričevem imetju skladišče s 325 kg dinamita, in 49-letni duhovnik Joseph Lec’hvien, ki je skrival pod podom svoje šole 30 leg razstreliva in 6 oolek za kamuflažo.
Po številkah odkritih kevrennov so ugotovili, da deluje na celotnem bretonskem območju še šest takih oddelkov. Republikanska osvobodilna armada je podrejena Nacionalni osvobodilni fronti. Za svoje oddelke uporablja domače bretonske izraze. Skupina treh do petih mož tvori tako imenovano bagad, ki jo vodi desetar. Več bagadov tvori kevrenn, ki ga vodi major Skrivna armada organizira nočne pohode. Skrivna zborovanja prirejajo v jamah, pogostoma pod kapucami; to izvira še iz starih keltskih časov. »Charles de Gaulle je govoril ,Vive le Quebec livre!',* (Živel svobodni Quebec!) pravijo voditelji osvobodilne fronte. «Zakaj ne bi obveljalo geslo ,Vive la Bretagne livre!’?* Znano je, da je francoski kralj Franc i. i. 1532 jamčil do tedaj svobodni Bretanzi neodvisnost, ce se pridruži francoskemu kraljestvu. Vendar Bourbonci niso držali uesede. Tudi revolucija ni spremenila stanja Bretanijo vlada jo iz Pariza prav tako centralistično kakor druge province.
Leta 1932 so pristaši «gwenn ha du* protestirali proti 400 let stari »aneksiji Bretanije* -- z bombami. Razstrelili so spomenik pred občinsko hišo v Rennesu, ki je upodabljal Bretanijo kot klečečo ženo pred francoskim kraljem. Prostor, kjer je stal spomenik, je pa še do danes prazen.
Znano je, da so se bretonski separatisti obrnili 1. 1939 tudi na naciste. Njihovi voditelji so potovali tedaj v Nemčijo. N ena ten so se do invazije celo čutili kot zmagovalci in so sanjali o neodvisni deželi. Zaradi sodelovanja z nemškim okupatorjem so Konec vojne ustrelili 819 Bretoncev. Nekateri mea njimi, npr. Van Goulet. pa so pobegnili na ir sko m se od tod še naprej bojujejo proti podrejenosti Francozom.
Francoski komentatorji vidijo poglaviten razlog za nemire v gospodarskih in socialnih težavah. Bretonci se čutijo povsem odrezane od razvitejših francoskm provinc, od dosežkov, ki jih daje gospodarski napredek drugim Kakih lti.UOO kmetov mora letno opustiti delo na kmetijam Poprečne mezde pa sc v Bre-tamji najnižje, skoraj dvakrat nižje kakor npr. v Parizu.
Državne oblasti dobro poznajo gospodarski položaj Sicer napovedujejo načrte za razvoj, vendar ima po njili se naprej samo vsak deseti Bretonec možnost, da se zaposli. Kakiti itl.OOU Bretoncev mora letno drugam za kruhom. Največja delodajalca sta vojna mornarica in Pariz, ki je s 400 000 doseljenci največja bretonska naselbina v Franciji.
Ali ni potemtakem razumljivo, da v UDB govore tudi »socialistični in avtonomistični revoluciji*, ki bi odpravila stoletno krivice povečini kmečkega prebivajva? Ni zgolj naključje, da so deia Marxa, Maa in Mercusa prevedli v bretonski jezik. »Zares potrenujemo vsaj izvoljeno bretonsko skupščino, ki bo odločala o davkih in ki bo delila javna finančna sredstva po potrebi,* govore zmerni. »Ne moremo več
prenašati, da bi nas dirigirali ljudje, ki žive v pariških salonih in ki so pozabili naslednje: da je 14. julija praznik federacije.*
Govore o »modernem socializmu*, kadar primerjajo položaj v svoji deželi z življenjsko ravnijo v razvitih francoskih območjih.
Nekateri navajajo tudi naslednji podatek «Quebeški radio ima radijske fn televizijske programe v francoščini. V Bretaniji, kjer govori še vedno polovica približno 2,5 milijona Bretoncev keltsko, pa daje de Gaullova državna televizija tedensko le kvečjemu tri minute programa v keltščini*.
Osvobodilna fronta in njena podtalna armada pa nadaljujeta svoje delo, četudi je policija zarila prvi krempelj v njeno organizacijo. Nedolgo tega je skupina borcev vdrla v vojaški laboratorij na bretonskem ozemlju in odpeljala s seboj več sto vžigalnikov, strelivo in drugo za gverilo koristno blago FLB pri tem ne prikriva, da sodijo taka dejanja, t. j. prisvajanje streliva, med njene poglavitne nalog«.
Zanimivo je, da je pariški tisk priobčil besedilo manifesta, ki so ga v imenu osvobodilne fronte po siali iz sedeža te organizacije na Irskem. V njem očitajo »francoskemu imperializmu*, da hoče Bretanijo « kolonizirati » in izkoreniniti bretonsko ljudstvo politično, gospodarsko, socialno in kulturno*. Ro-dobne tone so ubrala številna druga gibanja avtonomistov’ in separatistov že poprej. Vendar je treba znova poudariti, da se v najnovejšem manifestu čuti poudarek na1 sociabstičnih načelih Najbrž t.i j zgolj naključje, da se ima breton , sko ljudstvo za »proletarsko ljud stvo*.
Gibanje za svobodno Bretonijo ali vsaj za večjo bretonsko avtonomijo se je med ljudstvom zakoreninilo. In ko so v javnost prodrle novice, da podpirajo to gibanje tudi duhovniki, je FLB dobila še večji sloves. »Alžirska neodvisnost se nam je zdela tudi dolgo časa smešna in nemogoča, pa je do nje le prišlo,* pravijo Bretonci, nekateri pa še pristavljajo; »V tej deželi ne dosežeš ničesar, če ne uporabljaš nasilja*.
Krapinske toplice, 44 km od Zagreba, nadmorska višina 160 m
Razna »srečanja« imajo lahko različne oblike, pri čemer pa organizatorji iz svoje večletne prakse vedo, da je zanje najbrž najbolj prikladen prav taik in ne drugačen način. Vse skupaj je lahko odvisno tudi od zunanjih okoliščin in tako se uveljavi stara modrost, da je najbolje, če je pač vse ob svojem času.
Ob IV. mednarodnem turističnem plesu, ki je bil preteklo soboto v Zagrebu, je organizator —• Turistična zveza Zagreba — presodil, da je najbolje, če ob tej priložnosti za svoje povabljene goste, predstavnike potovalnih agencij ter domačega in tujega tiska, organizira še
Na cesti Zagreb - Krapina je tudi gostilna, ki je znotraj urejena čisto po zagorsko in nudi vsakovrstna prijeten izlet v Hr* polovm
zagorska jedila.	in n€ kaKega zel° r s 1 s
Časnikarji in drugi gostje Turistične zveze Zagreba se udeležili prijetnega izleta po Hrvatskem Zagorju
SNEG IN VAL MRAZA 1E ZAJEL AMERIKO IN EVROPO
Snežinke tudi nad Neapljem in drugimi italijanskimi mesti
New York še vedno paraliziran - Orkan pustošil v Novosibirskem - V Asiagu 24 stopinj pod ničlo
NEW YORK, 11 — čeprav se Je v New Yorku, kjer je zapadlo nad pol metra snega, vreme izboljšalo, je položaj v ameriški metropoli še vedno negotov. Na tisoče in tisoče oseb je še vedno na letališčih, železniških ln avtobusnih postajah, kjer pričakujejo, da bodo vsaj glavne prometne žile očistili snega. Včeraj je bilo samo na letališčih 6000 oseb, katerim so s pomočjo helikopterjev pripeljali nekaj zasilnih ležišč in tople hrane. To število se je sicer danes precej zmanjšalo, vendar marsikdo bo moral tudi to
gumijastim čolnom, ki ga poganja motor je moč priti
zalivček
v vsak
OB ZAKLJUČKU MEDNARODNEGA NAVTIČNEGA SALONA
Vedno več čolnov in jaht v Italiji
Premalo pristanov in pomanjkljiva zakonodaja
GENOVA, 11. — Italijanska ladje- stamišča, ki so polna kakor trgi
delniška industrija za čolne, ki služijo rekreaciji je že prešla meje obrtništva, saj je lani prodala za 55 do 60 milijard proizvodov vseh vrst. Na vsak način je k temu razvoju pripomogel tudi navtični salon v Genovi, ki je letos dosegel osmo leto obstoja. Brez dvoma so prav v okviru tega salona zaključili pogodbe za četrtino ce lotne letne proizvodnje. V tem pa seveda še niso šteta pogajanja, k: se bodo v prihodnjih mesecih zaključila s podpisom pogodb. Sam predsednik zveze ladjedelnic, ki skupaj z upravo genovskega velesejma organizira salon, Je Izjavil, da so nadvse zadovoljni z uspehi te razstave. Tujci so priznali, da je ta salon boljši od vseh ostalih na svetu, celo ameriških. Salon je obiskalo 350.000 ljudi t.J. osem odstotkov več kot lani, pa čeprav je letošnja razstava trajala en dan manj. Večji del obiskovalcev spada v skupino gospodarskih operaterjev ali so kvalificirane osebe. Te so prišle, ker so se resno zanimale za napredek v tej panogi in ker so pač imela namen skleniti pogodbe.
Vsega skupaj so razstavili 1300 čolnov, razstavnih prostorov je bilo 620, razstavljavci pa so prišli iz 18 držav. Brez dvoma lep uspeh ne samo zaradi izboljšanja infrastruktur, kar je izredne važnosti za razvoj za plovbe za zabavo v Italiji. To «floto» za zabavo stavlja že 150.000 čolnov. Zal pri-
velemesta, ne morejo nuditi več zatočišča majhnim jahtam in čolnom vseh velikosti, ki plujejo ob italijanski obali. O tem vprašanju so že govorili na posebni konferenci, kjer so odpravili precej o-vir, zaradi česar menijo, da bo bodočnost te panoge veliko boljša kot je bila v začetku salona. Te vrste zabavnega pomorstva ima pravico do življenja in do razvoja kakor jo že imajo avtomobili. Treba bo najti samo primerne zakone, kd bodo to pospeševali. In prav v tem je težava, ker je treoa najti tudi ne samo nove zakone, temveč tudi možnost denarne podpore za ureditev pristanov. V pričakovanju novih določb bi morali začasno dati v najem turistične pristane, ki bi se najemnikom tu dd izplačali.
NEAPELJ, 11. — Karabinjerji iz Torre del Greco so aretirali 50 letnega učitelja Luigija Papara, ki je skušal posiliti 28-letnb učiteljico šole v Pollena Trocchia. Paparo je povabil kolegico v restavracijo hotela na Vezuvu. Ob koncu večerje jo je skušal s silo zvleči v sobo, vendar se mu je ženska krčevito uprla. Ko se je rešila njegovega objema, je mlada učiteljica telefonsko obvestila karabinjerje o dogodku. Ti so prišli na kraj in razočaranega Papara aretirali ter ga prijavili sodišču pod obtožbo nasilja, telesnih poškodb in poskusa posilstva.
noč prespati v čakalnicah.
Zaradi snežnega meteža, ki je zajel ZDA, je umrlo nad 80 oseb, od teh kar 20 v New Yorku. Avtomobilski promet se v Manhatta-nu odvija s precejšnjo težavo, pa čeprav je marsikdo pustil vozilo pod streho. Se vedno pa je ob robu cest precejšnje število avtomobilov, ki so jih lastniki pustili kar na kraju in se peš zatekli v bližnje hiše. Ti avtomobili (baje jih je 2.500) zelo ovirajo delo plugov. Ker so bile trgovine zaprte in ker so zaprli tudi borzo, je newyorška občina izgubila včeraj zaradi nepo-branih trošarin in tudi davkov skoraj tri milijone dolarjev (približno 1 milijardo in 800 milijonov lir). Od petih milijonov dolarjev, ki jih je občina namenila za podobne primere, so v teh dneh zapravili že skoraj tri milijone In pol. Med nedeljo in ponedeljkom so posuli po ameriških cestah 6.300 ton soli In tudi plače uslužbencev mestne čistoče bodo zaradi nadur precej večie. Podoben snežni, vihar je zajel New York in njegovo okolico že 1961. leta. Tedaj jo občino stalo čiščenje trinajst milijard in pol lir. Ker je marsikdo pustil avto doma, se ljudje, ki so zaposleni v metropoli poslužujejo javnih prevoznih sredstev. Zaradi tega so ta sredstva nabito polna. Problematična je tudi hoja po Manhattanu, ker so ob pločnikih visoki kupi snega. Le tu pa tam so napravili kako ozko stezo, ki služi za prehod z enega pločnika na drugega.
Slabo vreme Je zajelo tudi skoraj vse predele Evrope. V Jugoslaviji se Je temperatura ponovno znižala in ponekod na severu so zabeležili tudi 15 stopinj pod ničlo. V Makedoniji in Orni gori sneži. Sneži tudi v Bolgariji, kjer je Sofiji temperatura padla na 6 stopinj pod ničlo.
čeprav sneži tudi v Angliji ni bilo posebnih zastojev kot ob koncu prejšnjega tedna. Sneži v severni Franciji in danes so bile bele strehe tudi v Bastiji na Korziki. Sneži tudi v Švici, medtem ko je prišlo v Belgiji zaradi zmrznjenega snega na cestah do številnih prometnih nesreč. Na Holandskem je živo srebro padlo povsod pod ničlo, ves čas sneži, medtem ko led pokriva skoraj vse ceste. Podoben položaj je v Nemčiji, kjer je ponekod promet popolnoma u-stavljen. Na Zugspitzu v 'bavarskih alpah so zabeležili najnižjo temperaturo in sicer —25 stopinj.
Hud mraz je tudi v Sovjetski zvezi. V Moskvi Je bilo —20, v azijskem predelu države pa Je močno snežilo. Hud orkan, tretji v tem obdobju, je zajel črnomorsko pristanišče Novosibirsk. «Izvestja» javljajo, da je neurje povzročilo ogromno škodo, vendar ne omenja če Je bilo žrtev.
BOČEN, 11. — Kljub soncu je bila temperatura v Boonu in drugih krajih Pustriške doline zelo nizka. V Bocnu je bilo —10, v To-plachu —18, v Reziji pa —12.
Sneg Je danes pobelil oeste ln avtomobile v Neaplju, Avellinu, Bariju in drugih krajih na Jugu I-talije. Na severu pa ni bilo snega, vendar so bile temperature zelo nizke. Rekord so prejšnjo noč zabeležili v Asiagu, kjer Je bilo 24 stopinj pod ničlo.
njiče vrste «Davy Crockett«.
Yves Saint Laurent, ki je za tatvino zvedel v Maroku, kjer jc na počitnicah, se ni preveč razburil. 30 milijonov lir vredne obleke so bile namreč zavarovane, čez teden dni pa bodo novi modeli ponovno v izložbah.
Profesor - Igralec je odšel
Večkrat jc «spraznil» igralnico v Sanremu
SAN REMO, 11. - Prof. Richard Jarecky, ki je znan po svojih bajnih zmagah v igralnici v Sanremu (baje je v nekaj letih dobil približno 700 milijonov lir), se je danes odpeljal z letalom v Nemčijo, kjer v heidelberski univerzi poučuje medicino. Jarecky se bo vrnil v San-remo ob koncu tedna, ko bodo zamenjali valjarje na ruletah. Zdrav-niku-igralcu so v soboto odvzeli «častno izkaznico« za vstop v igralnico, ki mu jo je občinska uprava tri dni prej odvzela z izgovorom, da je profesionalni igralec. Ko je dobil izkaznico je prof. Jarecky obljubil, da ne bo več stavil, dokler ne bodo zamenjali verjetno že močno obrabljena kolesja rulete. Nekateri so menili, da je Jarecky odkril napako, ki jo je izrabil, da je večkrat zadel z «en plein« bajne vsote. Samo nekaj dni pred odvzemom izkaznice je nemški profesor spravil v žep 50 milijonov lir.
V Avstriji in v Nemčiji
Policija aretirala tihotapec in zaplenila veliko količino mamil
DUNAJ, 11. — Policija je aretirala štiri Avstrijce im dva Turka zaradi tihotapstva mamil, ki so jih uvozili v Avstrijo s pomočjo nekaterih šoferjev tovornjakov. Po-lici j a je ugotovila, da so že vtiho-
tapljali mamila celih šest mesecev, vendar se ji je šele v zadnjih dneh posrečilo odkriti mrežo in a-retirati tihotapce, pri čemer je zaplenila 7 kg hašiša.
* * *
KOBLENZ, 11. — Zahodnonem-ška policija je zaplenila približno pol tone hašiša v vrednosti 150 mil. lir in je aretirala libanonskega državljana, ki so ga osumili, da je ilegalno prinesel mamilo v Nemčijo.
Hašiš so zaplenili v skladiščih v Giesseenu, Frankfurtu in v Worm-su. Policija je tudi aretirala tujcs in njegovo ženo, ki sta osumljena, da sta v Koblenzu razpečevala ha šaš. Sumijo, da je Libanonec, čigar imena niso javili, tihotapil tudi dragulje in orožje in da so ga plačevali z ukradenim blagom.
* * *
NOCERA INFERIORE (Salerno), 11. — Triintridesetletni prodajalec sadja Giuseppe Galiotta je s tremi streli iz pištole smrtno ranil 25-letnega Giuseppeja Coppolo. Dogodek se je pripetil ponoči v nekem baru v Angri po sporu, ki je med Gallotto in Coppolo nastal zaradi interesov. Coppola, kd se je bavil z nakupovanjem in prodajo rabljenih avtov, bi moral urediti tudi vprašanje prodaje vozilo Gallottovemu prijatelju. Coppola, ki je imel že opravka s policijo, je Gallotti ostro odgovoril in ga je povabil na cesto. Galiotta je potegnil iz žepa pištolo in sprožil tri strele: dva sta Coppolo zadela v čelo, en naboj pa se mu je zanl v srce. Galiotta, ki je po zločinu zbežal, se je kasneje prijavil ka rabinjerjem.
ra za mizo take ali drugačne obli- . ja in o nadaljnjih načrtih, ke. «Spored» se je pravzaprav pričel že v petek proti večeru z nastanitvijo v hotelu «Esplanade In-ter - Continental«. Mimogrede povedano: gost v tem hotelu že takoj ob vstopu in še prej začuti, da je res v velikem hotelu, kjer ne pogreša pravzaprav ničesar. Na ustrežljivost in uslužnost naleti na vsak korak. Večerja v posebni kmečki gostilnici še ni imela kakega uradnega značaja in torej tudi ni združila vseh povabljenih gostov, ki so večerjali vsak zase.
V soboto pa so se gostje zbrali ob 11. uri v palači Dverce v Gornjem mestu. 2e na hodniku so jim prijazna dekleta pripela dvojico «šestinskih lutk« nakar jih je sprejel, jih prisrčno pozdravil in zaželel prijetno bivanje v Zagrebu predsednik Turistične zveze Zagreba Rabko Karlovič z neutrudnim tajnikom Milivojem Kujundžičeni.
Na delu so bili tudi televizijski o-perateirji, ki so poskrbeli, da so se ob 18. uri že videle na zagrebški televiziji nekatere slike s tega sprejema. Gostje so za nekaj časa posedeli v krasnih sobanah palače ter se ob kozarcih že to in ono pomenili z gostitelji. Med tem pa je že prispel avtobus, ki je sprejel Tržačane in Dunajčane, Splitčane in Beograjčane, Zagrebčane in Gradčane, ki so se skupaj odpeljali.
Nebo se je pooblačilo in ko je avtobus že vozil po cesti, ki se odcepi na desno od oeste Zagreb-
£ tiaVI (*tinn en co nniosHilo nrtrfl *2A
Pot nas je od tu naprej 19 ^ dila proti Krapinskim TOP®®^ Po radiu smo prisluhnili Pr®!L,. s konca tekme v vaterpolu ( mo-Mladost v Moskvi. Neo® ^ izid tekme ter s tem osvoji't®v ^ slova evropskega prvaka z® J(. grebštoo Mladost je seveda v tobusu povzročila splošno ve\ $ Proti Krapinskim Toplicam sta odcepi od glavne ceste. s ^ ska pot najbrž v normalnem ^ menu nd nekak problem, ko se nam je sedaj v snegu sih še v gosti megli zdela v že kar nekoliko pustolovska- ^ smo dospeli na cilj, smo si ^ dali hotel «Topldce» — seve t# mo znotraj, ker je zunaj snežilo, da smo bili že P° 9 ^ korakih od avtobusa do vrat
tela vsi zasneženi. Prišli su®0
gJJ)J
do notranjega bazena, kjer lahko ((prisostvovali« kopanju-sli'li smo, da bomo tudi sam1 ^ skusili toplo vodo Krapinskih' . plic, a ni bilo več časa, zl®0oil še v vremenu, ko je bilo prepričljivo nadaljevati P01 LfjJ domu. Mogoče je bil res ,,; ^
zadnji čas, da smo še izvozi11 težav.	^
Turistični ples je bil nap°' «|. za 21. uro. Nemalo nas ie. Jf dido, ko so bili ob tej uri vSl p|» leženci že zbrani v hotelu narie. Pozneje pa nam je stvar jasna. Udeležence fiaka^iti njena miza in po uvodnih ®P°^f vih se šele prične večerja. . jr
Bazeni v Stubiekih toplicah
ATENE, 11. — Dvainštiridesetletni Emanuel Aliesmenakis je zaman dve uri čakal pred cerkvijo v Ko-lymbari na Kreti prihod 30-letne zaročenke, Niki Tzannakis. Kmalu zatem ga je' nekdo opozoril, da njegova Niki v drugi cerkvi, nekaj kilometrov od Kolymbarija, kjer je obljubljala večno zvestobo 30-letnemu Thomadakisu.
30 milijonov škode
Tatovi odnesli V. Saint Laurentu modne modele
PARIZ, 11. — Neznani tatovi so prejšnjo noč odnesli iz «boutique» Yvesa Saint Laurenta na Avenue Victor Hugo skoraj polovico oblek, ki jih je priznani modni kreator pripravil za letošnjo pomlad in poletje, s katerimi je prejšnji teden dosegel na modni reviji velik u-speh. Kaže, da je pri tatvini sodelovalo precej oseb, ki so brez vsakršne naglice prenesle obleke iz trgovine, ki je v popolnoma temni ulici, v bližnje avtomobile. V glavnem so tatovi odnesli obleke «tu-nika-hlačc« in številne usnjene suk-
11111111111111111111 mi imiiiimmiiiiiiiiiiiiimmiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiH
UGOTOVITVE FRANCOSKEGA ČASNIKARJA
Markoviča je umoril neki Miša Slovenac?
Novinarju je te podatke posredovala sestra prijatelja umorjenega Delonovega tajnika Zorica Miloševič
PARIZ, 11. — «Stevana Markoviča so ubili s streli iz samokresa v neki kleti in mu nato zmečkali glavo, da bi zakrili zločin.« To je danes izjavil preiskovalnemu sodniku Reneju Patardu neki časnikar, Devignac, ki pravi, da je osebno preiskoval, kako je prišlo do umora jugoslovanskega tajnika in telesne straže filmskega igralca A-laina Delona. Devignac je sodniku izjavil, da ima izjavo, ki jo je dobil v Rimu od sestre drugega tajnika Delona, Zoriče Miloševič. Tudi njen brat je bil ubit, vendar v Hollywoodu. V izjavi, ki je dolga 27 strani, Zorica podrobno opisuje razgovor, ki ga je imela po umoru s Stevanovim prijateljem. Ta, Miša Slovenac, je septembra izginil brez sledu in ga policija do sedaj ni mogla izslediti. Slovenac
naj bi svetoval Zorici, da «naj se ne vmešava v to zadevo« in ji je tudi povedal, da so Stevana ubili v neki kleti.
Patard je dolgo zasliševal Devi-gnaca in ga tudi soočil z edinim obtožencem Francoisom Marcantoni-jem. Eden od Marcantonijevih zagovornikov je časnikarjem povedal, kako je Devignac raziskoval zadevo. Francoski časnikar je v Jugoslaviji zaslišal Uroša Miloševiča, ki ga policija ima za zelo važno pričo, očeta in matere umorjenega Stevana Markoviča in ženo Miše Slovenca. Razgovarjal se je tudi z materjo Slovenca, ki mu je povedala zelo važno podrobnost. Že avgusta lani jo je sin opozoril naj ne skrbi zanj
redke snežinke. Snega pa je bilo vedno več, tudi cesta je bila zasnežena. Seda,j je bil okrog nas že pravi zimski dan.
Prvotni načrt, da bi se peljali naravnost v Krapinske Toplice, kjei naj bi bilo kosilo, se je nekohko spremenil, ker je bila izražena želja, da bd si gostje ogledali rojstno hišo predsednika Tita v Kumrovcu. Tako je avtobus po snegu, privozil do hiše, ki jo po slikah že vsakdo pozna. Za zagorske razmere in za dobo, ko je nastala, je ta hiša še kar ugledna. Sedal je tako urejena, da je njena desna stran od vhoda kolikor mogoče ohranjena kot bivališče, medtem ko je soba, na levo od vhoda spremenjena v muzej z vsakovrstnimi listinami od Titovih spričeval iz osnovne šole do ilegalnih legitimacij in novejših slik. Vsi zadovoljni, da se nam je tako nepričakovano ponudila priložnost o-gledati si Titovo rojstno hišo, smo se odpeljali. Nekaj časa pelje pot tik ob «meji», namreč ob reki Sotli, ki je tu meja med republikama Hrvatsko in Slovenijo.
Naš naslednji postanek pa niso bile Krapinske temveč Tuheljske Toplice, že prej ob cesti smo videli visok spomenik; to je spomenik himni Lepa naša domovina, katere avtor Je Antun Mihanovič (1796-1861), kd je v teh krajih živel. V Tuheljskdh Toplicah pa smo se ustavili v dvorcu, ki nosi ime ((Mihanovdč«. Sedaj je spremenjen v prikupen gostinski lokal, kjer so nas domači gostitelji nad vse ljubeznivo sprejeli. Skoraj ni moglo biti drugače, kot da so nam postregli tudi z zagorsko specialiteto: pečeno puro in mlinci nato pa še s sirovimi štruklji, potresenimi s prepraženimi drobtinicami. In kot je v gostinskih lokalih na Hrvatskem precej razširjena navada, nas je med kosilom kratkočasil še pianist, ki je igral vse po vrsti od zagorskih narodnih do opernih arij in popevk. Tajnik Kujundžič je tudi ob tej priložnosti napil gostom,
le po večerji je napovedov®1 ftt' prosil predsednika Turisti#* jf ze Zagreba Karloviča, da mednarodni turistični P1®9-je zaigrala valček in pevk® Korbar je po slovensko : iž' Tam, kjer murke cveto. prej ni bilo treba več k plesu. Na ne posebno P*., v. nem plesišču se je ves Vč zvokih godbe Zagrebački &1' kar trlo plesalcev.	&
Zelo številne so bile nar0T)j P®, še in okrog polnoči je sebna žirija (njen član je " naš Egon Kraus), odloči®’ ^ t naj prisodi nagrade. r®” f bilo lahko. Končno si je grado osvojila makedonsk® ^ na noša, ki jo je imela 0 jj r Katica Golinac. Druga n®gLfJit<j pripadla šestinskemu parilrjt, ^ ko so tretjo nagrado dol®51 iz Kooavlja, ki jo je ime1®! pff Kujundžič. Žirija je izrek)® nanje tudi skupina Ilircev. nd lokalno opredeljena, terI1^ ? tako rekoč umetna tvorb® ^ » sov ilirskega gibanja; talc0(nlell * se oblačili tisti, ki bi se ^ v f' «Ulrce». Ta noša, Pr®vza,?L(0i,tlu kakšna uniforma, je zelo e‘e° se * Napovedovalec Ivo RuriaLjji že kar utrudil s podeljevanj ^ ndh nagrad, kd so pripadle t® (j# kemu omizju. Ples je poteI'1^jSD,l še naprej in pevci — P°le®ui Korbar še Ladislav Fldri P Leskovar — so bili neutrp^, 55 petju popevk v raznih je^bji!. “ daj je počival Tomislav se je izkazal s svojim 9 na začetku pred plesom-so se približale ure, ko 90 začeli odhajati.
Sledil je »zaslužen«	j,
e nismo spet zbral1 JTJUL salu v prenovljeni restavrac J
■
po6J«J| f
kler se nismo spet
it»V.-- , VT,,
ski rog« na Iliči. V prije bi
nivo
Na levi dvorec «Mihailovič«, na desni pa zunanji bazen v Tuheljskih toplicah
LEGALNO IN ILEGALNO GIBANJE ZAHTEVA NEODVISNOST
OB IV. MEDNARODNEM TURISTIČNEM PLESU
V «vroči» Bretaniji postaja vedno bolj vroče
Tradicionalna gostoljubnost Zagrebčanov se je spet izkazalo
t
t
i
i
t
i
i
i
i
!
!
t
(
I
i
1
t
I
I
I
I
I
I
:
i
i
<
NEIZKORIŠČENIH 500 MILIJARD ZA SOLSKO IZGRADNJO
Tipičen primer počasnosti birokratičnega aparata
Razmere, v katerih morajo delati italijanski študenti ■ Prenatrpanost in hiperboličnost italijanskih univerzitetnih ustanov
J Italiji obiskuje šolo okrog 7 ®«otkov celotnega prebivalstva IJ* dvajsetimi in štiriindvajsetimi jj '• v Franciji 13, v Sovjetski zve h " in v Združenih državah A-'rike 43 odstotkov J,°da tudi ti podatki ne morejo t^kazati prave slike o tem, kak-n privilegij pravzaprav v Italiji Odstavljata tehniška in univerzi-v*a izobrazba. Saj je med uni-.^itetnimi študenti samo 8 od-■fc
*kih °V	izhajajo iz delav-
cilj	rlnivin • ravmoro
katerih
aIi kmečkih družin; razmere, pa le-ti med univerzi-
študijem žive,
e' Vprašanje tako imenovane -»umrljivosti* je iz-resno: v zadnjih desetih le-
so takšne,
.i •— samo polovica pride do di-
Vpraf-1- i-’- 1---------
“dentovske
tl0
Se je n.pr. v Rimu število štu-^dtov podvojilo (vseh skupaj jih
^'"Niiiiiii,m,umi,,umni,,,im,ii
Na Jupitru ajo ^kemični predhodnik i» življenja
YORK, 11 - Laboratorij-Jc Poskusi, v katerih so ustvarili j^cie, kakršno vlada na planetu
obslaji
>u, nakazujejo možnost, da na . fsini tega ogromnega planeta lajajo »kemični predhodniki* ži-jijfke6a življenja. Poskuse je na-®dl niokemik ameriške vesolj-"stanove NASA Ciril Ponnam-ki je o svojih poskusih in ig^aih poročal na nedavnem zavoju vesoljske medicine v New
iptieriški znanstvenik je izjavil, je uspelo pridobiti dva o-fta elementa ozračja, ki ob-Jtipitra. in še neki tretji oliv ki se da iz omenjenih dveh Bratov pridobiti. Po njegovem 4*»« je tudi življenje na Zemlji dk) v takšnem Ozračju, v takš-j^zmerah plinskega »obodu* W Pred mnogimi, mnogimi milj morda celo milijardami let. je k temu pripomogla tudi It*a> zunanja energija in sicer 2*v*oletni žarki električna pra-(strele), radioaktivnost in
Tla-
svojih posRusih, ko je «me-omenjena dva osnovna ele-iz ozračja Jupitra, je dr. jRmperuma iz tega umetnega Jupitra in s pomočjo elek-
|S*h sunkov, ultravioletnih žar-Vi„ ,W. pridobil več vrst beljako-Hn,..1« nukleinskih kislin. Uspelo
atip_"e Pridobiti tudi adenin, to je izmed zelo pomembnih ele-tjj.jlov DNA in RNA, to se pravi J-'11 dveh nukleinskih kislin, ki
la razvoj tkiv in dedno last-
Ttcelic-
^lal m -ie Por.namperuma na-(|3 možnost, da na velikanskem 'koih našeea osončje obstajajo C*U. da se nekoč razvije na življenje višjih oblik.
je danes okrog 70 tisoč), število diplomirancev v teku leta dni pa ostaja isto. Razlogov za to je več, za gotovo pa sta prenatrpanost in hipertrofičnost nekaterih univerz med glavnimi. N. je univerze na svetu, razen Sorbone (s katero v zvezi pa so že v teku načrti za njeno decentralizacijo), ki bi imela nad 30 tisoč študentov. Največja univerza v Moskvi nima več kot 30 tisoč študentov, v Kaliforniji jih ima 60 tisoč, toda razdeljeni so na številne četrti.
Neobhodno potreben prostor za študenta, ki bi hotel študirati z uspehom, bi moral znašati vsaj 50-75 kubičnih metrov.. Tako je na osnovi konkretnih podatkov ugotovila posebna anketna parlamentarna komisija za šolo. V Rimu študentje filozofske faKultete razpolagajo komaj s 4,5 kubičnega metra, oni na pravni fakulteti s 6,6, na tehniški pa s 23 Kubičnimi metri. Študent medicinske fakultete na rimski katoliški univerzi razpolaga s 170 kubičnimi metri.
Tako se kaže ena plat tega vprašanja, po drugi pa je znano, da leži v državnih blagajnah okrog 500 milijard, namenjenih za šolsko izgradnjo, ki jih ni mogoče porabiti zaradi počasnosti državne birokracije, kakor tudi zaradi dolgih procedur, predvidenih za postavitev del na dražbo in pa za njihovo uresničitev.
Ni pa počasnost delovanja državnega stroja edina zapreka Univerze namreč tudi ne razpolagajo s tehničnimi uradi, ki bi bili sposobni spoprijeti se z določenimi zahtevnejšimi načrti, vrhu tega pa je celo samo ministrstvo za javno prosveto in šolstvo brez tehniških organov, ki bi bili sposobni sprejeti ter izpolniti nalogo načrtovanja oziroma programiranja novih italijanskih univerz
Spričo tega se je začela pojavljaj peka druga možnost rgsitve. Neki studijski odbor, ustanovljen lani poleti, ko je ministrstvu za proračun načeloval ColombO, je zdyj pripravil osnutek zakona za univerzitetno izgradnjo, na osnovi katerega bi se načrtovanje ter izgradnja novih univerz prenesla na IRI. Čedalje bolj si utira pot tež nja, da se ustanov' JR1 poveri področje velikih infrastruktur, avto cest, pristanišč,‘boinišniC. šop itd. Izdatek ,za .izgradnjo noviji uuiv.erz bi znašal nekaj nad 109 milijard lir v petih letih, in to za izgradnjo petih' ali šestih objektov, med“te: mi tudi druge univerze v Rimu na zemljišču Tor Vergata, ki je bilo le s težavo iztrgano >z rok nekih neobstoječih proizvajalcev tipičnih vin. Število študentov, ki bi jih imela sprejeti, bo znašalo od 12 do 25 tisoč, vendar pa nekateri smatrajo to zadnje število za pretirano, zakaj v Italiji bi, po inženirju Martinoliju, optimalne dimenzije bile one za 8-12 tisoč študentov.
Izgradnja nekega univerzitetnega sedeža pa ni samo tehnična zadeva. Vse dokler ne bo sprejet zakon o univerzitetni reformi, bo tež-
w
V **no ie poročali, je športno društvo «Kras» v Zgoniku priredilo ^Otvto Prešernovo proslavo, na kateri so nastopili domači mešani zbor p.v. Janka Obada,
ko karkoli doseči v tem pogledu. Zdi se, da je kar neverjetno težko odpovedati se starim sistemom. Zgodilo se je, da je bilo ministru za šolstvo, ko je hotel uveljaviti zakon o univerzitetni izgradnji, predvidevajoč finansiranje gradbenih del v okrajnem merilu, od strani univerzitetnih upravnih svetov postavljeno sledeče vprašanje: Kaj je pravzaprav okraj?
In, končno, kdo bo o tem odločal, kdo bo določaj kulturne, didaktične in znanstvene kriterije, ki bi imeli biti osnova novih univerz? Kakšna bo vloga docentov in študentov pri tem? Kako bo prihajalo do izraza javno nadzorstvo? Vse to so vprašanja, na katera bi bilo mogoče dati ustrezen odgovor edinole na osnovi že izdelanega načrta od strani omenjenega študijskega odbora pri ministrstvu za proračun.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Rimska lirika v slov. prevodu
Izdajo pripravil Kajetan Gantar izdala Državna založba Slovenije
Če danes prevajamo rimsko liriko, je to dokaz njenih vrednot, dokaz, da te lirike še nimamo v celoti prevedene v slovenščino in morda tudi dokaz, da se ob problematičnosti sodobne poezije zatekamo k tisti, ki tudi v teku dveh tisoč'etij ni izgubila svojih esteskih vrednot. Sicer pa dohitevamo druge narode in odpravljamo tradicionalno zamudo. Vendar pa ima nova knjiga biserov rimske lirike, ki jo je pripravil, uredil. ji napisal uvod in pretežno prevedel Kajetan Gantar, v žlahtni opremi Janeza Bernika in izdaji Državne založbe Slovenije (Svetovni klasiki), večji pomen kot pa naj bi bil zgolj v nadokna-denju / I turne zamude. V današnjem času, tujem intimnemu izpovedovanju čustev, utripov in koprnenja človeškega srca, tujem subtilnemu pesniškemu izrazu, pomeni knjiga žlahtne lirike izpred dveh tisočletij močan udarec današnji ^kulturnosti* in poeziji nenaklonjenemu času. Zato bodo tudi slovenski prijatelji umetnosti.
0 VLOGI CERKVE V LATINSKI AMERIKI
Kardinal Seper proti dejavnosti jezuita L Iliča
Kljub pritisku, jezuit, ki je po rodu z Brača, nadaljuje s svojim delom in vodenjem centra
moški zbor iz Repna pod vodstvom Mirka Guština
In skupina	recitatorjev.
«Naš center nima zveze s Cerkvijo in anateme, Ki se izrekajo na naš račun, nas ne morejo prizadeti.* To je dosiej edini odgovor uglednega katoliškega duhovnika, monsigiiorja Ivana Iliča, ravnatelja Centra za družbenogospodarska raziskovanja v Cucr-navaci, na sklep kardinala Franja Šeperja, šefa svetega uficija in zagrebškega nadškofa, da »vsem katoličanom in katoliškim duhovnikom prepove vstop* v Ili čev akademski center. In tako je ena od najpomembnejših znanstveno raziskovalnih -ustanov Latinske Amerike bila postavljena na »črno listo*.
Gre za najnovejs dogodek v ostrem spopadu! M ga vodijo med sabo razcepljene struje katoliške cerkve v Latmskj Ameriki. Vse le delujejo za »rešitev cerkvenega ugleda* na tem kontinentu, ki ga smatrajo za svetovno trdnjavo ka tolištva. Toda vtem, ko eni vidijo rešitev v kreoitvi notranje cerkvene discipline, pa drugi — kot Ilič — stremijo za tem, da bi se Cerkev hitreje prilagodila novim razmeram Končno je lan skoletm obisk papeža Favia VI. v Kolumbiji prav tako imel za smoter, da vernike na tem konti nentu opozori, Kako se »center svete cerkve* še vedno nahaja v Vatikanu, od koder še nadalje pri hajajo tudi vse direktive za razvoj katoličanstva v Latinski A meriki.
Ilič je, za razliko od ostalih ka toliških duhovnikov Latinske Amerike, ki so postavljali zahteve po hitrejši prilagoditvi katoliške cerkve novim razmeram, sei s svojimi zahtevami najdlje. Pa tudi je vse svoje ambicije za »emancipacijo Cerkve v Latinski Ameriki* vedno navezoval na Vatikan, toda proti katoliški cerkvi v ZDA.
»Misijonarji iz ZDA,* je napisal Ilič že pred dvema letoma, »so katoliško cerkev Latinske A-merike vpregli v voz reakcije in imperializma» Zraven je pristavil, da jo je treba «osvoboditi tu-torstva ZDA, jo približati ljudstvu in ponovno navezati na Vatikan*. Zdaj pa je prav iz Vatikana prišla prepoved za one katoličane in katoliške duhovnike, ki bi hoteli obiskovati njegov center.
V nekaj več kot štiridesetih letih je Ivan Ilič prehodil nenavadno dolgo pot od otoka Brača do mehiškega' mesta Cuernavace. Njegov oče je bil Dalmatinec, mati avstrijska Židinja, sam pa je postal filozof, kanonik, tajni papežev Komornik, pomočnik ameriških kardinalov Speilmana in Cu-shinga. Po omenjeni prepovedi je postal še prvi jezuu Latinske A-merike, proti kateremu je bila izrečena nekakšna anatema. Tako ostro Vatikan ni bil nastopil niti proti znanemu katoliškemu duhovniku Torresu, ki se je kot partizan s puško v rokah pridružil kolumbijskim gverilcem.
Bičevo delovanje pa samo po sebi govori o njegovem «grehu». V mestu Cuernavaca je bil odprl edinstveno visoko šolo družbenogospodarskih ved za proučevanje problemov sodobne Latinske A-merike. Tako n.pr o proizvodnji bakra in solitra v Čilu, o stavki železničarjev v Mehiki (1 1958), o tendencah k vojaškim udarom, o temeljnih vprašanjih agrarne reforme, neokolonializmu ZDA v Latinski Ameriki itd. Samo v teku preteklega leta je skozi Bičev center šlo okrog 300 «seminari-stov*. Predavalo pa je na tej visoki šoli 185 najvidnejših univerzitetnih profesorjev, pripadnikov najrazličnejših političnih tendenc iz vseh krajev sveta.
V svoji knjižnici ima center nad
250.000 izbranih del, obravnavajo-čih domala vsa družbeno gospodarska področja, o J sv. pisma do Marxovega Kapitala in zapiskov Che Guevare, fr knjige v naj večji meri uporablja prav direktor šole sam, saj zelo veliko bere, vrhu tega pa ima še od tri do štiri ure predavanj dnevno, in to v kateremkoli od devetih jezikov, ki jih obvlada.
Navkljub pritisku, ki mu je izpostavljen, je Biču »stvar popolnoma asna* .tatinski Ameriki grozi oo pol n propad, ce se ne bo v najkrajšem času prilagodila novim razmeram. Predvsem predstavlja — pravi on — velik problem nadzorstvo nad rojstvi, ki je v zvezi z njim spet prevladala dogma nad logiko in razumom. Vendar največji problem predstavlja pojmovanje v,oge in mesta Cerkve v '.judskin množicah, ki se nahajajo pred družbeno eksplozijo. Strukture oblasti lastninski odnosi in pa politične metode so takšne, da slej ko prej mora priti do revolucije. Za Cerkev je važno, da v tej eksploziji ne bo uničena, da se prilagodi nujnim zgodovinskim sprememham in se postavi na čelo še vernih množic, ki te spremembe zantevajo.
In zdi se, da Ivan Ilič verski fanatik, jezuit, papažev komornik in univerzitetni profesor, od svojih stališč ne bo odstopil, tudi ne pred šeperjevim pritiskom
«Moja šola je civilna ustanova,* pravi, «in sam sem ze zdavnaj dobil licenco (kardinalsko dovo ljenje v zvezi i oprostitvijo od cerkvenih obveznosti), tako da 9e sploh nt čutim prizadetega od strani Šeperjevega sklepa.* Navzlic temu se Ilič boji, da bi utegnila orepoved vplivati na število obiskovalcev njegove šole, zakaj petina vseh — kot je sam izjavil — je prihajala prav iz vrst katoliških duhovnikov
poezije in predvsem žlahtne lirike lahko veseli te lepe knjige, ki nam posreduje najlepše primerke klasične rimske lirike.
Danes je povsem razumljivo, da mora taka izdaja imeti uvod. U-rednik in prevajalec Kajetan Gantar je knjigi napisal razumljiv, jasen, vendar dovolj obširen uvod, ki za vsakogar primerno prikazuje razvoj rimske lirike, ud prvih verzov liturgičnega značaja, od prvih žalostink do Horaca in pesmi Avgustovega Rima. Za prvimi zametki lirske poezije so kot pesniki, ki so prvi vnes i svež veter v rimsko poezijo, prikazani neoteriki. med njimi predvsem Katul, čigar pesniška zbirka nam je po srečnem naključju ostala ohranjena. Katul je prvi in morda edini rimski pesnik, ki bi ga lahko označili kot lirika v današnjem pomenu besede in ki nam je bližji in bolj razumljiv kot pa je bil to svojim sodobnikom. Ka-tulova poezija prinaša v rimsko poezijo nekaj novega in svežega. V najbujnejšo vejo rimske ljubezenske lirike se je razcvetela e-legija.
Tibul je morda ne največji, toda najizrazitejši predstavnik rimske elegčne poezije, glasnik teženj svoje dobe, ki je bila sita stoletnega karneva’a nasilja in krvavih orgij.
Za manjšimi pesniki Tlbulovega kroga je prikazan Properc. za njim pa predvsem Ovid, kot eden vrhov rimske poezije. Sledi še prikaz Horacove poezije, na koncu pa nam urednik predstavlja še nekaj manj pomembnih pesnikov cesarske dobe, ko je lirika šla v zaton, vzporedno s porajanjem nove krščanske lirike. Vendar pa je še naprej oplaja'a srednjeveško. humanistično in ne,olatinistič-no lirično ustvarjalnost, vplivala pa tudi na vso svetovno moderno poezijo.
Uvodni prikaz rimskih lirikov, njihovih stvaritev in njihovega pomena, pa tudi prevajamo pri nas, nam odpira docela nove poglede na rimsko liriko, doce’a drugačne pog’ede kot smo se ',ih tisti, ki smo bi i še de'ež n klasične vzgoje, navzeli v šoli. Gan tar jev prikaz rimske lirike je lak, da nam ta lirika ne postane samo jasna in razumljiva, temveč povseni sodobna, povsem človeška in zalo tudi zelo blizu, šele iz takega pregleda jo lahko prav spoznamo in vrednotimo kot del naše kulturne tradicije, naše kulturne zavesti in kot nekaj tudi za današnji čas sprejemljivega, plemenitega in vrednega.
Všeld nam'Utrjuje seveda predvsem prebiranje pesmi, ki so prevedene tako. da nam izzvene v sodobnem duhu. Ne bi se spuščali v oceno prevodov, ker pač za to nismo poklicani. Toda bralec bo ugotovil, da so te pesmi, čeprav tako stare, vendar ponošene tako, da so nam docela b'izu in docela sprejemljive. Vseh trinajst pesnikov s 129 pesmimi pa nam posreduje izredno duhovno in umetniško bogastvo, ki nas povsem preseneča, pa čeprav smo se učili o tem in onem pesniku in nekoč prevajali njegove verze.
Poleg Kajetana Gantarja so re-smi preved’i Jože Šmit. Anton Sovre. Ivan Hribovšek, Fran O merza, Jože Mlinarič, Alojz Rebula, Josip Jurca, Amal Ške~’j, Dragotin Kette, Niko Košir, torej tudi prevajalci, ki_ niso sudobmki in taki, ki jih sicer kot samostojne pesniške ustvarjalce ne poznamo.
Urednik pa je sicer poleg obrazložitve koncepta svojega izbora napisal posameznim pesmim tvdi opombe Kaj več pa od take zbirke niti najbolj zahtevni ne morejo pričakovati. Govorimo torej !ahko o lepi in pr esenet’jivi knjigi žlahtne, starorimske poezije, ponošene in približku« sodobnemu človeku.
Sl. Ru.
Direktor Cankarjeve založbe ob izročitvi knjig v Kulturnem domu
Prof. dr. Avguštin L uh
Pretekli četrtek, 6. t. m. so v Kulturnem domu predstavniki ljubljanske Cankarjeve založbe izročili predstavnikom tukajšnjih šolskih oblasti 1164 knjig za učence in dijake tržaških in goriških slovenskih šol, ki so bili nagrajeni na letošnjem natečaju v okviru svečanosti in proslav ob 50 - letnici smrti velikega slovenskega pisateja. Kakor smo že poročali, je ob izročitvi tega dragocenega daru spregovorit tudi direktor Cankarjeve založbe prof. dr. Avguštin Lah, ki je rekel:
Spoštovani prireditelji, predstavniki šol in nagrajencev, gostje in prijatelji, z največjim veseljem smo se odzvali vabilu Slovenske prosvetne zveze za udeležbo na tej zaključni slovesnosti pomembne in plemenite akcije. Cankarjeva založba je zavzeto sodelovala pri vseh spominskih prireditvah v počastitev slovenskega pisatelja Ivana Cankarja ob 50 - letnici njegove smrti. Ob tej priložnosti smo izdali več del: Cankarjeve pesmi in Podobe iz sanj, dve znanstveni deli — dr. Dušana Kermavnerja o Cankarjevem predavanju v Trstu in dr. Dušana Pirjevca o Cankarjevih hlapcih in junakih. Poleg tega
pa še reprodukcijo jotograjije Ivana Cankarja.
Tudi pri nas v matični domovini je mladina počastila spomin Cankarja na različne načine, med drugim s pisanjem nalog, slovesnimi akademijami itn.
Cankarjeva založba je ob tej priložnosti osnovala stalne nagrade Ivana Cankarja, ki jih bo vsako leto podeljevala za najboljša dela iz izvirne književnosti, esejistike in znanosti ali poljudne znanosti, prav tako pa tudi za kritike in književna poročila. Cankarjeva založba je sodelovala tudi pri predavanjih o Cankarju v zamejstvu.
Naša založba se s posebno zavzetostjo posveča mladini, predvsem še s svojim perspektivnim založniškim programom. Zato se je naša misel in težnja mogla tako enovito ujeti s podobnimi težnjami tukaj in smo se z zadovoljstvom pridružili tej lepi akciji.
Knjige, ki jih izdaja Cankarjeva založba, bogatijo duha, vzgajajo in izobražujejo. Delavski svet Cankarjeve založbe je za to akcijo odobril precejšnja sredstva, da omogoči Slovenski prosvetni zvezi in vodstvom tukajšnjih šol nagraditi vseh 774 udeležencev te akcije: dali smo 260 nagrad in 514 prizanj f skupno 1104 knjig). To so dragocena dela. Med njimi so dela Cirila Kosmača, sedanjeg predsednika društva slovenskih književnikov. dela dveh uglednih piša teljic, Mire Miheličeve in Mimi Malenškove ter nekaterih znanstvenih delavcev. Upamo, da s tako dragocenimi deli lahko pomagamo ovrednotiti vaše delo in dati zanj priznanje z najplemenitejšim, kar vam lahko damo — s pristno in spodbudno slovensko besedo
To je izraz našega prijateljstva, naše zahvale vam za vse in naših toplih pozdravov iz domovine! Hvala lepa!
Dragovan
Šepič
doktor
znanosti
iMiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiitiiiniiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiliiiii
V NOVEM SADU
«Ciganski ples» je letos zadobil mednarodni pečat
Nastop «oporečnikov» ni veliko motil
Ciganski ples, ki ga že več let prirejajo v predpustnem času v Novem Sadu. se je močno uveljavil in zadobil že nekakšen mednarodni pečat Letos pa je bil tudi povod za nastop oporečnikov ali, kot jih pri nas bolj poznamo, kon testatorjev Ples je bil preteklo soboto in nedelje v Novem Sadu in je v celoti odlično uspel, toda pred začetkom te že mednarodne prireditve, se je pred hotelom Fark zbralo nekaj novosadskih meščanov, ki so protestirali, ker so bile vstopnice že dolgo pred začetkom plesa razprodane in to prvenstveno ljudem '\z drugih mest, celo ljudem iz tujine, za domačine pa ni ostalo nit’ deset odstotkov razpoložljivih vstopnic. In kot bi to ne bio dovolj, so protestirali tudi nekateri Cigani na
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11-40 Šola; 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Za mlade poslušalce; 17.55 Ščepec poe zije; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Šola; 18.50 Iz potne torbe M
Matičetovega;	19 10 Higiena in
zdravje; 19.15 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.10 Nove knjige.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.40	Smareglia, Istrska svatba — III. dejanje.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19 15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba, 8.00 Prenos RL; 10.15 Ansambel Latora; 10.45 Nove plošče, 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 13.50 Današnje teme; 14.00 Operna glas ba; 15.30 Primorski pevsk; zbori;
16.40	Popoldne z glasbo; 17.00 Operna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19 00 Orkester; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.06 Pucci ni. La fanciulla del West; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Radijsko srečanje; 14.45 in 15.10 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska
SREDA, 12. FEBRUARJA 1969
priredba; 20.15 V Rozov: Riunio-ne tradizionale (dvodejanka); 21.50 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Lahka glasba; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 14.00 Juke box; 15.03 Izbrani mo tivi; 15.15 Mezzosopranistka Mat-sumoto; 16.00 Neve pesmi, 16.35 Diskoteka; 17 35 Enotni razred;
18.20	Enciklopedija; 20.45 Nove pesmi; 22.40 Ameriške plošče.
III.	PROGRAM
10.00 Schumann in Roussel; 11.15 Monteverdijeve skladbe: 12.20 Chopinove in Skrjabinove etude; 13.45 Violist W Primroze; 15.30 Skladatelj Hugo Wolf; 16.25 Pro-speri in Manzoni; 17.45 Bachov Koncert za dva klavičembala: 18.30 Lahka glasba, 19.15 Koncert; 20.30 Psihologija in psiha-naliza; 22.30 O detektivkah.
FILODIFUZIJA
9.40 Tessarini in Boccherini;
10.20	Baletna glasba; 12.30 Iz Brit-tenove Beračeve opere; 13.30 Po-korny in Haydn; 13.55 Plošče.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10 00. 13 00, 15 00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Mozartove skladbe; 8.55 Pisan svet pravljic 9.10 Iz glasbenih šol; 9.30 Orkester Raphae-le; 9.45 Slov narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Hačaturjan’ «Ma-škerada*; 12.30 Kmetijski nasve-
ti; 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam .; 14.05 Koncert za oddih; 14 35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 lise Aiclunger: Po govor o pogorju; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Mezzosopranistka A. Dernač; 13.40 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razgledni ce; 20.00 «Ti in opera*, 22.15 Fe stival jazza Montreux - 68; 23.05 Jure Kaštelan: Pesmi; 23.15 Zabavni zvoki.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, tl.30, 14.30 in 15.00 Šola; 12 30 Poljudna znanost; 13.00 Industrija leta 2000' 13.31' Dnevnik;
17.00	Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladino; lft.45 Malta, križišče Sredozemlja; 19.15 Zgodovina tehnike; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.31’ Dnevnik; 21.00 Romunija, «čudež» in po njem;
22.00	Športna sreda; 23.00 Dne v nik.
II. KANAL
19.00	Angleščina- 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Le ragazze di Piazza di Spagna*; 22.50 TV razprave; družba in prosti čas.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	in 22.45 Poročila; 9.35 TV
v šoli; 17.50 Primožev dnevnik; 18.30 Pisani trak; 18.45 Sodobna prehrana; 19.05 Stroji za pomiva nje posode; 19.15 Gostje iz San-rema; 19.45 Rezerviran čas; 20.25 Amsterdam:	nogomet Ajax:Ben
fica; 22.00 3-2-1; 22.05 Sestanek z Nancy.
Znani hrvaški znanstveni delavec Dragovan Šepič je avtor vrste večjih in manjših del, ki povečini obravnavajo politične razmere v Istri, v Slovenskem Primorju in Trstu, stališča kraljevine Italije do zedinjenja jugoslovanskih narodov. odnose med kraljevino Italijo in SHS in politično delovanje najbolj znanega hrvaškega in jugoslovanskega pohtičnega delavca Frana Supila, itd.
Dragovan Šepič je po rodu iz Istre, iz Buzeta. Pravo je študiral v Parizu in Zagrebu. Dolgo let je bil v diplomatski službi v Beogradu. Sofiji, Londonu, Združenih narodih itd., zadnjih petnajst let pa dela v Jadranskem inštitutu Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Nedavno, v decembru lani, je postal doktor znanosti. Branil je tezo z naslovom «i tali ja in jugoslovansko vprašanje 1914 - 1918». Samo tisti, ki pobliže pozna nove, zelo zahtevne zakonske predp:se za dosego te najvišje akademske stopnje v Jugoslaviji, ve kako zapleteno in nenavadno težko je priti do naslova «doktor znanosti». Uspeh Dragovana Šepiča je tem večji, v ko ikor se vzame v poštev, da je njegovo delo na fakulteti političnih znanosti v Zagrebu (pred komisijo profesorjev te fakulteta ter profesorjev filozofske in pravne fakultete) obsegalo nad 700 strani teksta.
Dttlo (ki bo. kot kaže, tudi objavljeno) je razdeljeno na sedem delov, v smislu etap razvoja jugoslovanskega vprašanja ter razvoja italijanske politike do tega vprašanja. V začetku dela so obdelani zgodovinski podatki od izbruha prve svetovne vojne odnosno od proglasitve nevtralnosti Italije, do njenega vstopa v vojno. Avtor nato obravnava jugoslovansko vprašanje v odnosu do pogajanja zaveznikov z Bo garijo in Romunijo za njun vstop v vojno. Jugoslovansko in jadransko vprašanje po zlomu Srbije in Črne gore — je tretji del: razdobje malike in krf-ske deklaracije pa vsebuje četrto poglavje. Razdibje oa t ali jonskega poraza pri Kobaridu in izbruha oktobrske revolucije pa do kongresa tlačenih narodov v Rimu, je obseženo v naslednjem, petem poglavju. Predzadnji del šepičeve disertacije je vezan za razdobje od rimskega kongresa do premirja z Avstro - Ogrsko, zadnje poglavje pa osvetljuje potek italijanske zasedbe pretežnega dela vzhodne obale Jadrana in napore kraljevine Italije, da bi se v teh krajih utrdila in jih ohranila zase.
V disertaciji so torej obdelana najbolj življenjska vprašanja jugoslovanskih narodov pred petdesetimi leti. Prikazani so politika kraljevine Italije nasproti zapletenemu jugoslovanskemu vprašanju med prvo svetovno vojno, vzroki nasprotovanja italijanskih meščanskih predstavnikov do zedinjenja Jugoslovanov, leot tudi posledice tega nasprotovanja. O-gurčeni odpor kraljevine Italije proti ustanovitvi enotne jugoslovanske države je bil namreč eden glavnih razlogov, zaradi katerih Antanta ni sprejela med svoje vojne cilje tudi osvoboditev Hrvatov, Slovencev in Srbov izpod avstroogrske ob'asti in njihovo naravno zedinjenje s Srbi'o m Črno goro v skupno državo. H rati so italijanska zasedba pretežnega dela vzhodne obale Jadrana 1918. kot tudi sovražno zadržanje vodilnih krogov kraljevine Italije nasproti komaj ustanovljeni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu (na ozemlju bivše habsburške monarhije, vendar brez kraljevine Srbije in Črne gore) le posoešVi sklep predstavnikov te mlade države, da se združi s Srbijo in Črno goro v eno skupnost. Pri osvetljevanju i-ta!ijans’e politike nasproti Jugoslovanskemu. m vojni pa tudi nasproti jadranskemu nr.rašanju je Dragovan Šerič smatral za potrebno. obdelati tudi celotno borbo za osvoboditev in zedinienie iugo-s'ovnnskih narodov Zarodi tena ie posv-til pozornost tudi po’itiki zaveznikov do Avstro - Ogrske in do jugoslovanskega vprašanja.
Glede na dosedanje znanstveno delo Dragovana Šeir.ča je verjetno, da objavljena doktorska disertacija ne bo zadnje dela sodelavca ((Primorskega dnevnika» Suežost njegovih mis'i, znanstveni pristop raziskovanju in obde’ovanju zgodovinskih dejstev bo pripomoglo, da še bolje spoznamo življenje italijanskega in jugoslovanskih narodov v zadnjih petdesetih letih, njihove medsebojne odnose, težnje in upe.
P. Strčič
Novemu doktorju iskreno čestita tudi uredništvo »Primorskega dnevnika* v svojem irrv «■’
prireditvi, češ da lepotica, ki so jo izvolili kot letošnjo »miss Ciganov 1969», ni »njihova* lepotica. ni ciganska lepotica, pa če prav so žirijo sestavljali Cigani.
Za letošnjo najlepšo Ciganko so izvolili 23-letno Evo Kovač, vi-sokošolko iz Subotice, ki jo je posebna žirija izbrala izmed šestnajstih kandidatk za ta v zadnjih letih tako zaželet, naslov
Ciganski ples v Novem Sadu ni navadna plesna prireditev, pač pa velika prireditev, ki spada med najpomembnejše tovrstne prireditve ne le v Jugoslaviji, ampak že v mednarodnem merilu. Prireditev ima res peča' ciganske za bave in v najlepsem smislu te besede. Seveda pa niso na prireditvi zabavali ciganskega in drugega občinstva le ciganski pevci in ansambli, pac pa tud’ drugi znani jugoslovanski popevkarji, kot n.pr. Branka Veselinovič, Čoka Perič, Dragoljub Mirosavlje-vič, Dubravka Vesuvic, Radmila Karaklajič, Lilijana Petrovič in drugi. Večer je vodila popularna časnikarka Gordana Boneti, med ciganskimi umetniki pa je naj večje navdušenje vzbujal Geza La-katos, ki ga smatrajo kol najboljšega ciganskega violinskega virtuoza Madžarske Ta je bi) v Novem Sadu skupne - svojim orke strom in s pevci poleg tega ansambla pa je zabaval občinstvo tudi orkester zelo mladih Ciganov novosadskega kulturno-umetniškega ciganskega društva. Nadalje so nastopili ciganski baletni an
(Nadaljevanje no 6 strani)
HOROSKOP
OVEN (od 21.3 do 20.4.) Danes predpoldne se van obeta lep zaslu žek. Ne ogibajte se ljubezni BIK (od 21.4 do 20.5.) Udeležili se boste važnega poslovnega sestanka, odkrito povejte na njem svoje pomisleke. Duhovna skladnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izpopolnite svoje strokovno znanje, ki še ni na višini Seznanili se boste z edinstveno žensko RAK (od 22.6. do 12.7.) Vrnili se boste domov praznih rok, toda naj vas to ne poti«, drugič bo bolje. Ne zavrnite nekega vabila.
LEV (od 23 7. do 22.8.) Dober del poti ste žt opravili, še malo. pa boste dosegli svoj cilj. Ne družite se z delomrzneži in kvantači.
DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Iz poraza, ki ste ga doživeli, potegnite kar najkoristnejše zaključke. Pomagali boste prijatelju do prave poti I TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Za nobeno ceno ne smete podleči izkušnjavi. da bi obdržali denar, ki ni vaš. Ne kažite tako očitno svoje ljubosumnosti.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 21.11.) Premalo vas je, ki delate, preveč pa. ki ukazujejo Odgovorite ji tako, kakor si zasluži
STRELEC (od 22.11. d< 20.12.) Zlobna natolcevanja na vaš račun so preračunana na to, da bi vam izpodnesla tla Preveč ste zaupljivi.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Nenadoma boste odpovedal’ pokorščino nekemu predstojniku kar do-ste precej drago plačali. Odpocij-te se.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ImeB boste izjemno srečo pri igri. Ne zavrnite prošnje nekega sorodnika.
RIBI (od 202. do 20.3.) Po nekem srečnem naključju boste spoznali osebo, ki vam bo v veliko oporo. Ponovno se boste ogreli ob domačem ognjišču.
t
Vreme včeraj: NajviiSja temperatura 2j2, najnižja —2.-, ob 19. uri l stop., zračni tlak 1010,3 stanoviten, vlaga 50 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 6.6 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 12. februarja
DAMIJAN	j,
Sonce vzide ob 7.12 in zatone 17.27 — Dolžina dneva 10.15 "'.,(1 na vzide ob 4.12 in zatone ob
Jutri, ČETRTEK, 13. februarja
KATARINA
DANES ENOTNA 24-URNA STAVKA
Delavci zahtevajo ukinitev razlik v mezdah in plačah
Ob 10. uri bo na Trgu Garibaldi enotno sindikalno zborovanje
Danes bo 24-urna stavka delavcev zasebne industrije in obrti, ki so jo enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL In UIL po vsej državi in v Trstu. Stavka velja za kovinarsko, gradbeno, kamnarsko tekstilno, oblačilno, živilsko, petrolejsko, kemijsko, steklarsko, grafično, karto-tehniftno, speditersko, prevozno in druge stroke. Stavke pa se ne bedo udeležili delavci, ki so zaposleni v podjetjih IRI (ladjedelnicah, železarni Italsider itd.), ker je Intersind, v katera so vključena, že sklenil s sindikalnimi organizacij ami sporazum o postopni ukinitvi mezdnih področij. Delavci namreč stavkajo, da bi dosegli enake mezde in plače za vso državo, medtem ko so sedaj po raznih področjih različne. Tako i-majo na primer delavci na Trža-Jkem za kakih 5 odstotkov nižje mezde od delavcev v Industrijskem trikotu Turin - Milan - Genova, delavci v Furlaniji pa še nižje mezde kot delavci na Tržaškem.
Namen te stavke je, da prisili združenje industrij cev, da se zač ne pogajati o tej delavski zahtevi, ker je doslej vztrajalo pri svojem trmastem stališču. Te stavke si zato oproščeni tudi delavci tistih podjetij, katera so že sklenila s sindikati ločene sporazume o ukinitvi mezdnih področij. Teh podjetij je v Trstu že kar precej, zlasti v kovinski stroki.
V zvezi s stavko bo danes ob 10. uri na Trgu Garibaldi sindikalno zborovanje, na katerem bodo sindikalni voditelji orisali delavcem sedanji položaj v zveza z zahtevo, za katere uresničenje stavkajo. Ce bo slabo vreme, bo zborovanje v kin/u «Alabarda».
Senator Šema o tržaških vprašanjih
Kot poroča tržaška federacija KPI se je pretekli teden sestalo več senatnih komisij, ki so obravnavale letošnji proračun. Senator Šema je najprej govoril v komisiji o proračunu ministrstva za promet, v kateri je prikazal položaj našega mesta. Skupno z nekaterimi drugimi komunističnimi ir* socialproletar-nimi senatorji je Šema predložil resolucijo, v kateri zahtevajo naj italijanska vlada ponovno načne tržaško vprašanje v okviru sporazuma EGS, ko bo ta razpravljala o spre-menitvi sporazuma o prometu. Vladni predstavnik je resolucijo sprejel.
Nato je senator Šema govoril v komisiji za trgovinsko mornarico, v kateri je opozoril na vedno večji vpliv tujih ladij v Jadranu ter je predlagal, naj bi proučili možnost okrepitve Tržaškega Lloyda zlasti v zvezi z bodočim odprtjem Sueškega prekopa. Šema in nekateri drugi senatorji KPI in PSIUP so v komisiji predložili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se vsem pomorščakom in ribičem, ki iz kateregakoli vzroka niso mogli plačevati po-
•llllllHIIIJlUllllimitlllllilllllllMIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllltlllllltinilllilllllt
SKLEP NA SINOČNJI SEJI IZVRŠNEGA ODBOIIA
22. marca kongres združenja stanovanjskih upravičencev
Ob tej priložnosti bodo proslavili 20-letnieo delovanja in podali obračun opravljenega dela
Sinoči je bila seja izvršnega od-1 žine, ki jih nasilno izseljujejo iz bora Združenja stanovanjskih upra-1 stanovanj, da se bon proti visokim vi&ncev. Na dnevnem redu je bilo stanarinam v ljudskih in v zaseb-
kojninskega sklada, prizna njihova službena doba na morju Minister Lupiš je sprejel omenjeno resolucijo kot priporočilo ter je obljubil, da ga bo predložil vladi, ker je zadeva nujna in resna.
V komisiji za obrambo pa Je Šema ponovno -načel vprašanje vojaških služnosti v naši deželi, ter je zahteval, da se te odpravijo, ker so postale nepotrebne in nesmiselne. Med drugim je predlagal, naj vojska zapusti področje Lazareta v miljski občini, ki naj se ga uporabi v turistične namene. Minister je zagotovil svoje zanimanje za predočena vprašanja. Hkrati so senatorji Albarel-lo, Šema in drugi predložili resolucijo, ki obvezuje obrambno ministrstvo, da bodo odstranili vse zapreke v zvezi z gradnjo Jedrskega pospeševalca v Doberdobu. Minister Guj je izjavil, da njegovo ministrstvo sedaj nima nobenih pridržkov glede tega in da sprejema resolucijo kot priporočilo.
Končno se je v komisiji za zunanje zadeve začela prejšnji teden razprava o zakonskem osnutku o prosti coni v Trstu, ki ga je predložil senator Šema. Poročevalec,
demokristjanski senator Bettiol, je izjavi], da mu je znano resno gospodarsko stanje Trsta, -ter da se v glavnem strinja z ustanovitvijo proste cone. Tudi ministrski podtajnik je podal podobno izjavo. Razprava o tem zakonu se bo nadaljevala 19. t. m.
Končano zbiranje podpisov za evropski parlament
Danes se konča na županstvu zbiranje podpisov za predlog zakona na ljudsko pobudo za izvolitev italijanskih predstavnikov v evropski parlament. Vsi meščani se lahko podpišejo v posebnem uradu v veži anagrafskega urada na Trgu Granatieri. Pobudo evropskega federalističnega gibanja n-.Teč podpira občina, ki hoče pi.spevati k širjenju evropske misli.
Umik za podpisovanje je naslednji: od 9. do 13. ure in od 18. do 19.30. Ker je treba podpis overoviti, naj prinesejo vsi, ki jih stvar zanima, s seboj kak osebni dokument.
Sodelovanj« sindikatov pri gospodarskem načrtovanju
Ustanova za gospodarska in socialna vprašanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini prireja dvodnevno študijsko zasedanje o sodelovanju sindikalnih organizacij pri gospodarskem načrtovanju. Zasedanje bo v soboto, 15. in v nedeljo. 16. februarja. v prostorih gospodarske fakultete na tržaški univerzi. Obakrat se bo zasedanje pričelo ob 10.30; predsedoval bo prof. R. Bal-zarini, ki bo imel v soboto uvodno besedo skupaj s prof. De Pam-philisom, predstavnikom «Centro Studi Eeonomici e Sociali per il Friuli - Venezia GiuUa«. Sodelovali pa bodo številni domači docenti, tako prof. O. Rondini, prof. L. Pa-ladin, prof. Bartole, prof. G. Bazo, prof. G. De Ferra, prof. C. Assan-ti, prof. Zanetti in prof. Saba.
Otvoritev mladinskega krožka «11 Carso»
Vodstvo mladinskega kulturnega krožka «11 Carso» sporoča, da bo v petek ob 18.45 v dvorani gledališča Verdi uradna otvoritev krožka s kulturnim sporedom. Predvsem bodo pojasnili namene krožka, nato bo sledil razgovor na temo »Mladina in Kras», ob zaključku pa bo glasbeni program posvečen Krasu (Claudio Noliani, Aleksander Mirt, Livia D’Andrea Romanelli in Fausto Cruzic.) Omenjeni krožek je bil ustanovljen septembra lanskega le-
ZASKRBUENOST V TRŽAŠKIH POSLOVNIH KROGIH
Škodljive posledice nazadovanja prometa v okviru avtonomnih računov
Predstavniki SGZ so ministra opozorili tudi na škodljive posledice uvajanja sporazumov EGS za vse deželno gospodarstvo
Predstavniki slovenskih poslovnih jo. Blagovna izmenjava med sosed; prvih popoldanskih urah še nekam krogov iz naše dežele so imeli te nima republikama je lani zaradi malo prometne, kar je fantu omo-dni priložnost, da prikažejo mini-, tega zašla v slepo ulico: italijanski gočilo primerno brzlno. Ko je pred
r	*~s i	. •._____i_...	sphm -rnoiprial mn&lroaa IH ip nrpi*.
stru za zunanjo trgovino V Colom-bu, ki jih je sprejel na trgovinski zbornici, nekatere izmed najbolj perečih problemov v zvezi z razvojem mednarodne trgovinske menjave preko našega področja. Tako so ga opozorili zlasti na zaskrbljujoče nazadovanje prometa v okviru avto nomnih računov za Tržaško in Goriško ter na škodljive posledice tega nazadovanja za celotno deželno gospodarstvo. Po podatkih zavoda Banca dTtalia, ki vodi avtonomne račune na naši strani, so znašala vplačila za uvoz v okviru tržaškega odseka v lanskem letu 2 milijardi 963 milijonov lir, medtem ko so izplačila v zvezi s prometom v nasprotno smer dosegla 3 milijarde 266 milijonov lir Skupna vrednost obeh postavk je po vsem tem znašala 6 i ni li jard 229 milijonov lir. Leto poprej pa so je račun zaključil v višini 8 milijard 148 milijonov,
nost in šport.
................................................ „„„„„„„„„„.................„„„„„„„„..
PO PREDLOGU. ŠTUDIJI KMEČKE ZVEZE
ta, ima sedež v naselju San Ser-	Lv ,mr ‘	„ , ,sT„T o Ji .Ta aJ
gio in tri sekcije: za turizem umet-	pa višini^ milijard *
nih podatkov je zlasti razvidno moč
Deset valorizacijskih področij za razvoj tržaškega kmetijstva
V študiji, ki jo je KZ poslala deželni ustanovi za razvoj kmetij, siva, so za vsako področje navedene smernice razvoja raznih kultur
Kakor smo že poročali, je Kmečka zveza s sodelovanjem strokovnjakov izdelala predlog glede perspektiv in izbir za valorizacijo kmetijstva na Tržaškem. Uvod in opis področja ter produktivnih panog smo že objavili, zdi se pa nam potrebno, da objavimo tudi drugi del omenjene študije, ker je snov zanimiva in h; bilo zelo koristno, da bj se s sodelovanjem kmetovalcev in kmetijskih ter gospodarskih strokovnjakov temeljito obdelala, da bi lahko prišli do jasnih - ugotovitev in nato do učinkovitih posegov za izboljšanje kmetijskega gospodarstva na našem področju.
V omenjeni predhodni študiji, ki jo je poslala dežčlhi tlstančm za razvoj kmetijstva (ERSA). je tržaško ozemlje razdeljeno na deset valorizacijskih področij: Miljski hribi; Osapska dolina; Mač-kovlje - Prebeneg; Dolina - križišče proti Mačkovljam; meja E PIT - Zabrežec - Ključ - Domjo; Sv. Ana pod Rovtami - Kolonko-vec - Magdalena; Lonjer - Pod-lonjer; Piščanci; Breg pod Kon-tovelom in Križem; Kras.
Področje v Miljskih hribih je že pogojeno z naselitvijo na flišastih
sklicanje kongresa združenja. Izvršni odbor je sklenil, da bo kongres 22 marca popoldne v dvorani «Di Vittorio» v Ul. Pondarcs, na katerem bo podano poročilo o delovanju združenja, finančno poročilo, razprava ter volitve novega glavnega odbora.
Člani izvršnega odbora so razpravljali tudi o tem, kako bi najbolj dostojno proslavili 20. obletnico obstoja združenja. Zato so sklenili da bo moralo glavno poročilo zajeli tudi delovanje združenia v 20 letih njegovega obstoia. Poleg lega pa je bilo sklenjeno, da bo v nedeljo, 23. marca dopoldne javno zborovanje združenja, na katerem bo govoril o stanovan.iskin vprašanjih član vsedržavne organizacije stanovanjskih upravičenčev (UNIA). Na zborovanju bo združenje povabilo tudi delavske organizacije, katerih predstavniki bodo spregovorili zborovalcem ter povedali svoje stališče glede vaznih vprašanj, ki zanimajo delavske dru-
Združenje stanovanjskih upravičencev je bilo ustanovljeno leta 1949, da pomaga družinam brez stanovanja, da se zavzema za dru-
IX. novinarski ples
BO 15. FEBRUARJA v Kulturnem domu
Vabila pri urednikih Primorskega dnevnika
Kdor še ni rezerviral miz lah ko to stori v četrtek in petek v Tržaški knjigarni od 17. do 19. ure.
nih stanovanjskih hišah.
Do sedaj je združenje opravilo ogromno delo. Na tisoče družin sc je v teh dvajsetih letih zglasilo na sedežu združenja in iskalo pomoči. Prav sedaj, ko združenje praznuje 20. obletnico delovanja se najemniki borijo proti zakonu o sprostitvi blokiranih najemnin, ki bo prizadel zlasti v Trstu ogromno število družin. Hkrati pa se združenje nenehno zavzema za zidanje ljudskih stanovanj, za ureditev odnosov med najemniki in zavodom za ljudske hiše in- za preprečitev izgonov iz stanovanj v zvezi z napovedanim vstopom v veljavo zakona o sprostitvi blokiranih najemnin.
Združenje ni v vseh letih svojega obstoja nikoli delalo razlike politične narave do ljudi ki so se k njemu zatekli za pomoč. Zato je tudi pred vsakim kongresom in ob drugih priložnostih pozvalo na sodelovanje sindikalne organizacije in politične stranke. Predstavništvo v vodilnih organih združenja je bilo vedno zasnovano na najširši apolitični osnovi, čeprav mnogokrat nekatere stranke in ustanove niso razumele važnosti njenega delovanja. Zato je bilo in je tudi sedaj odprto vsem, ki jim je pri srcu zaščita delavskih družin in ki se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev stanovanjske stiske. V tem duhu bo sklican tudi letošnji kongres.
Publikacija
o mednarodnem zasedanju
0	trgovini z lesom
V teh dneh Je izšla zbirka urad-
1	nih aktov o Hi. mednarodnem za-1 sedanju o trgovini z lesom, ki je ; bilo L in 2. julija 1968 v okviru 20. tržaškega velesejma pod predsedstvom posl. Corrada Belcija.
| Publikacija obsega celotne tekste I vseh poročil in intervencij med delom zasedanja, na katerem so ; obravnavali vprašanja, ki so po-i vezana s specializacijami na področju prevozov lesa, uvoza neobdelanega in rezanega lesa iz Azije in možnostjo pošiljk novih tropskih vrst za izdelovanje lepljenih plašč (compensati).
zemljiščih, precej bogatih, globokih in srednje zmesi, posebno primerno in že usmerjeno k vrtnarstvu in vinogradništvu po sistemu «part-time». Področje v dolini Sv. Jerneja je že na visoki stopnji specializacije vrtnarskih kultur in predvsem vinogradništva. Področje Starih Milj, Campor, Korošcev in pod škofijami prikazuje delno že specializirano kmetijstvo. Prevladuje vrtnarska in vinogradniška usmeritev, znatno pa je tudi sadjarstvo. Nadaljnjo ureditev in specializacijo zavirajo slabo stanje poljskih poti, nerešeno vprašanje odliva deževnice in nezadostna preskrba z vodo za namakanje.
V Osapski dolini je precej razvito vrtnarstvo, na pobočjih pa vinogradništvo. Vrtnarstvo se bo lahko razširilo in razvilo, ko bo urejen odtok vode, ki povzroča periodične poplave, in ko bo urejena struga Ospa. Na pobočjih je potrebno še ojačiti vinogradništvo.
Pogoj za valorizacijo tega področja, ki ima izvrstne podnebne pogoje za zgodnje kulture, je tud' ureditev kmečkih poti.
Mačkovlje in Prebeneg sta vasi na slemenu nad Osapsko dolino, kjer uspevajo speoializirane vrtnarske kulture in vinogradništvo ter živinoreja. Tudi na tem področju je za nadaljnji razvoj žlahtnih kultur (tudi cvetličartvo) treba urediti poljske poti in dobavo vode, za razvoj živinoreje pa je treba podpirati združevalne pobude (zadružni hlev).
Na področju Doline je že viden močan razvoj vrtnarstva in vinogradništva, ki imata pogoje za nadaljnjo specializacijo. Mlkropod-nebni pogoji so še posebno ugodni,
'kmečke poti pa so kolikor toliko v dobrem stanju. Vodo bi lahko dobavili iz dveh potokov, ne da bi bilo potrebne velike naložbe.
Na flišastem področju med mejo EPIT in Bregom prevladuje vinogradništvo, kj ga spremljajo intenzivne vrtne kulture. Glede na stalno naraščanje povpraševanja In ugodno podnebje je zaželena in tudi možna nadaljnja razširitev vrtnarstva in vinogradništva, tako da bi postalo vse področje istovrstno specializirano. Dobava vode bi se lahko vsaj delno krila s tamkajšnjimi potoki. Poljskih poti je precej, niso pa vse v dobrem stanju in bi bilo potrebno pro-učiti njih ureditev za uporabo kme-tijskih strojev. Glavni smoter na tem področju bi moral biti strukturna preusmeritev in uvedba novih pridelovalnih in organizacijskih tehnik.
Področje pri Sv. Ani in Kolon-kovcu ima visoko specializirano in tehnično zelo napredno vrtnar-stvo. Potrebno bi bilo ojačiti področno specializacijo s središči za zbiranje pridelkov na zadružni mudoma podlagi, za nakun izbranih semen m gnojil ter za shrambo in prodajo pridelkov, da se doseže večja racionalizacija proizvodnega procesa. Resna ovira, ki jo je treba odstraniti, je slaba preskrba z vodo, kar povzroča hude težave pred-vsem. poleti. Poleg tega pa predstavlja težko breme za proizvodne stroške cena vode.
Področje pri Lonjerju je zelo prikladno za vinogradništvo, z znatnimi vrtnimi kulturami. Tu je treba podpreti nadaljnjo specializacijo zlasti vrtnih kultur. Prav tako je treba urediti vprašanje dobave vode in izboljšati poljske poti.
Na področju pri Piščancih se goji predvsem trta, raztvlja pa se tudi vrtnarstvo in cvetličarstvo.
Za valorizacijo področja, ki ima zelo ugodno in prisojno lego, je treba izboljšati obdelovalno tehniko ter rešiti problem vode, predvsem pa poljskih poti.
Področje pod Kontovelom m Križem je precej obsežno -in *ma selo ugodno podnebje, izredno lego. Tu je zibelka žlahtnih kultur. Spušča se po paštnih do morja Poljske potj so številne, toda v izredno slabem stanju. Tudi tu je zelo pereče vprašanje dobave vode, ker sploh ni vodovoda za kmetijske potrebe. To so hude ovire za razvoj kmetijstva in vzrok propadanja. Zaradi tega se tu znajdemo pred tehničnim in gospodar-
skim nesmislom kmetijskega področja, ki ima take možnosti in značilnosti, grozi mu pa postopno prenehanje vsake produktivne dejavnosti.
Strokovnjaki in Kmečka zveza menijo, da teh vprašanj ni moč rešiti z enostavnim načrtom za ureditev poljskih poti, ampak je treba izdelati enoten načrt za preureditev posesti, ki naj ustreza novim potrebam racionalizacije obdelovanja zemlje predvsem kar se tiče ureditve potd za uporabo kmetijskih strojev in dobave vode. Tržaška občina je vključila v svoj petletni načrt 300 milijonov idr za kmetijstvo, upoštevajoč predvsem potrebe tega področja. Zato bi deželna ustanova za razvoj gmetij-stva lahko pripravila zadevni načrt v dogovoru s tržaško občino.
Kraško področje je primemo zla sti za živinorejo in ima, razen nekaterih vasi, cvetoče in specializirano vinogradništvo. Poleg Proseka in Kontovela se razvija v ne katerih naseljih tudi vrtnarstvo m cvetličarstvo. Na ozemlju devinsko nabrežioske občine prevladuje, po leg živinoreje, vinogradništvo. To velja tudi za zgoniško in repen-tabrsko občino, medtem ko je na področju od Trebč do Gročane in Peska glavna panoga kmetijstva živinoreja.
Na tem področju je treba podpirati razvoj žlahtnih kultur ln zadružne oblike v živinoreji, najbolj plodna zemljišča okrog vasi pa naj se ohranijo za razvoj žlahtnih kultur. Tudi na tem področju je pereče vprašanje dobave vode.
S Kulturni krožek «R. Morandi«
sporoča, da bo v petek, 13. t. m. ob 19. uri na sedežu na Trgu Stare mitnice (Largo Barriera Vec-chia) 11, javna debata na temo «Nove borbe delavcev in tehnikov v italijanski industriji)!. Uvodno poročilo bo podal Gastone Sclavi. član deželnega odbora CGIL za Lombardijo.
no nazadovanje prometa v lanskem letu; razlogov za to nazadovanje je več, in nanje v zadnjem času čedalje tolj pogosto opozarjajo po slovni krogi tako na naš' kakor tudi na jugoslovanski strani Prav pred kratkim so se v Kopru in v Novi Gorici v tej zvez' zavzeli za ustanovitev koordinacijskih odborov za Tržaško in Goriško, ki naj oi povezovala skupne interese in prizadevanja podjetij, ki poslujejo po tržaškem in gonškem sporazumu.
Na obeh straneh pa se poslovni ljudje hkrati zavzemajo za to, da bi pristojne oblasti primerno revidirale uvozno izvozne listine, ki omogočajo brezcarinsko menjavo v okviru teh sporazumov Zlasti poslovni krogi na naši strani gledajo z naraščajočim interesom na obmejne sporazume kot na ventile, skozi katere se bo lahko sproščal trgovinski pritisk ob carinski pregradi, s katero se obdaja Evropska gospodarska skupnost, dokler ne bo vprašanje izmenjave med Italijo in sosednimi deželam' izven EGS rešeno s itosebnimi dogovori.
Predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja so min. Colom-bu predočili škodljive posledice postopnega uresničev anja Evropske skupnosti za vse deželno gospodarstvo, ki v veliki meri živi prav od trgovinske izmenjave čez nastajajočo pregrajo, tudi kar zadeva poslovanje po splošnih trgovinskih sporazumih med Italija in Jugoslavijo. Restriktivno izvajanje določb EGS in vzporedno zanemarjanje drugih določb rimske pogodbe, ki bi lahko ugodno vplivale na razvoj izmenjave s sosednimi deželami, močno škoduje deželnemu gospodarstvu, kakor mu škoduje nerazum ljivo zavlačevanje glede sklenitve sporazuma med KGš in Jugoslavi-
iiiiiiiiHiMinMiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiniiiiminmii mium imiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiniii m im im mmim minil |
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
uvoz jugoslovanskega blaga je do konca oktobra dosegel 104 milijarde 355 milijonov lir ter je bil za 14,8 odst. manjši kakor v ustreznem razdobju prejšnjega leta, ko je znašal 122 milijard 515 milijonov lir. Kakor znano, je na takšen razvoj menjave vpiival predvsem zastoj v dobavah jugoslovanskih kmetijskih pridelkov (mesa živine, koruze itd.) italijanskemu tržišču. Nasprotno s tem pa je izvoz italijanskega blaga na jugoslovansko tržišče v istem času občutm- napredoval: do konca oktobra 1968 je znašal 145 milijard 4.5 milijonov lir, ter je bil za 22,7 odst večji kakor v ustreznem razdobju prejšnjega leta, ko je znašal lit milijard 180 milijonov. Trgovinske bilanca, ki je konec oktobra 196" izkazovala 4 milijarde 335 milijonov lir primanjkljaja na italijanski strani, se je zaradi tega konec oktobra lani zaključila s primanjkljajem 40 milijard 690 milijonov lir na jugoslovanski strani če je torej res, da se je skupen obseg medsebojne menjave mec! Italijo in Jugoslavijo lani povečal, kakor je nekdo te dni zapisal, in sicer z 240 milijard 095 milijonov v prvih desetih mesecih leta 1967 na 249 milijard 400 milijonov v ustreznem razdobju lani, je to pripisati izključno povečanim nakupom italijanskega blaga s strani jugoslovanskih uvoznikov. V naslednjih dveh mesecih za katere na tej strani še nimamo uradnih statističnih podatkov pa se je položaj za Jugoslavijo šj znatno poslabšal, saj se jo po zadnjih poročilih iz Beograda primanjkljaj do konca leta 1963 rjoveča' na 92 milijonov dolarjev (aii na 57,5 milijarde lir). Jugoslovanski gospodarski krogi seveda n. morejo gledati ravnodušno na takšen razvoj trgovinskega poslovanja z Italijo, in prav tako so zaskrbljeni operaterji iz naše dežele Zate se bodo slednji v kratkem ponovno sestali z ministrom za zunanjo trgovino v Rimu, in sicer cb priliki skorajšnjega 0-biska gospodarskega odposlanstva iz Beograda, ki ga bi vodil član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil. Kakor tirno jže omenili, sel je minister med svojim nedavnim' obiskorn v našem mestu obvezal, da I bo skušal čim plodneje izkoristiti to srečanje z jugostovanskim odpo- I slanstvom.
seboj zagledal moškega, ki je prečkal cesto, je bilo že prepozno. Oplazil ga je in podrl na tla. Zaradi ran in udarcev se bo moral Corbattl, ki so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, zdraviti 15 dni.
Gledališča
Verd1	^
Danes ob 20.30 bo druga P" slava treh enodejank: «11 Cordov Goffreda Petrassija (prvič na “ v Trstu), «Zgodba matere« (t Vlada (novost za Trst) ln ‘‘jj v naravo« Maria Peragalla za Trst). Vse tri opere bodo pod vodstvom dirigenta Frant Cristofotija. Nadaljuje se Prl dališki blagajni (tel, 23-988) P™ , vstopnic. Predstava velja za a,“r|it. C za parter in lože ter B za ga*
Nazionale 16.00 «Non alzare 9 P p. abbassa tl tiume«. J. L.ewris. Thomas. Tecbnicolor.	ntl
Grattacielo 16.00 «C’e un oomwrla» letto di mamma«. Doris Day. 0 Keith. Technicolor.	rlii!
Eden 16.00 «La matriarca«. Catn. Spaak, Jean Louis Trintigna" • Eastmancotor.	Gleii
Fenice 15.30 «L’u!timo colP0#' jjj-Ford, Arthur Kennedy, Dean ger, John Anderson. MetroCO*® 'j Excelsior 15.30 «Quando muorpjncP' stella«. Kirn Novak, Peter t ^ Ernest Borgnine, Technicolor.
povedano mladini pod 18.
PUSTNE PRIREDITVE
Včeraj je v Skednju zmanjkalo mineštre
Medtem ko se drugod pirpravlja-jo na zaključne pustne prireditve, je v Skednju že pravo pustno razpoloženje, iz gostiln pa diši po klobasah, zelju in mineštrah. Zamisel, da bi v škedenjskih gostilnah zadnje dni pusta postregli gostom z domačo hrano, je zelo posrečena.
Morda bo zdaj marsikateri gostilničar spoznal, kako mestni ljudje vedno bolj cenijo pristno domačo hrano. Sinoči so v škedenjskih gostilnah v največjih loncih skuhali mineštro «pašto in fižoh, toda vse lonce so kaj kmalu spraznili in niso mogli zadovoljiti vseh gostov, ki so prišli iz mesta. Danes so na vrsti kruhovi cmoki, jutri pa klobase z zeljem. Jutri bo v Skednju povorka «dojilj in novorojenčkom.
Najlepše skupine bodo nagradili 2 denarnimi nagradami po 5 '>()0 in 10.000 lir. V nedeljo bo po škedenjskih ulicah povorka pustnih vozov, ki bodo nastopili na torkovi pustni prireditvi, oziroma povorki, ki bo
krenila s Trga Unitč po tržaških	m .1,«™™
ulicah proti Skednju Na občinskem AbbMla teOO ^l^alJegri^pa^
Ritz 16.00 «La ragazza delta n p J. Pernin, C. Yourdan. PreP° no mladini pod 14. letom. r</s Alabarda 16.00 »Shalako«. Se a n nery, Brigitte Bardot. TechBK Moderno 16.00 Silvestre e «Sfida alTultimo pelo«. Technj Fllodrainmatico 15.30 «1 berreti di« John Wayne. TechnicolPj- jj Aurora 16.30 «Attacco alla CoS:ii((. ferro«. Lloyd Bridges. Techticj Zadnji dan., jutri: «11 1 H>r°, 0|of. giungla«. Walt Disney. Tec |ta 1 Cristallo 15.30 «C’era una von VVest«. Claudia Cardinale m ■ Konda, Technicolor.	, P
Capitol 16,00 «La ragazza c0 pr pištola«. Monica Vitti, Stani« ker, Carlo Giuffre. TechnicP‘%,t Impero 16.30 «Les biches«. J^S.di«1' Sassard, J. L. Trintignant. ‘L |(, colo1-. Prepovedano mladini P . 4 letom. Jutri: «Mayerllng». v(c Vittorio Veneto 16.00 «Dolce n%t<r bre». Anthony Newley, S andr nis. Technicolor.	,5 *
Garibaldi 16.00 «11 nostro a?e fpt> Casablanca«. Lang Jeffrey ln Fleming. Technicolor.	ra #>
Astra 16.30 «Daieks tl futuro V milione di anni». Techolcoj0 ' f, m »m mi™ 'Tprhn-ld0
odborništvu za turizem soba št. 200 na županstvu, še sprejemajo prija ve za pustno povorko v torek.
V četrtek popoldne
PLES ZA OTROKE
z maskami
in D E FI L E otrok - pevcev.
MARINELLA
Viale Miramare tel. 36366
Pešca je podrl
Žrtev prometne nesreče v Ulici Ghega je včeraj popoldne postal 55-letni Josip Corbatti iz Ricman.j, ki sedaj stanuje v mestu v Ul. Ghiber-ti 3. Ko je prečkal cesto ga je namreč povozil mladoletni C. R., ki je sedel za krmilom očetovega fiata 1500. S Trga Liberta pred železniško postajo je bil fant namenjen v mestno središče. Ceste so bile v
Ne pozabite na zelo važen sestanek v
MARINELLI
v TOREK NA PUST
TRST, UL. MIRAMARE TEL. 36366
Zanimivo poljudno predavanje o zadnjih dosežkih astronavtike
Predaval je znani slovenski strokovnjak za astronomijo, univerzitetni prof. dr. Fran Dominko iz Ljubljane
S solno kislino si je vzela življenje
Ko je včeraj zjutraj preživljala hudo duševno krizo, je 60-letna Bruna Zanki por. Pameck iz Ul. del-1’Eremo 4 sklenila narediti samomor. Iz shrambe je vzela večjo steklenico solne kisline in je zaužila nekaj požirkov. Močna kislina ji je v neikaj sekundah razjedla stene požiralnika in drugih prebavnih organov, da je ženska v obupnih bolečinah bila kljub svojim namenom prisiljena prositi za pomoč. Nudil ji jo je svak, 67-letni Rocco Cardil-lo, ki sicer stanuje v Ul. Fortis 7.
Stekel je po rešilni avto Rdečega križa, s katerim so nesrečnico odpeljali v bolnišnico, kjer so jo ne-prenesli na oddelek za osveščanje, a je po dolgi in mučni agoniji v strahovitih mukah umrla ob 17.20. Trpela je skoraj šest ur.
iiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiimmiuiiiiiHimitiiiiimiuuiiiiiiiiMiiifciiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitii
SEJA DEŽELNEGA ODBORA
V	Slovenskem Klubu v Ul. Gep-pa je sinoči predaval znani sloven sici strokovnjak za astronomijo, u-niverzitetni profesor iz Ljubljane dr. Fran Dominko o temi: Zadnji uspehi v astronavtiki in persepkti-ve za bodočnosti Uglednega gosta iz matične domovine je predstavil predsednik kluba prof. Vlado Turina.
Predavatelj je v uvodu poudaril, da se bo spričo obsežnosti tematike nujno moral omejit■ samo na nekatere osnovne aspekte neslute-nega razvoja astronavtske znanosti in na nekatere vzporedne misli. Za osnovo svojege izvajanja je izbral citat iz neke strokovne angleške revije, ki pravi. da bo verjetno že letos človek stopi1 na Luno in da bo ta dogodek nujno moral spremeniti tudi življenje na Zemlji, ki ne bo moglo biti več tako kot je sedaj.
V	prvem, poglavju je govoril o tehnološki plati poleta na Luno in ugotovil, da je od prvega umetnega satelita do prvega človeškega oble-
Odobritev proračuna deželne ustanove za razvoj kmetijstva
Odbor je odobril še vrsto drugih upravnih sklepov
Včeraj je bila redna seja deželnega odbora, ki je pod predsedstvom dr. Berzantija odobril med drugim proračun deželne ustanove za razvoj kmetijstva za leto 1969. Ustrezni sklep jc predložil odboru odbornik za kmetijstvo Comelli.
Na predlog odbornika za zadružništvo Varisca jc odbor odobril sklep o izplačilu sedmih milijonov lir za kritje izdatkov za redno revizijo zadrug v Furlaniji Julijski krajini. Povračilo izdatkov revizije določa deželni zakon št. 4 dne 19. januarja 1968 o ukrepih v prid zadružništvu in o nadzorstvu nad zadrugami. Člen 22 tega zakona določa. da se izdatki za redno in izredno revizijo računajo v breme deželnega proračuna. Redna revi-
zija se opravlja vsaj enkrat vsaki dve leti, izredna revizija pa takrat, ko pride do velikih nerodnosti in jo odredi pristojni odbornik.
Zatem je odbor odobril vrsto drugih sklepov, ki jih je predložil odbornik za urbanistiko De Carli glede razmejitve občinskih predelov, ki so posebnega umetnostnega, zgodovinskega ali krajinskega pomena Te razmejitve so določile razne občine na podlagi zakona št. 1150 z dne 17 avgusta 1942, ki so ga spremenili z novim zakonom leta 1967 Sklepi so se nanašali na skupno 14 občin v deželi, med katerimi so tudi Oglej Ahtcn, Doberdob, Dolenje Grmek, Mužac, So-vodnje ob Soči, Cavazzo in Sovod-nje v Beneški Sloveniji.
ta Lune poteklo samo 11 tel O tem kako daleč sta napredovali v teh nološkem pogledu SZ ir ZDA je me nil, da sla obe astronavtski velesili približno enako daleč, le da imata različen koncept in strategijo. Ko se je ustavil pri mnenju nekaterih, da se izdajajo ogromne vsote za astronavtiko, ko je na Zemlji še mnogo nerešenih vprašanj začenši z lakoto, je dejal da taka moraliziranje ni na mestu in da se napredek, ki se pri tem doseže, odraža tudi v splošnem industrijskem napredku.
Predavatelj se je bežno dotaknil emocije, ki jo vzbuja pogled na majhno zemeljsko kroglo iz daljave, s katere so jo lahko opazovali astronavti med poletom na Luno. in na kateri živi z vsemi svojimi problemi in dramami okrog 3 milijarde ljudi.
Jasno je, da b spoznanje o enovitosti Zemlje moralo imeti trajne posledice v mentalni prevzgoji človeškega rodu. ka' bo privedlo še do hudih človeških kriz.
V drugem delu svojih izvajanj se je predavatelj zadržal nekoliko več pri raketni tehniki, ki so jo poznali že Kitajci, pri fantazijah Julesa Verna, pri Neivtonovih dognanjih, pri napovedih Rusa Ciolkovskega, ki je še leta 1903 napovedal potovanje z raketo na Luno. pri Angležih, ki so že leta 1931 izdelali tehnični, ne fantastični, projekt za polet na Luno itd Govori' je o kozmičnih hitrostih, ki jih je bilo treba doseči z iznajdbo dovolj močnih pogonskih sredstev in o tehniki poletov z večstopenjskimi raketami, o privlačnosti Zemlje in Lune, o tehniki spuščanja vesoljskih ladij v atmosfero, o breztežnosti te^ na koncu še o nevarnostih, ki so jih morali astronavti premagati pri svojem poletu k Luni
Svoja vseskozi zanimiva, prijetna in kolikor mogoče poljudna izvajanja je predavatelj na kraju nazorno dopolnil še s prikazom vrste diapozitivov ter s pojasnil• na nekatera vprašanja.
številni poslušale, so bili z večerom zelo zadovoljni kar je poudaril tudi prof. Turina k' je prof. dr. Dominka povabil naj še kaj pride med nas, kar je gosi tudi obljubil
Včeraj-danes
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. februarja 1969 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 87-letni Quirino Corra-dt. 77-letna Cesarina De Turris vd. Loschiavo, 85-letna Antonia Gallo vd. Prati, 75-letni Krancesco Robba 81-letna Giuseppina Chenda por. Sti-cheiUn, 77-letni Rodolfo Manetti, 77-letna Giovanna Manzutto por. Tomasi, 79-letna Maria Dal Fonte, 62-letni Ni col o Lorenzetto 83-letni Domeni-co Quarantotto, 85-letna Elisabetta Scapparone vd, Somma, 81-letni Am-leto Corradini, 63-letna Anna Pianini vd. Furlan, 77-letna Antonia Cac vd. Luin, 56-letni Alfredo Russo. 60-letni Tulilo 'ridi.
Stan Laurel, Oliver Hardy-
Razna obvestila
__________________ ^
V četrtek, 13. t.m. ob 19. ul>*v (Ji v ameriškem kulturnem centru p Galatti 1 predvajali v anigle^ (00' virniku film «The red Bagd'e 0 V rage« režiserja Johna HuS pred',y glavni vtlodi Audie Murphy. TLjuJ11 janja, ki jie prirejeno v sode'0 z USIS, se lahko udeležijo člani ATA.
Razstave
t#
V umetnostni galeriji Barisl- ~ p
Rossetti 8, tel. 95-449, razsta™-*Milavec - umetnik Pino Caldaruio-stava je odiprta do 22. t.m.
umetnostni galeriji	ji
il. Tor Bandena 1, tel.	v
V
v Ul. tor Banaena l, tet. ■" do 28. t.m. odprta razstava 0 } ji jugoslovanskih »naivcev«. RaZ>,30 ^ odprta vsak dan od 10.30 do f> od 16.30 do 19.30, ob prazni*1 od 11. do 13. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
vabi k predvajanju
PUSTNIH FILMOV
do
ki bo v petek, 14. t. »• X 20 uri v društvenih prosto*1^ Poleg filma «ZVONCARJI#’čaj prikazuje prastari pustni oW v jugozahodni Istri, b0 predvajana tudi filma o s denjskem pustovanju in o * skem «Kr*.škem pustu« na činah.	VSTOP
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <od 13. do 16. ure)
Alla Basllica, Ul. S. Giusto 1. Croce verde, Ul. Settefontane 39. Ravasini, Trg LibertA 6. Testa d’oro, Ul. Maz-zin i 43.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do (.30)
Al Lloyd Ul dell'orologio 6. Ulica Diaz 2. Alla Salute, Ul. Giulta 1. Pic-clola Ul. Oriani 2. Vernari, Trg Val-rnaura 11.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina Maria j# koravca daruje Vojko Ferlu8a^{fl lir za Dijaško matico. V Isti daruje družina Rioza 1000 lif- (pr Namesto cvetja na grob D4ariL(t) koravca in učiteljice Zinke ,f t> daruje Rosanda Gasperčič 200“ _ 0» prosvetno društvo Ivan Canka 70-letnioi prijatelja m dobreg p. variša dr. Jožeta Dekleve darZ.iiiC°' Stubel 3000 lir za Dijaško JeV* Namesto cvetja na grob M*** pr mame daiujejo Pregarčevl 300° Z/gf Dijaško matico. V počastitev " fiO na pokojne Josipe Kuret '* njr manj daruje ob drugi obletnllC i> ne smrti mož Silvester 10CK) Dijaško matico.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
hej, danes je radost pri ms, smeha in veselja čas ...
Jaz sem majhna deklica, drobna Rdeča kapica vabim Vas na ples pridite zares!
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
v nedeljo, 16. februarja
v Kulturnem dotdu
začetek ob 15. urJ
V programu nastopajo pravljične figure iz Rdeče kapice
Vstopnina: odrasli 500 Ur otroci 300 Ur
TOREK
18
PUSTNI PLES s ŠI. BOR
NA STADIONU I. ^
februarja
Orkester: The Lords
Rezervacije miz do 17.3. od 30.30 do 31.30
Telefon
96.54*
DRAGO BO PLAČAL SVOJO NAIVNOST
Namesto voznika brez «patentina» prevzel krivdo za smrtno nesrečo
Avto, ki je preteklo soboto do smrti povozil 68-letnega Carla Bozza-ia, ni vozil Darko Furlan, pač pa njegov prijatelj Paolo Allisi, ki je star znanec policije zaradi prometnih m drugih prekrškov
4^2’ ki 'e v soboto P° Polnoči i viti Allisi.ja, ker le vozil avto brez i	J— —’	'
411 temveč Paolo Allisi. Furlan se
>„'• 68-letnega Carla Bozzaia ]?rski cesti, ni vozil Darko Fur-
. Agentom zlagal, ker pa .je stvar srni zaPletena- ga bo ta sicer ne-i.™s&lna laž stala sodno prijavo in strogo kazen
kj*' so namreč karabinjerji v so-zvečer prejeli vest O smrtni srrin 1 na IstrsIti cesti, o kateri H® zaradi pozne ure samo kratko ®esr ab’ so tak°i Poslali na kraj ^teče svoj avto z agenti katerim tari m le Prcd očmi prikazal nena-y7?n Prizor. Kljub pozni uri je bilo Ij^odnjem delu Istrske ceste, ma-.®red zavojem proti Sv. Soboti
na vozniškega dovoljenja in pri tem ubil človeka, ostale pa zaradi prikrivanja resnice in favoriziranja.
Se vedno pa ie v teku preiskava o vzrokih Bozzaijeve smrti. Avto, ki ga je vozil Allisi, je namreč Bozzaia prevrnil in povzročil njegovo smrt, nepoznani na so vzroki, zaradi katerih je priletni moški ležal sredi ceste. Verjetno gre za navadno slabost in nezavest, kar hočejo agenti ugotoviti.
fteri° ®tevil° ljudi, ki so se gnetli 6») ■ Ustavljenimi trolejbusi, kate-cJJj Je^okrvaljeno truplo 68-letnega
|t j * Bozzaia zapiralo pot. Truplo tj^alo na desni strani ceste, med-3 sta na drugi strani — tisti ^bjperi teče promet proti Sv. Ja
i uAecUuifau
— bila ustavljena dva avto-mali rumeni fiat 500 in ne-lia, c poševno preko ceste drugi bii *100. ki je truplo prevrnil in lw/^Posredni povod smrti prilet-** moškega.
I Jcžniki so od fantov in dekleta, kj? nemo strmeli v okrvavljeno t^T6. že na samem kraju, kjer (Cii? .odigrala tragedija, zahtevali ^Jasnila. Tako so od njih izvedeli, dfujfa avtomobila vozila drug za iOOt®1 Proti Sv. Jakobu. V fiatu (jj6. ml za krmilom 22-letni Nevio ^JJirovioh iz Ul. Monte San Gali s® ,?5- Malo po ovinku je v lu-W°Uh žarometov opazil na tleh *ko »0 brezoblično gmoto. Nagon-V irJ? zavrl in se ognil zapreki. Wl <~mtku, ko ie njegov avto švig-tTij.^mo «gmote« je v grozi spo-Hej^da gre za človeka, ki je iz
razlogov padel na tla.
Je pristavil nekaj metrov 'i s i Sk*enil ie človeku pomaga-I ni videl na njem nobenih it j,v, krvi ali ran. Odprl je vrata ta«®1“>pal, ko je z divjo hitrostjo '•'etM?1 bat 1100, ki ga je vozil i> !i*čar Paolo Allisi, star 22 let, . Vasari 6. Tudi Allisi, v či-sta bili še dve dekleti in Weli Darko Furlan iz Ul. Ma-1a 31, je opazil nenadno za-t, a se ji zaraai velike hitrosti !'Vor el 0kruti. Z vso silo je kljub m' na katere je pritiskal, u-1:i i v ležečega človeka in ga vrgel it| ru80 stran ceste, kjer je oble-j»5 Prebito lobanjo, d? s° karabinjerji prihiteli na ^ nesreče, so bili vsi izstopili
eno izmed deklet pa je kjafr nenadne slabosti odšlo v bar. Na vprašanje orožni-
kdo je vozil avto, ki je uoil V?‘,a- se je plaho odzval Furlap. jii "-*1. je v tla, medtem ko te' Al-j Pritrjeval in prav tako dekle,
fjSf Q 1 n r» »rili *v» n 1 ^7 1	1 n n A
Deželni «U. v.» prejemale lahko brezplačno!
Spoštovano uredništvo!
To je menda že moje tretje pismo vašemu cenjenemu uredništvu v zvezi s slovenskim prevodom «Urad-nega vestnika avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine*. Pi-
Z RESOLUCIJO MINISTRU ZA S0LSTV0
Slovenski profesorji zahtevajo ureditev položaja slovenske šole
Osem let po izdaji zakona št. 1012 z dne 19. Vil. 1961 tudi še ni urejen položaj slovenskih šolnikov
torej naroči kar po telefonu v slovenščini !
Prepričan sem, da na slovenski prevod deželnega «Uradnega vestnika* niso naročene niti vse slovenske organizacije in ustanove v naši deželi kaj šele mnogi posamezniki, ki se sicer tudi javno radi trkajo na prsi, kako zavedni Slovenci so. Hvala za objavo!
S spoštovanjem
(Sledi podpis) Trst, 10. februarja 1969.
P.S. — Predpostavljam namreč, da bo deželna uprava primorana slovenski prevod končno tudi tiska-šem vam že tretjič zato, ker sem | ti, če bo število naročnikov dovolj v dosedanjih pismih pozabil orne-1 veliko.
liiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiitiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Priprave za proslavo dveh pomembnih stoletnic
Gre za tabora na Kalcu pri Zagorju na Postojnskem ter v Kubedu • Prijet vlomilec v koprsko župnišče
niti, da -a prevod lahko prejema vsakdo brezplačno! Na prvi strani tega prevoda vsake številke Uradnega vestnika je namreč zapisano:
»BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO VSEM, KI GA NAROČIJO*.
Naslov pa Je: Trst, Ul. Carducci r,Sindlkat slovenskih šolnikov v trenutku, teo Je bil prekinjen e-6, tel. 7355 (int 372-369). Lahko se I G°riCl Je, v «*Ot° 8. t. m. »klical iektrlčn, tok. Pr, padcu se je u-
zborovanje svojih članov. Po po-
Na Postojnskem si prizadevajo, da bi čim bolj slovesno proslavili 100-letnico tabora na Kalcu pri Zagorju. Ta tabor je bil 9. maja 1869. leta, sklical pa ga je narodni buditelj in znani skladatelj Miroslav Vilhar. Proslave naj bi bile v drugi polovici julija, ko bi na Kalcu odkrili spominsko ploščo. V pripravah sodelujeta občinska sveta za kulturo Postojna in Ilirska Bistrica.
Na Koprskem pa so se začele
namice 30 tisočakov, od katerih jih je ostalo samo še 16. Denar so porabili za vožnjo, za hrano, trdijo pa tudi. da so 10 tisočakov izgubili. S postaje ljudske milice v Postojni so takoj obvestili starše v Novem mestu.
Hud padec delavca v Nabrežini
priprave za proslavo 100-letnice ta-1 V.če.raJ zvečer se je v Nabrežini bora v Kubedu. Proslavo namera-	“i?11!”’ m™°
vajo organizirati prihodnje leto. Tabor v Kubedu je bil prvi v Istri. Organizirali so ga 7. avgusta 1870 ob udeležbi nad 5 tisoč Slovencev in Hrvatov. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel preds. koprske občinske skupščine Miro Kocjan.
Izostala z njima, 17-letna Arne-Gi B. J.
(tj^Siovich je prav tako pritrdil, 4 av ne prav jasno in od tod tu-(j|Č*r®šena vest, ki smo jo v ne-Pbjavili, po kateri naj bi smrt til Aia zagrešil Furlan in ne Al-
h
ti“snica pa je prišla kaj kmalu iilj uan, ko so karabinjerji, oziro-
Rredsednik treh, obalnih, občin so j priredili včeraj v Kopru sprejem za., prvih 5.1. absolventov, in diplomatov pedagoške akademije v Ljub-Ijani, ki so izredno študirali. Sprejem je organizirala Temeljna izobraževalna skupnost. Dogodku so dali tako velik poudarek, da bi dali priznanje tistim, ki so se poleg napornega dela v učiteljskem poklicu odločili še za izredni visokošolski študij.
Občinska skupščina Ilirska Bistri-£* pojn^io 7Z	ca te razglasila predel Mašuna kot
Strti*!,46	lete‘ef\a od- gozd s posebnim namenom. Čili te
Šahu!*®* kvesture u,f?ottovlU' zaščite je ohraniti pokrajinsko po-^ 80 mnLitar„	bo bo območja in zavarovati sesto-
je, ki imajo znanstveni pomen. Ma-šu leži tisoč metrov nad morjem, v njem pa rastejo jelke in bukve,
mu pred nekaj dnevi odvzeli dovoljenje.
,6tii ls* ..ie bil že kot voznik neva-^a.t je bil večkrat kaznovan ' tiol dlv'e m neprevidne vožnje, vembru lani pa se je tudi ka-Pregrešil. Sodeloval ie nam-V-j roparskem napadu v Ulici to JAichele, pred barom «Bis», ko l)ittSacii nekih izgubljenih stav TO » soigralca, ga pretepli in pu-Mat «01ega na cesti. Sami so se ^daljili z avtom vrste «giu-
Allisl.ia-
Vstii letečega oddelka tržaške %j,ure so sklenili izjave potnikov fbj » Avtomobilov preveriti. Zasli-
38-letni delavec Paolino Cirillo, ki tam stanuje v hiši št. 118. Vračal se je proti domu, ko se mu je nerodno spotaknilo. Izgubil je ravnotežje in padel na tla, pri tem pa se je hudo pobil po čelu in si pretresel možgane.
Z rešilnim avtom so ga takoj odpeljali v tržaško bolnišnico kjer so zdravniki ugotovili, da je njegova stanje obupno. S pridržano prognozo so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek
Na kraj, kjer se je Cirillo ponesrečil. so prihiteli tudi nabrežinski orožniki ki so uvedli preiskavo.
Izkazalo se je samo, da ga je Cirillo precej zvrnil in da je bil sam. bili svoj čas deležni profesorji I-
ročilih predsednika in tajnika so obširno razpravljali o odlašanju izvajanja zakona šte. 1012 od 19. VII. 1961. Izglasovali so posebno resolucijo, ki so jo poslali ministru za šolstvo Sullu ter v vednost šolskemu skrbniku v Gorici dr. Simonciniju.
V resoluciji so ugotovili:
1.	da ministrstvo za javno šolstvo še n.i do danes (torej po o-smih letih!) pokazalo najmanjše volje, da bi se začel izvajati zakon, ki ustanavlja slovenske srednje šole v Gorici:
2.	da zaradi tega odlašanja močno trpi uspeh na slovenskih srednjih šolah.
DO SEDAJ so bili vsi številni stiki predstavnikov Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici z navedenim ministrstvom popolnoma brezuspešni. UGOTOVILI SO nadalje
1.	da so bili svoj čas profesorji
italijanskih srednjih šol deležni številnih ugodnosti (posebna lestvica, začasni stalež, didaktične habilitacije itd.);	i
2.	da poučujejo na slovenskih srednjih šolah v Gorici številni profesorji neprekinjeno že preko deset let, pa so kljub temu še vedno letni suplenti;
3.	da imajo profesorji na srednjih šolah, ki pripadajo nemški in francoski manjšini v Poadižju oziroma v Aosti že lep čas juridlč-no in ekonomsko urejen položaj:
4.	da se nekateri profesorji, čeprav brez ustreznega študijskega naslova že skrbno prizadevajo za dober uspeh na slovenskih šolah.
RAZOČARANI so nad brezbrižnostjo in diskriminacijo proti slovenskim profesorjem v Gorici 'n ker nimajo slednji več drugega sredstva, da pokaželo svoje ogorčenje razen še stavko.
SO SKLENILI, da se dne 14. febr. vzdržijo pouka in da bodo podobno manifestacijo ponovili, če se ne bodo takoj sprejeli stvarni ukrepi za izvajanle zgoraj navedenega zakona.
Zato ZAHTEVAJO	!
V. da se takoj" začne 'zvaTatf*TŽ. člen navedenega zakona in da se v tem smislu razpišejo habilitacije:
2. da se vse ugodnosti, ki so jih
kar je zelo redek primer. Mašun si vsako leto ogledujejo ne samo jugoslovanski, marveč tudi tuji strokovnjaki.
* • •
Organi UJV so s hitro akcijo izsledili vlomilca v koprsko župnišče. V petek popoldne so namreč aretirali v Sežani Antona Ziko, rojenega 1. 1939 v Banju Luki, ki je dejanje priznal.
Žika je vlomil v koprsko župnišče v noči med četrtkom in petkom. Na glavnih vhodnih vratih je
C to	c , ,	, , , kom. Na giavmn vnoamn vratin je
^ sQ jakega posebej in kaj kma- raztjn steklo m skozi odprtino zle-&hali al}’ B' J' in. Gmrgiovich zel v notranjost stavbe. Na hodni-( V' riH	avt0, v?ii? , b,r,ez .y°,z-1 ku je razbil steklo vrat uredništva
i.divjo “ovol.ienja) Allisi Vozal le ognjišča in nasilno vlomil v župnij-,'atril hitrostjo proti Sv. Jakobu. s;n ura(i. Tam je razmetal papirje,
<2rii. 4 SG ip c nloca \t	»Pn. - ...	•*_ r__u -t________i_ »_i___n
AdisT,1, se .ie s plesa v plesišču «Pa-kjer je tudi spoznal obe f»iliFurlan, ki se je z njim paj-
^jJe bil nežna, šibka pojava
G^AS'”'
Slivju ni bilo težko pregovo-naj sprejme nase krivdo.
tlijvjbil rnu	,ja Ka b0 za t0 p0.
!°<W .Povrh pa bo poravnal vše ln civilne stroške zaradi ne-.	umora.
'Mi S;n .ie ponudbo sprejel dekle “Ifai lurgi°vi0ha pa je Allisi pre-% s.,rekoč, da mora v kratkem
nat s« ski izPifc in da ima zaen' 5 mi, 0 “foglio rosa«, ki pa naj
Nni1 Ra v tem primeru agenti 2 A?], Policije odvzeli. Giurgiovich Msii bajti nasedel in si verjetno |JW da se ga stvar ne tiče. kiii^eno so na zasliševanju vsi jjt c* >n priznali resnico, ki pa	—„—
M(iei? drago stala. Agenti letečega vanje pa se je končalo že v Po-v Ka so namreč sklenili prija- stojni. Miran je vzel iz očetove de-
župnik Leopold Jurca pa le izjavil, da manjka 682 novih dinarjev in za okrog 20 novih dinarjev poštnih znamk. Ugotovili so tudi. da v pisarni Ognjišča manjka usnjena denarnica, v kateri je bilo 80 novih dinarjev. Ob vlomu je storilec hote ali nehote zažgal pisarno Ognjišča, plameni pa so poškodovali tudi župnijski urad. Organi UJV so takoj začeli z odločno akcijo in še isti dan prijeli storilca.
• • •
V Postojni se je končala pustolovščina treh malih ubežnikov iz Novega mesta. Brata 9-letni Miran, 11-letni Jože in njun prijatelj 9-letni Marko so se v petek zjutraj odpravili iz Novega mesta preko Ljubljane v Koper. Njihovo poto-
V dveh mesecih pa bo ozdravel 60-leim delavec Giuseppe Pertout iz Ul. del Bosco 30, ki ga je včeraj zjutraj, ko ie vstajal, prijela omotica. Izgubil je ravnotežje in padel. Pri tem se je hujše pobil in si verjetno tudi nalomil kosti.
Prisiljen je bil prositi za pomoč rešilne skupine Rdečega križa, ki ga je /. rešilnim avtom odpeljala v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
Skoraj ob isti popoldanski uri ]e bila na I. zdravniški oddelek sprejeta 84-letna Giuseppina Srebot vdova Bajec iz Ulice Marco Praga 33.
Srebotova, ki sicer boleha za hudo astmo, je bila včeraj zjutraj vstala iz postelje in naredila nekaj korakov proti vratom spalnice zaradi nenadne vrtoglavice pa je padla.
Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so io sprejeli s prognozo 60 dni
talljanskih srednjih šol, raztegnejo tudi na profesorje, ki poučujejo na slovenskih srednjih šolah v Gorici:
3.	da se profesorjem, ki imajo habilitacijo iz slovenščine (Cl. IX) ob prvi uveljavitvi navedenega zakona prizna popolna pravica do poučevanja slovenščine na slovenskih šolah:
4.	da se profesorjem, ki nimajo ustrezne diplome, kot zgoraj navedeno. zajamči služba, v primeru odpusta pa da prejmejo primerno odpravnino sorazmerno s službenimi leti.
Predsednik:
(prof. Albin Sirk) Tajnik:
(prof. Rener Bogomil)
daril v glavo in dobil še razne druge poškodbe, ki so mu bile u-sodne.
V	slaščičarskih podjetjih bodo stavkali
V	ponedeljek 10. t. m. so bila v Rimu pogajanja za obnovo vsedržavne pogodbe slaščičarske industrije. Ker ni bil dosežen sporazum in so pogajanja prekinili, so tri sindikalne organizacije CG IL, CISL m UIL sklenile napovedati že za ta teden 24-urno stavko in za prihodnji teden še na-
govorili o načinu, kako in kdaj bodo Izvedli stavko, ki zanima na Goriškem naslednja podjetja: Ca-relli & Govonl, Cohama, La Gluha, Le Licia. IMCA, La Favorita, Ilcea ln Ex-Ravaccia.
Danes na pokrajini predavanje o cepljenju
V okviru cepljenja proti jetiki bo občinski odbornik za zdravstvo d'. Tommaslch danes 12. februarja ob 16. uri govoril v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, na Korzu Italia 55 učiteljstvu goričkega šolskega okrožja ter mu obrazložil pomen in namen te pobude.
/A DRUŽINSKI DAVEK 1969
Seznani občanov-davkoplačevalcev objavljen na županstvu v Sovodnjah
Nadaljujemo z objavo davkopla čevalcev iz sovodenjske občine, ki so podvrženi plačevanju občinskega davka za leto 19‘69.
Jureti Dominik 575.000 (17.420), Juren Lucijan 310.000 (8.120), Jurman Virginija 599.500 (18.840).
Kaučič Cvetko	400.000	(11.080),
Kerševan Dominik 397.000 (11.000), Klanjšček Venceslav 444.000 (12.620), Klančič Gabrijela 560.000 (16.800), Klede Rajmund	359.500	(9.720),
Klemše Kristjan	572.300	(17.350),
Kodermac Olga	618.250	(19.730),
Koncut Davorin	608.000	(18.780),
Kosič Karlo 452.805 (12.930), Kosič Leonard 175 000 (4.250), Kovic Dragotin 326.800 ( 8.674), Kovic Franc 325.000 (8.620), Kovic Branko 312 tisoč (8.220), Kovic Dominik 419.000 (11.730), Kovic Edvin 975.015 (36 tisoč 720), Kovic Ferdinand 575.000 (17.420), Kovic Franc 300.000 (7 tisoč 810), Kovic Ivan 150.000 (3 tisoč 600), Kovic Marija 175.000 (11 tisoč 880), Kovic Oskar 615.000 (18 tisoč 990), Kovic Silvester 208.500 1(5.404), Krašček Dragotin 825 0000
daljnjih 72 ur. Te dni se bodo po
nilllllllinillllllllllllltllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIUIIIIIIUIIiniimiUltlllllllllllllllllllllMIIMIIIIMIIIIIIIIMI
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Sprejeta obračuna občine in goriških mestnih podjetij
Resolucija v prid varilcev iz Tržiča - Plinarna tudi v letu 1966 «poirla» dohodke, ki sta jih ustvarila vodovod in elektrarna
Na seji občinskega sveta, ki je | sedeli za predsedniško mizo. Iz nji
bila v ponedeljek zvečer v Gorici, je svetovalec odv. Battello uvodoma predlagal razpravo in sprejem resolucije v prid borbe električnih varilcev v Tržiču. V resoluciji svetovalec govori o solidarnosti občinskega sveta s pravično borbo kategorije ter predlaga ugoditev zahtevam delavcev. O resoluciji bodo razpravljali prihodnjič. Svetovalec PSI odv. Sancin je župana spomnil na Interpelacijo o imenovanju ravnatelja Hranilnice v Gorici; župan mu je v odgovoru dejal, da bodo istočasno razpravljali o socialistični in komunistični resoluciji. ki zadevata Isto vprašanje.
Na sej) so govorili o obračunih občinskih podjetij za leto 1966 ter občinskem obračunu za leto 1966. Proračun občinskih podjetij so prl-kažfill odv. Gianastaslo, Ing. Ri-
hovega poročila je razvidno, da so imela občinska podjetja v 1966. letu kar 17.8 milijona lir pribitka, 25 milijonov več kot v letu 1965. Elektrarna je zabeležila 36,5 milijona, vodovod pa 10,5 milijona lir pribitka, medtem ko je plinarna zaključila leto z 29,2 milijona lir primanjkljaja Kot vedno doslej je torej tudi v tem letu plinarna «požrla» dohodek ki sta ga ustvarili elektrarna in vodovod.
V letu 1966 se je količina fakturirane elektrike zvišala za 4,3 od sto. količina porabljene vode pa za 4,7 od sto (po 97 kubičnih metrov na osebo), plina pa smo prodali 76.393 kub m. V tem letu se bomo otresli izgube, ki nam jo povzroča ptmarna, s priključitvijo na metanovod, ki se od njega nadeja večjih koristi tako industrija kakor tudi zasebno gospodinjstvo.
Z glavo je razbil izložbeno okno
Včeraj zjutraj ob 7.15 je v go-riški bolnišnici podlegel poškodbam 87-letni Domenico Pellegrlni lz Gorice, Ul. Pavla 132. Starček se Je ponesrečil že 5. februarja, ko je doma padel s postelje ravno v
gonat. ter dr Chlentaroli. ki so
lllMlinilMIlimillllHMHIimiUIIIHIIMIIIHIUMMmHHMMnHIHMHUHimiHMHMMMnMMMHMmmUHUHIimM
VESTI IZ TRŽIČA
Tajnik PSI potrjuje odpoved levega centra
Eleklrovarilci se še niso odločili
Sekcij&ki tajnik PSI v Tržiču German je včeraj poslal vodstvu krajevne KD pismo, v katerem potrjuje odločitev svoje stranke, da odpoveduje sodelovanje v koaliciji levega centra v krajevnem merilu. Sinoči je vodstvo KD na posebnem sestanku proučilo položaj v zvezi s tem pismom, danes zvečer pa bodo o položaju razpravljali še na sekciji PSI.
Elektro varilci tudi na včerajšnjem zborovanju niso prišli do dokončne odločitve FIOM je za nadaljevanje borbe ln zavrnitev predlogov vodstva ladjedelnice, drugi sindikati pa se nagibajo k spreje-
PO ZAGOTOVILU PREDSEDNIKA IZ NOVE GORICE
mu teh predlogov, a so med delavstvom v manjšini. Danes bodo delavci tudi stavkali štiri ure.
Delavec iz Doberdoba 33-letnl Al-do Jarc se je nekaj po 13 uri ponesrečil na delu v tržiškem pristanišču, kjer mu je padel na roko tovor celuloze ter mu poškodoval desnico. Verjetno si Je zlomil tudi prst. Pridržali so ga za 8 dni na zdravljenju.
NAGRADE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Kdor plača naročnino za 1.1969
b Do 20. februarja imate čas poravnati naročnino za ^MORSKI DNEVNIK za leto 1969, da bi bili uvršče-*** med nagradne izžrebance.
Pohitite in ne zamudite lepe priložnosti.
. Dobite lahko:
i' Prenosni pisalni stroj «Tops»
, Pirotsko preprogo — 73 x 150 cm d zbirko partizanskih pesmi - poje Partizanski invalidski zbor - 4 plošče (33 obratov) - 22 pesmi Opero «Gorenjski slavček)) — skladatelja A.
t Foersterja
b Roman A Rebule — V Sibilinem vetru b <z slovenske glasbene zakladnice France in Tončka Marolt - plošča (33 obratov)
L knjigo Sodobna kuharica • uredila Andreja Grum 8 Domovina - Ansambel Franca Korbarja — plošča (33 obratov)
'• Hmelak: Soška fronta
U' Stara domačija — Ansambel Toneta Kmetca — plošča (33 obratov)
tT Nagradi so na ogled v izložbi Tržaške knjigarne, lica sv. Frančiška 20.
Spomladi tudi na solkanskem bloku osebni promet s potnimi listi?
Pozneje bo prišel na vrsto tudi prehod pri Šempetru Ustanovitev Kaninskega konzorcija v Bovcu dne 22. februarja
Tudi v našem listu smo že večkrat obravnavali problematiko obmejnih prehodov na Goriškem, ki povečini ne ustrezajo več za naraščajoči potniški in blagovni promet med Jugoslavijo in Italijo. Blokov v zadnjih letih niso bistveno povečali in modernizirali, lani pa so prek prehodov vzdolž novogoriške in tolminske občine oziroma goriške in videmske pokrajine našteli že skoraj 13 milijonov 500 tisoč pohodov oseb, vtem ko je blagovni promet opravljen čez mednarodni prehod v Rožni dolini znašal približno 700 tisoč ton.
Razmere bodo lahko občutno iz boljšali šele po preusmeritvi blagovnega prometa z bloka v Rožni dolini na nov mednarodni prehod, ki ga bosta obe sosednji deželi skupaj zgradili na območju med goriškim pokopališčem ter železniško progo Nova Gorica - Gorica. Rožna dolina je namreč najbolj obremenjena, saj je kolona vozil, ki čakajo na prehod meje zlasti ob sobotah in nedeljah zelo dolga in včasih sega celo do predora pod Panovcem. Za omilitev razmer oziroma zmanjšanje čakanja na prehod meje pa pristojne oblasti v Novi Gorici v sodelovanju z italijanskimi obmejnimi in policijskimi organi pripravljajo še več drugih u-
krepov.
Tako naj bi to pomlad dvolastni-ški prehod v Solkanu odprli tudi za potovanja s potnimi listi. To bi bil šele prvi ukrep, ker bi pozneje prehode s potnimi listi dovolili tudi čez blok v Šempetru. Omenjene ukrepe oziroma novosti je pojasnil predsednik novogoriške občine Milan Vižintin med nedavnim pogovorom s tamkajšnjimi časnikarji.
* * *
Izgradnja velikega zimskošportnega in turističnega središča na Kaninu v gornjem Posočju, ki se je še nedavno zdela le oddaljena vizija, postaja čedalje bolj stvarna perspektiva. V Jugoslaviji so namreč sprejeli ukrepe za hiter razvoj turističnega gospodarstva, obstajajo nadalje ugodne možnosti za najetje posojil pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj, dragocena pa sta slednjič sodelovanje in finančni prispevek tolminske občine in raznih l»djetij iz vseh štirih občin na Go riškem. V zadnjih dneh se je 24 gospodarskih organizacij zedinilo, da bodo ustanovile poseben konzorcij za izgradnjo Kanina. Ustanovna skupščina bo 22. februarja v Bovcu. Člani bodoče ustanove so že pripravili deleže po 10 milijonov starih dinarjev vsak, tako da imajo
za uresničitev projekta na voljo prvo milijardo 200 milijonov starih dinarjev.
Tolminska občina je medtem naročila izdelavo raznih projektov in druge dokumentacije za izgradnjo zimsko • športnega in turističnega središča. O obsegu slednjega imajo dvoje programov. Po prvotni zamisli bi zgradili sistem žičnic na Kanin s skupaj 600 posteljami za turiste v Bovcu. Investicija bi veljala okrog 9 milijard starih dinarjev. Na priporočilo tujih strokovnjakov pa so preučili tudi drugo, širšo varianto. Ta predvideva zgraditev sistema žičnic, rekreacijskih objektov v dolini ter izgradnjo hotelov s skupaj 5 tisoč ležišči. Uresničitev tega programa bi stalo kar 40 milijard starih dinarjev
Predsednik goriške turistične zveze in glavni pobudnik za turistično valorizacijo Kanina inž. Viktor Klanjšček poudarja, da bo do izgradnje zimsko-športnega in turističnega središča gotovo prišlo. Za kateri program, ožjega ali širšega, se bodo odločili, je odvisno le od razpoložljivih sredstev. Ta veliki projekt bodo začeli uresničevati spomladi prihodnjega leta, tako da bi prvo žičnico na Kaninu izročili v obratovanje naslednjo zimo.
Predavanie o filmu <Teorema»
Goriškt krožek «Salvemlni» je prt-redil v ponedeljek razpravo o zadnjem Pasolinijevem filmu »Teorema.» Uvodni govor je imel tržaški kritik dr. Carlo Ventura, ki je v zvezi s filmom orisal še celotno filmsko ustvarjanje beneškega režiserja.
Zgodba filma je preprosta. Skrivnosten in prikupen mladenič, ki noj bi simbolično predstavljal Ljubezen, «obišče» meščansko družino in s svojo lahkotno ljubeznijo pretrese do skrajnosti njeno življenje. Ko odide, se služkinja vrne v domačo vas, se zapre v svojo kmečko nebogljenost in dela čudeže. Mati odkrije v sebi nevzdržni seksualni nagon in nenehno išče zadoščenja. Hčer odpeljejo v bolnišnico za umske bolezni. Sin, slikar in homoseksualec, si nadene krinko najnaprednejše umetnosti, ki je ena sama zabloda. Nazadnje oče, premožen industrialec, zapusti tovarno delavcem in se kot sv. Frančišek odpove svetu in se nag zateče na pobočja Etne.
S «Teoremo» je Pasolini začasno zaključil parabolo svojega filmskega ustvarjanja. Kot že v »Kralju Ojdipui). mm je hotel prikazati bajko čudeža, ki se stalno kaže v onečaščenem modernem svetu. Skrivnostni mladenič je bog; in film pripoveduje čudežno prikazen boga v življenju vsakdanjih smrtnikov Toda kakšen bog je Pa-solinijev? Velika večina gledalcev vidi v tem bogu nekako vstajenje poganskega boga Ljubezni; spol je v filmu le sredstvo, ne smoter. V «Teoremi» je spol le mčin odnosa z realnostjo; saj ko bog izgine, družina propade in izgubi odnos z življenjem.
Simbolika filma je strastm, a nikjer slučajna; po mnenju dr. Venture pa njeno prikazanje, ki tako dvoumno niha med religioznostjo in seksualnostjo, utegne vzne-voljiti tistega gledalca, ki gleaa film le kot potrošnik dobrin. Pa solinijeva napaka pa je v tem, da samo opazuje svet, ga analizira in ga ne skuša spremeniti.
saj bo zemeljski plin visokok&lo-ričen.
O poročilu skorajda ni bilo diskusije; načelniki skupin so podali glasovalne izjave, v katerih so napovedali svoj pritrdilni glas.
V drugi točki dnevnega reda Je prišel na vrsto obračun občine za leto 1966. ki ga je podal odbornik za finance De Simone. Odbornik je povedal, da je občinski proračun sprva izkazoval 410 milijonov Ur primanjkljaja Osrednja komisija za krajevne finance pa je sodila, da so stroški preveliki ter jih je skrčila za 150 milijonov, tako da je bil proračun dokaj sličen poprejšnjemu. Obračun so pregledali čla-n- komisije sestavljene iz občinskih svetovalcev, M so ugotovili pravilnost računovodskega dela. V diskusiji so načelniki skupin podali politične Izlave ter ocenili obračun za posledico proračuna in njegove politične izbire, tako da so potem za obračun glasovali samo svetovalci strank leve sredine. proti so glasovali svetovalci opozicij, vzdržali pa so se liberalci.
Svetovalci so odobrili nato prispevek 250.000 Hr v prid organizacije slepcev. Koristnost stroška Je utemeljil načelnik skupine svetovalcev KD prof. Pagura, ki je tudi sam slep. Opisal je delovanje vsedržavne šole za vzgojo psov vodnikov za slepce v Firencah, ki jo podpirajo Javne ustanove, 20 milijonov letno pa primakne država. Izšolane pse prejmejo slepci brezplačno. Preden pa jih Izročijo, morajo priti slepci v šolo. da se privadijo na pse. To šolanje traja tri tedne ter velja 50 tisoč lir. Po navadi plača ta prispevek zveza slepcev. Svetovalec je ob koncu dejal, da imajo tudi v naši pokrajini nekateri slepci izučene pse, če nimajo drugih možnosti za kre-tanje.
Ob koncu so svetovalci s tajnim glasovanjem izvolili novo gradbeno komisijo, v kateri so Inženirji Fomasart, Člani in Cristianl, arhitekt PicotU, geometer Pontanini ter gradbeni mojster Stanislav Faganel.
(28.000), Krašček Alojzija 388.450 (10.700), Kumar Branimir 525.000 (15 520), Kuzmin Bogomir 1.246.250 (48.TjO), Kuzmin Otilija 549.650 (16 tisoč 410).
Lasič Emil 1.093.750 (40.740), Lavrenčič Jožef 193.750 (4.765), Lavrenčič Jožef 230.000 (5.650), Le-stan Antonija 165.800 (3.975), Lombardi Ezio 49.3.400 (14.380), Likman Ana 500.000 (14.580), Lukman Mirko 391.500 (10.800), Lukman Franc
250.000	( 6.860-.
Malič Albina 615.700 (19.020), Malič Karla 349.000 (9.370). Malič Kar-195.000 (4.680), Malič David 460 tisoč	900	(13.230),	Malič Leonard
225.300 (5.540). Malič Marija 175.000 (4.200), Malič Oskar 993.000 (34 tisoč	950), Malič	Rudo f	276.250
(7.080), Malič Stanislav 286.500 (7 tisoč 400), Malič Vladimir 716.150 (23.130), Maraž Jožef 371.000 (10 tisoč 150), Marega Igino 185.800 (4 tisoč 450). Marioni Giuseppe 272.900 (6.990), Marsegiia Nicola 154.250
(3.690)	. Marson Gianni 175.000 (4 tisoč 200), Marson Guerrino 443.450
(12.540)	, Marušič Bernard 394.800
(10.940), Marušič Boris 432.650 (12 tisoč 240), Marušič Herman 425.000 (11.960),	Marušič	Mario	337.500
(9.010), Marussi Albina 356.900 (9 tisoč 640), Marušič Avguštin 300 tisoč (7.810), Marušič Jožef 261.450 (6.640), Marušič Ludvik 275.000 (7.040), Melis Antonio 159.500 (3 tisoč 820), Monti Luigi 349.000 (9.370), Monti Romano 321.000 ( 8.520), Mon-ticolo Luciano 150.000 (3.600), Mi-niussi Ferruccio 750.000	(24.620),
Morandin Eugenio 499.500 (14.550), Mosetti Angela 395.500 (10.950), Mo-setti Julko 195.000 ( 4.680). Mosetti Ludvik 200.000 (4.800), Mosetti Lucijan 175.000 (4.200), Mozetič Emilija 363.300 (10.880). Mulinar Nicolfi 163.100 (3.910), Murenec Jožef 459 tisoč	150	(13.110).
Nanut Elizabeta 450.000 (11.280), Nanut Franc 509.750 (14.930). Nardin Giulio 629.800 (19.630), Nanut Zofija 190.000 (4.580), Nemes Leopolda 178.400 (4.270), Novak Franc
150.000	(3.600).
Ožbot Julijan 275.000 (7.040), Ož-bot Giulio 500.000 (14.580), Ožbot Danilo 850.000 (29.020), Ožbot Er-minio, 499.000 (15.400), Ožbot Leo-pold 872.800 (30.030).
Pahor Erminio 165.000	(3.960),
Pahor Franc 155.000 (3.600), Pahor Jurij 889.300 (.30.840), Pahor Ivan
222.000	(5.410), Pahor Mario 680.000
(21.580), Paoletti Jožef 225.000 (5 tisoč	530),	Paoletti	Alojz	249.950
(6.250), Pavletič Danilo 1.410.000 (58.668), Pavletič Ivan 491.500 (14 tisoč	320),	Pavletič	Nikolaj	277.900
(7.115), Pavletič Valentin 224.500 (5.520). Paoletti Lucijan 359.165 (9 tisoč	700),	Pelicon	Franc	810.000
(27.440), Pelicon Jožef 700.000 ( 22 tisoč	420),	Pelicon	Rudolf	993.200
(35.690)	, Pelicon Spiridion 167.800 (4.020), Pellegrin Brunone 259.500
(6.540)	, Pellegrini Paolino 406.000 (11.300), Peric Ludvik 749.300 (24 tisoč 600 lir).
Pomembna gospodarska dejavnost v Ben. Sloveniji
V Trčmunu pri Praprotnem v Beneški Sloveniji je podjetni De An-gelis iz Čedada zelo valoriziral tamkajšnjo kmetijsko dejavnost. Pričel je z vzrejo kokoši za proizvodnjo jajc. V ta namen uvaža iz Holandske piščeta, katerih spol je bil že na kraju ugotovljen po japonskih strokovnjakih. To je gospodarsko zelo pomembno, ker pač uvožena piščeta postanejo samo nesne kokoši. V vzrejali šču goji približno 25 tisoč kokoši. Jajca za prodajo so označena po dnevni proizvodnji, tako da gredo slučajno neprodana jajca za industrijo in ne za neposredno uporabo kot sveža Podjetni De Angelis goji na svojem posestvu v Trčmunu pri Praprotnem tudi 40 goved simandolske furlanske pasme. Govedo goji za zakol.
Pri njem proizvodnja mleka ne pride v poštev Zanimivo je, da De Angelis upravlja vso svojo dejavnost na posestvu, ki meri približno 45 ha travnikov * štirimi nameščenci. To pa zato, ker je vso dejavnost na posestvu mehaniziral do skrajnosti. Iz navedenega je razvidno, da se da naložiti denai tudi v specializirano kmetijsko dejavnost, ne da bi se bali za varnost naložbe. Le podjeten in preudaren mora biti tisti, ki se misli posvetiti tej dejavnosti.
rR2IC
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Centrale» - Trg della Repubblica - tel. 7234. RONKE
Danes Je odprta lekarna «Alla stazlone« dr. Matitti — Vlale Garibaldi 3 - tel. 77046.
Smrtne posledice padca s postelje
Včeraj ponoči nekaj po eni uri je nočni paznik pripeljal v go-riško bolnišnico 29-letnega Gio-vannija Furlana iz Gorice Ul. O-berdan 13, ki je malo prej trčil z glavo v Izložbeno okno trgovine Altran na Korzu Italia in se pri tem ranil na lobanji. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 6 dneh.
Gorica
CORSO. 17—22: «La bambolona*, U. Tognazzi in I. Rel; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 17—22:	«Teorema», S.
Mangano ln T. Stamp; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.15—22: «Gun-gala, la pantera nuda», K. Swan in J Otangen; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
VTTTORIA. 17.00: «Sexy gang», L. Veras in A. Patin. Francoski film; mladini pod 18 letom prepovedan.
CENTRALE. 17—21.30:	«11 rischio
dl vivere, 11 rischio di moriren, E. Schlumann in M Hoffmann; italijansko-nemški kinemaskopskl film, mladini pod 14. letom prepovedan.
1'ržir
AZZURRO. 17 30: «L’infemo nel Pa-cifico«.
EXCELSIOR. 16.00: «Bora, Bora*, C. Panl. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «11 piu felice del miliardari,), J. Mc Murray in T. Steele. Barvni film.
Nova Gorica:
«Soča» — Nova Gorica: »Prijateljstvo«, indijski film — ob 18. in 20.15.
»Svoboda* — Šempeter: «Persona», švedski film - ob 18. ln 20.1S.
Šempas: «Can, can«, ameriški barvni film — ob 20
Deskle: «Vojna in mir II. del«, sovjetski barvni film — ob 17. In 20.
Renče: «Vojna in mir I. del«, sovjetski barvni film — ob 16. in 19.
Kanal: Prosto.
Prvačlna: «Can, can«, ameriški barvni film - ob 20.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Crlstofoletti, Travnik, tel. 2972.
MLADINSKI TURNIR V VIAREGGIU
Tudi Fiorentina, Benfica, Napoli in CSKA v četrtfinalu
Že prej so se uvrstile v četrtfinale ekipe Milana, Atalante, Juventusa in Dukle
VIAREGGIO, 11. - V nadaljevanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Via-reggiu so danes zabeležili v štirih povratnih Izločilnih tekmah naslednje izide:
v Viareggiu: CSKA — Inter 1:1 v CJuerceti: Piša Benfica 1:0 (4:5 po enajstmetrovkah) v Monsummano Terme: Espanol — Fiorentina 0:1
t Lucci: Napoli - Vojvodina 0:1.
Bolgarsko moštvo CSKA je v prvi tekmi zmagalo z 2:0 in je ta-ko v povratnem srečanju prepustilo pobudo Italijanom, ki so res napadali, vendar jim več kot do neodločenega izida ni uspelo priti.
Napoli si je zagotovil napredovanje v četrtfinale praktično že s prvo tekmo, ko je premagal Vojvodino s 3:1, Napoli je tako danes
v povratni tekmi nadzoroval igro, kar mu je — kljub porazu — zadostovalo za napredovanje v četrt-
teva pravilnik — streljati enajstmetrovke, Tukaj pa je bila uspešnejša Benfica, ki je zmagala s 5:4
finale. Vojvodina je sicer igrala in se uvrstila v višje kolo.
zelo odločno, vendar je bila njena naloga v tej tekmi prezahtevna.
Tudi Fiorentina ni hotela v tekmi z Espanolom tvegati ničesar. V prvem polčasu je obdržala v napadu le dva moža. Španci so neprenehoma napadali, toda to jih je tako utrudilo, da so postali v drugem delu srečanja lahek plen Italijanov, ki so celo dosegli gol in zmago.
Najbolj zagrizena bitka za napredovanje se je bila med Piso in Benftco. Ob regularnem času je zmagala Piša z 1:0, ker pa je v prvi tekmi zmagala Benfica z 2:1 je bil skupni izid neodločen 2:2 in tako so morali — kot zah-
V nedeljo je bil na stadionu «1. niaj» v Trstu zelo uspel pred-prvenstveni ženski odbojkarski turnir. Na zgornji sliki trenutek s tekme AGI — Partizan Poreč, na spodnji pa so zbrane vse tri' e-kipe: AGI, Partizan Poreč in Bor
Jutri bodo odigrali naslednji četrtfinalni tekmi: v Pištoli: Milan — Atalanta v Viareggiu: Juventus — Dukla.
Zenski pokal prijateljstva
Bor-Breg 2:1
že včeraj smo poročali, da so v okviru tekmovanja za Pokal prijateljstva borovke premagale Bre-žanke. Podrobni izdd te tekme pa je naslednji: Bor — Breg 2:1 (15:11, 8:15, 15:13).
Srečanje predstavlja do neke mere presenečenje, saj so bile Bre-žanke večje favoritinje od Tržačank. Toda ekipa Brega je zaigrala zelo statično in neurejeno ter je tako prepustila pobudo Boru, ki je s koristnejšo igro prvi prišel do «petnajstice» v zadnjem setu.
Srečanje je označevalo nezadovoljivo sojenje. '
Danes 2. kolo za mladince
MOŠKA B LIGA
Kljub dobri igri Tržačanov CIAMpremagal Bor s 3:0
Porazu Bora sta v veliki meri botrovala oba sodnika
CIAM : Zanetti, Borrini, Astolfi, Barrani, Nandini, Andreotti, Nava Zanini, Sordini.
BOR: .Jurkič, Fučka, Plesničar, Veljak, Starc, Mijot, Vodopivec in Uršič.
SODNIKA: Bonfetti (Piša), Anze-loni.
Bor je to tekmo izgubil dokaj nesrečno, v glavnem pa se mora za ta neuspeh zahvaliti obema sodnikoma, glavnemu in stranskemu, posebno zadnjemu.
Čeprav je namreč tržaška ekipa igrala zelo dobro (in to ves čas,
jim nasprotnikom povsem enakovreden partner je to tekmo izgubila s čistim izidom 3:0.
Ta izid pa močno vara. Poraz Tržačanov je bil namreč izredno tesen, povsem lahko pa bi se tudi spremenil v zmago, če bi oba sodnika tekme ne krojila po svoje. Oba moža s piščalko sta bila namreč ne le zelo pristranska (videla sta le napake Bora, nikdar pa ne tako očitnih prestopkov domačinov, da bi lahko že postavili v dvom resnost njunih odločitev) ampak tudi izredno pomanjkljiva v poznavanju pravil te igre. Vztrajala sta pri določenih odločitvah, ki jih
vilnik. S temi odločitvami sta — lahko rečemo — gladko ukradla bo rovcem prvi in drugi set ter ga podarila domačinom. V vsakem nizu sta oškrnila goste za nekaj točk in ker je vladala med obema ekipama velika izenačenost so bile prav te točke odločilne. Tako je Bor v drugem setu vodil 10:7, 11:3 in 14:12 toda v odločilnih trenutkih sta oba moža s piščalko videla napake le na eni strani, na drugi pa nobene.
S tem porazom je Bor seveda na lestvici zopet nazadoval, vendar pa ostane fantom zadoščenje, da so se borili požrtvovalno in igra); res dobro.
od začetka do konca) ter bila svo- ne vsebuje noben odbojkarski pra-
liillIlllllllliiimittiiiiiiinilimiiiiiiiiiiiiiiiniiillltiiiiiliiiiiiiiimiiiiuiiiMu muh iiliiiiiiuiiiniiMii mili iiiiMlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Hlinil MMlllililtllllluiiiiiiiiillimi
SMUČANJE
V TRBIŽU
Zopet zmaga Ulricha Kostncrja
V okviru mladinskega odbojkarskega prvenstva (moški) bodo dre-| na progi
TRBIŽ, 11. — 23-letni orožnik Ulrich Kostner si je na italijanskem državnem prvenstvu nordijskih disciplin v Trbižu priboril še tretji naslov državnega prvaka: po zmagah v teku na 30 km in v štafeti 3x10 km je zdaj zmagal še 50 km.
vf odigrali na stadionu «1. maj» dve tekmi drugega kola in sicer Breg — Kras ter Bor — Kras. Začetek tekem bo ob 20.45.
1.	Ulrich Kostner 2.48'44''2
2.	Attilio Lombard 2.50’05”5
3.	Livio Stuffer 2.50’06”2
4.	Oreste De Martin 2.50T6”9
11111111111111111111111111111111111111 lllll lllllllll II millllllIMMIIIIIIMIIIIMIIII IIIMIIIIIIII1111111111111111111111111111111IIII
ZENSKA MLADINSKA ODBOJKARSKA LICA
Borovke še vedno vodijo brez izgubljenega seta
Ostale tri slovenske ekipe nimajo še nobene točke
Žensko mladinsko odbojkarsko prvenstvo na ^Tržaškem je v polnem teku. V nedeljo in ponedeljek je bilo na sporedu drugo in tretje kolo, odigrali pa so skupno pet tekem.
Borovke so tudi tokrat potrdile, da so glavne favoritinje. V nedeljo in ponedeljek so odigrale prve štiri tekme, o katerih pa ni mogoče dosti povedati, saj so si stale nasproti na obeh straneh mreže kakovostno zelo različne ekipe. ((Pla-
ve« so z lahkoto odpravile nasprotne šesterke tudi s svojimi rezervnimi igralkami. Razmeroma slabo so igrale le proti bazoviški Zarji, ki je v prvem nizu vodila že z 9:3. Po minuti odmora pa so borovke uredile svoje vrste in zmagale. V naslednjem setu pa je Bazovkam uspelo zbrati le dve točki.
Edini resnejši nasprotnik mladih borovk bi bila lahko ekipa OMA, ki je lani zmagala v promocijski ligi. Dekleta so dobro uigrana in tudi tolčejo dokaj uspešno. O tem, kdo bo v Trstu zasedel 1. mesto bo zelo verjetno odločalo prav srečanje med tema dvema ekipama, namreč med Borom in OMA. Vsekakor pa se bodo morale borovke za zmago v tem srečanju temeljito potruditi.
IZIDI
1.	kolo
FARI — OMA 0:2
FARI — Breg 2:0
2.	kolo
Bor — Breg 2:0
OMA — Breg 2:0
FARI — Bor 0:2
3.	kolo
Bor — Sokol 2:0
Bor — Zarja 2:0
LESTVICA
2. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA
Sagrado-Juventina 1:1
Nagrado za najboljšega igralca Juventine je prejel Pertini
S AGRA DO:	Lupieri; Gismano,
Furlan; Boscarol, Savrin, Gerefoiz-za; Manera, Tosetto, Tel, Zucca, Vinzi.
JUVENTINA: Tomasin; Rosolen, Devetak; Nanut, Rupil. Pavlin; Ferfolja, Pertini, Storniolo, Sirk,
Makuc.
STRELCI: Tosetto (S) v 42’ p.p.; Ferfolja (J) v 44” p. p.
KOTI: 4:4
Tekma s Sagradom predstavlja za štandrežce rahel zastoj na njihovi dosedanji zmagoviti poti. Izenačenje na tujem igrišču ni slab rezultat, a rdeče-belj so nas ((razvadili« z nepričakovanimi zmagami zadnjih nedelj. Ekipa Juventine je tudi tokrat dobro igrala, vendar je bilo precej občutiti odsotnost Castellija, Trener nedavno igra v obrambi, od koder daje navodila in usmerja akcije. Juventi-na je torej igrala z vso dobro voljo, a se ni obnesla temu primerno, prav kakor skupina deiav-cev, ki vestno dela a ji zmanjka vodja, da bi trud obrnil v pravo smer. Kljub temu bi Juventina morda le zmagala, če bi bi! Sirk v napadu v svoji običajni formi, a tokrat je malodane razočaral.
Pri Sagradu smo videli enajsterico s hitrim tempom igre brez posebno jasnih pojmov o načinu Igranja In brez prave povezave med
posameznimi	skupinami moštva.
Sagradu je uspelo zaustaviti Ju-ventino pri neodločenem izidu, kljub njeni tehnično boljši' igri, zato ker je zagrizeno stremel za zmago. Hudo mu je bila potrebna ne le zaradi dveh točk, ki bi mu po-gamale z zadnjega mesta, ampak tudi, da bi nekoliko zabrisal spomin na katastrofalni poraz, ki ga je zabeležil v predzadnji tekmi, ko je podlegel s 7:1.
Domačinom je prvič uspeld doseči mrežo po 42 minutah ne ravno zanimive igre z menjajočo se srečo. Sagrado je dobil kot, ki ga je streljal Zucca Pred vrati Juventine, kamor Je prišla žoga. je nastala zmeda in to je izkoristil za strel Tosetto: 1:0 za Sagrado.
Juventina n.i dolgo odlašala s povračilom, že dve minuti kasneje ji je uspelo izravnati stanje z lepim golom Ferfolje v levi kot vrat.
Drug, polčas kljub pričakovanju ni prinesel novih strelov. Sagrado je popustil, Juventina je stalno napadala pred njegovimi vrati a ni prišla do cilja.
Tokrat je nagrado za največjo borbenost na igrišču, ki jo je Franko Brajnik, brivec Iz fitandreža, razpisal za igralca Juventine. dobil Pertini z obrazložitvijo, da je s svojo igro največ pripomogel k uspešnemu poteku tekme. D. R.
MOŠKA B LIGA
Vse po predvidevanjih:
Spliigen-Gamma 74:55
Goričani so že pripravljeni za derbi v Forli/u
SPLUGEN: Medeot 21, Mauri 8, Merlattd 24, Pieri 3, Krainer 2, Meneghel 10, Ponton 2, Magnoni 6, Kristančič, Po-loniatto.
GAMMA: Crugnoia 15, Vaccaro 22, Gergaiti 8, De Leo 4, Veronesi 2, Baroni, Crippa 4, Colombo, Pian-tanida, Guidoli.
SODNIKA: Bruzzone iz Genove in Spanb iz Savone.
KAZENSKI STRELI: Splugen 24 na 31, Gamama 19:28.
5 OSEBNIH NAPAK: Crippa v 10’, Ponton v 12’, Guidald v 16’, Mauri v 17’, Veronesi v 18’; Merlati v 19’ (vsi v drugem polčasu).
Kot smo že predvidevali, je Splugen Brau zmagal, čeprav, vsaj v prvem polčasu ni pokazal preveč zanimive igre. Gamma je takoj ob začetku dokazala, da je precej trd oreh, saj je takoj prevzela vodstvo. Toda ob nenehnem spodbu janju navijačev in samega trenerja Djerdje so si Goričani takoj op mogli. Merlatiija obramba Gammo (2-3) ni preveč motila, saj se je pod košem vedno dobro znašel. TUdi Medeot je zopet potrdil svojo dobro kondicijo, in uspešen strel, zlasti prosti (11 od 13).
Igra je potekala v precej hitrem tempu, zlasti ko so bili rta igrišču Ponton, Medeot in Meneghel. To krat ni Djerdja uporabil goriškega ((playmakerja» samo kot rezerve Pisriju, ampak ga je postavil na njegovo desnico. Ponton se je tudi v obrambi odlično izkazal in verjetno bo on dobil nalogo v > prihodnji tekmi proti Becchiju kriti slavnega Gennarija, čigar zasluga je tesna zmaga nad Lloydom.
V prvem polčasu je trener. go riške ekipe poslal na 'igrišče sledečo peterko: Pieri, Medeot, Mauri, Merlati in Krainer. Na nasprotnem igrišču pa so bili: Vaccaro Veronesi. Crippa, Colombo in Ger-gati. Sredi prvega polčasa sta Krai nerja in Maurija zamenjala Meneghel in Magnoni; slednji si je že v prvem polčasu priigral štiri o-sebpe napake. Merlati je v tem polčasu napravil kar 16 točk in pripomogel z «zido,m», da sta tuc.t Medeot in Meneghel od zunaj polnila koše. Prvi polčas se je zaključil s 36:25 v korist Goričanov.
Drugi polčas je potekel v boljšem -tempu, s katerim so Goričani po kazal dobro pripravljenost za naslednji derby v Foiliju.
IZIDI
‘Biancosarti - Candy
Becclii - "Ttalsider * Splugen Brau - Gamma
78:57
55:52
74:55
| ..........
Bor	4	4	0 8:0	8
OMA	2	2	0 4:0	4
FARI	3	1	2 2:4	2
Zarja	T	0	1 0:2	0
Sokol	i	0	1 0:2	0
Breg	3	0	3 0:6 INKA	0
V 3. amaterski nogometni ligi niso odigrali preteklo nedeljo na našem področju nobenega srečanja. Deželni odbor FIGC je za-
radi izredno slabega vremena v soboto vse tekme odpovedal (nato pa je bilo v nedeljo zelo lepo vreme!).
Poleg vseh drugih je tako ne-
prostovoljno počivala v nedeljo tudi ekipa Brega, ki je v svojih zadnjih nastopih nekoliko «zakole-bala«, a je trenutno še vedno na prvem mestu lestvice.
‘Biella - Lloyd Adriatico 6” •Girabumor - Junior •Ausosicmens - La Torre «*' LESTVICA SplUgen Brau	13	11	2	965	79«!
Becchi Forli	13	11	2	876	78}
Biancosarti	13	9	4	883	75*,
La Torre R.E. 13 Gamma Varese 13 Lloyd Adr. TS 13
I *»n
Biella Girabumor Candy Ausosiemens Junior Casale Italsider TS
13
13
13
13
13
13
y»r, I "bi
8 5 784 77«
7 6 767 7«* L 7 6 794 83 J 7 6 772 71“
6 7 760 83« .
5 8 744 781] k,
3 10 757 83«
2 11 827 835 2 11 701 833 — amon i
JUTRI, V ČETRTEK 13. T.M. BO NAŠ ZNANI AMATERSKI FILMSKI SNEMALEC ALJOŠA ŽERJAL PREDVAJAL V KULTURNEM DOMU FILM O OLIMPIJSKIH IGRAH, KI GA JE POSNEL MED LANSKIMI IGRAMI V MEHH KI. ZAČETEK PREDVA'f JANJA OB 21. URI
«C’IGANSKI PLES»
(Nadaljevanje s 3. strani)rn
s
H
>4
bi* H
sambli iz Subotice, Bečeja in B* še, ki so izvajali v glavnem P'c ciganske folklore
Kakor je razumljivo, je kljub oporekanju skupine Cigatri.. . vse vzdušje in razpoloženje	Lr
nično cigansko vzdušje, seveda pozitivnem smislu K temu so Pr irec] pomogli zvoki madžarskih	* or
skih umetnikov, k temu so 04 pomogie sentimentalne ciganSL C, melodije, pa tudi živahna g*8 siJ |t| ruskih Ciganov in končno bog8^ Sq melodika ciganskega ansambla " ih Makedonije.	;
Čeprav so vsi ansambli izvaj^ ki cigansko glasbo, so prav gow: c
■fCkli	Anlnt.nn	-
b
*dr,
Afri
'bdi
ki
sr
H\
Ni
?"V{
Jari
Jaia
Snj
Uti
Sit
S
t.
«ih
S
Uii
Mi
želi qaj,večje aplavze resnični. t « ganski ansambli, ki so izvalri ^
svojo glasbo na svoj način. Jeja'
Veliko zanimanje so vzbudil* J di volitve najlepše Ciganke JjJ U slavije v letu 1969. Povedali I ^ že, da so nekateri Cigani bili W\
/<V| Ud bu lluKdlvIl Ulgdni L/ii« ‘j
ti izvoljeni Evi Kovač, vendar Sj so sedemčlansko žirijo sestavU isp
Cigani — umetniki, predsedn1 - "s pa je bila Gordana Boneti l'itVj L šestnajstih konkurentk so t
tri najlepše. Za ta naslov so movale lepe Ciganke iz Subot'« -ai Novega Sada Zrenjanina Pa1” *
va, Beograda, Skopja, iz rorn11®^
skega Temišvara in tudi iz 11,8 (J džarskega Pečuja in Segedin8’ ^ Eva Kovač je stara 23 let, s dira četrto leto na ekonomski L ta; kulteti v Subotici, kot njen’ čaj8 Mi
dami pa sta bili izvoljeni lG-l^fJ 'IM
Novosadčanka Elvira Belaž in " Ljj letna Eržebet Lakafos iz Ade- ^ tič,
Seveda je po izvolitvi sledilo „ di «kronanje» lepotice, kai sf L Ji
ji «MUM<uije» lepotice, Kai -Tj i
izvedlo po posebnem cigansK^j j^c ceremonialu ob igranju ciganskega melosa Geze J-^*"”')ti)l!aris
virW®J
LaK/k!
te* S"
> St
sa, ki je zaigral znano ciga11^, Jita pesem ('Zakaj Cigan poje otojt prj pesmi...« Lepa Ciganka je d ob* [M tudi veliko darov
oto*Ž
"(|
Kljub nastopu oporečnikov ». ■ letošnja prireditev zelo usP^J k-^1 bolje kot so pričakovali in di01m
zatorji že sedaj razmišljajoJ p tem, kako bo treba v prihodnjo" oj,
letu prireditev razširiti.
Pavlo Hočevar
POT SE VIJE
14.
Spomini
Naslednji dan je prišel tudi na šolo, kjer smo prav tako izkazale vso čast pisatelju romantične literature in velikemu ljubitelju mladine Proti večeru smo izvedele, da se ljubljanski dijaki pripravljajo na demonstracijo pred Unionom, kjer je stanoval Stritar z ženo Nemko. Bili sta dve skupini: ena ga je hotela pozdraviti kot zavednega slovenskega književnika, ki je vedno mislil na domovino in se tudi v tujini s peresom bori: za njen boljši duševni lik; druga skupina mu je nameravala pokazati svoje zgražanje, ker je vzel za ženo Nemko in tako prizadel narodnostni čut. Ko so fantje zapeli ne vem že katero navduševalno pesem, je brlizgnil v noč izzivalen žvižg, ki ga je pa takoj zabrisala zdaj navdušena zdaj otožna fan tovska podoknica V tem sta se pojavili na balkonu dve drobni postavici, starček Stritar in njegova stara ženica Nemka. Mešana čustva so prevzemala našo mlado dušo: njegovo zaslužno literarno delo in resnično ljubezen do domovine in naroda je kalila zakonska izbira s tujko! Z velikim užitkom smo takrat prebirale njegovega namišljenega romantika Zorina, nismo se pa mogle za trenutek ustaviti ob resničngjn človeku pisatelju. Zahtevale smo, da bi bil tak, kakor smo bile v tistem času me same. Navduševale smo se za vse lepo in dobro okoli sebe, zavestno pa smo tajile ljubezenska čustva, ki bi se bila lahko zbujala v nas samih, v naši mladi naravi.
Vsekakor je res, da so se takrat naši izobraženci pogosto ženili z Nemkami. Ko so študirali v Gradcu ali na Dunaju, je bil marsikateri večkrat lačen kot sit. Niso bili redki primeri, da je naš visokošolec po gostilnah in podobnih krajih jedel na upanje. Komu se je moral zasmiliti, če ne natakarici! Pa je beseda dala besedo, usmiljenje se je prelilo v simpatijo, simpatija je prerasla v ljubezen In v zakon. Z diplomo je študent pripeljal domov nemško ženo, ki se je le težko vživljala v naše razmere, se še teže privadila jeziku in Je živela do smrti kot tujek v družinskem telesu. Duševnega sožitja z bolj izobraženim možem ni bila sposobna, v družbi se je težko znašla, celo otroci so se ji kmalu odtujili, pa se je tako po-uživala sama v sebi, v pedantnem gospodinjenju in v vsakodnevnih drobnih skrbeh za družino. Ko smo po prvi svetovni vojni dobili svojo univerzo, je bilo nesrečnih mešanih zakonov vedno manj.
Versko čustvo je bilo v nas dekletih močno zakoreninjeno in se je le počasi sproščalo. Potrebno je bilo širše duševno obzorje, potreben je bil čas In dolga duševna borba, da je razum omajal veljavo tisočletnih tradicij, ki so že ob rojstvu zajemale človeka in mu ovirale svobodni duhoVnl razmah Kakor nam je bila vera dotlej sveta zadeva, tako nam je poslej postajala problem notranje rasti, daleč od golega zanikanja ali celo posmehovanja. Svobodna misel je le počasi dozorevala v nas, življenjsko silo je črpala tudi iz drobnih vsakdanjih izkušenj, ki so se včasih boleče odbijale od prevladujoče tradicionalne ali uradne miselnosti.
Včasih so se pobožni izobraženci Ljubljančani veselili post nih govorov v stolnici. Vsako leto je prihajal z Dunaja kak znamenit nemški pridigar. Kmalu po odkritju Prešernovega spomenika so v stolnici napovedali izredno dobrega govornika, ki bo poleg pridig v cerkvi tudi javno govoril v unionski dvorani. V šoli smo se nekatere skrivaj, dogovorile, da ga pojdemo poslušat. V dvorani smo videle tudi nekaj dijakov. Pred govorom so z odra povedali, da v odmoru lahko kar
po slovensko napišemo na listek kakršnokoli vprašanje in brez podpisa oddamo v pripravljeno skrinjico, da nam bo govornik takoj odgovoril. Res, govornik je bil pa tak, da bi ga človek kar poslušal in užival zanos in ritem njegove besede. Hipoma se sunemo s komolci: pridigar je začel govoriti o Prešernovem spomeniku, o pregrešni muzi, ki je v pohujšanje ljubljanski mladini, o kipu, ki je daleč od prave umetnosti v sramoto ljubljanskemu mestu... Začele smo kašljati in se nervozno prestopati, težko je bilo požreti take besede! V odmoru smo takoj napisale nekaj ugovorov, vrgle listek v skrinjico in razburjeno čakale odgovora, ki je prišel na vrsto šele proti zadnjemu. Odgovore so brali naši duhovniki v slovenščini.
«Med drugim,« je odgovarjal, «sem dobil nepričakovane pripombe od slovenskih dijakinj. Zgražajo se nad mojim mnenjem o Prešernovem spomeniku. Kako nizka je njih morala, ;kako neutemeljeni so njihovi očitki, da žalim čast največjega slovenskega pesnika... Ne bom jim odgovarjal, molil bom za njihove duše...!«
Odslej smo se še bolj zanimale za politiko. Čedalje bolj smo spoznavale, katera stranka ovira prebujanje narodne zavesti in naše kulturno napredovanje. Duhovnike, ki so bili z nami kot odločni borci za pravice naroda, smo res spoštovale: pisatelja Ksaverja Meška, pesnika Simona Gregorčiča, trnov skega župnika in zgodovinarja Ivana Vrhovnika, pisatelja Franca Sal. Finžgarja, pisatelja Antona Medveda soustanovitelja Družbe sv. Cirila in Metoda msgn. Toma Zupana.
Bili so naši vzorniki, kar nam je bil dokaz o skladnosti vere in narodne odgovornosti.
Spomladi 1907 so bile v Ljubljani ponovne občinske volitve. Pri prvih volitvah so nastopile štiri stranke: slovenska ljudska, ljudska napredna, socialni demokrati in Nemci, županski kandidat liberalne stranke je bil tudi; pri ponovnih volitvah Ivan Hribar. Poznale smo ga kot ustanovitelja in pokrovitelja višje dekliške šole, kot podpornika slovenske re-
n
j y
vialne literature, kot ideaMK 'J5 Slovana in Slovenca ter V znanega politika. Razburjaj: s,
se je bilo tistega dne
h
lastilo vse Ljubljane, je ^
mirjalo tudi prebujene "j 'L bljanske dijake in prvi®», ta zgodovini tudi — dijak1111, M
Tisto popoldne smo imetij, šoli ročno delo. Nepresi% smo hodile prosit učit naj dovoli, da gre ta
šivanko, ker se ji je zlo«1'., lo' drugi je zmanjkalo sukaflj. L
frof i«	c1nV\n »MA on llO" ' ’
tretji je slabo... vse so P°
bovale izgovor, da so šle L izvedovat, kako je z voIugj! ^ izidom. Srečno naključje1 odzvoni konpn nnnkn	r
Ivan Hribar
odzvoni konec pouka, zas‘5 \ mo z ulice godbo, petje, v^f . ke: živio Hribar, živio V111 jj ;ja,
nik...! Kar vrglo nas )ej1, S razreda! Po Gosposki ulici prihaja mimo naše šole sprev%{>
volivci stoje na okrašenih vozovih in dijaki prepevajo d°fl ^ ljubne pesmi, vse Je navdušeno. Klerikalci so premaS ^
XTA»vini	J:_ x _     _____________ n — .	.	.	K
Nemci tudi, pojdimo še me v sprevod! Takrat je slove®® $i dijakinja prvič javno stopila na cesto, skupaj z moSfcitfL, (!i ----------	■	-	-	- -	u®i‘Vi:
naprednim ljudstvom. V sprevodu je bilo tudi nekaj uC‘‘jfo! ljiščnie. *) Korakali smo iz ulice v ulico in se ustavili F;i) j1«
župniščem v Trnovem. Zanosno so zadoneli domoljubni zt.j ^ v godbi in petju, ko se je na oknu prikazal župnik IV ■
Vrhovnik, borec za Ciril - Metodovo družbo.
•) Tega dogodika se spominja tudi lika Vaštetova, takrat
«v
I
Ijiščnica, v knjigi Podobe iz mojega življenja.	. c
(Nadaljevanje sledV
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno 800	<4
vnanret četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ' (I i1 Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoč! račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravm 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 10	1
beseda — Oglasi za tržaško ln gonško pokrajino se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Publicltk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst