GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 65 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE Z jezikoslovnega vidika imajo zemlje- pisna imena različne vloge. Hrvaški akademik Šimunović (2009) loči med nominativno (poimenovalno), identifikacijsko, diferenciacijsko (raz- ločevalno, razlikovalno), konotativno (označevalno), socialno, emotivno (čustveno), deskriptivno (opisno), ideološko in drugimi. Nekatere od teh vlog so neposredno povezane tudi s spreminjanjem ze- mljepisnih imen. Ideološka je pri tem med najpomembnejšimi. To nam je dobro poznano tudi iz domačih logov. Po končani drugi svetovni vojni in revoluciji je komunistična oblast v Sloveniji spremenila številna imena naselij. Nekatera so izgubila le svojo »svetost« (na primer naselje Sveti An- drej je bilo leta 1955 preimenovano v Andrej nad Zmincem), druga so bila popolnoma spremenjena (na primer naselje Sveta Barbara je bilo leta 1955 preimenovano v Vinski Vrh pri Šmar- ju, Sv. Lucija ob Soči pa je bila prei- menovana v Most na Soči) (Gabrovec in Urbanc 2005). Pri nas so bila številnih preimenovanj deležna tudi ulična imena. Geršič in Kladnik (2016) ugotavljata, da je bilo v Ljubljani preimenovanih 288 ulic (nekatere večkrat, ena izmed njih celo 6-krat), od tega je bilo 45 % preime- novanj ideološko motiviranih. Do prve ideološke spremembe je prišlo že leta 1876, ko so tedanjo Nemško uli- co preimenovali v Križevniško, kot se imenuje še zdaj. Čeprav gre navzven le za kozmetični imenski popravek poimenovanja po Nemškem viteškem redu v poimenovanje po njihovi sopo- menki križevniški red, je bil iz imena vseeno odstranjen za Slovence moteč nemški pridih. Leta 1918 je bil na pri- mer Cesarja Jožefa trg preimenovan v T rg kralja Petra I., a je bilo preimeno- vanje že naslednje leto preklicano. Po- dobna preimenovanja so se dogajala tudi v naslednjih desetletjih. Preimenovanje ulic kot posledica poli- tične spremembe oblasti je bilo prvič opaženo v času francoske buržoazne revolucije (Azaryahu 1997). Osrednji trg v Parizu, ki ga je načrtoval Ange-Ja- cques Gabriell in so ga zgradili 1755, je bil v času nastanka po tedanjemu kralju Ludviku XV. poimenovan Pla- ce Louis XV. Revolucija leta 1793 je kralja stala prestola, spremenjeno pa je bilo tudi ime trga, ki so ga preimenova- li v Place de la Révolution. Leta 1795 je nova vlada trg preimenovala v Place de la Concorde. Po padcu Napoleona leta 1814 je bil trg ponovno poimeno- van po Ludviku XV ., leta 1826 pa so ga poimenovali po njegovem nasledniku Ludviku XVI. Po Julijski revoluciji leta 1930 je ponovno prišlo v veljavo ime Place de la Concorde, ki je še vedno aktualno (Hillairet 2017). Francoska revolucija je tako postala zgled za pre- imenovanje ulic, kar je postalo skupna značilnost velikih sprememb v politič- nih režimih in s tem na nek način »re- volucionarni obred« (Azaryahu 1997), s katerim se na svojstven način izrazi zmagoslavje novega režima nad pora- ženci (Azaryahu 1996). Zanimivemu ideološkemu oziroma političnemu vpletanju v spreminjanje Nursultan po treh letih ponovno Astana 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE zemljepisnih imen smo v zadnjem času priča tudi v primeru kazahstan- ske prestolnice. Kazahstan je etnično pestra država v osrednji Aziji, ki s svo- jim skrajnim zahodnim delom sega tudi na ozemlje Evrope. Samostojnost in neodvisnost je razglasila leta 1991, ob razpadu Sovjetske zveze. Ime države je sestavljeno iz starodav- ne turške besede qaz v pomenu 'po- tepanje', kar zrcali nomadsko kulturo Kazakov, perzijska pripona ostan pa pomeni 'dežela' ali 'kraj'. Tako lahko ime Kazahstan dobesedno prevedemo kot Dežela potepuhov ali Dežela no- madov (Kladnik in Perko 2013; Onli- ne etimology dictionary 2022). Med letoma 1929 in 1997 je bila kazahstanska prestolnica mesto Al- ma-Ata oziroma Almaty (Encyclope- dia Britannica 2022). 10. decembra 1997 pa je novo glavno mesto po- stalo Mesto Akmola, ki se je kmalu zatem preimenovalo v Astano. Ra- zlogov za premestitev prestolnice je bilo več. Mesto Almaty se je soočalo z veliko prenaseljenostjo (še vedno je po številu prebivalcev največje mesto v državi), lega na skrajnem jugu dr- žave je onemogočala njegovo širitev in sodoben urbani razvoj, prometni zastoji so postali stalnica, okoljske razmere so se zelo poslabšale. Astana pa je imela obsežno urbano območje, ima odlično geostrateško lego, saj je locirana v središču Evrazije in tudi znotraj Kazahstana bolj središčno kot Almaty. Tod se križajo poti iz Sibirije v osrednjo Azijo in iz Kitajske v Evro- po. Blizu Astane je več pomembnih gospodarskih središč, mesto je imelo tudi dober demografski potencial, razvito prometno infrastrukturo in ugodno okolje (Capital of Kaszahstan 2022). Novo glavno mesto pa je bila tudi zamisel tedanjega predsednika, ki je Kazahstan želel prikazati kot sodob- no državo. Mesto Astana se je prvotno imenova- lo Akmola. Ustanovljeno je bilo leta 1830 kot kozaška utrdba. Teorij o na- stanku imena je več. Po eni od njih naj bi mesto dobilo ime po apnen- častem griču bele barve. Bizantinski zgodovinar Prokopij trdi, da so Huni visok hrib oziroma trdnjavo na njem imenovali Mole. Ime bi lahko pome- nilo tudi 'belo sveto mesto' ali 'belo obilje'. Poimenovanje naj bi izhajalo iz obilice mesa in mlečnih izdelkov (kumisa, ajrana, kurta, šubata in drugih), ki so bili tu na voljo zaradi pomembnega trgovskega centra in ži- vinskega sejma (From Bozok to a … 2022). Utrdba pa ni bila ustanovljena na do- tlej še nenaseljenem območju. Že v srednjem veku je bila na območju se- danje prestolnice postavljena vojaška utrdba. To, nekdaj stepno območje, je namreč prečkala Velika svilna pot. Ta utrdba se je imenovala Bozok. Ime izhaja iz turške besede boz v pomenu 'nedotaknjena zemlja', 'deviška prst' oziroma 'pernata trava' (From Bozo- rok to … 2022). Leta 1832 je naselje Akmola dobilo mestne pravice in bilo preimenova- no v Akmolinsk (Pospelov 1993). V takšni imenski obliki (Trdnjava Ak- molinsk) najdemo ime zapisano tudi v Cigletovem Atlantu, prvem atlasu sveta v slovenskem jeziku (slika 1). Slika 1: Trdnjava Akmolinsk je označena tudi na zemljevidu Azija v Atlantu, najstarejšem atlasu sveta v slovenskem jeziku, ki ga je priredil Matej Cigale. Zemljevid Azija je izšel leta 1871. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 67 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE preimenovanja prestolnice. Leta 2022 se je namreč Nursultan znova preime- noval v Astano (Nursultan tudi ura- dno … 2022). Zdajšnja kazahstanska prestolnica je bila torej (če zanemarimo srednjeve- ško utrdbo Bozok) že šestkrat preime- novana. Opazimo lahko, da so bile različne funkcije zemljepisnih imen, kot jih omenja Šimunovič (2009), povod za različna preimenovanja, za- dnja pa lahko brez slehernega dvoma uvrstimo v kategorijo ideološko-poli- tičnih preimenovanj. Matjaž Geršič, doktor geografskih znanosti, znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika oblasti, je novi predsednik Kasim-Žo- mart Tokajev predlagal, da se glavno mesto v čast prvemu predsedniku države preimenuje v Nursultan. Prei- menovanje je bilo izvedeno 23. marca 2019 in Astana je postala Nursultan (Kazahstan prestolnico … 2019). Kljub Tokajevi napovedi, da bo mne- nje Nazarbajeva imelo poseben, lahko bi rekli prednostni pomen pri razvoju in strateških odločitvah države, nju- no zavezništvo ni dolgo trajalo. Novi predsednik se je začel postopoma oddaljevati od svojega predhodnika, sprožil vrsto demokratičnih reform in določil nekatere nove politične stan- darde. Njegov politični in ideološki odmik od predhodnika lahko razu- memo tudi v kontekstu ponovnega Leta 1954 je območje severnega Ka- zahstana postalo del tako imenovane Kampanje o neobdelani zemlji. S to akcijo je takratni predsednik Sovjet- ske zveze Nikita Hruščov to pokra- jino želel spremeniti v drugo najpo- membnejše območje za pridelavo žita v državi. Oblikovali so okraj Celinniy, ki je združeval 5 regij severne kazaške oblasti, njegovo glavno mesto pa je postal Akmolinsk. 14. marca 1961 je Hruščov predlagal, da se ime Akmo- linsk spremeni, saj bi novo ime mo- ralo odslikavati novo vlogo regionalne prestolnice. 20. marca istega leta je Vrhovni sovjet Kazaške socialistične republike Akmolinsk preimenoval v Celinograd. Ime izhaja iz ruske be- sede целинá oziroma romanizirano celina, ki označuje nerazvita, redko poseljena, visokorodovitna zemlji- šča, pogosto prekrita s černozjomom (MacWilliam 1994; Brummel in Ole- ynik 2018; Great Soviet Encyclopedia 2022). Po razpadu sovjetske zveze je bil Celi- nograd ponovno preimenovan v Ak- molo (From Bozorok to … 2022). 10. decembra 1997 je bila Akmola določena za novo glavno mesto Kaza- hstana, 6. maja 1998 pa je bila prei- menovana v Astano. Ime v kazaščini pomeni 'glavno mesto' (The history of … 2013). Ko je leta 2019 dolgoletni državni vo- ditelj Nursultan Nazarbajev sestopil z Slika 2: Spreminjanje imena kazahstanske prestolnice skozi zgodovino. Slika 3: Središče Astane s stolpom Baiterek, simbolom neodvisnosti Kazakov (vir: UDMURD, ADOBE STOCK). 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 POROČILO ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univer- ze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeni- štvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Zvezo geografov Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije konec septembra v Atriju ZRC SAZU organiziral 16. bie- nalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Letošnji simpozij je bil tudi jubilejni, saj je od organizacije prvega minilo 30 let, zato so na srečanju poseben poudarek namenili tudi oble- tnici simpozija. Program dogodka je bil podaljšan za eno sekcijo predstavitev re- feratov, skupno je prispevke predstavilo 12 avtorjev. Na dogodku se je srečalo približno 70 raziskovalcev, strokovnja- kov, pedagogov, uporabnikov in pro- izvajalcev geografskih informacijskih sistemov iz cele Slovenije. Predstavili so najnovejše stanje na tem področju, se ozrli v prihodnost razvoja geograf- skih informacijskih sistemov, izmenjali izkušnje ter vzpostavili nove in utrdili že utečene strokovne vezi. Obletnico simpozija pa so zaznamovali s podeli- tvijo nagrad Zlati kompas za uspešno 30-letno delo na področju GIS-ov. Pre- jela sta jo dr. Marko Krevs in dr. Drago Perko. Oba nagrajenca sta edina, ki sta soorganizirala vse dosedanje simpozi- je od prvega leta 1991, dr. Perko pa je tudi ustanovitelj zbirke GIS v Sloveniji, v kateri je doslej v 16 monografijah izšlo že 425 poglavij, ki so jih pripravili stro- kovnjaki najrazličnejših področij. Sim- pozij so sklenili z druženjem ob torti in šampanjcu. Po tradiciji je ob simpoziju izšla tudi monografija z naslovom Preteklost in prihodnost. V njej je na 349 straneh zbranih 27 prispevkov. Njihovi av- torji prihajajo z različnih strokovnih področij, kot so geografija, geomor- fologija, geologija, naravne nesreče, ekologija, geodezija, promet, teleko- munikacijska infrastruktura, kultur- na dediščina, daljinsko zaznavanje in druga. Prav tako so si med seboj raz- lični prispevki, ki jih, z izjemo prve- ga, lahko razdelimo na več vsebinskih sklopov. Devet jih je usmerjenih v fi- zičnogeografske vsebine, pomemben sklop predstavljajo vsebine na temo mobilnosti, ostali prispevki pa so z zelo različnih vsebinskih področij. Prvi prispevek v zbirki analizira vse dosedanje monografije. Avtorji ugota- vljajo, da je bilo v vseh knjigah, razen v drugi, več znanstvenih kot pregle- dnih prispevkov, razmerje med teore- tičnimi in aplikativnimi prispevki pa se je med posameznimi knjigami bolj izrazito spreminjalo. Glede na vsebin- ska področja v zadnjih letih narašča število prispevkov na temo prostor- skih in prostorsko-časovnih analiz, modeliranja in simulacij, prostorskih podatkov in geoinformacijskih pro- jektov, manj pa je vsebin s področij aplikacije GIS-ov, lokacijskih storitev, daljinskega zaznavanja, naravnih vi- rov in vplivov na okolje. Tematik izo- braževanja ter GIS-ov v e-upravljanju in e-poslovanju pa v zadnjem obdob- ju sploh ni več. Preteklost in prihodnost - 16. bienalni simpozij in monografija GIS v Sloveniji 27 . 9. 2022, Atrij ZRC SAZU (Ljubljana) Viri in literatura 1. Azaryahu, M. 1996: The power of comemorative street names. Environment and Planing D: Society and Space 14-3. 2. Azaryahu, M. 1997: German reunification and the politics of street names: the case of East Berlin. Political Geography 16-6. 3. Brummel, P ., Oleynik, M. 2018: Kazakhstan. Chalfont Saint Peter. 4. Capital of Kaszahstan, 2022. Medmrežje: https://web.archive. org/web/20210415101634/https:// samarkandtours.com/kazakhstan/nur- sultan/ (3. 10. 2022). 5. Encyclopedia Britannica 2022. Medmrežje: https://www.britannica.com/ place/Almaty-Kazakhstan (3. 10. 2022). 6. From Bozok to a Modern Capital: the Long Journey Astana has Made Thus Far. Medmrežje: https://e-history.kz/en/news/ show/7144/ (3. 10. 2022). 7. Gabrovec, M., Urbanc, M. 2005: Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77-2. 8. Geršič, M., Kladnik, D. 2016: Street-name changes in Ljubljana. Place-name changes: proceedings of the Symposion in Rome, 17-18 November 2014. Hamburg. 9. Great Soviet Encyclopedia 2022. Medmrežje: https://dic.academic.ru/dic. nsf/bse/148515/%D0%A6%D0%B5%D 0%BB%D0%B8%D0%BD%D0%B0 (3. 10. 2022). 10. Hillairet, J. 2017: Connaissance du Vieux Paris. Paris. 11. Kazahstan prestolnico Astano preimenoval v Nursultan 2019. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/svet/ azija-z-oceanijo/kazahstan-prestolnico- astano-preimenoval-v-nursultan/483186 (3. 10. 2022). 12. Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Ljubljana. 13. MacWilliam, I. 1994: In Virgin Lands, a Dream Ends. The Moscow Times. Medmrežje: https://web.archive. org/web/20150114232557/http:// www.themoscowtimes.com/sitemap/ free/1994/4/article/in-virgin-lands-a- dream-ends/213516.html (3. 10. 2022) 14. Nursultan tudi uradno znova Astana, predsednik omejen na le en mandat, 2022. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/svet/ azija-z-oceanijo/nursultan-tudi-uradno- znova-astana-predsednik-omejen-na-le-en- mandat/640761 (3. 10. 2022). 15. Online etimology dictionary 2022. Medmrežje: https://www.etymonline. com/word/Cossack?ref=etymonline_ crossreference (3. 10. 2022). 16. Place de la Concorde 2022. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/ Place_de_la_Concorde (3. 10. 2022). 17. Pospelov, E. M. 1993: Imema gorodov: včera i segodnija. (1917–1992). Toponimičeskij slovar'. Moskva. 18. Šimunović, P . 2009: Uvod v hrvatsko imenoslovje. Zagreb. 19. The history of Astana 2013. Medmrežje: https://web.archive.org/ web/20141007033517/http://astana.gov. kz/en/modules/material/42 (3. 10. 2022).