PHradopisno - natoroznansko polje.
Beloglavi jastreb
Aliga ridite, otroci, grdegainpožrešnegajastreba! VtA njegova vnanja podoba nam je zoprna. Lc poglejte ga, kako neukretno truplo ima, prsteno perje, golo glavo in gol vrat. Vem, da se vam ne dopada, a vendar treba, da vatn nekoliko povem o njem. Poslušajte dakle! Jastreb sc Steje k najveifjim in aa.jmočnejšim pticam, ki žir$ po vročih krajih sveta. Ta požernh, ki ga imate danes pred očmi, prebiva po vsej Afriki, v Siriji in jažnej Evropi, časih prileti šo celiS k nam. Glavo in vrat ima skoraj gol, ob-rastena ste le 3 kralkim, zel6 redkim, ščetinastim mahom, ki se na spodnjem vratu podaljša, t nekak peruat ovTatnik (kreiljec). Kljon ima dcbel iii mofan, tvr je na koncu kljukasto zakiivljen. Na nogah ima po Stiri močue prste, s topimi in le malo zakrivijeaimi kremplji. Po uo^i se ta velika ptica pridržuje v gorah, a okoli pdluiae izleti in kroži po ravninah. Iz neizmerne višave preži z liistrim ctesom na Tsako Te{jo mrhovino in ko jo ugleda, spusti so skoraj naopičao nanjo ter jo žriS z neiziečao samogoltnostjo. Navaduo se okoli jedne mriorine zbere po vefi jastrebov, ki se med žretjem neprestano koljejo iu bij6. Ni je tako smradljhe mihe in nesnage, da bi je jastreb ne požri. Njegova požreSnost je tolika, da na jedenkrat pogoltne po 1 do 2 Kilograma mesa ter se tako nažrž, da se potlej ne more več Tzdigniti od tel; pri tpj priložnosti gs. je lehko njeti. Po vročih krajih sveta je ta ptica zel6 potrebna in koristna. V jnžnih krajih Evrope, posebno pa v Aziji in Afriki crknetine nihčn ne zakopava. Kjev koli kaka žival pogine tam jo gospodar pusti ležati. V velikej vročini bi to hliro začelo gnjili, smraiiovi W okužili zrak ia maogo fcužnih iiolczni W na-stalo. Zatorej so jastrebi v takih krajih filoveka nujvečji dobrotniki, oni Cistijo iilice, dvoriSCa in mesuiee. ter vsako mrtvo truplo hitro spravijo v kraj. Zato ga pa po takih kTajih puste v miru in niliče mu ne stori nie žalega. NaS nčeni gosp. protesor Fr. Erjavec pripovediije v knjigi 0ZivaIi v podobah", da so 1775. leta na Šmariaej gori na Kiunjskem nbili beloglavega jastreba, a 1835. 1. so v Doln pod Ljubljano jednoga jastreba živega rjcli in ga poslali na Dunaj. Jasfreb je tako velika ptica. da je po 110 centimetrov dolg, a z razpetimi perotnicami meri celd po dva metra.