HochlObl. it. k. Hofbiliiiothek,
7        •
Wien
V Gorici, 82. septembra 1882.
„So<Sa" izhaja vsak petek in velja
po po&ti prejemana ali v Goriri na dom
poSiljana:
Vse let*.....f. 4.40
Pol leta.....,. -J.20
Cetvrt leta    ......1.10
Pri oznaailib in tako tudi j.ri ..po-
aianicah" ae placuje za navadim tristup-
do vrsto:
8 kf. te ae tiska I kraf
f    t>    n    »      ,t    ~    „ 6    n    t.    •>       .»    3    i.
Z*a v«6e drke  po proatnru.

Tecaj XIL
Po^jiinezno Stevilke ae dobivajo po 8 kr. v iultakaniioi v gosposki ulici, JtliVu ,.trr»h kvoii", na starem trgu in v'nunski ulici.
Do; i i uaj m- lilagovoljno poSiljajo ui-<'«l!ii§ivH„Sori'" v Gorici v Hilarijanski tisKiiriii. iinra(v'iiiimpaoppftvni5tyu„So2e" Via della C'roce kt. 4. II.
RdkopiRi se »e vraiajo; dopisi na se blagovoljno frankujejo. — Delakem In drtigim ncprftmo&niin so narofiuina znifca, akusp oglato pri opravuiatvu.
Cesarjeva /ahvala
za vso Primorsko,  kakor jo je lastnoroino dal razglasiti po namestuiku bar. Dcpretisu, glasi se takd: „Ljubi baron Depretis!
Zvesto Moje Prtmorje, od katerega se danes po-Bloviin, je napravilo tak6 presrfien in Ijubeznjiv spre-jem, da izrecem o tt'in Svoje veselje in iSivo zado-voljnosst.
Custvo udanosti Meni in Moji hiSi, katero so Mi izrazili zastopniki Mojega neposrednjega mesta U-M-kega, Moje poknezcne grofije GoriSke in GradiScanske in Moje inejne grofije Istrske, se je b tern sprejemoin dejanski obistimio.
Petsto let je prcSlo, v katerih so je mesto tr-zaSko Mojl hisi izkuzalo kot najzvesteje, inlepipraz-niki, katere smo Jaz, Cesarica, prestolnik in prestol-nica zdaj tukaj skupno obhajati, so zuamenje v zgo-dovini Moje hise in tega mesta, da pridobljeni prii-nick njegov octane tudi odslej in vsekdar.
Obrtna marljivost vse Moje dr2ave je razBtavila tukaj izdtdke avojega <leln, in kakor je v krepkem napredku dela v km< Ujsketu in gozdnein gospodarstvu ter v obi tu poro&tvo sre&ie bodoeuosti za celo Mojo drzavo, je zagotovljcua v givahni trgovini njjh pridel-kov iu izdelkov cvetoca prihodnjost Trsta.
Moje presrene skrbi za blogortcga mesta, Moje poknezeue grofije Goriske in GradiSeanske in mejne grofije Istrske naj bodo vsi zagotovljeni, in Jaz Vam naroCain, da naznanite vsem Na$o uajsrtSnejo zahvalo in neskr^eno Na§o cesarsko naklunjeuost tudi v bo-dofinoati.
Miramar, 19. septembra 1882. Podpis: Franc Jo2ef l.r."
Nove bombe.
Kakor se je blizala oni dan huda nevihta od juga, in se je znesla nad Trstoni, Kiasom in Vipavo, kjer je de2 cutkoma HI, veter nevsmiljeno tulil in po muogih ktajih suhu toCa brez dozja padda, tako da je tia Krasu uniCiia vinskl pridelek in v Trstu raztr-gala delo CloveSkih rok v razstavi; tako se je Ui2al te dm zopet vihar z istega juga po suhem, kije hotel med grozntm pokom in vsestranskim polomom v aevarnost spraviti iivljenje, za katero moli vsak dan na milijone udauih avstrijskth src, ali vsaj ostraSiti in T brezupen nered spraviti otroket ki so se veselili o-Icoli svojega oceta. Brezbo^en irredentar sejevltaliji oblo^il z bombami» katere je hotel priuesti v Tr.st, da bi grenil ure veseija in sladkosti, katere je na-pravila cesarska rodovina svojim zvestim podioznikom, ivrstim dr2avljanoui na Primorskem. Zvestoba pri-prostega furlanskega ljudstva, odlotnost obCinskih in okrajnih oblastnikov, junaska krepost za varuost pre-bivalcev in premo^enja Cuje&ga ^endarma so obvaro-vale presvetlega vladarja nesre6t\ tr2a§ko mesto neiz-brisljivega niadeza, avstiijske narode zaloati in bolesti.
Viljem Oberdank je ime nesreCne^u, ki je zatajtl iloveSko natoro, ki je zavrgel Cetrto zapoved bozjo, ki je hotel vladarja zaliti. Nezakunski sin revne pence v Trstti je dobil s pomocjo neznanega oceta po-duk v ljudskih, sredujih in visih Solah na Dunaji, pa area si ni pobla&l, in je stavil na la2 vse danaSnje preroke, ki trd»jo, da postane clovek dober dr^avijan 2 vednostjo brez srea, brez vere, brez vesti. Tu imate Studirauega 51oveka, pa zarotuika iu uajhujega sovra^-mka eloveSke druzbe, ki piavno obstojece razmere razdira in prekucuje, ne glede na svojega bli2njega, kateremu zdravje ia iivljeuje jemlje, pravi odsev pe-klengceka, ki visoko svojo vednost obraCa v razdira-fje in pokonCevanje cloveSke sreLe.
Pretekli petek zveCer 8ta pri§la v Videm dva Italijana; ? saboto zjutra najmeta voznika iu se o* brneta piott avatiijski meji. Ko prideta do zadnje italijpnske vasi Butrio, stopita z voza. Vozniku naro-tit&s uaj vozi pocasi Cezmtjo dokler ga ne doteCeta; sama pa ue gresta po siioki, gladki cesti, arupak jo zftYijeta po stezah med ojivami iu trtawi. Ko jonjija
voznik samotcn pogaujal konjifia po eesti proti ViS-kouu, vedno dalje po AvstrJjskcm, ga srefa drug voznik iz ViSkona, ki mu pravi: BKaj ? voziS prazen ? all nimas ljudij?" „Imaindvagospodaa, odgovori prvi, „pa jih ni tukaj". „Kje pa sta, ali sta opcftalaV" „Gresta po krujfii poii med njivami in trtami, dokler me ne dotefieta." „Po krajSi potiV morebiti po var-uejSi? Ah neseta kontrabaut? „Jaz jih nisem praSal/' »Ali sta pofitena ino^a?" „Na nosu jima ni brati*. „Kako moreS voziti take ljudi?" wPIa6aIa sta mi?" „Kaj misli§ o ten gospodih?11 ..NiCdobrege1'. „Ali se ti ne zdi, vda bi bilo koj za Tret ?* BJaz peljem lo do Itouk. Ze grcsta; z Bogoml-
Voznik, ki j« bil prifiul iz ViSkona, brzo obrne konja, ki ga pelje naravnost k gupanu. Ko jSupan vse sli§i, zdrii hStro v Gradisiie k okrajuemu glavarju; glavar naznani 2endarmuriji v TrSifii (Monfaleone),'ki odpoSlje svoje strafe po cestah. V B mkah zve bandar, da je eden gospodov ^e prod eno uro odpotoval z vozom proti Trstti, drug! da jo §> v gostilnici v svoji Hobi. Zandar potrka na vratn in zahteva, naj mu otlpre. Vrata so odprejo in gospod stoji v srajri iu spodnjih hhi&ih print ^eudarinorn. Pri tej priili potcguo iz nedrij samokres in ustali; ^ondar mu je pa o pravem Casu roko vjel, da je krogJa §la nad glavo v strop; le na paleu je ftuidar nekaj odrsan. Potem sta m metala skoro pol ure. Samokres je imel veC eevij; irredentar je hotel streljati in ustrcliti ali sebe ali Landarma; alizandar mu je tako krepko roko ti&cnl, da ni mogel petelina zdreti. Poslednjid bandar 2in;»g;i in hudobuc2a zve2e. Zdaj ga je moral pa bra-iiiti in varovati, ker ljudstvo ga je hotelo raztrgati; slutilo je namreC, da Clovek mora biti hudodelec, dru-gace bi ne bil tako ravnal. Slutnja se kmalu potrdi, ker zaudar je nasci v sobi, kjer je tujca vezal, razno strelivo in dve bombi, podobni tistima, kateri so bill 17. avgnsta iz Bauedek v Trst po morji poslali.
Peljali so rovarja najprej v Trii^, v nedeljo zve-Cer pa iz 'Mica v Trst. Na tr2i§ko Dostajo ga je spromljal celi kraj spsovkami, zzaniCevaujom, zgnu-Senjem nad tako malopridnim naklepom. Zandarji so ga varovali, ali pri vsem tetn je dobil katero od za-dej in spredej. Z dczmki, s palieami, s pestmi so mu 2ugali in nameravaii; hudobne2 je pa le vfiasih kaj pobledel, navaduo je bil trden in predrzen. Ko so ga praSali, kam je bil namenjen, jo odgovoril: v Trst. „Po kaj?u nCesarja gledat". MK Cemu pa bombe?" sZa pozdtav cesarju od italijanske mladiue*. Taki drzni odgovori, ki so se hitro razSirili, so ljudstvo Se bolj razkacili. Na Brezini se je dal v vozu pgledovat, kakor kaka zverina; ni6 se ni sramoval. Ce mu je, kdo rekel, naj vstane, je vstal, naj se obrne, se je obrnil, da ga je vsakdo lahko videl. Ko je enkrat stopil z voza, je §e postal pa rekel: „Glejte me; ste me li videli ?* V Trstu ga Caka dvojno sodiSCe: kriminalno in vojasko, ker moi ima §e le 25 let, je vojak. je imel iti leta 1878 v Bosuo, pa je ostal v Trstu le en dan v kosarui, drugi dan je ubezal, iu jo je odnesel na Italijansko v Rim, kjer je bii eden pr-vih rogovilezev italijanske irredente. Od tarn so ga poslali zdaj njegovi somiiljeniki, da bi v Trstu zme§-njavo delal.
Kaj bi bilo v Trstu in s Trstom nastalo, ako bi bil hudobne2 svoj pekleuski namen izvr§il, tega Le misliti ae moremo, paC pa si moremo domi§ljati, kaki obcutki so se budili v milostljivem naSem cesarji, ko mu je tizaSki namestnik dospev§emu iz Miramara na ieleznifino postajo to novico povedal. Nasledek tega je bil, da se najvisi dvor v Trstu ni mogel natanko drzati prej objavljenega programa, kajti kaj pomaga najvefia srfiuost proti zavratnim napadoui nagnjusaega nihilista!
Lalost mora obiti vsakega Avstrijana, kadarpo-misli, za kake hudobije je sposobeu avstrijsk izne-verjer.ee; §e veia 2alost ga mora presiniti, kadar prevdarja, da je vzrok izneverstva vedidel na domaSih tleh. Koliko sil smo videli delati, ki so se trudile, da bi zbrisale primorski de^eli slovanski znaCaj in v-tisnile ji pecat italijanstva. Zavoljo tega se.ble§6i Trst ua zemljevidu v itaiijanskia barvah in marsikateri ganeljau TtMm misli, da Ti-st sam od sebe tell na.
| apeninski polotok. To zmoto je treba popraviti, Vi-sidca vlada v Trstu naj sktbl,  da pride reanica na
I dan; naj razglasi v naSi de^eli Slovane za Slovane in
1 Itulijaue m Italijnue. Potem ne bo uiogUi ii'mlcuta Skiliti po Trstu, CeS da Trst njej pripada; potem bo irredenta vedela, da predno pride v Trst, dobi od o-kolicanov mokro cud jo okoli glavo, katera neizrefeuo hladi. Ako se pa Primorsko razglaSa za kronovino z izklju^ljivo italijanskim prebivalstvom, potem se ni tudjti takim nakanom kakor je ta, nad katcrim m vsakemu filoveku studi. Na zunaj naj se pokaLe Primorsko v svoji piavi podobi, ua znotroj iiaJ se puatl vsem deblom pri memo jim ruzvijauje, iu zavarovano bo pred takhni Lini, ki sramotljo 19. vek. Povzdigo-vanje cue narodnosti v fikodo drugim je protinaravno in ne more dobrega sudd roditi; naraviie pravice pro* stega razvijanja naj se nobeni narodnosti no kratijo, ampak vlada naj jih povsod brani in podpira; potem
J bo Primorsko v zlvi zvezi » drugimi de^elnmi pre-Hvotloga cosarja trden bran in kamenit jez, na Uato-rum si vsi irrodentarji zobe pokrhajo in glave raz-bijejo.
llvala Vsegamogognemu, da je hudobna nakana izpodletela. Ljudstvo pravi: Bog je cosarja ohranil, ker je dober. Mi pa pravimo: Bog zHvi Franca Jo-zi'fa, uaiega eesarja in r^eta t                              Y.
Cesar v Trstu.
Gesarica, cesarjevifi Kudolf iu cesarjevna Stefa* nija so bili do§li v Mirainar ze v soboto, cesar pa je doSel po morji iz Pulja v uedeljo zjutraj. Ob 10. uri v nedeljo se je odpeljala Najvisa gospoda v Trst, kjer so jo pricakovali dosli ministri, bar. {Depretis, gene-rala Kuhn in Schdnfcld (ki sta bila oba tudi v Gorici ob cesarjevem dohodu), mestni zupan in druga gospoda. V dvoranikolodv.bilo je tudi vecslovenskih kmec-kih deklic v krasni narodni obleki. Pred postajo je pazdravljalo ljudstvo n\ed grmenjem topov z zivio in evviva cesarsko rodbiiio. ki je stopila v {prirejeni §o-tor. l^upan pozdravi cesarja z lojalno glasefiim se go-vorom, v katerem omenja 500 letno zdruzenje Trsta z na§o dinasttjo, imenuje vladarje te hi§e, ki so Trst pospe§evali in povdarja naklonjenost na§ega cesarja, ki je „dal pravice jeziku in narodnira obifiajem, do katerih ima ljudstvo prirojeao ljubezen". Omenil je zupan tudi razstavo in nje pomen, (in to je vendar nekaj od te strani). Cesar je odgovoril, da od trl. 2upana druzega tudi ni prifiakoval, kakor lojalne be-sede, in da je on s Svojo rodbino vesel dosid v Trst, kjer se hoCe udeleziti koristne in patriotske sve<Sano-sti, katero so priredili Tr^acanjc v spomin pred 500 leti sklenene in nerazruSljive zveze. Z 2ivimi beseda-mi, nadaljuje cesar, ste se spomnili lepe trndicije Trsta, varujte io zvesto in skrbno, gospodje moji, ona je oorostvo bodoSnosti." Cesar povdarja, da on bo skrb'el za povzdigo Trsta, pa naj skrbe tudi oni za patriotizem in slozno prizadevanje.
Cesarska rodbina je §la potem na razstavo, kjer je bilo natla&nega ljudstva.  Tu se nafielnik razstav-nega odbora cesarju pokloni. Cesar mu je odgovoril, da pomen razstave povcliCuje §e posebepatriotskami-sel, katera jo  naduSuje.   Cesar si je  potem ogledal razstavo in ga je razveselilo, da je na razstavi zasto- • pana tudi Bosna in Hercegovina, katere hofie v trgo-vini in  gospodarstvu   pospesevati.   Cesarska rodbina si je oglcdalatudi hrvaSki krasni paviljon, in je cesar svoje veselje izrekei  nafielniku  K r e § i 6 u,  da so z udelezltvijo razstave tudi Hrvatje svojo udanost ska-zal!,. Cesarska rodbina je bila na razstavi  povsod z veiikim naduSenjem pozdravljena. Potem so bile avdi-jence v namestniSkem poslopji. Cesar je sprejel tudi posebno deputacijo kot zastop s Kraniskega z nafiel-. nikom grofom Thurnom.   Cesarja je ta pozdrav zelo ! zadovoljil, obzaloval je, da ni mogel  priti letos na j Kranjsko, da pa se udele2i drugo leto 600 letnice go-I tovo. Dezeli ho2e vedno pomagati. Kranjska de&la je , bila veduo zvestain ndana, je cesar rekel ter se potem jpogovarjal z udi denutacije, ki so. bili J0yabljen|
todi k cesarski inizi. Zvefier je sla NajviSa gospoda v glediSce, kjer je dalj casa ostala.
18. t. m. se je peljala cesarska rodbiua v Lloy-dov arsenal, kjer se ; v raorje spustila ladija „Mp-dusa". Pri tej priliki je eesar iz cesarskega paviljona za-gledal g, Nabergoja, napotil se k njerau ter se dalj casa z* njiro razgovarjal. To je bilo nekaj nenavadne-ga za obcinstvo. Zvefier je bilo nesto z lako in oko-lico wed razsvetljeno. Bilo je krasuo in carobno.
Zvecer je imela ili cesarska rodbioa na „bai* na ladijo ^Berenice ;" dei je lil, in zato pripovedujejo, da se cesarska rodbina ni udelezila tcveselice. Vzro-ki utegnejo hiti pa Se drugi.
Prih, bomo nadaljevali, opomnimo pa, da nam udelezniki cesarskih dn~vov v Trstu niso popisavali tak6 ugodno, kakor porocajo celo po domacih Ksiih. Italijani so se drzah bolj v zakotjih in kislo v so-glasji z uekterimi nlicami Ui. raesta. Pravijo, da je bilo nwlo zastav, olepsane so bile samo pott, koder se je vozila cesarska rodbiua. Qbnasali so se uekteri prebivalci, kakor da bi ne bilo nic posebnega y 'LV atu. Tudi so Stacune zapirali ne zarad praimka, am-pak is znanih povodov.
Cesarska rodbioa je bila izvcdela takoj o veli-kern izdajalca, zasacenem vRonkih, in gotovo nivpli-vala dobro taka vest na Najviss Goste; pa bomo ze Se govorili o vseai tern.
Dopisi.
Iz GoriCO, |21. sept. (Zraes.) Presvetli cesar je bit zeld iznenadjea, da se je bilo oa vse zgodaj zbialo mnogo ljudstva na goriikem kolodvoru, ko je odael v celrtek zjntraj ob 6 in pol nri namestn ob 8 in pol; zlasti so ga bill tudi naSi veteranci z godbo razveselili. Pri odhodu je rekel goriSkemu zjipann, da se je Gorica zelo razvila, odkar ga ni bilo v Go* vici, da ostane temu mestu naklonjen, in da se bomo kraal u zopet videli v Gorici. Poslednja oporanja je zel6 pometiljiva, katero utegneS raznovrstno tolmafiiti. Okolicani, zlasti tadi iz Mima, so bili doSli, da bi §e enkrat cesarja pozdravili, pa spremenjeni program jim je bit veselje zagrenil, ker so se bili zakasnili. Dodati nam je se mnogokaj. Prvi veeor ob bakljadi ostane nam uepozabljiv tudi zarad tega, da se je na* rodna duhovscina brez pomisleka pridrufila sloven-skim drustvom ter se tudi ona z bakljami poklonila presvetlemu cesarja. Enako veselje je zavladalo med nami, ko so se isti duhovniki z drngimi rodoljubi ta vecer zdruiili v veliko druzbo pri ogerski kroni, in ko je eden prvih naSih narodtiih duhovnikov prvo na-pitnico posvetil Franca Jozefu kot naSemn preljubemu Gostu. Rekel je ta dostojanstvenik, da je dozivcl najveseleje dni v Ljubljana takrat, ko se je velikan-ska Bleiweisova slovesnost obhajala, in da danaSnji vecer Steje drngo srecno uro, katere se iz vsega area veseli. 2ivio! je tem besedam mogofino olmevai po dvorani, kajti vsi udelezniki so bili navdahneni z ena-kimi obcatki. Napitnice so se §«? vrstile zasluinim slovenskim mozakom na slovstvenem polji, ki so droibo ta vecer pocastili. Srcna napitnica je Sledila tudi nazocemu soikaoskema zapana, ki se je ob 5. uri ta vecer v Solkann pred ccsarjem obnesel kot slovenski poStenjak. Naj ostane ta vecer v spodbudo njemuia dragim naSim zapanom, katere bode vedei narod spo-stovati in castiti, kedar bodo dclali za blagor njegov. So je 5el cesar drugi dan na Roje, so ga delalke in delalci tovarne za zveplenke blizu kolodvora priCako-vali in skupno z zivio! pozdravljali; in enako so ga pricakali, ko se je vrnil. Cesar jira je zaporedoma ve-selega obliCja z roko odzdravljal. Vodji, Le§k^ma ro~ jaku, gre cast, da je slovenske delalce spodbudil za tak pozdrav; to je toliko lep§e, kolikor bolj nam je zoano, da delalci drugih tovarn se napajajo vse drit-gega, kakor pa slovanskega duha. — Btalno in pod-porno druitvo slovensko je cesar v posebni avdijenci po deputaciji sprejel, zagotovil, da je rad podaril ze znani znesek, in je zeljo izrekel, dabi se drustvo raz-vijalo in v obfie, dabi vblagor Ijndski enaka draStva pri nas nastajaia. Todi tej deputaciji j* potrdil svoje prepricanje o popolni udanosti in zvestobi Slovencev. Deputacija je Stela ve6 ndov; (italnico je pa sam nredsednik ? deputaciji zastopal.
V  „Ed.* in 9S1. N." poro8ajo iz Tolmina, da je znpan tolminski nagevorii cesarja v primernem govoru, izpu§Lajo pa da je bil nagovor ncmSki; to porocevalceui ni ugajalo, ker bi bili morali 9primer-nost" druga<5e omejiti nekoliko. Tndi se trdi od i?te straai, da slovenski nagovori niso bili prepoveda-ni; s tem pa ob enem po pobvaljenih zupanih mabajo in sarai obsojujejo ono postopanje. V aTribttnett so to in ono pisali, zdaj pa hoiejo vse preklicati; kjeje resoica! V interesu na§e stvari in slovenskega mo-Stva pozivljemo mi dopisuike dunajake flTrMne",naj stvar objasnijo, kakorsna je bila; drugace nam izvr-stna zagovornica „TribftneB prih. §e verovala ne bo, V „Tribunea je nekdo re& preklicaval; resnica toiej na dan!                                                               j
Y  Solkann je vihrala pri slavoloku ob dohodu i cesarjevem zastava solkanaka in narodna ^epo- j Tsnskft.  Sopck je bila cesarju izro<!ila gS. Adela, m
zupana solkanskega, na kar je rekel cesar slovenski: „ZahvaIinitt!
V Kanalu je bil prekra^n© olepSan ves trg z narodnimt zastavami; g. d«ka« je bil ncnavaduo o-zaljsal zvonik in cerkev. Narolnib zastav niso smeli pokazati samo uradniki; drugini jib ni nikdor braml. Diuic dopisnik nam piroca, da sti zlasti obLinski taj-niR in slnga imcU veliko veselje, kjer sta imela za ukaz, narodne zastave odstranjevatt; v obce di ta dva na muogo stranij mir kalita v Kanalu s svojim fuduim obnaSanjem. Tuil v Kanalu je bila podelila gc.Stefenija,beizujanova, krosenSopek ce-arja. Pred cesarjevim stanovaojetn so bili pevci zapeli cesai-sko Hribarjevo kantato.
Poruiali smo 2e, da v Gorici je bilo m»"d 200 pevci samo okoli 30 Nemcev in Labov; med laskimi so bili, kar jib je bilo, v^i iz Furlaiiije. Cudili so se po mestn in doili tnjci, da Gorica ni imela italijan-skih pevcev, ki bi se bill tnogoc»»;m« zborn pndrn-iili in skupno se poklonJi ccsaiju s petjem. Cadili so se tem bolj, ko so brali v wIivli|iendenttt* td»§-kemnt ua je tokaj§nje ital. drnStvo wGiimasticatt 8. in 9. t. m. imelo izlet in domaco vpselic•>, in je ob teh prilikah laSki pevski zbir 8coro* brez zapreki? sodeioval. Pravijo, &% m bdi gospodje zadrlaui zarad bolezni. Ceio po casuikih beremo zacud^nje, da krasno poslopje tega drnstva je ostalo brez zunaoJB krasote ob dohodu cesarjevem, todi je bila razsvet-Ijava neki samo za silo. V rtEdinostia in „Triester Tagblattu" so te vesli bolj nadrobno spsirocene. — Morda so bili pa tndi dopisniki obolelt, ker ne „Iu-dipendente", ne „C»ttadinott nista irkice imela o pre-lepih ptaznikih, katere srao 12. in 13. t. in. v Gorici obhajali. Mi smo toliko najivni, dk se temu celo nic ne cudimo. ,IndipeDdentev je tudi o prihodu cesarjevem v Trat prinaSal samo program, ki se je izvr-Seval te dni v Trstu, in to med doniaftinri stvarmi. Morda je hotel biti v tem „objektivea"; pa objektiv-nost prt'iieha, kjer se opuica porofiati, kakd so cesar-sko rodbiuo sprejeinali. Objekt usesoni ostane tudi vsak „Evviva* in w^ivio*, ki se je izustil; o teh pa „Indip." nic neve, in veodar jib je bilo nekaj, c« tudi ne od »Ind.» stranke, ki je imela te d»i druga opra-vita zunaj Trsta. BCittadino* pa prinasa post ft^tum od 18. t. m. v St. od 20. t. m. iz Gorice dopis, ki ne zna o drugem poro^ati, kakor o proinjab, ki so se stavljale v Gorici cesarju. To spomnija na ono ple«ne starega testamnnra, ki je samo takrat raolilo, kedar je bilo v potrebab, drugace je pa rajse rajah* okoli zla-tega teleta. Sicer isti dopis tudi sam sebe zagotav-ja, da cesar vsled dohoda na Gorisko gotovo ne bo pospeSeval slovanskega razvoj-i (sviluppo slavo) ua Skodo ital. narodnosti; argumentor za svojo tola^bo, ki izvira gotovo is siabe veatr, nikakor ne navaja. Mi pa veino, da cesar ni nikdar ene narodnosti pod-piral zavestno na Skodo druge; pa6 pa so narodnosti v Avstriji, ki se Sirijo in Sopirijo na skodo drugih. Slovan v Primorji pa drnzega ne zeli, kakor da bi se to na ujegovo in diiavno skodo ne godile veC', iu ima trduo upauje, zargamenti podprto, da se utegne tudi zanj kaj zboljsati — brez Skode drugih. Slovau se je veselil enako z ubogini narodom farlanskim ee-sarjevega priboda, in on 2eli s tem narodom postt-no nadalje bvaleien ostati drzavi in vladarju, v katerem vidi pravicnega svojega oCeta.
['L Mima Praznovanje poboda Nj. Vel. pre3v:t-lega cesarja po go risk em Primorskem je nasa obfiina kaj sijajno obhajala. Ceravno nasa obCina ni mogla imeti vissoke Casti, da bt z lastnega praga zamogla v obiicje gledati previsokega drzelnega OCeta svojega, vendar ui botela zaostuti. Dne 12. t m. ob 5. zjutra zapeli so zvonovi ter v harmoniCnem natrkovanju spremljanem s 6 kratnim strelom mo&iarjev nazna* njali so nastop potovanja NajviSeg-i gosta po soski dolini prod Gorici. 13. t. in. od 7—8 ure zjutra. ko je Nj. Vel. nadzoroval vojake na Velikih Rojah, so-petno zvoojenje vseh cerkva na§e fare s streljanjem moi^narjev vmes; ob 7. zv»«cer pak svecava na hohucu „Grad pri sv. stopnicab" bila je velicastna, doiga raj-da bakel, na vzviscuem prostoiu. sredi bake! pak go-rel je posebno umetno napravljen svit, zaznamovaje (•rke:Z. P. J. in spuieanje 9raketov* v brojnih bar-van, zakljufiilo je svedatiost proti 11. uri v not.
Za ureditev te zveCauosti gre v prvi vrsti po-hvala namestuiku tafias bolnega g. zupana, gosp. pod-2upaua Anfconu Drufovku, potem g. ufiitelju, ko se je potradil za napravo nove „trobojuice*, ki je v resnici lepsala prostor Citalnifiuega drnstva mirnskega. SI aval
Kanal, 18. septembra. Bad bt vpraSal, zakaj .Sofia" ui prinesla nobanega sporofiila od tu o slav-nosti cesarjevega sprejema, pa edgovor si dam Iahko sam, ker gotovo od tu nihiie ni poro&al. Pa gosp. urednik! morate uase razmere poznati, ki niso take, kakor drugod. Ko je „N<irad* prinaSai dopise od tu recte odtod, se je natolcevato tu, karse je dalo, vsted tega je nastalo, ce diuzega ne—ini^uja do dopisova* nja. Potein je p& tudi tezko satiram noa scribere. To naj bo vvod. Gled6 3lavuo3ti ceaaijcvega sprejema Ka-
uai ni zaostal za driizlmi trgi in vasmi, 5e tudi ofi-cijnlna ni bilo nic sporoceno o tem. Zakaj se ni spo-rocilo, ve morda okrajni utavar goriSki. Kar se tice znnanjoga kinfia naSega trga, storilo se je muogo, te tudi ne vsp. Most s slavolokom je bil lepo nkinCan, ravno tako fasada cerkve in vodnjak na trgu. HiSe so tekniovale druga prek druge, in te^ko je kteri da-ti posebno preduost. Vse so bile dostojno in lepo ozaljsane. Hi5a, v kteri se je vr.sil sprrjem, je bila tudi od znotiaj kr&sno okpsana in dvorana v vrt spre-menjena. Vse vrcdno Visokega Go&ta.
Napisi so bili samo slovenski in na cevkvi la-tinski. Prihod cesarjev je naznanjal strel in zvonenje, in ob napovedani uti pridrdrajo kofiije, Solska mladi-na, ki je bila na mostu razpostavljena, je z 2ivio-kli-ci pozdra' ila vladarja, ki je pri slavoloku izstopil z voza, in ko ga je zupan nagovorii, Sel je naravnost v cerkev. Na cerkvenem piagu cakala ga je duhov-§cina, hi ko j« cesar spivjel blagoslovljeno vodo, gre k velikemn alfarju in tain opravi kratko molitev. Pri prihodu k slavoloku, ki je hnel napis nzvesti Kanalci" in pri odhodu iz cerkve grmeli so burni 2ivio*klici, dokler ni priSel v staiiovauje za sprcjem, odinenjeno, kj'T inn je 2upanova hderka gospodicna JStefanija lep fiopok poklonila, kterega je Nj. Velicanstvo blagovolilo sprejeti.
Sprejern se je vr§il po tern 2e poprej odlofienem redu: DubovScina, sodnija, davkarija, ^upanstva, ufii-tclji, fiuaiica, pozania strati, veteraui in citaliiica, ki si je zadnji hip priborila dovoljeuje.
Sprejeti so bili tudi Se nckteri posnmniki v pri-vatni avdijenci. Po konL«uem sprejemanjl so vrli pevci zapeli cesarsko peBfin, in Njt Velicanstvo se je prikazalo na oknu, pozdravljeno od gromovitih 2ivio-klicev, ki so se vedno in vedno moeneji potiavljalt. Kmalu poteui se je presvitli cesar odpeljal proti Gorici. Skoda le, da je bilo dezevno vreme. in da je nastal nek vihar proti slovenskim zastavam. Dve je ceI6 izruval, iu morali so ji spraviti, ce tudi ^e mo-kri,j ker uiadni „stmst, „pesti" iu tenini poglvdt vi-sokih oseb niso—Sale. Vendor pa je slovenska zastava zavzrmala najvi&e mesto, knjli postavljena je bila na Segalovi trdnjavi, tudi ne brez pomena. Vsaka bisa skoro je imela poleg cesaihkih, dizavnih in ba-vaiskih tudi slovi-tisko zastuvo. in zaknj bi ne, sajso Slovenci ctsaijevi po<llnzni, in knr se tifie njib lojal-nosti, jib nihC'e no piekoad. Zaatran tiekih »zelj", Vti so bile oblecmie v podobo Quos ego, bi m lahko re-klo: si tacuisses.....
Dober dtiavl jan in zvest Slovenec pa take ma-leukoHti prez ira in stori, kakor mu posteno sree in Ijubezeu do vladarja velevati. Prcsvitlegp. cesarja, tudi Slovencem pravicnega pa naj Bog givi!
\Z Tolmina, 18. sept. Izv. dop.) Kak6 smo Nj. Velicanstvo v Tolminu sprejeti. Bije ura deset in pol. Ogrnmna mnozica Ijitdstva caka spoStljivo, v grobni tihoti prihod vladarja. Tig je okincan krasno, §e pre-vec za ubogo Capitale dei montr. Ne opisujem Stirih res okusno nafiravjjenih slavolokov, visocih festonov, niti brezSteviluih zastav, crno-rumenih, belo modrih, bido-rudecih in tudi (kljubu nasprotneum povelju od neke strani: Steeketi Sie uurfkcineslavischen Fahnen aus) s i o v e n a k i ii, ki so vihrale iz p r i v a t n i h his. MoLnarjt pokajo, zvonovi zvone, koCija pridrdra: Tn-kaj je! giasi se glrs in gromovit ^ivio I spiejme vladarja prvokrat v Tofminskem trgu. Cudno je, da sprejern ni bil pri slavoloku, ampak pri vhodu v urad in to, to je bilo zuper etiketo. Mnogo zaslu2ni zupan Tolminski ga nagovori. Ker pa niinam prav dobrih u§es, nisem sliSal^ ali je bi lo laSki ali nem§ki, mislim pa, da je bilo slovenski, saj sent celo menil, da bom videl g. 2upaua v surki iz dr. Lavrifieve dobe. Mo-narh nagovori „feldpatra" g. Pencina, ki je veteranom na celu stal, pregleda veterane in gre v urad. Pred vrati podajo mu belo obledeno deklice res krasen So-pek. No, hvala Bogu, saj tu ga ena slovenski nagovori. V lepo okiucani uradni dvorani zacno se avdijen-ce. Prva je duhovifiina. Vstopi okoli 30 glav pod vod-stvom tolminskega dekana. A glej, g. vodja bledi so kot smrt, oci plaSno okoli gledajo, modra usta v na pol odprta, kot pri zabi, ki po de2ju zdihuje. Kaj vain je, preSastiti ? No, ze vem. Slovenski ne smete, vnemSCini Velicanstvo pred narodno duhov§6ino nago-voriti se bojite. Svitli vladar se oglednje, caka 8r6ne-ga pozdrava — tihota — ker pa ga ni, v svoji uV broti, uienec" da : ut desint vires, tamen Iaudanda voluntas, ssonornim glasom sam pricne: „Meine Herren 1 Ich danke Ihnen herzlichst fttr den herzlichen Em-pfang, den Ich hier gefunden. Ich freue mich sehr, Sie so zahlreich vor Mtr vereinigt zu sehen. Wiederhohle Meinen herzlichsten Dank far den Empfang, an wel-chem der Clems so hervorragend. namentlich in Tol-raein betheiligl ist." Krasne besede. In na§ vodja molfii. BrL da ne, on izpeljava besedo: avdijenca iz audire, toraj je treba le posluSati, ne pa govoriti. Da bi bil vsaj feldpater veteranov zraven. Vdaril bi bil z roko ob koleno in s peto ob tla, rekoS: ni pre-slabo 1
In Nj. Velicanstvo samo pristopi k najbltfnjemn. Sedaj se Se le g. dekanu razve^e vez jezika. Sporanili so se, da skgfu pri birmi treba uazaaaiti imeua bir-
mancev. In svitli cesar porawoterih prasanjih, ki so kazala ljubezDJivo sree, izreden spomin, obcudo-vanja vredao iuformaci.o nas res birmnje: Es ist ja die Gegend durchgabends sloveni-8cba BDurchg*jfunds" odgovori spokorni kor. Omenjeno ljubezujivost in skrb nasega vladarja naj kaze ta piizor. BPfarrer von S.ta Luzia," pred-stavlja na§ vodja. „Sie habeu dort deu Typhus," pra-vi vladar. Strme-5, nehote vsklikne ubogi iupuik: Ma-jestaet, wissen ja Alles! — „Was ?" sraehlja se cesar. — „Majestaet, wtss?n Alles !* replicira rev.-z. „Ist es epidemiscb." B»Staik*ft — Siud viele Todte? — HnZetmaM — wHmr* je cesarski odgovor. Sprejete ! so bile Se druge korporacije, pri katerih vseh je via- | dar pokazal, kako raoeoo da se zanima za ljudstvo. Napoti se potem v cerkev. Ko stopi iz urada, nasta-ne sploSna tinota. NaSe verno ljudstvo gleda, zre v obiicje vladarja, vsak si hoce ^vtisniti njegov obraz v svoj spomin. Ni cuda, da je B2ivio !* zastal. — Iu lepa jim hvala! NaS g. glavar in njegov komisar sko-citanaprej; ftvio! ^ivio! auimiujeta ljudstvo in licen* tia data, nepopisljiv, gromoviti S&ivio I se razlega, in nadaljuje, koder ljubeznjivi vladar koraka. Vidite, da naSega spostovanega glavavja je dunajska Tribune res krivrtuo sodila. „Le zgrabil iu davil ga je* pravi sv.
Evangelj.
* * * Za Boga! Ne vklepajte nasih cutov v spone. Pustite, naj srce govori, kjer govoriti mora. Pticek poje kakor zna, in ofie ga vendar razume, fie tudi drugace prepeva. Ne izgovarjajte se, da to niBv hof* fahigB. Hocete li imeti Hofetiketo, pojditc—na Spanj-sko. NajboljSi etiketa pri nas so zvesto uduna srea Nj. Vel franeu Jozefu I. Ljubeznjivemu, — iu oui, ki hofiejo ta srea moriti, ne vem — kam spadajo.
Iz tolminskega okraja, *) is. sept. Resnieo
je vcasih tezavno poioftati, zato niste dobili zadnji6 nobenib novic od nas. Danes smo zehladueji. Torejl V torek dne 12. t. m. bil je na§ Tolmiu (NB. Nekateri imenujejo Tolmin; „Piccolo Parigi" ~~ a to je popolnera nepravlliio in napa&io, kajtt nikoli Se nisem slisal tukaj fraticoski govoriti. Veliko bilj prav po mojem mnenji pa imajo oni, ki ga nMali Buroliu-cek* zovejo), prav lepo iu tii pa taut tudi umctiio s slavoloki, cvett'jnmi, po okuih s tapi»ti, in razltfnimi muogobrojntmi zasinvaini ozaljsan. Slovenskih zastav pa je bilo prav malo, da ne recent uobeue. &alostnol In kar se razuib drustev tice, je samo slovenska ci-talniea iz Pod me lea cakala s slov. zastavo presvit-lega vladarja. Pivi in glavni napis na glavuem sla volokn pri vhodu v Tolmiu—na uiostu, katerega seni pred prihodoni cesarja ogledovat, bil je z veliktini cr-kami zapiaan: .WiUkommeu*, kateri je vsacega roja-ka najgiobokejS^ bodel v srce.
Cudoo! Se srao ncsumostojoi nczavcdni svojib
pravicr §e kleCeplazi nekaterih zagrizemh nemskutar-
jev od fukcijozne opozicije!— Kedaj paC se piedtami-
mo, kedaj uastopi doba, da se nasi naLeluiki ne bodo
veC sramovali svoje narodnosti, svojega materuega je-
zika, katerega presvitli na§ cesar ravno tako  spo§tu-
je, kakor vsak drugi jezik! Okolo 3[41l  ure pa za-
sii§ijo se kar nakrat grotaoviti poki  \i moznarjev ki
so se  odmevali po ceb   tolminski   planjavi, zvonovi
zvonijo in   mno^ica   navduseuo vpije  iivio prislemu
cesarju. Cesar izstopi z voza, poslusa kratek (nemski)
pozdrav tolminskega Supana, pregleda zbrane vetera-
i\e, ter gre v piekrasno  ozaljsano  uraduijo,   kjer je
imel sprejematt razue deputacije.   Prva se mu je §la
ptfklonit castita duhavScma  toirainske  dekanije prav
tnofino za^topana. Povedati pa nwram, da je bdo ostro
prepovedano (!!) presvitiega cesarja  uagovoriti  v ka-
teremkoli jeziku.Letakozvano: Bstumme Verbeugung"
je bilo mi;uda od zgony*  «'ovoljeno.   In tega poyelja
so se tudi res vse pokorue ovcice vseh korporacij na-
tanko driale. Toraj tudi & g.  dekaa   tolminski,  kot-
nafceluik duhovSCine, je rekel nemski: „Tu je duhov-
§clnu totaxiuske dekanije,  Vale Velifianstvo".   Na to
se je cesar prav lepo zahvalil za srcni sprejem v Toi-
minu in za udanost  duhov§eine do Njeja,  iu si je
dal tudi vsacega izraed duhovnov §e posebe predsta-
viti in jib poeastil z mnogimi vpra§anji. Tako je po-
praseval o niaterjalnem stanu  ljudstva nasih  krajev,
na kar se ma je odgovorila, da o  blagostanju v
teh krajib se ne more govoriti.   Prasal je, fie
80 na Tolraiti^kera samo Siovenci,  na kar se  mu je
odgovorilo, da vseskozi in brez izjeme. Pra§al je da-
Ije, 6e v NemSkim Rutu Bneni§ki* govor€, na kar se
mu je odgovorilo, da je to sicer nemSka naselbina, a
da sedaj vsi le „slovenskia znajo in to govore.   Njih
Velicanstvo je blagovolilo tudi o nekaterih posameznih
osebnostih popraSevati, Tako n. pr.  videfi sivolasega
starceka, Miha Pirih-a, iupnika iz Podmelca, je pra-
sal, koliko let da je star, in ko mu je ta odgovoril,
da kmalu 80 let, se je zaeudil, da je pri toliko letih.
in tako te2ki sluzbi §e tako trdeu (rustig).   Tudi so
bile znane presvitl. cesarju  prav dobro nat"«e razmere.
Vedel je, da ni ceste vStrzlgce, dajebilabolezen (ti-
fus) na Mostu pri sv. Luciji itd.,   sploh govoril je o
uasih krajih tako, kakor kak domain, kateremu je
1       TriTdojis pojaSnjuje ironic pr^iajefB.          Ur«
vse znano, cemur so se duhovniki prav eudili. Duhov* Scina je bila pri cesarju vec kot 10 minut. Potem so se poklanjali mn uradniki, zupam, veterani nd. Le §koda, da uoben cesarja ni v svojem uinccniem jeziku vTolminu uagovoril, — Po zaslisauju v.r.ii korporacij Sel jo cesar z g. dekanoui na desni fn namestuikom na levi v cerkev in v novo Solsko poslopje. Potoma je vse pazljivo ogiedoval in o tern in onem g. deka-na popraseval. Povsod pa je bil od ljudstva z uavdu-§enimi iu nepienchljivimi zivio-klici pozdravl,ea iu spremljevan. — 0 poludue bil je obed v g. Deveta-kovi spodnji dvoraui, h kateremu so bjli povabljeni C6. gg. dekan tolminski in cerkljaiiski, 2upnik iz Void, g. 2upan iu nekaj vi^jih uraduikuv.
Okolo 1 ure pa sij je odpeljal cesar naprej pro-ti Gorki in bil je zopet zginljiv»mi zivio-klici sprem-Ijeu, dokler ni izginil s pied nasih oci. To je bil dan, ki ostane v liajslaj&em spom nu vsacega rojaka, vernega Slovenca iu zvestega Avstrijanca,
Politidni pregled         |
Cesar in cesarica sta se peljala 19, t. m, zvecer iz Trsta naravnost na Ogersko v Goilolj. Cesarjevifi Rudolf z visoko soprogo pa je odSel 20. t. in. zjutraj na Krdeljsko. Na postajah v Ljubljani, Oelji iu drugod je prestolnika obilo ljudstvo ob kolodvoru navduieno pozdravljalo.
Ministri Taaffo, Pino in Falkenhayn so bili v Trstu, ko je bivala cesarska rodbina v tem mestu. Taaffe se je vrnil na Dunaj, poslednja dva ministra sta od§la pa v Dalmaeijo, da de-I Mo ogledata za nameue svojih podrocjj, V » Trstn o^ivi neki pomorsko dru§tvo tudi za pro-met na zahod, in vlada hofic Trstu poinagati, da so mu zboljSa trgovsko stanje. Ogri se ve-sel^ da Irredenta Trst slabi, ker upajo, da s tem pospe§uje blagor mesta Reke.
Cesar jc podelil dr, Smolki, prcdscdniku drz. zbora, cast skrivnega svetovalstva. Bar. Walterskirchcn so je poslanstvu odpovedal, ker leviCarsko llcrbstovo Casopisjo jovolilce seuvalo in zapeljevalo. Dr. Kronawetter je bil istim hujskaCem na poti in so blatili cci6 njegovo privatno zivljcnje. Vsled toga ne mara tudi on biti ve6 dri. poslanec. Levica ne more trpeti postenih znatiajev, ki bi ji koliCkaj kaj resniee povedali.
Povodenj tsled zaporednega dezevja je v planinskih pokrajinah, zlasti na Tirolskem, Ko-ro§kem pa tudi Stajarskem provzroeila silno ve-like skode. Mesta, trge in vasi je podplola in na mnogih krajih podkopala. Veiike zeleznicne mostove, kolovoze, rove in zasipe in na tisoec hlodov ob rekah je odnesla po vzraslih rekah in hudournikih. Obfievanje po zeleznicak in ce-stah je pretrgano. ljudstvo veliko Skodo trpi, in §kode je na milijone. Cesar je se iz Trsta postal tisotake za prvo poniofi v najbolj zadete kreje; pomofii pa b1) treba veliko od drzave in dr^avljanov.
Car Aleksandei se je s carsko rodbinood-peljal v Moskvo, kjer bo kmalu kronanje. Ljudstvo  ga je z najveSim  navdu§enjem   sprejelo. Morajo pa previdno skrivati  vse zarad nihilis-l ticuih naklepov.   luez Crnogorski je dobil An-I drejev red od carja in carsko rodbino spremlja
on povsod, tudi v JVioskvo.
I          V Egiptu so Aegle^i   ustasko vojsko Ara-
bijevo pobili in raxkropili. Wolseley je zdaj go-
spodar v Kajiru.   Anglezi   noSejo  vec   sprejeti
turske pomofii,  turskega posredovanja.   Angleii
bodo zdaj z Evropc 3klepali mir in red, vendar
; bodo oni ostali gosfodarji v ve6i ali manj§i meri
j v Egiptu.
Domafie stvari.
Cesar je ob svojen bivanji na BovSkem podaril: obcini srpeniSki 150 gl., ;a obfiino Log 100 gl., Cez-| spco 100 gl., Trento 80 g., za napravo cerkvene ure I v Logu 200 gl., za ubogev Bovcu 300 gl. |          V Gorici jc podaril -,esar 1800 gl., v Trstu pa
j 6100 da se primerno razdtle".
I          Sedemstoletnico obiaja red sv. F r a n c i § k a
' in sicer na Kostanjevici vSorici 2., 3. iu 4. oktobra.
j          Potovalcem v Trst k slovesnemu WagoBlov-
I yenju zastave tr^aSkega d4a9ke|a druSm priporofia*
mo, da se pridrulijo podpornemu draStvu goiiskemu ki bo potovalo po programu; ki je bil v zadujem uaSem lwtu razglaSen. — Podpornflmu dnigtvu, ki odide v uedeijo zgodaj, se pridru^i, ludi C'itaLiioa Gori§ka.
Podporno drustvo je dobilo zni^ano voznino za 125 d'Ifinikov potovanja vTrst, ki morajo skupmo odriuiti z gori§ke postaje y uedeijo o 5. uri zjutra,, in 8kii|iu(» viniti se iz Trsta v ponedeljek ob uri, ki jo med putom dolofiijo. Listke kupi dru§tvo v imenu vseh, Iti se oglasijo in pla&ijo do odhoda na postaji. Iz Gorice v Trst 75 kr.; ua>!aj ravno tako.  Kdor se
ne m »re na celi poti drzati druStva, je bolje da kupi__
sam listek v Gorici za naprej in nazaj;
HrvaHki vojaki, polk Leopold §tev. 53, so *i dosli v Gonco.
Ka c. k. defiki vadnici v Goriei se bodo vjisovali nceuci 28., 29. in 30. septembra 1.1. od 9-12 dopoludne in od 2-4 popoludoe. Vsak ueenec, ki na novo pride, se ima oglasiti » svojimi stflrSl ali z njih namestniki pri voditelju, tersepo prestani spre-jemni sku§nji uvrsti v dotiftni razred in oddelek. feol-nina zna§a za pol leta 2 gold. 50 kr. Revnl ufienci smejo prosit! oproSCenja. Pismene proSnje na visoki c. k. de&lni Soiski svet v Gorici se imajo izrociti vo(liti»ljstvu ob doloeenem hm. Profinjl je (roba pri-lo*iti §olsko sprtcevalo zadnjega pol leta in izkaz nre» molenja, ki mora biti podpisan od Lupflna In od du-bovuegaoskrbnikadoticnegakraja. V izkazu imajo biti razmere premo^enja natanko razjasnjene; tudi no sme biti vefi ko leto duij star. (Tiskaoe izkaze in prosnjo j prodaje g. Paternolli v Gorici).
G. vit. pi Jos. Schncid,  diiavni poslanec,
namerava zarad  bolezni svoje poslanstvo odlollti. U«
pati pa jo vendar, da se mu zdavje povrue, in v tern
| ti dnem upauji je sklenil klub narodnih poslancev de^.
! zbora ^kraujskega plemenitugu rodoljuba naprositi, da
t poslanstva nikakor no odlozi.  flNovice" se z dobrlmi
j raziogi boje, da bi odpo fed vit. Sebueida imela hude
nasledke za narodno stvar. Bog okropi kmalu prebla-
gega gospoda!
Bar. Pino, ki kaze svojo spretnosfe in ^ivalinoat tudi kot kupSijski minister, jo ua Primorbkom v do-brem spoininu, Itavno prod dohodom cenarjevim mu j je obcina Srpentcsi na Bovskem podelila custiio ob-6anstvo, za katero so je SrpeniCanom posebno lepo zahvalil* So so uri uas obciue, ki vedo, komu je treba fast skuzovati.
Sole zacnejo novo lelo v malo dneh tudi na Gorifikem. Iz Solskih imenikov in poroeil poslednjih iu tudi preSlega leta smo posneli, da slovenski starsi poSiljajo vedno manj svojih siuov, zlasti ua srediije sole. Na goriSki realk' se se iz male peSeicc izgublja-jo v ital. ftvlju, in vendar bi bilo potteba, da bi tudi Siovenci dobili tudi iz svoje srede zemljemercev, stav-barjev in v obfie moi5,ki bi sesposobili za piakticoo 2ivljenje, za uradnike in delavce na velikem polji obrtnije in kupCije. Italijaui so prakticni, oni dobro vedd, da na realkah iz§olani siuovi utegnejo dobi-ti dobiih sluzb all pa da se sami poprimejo obr-ta in kupCijc; mi pa tugujemo, da nam tujci jemlje-jo na domaCi zemlji ves boljsl zaslu^ek.
Enako huda nam 2uga pa tudi na giin-nazijah. Na gorBki gimnaziji so imeli doslej Siovenci vecino, preslo leto pa so bili Lain tudi tukaj ze enakoStevilin s Siovenci, 6esar doslej se ni bilo. Kaj bo z goriSkiini Siovenci, ako nam bodo Sole da-jale tako malo sloveuske inteligence? 2e zdaj so v slovenskih trgih, uajve6 pa v mestu, pri uradnijak skoro samo Labi ali pa Nemci. Le ozrite se po nasi h trgih in krajih, kjer so okr. glavarstva ali sodni-je 1 Naii kmetje menijo, da sin ne more postati vec duhovnik; mnogo jih zarad tega ne da sinov v Solo. Ali to je krivo. Ako pride sedmosolec ali osmoSolec k vojaski nabin (Bvekrutirengia), ga komisija sicer utegne spoznati za dobrega („tauglichtt); ali zarad tega postane vendar lahko masuik, samo da je kot feldpater vpisan pri vojakih. Tedaj ni to niL hudega in mi pozivljamo 6. duhovScino iu uciteljstvo na de-2cli, da gleda na to, kje so talentirani slovenski si-I novi, iu da spodbujajo starve, da take oddajejo v Solo.— Opomnja. Pri vpisovanji slovenskih fantov v sred-uje Sole naj starSi in obca vpisovalci dobro pazijo, da se naSi sinovi kot Siovenci za slovenSdino vpiSejo !
Siovenci triagki so se cesarju poklonili tudi s si oven skim petjem. Odrinili so ob 6 1[2 zve^er na 12 olepSanih ladijah pred Miramar; na 4 ladijah bilo je okoli 140 pevcev. Pred tem imenitnim gradom so se ladije uvrstile in pevci so zapeliob 7. uri med elektrigno svetlobo najprej Hribarjevo kantato pod njegovim vodstvom; potem pa „Jadransko morje* in »U bojrf. Vodil je petje ludi g. Bartelj. Cesar je pri-Sel pred grad z vso cesarsko rodbino, ko so mo rail pesni ponoviti in Se Banovce zapeti. Cesarska obitelj je bila naduSeno pozdravljena z Mvio 1 Cesar je po-klical oba pevovodje k sebi v grad in se je pohvalno izrekel o tem, da so pevci iz okolice in da so toliko uapredovali. General Mondel je zatrdil Se posebe, da je ovacija slovenskih pevcev dvor posebe razveselila. Siovenci pa so bili tudi ponosni, da so cesarja zado* voljili.
OkraJBi gplski svet, y Gradiski razposlai je broSurico „Cenui statistici sulP Istrnzione popolare del distretto scolastice di Gradisca 1882. Gradisca Tipografia A. Bello." |Za zdaj bqd? le tolikp omenje-no, da ne vokrajnera intadi v po.nnozeneni Solskem svetu iii uiti enega Slovenca. izuzemSi Solskega nad-aornika J. Vodopivca. Okraj Gradiska steje 65.778 duS, obsega 6.27186 D mirjaraet, — leta 1869. je bilo 50 Sol 8.60 razredi letos pa je 56 §ol s 107 razredi, se vei ate Se 2 Soli privatni. -Slovenci kterih je od 5 do 6000, imajo le 9 Sol z enim razredora. Solo je obiskovalo 6462 otrofc v starosti 6 — 12 let in 880 v starosti od 13 — 14 let Uftiteljev jebdo vseh skupej 6$ medfctemi 12 ma§-nikov, uciteljic 43 in 19 za rocna dela. Iz tega tl^lca ae razvidi, da so Slovenci zHo zclo zauema-rjeai in mo raj o place vat i doklade za sole v Forlaniji kder vasi, n. pr. s 720 prebi-valct imajo 3 razreduo Solo. Slovenci kje ste.
Govor dr. Jos. Tonklija v Kobarida je| ze stav-Jjen, pa sa je moral danes odloiiti aarad drngega.
V Egiptu lezi na stotine kooj, vsled vojske uirtvlh, pa m pokopanih, na suhih in mokrili tleh in tudi aa vodah: vsled tega je velika nevarnost, da bi se kolera ali kuga ne zauesla tudi v naie kraje. Za-to pa oltro nadzorajejo ladije, ki dojdejo iz Egipta v Tret ali Befeo,
Zemljepis aa prvi razretl sredajih Sol, Spisal Id aalotilJ anez Jesenko. Natisnila »Narodoa tiakarua* 1882 ? Ljubljani. Ta 116 straaij obselna knjigs, ki stane saroo 45 kr,, je ravno kar izSla, in jt i ajo odliem SolsM pisatej vsemu naroda pogodil, ker bo stovenska ipladiaa Se letos zendjepisne .nanke vsaj na Kranjskem iz domace knjige zajemati smela. Znano p» j©, da je isti strokovojak ze kedaj priobfiil obSirne zcmljepise, kakor tudi vso zgodovino v po-aebaih knjigab.
Knjiiioa slovenskej raladini. Knjiga HI. Sreca v nesreCi. Puuina povest odraslej slovenskej mladim. Spisal JanezCigler, Supnik pri sv. Tilim v ViSajigori, (Drugi popravljeai natis). V Ljubljana 1882, in. 8, 145 st. Zaloiil in izdal Ivan Tom Sic. Cena knjizici je nasledoja: Mehko vezana, 40 kr.; trdo vezana 45 kr.; krasuo vezana, vaa v platnu z zlatim napisora 60 kr. Po polti 5 kr. vc5. ,Ljublj. Zvon" prav lepo spominja stareje bralce, kak6 so radi prebirali prod 25, 30 leti 8prvi slovenski roman", v katerem je govorjenje o Francu in njegovih dvojekih Pavlu in Janezu Svetinu. V resnici ime aSvetin" vzbuja v nas prijeten spomin na zimske vc-dere, ko so nam brali iz one prelepe kojizlce o Svc-tinih. Srecna je bila obfiina, ic je itneia vsaj po eno Uko knjigo, ki je morala potem romati od hiSe do hiSe, dokler ni — zginila, cikdor ni vedel, kam. Zato so se posluSalci zbirali okoli onega, ki je znal niz glave* pripovedovati, kar je bilo v knjigi brati. In ravno to ze izgnbljcno knjizico nam je zopet pomno-411 vrli ',Vrtce?- nreduik, da si jopriskrbiraoza malo krajcarjev. Mi smo redko kedaj z enako veselim sr-cem knjizevne proizvode pozdravljali, kakor to knjizico vsemu narodu oajtopleje priporocanio.
Domovinoslovje. Za slovenske Ijudske Sole. Spisal Ivan Lapajne. Drugi pnpravljeni natis z2zem-Ijevidoma. Natisnil in zalozil Ivan Leon v Mariboru. Cena 20 kr. Knjizica obseza 31 stranij in je razloc-nega cedaega tiska. NaSi Ijadski u^itelji tnditodeke skrbnega spisovalca naSih ljudskoSolskih kujig zado-vpljni sprejmejo. Naukt te knjizice, ki nas spoznavajo z slovenskirai dezelami, se priporocajo pa tudi odras-lim Jjudem.               _______
Poslanice.
Iz IiOGiL — na KoroSki meji. Ker je tukajSnji zupan zlobno raznesel neres* si^no vest, da sem jaz ni^e podpisani pri dohodu Nj. Velicanstva ,v Iiog vrofienih dobil 50 ali 100 gK, kar bi bil ime! ou videti, javljam vsvojo obrambo, da to ni res, pa6 pa je resnifino, da slogoljub?? vefikrat kaj nevidljivega vidi.
MIHA iTRUKELJ, vikar. V Logn, due 15. sept. 1882.
V §t. 34, 35 in 36 wSofe8 objavlja wPoddioi-cica gospodarskega dniStva v Ptuji", da se ji ni po-sreCilo zvedeti, iz kterih. ptajskih Vinogradov jaz vino kupujem, pa5| pa da innogo ogerskega vina nakupim.
Sramovati bi se drnStvo moralo svoje lainjive trditve, ker v moji kleti imam med drugimi vselej tudi prava Stajerska vina.
Nofcem se pa spnSSati v daljSo polemiko, sarao to trdtm in objavtm, da sem mojim naroCnikom vselej ptnjsk«> za ptojsko in ogersko za ogereko vino pro-dajal,  kar sami  najboljSe vedd;   Da ogerskega vina
veliko prodam, ne tajim,  ker mnogo se pp njem po-praSnje.
Doslej so bili vsi kremarji z mojim viuom za-dovoljni, ker vselej sew jim le s poSteno vinsko kap-Ijico postregel, in to po kolikor mogafit* nizkej cein, a katero si dmgi vinotiici konknrirati ne upajo, in kar njih zan-it vzbuja. Y rlofcuz tega evo cwie-, po katerih tudi sedaj vtiia, bodisi iz iiajerskib ali ogei-skili Vinogradov prodyaiu, in zsgotavljaui da so po-poluem naiavua.
Belo vino leta 1881 po 11 gld. bektoliter ". w      „      9    1879 po 16 gld. Prav sladko belo mm Ieta_.1882.pp.lfi.50 gld. hekt. Pravo tropiusko zganje po 33 gld. hekioliter Pravi slivovee              p« B8 gld.       „
J. KRAVAGNA V   Ptuji  (Pe t tau), viuotrziiC in po&e»ttiik.
.......ihiiiiiiiiiwwiiiii inn mm iimi i
Javna zahvala.
Vsem onim. posebno pa pr»jc. dahovSLttti, ki so do zadnjega po&tka sprejeli uepo^abuega mi o^eta
IVANA  KRANJEC-A se v imenu vse druzine sr^uo zahvaljujem za izkaza-no socutje.
V Kobaridu, 13. sept. 1882.
IVAN KRAKJKC.
Zahvala.
Po>ipi>saui ec zuhvaljujfuo za mnogobiojui spre-jem pri ppgrebu uaSega oceta. oziroma soprogAf ostibito pa gospodu 2upauu s stareSinstvom in zastavo, gospo-¦doin nradnikom, ga«iilcem in vetemncem in sploh vsem prijateljem pokojnega, kteremn &o z«dnjo east skazuli, posebuo pa ponavljamo sreno zaltvalo v^mii tistim, ki bo ga obi.kovali ob dolgotrajui boU-zin nepozabljivega nam oceta Anfona GabrielLtLa.
Oatiilt zalnjoca druzina.
V-Kanalu, dne 17. sept. 1882.
Javna zahvala.
Od leta 1860 sem po nesreft silno trpel zarad bozjasti.
Bolezen tameje nadlegovalu, ker sem bil padei s biSnega, treljega nadstropja. S prva so se uapad ponavljali sarao po dvakrat v letu» potem pa od iata .1874 prav hudp po vsak teden. Padal sem brez zavesti, Skodovat sem si jezife in peniti se mi jo zacelo s kivjo v ustih, takd da sem bil zares prav po-bit clovek.
Vsi pomoiSki, katere sraw starSi in jaz porabili. ni-so ni6 zdali. Potem pa sem izvedel leta 1S7U naslov gospoda dr. Silvija Boas-a od bohtika Hoehnuami iz Karlsbitrga (v. SedmograSkent), k\ kakor so mi pove-dali, je bil ozdravijen od bozjasti po gospodu dr. Boas-n. Vsled tega sem prosil pismeno gospoda dr. Boas-a, da bi me zacei zdravit' ro svoji cudovitt me-todi. Hvala Bogu, to je bila najv«t-a sre<5a? ktere sem mogel biti delezen; kajti zdaj v^ivara zopet zdravo zivljenje.
Eao leto je 2e, odkar ne bozjast ni napadala, iutim se v obce kot prerojenega na vsako stran, kot najzdravcji Clovek.
Iz hvaleznosti potoval sem ta mesec k gospodu dr. Boas-u in sem mu izkazal osebno svojo hvaleinoSt. Naj se pac obrnejo vsi, ki trpe" zarad krfia ali nervoz-nostr, v bozjem Imenu zaupno do g. dr. Boas*a. Josip Gasparr zaseboik.
A. Bein-ovi
STRELOVODI
za poslopja, zvonike, ladje i. t. d. iz net^ijiye tvartne, ud visoke lade povlasCeui, imajo pied diuzHiu pred-nost v tem. d«» jib ui ttcba uikdar popravljati, ker po g. Adolfu ' Bein-u sesttvljena tvaWna uikdar ne rujavi, med tem ko je treba pri navadnib vrhe vec-krat pozlatiti, in dalje v tem, da so ceuejsi od na-vadnih zi'Ieziti!;.
Cena (franko v Gorici):
Vsak drog za na vth stiehe pri poslopjih z vso d«itidj>«i pripravo vred stane . . . 24 gl. KrajSi drogi za ua zvonike, lndjr* i^t. d. le 20 gl.
Pl'tene vrvi iz kotlovtue ali drota, katere na-domestujejo odvodue flroge, po debelosti od 25 kr. do 1 gl. 50 kr. za vsak meter,
KB. Pri naiotfbah naj se blagovoli naznaniti strelovudova izmera (dimen^ija).
Edini pooblaS^enec za izdelovanje in izpeljavo teh strelovodov je
g. Ant. Polli
v Gorici, „Corso Francesco GiuseppeV St, 56.
r o s i p  G a a p a r Kronstadt
Da je gospod Josip Gasjar to izjavo tukaj sto-rit uraduo in IastnoroSno podpisal, se potrjuje.
Kronstfdt, 31. oktobra 1881" Za mestDoglavarstvo
Aleksander Szaboz, polSijski komisar.
PeSat
mestnega giavarstva
Kronstadt,
T'lQTrJIfmioia najn*ej5e sestare, potrebujejo malo
J.lC*li.aVlliUC pro8ira, tiskajo I pddvojeno naglo.
(Vlliske prese)    8tJ° fPOti prejSnjtm ttskaTQicara, so
ro2iw, ttdao ia trajno seatatljene, es
izdelojejo najmanjSe do najve® velikosti za velike Tinorejce-
Garancija,    pri^evala    od    jt)00    ie    izdelanih    tUkarnic.
*>18an| pooobe in cene na zaltevo brezplacao in franko.
--oz«n* m"n' najnovejae skave. Naroibe naj se podvliejo,
Fl* ttAirAEia I Cfl- nB D^laJi.IIT Pratewtowse 66. Farik
..        |..  ia. Frankfurt^ a* M.
Duuaj.         Parlz.         London.
(ujt(\ glejte in straiite!
Sknpno oskrbniStvo veliko tovarrte to. anglo-bri* tatmko srebro, ki jo jirislu na kant, protliija vso bUgu zelo pod ccnilno vrednoatjo, Proti rpoliljatvi znoska ali proti podvzetju 8-'J0 gld  dobi so izvnrtna raizna posoda iz prefinega anglo-britanskega srebra (.ki jo stala prej 40 gl.>, in vsak, ki so na njo naroci, dobi pismeno gawicijo za 10 let, da oatane poaopa bela. tt roiznih nozov s fino jeklmo ostrino, 6 vilic iz pravoga anglo-brit, sobra iz onoga kosa f» miziiih tno^nih zlic iz anglo-brit, srebra, 6 f. Zlie za kavo iz anglo-brit. srobra, 1 6ib. ZHJemalnica za juho iz anglo-brit, arobra, 6 noznih podlog iz anglo-brit. siobra, 1 mocrm zajeinalnioa za raloko h anglo«brit. srebra 1 fina posoda za popor » i slakor, fl fino izdelanih miznib tan, ft Ippih, nmunili ,i»ji:nih kozarcov, « finire j .jfinih zlie iz anglo-brit. srobrn,
1  Kra^-na nroburou taso SO em. dolga t fiajitik prvc yrsto,
2  krgy» dvoranska mizna svefinika. 64 komadov.
Dokaz, da moj oglas
IHT ni slepat-Nk '9S se javno zavezom, blago nazaj vzcfi, fie no ugaja.
Cistilni prah za zgornjo posodo so dobira pri moni ikaijica po 15 kr.
Kdor hate torej imeti dobro in pravo blago, no pa steparije, naj poSlje zaupno, doklor ga je go kaj, z na-
Hll/VOUl
J. II. KABIX0V1C2, Wien,
Centralni-Dcpot der ADg'o-Brit. Silberfabrik II.
8chift'satnt8gfi8S«if» 20 a.
Cistilni hral za to posodo, SkatljiCa po-15 kr.
gV" POZOB! "PB "P»i       v •          j        Oni, Id bolehajo zarad krea all ziv-
ttOZ I#liSlj«     cev»   in vsi ki se zaniinaio za take
Vila, naj si zaupno priakrbd broSuro dr. Boas-a. Brezplucno in franco jj razpo&ilja DH. BOAS Pa is, Avenue Kleber, 10
Bela Parlagi, prej firma Brachfeld et WelHsch Mfinchen, zdS Paris Avenuo Wagram, 29 ne razpoiiljajo vec moje broSure kar sem jim jo odtegnil.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproStd in naravno zdavilo je prata dobrodejna pomoc ra ni treba mnogih besedi^ da ae dokasSe njihota cado-Tit» moL. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajiajo in prczenejo prar kmaln najtrdovratniSe iclodfine boleati. Prav izvrstno v-strezajo zoper hemofojde, proti boiezuim na jetrih in na vra-niCi, proti cretesnim boleznim in proti gliatam, pri i^nskih. mesefinili nadleznostih, zoper beli tok, bozjast, zoper sreopok ter distijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omeajenib. bolezni, ampak nas obvarujejo tudi prod vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnioab na svetu; za naroSbe in pogil^atve pa edino v lekamici Cristofoletti "V Gorici, v Trstu r Iekarni 0. Zanetti in Q. B. Rovla. ia v Iekarni Alia Madonna  v Korminu.
Ena ateklenica stane 30 novcer.