TRST, sobota 4. januarja 1958 Leto XIV. - Št. 4 (3849) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. «, II. nad. — TELEFON IUN IN S 4-411 — poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 9» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 9500. jaložba Slovenije. iL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-IL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega možemsKiega t , k ljskj „ ZOZ - Trsi višine v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-uoravnl 12«, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • lzoaia zai ------------ Novella o programu CGIL za leto 1958 Predsednik Zoli odgovoril Bulganinu Pred združitvijo obeh monarhističnih strank v «Nacionalno ljudsko stranko» - Sestanek Pella s Pineaujem v Milanu pred odhodom na pariško konferenco skupnega evropskega tržišča (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Predsednik vlade je odgovoril na poslanico Vorošilova, Bulganina in Hruščeva s sledečo brzojavko Bulganinu: »Zahvaljujem se predsedniku Voro-šilovu, vaši ekscelenci in prvemu tajniku Hruščevu za voščila, ki ste jih poslali italijanskemu ljudstvu in meni, ter jih prisrčno vračam vsemu sovjetskemu ljudstvu in osebno vaši eks- celenci. Italijanska vlada bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu, kakor v preteklosti, z vsemi napori za okrepitev miru in za zajam-čenje sodelovanja v mednarodni pravičnosti, tako da bi vsi narodi zemlje lahko uresničili svoje pravične težnje po svobodi in blagostanju. 2elim, da bi tudi sovjetska vlada prispevala k takim smotrom v prepričanju, da bo to pomagalo zaželenemu izboljšanju odnosov med našima državama.* Podpredsednik vlade in zunanji minister Pella pa je odpotoval danes najprej v M,-lan, kjer se je sestal s fran. coskim zunanjim ministrom Pineaujem, ki je predaval v zavodu za mednarodno politi-ko. Pella bo stanoval v istem hotelu, kjer stanuje Pineau. Pineau je izrekel zadovoljstvo, da ga je omenjeni zavod povabil v Milan. Pella pa je dejal, da ne more ničesar v naprej povedati o sestanku šestih zunanjih ministrov skutinega evropskega tržišča, ki bo «• t. m. v Parizu, kjer bodo morali določiti sedež tržišča, kar pa ne bo tako lahko, ker hi hoteli Francozi vsekako-, da bi bil sedež v Parizu. Italijani pa v Milanu ali v Tu-rinu; pa tudi druge države i-majo svoje predloge. Obrambni minister Taviani je govoril o vojaškem ravnotežju med obema blokoma na kongresu katoliških akademskih izobražencev. Dejal je. da *e to ravnotežje ni spremenilo, hkrati pa je poudaril, da )e Vprašanje razorožitve nadvse važno v sedanjem trenutku, ker ni mogoče v brezkončnost nadaljevati oboroževalne tekme. S tem v zvezi je obložil Sovjetsko zvezo, da je o-bemogočila sleherno razorože Valno politiko, ker doslej še ni hoteia pristati na kakršno koli nadzorstvo nad razorožitvijo, kar seveda ni točno, ker je prav Sovjetska zveza že Pred mnogimi meseci predh-kala nadzorovalne postaje kar pa so na Zahodu zavrgli. Od vse dejavnosti političnih ®lrank je verjetno najvaznej-sa novica, da kongresa nacionalne monarhistične stranke ne bo še 18. t. m., kot je bilo Predvideno, ker vse kaže, da ?’a se vodstvi te stranke Jn Laurovega monarhističnega •Judskega gibanja tajno dogo-°rili. da se obe stranki, ki v * se nedavno ločili, v nai-rajšem času ponovno spojita P®d imenom ,#Nacionalna ljudska stranka*. O tem bo skie-P*1 upravni odbor Nacionalne monarhistične stranke, ki se 0 Sestal jutri popoldne. S tem žVezi je monarhistični posla-ec Bidella izjavil, da je ved-zagovarjal potrebo ponovne P°jitve obeh strank. Sedaj pa * 1* za to ustvarilo »ugodno dračje*. Jamstvo CGIL je danes pri-n* i'° domačim in tujim novi-■rjem »prejem, med katerim . KPnerami tajnik največj" ,®;.')a,iske sindikalne organi-ril ^gostino Noveila govo-0 njeni aktivnosti v pre- Nato je Novela govoril o položaju kmečkega delavstva in zahteval spremembo vladne politike. CGIL ponovno poudarja nujnost agrarne reforme. Vprašanje agrarnih pogodb naj se uredi z demokratičnim zakonom, ki bo upošteval stalni upravičeni razlog. Glede delovanja OGIL v prihodnjem letu je dejal, da se bo borba za zvišanje mezd nadaljevala, ker so te še vedno prenizke; nadaljevala se bo tudi borba za znižanje delovnega urnika in za izenačenje plač ženskam z moškimi, za odstranitev sedanje mezdne neenakosti v posameznih predelih države. CGIL se bo borila kot doslej tudi za zboljšanje življenjskih pogojev kmečkega delavstva in bo podpirala zahteve državnih nameščencev. Novela je poudaril nujnost 'enotnega nastopanja vseh sindikalnih organizacij pri pogajanjih s podjetji. Ko je govoril o nalogah notranjih komisij, je dejal, da CGIL zahteva njihovo priznanje, čemur se ne upira samo Confimdu- stria, temveč tudi demokrist-janski sindikat CISL. Dejal je, da bo takšno priznanje na podlagi medzveznega sporazuma od maja 1953 lahko uresničilo složno delovanje vseh sindikatov. Glede te e-notnosti med sindikati je dejal, da med OGIL in OISL ter UIL danes obstaja bistveno zbliževanje, ter da bo CGIL delala za uresničenje tega velikega smotra. Zaradi tega ponovno poudarja nujnost ustanovitve enotne velike in složne sindikalne organizacije, Po poročilu Novele so zvezni tajniki Santi, Foa in drugi člani tajništva CGIL odgovarjali na razna vprašanja novinarjev, Med drugim so povedali, da znaša število p.o-novno vpisanih članov CGIL, ki se je začelo v oktobru z razdeljevanjem izkaznic, 1 milijon 720.000, kar je nekaj več kot *ani v istem razdobju. Vseh članov CGIL pa je nad 4 milijone. A, P. Francoski vdor na tunizijsko ozemlje TUNIS, 3. — Danes je imel Burgiba, predsednik tunizijske republike običajen tedenski nagovor, med katerim je tudi dejal; «Iz vsega srca že- ittiittiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiitiiif umni tiiiiaiiiiiijiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiniiiaaiaiaiii Ugoden odmev Titove poslanice na Vzhodu in Zahodu Naser o pogojih Egipta za sprav« z zahodnimi državami (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Novoletni govor predsednika Tita je i-mel velik odmev v svetu. Govor so objavile precej obširno vse vodilne svetovne a-gencije, listi, radijske postaje in posebno poudarile tisti del govora, v katerem je predsednik republike opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja položaj na Srednjem vzhodu, v Afriki in v Indoneziji, in nadaljevanje oboroževalne tekme. Poleg zahodnih agencij Reuter, AFP, ameriške agencije Associated Press in največjih zahodnih listov, so govor zabeležile v daljših izvlečkih tudi vzhodne agencije in radijske postaje. Inozemsko časopisje je dalo poseben poudarek zlasti Titovemu predlogu o sklicanju konference na najvišji ravni. Sovjetski listi «Pravda», «Iz-vestija* in »Trud* so navedli tisti del govora, v katerem je Tito ugotovil, da se danes vodi borba med tistimi, ki so za rešitev spornih vprašanj s silo in tistimi, ki so za sporazumno mirno rešitev. Med zahodnimi časopisi je potrebno omeniti posebno veliko pozornost, ki so jo posvetili govoru londonski »Times*, »Manchester Guardian*, «New York Times*, zahodni nemški list »Die Welt», in »Deutsche Zeitung* in milanski »Giorno*, ki je posvetil letu in o programu za Prihodnje leto. Za lanskoletno .‘‘•hiDst je Novela izjavil, da tvvm v celoti povsem poz> «ailtfr delovne pogodbe, iti n,«., »členjene, zadevajo en v .Bon 200 tisoč delavcev vseh So«*Orij, ker poviški plač ni-(S J**i povprečno manjši od Da .2 v nekaterih primerih «e 1° cel« 12 odst. Gle- nov » imenovanja čla- sn-j^ciotialnega sveta za go dejaiaTj*Vo 'n delo Je Novela Boi. ' da vlada ni pravično u-oroj''!®'8 raznih sindikalnih 1* m17'*01!- uspeh CGIL tev "°.v«la navedel ustamovi-del.iil '*trslva za državno u-s-j. bo ter ločitev državnih Titovemu govoru poseben u-vodnik pod naslovom »Bloki in koeksistenca*. Poljski listi so prinesli zlasti tudi del govora, ki se nanaša na ocenitev mednarodnega položaja. Pakistanski list »Daua Unner* je objavil posamezne dele Titovega govora in posebno poudaril ugotovitev maršala Tita, da hladna vojna lahko pripelje do svetovne vojne in njegov predlog o potrebi, da se mednarodni problemi rešujejo in na ta način omogočijo rešitev najvažnejših vprašanj. Govor predsednika Tita je naletel na veiiko pozornost tudi v madžarskem in grškem časopisju. Atenski listi posebno poudarjajo predlog maršala Tita o širšem mednarodnem sestanku na najvišji ravni, o potrebi miroljubnega sodelovanja na načelih aktivne koeksistence, zatem oceno pariške konference atlantskega pakta, in oceno mednarodnega položaja. Agencija «Nova Kitajska* objavlja daljši izvleček in posebno poudarja Titovo ugotovitev, da je nemogoča trajna konstruktivna koeksistenca med bloki in da je razdelitev sveta na bloke nasprotna miroljubni koeksistenci. ((Jugoslavija bo to politiko, ki jo je izvajala dosledno doslej, nadaljevala tudi v bodoče*, ugotavlja agencija »Nova Kitajska*. B. B. lim, da bi se v 1. 1958 naši odnosi s Francijo postavili na trdno, zdravo in normalno o-snovo. Želim si, je dostavil, da bi se francoski voditelji prepričali, da smo mi pošteni in odkritosrčni v naši želji po sodelovanju in upam tudi, da bo to leto konec vojne, ki se nadaljuje ob naših mejah, po razsodnih pogajanjih ter po predhodnem priznanju pravic in interesov z obeh strani. Končno si želim, da bi leto 1958 pomenilo rojstvo severnoafriške enotnosti ter sodelovanja med združenim Maghre-bom, Francijo, Evropo ter zahodnim svetom. Ne bomo odnehali prej, dokler ne bomo dosegli tega velikega cilja.* Tunizijsko veleposlaništvo v Parizu pa ie izdalo poročilo, v katerem trdi. da je 2. januarja popoldne petnajst’ kamionov polnih vojaštva prešlo aižirsko-tunizijsko mejo ter prodrlo do neke vasi, 3 km daleč na tunijskem ozemlju. i> pretvezo, da iščejo živino, ukradeno v Alžiriji, so vas obkolili tet prebivalstvo terorizirali. Ko so odšli, se je ugotovilo, da so 2 mladeniča ubili, štiri pa močno ranili; trinajst jih je pa izginilo. Državni tajnik za zunanje zadeve Mokadem je obvestil o tem francoskega veleposlanika v Tunisu ter protestiral v imenu tunizijske vlade. Na francoskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da nimajo o tem dogodku nikakih informacij in da ga ne mo-iejo ne zanikati ne potrditi 1 Pač pa je predstavnik franco-j skega rezidenta v Alžiriji dejal, da so vesti, ki jih je objavilo tunizijsko veleposlaniš. tvo v Parizu, popolnoma ne-osnovane. Danes se vrne angleško letalo iz Albanije BEOGRAD, 3. — Britansko veleposlaništvo- v Beogradu je danes zvečer sporočilo, da je albanska vlada obljubila, da bo lahko letalo, ki je bilo pretekli torek prisiljeno pristati na albanskem ozemlju, jutri odpotovalo. Znano je, da Velika Britanija nima v Albaniji svojega diplomatskega predstavništva in je zato naprosila francoskega predstavnika za posredovanje. Toda albanske oblasti niso nič kaj rade razpravljale o tej zadevi s Francozi, češ da je to stvar samo Albanije in Anglije. V poznih urah se je v Beogradu zvedelo, da so z albanske delegacije telefonirali na KAIRO. 3. Egiptovski predsednik Naser je v intervjuju libanonskemu listu «A1 Kifah* med drugim izjavil, da je E-gipt pripravljen na spravo zahodnimi državami s pogojem, da te zapustijo bagdadski pakt in Eisenhowerje-vo doktrino ter da opustijo pritisk na Egipt, zato da bi narekovale politiko, ki naj jo ta vodi. Naser je takole nadaljeval: »Naša politika temelji na potrebi prijateljskih odnosov in sodelovanja z vsemi državami. Mi nismo hoteli pritegniti nase sovražnosti Zahoda. Vse kar zahtevamo od tujih vlad, je. da spoštujejo našo neodvisnost.* Glede znanega načrta za federacijo med Egiptom in Sirijo, o katerem je Naser izrekel mnenje, da se bo lahko uresničil pred koncem tega leta. je dejal, da nikakor ne nasprotuje, da bi k tej federaciji pristopil tudi Irak. »Nasprotno, je pripomnil Naser, velikim zadovoljstvom bi sprejeli Irak v novo arabsko zvezo Da bi se to uresničilo bi zadostovalo, da Irak zapusti bagdadski pakt in odpove pogodbo, ki jo je leta 1955 sklenil z Veliko Britanijo.* Naser je dodal, da bi morala vsaka arabska država, ki bi želela pristopiti k novi federaciji, prej pretrgati verige, ki jo vežejo na tuje države. Dopisnik omenjenega lista je nato vprašal Naserja; «Ce bi Združeni narodi sklenili zahtevati izvedbo svojih sklepov iz leta 1947 o razdelitvi Palestine, če se Izrael ne bi hotel ukloniti tej zahtevi, in če bi vse to povzročilo izbruh nove vojne, ali mislite, da bi imeli sredstva za obrambo in za dokončno likvidacijo tega vprašanja?* Naser je odgovoril: »Nam stalno grozi nevarnost novega izraelskega napada. Do tega bi lahko prišlo bodisi zaradi hujskanja imperialistov, kakor se je zgodilo jeseni 1958, ali pa zaradi eks-panzionističnih teženj izraelskih voditeljev. Zaradi tega se Egipt trudi, da čim bolj okrepi svojo obrambo.* Na vprašanje v zvezi z bivanjem varnostnih sil OZN na egiptovskem ozemlju je Naser odgovoril: «Te siile so na našem ozemlju na podlagi našega vabila. Tu bodo lahko ostale samo v skladu z našo bodočo politiko.* V okviru mednarodnega geofizičnega leta Hillary včeraj Južn i teča jpre Hillaryjeva skupina je bila prvotno določena samo v pomoč Fuchsovi ekspediciji, pred osmimi dnevi pa se je Movozelandec odločil za pohod na tečaj Ali je sputnik h že padel na Zemljo? WELLINGTON, 3. — Sir Edmund Hillary je dosegel Južni tečaj. Vest je to noč Hillary sporočil v Scottovo bazo v Rossovem morju Tako si je Hillary, ki je že osvojil vrh Everesta, priboril novo zmago. Novozelandska skupina je morala preiti zadnjo etapo s ' precejšnjo hitrostjo, kajti zadnje poročilo, ki je prispelo v Wellington, je javljalo, da je še 72 km od tečaja Hillary je odšel na pot proti tečaju pred osmimi dnevi. Potoval je s pomočjo poljedelskih traktorjev, primerno predelanih za vožnjo po snegu, ter s pomočjo sani na pasjo vprego. Prvotno ni bilo v načrtu in najbrž tudi ne v namenih Hillaryja, da doseže Južni tečaj, temveč moral bi samo postaviti oporišče za angleško ekspedicijo dr. Fuchsa, ki prihaja na tečaj z druge strani in bi se moral s Hil-laryjem srečati na povratku s tečaja. Od tam bi se skupaj vračala. Toda na božični dan je Hillary sklenil, da ne bo čakal Fuchsa. V družbi še štirih Novozelandcev je prepotoval približno 60 km na dan, kar ni bilo prav lahko s sredstvi, ki so mu bila na razpolago. Vsega skupaj, od Scottove baze do tečaja, pa je Hillaryjeva skupina prepotovala okrog 1800 km. Ko je ta skupina prišla na tečaj, je tam našla skupino 17 Američanov, ki pa so tja prispeli z letalom, ter tudi angleškega novinarja Noela Huininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiim imiiiHiMmiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiimminiiiiHiiHiHHiMiHiiiMiiMiiiMniiMMiiMiHiiii Nič gotovega o načrtih za konferenco «na najvišji ravni* Na Zahodu mislijo skrbno proučiti predloge o brezatomskem področju Medtem pa Pineau omalovažuje ta predlog - Francosko-ameriška pogajanja o saharskem petroleju in o atomskem sodelovanju - Bulganin potrjuje, da povratek Rokosovskega pomeni konec «sirske krize» LONDON, 3. — V angleških uradnih krogih izjavljajo, da jim ni nič znanega v zvezi z govoricami, da bi se marca ali aprila lahko sklicala konferenca velesil «na najvišji ravni*. Glasilo levega krila laburistične stranke danes ostro kritizira voditelja stranke Gaitskella in ga obtožuje, da mu primanjkuje drzno- britansko veleposlaništvo, naj pride na delegacijo kak funkcionar zaradi sporočil. Odšel je funkcionar John Lambert in albanski prvi tajnik delegacije Rako Naco ga je obvestil, da se bodo glede odhoda letala dogovorili s pilotom. Neki predstavnik družbe, ki je lastnica letala, pa je dejal, da bo letalo odpotovalo jutri zjutraj ob zori ter bo poskušalo vrniti se naravnost v Anglijo. MIMIHMIHIHI MIHI IHIHIHHIMHIUHIIHIIHHM Po škandalu v rimski Opori «Primer» Meneghini-Callas pred rimskim parlamentom 0d Confinduatne. v°Uti>JF 8°voiil o rezultatih js oni v notranje komisije, v dr„ ptl volitve, ki so bile bile Pdovici 1957, ko so Volivci0 Vl‘ v 553 podjetjih, »o nrtaVi PI1 i' bi,° 418.511, ki CGn j 86,5 odst. glasov za v p j To pomeni povečanje lete ffiK* * drugo polovico »e j. * , ■ Takšno zboljšanje likih Polc*aalo tudi pri 74 ve-,0v»loP?!yet)lh. kjer je gla-°dd»li 529 delavcev, ki so »ov. ** OGIL 55,3 odst. gla- )« Nov't?pno 'vropsko tržišče b° oa.i * deial' » •en, ,f*. CGIL odločno upi Ukini* m poskusom Po,litvi> .Politike polne za- Silen' ».J? Predvideva Va-^ ’ načrt, Poslanci skoro vseh sl ran k zahtevajo ukrepe p roli pevki, ki je zaradi svoje kapricioznosti zalila umetniško tradicijo in občinstvo RIM, 3. — Neugodna prekinitev otvoritvene predstave opere »Norma, je imelu nenavadno velik odmev, tako da je zadeva prišla celo v parlament, kjer je bilo vloženih na naslov predsednika vlade že pet vprašanj, a pevka Mana Meneghini Callas je imelu za potrebno poslati predsedniku republike Gron-chiju pismo, v kuterem se opravičuje, da je bila »prisiljena prekiniti predstavo, ker je bila nerazpoložena* in prosi poglavarja države, naj dogodek »presodi pravilno*. Med poslanci, ki so poslali pismena vprašanja, je tudi socialistični poslanec Bcrlinguer, ki bi hotel vedeti, ali namerava vlada kaj ukreniti pri upravi opernega gledališča v Rimu, ki ga podpira država, da bi s svoje strani nastopilo proti tistim, ki so krivi za prekinitev otvoritvene predstave; poslanec hoče dalje vedeti, kuj bo vlada ukrenila za rešitev krize italijanskih opernih gledališč, s tem da bi uvedla nadzorstvo nad proračuni nji hovih uprav kakor tudi nad razdeljevanjem brezplučnih vstopnic, predprodajo vstopnic in nad nekaterimi oblikami »divizma* ter nad raznimi zlorabami gledališki)! agentov. Komunistični poslanec Arni-coni pa bi hotel vedeti, ali je res, da so bile v nedovo-lljani p soda ji «atopni«a za o- tvoritveno predstavo, ker so nekateri časopisi poročali, da so vstopnice prodajali celo po 75.0(X) Ur eno. Tudi demo-kristjanski poslance Romuna-to je vprašal predsedniku vlade in zahteval nujen odg°voK «kaj numeruva spričo nezaslišanega obnašanja sopranistke Marie Meneghini Cullas, ki je dokazala, da nikakor ne spoštuje umetnosti in je pozabila na svoje točne dolžnosti do publike, ki ima pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja, in ki je ka-priciozno zapustila oder med otvoritveno predstuvo, na kateri je bil navzoč poglavar države*. Romanato poudarja, da so podobni dogodki spremljali umetniško delovanje Marie Callas v Italiji in inozemstvu in škodovali prestižu italijanske operne tradicije. Romanato vprašuje dalje, a li bo predsednik vlade proučil morebitne odločne ukrepe »kot predsednik vlade, ki o-bilno podpira operna gledališča, uroti tisti, ki »e — potem ko je zahtevala nujvišji honorar — ni srumovala žaliti umetnost in z neprimernimi dejanji uničiti plemenito in lepo tradicijo, katere se je vedno zavedal tisti velik u-metnik, ki je pred kratkim umrl, ter Je poteptala svete pravice gledališkega občinstva*. Poslanec zahteva, naj predsednik vlad« takoj posre- duje pri vseh upravah opernih gledališč, da takšne elemente tukoj izločijo in jim o-nemogočijo sleherno umetniško delovanje v vseh gledališčih, ki jih podpira država. Tudi socialistični poslanec Šansone zuhteva odgovor na vprašanje, kaj 1 o vlada ukrenila proti organizatorjem sinočnje predstave, ki niso znali poskrbeti za vse, kar bi o-nemogočilo podobne malo dostojne dogodke. Na Monteci-toriu se prav temu vprašanju duje poseben poudarek, ker je sinočnji dogodek brez dvoma posledica pomanjkanja odgovornih organizatorjev, ki niso takoj poskrbeli, da se najde druga sopranistka v primeru morebitne obolelosti nu-siteljice glavne vloge. Ce je namreč res, kar trdijo, da so podobni primeri zadeva vsakdanje redne uprave in organizacije, bi morali preskrbeti za nadomestilo vedno, še prav posebej pa pri tako svečani otvoritveni predstavi, kakršna je bila sinočnja. Od vseh poslancev je doslej Callaso-vo branil samo liberalni poslanec Luclfero, češ da gre za privatno zadevo, ki ne »pada v parlament. Podtajnik za gledališča pa je bil nadvse previden in je izjavil, da ne more dati nobene izjave, dokler ne bo prejel uradnega poročila o dogodku. sti in domišljije, kar se tiče morebitnih razgovorov »na najvišji ravni* s Sovjetsko zvezo. List poziva laburistično stranko, naj menja svoje stališče. Medtem poročajo i* Bonna, da je Adenauer poslal maršalu Bulganinu poslanico, s katero se zahvaljuje njemu, Vorošilovu in Hrušctvu za novoletna voščila. V brzojavki je med drugim rečeno; »Prepričan sem, da je treba zajamčiti narodom vsega sveta mir in jih rešiti strahu pred prihodnostjo ter skrbi za u-sodo njih potomcev. Tudi jaz upam, da se bodo v novem letu odnosi med nemško zvezno republike in Sovjetsko zvezo še bolje razvijali.* V vladnih krogih izjavljajo, da bodo izročili Adenauerjev odgovor na zadnje Bulga-ninovp pismo med 8. in 24. januarjem. 8. januarja se bo namreč sestal v Parizu stalni svet NATO; tu bodo razpravljali o odgovorih posameznih vlad Bulganinu. »Po vsem se lahko sodi, je dejal danes načelnik tiskovnega u-rada bonnske vlade, da nameravajo Bonn in zahodne države zelo skrbno proučiti načrte o brezatomskem področju, zlasti pa načrt poljskega zunanjega ministra Rapackega.* V odgovoru bohnske vlade na Bulganinovo pismo bodo baje vprašali sovjetsko vlado, kakšno jamstva je pripravljena nuditi za zanesljivo in popolno nadzorstvo. »Vprašanje brezatomskega področja je za Bonn zanimivo zaradi dejstva, ker se v zvezni republiki verjetno vsaj vzhodno od Rena ne bodo postavila oporišča za raketne izstrelke.* Vse drugačnega mnenja pa je glede tega področja franc zunanji minister pingau, ki je danes predaval v Milanu. Dejal je. da je to področje, s katerega ne odhaja atomsko orožje, pač Pa n“nj lahko pade Dodal je, da je »namen tega predloga doseči nevtralizacijo Zahodne Evrope, kar je glavni cilj Rusov.* Pineau je govoril tudi o evropskem skupnem tržišču, o Evratomu in o področju svobodne izmenjave. Kar se tiče povezave Evrope in Afrike, je Pineau dejal, da se je treba 'zogniti obtožbam neokolonializma do katerih bi prišlo, če bi investicije v prekomorskih ozemljih uporabili v korist e v ropslkili didav in ne za razvoj življenjske ravni tamkajšnjega prebivalstva. Omenil je ogromno bogastvo Sahare in izrekel upanje, da bo mogoče izvesti načrt o evropsko-afri-ški skupnosti. V VVashingtonu se je francoski poslanik Herve Alphand včeraj popoldne sestal z ameriškim državnim podtajnikom za gospodarske zadeve Dillo-nom in s pomočnikom dižav-nega tajnika za politične zadeve Murphyjem. Po razgovoru je Alphand izjaviš da je b‘l P™' razgovor v zvezi s pripravami finančnih pogajanj, ki jih ho francoska vladna delegacija pol vodstvom Jeana Monneta začela v Wa*hingtonu sredi januarja z ameriškimi oblastmi in z Mednarodnim denarnim skladom. .. 7. Murphyjetn pa se )e ai- žavam članicam NATO. Na neko vprašanje je A1-phana izjavil, da so se med stiiki francoske in ameriška vlade sporazumeli, da bodo ZDA sporočile tehnične podat, ke za izdelavo reaktorja za podmornice in za dobavo urina za delovanje tega reaktorja. To se bo seveda zgodilo, če bo ameriški kongres spremenil zakon MacMahon. V poluradnih krogih izjavljajo dalje, da se Francija in ZDA razgovarjajo tudi o izkoriščanju saharskega petroleja. Zatrjuje se, da namerava družba «Standara Oil of New Jer-sey» vložiti precejšnji kapital za izkoriščanje petrolejskih ležišč v Sahari. Medtem poročajo iz Moskve, da je predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin na sprejemu v burmanskem veleposlaništvu izjavil, da povratek maršala Rokosovskega v Moskvo pomeni, da se je končala sirska kriza. Neki novinar je Bulganina namreč vprasai: »Ali morda povratek maršala Rokosovskega pomeni, da ne obstaja več sirsko vprašanje in da se na Srednjem vzhodu Bulganin je odgovoril: «To je zelo točno. Pravilno ste razumeli.* Ko so ga vprašali za podatke glede prvega sputnilga, je Bulganin omenil, da je avstralski tisk namignil na možnost. da je sputnik ze padel proti Zemlji, in je dejal: «Kr.r se nas tiče. nimamo točnih podatkov, toda mislimo, da bi sputnik padel okoli 5. ali 6. januarja. Za sedaj ne vemo. kam bo padel, toda nedvomno bodo znanstveniki lahko ugotovili to podrobnost*. Nato so novinarji vprašali Mikojana, naj bi povedal svoje mnenje. Ta je dejal, da se mu zdi mogoče, da bodo droo-ci prvega sputnika padli na Zemljo. Novinarji so zatem vprašali Bulganina, ali so sovjetski znanstveniki dobili kak drobec rakete prvega sputnika, o katerem je bilo rečeno, da je padel na ozemlje Aljaske. B jl-ganin je dejal: »Ne, na te drobce še čakamo.* Eisenhowerjeva posvetovanja WASHINGTON, 3. — Predsednik Eisenhovver se je danes razgovarjal z raznimi o-sebnostmi v zvezi s svojo poslanico o stanju v državi, ki jo bo predložil kongresu v četrtek, kakor se to dogaja vsako leto ob začetku novega zasedanja kongresa. Domnevajo, da bo letošnja poslanica v glavnem posvečena državni varnosti. Ameriški obrambni minister McElroy je po današnjem razgovoru z Eiseohovverjem izjavil. da bo vlada verjetno zahtevala od kongresa določitev 40 milijard dolarjev za obrambo v prihodnjem finančnem letu. Sedanji proračun o-brambnega departmaja določa 38,5 milijard dolarjev izdatkov, McElrov je dejal, da bi razlika morala v glavnem služiti za izdelovanje vodljivih izstrelkov in za pripravo orožja za obrambo pred takimi izstrelki, WASIIINGTON, 3. — V diplomatskih krogih se je izvedelo, da so ZDA pristale na imenovanje Menšikova za sovjetskega poslanika v Wa-shingtonu, ki bo zamenjal Za-rubina. Zadevno sovjetsko u-radno obvestilo pričakujejo v kratkem. NEW YORK, 3. — Angleški filozof Bertrand Russell je do bil nagrado «Ka!inga». ki znaša tisoč šterlingov i,n ki jo je ustanovil indijski filantrop Patnaik. Nagrada je namenjena osebam, ki se ouiikujejo pri svojem delu za popularizacijo znanosti ter prispevajo k okrepitvi vezi med Indijo in znanstveniki vsega sveta. začenja splošno pomirjenje?« MM Hill IHHHHIIIHIIHIIIHHIHIHHHIHHIIHIIIHIHHIHHHI HHHIIIIIIHIIHHIHHHIHHHHHIIHHIIHHIIHIIIHIHIHHIHII V IV« Se vedno nejasen položaj Holandski voditelji podjetij predajajo oblast Indonezijcem Šest tujih družb je dobilo dovoljenje za prevozno službo med indonezijskimi otoki; med njimi je ena jugoslovanska - Indonezijski študentje na Holandskem pozvani, naj odidejo v druge dežele DJAKARTA, 3. — Kot javlja radio Djakarta, je indonezijski pravosodni minister Maengkom zatrdil, da je od 10. decembra zapustilo Indonezijo 10.000 holandskih državljanov. Pristavil je, da pri vseh odhodih Holandcev ni bilo omembe vrednih incidentov. Minister je nadalje povedal, da so prejeli študentje, ki se nahajajo na Holandskem, poziv, naj odidejo v druge države v skladu z načrtom, ki ga je sestavil indonezijski minister za narodno vzgojo pred zadnjimi dogodki v zvezi z Novo Zahodno Gvinejo. Neki predstavnik ameriškega državnega tajništva je med tiskovno konferenco kategorično zanikal, da bi vlada ZDA poslala v Djakarto ponudbo za posredovanje v sedanjem sporu med Indonezijo in Holandsko. Bivši indonezijski vladni podpredsednik Hatta je obtožil indonezijsko vlado, da je začela gonjo proti Holandcem, ne da bi ptej pripravila primerne načrte. Hatta, ki je odgovarjal na odprto pismo ministrskega predsednika v zvezi z zadnjimi protiholandskimi ukrepi, je dejal, da se v celoti strinja z ministrskim predsednikom, vendar bi bilo treba po njegovem mnenju dati Holandcem nekaj časa (n. pr. šest mesecev), da bi iabko iz- src asas.« ali pa izgubo svojih gospodarskih koristi na indonezijskem ozemlju. V tem casu bi lahko Indonezija zapolnila vrzel, ki bi nastala z umikom holandske plovne družbe »KPM*. Borba za osvoboddev Nove Zahodne Gvineje bi morala povzročiti, da bi trpeli Holandci ne pa indonezijsko ljudstvo. Če bi bili sprejeti primerni ukrepi, bi se cene živil nikoli ne smele dvgniti na astronomske višine. Med neko slavnostjo v Ma-kasaru, glavnem mestu Cele-besa, so ravnatelji 17 holand skih podjetij predali svojo ob last novim indonezijskim voditeljem podjetij, meu katerimi so tudi nekatere uradne ln vojaške osebnosti. V Ban-dungu je podpolkovnik Mašili di izjavil, da bo vodstvo manjših holandskih podjetij kot pekarn, hotelov in lekarn preneseno prihodnji petek na odbore, ki jih je doiočna oblast. Podoben ukrep je bil včeraj sprejet glede neke holandske družbe, ki je lastnica 23 kinematografov v zahodnem predelu Jave. Generalni tajnik donezijskega prometnega ministrstva Abdul Mutalib pa je sporočil, da so bili načrti za podržavljanje holandskih železniških oružb v Indoneziji prepuščeni državnemu varnostnemu svetu. V tem pogledu se poudarja, da je indonezijske vlada že pred kakim letom računala na olkup zasebnih železniških družb s plačilom 86 milijonov rupij. Ta predlog pa so tedaj prizadeti zavrnili. Indonezijski zunanji minister je povedal, da je sovražnik še pospešil svoje poskuse, da prevrže vlado. Neidentificirana letala, je rečeno v ministrovem poročilu po radiu, so včeraj spustila orožje na indonezijski del otoka Tomo-ra. medtem ko je opaziti na raščanje dejavnosti uporniških čet. Vladne sile so izvedle udi nekaj aretacij v Tomoru zaradi spuščanja orožja s padali v bližini Kupanga, glavnega kraja indonezijskega dela otoka. Indonezijski minister trgovinske mornarice Nazir je sporočil, da je šestim tunm družbam dovolil opravljati prevodno službo po arhipelagu. Družbe pripadajo Zahodni Nemčiji Japonski, Jugoslaviji, Poljski, Veliki Britaniji in ZDA. Nemška in japonska družba sta za. čeli delati pred desetimi dnevi. V februarju pa bo nastopilo službo še drugih 26 japonskih ladij in v mesecu marcu bi moralo stanje — kolikor za deva prevoze po vodah arhi pelaga — postati spet normalno. Avstralsko veleposlaništvo v Djakarti je danes izjavilo, ds mu ni nič znanega o tem, ds bi dva avstralska torpedna lovca spremljala holandsko čezoceansko ladjo «New Ho,-lanri*. ki je odpotovala iz Singapur« m seda« vosi po »orju Jsv*. Barberja od «Daily Maila*. Američani so tam že od oktobra, Barber pa je prišel pretekli mesec. V londonskem glavnem štabu polarne ekspedicije Com-monwealtha menijo, da se bo Fuchs pridružil Hillaryjevi skupini prihodnjo nedeljo. S svojimi tovariši bo Fuchs ostal na tečaju le malo časa, mogoče 24 ur, potem se bo pa začel skupaj s Hillaryjem vračati po drugi strani — torej po tisti, po kateri je Hillary prišel. V glavnem štabu tudi poudarjajo, da se v nobenem trenutku ni mislilo na kako tekmovanje, kdo bo prej na tečaju, in da Fuchs nadaljuje svoje znanstveno preiskovalno delo v okviru mednarodnega geofizičnega leta. Čeprav je Južni tečaj že 1. 1911 dosegel norveški raziskovalec Roald Amundsen ter kmalu za njim nesrečni Anglež Robert Falcon Scott, je vendar d&našnja Hillaryjeva zmaga zaradi več razlogov velika stvar. Obenem pa je kljub uradnemu zanikanju tudi zmaga novozelandske skupine nad angleško ekspedicijo dr. Vi-viana Fuchsa. Res sta obe skupini pripadali isti ekspediciji Commonwealtha, katere vodja je Fuchs, vendar pa se je med obema vnela prava hitrostna tekma, ki se je pač zaključila v korist Novozelandcev. Ekspedicijo so pripravljali tri leta in njena pot naj bi vodila čez vso Antarktiko od Weddelovega morja čez tečaj do Rossovega morja. Hillary-jeva skupina je imela samo to nalogo, da približno 1100 km od Scottove baze pripravi oporišče in tam počaka, da bi Fuchsu pomagala pri povratku. Odpotovala je 15. oktobra. Fuchsova skupina pa je odpotovala iz Shackletona ob Wed-delovem morju 24. novembra. Prispela pa je na oporišče South Ice z zamudo v drugi polovici decembra. Zdi se, da se je prav zaradi tega Hil-lary odlqčij,„ da gre naprej proti tečaju, zlasti še zato, ker je novozelandsko javno mnenje zahtevalo «pohod na tečaj*. Na svoji poti je moral preiti zelo visoke ledenike, na pr. 4500 m visoki Mpunt Kirk-patrick. Temperatura se je gibala med 20 in 25 stopinjami pod ničlo. Svetovno časopisje pozdravlja uspeh Hillaryja. «Ewe-ning News» piše, da Velika Britanija, Commonvvealth ter ves svet v petih petih že drugič pozdravljajo plezalca in raziskovalca Hillaryja. Njegovo današnjo zmago postavljajo listi v isto vrsto z vzponom na Everest. «Star» pa piše: »Čestitamo Hillaryju, njegovim tovarišem in — ne pozabimo — psom.* Zares, tudi psom. Kajti ko je bil Hillary že v precejšnji stiski z gorivom, je računal le še na pasjo vprego. Prof. Lovell, ravnatelj centra v Jodrell Bank, je izjavil, da se mu zdi zelo verjetno, da je prvi sovjetski sputnik že padel na Zemljo. Razen tega pa je sedaj v atmosferi pravi dež meteorjev in če bi sputnik padel v prihodnjih dneh, se to najbrž ne bi opazilo, ker bi se pač zdel goreči meteor. Tudi v smithsonskem observatoriju so mnenja, da je sputnik že padel. Ravnatelj observatorija dr. Fred Whipple je dejal, da vztraja pri svojih računih, po katerih bi moral sputnik pasti 2. januarja z možno razliko dveh dni več ali manj. Radio Budimpešta je danes sporočil, da so v SZ izdelali raketo, ki jo je možno izstreliti 100 km visoko, od koder potem lahko za nekaj minut razsvetljuje stotine kvadratnih kilometrov obsežno ozemlje. Svetlobni učinek se baje doseže z mešanjem sodija z a-tomi kisika v tej višini. Nezadovoljstvo v Venezueli MEHIKA, 3. — Bivši venezuelski predsednik Romulo Gallegos, ki živi v Mehiki in vodi opozicijsko demokratično stranko, je izjavil, da ne ve ničesar podrobnega o venezuelski vstaji in da ni bilo nikakega stika med njegovo stranko in častniki, ki so vstajo začeli. Vsekakor pa dokazuje poskus vstaje, je dostavil Gallegos, da vlada v Venezueli splošno nezadovoljstvo in sovražnost do diktatorskega režima, ki je na obl^* sti. Podčrtal je še dejstvo, da je do vstaje prišlo prav med častniki vojske, na katero se je doslej Jimenez najbolj opiral. Razne vstaje pa v Venezueli niso nič kaj nenavadnega, vendar je bila ta vstaja mogoče najbolj pomembna v zadnjih letih. In značilno je, da je nastala že 15 dni potem. ko je bil Jimenez spet izvoljen za predsednika. »New York Times* piše, da to »dokazuje nevoljo. ki vlada med oboroženimi silami zaradi burkastega plebiscita 15. decembra, s katerim hoče Ji-manez podaljšati svoje predsedovanje za nadaljnjih pet l*t.» Vreme včeraj; Najvišja temperatura 10,2,. najnižja 5,8, zračni tlak 1021,1 narašča, veter 29 ton, vlaga 50 odst., nebo 2/10 poob-lačeno, temperatura morja 10,5. Vreme danes; V glavnem ostane nespremenjeno. im v v Trzaš fine vni Danes, SOBOTA, 4. januarja Izabela, Belka Sonce vzide ob 7.47 in zatone ob 16.34. Dolžina dneva 8.47. Luna vzide ob 15.37 In zatone ob 6.05. Jutri, NEDELJA, 5. januarja Simeon, Grozdana Prihodnji teden tiskovna konferenca? Zakaj še niso seznanili javnosti s proračunskimi izdatki v Trstu Država ima vsekakor na tržaškem področju več dohodkov kot izdatkov in ji zato ne manjka sredstev za kritje krajevnih proračunov Po' Vsej verjetnosti bo pri-| škega conskega pioračuna. hodnji teden ali vsaj do sredi- I Prav obratno, za prvo leto u ne tega meseca tiskovna kon ferenca, na kateri bo vladni generalni komisar dr. Palama-ra obrazložil proračun našega ozemlja za letošnje leto. To konferenco so napovedali že pred več meseci, nato pa so jo brez pojasnila odložil’. Predvideva se, da bodo nekaj dni 'pred tiskovno konferenco razdelili novinarjem podrobnejše podatke o proračunu, tako da bodo omogočili resnejšo razpravo. Iz neuradnih virov smo tudi izvedeli, da bo na tiskovni konferenci menda govora samo o proračunskih izdatkih, za katere še vedno velja določena avtonomija vladnega generalnega komisariata, medtem ko ne bo govora o dohodkih našega področja, ker gredo dohodki neposredno v blagajno zakladnega ministrstva. Prav odnos med dohodki tu izdatki pa predstavlja najpomembnejše vprašanje, saj lahko tržaško prebivalstvo upravičeno zahteva, da izve, koliko državi plača in koliko od države prejme. Znani pregovor: «Cisti računi — dolgo prijateljstvo!« je tu popolnoma na mestu. Odnos med dohodki in izdatki pa je še toliko pomembnejši, ker smo v zadnjem Ca su priče številnim ukrepom, ki vsi vodijo k povečanju davkov in drugih državnih dohodkov. medtem ko se po drugi plati režejo proračuni občinskih in pokrajinskih uprav. Večina kadilcev še ni «preD0-lela» povišanja cen cigaret, ti-govci na drobno so še vedno v sporu z občino glede plačevanja trošarine in s prvim januarjem plačujemo 30 iir tramvaj — da navedemo samo nekaj primerov. Ko je govora o proračunih občin in pokrajine ter tudi vseh drugih avtonomnih ustanov, je vedno na dnev. nem redu vprašanje njihovega deficita, katerega pokriva iz sredstev conskega proračuna vladni generalni komisariat. Razumljivo je, da se od države ne morejo pričakovati čudeži in da se lahko iz državne blagajne vzame samo toliko, kolikor je v resnici v njej. . ... Vendar kaze, da to m tržaški primer, odnosno da ne moremo govoriti o težavah trža- pravljanja vladnega generalnega komisariata je znano, da so dohodki presegali izdatke za približno 2 milijardi lir. Ta številka je prišla na dan med proračunsko debato v parlamentu in je torej uradna in nedvomno točna. Za naslednje proračunsko le. to ne razpolagamo več z uradnimi podatki, ker ni bilo več običajne tiskovne konference in je v uradnih krogih vladal ledeno hladni molk glede podatkov conskega proračuna. Kljub temu pa je prodrla v javnost številka 8 milijard lil, katere naj bi Trst plačal kot čisto proračunsko razliko v korist zakladnega ministrstvi. To številko je objavil znani Diego De Castro v turinskem listu «La Stampa« in je do sedaj še ni nihče preklical. O zadnjem proračunu prav tako do »edaj ni nobenih u radnih podatkov in upamo, da bodo objavljeni na napovedani tiskovni konferenci. Vendar pa so zelo zanimive nekatere številke, katere je objavil tržaški gospodarski list «11 Tergesteo«, ki trdi, da st dosegli dohodki 45 milijard lir. Med izdatki pa naj bi bilo 22 milijard lir, katere so razdelili' v okviru potreb različn h oddelkov m 10 milijard lir brez točne oznaike. Skupni r. datki naj bi torej dosegli 32 milijard lir in čista razlika 13 milijard lir. «»—_ POBUDA PSDI Za rešitev spora v CRDA in arzenalu Izvršni odbor PSDI je na včerajšnji seji ugotovil, da je glede reševanja spora med ravnateljstvi CRDA in Tržaškega arzenala nastal popoln zastoj. Kljub obljubam nista ravnateljstvi omenjenih podjetji, IRl in vlada sprejeli u-pravičenih zahtev delavcev, kar povzroča veliko škodo delavstvu in mestnemu gospo-dastvu sploh. Zato je izvršni odbor PSDI sklenil, da bo pozval tajništvo IRI, naj takoj skliče sestanek desetih strank za proučitev nujnih ukrepov, s katerimi bi dosegli, da se spor premakne z mrtve toč- miimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiii Za lastnike motornih vozil Plačilo taks na vozila in šoferske Izterjevalni urad posluje v te-lovadnici šole «F. Venezian» Lastniki motornih vozil i-majo zdaj precej izdatkov in opravka. Poleg rednih stroškov za bencin, olje, garažo, morebitna popravila in zavarovanje, so namreč na vrsti takse na vozila in šoferske knjižice ter naročnina za radio. Lani pa je bilo vrh vsega treba še zamenjati evidenčne tablice. Bele «stojevske» so skoraj že izginile in so jih zamenjale črne, ki veljajo po vsej državi. Kdor je ni zame-njal, oziroma napravil prošnjo do 31. decembra, ne sme več voziti, sicer ga zadene huda globa. Na vrsti je torej zdaj plačilo takse na vozila. Začela se je že vrsta pred izterjeval-nim uradom, ker večina »motoriziranih* čaka zadnje dneve, včasih ure, preden zapade rok. Da ne bi bilo dosti zamude in kopičenja dela, je izterje-valm urad od predvčerajšnjim premeščen kot prejšnja leta v telovadnico šole «F. Vene-ziana v (Ji. Teatro Romano 7, kjer posluje od k. do 12.30 in od 10.30 do 17.30; v sobotah pa le od 9. do 12. ure. Samo za člane ACI posluje urad v 141. Teatro i. Lastniki osebnih avtomobilov morajo plačati takso do 10. t. m ; tovornjakov do 15. t. m„ lastniki motorjev in motoskuterjev pa do 22. t. m. Kdor plača takso za celo leto, ima pravico do pet odst. popusta. Glede šoferskih knjižic poročajo iz Kima, da so veljavne do konca februarja. Kdor je lani plačal zadevno takso, ima torej čas, da jo za letošnje leto plača do zadnjega lebruarja. Taksa je nespremenjena- 4.000 lir za šofersko dovoljenje prve stopnje, 2000 Ur pa za drugo in tretjo stopnjo. plača se lahko na vsakem poštnem u-radu. Kdor pa ima v avtu ali tovornjaku radio, naj čim prej plača zadevno takso na bližnjem poštnem uradu. «» ----- Rj manjec in Tržačanka podlegla poškodbam V bolnišnici so včeraj dopoldne zabeležili dva smrtna primera, in sicer v različnih Oddelkih. Ob 9 uri Je na kirurškem oddelku podlegla Kl-letna Josipina Rauber vd Buffolini iz Istrske ulice. Starka je 14. oktobra lani nerodno padla in ker si je zlomila desno stegnenico, so jo a pridržano prognozo »Preieli na ortopedskem oddelku.'Kasneje so žensko premestili na kirurški, kjer je včeraj u-mrla. Skoraj istočasno je umrl na ortopedskem oddelku 50-letni Rihard Cej iz Ricmanj, ki se je 22. decembra zvečer spotaknil nedaleč od gostilne Kuret, pri čemer si je zlomil nogo. Zdravniki so ga tedaj sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih, a včeraj je Cej zaradi nepredvidenih komplikacij podlegel. #»-------- Neuspela sleparija 36-l*tr4 Guiidov G regojm, ki je stklaj brez Itiltuti bivališču, je 30. decembra - lani stopil iz avta in se napotil v trgovino z električnimi predmeti. V Ul. («aya»a. Mož se je začel pogovarjati z lšstni- ke bodisi v Trstu bodisi v Rimu ter se napravi konec nevzdržnemu položaju. Solidarnost z novinarji tednika «l’Espresso> Izvršni odbor PSDI je poslal ravnatelju tednika «L’E-spresson Arrigu Benedettiju in novinarju Mariu Cancogniju, ki sta bila obsojena v tožbi glede zadeve »Immobiliare«, solidarnostno brzojavko. Tržaški socialdemokrati menijo, da morajo vsi državljani odločno nastopiti v obrambo svobode tiska ter morajo ceniti dejavnost tistih, ki jih hočejo ščititi pred špekulacijami z zemljišči, ki služijo za gradnjo ljudskih stanovanj. OBMEJNI PROMET V L. 1957 2.566.515 prehodov na tržaškem področju Po podatkih tržaške kvesture je dosegel obmejni promet s propustnicami na tržaškem ozemlju v preteklem letu 2.566.515 prehodov. Ta številka se nanaša samo na tržaško področje in torej ne vključuje prehodov na gori-škem in videmskem področju. S potnimi listi pa je skozi obmejne bloke našega področja prešlo lani 601.992 oseb; prišlo je 316.447 oseb in iz Trsta odpotovalo v Jugoslavijo 285.545 oseb. Med potniki, ki so odšli v Jugoslavijo, je bilo 122.366 italijanskih državljanov. — »»--- Azijska narašča Vse kaže, da azijska gripa zopet narašča. V preteklih tednih je bilo povprečno 15 primerov na dan in se javnost ni več zmenila za to bolezen. Predvčerajšnjim so prijavili pokrajinskemu zdravniku 82 novih primerov, včeraj pa kar 111. Od teh je bilo 96 zasebnikov in 15 beguncev v taboriščih. Seveda smo še zelo daleč od številk v oktobru in novembru in upajmo, da bomo daleč od njih tudi ostali. Presledek v borbi kovinarjev Sindikata pripravila načrt stavk za prihod Tržiška FI0M obsoja pobudo CISL in UIL iz Tržiča Včeraj in danes delavci o-bratov CRDA in Tržaškega arzenala ne stavkajo, medtem pa se sindikalni zastopniki posvetujejo glede nadaljevanja borbe v prihodnjem tednu. Včeraj sta se sestali tajništvi obeh strokovnih organizacij tržaških kovinarjev, ki sta a-nalizirali razvoj spora in napravili načrt za skupen in enoten nastop v prihodnjih dneh. Danes bo po končanem delu sestanek aktivistov CG IL iz ladjedelnice Sv. Justa; v torek pa bo imel sejo izvršni odbor pokrajinske zveze kovinarjev FIOM. Glede posledic, ki so nastale v nekaterih manjših in srednjih industrijskih podjetjih zaradi stavke v CRDA in arzenalu, bo v sredo v Ul. Zonta 2 sestanek delavcev, ki so zaposleni v teh podjetjih. Predvčerajšnjim popoldne so imeli delavci, ki so zaposleni pri podjetju SALDA, skupen sestanek, na katerem so razpravljali o predlogu sindika- »iimiiiiiiiiMiiuiiHiiMiHitiiiHMiMiiiiMiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiMinniuiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Občina Devin-Nabrežina predlaga za 114 milijonov lir javnih del Dela naj bi bila izvršena v okviru gospodarskega načrta za leto 1958-59 V zadnjem načrtu je bilo odobrenih 55,700.000 lir za javna dela ta kovinarjev Delavske zbornice CISL glede izrazov solidarnosti z delavci CRDA in arzenala namesto skupne stavke. Vsi delavci v omenjenem podjetju so poudarili, da se strinjajo s solidarnostjo, le pod pogojem, da pride do razširitve borbe in močne sindikalne akcije. Zavedajo se namreč, da bo prišlo do rešitve spora, le če bodo vse stroke aktivno podprle prizadete delavce v CRDA in arzenalu. Tržiška FIOM je te dni poslala sindikatu CISL ter UIL iz Tržiča ter Delavskima zbornicama CGIL in CISL v Trstu pismo, v katerem analizira sedanjo borbo tržaških kovinarjev ter položaj, ki je nastal po ponesrečeni pobudi tr-žiške CISL in UIL. Tržiška Pogajanja o trošarini Spor med prefekturnim komisarjem in trgovci na drobno glede plačevanja trošarine za oblačila, obutev, cvetlice in zlatnino še vedno ni rešen, čeprav kaže, da so bili storjeni prvi koraki zato, da se zadeva uredi na ta način, da trgovci ne bodo prehudo oškodovani. Sedaj se razpravlja na osnovi povprečne trošarine, katero plačujejo trgovci v mestih videmske in beneške pokrajine in ki so trikrat nižje od prvotno zahtevane vsote. Razumljivo je, da so ta povprečja še vedno nerealna, saj moramo upoštevati, da gre povečini le za manjše trgovske centre, ki pa imajo zelo obširno zaledje, katerega pa Trst nima. Zdi se pa, da je bil že dosežen okvirni'sporazum s prodajalci cvetlic in zlatarji, medtem ko pa še ni nič dokončno rešenega za trgovce z oblačili in s čevlji. V Čuden pesimizem Piccolu» je po navadi vedno poln podatkov in tr- FIOM pravi med drugim, da ' ditev, kako je vse v Trstu so popolnoma upravičene kri- dobro, če že ne naravnost tike tržaških sindikalnih or- odlično, včeraj pa je pod de ganizacij in njuno vabilo za belini trikolopskim naslovom skupno borbo. Zaradi tega n(J uvodnem mestu tržaške predlaga, naj se predstavni kom Fraiivescom Balbijem in izrazil željo, da bi kupil električni sesalec, likalnik in dva električna aparata za britje. Naravno j»; da so možu razkazali več predmetov in ko se je gospodar oddaljil, je Gregorin vse skupaj pobral in si odnesel v vozilo. Prodajalkam je obljubil, da bo račun poravnal z gospodarjem in po prijaznem pozdravu se je oddaljil. Sevedk gospodar ni bil dogovorjen z njim in ker je bil prepričan, da bo njegovo blago končalo prej ali slej v zastavljalnici, se je naslednjega dne odpravil tja in potrpežljivo čakal. In res je opazil Gregorina, ki je hotel zastaviti sejalec in likalnik. To pa mu je Balbi preprečil in ga tudi dal aretirati. Na kvesturi je Gregorin izpovedal. kam je skril aparata za hritje in tpko ni Balbi u-trpel, razen strahu seveda, nobene škode. Goljuf pa se je izgovoril, da je stopil v trgovino . z namenom, da si kupi sesalec in drugo na obroke. Ko pa se mu je ponudila prilika je predmete odnesel in jih 'je hotel zastaviti, da bi prišel do denarja. Je namreč brezposeln in je šele pred kratkim prišel iz bolnišnice ter je brez sredstev za življenje Balbi je prevaro prijavil, za radi česar so preisjtovalni organi predali vse akte sodišču, k! >0 I11U1 alo goditi Gregorinu. Sinoči je bilo na županstvu v Nabrežini izredno zasedanje devin*ko-nabreiinske-ga občinskega sveta. Zupan tov. Dušan Furlan je ob začetku seje voščil srečno in uspehov polno novo leto vsem občinskim svetovalcem, potem pa je odbornik za javna dela Albin Škrk podal kratek pregled del, ki so bila finansirana v gospodarskem načrtu za leto 1956—57 in so sedaj v teku. Vladni generalni komisariat je v okviru gospodarskega načrta za leto 1957—58 odobril za 55,700.000 lir raznih javnih del, in ker je bil ta načrt ‘odobren šele pred dobrim mesecem, je pač razumljivo. da bodo s temi deli lahko začeli šele čez nekaj mesecev. Tako j* bilo nakazanih 5 milijonov lir za popravila šol, 4,7 milijonov za ureditev higienskih naprav v šolah in otroških vrtcih, 8 milijonov za zdravniški am-bulatorij v Sesljanu, 10 milijonov (I. obrok) za ureditev greznice v Sesljanu in Nabrežini, 10 milijonov za razširitev vodovodne napeljave (predvsem v Devinu in Nabrežini), 3 milijone za javno razsvetljavo, 7 milijonov za postavitev javnih telefonskih govorilnic v Slivnem, Prečniku in Stivanu (občinska u-prava bo skušala postaviti s tem denarjem tudi govorilnice v ostalih vaseh, le če bodo lastniki javnih lokalov pripravljeni plačati mesečno pristojbino 5.000 lir) ter končno 8 milijonov lir za popravila cest. Odbornik Skrk je nato obrazložil predlog gospodarskega načrta, ki ga je občinska u-prava pripravila za leto 1958— 59. Načrt, kot ga je predložil občinski odbor, je predvideval za 99,200.000 lir raznih javnih del, toda po diskusiji so v načrt vnesli še nekatere predloge, tako da se je zvišal na 114,200.000 lir, Ta gospodarski načrt predvideva naslednja javna dela: .Dokončno asfaltiranje poti skozi Mavhinje (1,2 milijona lir), zgraditev nove ceste med šolo v Devinu in križiščem z državno cesto (4 milijone lir), razširitev in ureditev ceste Nabrežina kamnolomi Sliv- ........................ "IM......im'"1","1............. """" no - Prečnik (5 milijonov lir), t Prihodnja redna seja občin-ureditev cest v Sesljanu (51 skeg-a sveta bo sklicana z va-milijonov lir), ureditev in raz- bilom širitev ceste od pokrajinske ceste Prosek - Komen do Tr-novice (1.5 milijona lir), zgraditev pločnikov in prometnega otoka na trgu v Devinu 4 milijone lir), zgraditev avtobusnega postajališča v Stivanu (3 milijone lir), tlakovanje ceste skozi Stivan (2,5 milijona lir), razširitev in popravilo ceste Nabrežina postaja - Praprot (3 milijone lir), asfaltiranje poti v Praprotu (pol milijona lir), a-sfaltiranje zadnjega kosa ceste Sempolaj - Prečnik (pol milijona lir), zgraditev postajališč v Devinu (3 milijone lir), ureditev trga pred postajo Vižovlje (1 milijon lir), asfaltiranje ceste proti nabre-žinskim kamnolomom (2 milijona lir) ter razširitev trga pred postajo Nabrežina križišče (5 milijonov lir). Za ceste bi po tem predlogu torej porabili 38,200.000 lir. Drugi del omenjenega gospodarskega načrta predvideva naslednja dela: Ureditev kanalizacije oziroma greznice v Devinu in Nabrežini (20 milijonov lir), razširitev obale v Sesljanu (10 milijonov lir), gradnjo otroškega vrtca v Devinu (15 milijonov lir), gradnjo poslopja v Sesljanu, v katerem bi bila telefonska govorilnica, u-rad turistične ustanove ter higienske naprave (8 milijonov lir), razširitev javne razsvetljave (3 milijone Ur), razširitev vodovodne napeljave (5 milijonov lir), vzdrževanje občinskih poslopij (2 milijona lir), popravilo cerkva (2 milijona lir), gradnjo otroškega vrtca v Sempolaju (10 milijonov lir) ter gradnjo javnega stranišča v Devinu (1 milijon lir). Skupno torej dela v vrednosti 76 milijonov lir. Potem ko so občinski svetovalci predlog omenjenega gospodarskega načrta soglasno odobrili, so pooblastili občinski odbor, da intervenira pri pokrajinski, upravi in železniški direkciji glede železniškega prehoda na cesti Nabrežina * Sempolaj. Sicer zavarovan prehod je zelo nevaren in bi bilo prav, ko bi nad njim zgradili nadvoz, ki bi omogočil varen promet Nesreče na delu Kos železa padel ŠKedenjcu na nogo Nesreča delavca pri prenašanju droga - Stroj pokvaril prstanec delavcu la (»abrovca Izplačilo starostnih pokojnin kmetovalcem Od 400.000 neposrednih obdelovalcev zemlje, spolovinarjev in kolonov, ki so presegli 65. leto starosti in ki bodo začeli dobivati letos pokojnino, jih je doslej že nad 200.000 dobilo pokojninske knjižice in bodo lahko takoj dobili izplačane pokojnine. Medtem pa se nadaljuje razdeljevanje pokojninskih knjižic, — «>------ Mlad tatič ukradel denar 17-letni Claudio M. je kaj slabo začel novo leto. Na Silvestrovo je namreč stegnil roko po tuji lastniki in tako je moral v zapor, kjer se verjetno kesa dejanja. Zal je prepozno. Claudio je hotel dočakati novo leto v nekem baru v Ul. F. Severo, kjer je bila tudi 22-letna Carmela Santa-rossa iz Ul. Kolonja. Dekle je pustilo svojo torbico, v ka-Naravno je, da so možu raz-kovec, na mizi in se pogovarjala s svojo znanko. Njeno nepazljivost pa je izrabil Claudio, ki je spretno ukradel denar in izginil. Izginotje bankovca pa je Santarossovo razjezilo, zaradi česar je nemudoma stopila do bližnjega policijskega komisariata, kjer je tatvino prijavi; la in izpovedala, da sumi Claudia. S tem elementom v roki so preiskovalni agenti stopili v akcijo in mladij tatič jim je kaj kmalu prišel v roke. Seveda ni mogel zanikati tatvine, še posebno ker so mu našli v žepu ves ukraden denar. Ni pa imel več celega 10.000-lirskega bankovca temveč dva po 5.000. Mladenič je pojasnil, da je denar zamenjal pri neki bencinski črpalki in sicer z namenom, da odvrne od sebe vsakršen sum. Kakor se vidi, mu ni nič pomagalo. Pojasnilo k urniku javnih lokalov K odredbi o policijski uri javnih lokalov z dne 16. 12. 1867 pojšsnjuje tržaška kvestura, da bodo točilnice brezalkoholnih pijač odprte do ene ure po polnoči V v/eh lokalih pa bodo morali prenehati vse igre opolnoči. ki vseh sindikalnih organizacij čimprej sestanejo in skupno s tržaškimi sindikati dogovorijo za enotno sindikalno borbo, ki naj bi se začela že v prvih dneh prihodnjega tedna. Predlog je zelo umesten in je upati, da se bo tudi ures-i ničil, saj imajo tržaški in tr-' žiški kovinarji mnogo skupnih vprašanj, za rešitev katerih se morajo skupno boriti. «#------- Akcija za razpis občinskih volitev Sinoči je izvršni odbor PS Dl razpravljal o razvoju pobude «demokratične levice«, da bi prisilili oblasti naj razpišejo občinske volitve v zakonitem roku. Obenem pa je ugotovil, da obstajajo vsi pogoji za razširitev protestne akcije na vse skupine bivšega občinskega sveta. Izvršni odbor PSDI je izrazil željo, da bi bila ta akcija organizirana pred 14. januarjem, in sicer pred dnevom ko zapade zakoniti rok za razpis občinskih volitev. Kot smo že poročali, je PSDI dala pobudo za čim širšo akcijo proti pristojnim o-blastem za obnovitev občinskega sveta v najkrajšem času. Ni nam pa še znano, če je PSDI formalno povabila na skupni sestanek vse skupine bivšega občinskega sveta. strani napisal netočne, izmišljene podatke o padcu tržaškega prometa, pa čeprav pravijo uradni viri, da se je promet — res le malo, a vendarle — povečal. «il Piceolo« trdi, da je promet dosegel 1957. leta 4 milijone 808 tisoč ton in da je bil za približno 200 tisoč ton nižji, kot 1956. leta. V resnici pa je pomorski promet lani dosegel 5,1 milijona ton in je bil za približno 200 tisoč ton večji kot 1956. leta, kot pravijo strokovnjaki Javnih skladišč in tržaške trgovinske zbornice. Zal v Trstu prav nič ni potreba z netočnimi podatki dokazovati neugodni položaj pristanišča in splošno resno krizo. Res ni treba navajati neresničnih podatkov o padcu prometa, saj je že dovolj neugodno dejstvo, da je na primer promet Genove v zadnjih štirih letih narastel za 81 odst., da mu je Reka odvzela skoro ves promet Madžarske in CSR ter povrh še dobršen del avstrijskega tranzitnega prometa. Pa kaj bi mu prehudo zamerili. To se dogaja vsakemu, ki je navajen na ukaz pretirano hvaliti in poveličevati in uporablja isti način tudi takrat, ko bi hotel napisati le skromno kritiko odnosno kakšno za vladajoče kroge neugodno mnenje. Resnica ali potegavščina? Človek, ki se ni se nikoli zlagal, trdi, da je zadel 233 milijonov lir na «Totocalcio> SNG v TRSTU Danes 4.1.1958 ob 16. in ob 20. uri v Sežani JOSIP TAVČAR Prihodnjo nedeljo Jutri 5.1.1858 ob 16. uri na Opčinah . A. P. ČEHOV UTVA V ponedeljek 6. januarja ob 16.30 v dvorani ‘na stadionu « P r v i maj«, Vrdelska cesta 7 III. javna produkcija baletne šole SNG Koreografija in kostumi ADRIJAN WILLES Pri' klavirju NEVA VRABEC Sodelujejo Micheluzzi Selma. Moži-na Cezar, Stranj Marino in med najmlajšimi: Batič Majda, Bolč Nataša, Grobovšek Darja. Kosovel Vera. Leban Maja, Leban Nadja. Mavec Danica, Pegan Marija, Pet-tot Silva. Paulin Nataša. Pulger Sonja. Šaule Milojka. Ursini Miriana, Ursini Viviana. Gojenci so iz I., II. 'n III. tečaja Gojenke: Leban M., Leban 'N., Paulin N. in Sau-le M. so iz I. tečaja V Gorici. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. 1 ska univerza: »Rast in prezimovanje ozimin«; 13.50 Ritmi in popevke od tu in tam; 14.30 Kulturna oddaja: «Za odločnejši korak naprej v našem kulturnem življenju«; 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Dalmatinske popevke; 15.40-17.00 Prenos RL: 17.00 Ritmi in po- pevke; 18.10 Slavni solisti; 18.30 Igrajo jugoslovanski orkestri; 19.00 Po ritmu mamba; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 5.00 Pisan glasbeni spored; 6.40. 6.45 Naš jedilnik; 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Vi-lim Mairkovič: Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov: Josip Ca-relj: Dalmatinski napevi; 9.00 Ra. dijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami; 9.30 Zabavni album; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.15 Vesele in peskočne v narodnem tonu; 12.00 Mali koncert opernih melodij; 12.30 Kmečka univerza -Ing. Karl Puippis: Gospodarjenje z grmičjem im gozdnim drevesnim vejevjem ob vodah; 12.40 Poskočne polke; 13.15 Spored zabavne glasbe; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 Se jih nismo pozabili... 18.00 Okno v svet: Korupcija v neapeljski občini; 18.15 Slov. zbori in samospevi; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel; Jezikovni po*, govori; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 19.00 Sto let poezije; 18.20 Glasbeni varietč; 20.30 Poročila. GLASBENA MATICA priredi 11. januarja 1953 z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi ma’» PLES 12. januarja ob 17. uri pa v Avditoriju VESELI POPOLDAN Sodeloval bo priznam ansambel Boruta Lesjaka iz Ljubljane Vabila in rezerviranje miz od srede daije v Tržaški 'knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338. Čila j te in Urite PRIMORSKI DNEVNIK i V teku včerajšnjega dne je moralo nekaj delavcev v bolnišnico po zdravniško pomoč. Vsi so se ponesrečili na delu, vendar ni nihče utrpel resnih poškodb. 2l-letnega Petra Kalina iz 9kednja št. 108 so morali sprejeti s prognozo o-krevanja v 40 ali 50 dneh na ortopedskem oddelku, ker so mu ugotovili poškodbe na desni nogi. Kakor j« Kalin pojasnil, mu je med delom v livarni II.VA priletel na nogo ko« železa, ki je padel z žerjava. Z enako prognozo in na i-stem oddelku so morali včeraj zaradi skoraj enakih poškodb pridržati tudi 28-letne-ga Gluseppa Stupperja iz Ul. Čudoma. Stupper, ki se je zatekel v bolnišnico z delodajalčevim avtom, je Izjavil, da je v Ul. Panzera prenašal z drugimi delavet cementni drog. Ta p« se jim je izmuznil iz rok in priletel njemu na desno nogo, pri čemer mu je verjetno zlomil gleženj. Druga dva delavca pa so morali sprejeti na I. kirurškem oddelku; ob 17.U5 Attl-lija Cepka iz Ul. Pulestrina, t5 minut kasneje pa 20-letne-Alda Blažino iz Gabrovca — 11 gh A St. 9, Cepek Je urejeval skladovnico lesa v lesnem pristanišču pod Skednjem in nepričakovano ga je precej debela deska, ki je padla z višine, podrla nu tla In ga udarila po rami in hrbtu. Mož, ki se je z rešilnim avtom pripeljal v bolnišnico, bo verjetno v nekaj dneh zopet sposoben za delo. , Blazina pa se bo moral zdraviti najmanj 8 ali celo 10 dni, ker mu je ntjki stroj v tovarni v starem pristanišču, kjer je zaposlen, odrezal zadnji del prstanca desne roke. Samomor moškega Ob 17.80 so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo na razpolago sodnim organom, truplo 72 let starega Pietra Piazzo, katerega so včeraj v prvih popoldanskih urah našli mrtvega v njegovem stanovanju v Ul. S. Martiri 6, Krnrt zaradi zastrupitve s svetilnim plinom je verjetno nastopila že predvčerajšnjim. Karabinjerji so uvedli preiskavo, vendar je gotovo, da gre za samomor. Urnik pošte V nedeljo in ponedeljek bo veljal v poštnih uradih naslednji urnik: v nedeljo 5, t m. bo veljal za vse urade pravniški urnik. V ponedeljek '»■ t. m. pa bodo osrednji uradi in podružnice delili in sprejemali korespondenco in brzojavke dopoldne. Sprejemali pa ne bodo denarnih pošiljk. O-srednji telegrafski urad pa bo purloval normalno. Urnik trgovin ob praznikih Danes 4. Januarja, dan pred tlvema p razmikom«; Vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30. Nedelja 5. januarja: Običajni nedeljski urnik. Ponedeljek 6. Januarja Zaprte bodo vse trgovihe razen naslednjih; pekarne in mlekarne ostanejo odprte od 7. do 12.. cvetličarne ud U. do 13., slaščičarne od 8. do 21.30. mesnice od K. do H., brivnice in fotografski ateljeji od 8. do U. Sinoči je tržaški radio objavil kratko vest, da se je popoldne zglasil na uredništvu 37-letni Silvio Angelini po rodu iz pokrajine Teramo, ki je izjavil, da je on v novembru lani dobil na «Totocalcio« 233 milijonov lir. Dejal je, da si je moral »odvezati dušo«, ker pač ni mogel več obdržati sam zase tako tajnost. Ponoči sploh ni mogel spati, težki milijoni so mu težili dušo. To neznosno stanje je doseglo svoj višek na Novo leto, zaradi tega je včeraj sklenil sporočiti javnosti tajnost o svoji sreči. Sinoči okrog 23. ure je prišel s taksijem v spremstvu prijateljev v gostilno «Zan» pri Sv. Soboti, kjer je zbranim novinarjem odgovarjal na vprašanja. Povedal je, kje se je rodil, dalje da je s 13 leti odšel v Ameriko, kjer stanuje z materjo (naslova ni hotel povedati in je o njem precej časa premišljeval) Anno Carlini v New Yorku, kjer je zaposlen v Fordovih avtomobilskih delavnicah kot »trugar. Mati o njegovi sreči še ne ve ničesar, pa čeprav se je na srečni »sehedlnt« podpisal #Jaz in mati«. To srečo bi ji hotel osebno sporočiti in zato naslova matere ni hotel izdati. Prav tako ni hotel »izdati« imena notarja, ki baje hrani njegovo milijonsko srečko. Ta naj bi bil neki Rimljan stanujoč v Bologni. Kako pa je prišel do zamisli, da igra 1(K) lir, ko vendar ni poznal nobene nogometne ekipe in ni nikoli prisostvoval tekmam? V nekem majhnem baru v Bologni, je z ne preveč ameriškim naglasom pojasnil Angelini, videl dekleta igrati, pa je igral tudi on. Napolnil je dva stolpca in plačal 100 lir. Ostalo je znano. Iz Ahierike je prišel na dopust in pot ga je peljala mimo Bologne v Genovo in Sestri Levante, kjer sta mu zakonca rag. Mario in Vilma Gb belil, ki imata posvetovalni urad, nasvetovala, kaj naj na- mu padel v bližini zudnje tro ....: I \A -I..I.I1 IV. *ll:i . Iniliiionu imainin .r /N. Novo leto pa je Angelini praznoval v Trstu, in kdor je na Silvestrovo plesal v »Taverni Štern«, si gotovo ni mislil, da se med tistimi štirimi stenami zabava tudi še... neidentificirani dobitnik doslej največje nagrade »Totocalcia«, o katerem je bilo'toliko ugibanj in pisanja po vseh italijanskih in tudi tujih časopisih. Kaj pa je zaneslo v Trst Angelinija, ki potuje z italijanskim potnim listom in ima dvojno državljanstvo, to je italijansko in ameriško? Med potovanjem po Italiji je spoznal sestro lastnice gostilne »Zan« in lako je prišel v naše mesto, kjer je hotel v prijetni drhžbi dočaV.ati novo leto. Ob sinočnjem snidenju je Angelini povabil novinarje v restavracijo pivovarne Dreher, kjer jim bo mogoče izdal ime notarja, ki hrani njegov« srečko, ki velja 233 milijonov. Odhodi ladij v januarju Predvideva se, da bosta v januarja odpluli" iz "tržaškega pristanišča 102 ladji. Število odhodov proti raznim geografskim področjem bo naslednje; .Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija 7, Grčija, Turčija Sirija, Libanon, Izrael, Egipt 44, Afrika, Rdeče morje 13 Perzijski zaliv. Indija, Pakistan, Daljni vzhod 13 Zahodna Evropa 5, Severna Amerika, Severni Pacifik 8, Južna Amerika 5. Padec motociklista Zaradi rane na nosu in verjetnega zloma nosnih kosti so včeraj zvečer sprejeli na I. kirurškem oddelku 3l>-letnegu Mariu Rlcciottija iz Seula Bon-ghi, ki je moral z rešilnim avtom Rdečega križa v bol nišnicn. Ricciotti je zdravnikom po jasnil, da je med vožnjo motornim kolesom proti do- ( ' GLEDALIŠČA ~) VERDI Danes 4. jar.uarja ob 20. uri: R. Wagner: »Tristan in Izol-da«. Slavnostna predstava. TEATRO NUOVO V nedeljo 5. t. m. ob 17. uri: U. Betti: «Lepa septembrska nedelja«. Izven abonmaja. KINO OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. Januarja 1958 se je v Trstu rodilo 11 o-lrok, umrlo Je 14 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: prokurator Decio Marraffa lin uradnica A-tlanta Comotto, dninar Lino Ja-caz trt goopoclnja Floriutla Babič, aoier Splridlonc Sao In pletilja Na-dia Faraguna, trgovski zastopnik Giuseppe Parovel In guspodinia Solia Ustar, zemljemerec Mario De Lura in šivilja Maria Vutcam. UMRLI SO: 82-letni Giuseppe Atena, 69-iemi Franceaco Bensi, 59-leml Giovanni Bancolo, 69-ietnj Nicolo Monaro, j8-te.nl Ric-cardo lUKkitti,' 81-Iettia Glusep-Radi sr vd. Butnil In, 83-let-na Malvi na Plaiper, 83-let na A-nialia Glorgla vd. Della Chlara, 65-letm (JiovanKt Zerial, 66-letni Rml, jhLletnl AKreuo Ih, Sj-letna J6s!ptna Marthe, 48-ldnl Stanislav Lisjak, 84-letnj Ivan Tomažič. pravi. Od dobljenih milijonov ni dvignil niti lire, ker j« pač imel dovolj denarja na razpolago, da se preživlja. Pravi namreč, da je v Ameriki pred odhodom v Italijo položil 14 tisoč dolarjev, kar bi bilo po paše nad 8 in pol milijona lir (čeprav je samo delavec!?). Angelini, ki pravi, da se ni še nikoli zlagal, je obvestil radovedne novinurje, ki mu niso dali miru s svojimi vprašanji, da bo vseh 233 milijonov lir odnesel s Seboj v... Ameriko, kjer jih bo večji del, to je namreč pojasnil rag. Marto Gibelli, porabil v... dobrodelne namene. Morda so po njegovem mnenju v Ameriki večji in bolj potrebni reveži kot v Italiji., lejbusne postuju v Rocolv. Če ne bo komplikacij, bo Ricciotti okreval v 7 ali najkasneje v JO dneh. UAKOV1 IN l*14INI*KVKI V počastitev spomina pok Ivana Tomažiču daruje Pavla Zegu 2.000 lir za Dijaško M« tico. V počastitev spomina pok, Iva, na Tomažiča daruje Ludvik Tram, puž 1000 lir za Dijaško Malico. NOČNA SLUŽBA LKKAHN v Januarju Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godi. ra Enea, Ul. Glntvastlca 8; Ali. Maiklaleaa, Istrska ulica 43; Plz. zul Cignola, Korzo Itallu 14: Cru. ce Azzurra, Ul. Commerclale 26 Excelsior. 16.00: «Uboge, toda lepe«, M. Allasio, M. Arena, R. Salvatori, A. Panaro. Fenice. 16.00: «Orožje slave«, S. Granger, R. Fleming. Cinema-scope. Nazioaale. 15.00: «Invazija ultra-teles«, Korin Mc. Cairthy, Supercinema. 16.00: »Zdravnik in čarovnik«, V. De Sica, M. Ma-stroia-ni. Filcdrammatico. 15.15: »Zdravnik in čarovnik«, V. De Sica, M. Mastroiani. Grattacielo. 16.00: «Parižanka», B. Bardot, C. Boyer, techmicolor. Arcobaleno. 14.30: «Angelska banda«, C. Gable, Y. De Carlo. Technicolor. Izkaznice ne veljajo. Astra Rojan. 16.00: «Babica Sa-bella«, Tina Pica, R. Salvatori, S. Koščina. Capitol. 16.00: «Jez na Pacifiku«, S. Mangano, Anthony Perkins, Alida Valli. CristaRo. 16.00: «Rascel Fifi«, Renato Rascel in Franca Rame. Alabarda. 16.00: «Interludij», Y. Allyson, R. Brazzi, M. Cook. Technicolor, cinemascope. Aldet-aran. 16.00: «Davy Crockett in gusarji«, Fier Parker, Buddy Ebsen. Ariston. 16.00: «Ranchipursko deževje«, L. Turner, R. Burton, cinemascope, technicolor. Armoria. 15.00: «Divja zaseda«, B. Bennett in R. Arlen. Aurora. 16.00: «Arrivederci Roma«, M. Lanza, M. Allasio in IT 3SC Garibaldi. 16.00: »Železni letnik«, M. Fischer, R. Salvatori. Ideale. 16.00: «Grof Max», De Sica, A. Sordi, Tina Pica. Im pero. 16.00; «Arrivederc| Roma«, M. Lanza, M. Allasio In R. Rascel. Italia. 16.00: «Njegov angel varuh«, Lucille Bali, Desi Arnaz. Moderno. 16.00: «Zenske.,. kocke... denar!«, Dan Dailey, Cyd Cha-risse. S. Marco. 16.00; «Trije novci v vodnjaku«, C. Web, D. Me-guine. Savona. 16.00: «Osam!jen mož«, J. Palance, A. Perkins, Vista- vision. Vlale. 1600: «30 milijonov km od Zemlje«, W. Hopper, J. Tay!or. Vitt. Veneto. 16.00: «Ho41ywood ali smrt«, D Martin, J. Lewls. Belvedere. 1400; »Škrlatna maska«, T. Curtis, C. Miller. Technicolor. Marconi 16.00: »Sijajna ljube- zen«. Cinemascope, technicolor. Massirao. 15.30: «Peruti orlov«, John Wayne, Dan Dalley, Mau-reen 0'Hara Novo cine. 16.00: »Poslanikova hči«, O. De Havllland In J. Forsythe. Odeon. 16,00: »Totft, Pepplno In razbojniki«. Radio. 16.00: »Princesa Sissl«, R-Schneider. Technicolor. Prosim oproščenja Stanislava Kalca zaradi žalitve, ki sem jo izrekel v pijanosti 25, decembra 1957. Anton Kalc K A l> « O J SOBOTA, 4. januarja 195» TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Orkester Armaudo Sciascia; 12.00 Življenja In usode: «Pklward Triler, oče Vodikove bombe«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Priljubljene melodije, 14.00 Operile arije; 14.30 Dnevni pregled tiskal 1445 Skladbi Johanna Straussa M. 2; 15.00 Brahms: Kvintet v f-molu za klavir in godala op, 34; 15.40 Revija glasbenih inštrumentov; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu In higieni dela; »Poklicne Obletni, ki jih univarjsjo (izlčnt činltelji«: 16.15 Pasnu in plesi rasnih narodov: 16.35 Kavarniški koneerl, Igra orkester Carla Part hlorija: 11.00 Pevski zbor Iz Z.ig.rni«, 17,20 Plesna čajanka, 18.00 Od-daja ga najmlajsv; Pavel Golja: «i“čierckove poslednje sanje«; 19.15 SeSiainek s poslušalkam ■; 19 30 PeMva glasba; IfO.Oo A pori; 20.30 Trden v ItaVIJI; 20.45 Po. Jeta Elaine Roger* In Loti Saxon; 21.00 Dramatizirana zgodba: VI- iotrnl Zupan: »Ladijski dnevnik llrlzeldc«, 22.20 Mimogrede... ob plesni glasbi, 22.40 Glasba klasičnih skladateljev. TRST I. 7.00 Jutranja glattba: ll.OOnSko. dellea kamilic«, slušna Igra; 11.40 Komorna glasba; 12,10 Nove Ra. Ujanake popevk«; 14.15 Gledališka kronika; 16.30 Orkester Aru gellnl; 17 45 »Andrca Chenier« 3. in 4 dej.; 20 00 Ritmi In po! pevke, KOPER 257 m, 1161 kHz 5.00-6,15 Prenos Rt,; 6 15 Jutra »Ja glasba; 700-7.15 Prenos RL: 7.15 Gtsmba za dobrn Jutro- 1200 Glasba po željah, 13.40 Kmetij- d TA TE L JI! naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Naročnina znaša; mesečno lir 480,— četrtletno » 1,300.— polletno # 2.500.— celoletno * 4.900.— za INOZEMSTVO letno lir 10.000,— Samo nedeljska številka; mesečna naročnina 100,— letna naročnina 1.000,— za inozemstvo 2.400,— Naročila sprejema uprava lista v Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 37-33H PAVLIHOVO PRATIKO dobite v vseh knjigaf-nah in pri produjalcih primorskega dnev NIKA. — Za 100 lir ne bo smehu ne konca ne krajo- Sporočamo žalostno vest, je preminil naš nepozabni W°' in oče Rihard Cej Pogreb dragega pokojni*'!! ho Jutri, dne 5. t. m. ob l*-1' uri iz mrtvašnice glavne j> rmnic* nn domače pokc>pH*'s v Ricmanjih. Žalujoči: lena Sonj«, sin IlilarlJ in o»‘*'0 , sorodstvo. Trst. Rlcmnnje. dne 4.1.1»3_ PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 4. januarja 1958 Ali smo pred novo ureditvijo nakupa in prodaje na obroke? V letu 1956 so dolgovi zaradi nakupov na obroke dosegli 350 milijard, v letu 1957 pa 400 milijard - Govori se o neki posebni menici, ki naj bi na drugačen način urejevala sistem prodaje na obroke Kupovanje na obroke je postal splošen pojav v moderni trgovini. Tudi v Italiji je kupovanje na obroke zelo razširjeno. V letu 1956 so dolgovi, ki izhajajo iz obročnega nakupovanja, dosegli 350 milijard lir, v lanskem letu pa so prav gotovo dosegli rekordno številko 400 milijard lir. Kupovanje na obroke doseže svoj višek v decembru, ko se delavoem in nameščencem izplača tako imenovana «tri-najsta« plača, To začasno povečanje denarnega obtoka zaradi izplačila trinajste plače ima tudi določene posledice. Da bi se ognili tem posledicam, so nekateri nemški strokovnjaki nedavno predlagali, da bi trinajsto plačo izplačali v dveh obrokih, in sicer prvi obrok v poletju, drugi pa v decembru. Ta predlug pa je propadel, ker hočejo ljudje razpolagati za praznike s čim večjo vsoto denarja, da si takrat omislijo na obroke razne potrošne dobrine, kakor televizijske aparate, pohištvo, oblačila, perilo, motorna kolesa, hladilnike in tudi avtomobile. Spričo tako obsežnega pojava. kakršen je nakupovanje na obroke, se je za to vprašanje začela zanimati tudi vlada, to pa predvsem zato, ker je ta pojav povezan z neplačanimi, protestiranimi menicami, čeravno gre pri tem za vsote, ki pogosto ne presegajo 20.000 lir. Tako je ministrstvo za industrijo in tiiimiiiiiiiiiiimiimiimimiiiiiiMiiitiiiiiiiiiii Prvi vinovod V Švici se je baje zelo obnesel prvi vinovod, naprava iz plastičnih cevi, ki so jih položili meter globoko v zemljo m po njih teče vino iz kleti y poseben prostor, kjer polnilo steklenice. Vsako sekundo steče po tem vinovodu liter vina. Novi sistem ima več prednosti: je poceni, hkrati pa pl i-stične snovi prav nič ne vplivajo na kakovost in okus vina. Misel na vinovod se je rodila v Svic; spričo podobnih mlekovodov, po katerih že dve leti spravljajo mleko s planinskih mlekarn. * * * Strokovnjaki pariške medi- trgovino prišlo na zamisel, da bi uredili in disciplinirali nakupovanje na obroke tudi tako, da bi za to vrsto nakupa predvideli neko posebno menico, ki naj bi za razliko od navadne bila bledordeče barve. Tako bl za njim, aa bi si potolažil ,e-zo, ki ga je kuhata. Agent je z rokami ubranil udarec, pri tern pa si jih poškodoval; rane «i bo zdravil 15 dni. Na kvesturi so Pettarina podvrgli zaslišanju, med Katerim je priznal, da je razb 1 šipe na avtomobilu, ni pa hotel priznali glavnega namena, ki ga je pripravil do tega de janja, to je, da bi se polastil avtomobila. Na vprašanje, zakaj je pokvaril pripravo, ki je pritrjena na krmilo in ki služi za preprečevanie tatvin avtomobilov, ni mogel izbrati boljšega odgovora, kot da je hotel avtomobilovernu lastniku nekoliko ponagajati. To »nagajanje« ga bo presneto dosti staio. Sedaj preživlja dneve v zaporih v Ul. Barzel-lini v pričakovanju procesa, na katerem se bo moral zagovarjati zaradi poskusa kraje in zaradi upiranja in prizade-janja telesnih poškodb agentu javne varnosti. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so zabeležili na go-riškem letališču najnižjo temperaturo ob 7. uri zjutraj in sicer —3,8 stop. C, najvišjo 9,4 stop. C pa ob 14. uri. ««------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ‘n ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 102, tel. 31-52, Bonadonna pa trgovino z usnjenimi artikli »Model« v Ul. Garibaldi v Gorici. Povišanje stanovanjskih najemnin za 20 odst. Kot lansko leto, so bili tudi letos lastniki stanovanj (na osnovi v parlamentu sprejetega zakona) pooblaščeni, da povišajo stare najemnine za 20 odst. Povišanje se vračuna že v januarske najemnine, niso pa ga dolžni plačati tisti stanovanjski najemniki, ki žive v izredno slabih stanovanjskih prostorih in tudi tisti. katerih gmotno »tanje je slabo. «»------ Po požaru v tovarni (Mocchiutu Mesec dni bodo delavci brez dela O požaru, ki je nastal v tovarni nogavic «Mocehiut» na Novega leta dan se v Gradiški še govori. Požar je ne samo uničil dve največji o-grevalni napravi modernega podjetja, marveč je onesposobil podjetje vsaj za dobo enega meseca. Ves ta čas bo nad 100 delavcev in delavk brez dela in zaslužka. Mesec dni bo namreč potrebovala tovarna. da bo popravila in namestila nove ogrevalne naprave. Uslužbenci »Mocchiuta« so bili že lansko leto precej prizadeti, saj so bili več kot dva meseca izven proizvodnje, sedaj pa jih je prizadel še požar, ki bi bil lahko povzročil še večjo škodo in verjetno tudi popolnoma uničil stavbo, če bi tržiški in goriški gasilci ne bili tako hitri in tako spretni. »a------ Tatvini v Standi Italijanska policija je izročila jugoslovanskim obmejnim organom dva jugoslovanska državljana, ki so ju zalotili pri kraji v veleblagovnici Standa. Prvi je 18-letni Emil Hvala iz Trnovega, pri katerem so našli eno pilo, drugi pa 40-letni Rudolf Fiiej iz Koi-niča. ki je ukradel nekaj kipcev za jaslice. Italijansko nogometno prvenstvo Fiorentina ogroža Jnventns v borbi za zimsko prvenstvo Še ena ugodna priložnost za Triestino, da prevzame vodstvo v B ligi NOGOMET itiiiiiiMHitiiimiiiiiiiiMiiiitmiiiiiiiiiiimiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiii Mednarodno košarkarsko srečanje Stock-Spartak (ČSR) nocoj na Montebellu Nocoj ob 21.45 bo v Športni palači na Montebellu že najavljeno mednarodno košarkarsko srečanje med domačim Stockom in prvakom CSR Spartakom iz Brna, ki bo v našem mestu zaključil svojo turnejo po Italiji. Gostje, ki so zmagali na turnirjih v Bologni in v Bariju nato pa zaradi utrujenosti izgubili v prijateljskem srečanju z Oranso-do, bodo nastopili v Trstu v najboljši sestavi s slovitim Mrazekom vred. Tržaško moštvo bo prav tako nastopilo kompletno, vključno s Cescuttijem in Cavazzo-nom in ljubiteljem košarke se obeta redek užitek. KOLESARSTVO V PONEDELJEK 6. JANUAiRJA BO V GORICI GOSTOVALO SNG IZ TRSTA Z DRAMO ČEHOVA «UTVA» Predstavi bosta ob 16.15 in ob 20. uri v Prosvetni dvorani. Sedeži so po 250 in 150 lir. Stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. Opozarjamo goriško publiko na stoto premiero SNG, ki je v Trstu doživela izreden uspeh Coppi v Bogoli BOGOTA. 3. — Fausto Con-pi je prispel včeraj v Bogoto, kjer se bo udeležil štirih dirk na dirkališčih, od katerih bo prva v nedeljo. Takoj po svojem prihodu je Coppi opravil krajši trening v bližini Bogote. V okviru nedeljske prireditve bo nastopil v zasledovalni, hitrostni in ameriški vožnji. V ponedeljek bo nastopil v ekipni zasledovalni vožnji skupno z Milanom in Cas lom. kolumbijsko moštvo pa bodo sestavljali Hoyos, Forero in Lu-que. Tretji nastop bo imel Coppi v soboto 11. na zaprtem dirkališču, četrtega pa v nedeljo 12. na istem stadionu Cam-pin. Februarja bo Coppi nastopal v Caracasu, nato pa še v Ar gentini. * * * FLORENCA, 3. — Sante Ra- nucci, bivši svetovni prvak diletantov, je danes začel trenirati. Z njim bi moral začeti s pripravami tudi Guido Boni, član moštva «Bianchi», ki bo letos debutiral v cestnih vožnjah v okviru sardskega kolesarskega tedna, a je moral priprave za nekaj dni odložiti zaradi nenadne smrti v družini. NOGOMET Švedi računajo na svoje v Italiji MILANO, 3. — Jutri bo prispel v Miiano glavni tajnik švedske nogometne zveze Ho,-ger Bergerus. Obiskai bo t1-ste italijanske klube, v katerih nastopajo nogometaši šve -ske narodnosti z namenom, da dobi od njih dovoljenje za vključitev teh igralcev v švedsko reprezentanco za svetovno prvenstvo. Že jutri se bo Bergerus sestal s predsednikom Interja dr. Valentinijem, nat) pa s predstavniki Milana, Padove. Udinese in Rome. Švedskemu nogometnemu funkcionarju gre predvsem za Selmos-sona, Gusiavssona. LiedholmH. Lindskoga, Hamrina in Sko-glunda. Mednarodni nogomet MONTEVIDEO, 3. — Nacio-nal - First (Dunaj) 2:1, (0:0). LONDON, 3. — Levo krilo Conventryja Roy Sambrook je prestopil k Manchestru ju za vsoto okrog 25 milijonov lir. Italijansko nogometno prvenstvo se nagiba h koncu prve polovice. Se dve koli in imeli bomo zimskega prvaka za sezono 1957—58 v A ligi in še tri kola, pa bo znan tudi v B ligi. Kateri enajsto-rici si bosta priborili na vmesni naslov, je za sedaj še odprto vprašanje posebno za B ligo, medtem ko ima v A ligi Juventus poleg teoretične tudi največjo praktično možnost, ki pa je seveda povsem odvisna od rezultata prekinjene tekme med njim in Sampdo-rio ter od rezultatov srečanj z Alessandrio in Romo, ki jih mora Juventus še odigrati na tujih terenih. Tekma v 16. kolu med A-lessandrio in Juventusom je gotovo v središču pozornosti ne samo pristašev direktno prizadetih enajstoric, temveč tudi Fiorentine. Eventualni poraz Juventusa bi Fiorentini namreč znatno povečal izgle-de na osvojitev prvega mesta, ki bi bila trenutno sicer samo teoretična, po prihodnji nedelji pa lahko tudi praktična. Te nevarnosti se turinška enajstorica prav gotovo dobro zaveda in zato ni nobenega dvoma, da bo bitka na stadionu »Moccagatta« izredno zanimiva in ostra. Spoprijeli se bosta tehnika in borbenost in rezultat je odprt vsem možnostim. Fiorentina je vsekakor v u-godnejšem položaju. Njen nasprotnik v Florenci (v ponedeljek 6. t. m.) bo skromna Atalanta, ki deli z Genoo zadnje mesto in čeprav bo doma-če moštvo nastopilo brez Cer-vata in Chiappelle, je vendar skoraj gotovo, da bo pobralo ves izkupiček in se tako vsaj delno oddolžilo za poraz proti Milanu. Toda poleg Fiorentine je še en kandidat za prvo mesto, ki se tega v začetku tekmovanja prav gotovo ni niti nadejal. To je provincialna Padova z enakim številom točk kot Fiorentina in tudi s skoraj enakim količnikom v golih. V sredo je v zaostali tekmi iztrgala Milanu točko v San Siru, jutri pa bo gostovala v Bologni, kjer vsekakor ne bo imela lahkega življenja. Favorit je vsaj v prognozah Bologna, toda neodločen rezultat bi spričo odlične obrambe Roccovega moštva, kateri je dal priznanje tudi dr. Foni z vključitvijo Azzinija in Mora med kandidate za reprezentanco, ne pomeni prav nobenega presenečenja. Napoli, ki je trenutno četrti na lestvici in z 19 točkami še vedno v dosegu teoretičnih možnosti za naslov zimskega prvaka, bo gostoval v Milanu proti Interju. Tekma obeta biti zanimiva ne samo zaradi izida samega temveč tudi zato, ker bo moral Inter potrditi, da njegova zmaga nad Romo v Rimu ni bila samo božično darilo; razen tega pa vlada razumljivo zanimanje tudi za igro, ki jo bosta pokazala Invernizzi in Vincenzi, katerima namerava dr. Foni zaupati mesti Chiappelle in Carvata v reprezentanci za tekmo s Severno Irsko. Milan, ki je zablestel proti Fiorentini nato pa zopet mrknil proti Padovi, bo tokrat gostoval na tistem terenu v Ferrari, na katerem je komaj teden prej doživel katastrofo rimski Lazio. To dejstvo vsekakor ni spodbudno za lanskega prvaka, pač pa je v veliko moralno podporo Spalu, ki je v zadnjem času že tako postal strah in trepet velikih. V preostalih štirih srečanjih; Lazio - Genoa, Sampdoria -Roma, Torino - Verona in U-dinese - Lanerossi, so favoriti domačini, čeprav ne v absolutnem smislu. Težko borbo bosta imela predvsem Torino in Sampdoria, pa tudi Udinese ni postlano z rožicami, posebno še, ker bo morala verjetno nastopiti brez Va-lentija v obrambi in brez Lindskoga v napadu. * * * Mnogo zapleten pa je položaj v B ligi, kjer je kandidatov za zimsko prvenstvo točno polovica vs’eh tekmujočih. Jutrišnje kolo obeta znatne spremembe na lestvici, toda skoraj nemogoče je vedeti, kakšne bodo te spremembe. nastopila Triestina, smo že poročali včeraj. Danes pa se je zvedelo, da bo Mazzero najbrž le lahko igral, da pa bo v tem primeru počival Oli-vieri Od trenutno vodilnih enajstoric Venezie, Triestine, Brescie, Modene in Coma, bo samo Triestina imela prednost domačega igrišča, pa še ta v direktnem srečanju z enim izmed kandidatov za najvišje mesto. Venezia bo gostovala proti Pratu, ki si bo prizadeval nadoknaditi točki, ki jih je zapravil v Tarantu, Brescia, še v omotici po katastrofi v Valdagnu, bo odpotovala v Novaro, kjer bo naletela na moštvo, ki je minulo nedeljo Triestini z eleganco iztrgalo točko v Trstu, Modena pa bo imela za nasprotnika Sambenedettese, ki je doma vedno nevarna. Triestini se tako nudi še enkrat lepa priložnost, da prevzame vodstvo, čeprav je Como, posebno še po zmagi nad Sambenedettese na tujem terenu, vreden vsega spoštovanja. Prevelikih iluzij si seveda ne kaže delati, ker so imeli tržaški nogometaši že trikrat podobno ugodno priložnost, pa so jo vedno zapravili z delitvijo točk. Upajmo, da bodo vsaj jutri prekinili s to nečastno tradicijo, sicer se lahko obrišejo pod nosom za povratek v A ligo. Glede formacije s katero bo iHlmiiiiiiiiiiimiiiiHiniiliniiiiiniiiiiiiMiiiiiHimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiim« Letos spomladi v Londonu Patterson-Erski ne za svetovni naslov? Alessandria-Juventus Bologna-Padova Fiorentina-Atalanta Inter-Napoli Lazio-Genoa Sampdoria-Roma Spal-Milan Torino-Verona Udinese Lanerossi Parma-Bari Prato-Venezia Legnano-Carbosarda Pro Patria-Siena 1 1 1 X 1 1 1 X 1 X 2 1 1 X 1 Novara-Brescia Siracusa-Mestrina Dobitki bodo tokrat podeljeni za 12 in 11 doseženih točk. Olivicri sc še ni odločil Po včerajšnjem lahkem atletskem in kondicijskem treningu z zogo, je trener Triestine Olivieri objavit seznam. 12 Igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo moštva. Na seznamu so: Bandini, Belloni, Castano, Kimbaldo, Varglien, Tulissi, Olivieri, Szoke Milani, Mazzero, Petris in Attilli. Glede napada Olivieri še ni sprejel dokončnega sklepa, na vsak način pa se negotovost nanaša samo na Mazzera in Attilli ja. Como, ki prispe v Trst danes, je najavil svojo najmočnejšo postavo. «»------ «Azzurri» tudi tokrat v Caselecchiu in Bologni BOLOGNA, 3. — Priprave italijanskih reprezentantov za tekmo s Severno Irsko, ki bo 15. jan. v Belfastu, bodo zopet v Caselecchiu in v Bologni. FIGC je prek emilijanske pokrajinske zveze že rezervirala v hotelu Pedretti v Caselecchiu 20 sob za reprezentan-i te in spremljevalce od prihodnje srede dalje. V Caselecchiu se bodo »azzurri« zadržali do 11. t. m. zvečer ali pa do 12. zjutraj. Še prej naj bi se Patterson v okviru priprav še enkrat pomeril z Rademacherjem NEW YORK, 3. — Floyd Patterson bo branil naslov svetovnega prvaka težke kategorije spomladi v Londonu, verjetno proti prvaku britanskega imperija Joeju Erskinu. Športni novinar Buck, ki je to vest objavil v «New York Postu« pravi, da mu jo je zaupal Patlersonov menažer Guc D’Amato z besedami: «Patterson bo branil svoj naslov v Nevv Yorku, toda ne pred poletjem, dokler ne bo na razpolago «Polo Grounds«. Pred tem pa bo Floyd branil svoj naslov v Londonu«. Patterson bo jutri slavil svojo 23-letnico in ob tej priložnosti mu bo D’Amato sporočil, da bo i. 1958 zaslužil najmanj pol milijona dolarjev Glede tega argumenta je bil D’Amato zelo jasen z Buckom: ((Nekateri so grajali moje delovanje kot delovanje Patter-sonovega menaierja. toda spomniti moram, da je Floyd v svojem prvem letu kot prvak zasluzil 375.000 dolarjev, medtem ko jih je Marciano prav tako v svojem prvem letu kot prvak zasluzil samo 354.000.» Buck zaključuje sv); članek s sporočilom, da bo D’Amato verjetno pred dvobo. jem v Londonu organiziral vsaj še dva pripravljalna dvoboja od katerih bo eden prav gotovo proti Rademacherju, katerega je Patterson septembra že premagal s k. o. Istočasno pa poročajo iz Londona, da Erski-nov menažer Benny Jacobs ne ve ničesar o dvoboju s Pattersonom: »O vsem tem ne vem nič — je dejal Jacobs, vendar pa bomo zadovoljni, če bomo osvojili svetovno prvenstvo. Bil bi nespameten, če ne bi sprejel možnosti, ki se mi ponuja, toli co bolj. ker menim, da ima Erski-ne 50 odstotkov možnosti, da postane svetovni prvak«. «»------- Garbelli - Miceli 25. januarja MILANO, 3. — Prokurator Libero Cecchi je sporočil, da se bo Giancario Garbelli, nedavni zmagovalec nad Charle som Smithom, 25. jan. boril z Amerikancem Joeom Miceli-jem, ki je dvanajsti na svetovni lestvici srednjelahke kategorije. Miceli je kot profesionalec debutiral 1. 1948 In se je od tedaj pomeril skoraj z vsemi najboljšimi boksarji srednjelahke kategorije. Pred nekaj leti se je boril neodločeno tudi s Scortichinijem. V okviru iste prireditve se bosta 5. jan. borila tudi italijanski prvak Rocco Mazzcla •in evropski prvak Artemio Calzavara. D’Agata - Keenan LONDON. 3. — Datum za podpis pogodbe za dvoboj za evropsko prvenstvo petelinje kategorije rned prvakom D’A-gato in Angležem Petrom Kee-nanom, je bil podaljšan do 15. jan. To odločitev je sprejela EBU zato, ker do prvotno določenega datuma ni bila podpisana nobena pogodba za organizacijo dvoboja. BOSTON, 3. — Boksarski organizator Sam Wilverman je sporočil, da je ponudil 35.000 dolarjev (okrog 21 milijonov lir) svetovnemu prvaku peresne kategorije Hoganu «Ki-du» Basseyu, če brani naslov proti Williju Pepu iz Bostona. Dvoboj naj bi bil februarja, pogoj zanj pa je, da Bassey zmaga v dvoboju s Tommy-jem Tibbsom, ki bo 14. t. m. Madžarska sodniška trojica odpotuje v Belfast 12. t.m. BUDIMPEŠTA, 3. — List «Nep Šport« piše danes, da bodo nogometni sodniki Istvan Zsolt. Sandor Harangozo in Ferenc Virag, ki bodo vodvii tekmo med Severno Irsko in Italijo v Belfastu 15. jan. odpotovali iz Budimpešte 12. januarja. Kot znano, bi morala ista trojica voditi tekmo 4. dec., vendar pa je morala prekiniti svoje potovanje v Belfast v Londonu zaradi goste megle, ki je preprečila vsak letalski promet. «»----- Vukas boljši BOLOGNA. 3. — Zdravstveno stanje Vukasa, ki je zbolel za zlatenico in ki se zdravi v bolnišnici San Leonardo v Bologni, se je znatno izboljšalo. Zdravniki upajo, da bo lahtko že do nedelje zapustil bolnišnico. Trener Sarosi zaradi tega ne izključuje, da se bo lahko jugoslovanski nogometaš vrnil v moštvo že v Drvi tekmi povratnega turnusa. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri Metro barvni film: «Sliow iioat» Igrajo: AVA GARDNE«, KATRYN GRAYSON in HOWARD KEEL a mcjmCittinah predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 1». uri barvni film iz romana Puškina «DIINJA, HČI STEPE« Igrajo: EVA BARTOK, IVAN DESNY, in drugi Mladini pod 16 leti vstop prepovedan. if TV£% V Ml rm j FITZR0Y MACLEAim VOJN R M A i BALKANU Nekaj izbranih poglavij Ko smo se povzpeli na bližnji grič. da bi pogledali svoje delo, se nam je zdelo da je tu del otoka, a ne ladja. Svoje delo smo opravili ob pravem času. • • • Stal sem na palubi ladje ter gledal skozi rešetke in odprtine zaščitne maske, ko sem nenadoma zaslišal brnenje motorjev. Izza griča sta se pojavili dve orni, mali »kobilici« — letali Fieseler Storch ter radovedno vohali naokrog. Maska, s katero smo prekrili ladjo, je bila predobra zanju. Letali sta nad nami in nas nista opazili. Nista se vrnili več. Naravnost zavajala me je misel, kako bi se prestrašili, če bi nenadoma in iz največje bližine pričeli streljati nanju iz Oerlikona. (Tip protiletalskega topa, op. ured ). Odšli sta, ko je prispel s Pelješca poveljnik partizanske brigade Rekel nam Je, da je na njegovem odseku položaj izredno težak. Nemci neprestano dobivajo novih moči. Po najnovejsih poročilih prav sedaj zbirajo ob ustju Neretve pravo uivazijsko ladjevje, ki ga sestavljajo majhne ladje. Namen je več kot jasen. Če ne bomo nudili partizanom pomoči, jih bodo pregnali s Pelješca — in pot za Invazijo na otoke bo odprta. Zato se nam je zdelo kaj verjetno, da bomo morali pot za preskrbovanje, ki smo jo ravnokar našli, zapreti, še preden se nam bo posrečilo, da Jo uporabimo. Bogdan, poveljnik brigade, je bil sicer vesel fant drobnega života, toda to jutro je bil njegov obraz zaskrbljen, brki so se mu povesili. Odpeljal sem ga na ladjo. Njegove oči, ki so se priučile le golim planinam, so se na široko odprle, ko je opazil medel sijaj, očiščeno medenino in sobe z zemljevidi iz mahagonija. Vendar Je kaj hitro pozabil na nenavaden prizor, ko smo prinesli zemljevide. Kar planil je, da bi nam pokazal, kako bi mu lahko pomagali. Navadil sem se že na partizanske zahteve, naj jih podpremo iz zraka. Kazale so navadno malo razumevanja za to, kaj lahko dosežemo z uporabo letal in kaj ne. Imele so navadno le malo zvez z resničnostjo- Toda tokrat se mi Je zdelo, da bi jih taktično zares lahko podprli, če bi RAF poslala nekaj letal. Prav tako bi lahko pomagala tudi mornarica, vendar ne kar s to ladjo, kot je po vsem sodeč pričakoval Bogdan. Sedel sem za mizo v kajuti in napisal dve naročili. Dal sem jima najvišjo prednost. Prvo sem naslovil na letalskega podmaršala Cuninghama, ki Je tiste dni poveljeval bivšim Puščavskim letalskim silam v Italiji. Pojasnil sem mu položaj in ga zaprosil, naj določi nekaj letal za borbo v Italiji in jih pošlje v napad na zbirališča nemških čet pri Mostaru in Metkoviču, na njihove prednje položaje na Pelješcu in na Invazijsko ladjevje ob Neretvinem ustju. Pristavil sem še, naj pošlje to pomoč takoj, če želi doseči kak učinek. Drugo naročilo sem napisal za poveljnika eskadre v Tarantu. Predložil sem mu, naj pošlje nekaj motornih topov-njač, če jih ima. Patruljirale naj bi v vodah ob Neretvinem ustju v primeru, če bi se sovražnik skušal kje izkrcati. Ladja, s katero je prispel Sandy, Je prejela najstrožji ukaz, naj ne uporablja radijskega oddajnika vse dotlej, dokler je v sovražnikovih vodah. Sklenili smo, da bo odplula, brž ko se stemni. Kapitan mi je obljubil, da bo moji naročili odposlal takoj, ko prispe na odprto morje. Zdelo se mi je, da so ta prizadevanja vzbudila pri Bogdanu silen vtis-Ladijska kuhinja ni obratovala, vendar smo mu ponudili malce mesnate kaše in dvopeka. K svojim ljudem se je vrnil precej bolje razpoložen, kot je bil, ko je odhajal od njih, ter poln upanja, da se bodo dogodile velike stvari. Meni osebno Je le preostalo upanje, da bodo naročila vžgala! Motoma ladja je odplula še to noč, naslednji dan pa smo se tudi mi pričeli pripravljati na vrnitev. Saj se nam je posrečilo urediti stike z mornarico! Potrebovali smo čas, da bi izdelali načrte za vrnitev in pripravili vse potrebno. Tako smo nekaj dni pred odhodom z zadovoljstvom opazili nedoločeno število Spitfireov, kako lete proti Pelješcu. Cez nekaj dni smo izvedeli, da so povsem zmešali sovražnikove priprave za veliki napad. Pa tudi mornarica je lahno udarila po sovražniku. Patruljirala je s takim uspehom, da vsaj tisti cas nismo nič več slišali o kakem sovražnikovem invazijskem ladjevju. Ko sem odhajal, Je bilo nemško napredovanje na Pelješcu začasno ustavljeno, partizani pa so tudi vnaprej ohranili svoje položaje. Vendar s tem začasnim taktičnim uspehom nismo rešili mnogo večjega strateškega problema. Vsa znamenja so kazala, da namerava sovražnik predvsem utrditi svoj položaj v Dalmaciji in na obali, nato pa prodreti na otoke. Jasno Je bilo, da bo v ta namen uporabil vse sile, ki jih smatra za potrebne. Prav tako je bilo samo po sebi razumljivo, da bo v teh spopadih premagal partizane že s samo premočjo v ljudstvu in oborožitvi. Vsak poizkus partizanov, da bi s* uprli na otokih ali na obali, t. J. z drugimi besedami, da bi se držali nekih določenih položajev, bi pravzaprav kršil prvo in poglavitno načelo gverilskega vojskovanja in bi se Po mojem prepričanju končal samo s porazom. Ce pa izgubimo otoke, bomo izgubili zelo cenjeno prednost. Ko bi imeli vsaj enega izmed njih trdno v rokah! P