Št. 310 (14.706) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 19. NOVEMBRA 1993 -----ZDA / SEVERNOAMERIŠKI TRGOVINSKI SPORAZUM_ Še ena pomembna Clintonova zmaga Nafto je predstavniški dom potrdil kljub nasprotovanju javnosti Kapitalisti 2 napako ™ P° propadu komunizma je videti, kot i se dobri stari Karl Manc maščeval z edinim ,Jl? ]em \Z svoiih debelih knjig, ki je preživelo nie fVaisete8a stoletia - * dialektiko. Nekda-J e komunizma se ze nekaj Časa ne navduSu-v®c aad lepotami »zgodnjega« kapitalizma, in p3 • , s.°.se Poljaki, Cehi, Slovenci, Madžari niitiUS1 , ■ ali pa so jim tako dopovedovale cin°Je,v .de -, da pac morajo potrpeti nepravi-sam* ’ i a!e. Privatizacijo, Ce hočejo nekoč tudi t 1 .. u*lti bogastvo in napredek. S Cim naj se ra l. ai’ ko so celo najcistejsi kapitalisti sveta azKnu svoj strah pred neomejenim tržiSCem in nr»lf jPenenje P° državni zaSCiti? Ameriškemu vnli , mku se je le s težavo posrečilo dobiti do-Kan ®,asov za trgovinsko odpiranje z Mehiko in . . a, °’ Pa čeprav so za njim stale taksne avtori-tpoe’ 0t 80 zdrava pamet, vsi Nobelovi nagrajenci KV'k *a i*1 VS* Se zlveCl ameriški predsedniki. __j . nekam sumljivo socialističnemu razmišljanju militi - m neka) znanim razpravam štiri!- ata°na^c<< P1^ glasovanjem o Nafti pa marksi-i j . J^stalgiki ne bodo mogli slaviti obuditve svojih vo ' države, ki je pet desetletij nosila zasta- js*'™J0dne trgovino, bi morali vedeti, da se po privr-• . znani doktrini laissez-faire prepoznajo zmago-S TJ™ 26 ^ nlbCe razložil, da obstaja dialektika. alektika sedanjih ameriških in evropskih težav pa sprašuje, zakaj bi moral severni del sveta za veko-jZiveti bolje od južnega. Dokler so države pacifiske-8 mocja napadale razvite samo s poceni delovno si-80 l^bko Američani in zahodni Evropejci (rojevali Produktivnostjo. Zdaj jih vsaj nekatere države napa-najo tudi na najsvetejsem področju visoke tehnologije. r*prav niti azijski tigri niso nepremagljvii in je tudi ne-strah zbujajoča Japonska razkrila svoje Šibkosti, bo j za vodstvo v 21. stoletju zahteval žrtve in boleče prilagajanje ameriške družbe. Konec koncev je eden od an^nških simbolov Miki Miška danes star 65 let! oda - ali lahko sploh kdo zmaga v novih trgovin-vojnah? Ameriški delavci, Id so nasprotovali Nafti, 80 86 nrorda zmotili pri terapiji, Id bi jo potrebovala enska družba, ne pa pri diagnozi. Njihovo gospo-arstvo res nadzorujejo multinacionalne ah nadnacio-e družbe, ki zaradi prelevitve sveta v globalno vas ne Poznavajo vec nacionalnih meja. Američani zato ne Potrebujejo samo novih trgovinskih sporazumov, am-pak tudi nova pravila med delavci in kapitalisti, revni-iju m bogatimi, lokalnimi skupnostmi ter mednaro-aoiffl pretokom kapitala in idej. (Ah se samo zdi, da se •lOKje v ozadju privoščljivo smeji oce socializma?) Barbara Kramžar Članice sporazuma NAFTA ZDA: Prebivalstvo: 248.709.873 (1990) Bruto domači proizvod: 5,1 bilijona dolarjev (drugo četrtletje 1993) Bruto domači proizvod na prebivalca: 21.800 dolarjev Stopnja pismenosti: 97-odstotna M KANADA: Prebivalstvo: 27.409.000 (1992) Bruto domači proizvod: 560 milijard dolarjev (1992) Bruto domači proizvod na prebivalca: 20.433 dolarjev (1992) Stopnja pismenosti: 99-odstotna M MEHIKA: Prebivalstvo: 90.007.000 (1991) Bruto domači proizvod: 236 milijard dolarjev (1990) Bruto domači proizvod na prebivalca: 2.680 dolarjev (1990) Stopnja pismenosti: 88-odstotna WASHINGTON - Ameriški predstavniški dom je včeraj izglasoval Severnoameriški trgovinski sporazum (Nafta), ki naj bi v prihodnjih letih postopoma odpravil carinske in druge ovire med ZDA, Mehiko in Kanado. Za sporazum je glasovalo 244 elanov spodnjega doma parlamenta, 200 pa jih je bilo proti. »Na prvi Azijsko-pacifi-ški ekonomski forum v Seattlu opogumljen odhajam v boj za odprte trge po svetu,« !■■■■■■■ je zadovoljen po veliki zmagi dejal ameriški predsednik Clinton, ki se z Nafto ni bojeval samo za ameriško prihodnost in za položaj ZDA v svetu, pac pa tudi za svojo usodo. Tiskovna predstavnica Bele hiše Mayersova pa je dejala, da potrditev Nafte dokazuje, da so ZDA dale Aziji in vsemu svetu jasno vedeti, da so odločene nadaljevati svoja prizadevanja za odprte trge in razmah svetovne trgovine. (Reuter) Več na 7. strani .. ............ 'i.... TV KOPER / ITALIJANSKI PROGRAM Od včeraj stavka na koprski TV Protest proti odvzemu avtonomije KOPER - Uslužbenci italijanskega programa TV Koper/Capodistria so včeraj dopoldne soglasno oklicali neprekinjeno stavko v protest zoper sklep Sveta RTV Slovenije, da ukine programsko avtonomijo koprske televizije. TV Koper/Capodistria je včeraj oddajal izključno koncerte in oddaje lastne produkcije izpred nekaj let, krožni napisi pa so od Časa do Časa opozarjali gledalca na stavko in na težke razmere, ki so privedle do tako hude odločitve. SinoCnja oddaja Meridiani o vprašanjih koprske televizije, v kateri bi morala sodelovati tudi v.d. glavnega urednika Peter Mori in glavni urednik televizijskih programov TV Slovenija Janez Lombergar, je odpadla, moža iz Ljubljane pa sta vseeno prišla v Koper, da bi stavkovnemu odboru skušala obrazložiti, kaj se je - seveda po njunem mnenju - zgodilo na sredini seji Sveta RTV Slovenije. Lombergar je stavkajoče skušal prepričati, da je za vse nastale težave kriva tiskovna agencija STA, ki naj ne bi vemo poročala o sklepih Sveta RTV. Stavkovni odbor je zato zahteval uradni sklep Sveta RTV s podpisom predsednika Rudija Šelige. V popoldanskih urah ga je tudi prejel, po mnenju stavkovnega odbora pa je »pravi« sklep Se »slabši« od »agencijskega«. V njem namreč jasno piše, da Svet RTV naroCa glavnemu uredniku TV programov TV Slovenija Lombergarju, naj pripravi predlog nove vsebinske in nove shemske zasnove celotnega programa TV Koper/Capodistira. To dejansko potrjuje, da je italijanski program koprske televizije po veC kot 20 letih izgubil svojo avtonomijo. Sklep je po svoje presenetljiv, Ce upoštevamo dejstvo, da sta odgovorna mednika italijanskega in slovenskega programa koprske televizije pred dvema tednoma predstavila Kolegiju programov RTV Slovenija shemo programov za italijanski in slovenski program TV Koper/Capodistria, Kolegij pa je obe shemi odobril. Vprašanje vsebinske in programske sheme sploh nista bili na dnevnem redu sredine seje Sveta RTV Slovenije, povod za razpravljanje o njih pa naj bi dalo vprašanje poslanca piranske skupščine Borisa Filija, ki je v RTV dvignila veliko prahu. Na sedežu koprske televizije so si včeraj sestanki sledili kot na tekočem traku; obenem so zaCele prihajati v uredništvo prve solidarnostne izjave v podporo protestni akciji. IzvrSni odbor Italijanske unije je izdal včeraj zelo ostro tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da predstavlja odločitev Sveta RTV »kršenje slovenskega ustavnega zakona in ustreznih slovenskih zakonov«, nadalje predstavlja »kršitev mednarodnih sporazumov o pravicah manjšine« in kršitev slovenskega zakona o radiu in televiziji, ki predvideva vključitev italijanske narodne skupnosti v upravljanje in snovanje programov koprske postaje. Obenem sklep Sveta RTV jemlje italijanski manjšini tisti status subjekta, ki je neobhodno potreben za obstoj in razvoj vsake manjšinske skupnosti. IzvrSni odbor Italijanske unije je nadalje opozoril, da bi lahko bili taki in podobni ukrepi »vabilo« k nacionalni nestrpnosti in bi morebiti privedb tudi do ustvarjanja nevarne politične klime, ki naj bi ovirala realizacijo pravic italijanske manjšinske skupnosti. Lahko pa bi imeli tudi meddržavne odmeve, saj bi lahko vplivali na odnose med Slovenijo in Italijo in na obe manjšini, ki živita na tem območju. Italijanska unija zato poziva slovenski parlament naj takoj preklice sklep Sveta RTV o TV Koper/Capodistria in naj s tem pripomore k vzpostavitvi zakonitosti na tem občutljivem področju. Pozive s podobno vsebino so včeraj naslovili tudi na slovenskega predsednika Kučana, na premiera Drnovška in na predsednika državnega zbora Rigelnika. Med predstavniki, ki so izrazili solidarnost uslužbencem italijanskega programa TV Koper/Capodistria, gre omeniti pismo podpredsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloša Budina predsedniku Izvršnega odbora Italijanske unije iz Kopra Mau-riziu Tremulu in solidarnostni izjavi sindikata novinarjev FJK in Primorskega dnevnika, medtem ko je podjetje Ponteco podaljšalo oddajanje programov koprske televizije na eno uro (od 19. do 20. ure). -MILAN / V PREDMESTNEM STANOVANJSKEM POSLOPJU Tragedija zaradi plinske eksplozije: tri smrtne žrhr AN - Plinska ek- I 'Ife vA i i je vCerai nnnnci I P . KS? -r‘ I MILAN - Plinska ek- je VCerai PonoCi razdejala šestnadstropno stanovanjsko hišo v mi-tanskem predmestju, ntanla življenje matere, hCerke in sina ter huje ati lažje ranila približno deset oseb. Tragedijo je Povzročilo uhajanje tekočega propana iz jeklenke, ruševine in kosi pohištva so poškodovali številne parkirane avto-tnobile, kar sedemnajst stanovanj pa je zdaj nev-seljivih in prizadete dru2ine je bilo treba za silo namestiti v hotele.' t oda preiskovalcem še ni jasno, zakaj je uhajal Plin: zaradi okvare ali nemarnosti, ali pa je šlo za namerno dejanje elo-^P^a, ki si je želel vzeti Življenje? To bo mogoče zvedeti šele po temelji-Jpm zaslišanju Avstrijca .gona Klopfa, 35 let, v Cigar stanovanju je počilo in ki boleha za hudi-jhi psihičnimi motnjami ter ga je ravno predvčerajšnjim tudi zapustila Zena. (Telefoto AP) Vec na 3. strani. Vsak dan 8.600 lir več dolga RIM - Naraščanje zadolženosti ita-hjanskega državnega sektorja ne pozna premora: v 12 mesecih od avgusta 1992 do avgusta 93 se je povečala za 180.592 mibjard lir ah za 11, 68 odstotkov glede na isto obdobje 1991/92. Kvota, ki odpade na vsakega Italijana, vkjuCno z novorojenčki in u-pokojenci, je torej rasla z ritmom 8.600 lir na dan. Po podatkih, ki jih je včeraj objavila Banca dTtalia, je zadolženost državnega sektorja v preteklem avgustu dosegla 1.725.615 milijard lir (leto prej je znašala 1.545.023 milijard). Ce to vsoto delimo s številom prebivalcev, nam izid pove, da ima vsak Italijan v breme vec kot 30-mi-hjonski delež državnega dolga. TRST / DREVI V KULTURNEM DOMU Premiera SSG »Boš že videla« Režija Jože Babič, igra Mira Sardoč TRST - V Kulturnem domu bo drevi druga premiera Slovenskega stalnega gledališča v letošnji sezoni. Gre za monodramo »Boš že videla« avstrijskega avtorja Helmuta Peschine, ki jo režira Jože Babic in v kateri nastopa Mira Sardoč. Na sliki igralka Mira Sardoč (Foto KrižmanCic). .. ■ - ll j ■ DANIŠ V PRIMORSKEM DNEVNIKU Priloga o volitvah Danes objavljamo štiri strani priloge o nedeljskih volitvah na Tržaškem in drugod v Italiji. Poseben poudarek namenjamo tržaškim volitvam z objavo glasovnic in intervjuja s kandidatom lllyjem ter podatkov o glavnih slovenskih kandidatih. Prav tako objavljamo glasovnici in podatke o glavnih slovenskih kandidatih za občini Devin-Nabrežina in Milje, ter glasovnici za vzhodnokraški in zahod-nokraški rajonski svet. Končno pa objavljamo pregled o pripravah na volitve v nekaterih večjih italijanskih občinah. Slovenska sled pri atentatih K atentatom, ki so spomladi pretresli najprej Rim potem pa še Firence, naj bi vodila tudi slovenska sled. Razkril naj bi jo skesanec Zdravko Mlakar, ki naj bi v v televizijskem opisu enega izmed atentatorjev prepoznal Vlada Kranjca. Povedal naj bi tudi, da je razstrelivo za atentata prišlo iz Hrvaške. .................................stran 2 ...... Pogovor z župnikom izžabnic Dr. Bruno Korošak je župnik vžabnicah. Z njim se je pogovarjal Rudi Pavšič, kateremu je frančiškanski pater povedal, da zbira dokumentacijo, na podlagi katere bodo Antona Martina Slomška in Friderika Barago proglasili za svetnika, morda že prihodnje leto. ....................stran 3.., Deželna komisija o slovenski šoli Deželna komisija za vprašanja slovenskih šol je med drugim obravnavala vprašanja šem-polajske šole, ukinitve natečaja za učitelje in štipendij za izpopolnjevanje šolnikov v Sloveniji. ......................stran 4... Nova kulturna revija Pretoki V Kulturnem domu v Gorici, so včeraj predstavili poskusno številko nove revije Pretoki, ki jo izdaja zadruga Maja v sodelovanju s Kulturnim domom in Komisijo za kulturo pri SKGZ. Poskusno številko revije je uredil Ace Mer-molja, prvo redno številko pa bodo poslali med bralce konec januarja. ......................stran 6.. Kako je nastajala »Boš že videla« O monodrami, ki bo drevi prvič na odru tržaškega Kulturnega doma, sta spregovorila režiser Jože Babič in igralka Mira Sardoč. Iz Trsta pa je že odpotoval odlični Leo de Bernar-dinis s svojim Totojem-Hamletom, na glasbenem področju pa je bilo tudi v prejšnjih dneh več odličnih koncertov. Zamejski gostinci na Vipavskem Na pobudo konzulata Republike Slovenije je večja skupina tržaških in goriških slovenskih gostincev te dni obiskala vipavsko vinsko klel in pršutarno v Kobjeglavi. Poročilo z obiska in vrsto ostalih gospodarskih oziroma kmetijskih novic objavljamo na gospodarski strani. ....................stran 20... Petek, 19. novembra 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE BARI / PREISKAVE O ATENTATIH V RIMU IN FIRENCAH Scalfaro sprejel italijanske evroposlance STRASBOURG - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je vCeraj pozval 81 italijanskih poslancev v evropskem parlamentu k večjemu občutku dolžnosti do Evrope in k veCji »evropski veri«. Scalfaro se je z italijanskimi poslanci sestal v italijanskem kulturnem središču, kjer je posebno topel pozdrav namenil mlajšim poslancem, ki da predstavljajo »parlamentarno upanje«. Posebno pozornost je v krajšem nagovoru namenil pomenu širjenja italijanske kulture v tujini, saj se stiki med narodi ne morejo omejiti samo na tržno in gospodarsko sodelovanje: Italija ima velikansko kulturno dediščino - je dejal - in njena pravica in dolžnost je, da jo ponese v tujino. Svoj poseg je predsednik republike sklenil s poklonom kulturnim koreninam Evrope, ki da mora ščititi specifičnosti in raznolikost svoje bogate kulture. Bivšemu ambasadorju preklicali hišni zapor MILAN - Preiskovalni sodnik Maurizio Grigo je vCeraj preklical hišni zapor za bivšega italijanskega ambasadorja v ZDA Rinalda Petrignanija, vpletenega v preiskavo Eni-Sai. Sodnikom, ki ga dolžijo korupcije, se je predal 4. novembra, po zaslišanju pa so mu določili hišni zapor v njegovem rimskem stanovanju. Včeraj so ta ukrep preklicali, vendar z omejitvijo, da se Petrignani ne bo mogel prosto gibati zunaj svojega rimskega ali milanskega domovanja v času, ko bodo sodniki v Londonu zaslišali njegovega sina Paola in voditelje družbe Salomon Brothers. Tej družbi je bilo namreč ponujeno, naj odkupi 20 odstotkov delniškega paketa joint venture med družbama Eni in Sai. Družinska tragedija pri Comu COMO - V lični vili v kraju Gasimo Al Piano je vCeraj 44-letni računovodja Mario Molgora, lastnik dobro vpeljane zavarovalne agencije v Comu, z reolverjem ubil svojo prav toliko staro ženo Giovanno Adele Goffi in si potem še saln sodil. Tragedijo je sprožil nov prepir med zakoncema, ki zapuščata otroka, stara 13 in 16 let. Po pričevanju znancev, naj hi bila zakonca že dalj Časa v spom, ker se je hotel mož preseliti v Como, žena pa ni hotela zapustiti kraja, v katerem je družina živela že 15 let. V revščini umrli župnik je bil milijarder TURIN - Po osmih mesecih od smrti, ki ga je v revščini doletela pri 76 letih, se je izkazalo, da je bil milijarder. Gre za dona Nataleja Sapetta, župnika neke fare blizu 'Ivree, za katerega se je pri branju testamenta izvedelo, da je premogel milijardo in 150 milijonov lir... II Izjave slovenskega skesanca o atentatih Zdravko Mlakar naj bi prepoznal enega od vpletenih BARI - K atentatom v Rimu in Firencah naj bi vodila tudi slovensko obarvana sled. Izjave v tej smeri naj bi področnemu vodstvu za raziskave mafijskih dejavnosti v Bariju dal neki skesanec. V zvezi z atentati, do katerih je prišlo spomladi v Rimu in Firencah, pa je skesanec izjavil, da je v opisu enega izmed atentatorjev, ki so ga izdelali policisti in karabinjerji, prepoznal njemu znano osebo. Skesancu je ime Zdravko Mlakar, star je 35 let, po poklicu pa je geometer: slovenski državljan je bil, ko so zapisali njegove izjave, zaprt v zaporu v Turiju (Bari) zaradi tihotapljenja orožja iz Slovenije v Apulijo. Nato so ga strogo zastraženega prepeljali drugam, v sredo pa so ga izpustili na svobodo. Po neuradnih vesteh naj bi v opisu enega izmed atentatorjev, ki so ga predvajali tudi po raznih televizijskih poročilih, prepoznal 40-letnega Vlada Kranjca, slovenskega državljana visoke in moCne postave s stalnim bivališčem v Ljubljani. Mlakar naj bi svoje mnenje posredoval preiskovalcem, ko so se na televiziji po atentatu v rimskem okraju Parioli in na to še po eksploziji bombe v Firencah 28. maja letos večkrat pojavili opisi s skicami atentatorjev. Po vesteh, ki so se razširile v Bariju, naj bi eksploziv »T4«, ki so ga uporabili pri atentatih, prišel iz Hrvaške. V Italijo pa naj bi prinesel prav Kranjc, ki naj bi bil med drugim prijatelj nekega Slovenca in nekega Nemca, ki sta oba velika izvedenca detonatorjev. Skesanec naj bi preiskovalcem povedal še - tako pravijo iste nepotrjene vesti - da bi bilo treba ostale izvalal- ce in ideatorje atentatov iskati med pripadniki mafijskih in kamoristic-nih skupin. Prav pripadnik kamore naj bi vodil celotno mrežo preprodaje orožje in eksploziva. V zvezi z vesti, ki so se razširile v Bariju, pa je Alberto Maritati, pravdnik, elan vsedržavnega vodstva za boj proti mafiji DDA, ki so ga maja dodelili«barijski sekciji«, povedal, da so vse Mlakarjeve izjave takoj posredovali pristoj- nim sodiščem, se pravi tožilstvoma v Firencah in Rimu. Iz Firenc pa so že sporočili, da so gradivo prejeli, preverili verodostojnost izjav, vendar pa vsaj glede atentata v Firencah nakazana smer ni privedla do nikakršnih zaznavnejših rezultatov. Alberto Maritati pa je še izjavil, da ne more dati natančnejših pojasnil, ker so preiskave, med katerimi so zaslišali veliko ljudi in preverili njihove izjave, še vedno v teku. TARANTO / PROTI SKLEPU EVROPSKE KOMISIJE Zoper zaprtje železarne FIERA Dl PORDENONE elFOlMIHOL m •. • ■ J . .ji*8®*? 12./13./14./ -19./20./21 NOVEMBER 1993 RAZSTAVE: ■ F1 - F3 - F3000 ■ Prototipi ■ Rally ■ Serijski in tekmovalni avtomobili ■ Civilni in vojaški starinski avtomobili ■ Svetovno najbolj nenavadni avtomobili ■ Premični in statični modeli-zem ■ Avtomobilska oprema ■ Oprema in proizvodi za avtomehanične in avtokleparske delavnice. MOTORISTIČNE EKSHIBICIJE: ■ FORMULA RALLV 12. IN 13. nov. izločilne tekme grupe A in N -14. nov. finale in rally ekshibicije. ■ MOTOKROSS 13. nov. proste preizkušnje -14. nov. tekmovanje in finale ■ GRANPRIX KART PILOTI F1 20. nov. zjutraj preizkušnje - ob 14.30 finale. ■ KART in SUPER KART 20. - 21. nov. ■ RAZNE EKSHIBICIJE zmaji in deltapiani - avtomobilski modeli - trial. Vandali razdejali pisarno Ugaša Leonija MILAN - Neznanci so v noCi na Četrtek razdejali pisarno ligaškega senatorja Leonija, ki je prav v sredo sporočil, da odstopa iz senata, zaradi afere, ki je nastala, ko so sodniki uvedli preiskavo o založniški hiši, katere je predsednik . Vandali so razbili stroje in uničili pohištvo. Na včerajšnjem shodu v Vareseju, katerega se je udeležil tudi vodja Severne Lige Bossi, so protestirali proti sramotnemu dejanju, ki ga je Leoni, po poklicu arhitekt, že prijavil policiji. TARANTO - Delavci železarne ILVA so vCeraj blokirali državno cesto Appia, da bi protestirali proti sklepu evropske komisije, da železarno zapre. Kakih 4000 delavcev železarne in podjetij, ki z njo sodelujejo, se je podalo od železarne, ki leži ob tej državni cesti proti središču Taranta ter tako v bistvu onemogočilo ves promet. Pridružilo se jim je tudi večje število študentov, kar je imelo kot posledico, da je bil ves center mesta paraliziran. Tudi trgovci so spustili navoj-nice trgovin v znamenje solidarnosti. Sprevod je ob koncu manifestacije štel kakšnih 15.000 oseb, na osrednjem Trgu Vit-toria pa se je demonstracija zaključila s sindikalnim shodom, na katerem je spregovoril generalni tajnik sindikalne organizacije kovinarjev Gianni Italia, ki je podčrtal pomen udeležbe tisoCev mladih na protestni manifestaciji. Njihova prisotnost pomeni, je rekel, da se zavedajo, da zaprtje železarne ogroža tudi njihovo bodočnost in njihova bodoCa delovna mesta. PALERMO / MAFIJA Kljub odporu Totoja Riine danes soočenje z Buscetto P AT.KRMO - Danes zjutraj bo v palermskem zaporu že dolgo pričakovano soočenje med mafijskim bossom Totojem Riino in skesancem Tommasom Buscetto, ki ga neizprosno obtožuje. Riina je sicer izjavil sodnikom, da se ne mara srečati z Buscetto, katerega ima za podleža in za človeka brez sleherne morale. Porotno sodišče njegovi zahtevi ni ugodilo, tako da bo Riina kvečjemu lahko molčal in ne odgovarjal na Buscettove obtožbe. Buscetta je o Riini dejal, da gre za reinkarnacijo Atile, saj je uničil vse, kar mu je prišlo pod roko od nekdanje »Častne druščine« mafije, do politike. Skesani mafijec pa se bo moral danes soočiti tudi s Pippom Calojem, bossom mafijske družine iz kraja Porta nuova. Možakarja sta se že srečala pred sodniki in sicer za Časa maksiprocesa zoper mafijo v Palermu. Calo je takrat ob začetku pogovora bil videti dokaj gotov, konec pa je bil zanj neslaven, saj ga je Buscetta s svojimi izjavami ugnal v kozji rog, še zlasti ko ga je obtožil, da je umoril enega od pripadnikov lastne družine. TV / PONTECO PODALJŠAL ODDAJANjF^ IV Kopen protesti in solidarnost Pismo podpredsednika deželnega sveta FJK Budina Italijanski uniji TRST - »Bye-Bye Koper.« Tako Carlo Muscatello zaključuje svoj Članek o odvzemu avtonomije koprski televiziji na prvi strani včerajšnjega tržaškega dnevnika II Piccolo. Bolj kot Članek, je to rekviem za televizijo, ki je predstavljala sredi sedemdesetih let za italijanskega gledalca »alternativno politično informacijo,« in postala pojem barvne televizije, glasbenih oddaj, športa, in »vročih« filmov. Clankar je omenil »zlate Čase« TV Koper/Capodistria, v Času, ko se po Škornju še niso razpasle zasebne televizijske postaje, in ko je bilo signal koprske televizije videti do Lombardije, srednje in celo južne Italije. Zaustavil se je ob prvi krizi, ki je sledila rojstvu zasebnih TV postaj v Italiji, ob ponovnem »vzletu« leta ’88, ki ga je omogočila pogodba z Berlusconijem, in ob novem padcu, potem ko je italijanski televizijski zakon dovolil Berlusconiju oddajanje v živo in ko je koprska televizija »izgubila« Evrovizijo. V notranjih straneh odmerja tržaški dnevnik dogodku tudi precej prostora pod zgovornim naslovom »Konec Telecapodistrie«, v podnaslovu pa poudarja, da je »Svet RTV odobril sklep, »ker bi morali oddaje prilagoditi "nacionalnim interesom"«. Vest o odvzemu programske avtonomije TV Koper/Capodistria je vCeraj moCno odjeknila v italijanskih političnih in novinarskih krogih. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je v pismu predsedniku izvršnega odbora Italijanske unije v Kopru Mauriziu Tremulu izrazil svoje obžalovanje in predvsem zaskrbljenost zaradi sklepa o ukinitvi avtonomije italijanskega programa TV Koper/Capodistria. »Ta sklep šibi vso italijansko manjšino v Sloveniji, za katero je - kot za vse manjšine - temeljnega pomena, da živi kot subjekt in se lahko tako izraža v svobodni avtonomiji.« je zapisal Budin, ki je izrazil svojo solidarnost vsem prizadetim. »Vloga manjšin, italijan- ske in slovenske, ob tej meji je zelo dragocena, zato bi se morali vsi zavzeti, da bi jo lahko manjšini izvajali in odigrali v popolni svobodi in v splošnem interesu tukajšnjih ljudi,« je zaključil svoje pismo Miloš Budin. Deželni sindikat novinarjev Furlanije-Julijske krajine je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi Črtanja avtonomije italijanskega programa TV Koper/Capodistria, saj se je sindikat tako v vsedržavnem, kot v deželnem merilu vedno boril za avtonomijo novinarjev na njihovem delovnem mestu. Deželni sindikat izraža svojo solidarnost kolegom italijanskega programa TV Koper/Capodistria, ki so že mesece vpeti v težki spor z vrhom v Ljubljani, solidarnosti pa se je pridružil tudi sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika. Družba Ponteco, ki upravlja mrežo pretvornikov za oddajanje signala koprske televizije v Italiji, je včeraj razširila Cas oddajanja signala TV Koper/Capodistria od 19. do 20. ure. 1. novembra letos je bil Ponteco prisiljen zatemniti pretvornike, omogočal pa je le polurni prenos tako koprske kot tudi slovenske televizije (od 19. ure do 19.30). VCeraj je stavkovni odbor italijanskega programa TV Koper/Capodistria zaprosil Ponteco, naj - glede na nastalo težko situacijo - podaljša urnik oddajanja, v kar je slovensko tržaško podjetje tudi privolilo. Ponteco je ob tem izdal tiskovno sporočilo, v katerem spominja, da so stroški za oddajanje TV signalov iz Slovenije izključno na ramenih Pon-teca. Podjetje obrazložuje, da je sedanje podaljšanje urnika predvajanja signala izrednega značaja. S tem želi Ponteco izraziti svoje razumevanje in podporo boju koprskih kolegov. Ce pa se bo sedanje stanje nadaljevalo, bo Ponteco prisiljen dokončno prekiniti oddajanje, saj ni mogoCe, da bi zasebno podjetje krilo stroške za oddajanje v »Italijo signala TV postaje italijanske skupnosti Cez mejo. PISMO UREDNIŠTVU Namišljena ogroženost Slovencev na Obali Dragi Brezigar, hvala Tebi in Tvojemu Časopisu, da sta se tako jasno, odločno in prepričljivo odzvala neverjetnemu sklepu Sveta RTV Slovenija o odvzemu programske samostojnosti italijanskemu programu koprske Tv. Hvala, prvič zato, ker si argumentirano reagiral kot pripadnik slovenske manjšine v Italiji, ki občuti vprašanja sosednje italijanske v Sloveniji kot svoja. Drugič pa zato, ker si s svojim glasom storil to, kar bi moral v prvi vrsti in najprej storiti pri nas v Sloveniji vsak slovenski novinar, časnik in politik kot odgovoren pripadnik večinskega naroda v odnosu do manjšine. In nenazadnje se ti zahvaljujem tudi zato, ker si odprl in razširil to na videz interno vprašanje RTV Slovenije na raven širših vidikov in interesov Slovenije, predvsem tudi posledic na njena prizadevanja za pridobivanje evropskih meril in za njeno vstopanje v Evropo. Toda, kako naj Slovenija stopa v Evropo, če izganjajo prav tista načela, ki pogojujejo njen pristop; v tem primeru izganjajo načelo o pravicah manjšine, da odloča ali soodloča o vprašanju, ki je kot televizijski medij vitalnega pomena za njen obstoj in razvoj. V tem primeru gre celo za odvzem že uveljavljene pravice, ki je bila italijanski narodnostni skupnosti pri nas priznana in uveljavljena tudi z njeno manjšinsko Tv postajo. Lomljenje take pridobitve, ki je izraz posebnih ustavnih pravic avtohtone narodnosti, taka birokratska lom-politika ne ogroža samo položaja in pravic manjšine. Skupaj s teboj se bojim, da njene škodljive posledice lahko občuti tudi slovenska manjšina v Italiji, ki pričakuje svoje Tv oddaje, razumljivo, snovane s programsko shemo in politiko v njenih vrstah. Bojim se tudi, glede na odmeve v vašem prostoru, da ukrep Sveta RTVS ne bo prispeval k dograjevanju osimskih sporazumov, katerih eden izmed rezultatov je tudi razvoj koprske Tv kot manjšinske postaje. Kako je sploh lahko prišlo do sklepa RTVS, da se v Ljubljani in ne v Koprii pripravi predlog nove vsebinske - in zakaj nove - zasnove celotnega programa Tv Koper Capodistria? Celotna operacija o odvzemu programske samostojnosti italijanskemu programu koprske Tv se je, po mojem mnenju, začela z nastopi za enakopravnost slovenščine na koprski Tv. To pa na osnovi količinskega razmerja slovenskega in italijanskega programa ter iz tega izvirajoče namišljene ogroženosti Slovencev na Obali' Italijanska skupnost in uredništvo italijanskega programa sta upravičeno odgovarjala, da je koprski italijanski program celota manjšinskega značaja in pomena, da pa Slovenci na Obali nimamo samo ene ure slovenskih oddaj, marveč so slovenske tudi oddaje prvega in drugega ljubljanskega programa. Razmerje je torej drugačno kot so ga nekateri prikazovali in ustvarjali škodljivo ozračje do italijanske manjšine. Toda vprašanje, kot so ga zapletli, ni bilo samo vprašanje količinskega obsega in razmerja dveh programov. V bistvu je bila posredi namera odreči Tv Koper manjšinski značaj in simbol z njeno avtonomnostjo, kar se je sedaj potrdilo tudi s sklepom Sveta RTV Slovenija. Naj zaključim: sram me je kot Slovenca, pripadnika večinskega naroda, ki je odgovoren za uresničevanje položaja in pravic manjšine, da v demokratični Sloveniji sprejemajo tako nedemokratične ukrepe, za kar se moram tudi sam čutiti prizadetega in brez krivde odgovornega. Lep pozdrav Dušan FortiC ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 19. novembra 1993 3 MILAN / ZARADI UHAJANJA PLINA IZ JEKLENKE V SESTNADSTROPNEM STANOVANJSKEM POSLOPJU Trije mrtvi v eksploziji Pod ruševinami so bili ob življenje mati, sin in hči - Težko ranjen moški, v čigar stanovanju je počilo in ki si je morebiti poskušal vzeti življenje - Sedemnajst stanovanj popolnoma uničenih MILAN - V stanovanjski hiši milanskega predmestja je prišlo do silovite plinske eksplozije, ki je povzročila tragedije še niso znani -morda je to celo posledica samomorilskega poskusa. Zgodilo se je nekaj pred 4.30 včeraj ponoči v poslopju s hišno številko 18/5 v Ul. Console Marcello. V stanovanju 35-letnega Egona Klop-fa, rojenega v Bad Wim-sbach Neudhartingu v Avstriji, je začel uhajati lo. Moški, ki je bival v petem nadstropju, se je hudo opekel, eksplozija pa je dobesedno uničila vsa zadnja tri nadstropja šestnadstropne hiše, tako da so ostali pokonci samo nosilni zidovi. Gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče iz najbližje kasarne, so pod poldrugim metrom ruševin, ki so zgrmele v četrto nadstropje, našli trupla 43-letne Antoniette D’Abrosca ter njene 14-letne hčerke Lucrezie in 11-letnega sinka Giovan-nija - očeta Raffaeleja Montesana, 46 let, ni bilo doma, ker službuje ponoči kot zaprisežen stražnik in je zvedel za smrt najdražjih šele po vrnitvi domov okrog šeste ure. Med ruševinami v istem nadstropju je nezavestno ležal tudi Klopf, ki je zadobil opekline druge stopnje in še druge poškodbe ter so ga sprejeli v bolnišnico Niguarda s pridržano prognozo. Poleg njega je moralo na bolniško posteljo še pet oseb, med katerimi je najtežje ranjena 26-letna Rossa-na Russo, ki je zadobila močan udarec v glavo, lobanjske poškodbe in zlom leve stegnenice, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Huje so ranjeni tudi 79-letna Preziosilla Zambo-ni, ki se bo morala zdraviti zaradi lobanjske travme in zloma piščali 30 dni, 53-letni Osvaldo Frosio (delen zlom desne noge) in 57-letni Osvaldo Heideger (zlom stegnenice), ki bosta okrevala v 40 dneh. V bolnišnici je tudi 98-letna Teresa Milani, a le zaradi šoka. Egon Klopf je povedal preiskovalcem, da je eksplozija nastala potem, ko je ob 4.20 prižgal plin, da bi si skuhal kavo. Kakor je razodel novinarjem kvestor Achille Serra, boleha Avstrijec za hudo psihično depresijo in menda tudi za težko živčno boleznijo Corea Major, a predvčerajšnjim ga je zapustila 45-letna žena Maria Chiara Tazari, po poklicu učiteljica. Do 22.20 je Klopf gledal televizijo, nato peljal svojega psa k iz plinske jeklenke smrt treh oseb, medtem utekočinjeni propan in v o je okoli deset ljudi hipu je strašansko poči-ranjenih, od tega jih šest leži v bolnišnici. Vzroki prijateljici, da bi skrbela zanj, medtem ko bi se on odpravil na zdravljenje v Indijo, po vrnitvi domov naj bi popil nekaj viskija in pokadil nekaj »trave«, da bi lažje zaspal, pozneje pa -eksplozija. Si je hotel vzeti življenje? Ruševine in pohištvo so poškodovale tudi več parkiranih avtomobilov, kar sedemnajst stanovanj pa je naenkrat nev-seljivih in družine so za silo namestili v hotelih. Notranjost poslopja po eksploziji Telefoto AP) Tako je bilo videti poslopje po eksploziji (Telefoto AP) i ■ ni NOVICE Delavstvu furlanske tovarne Chimica del Friuli grozi odpust VIDEM - Družba Chimica del Friuli iz skupine Snia Bpd je vpisala včeraj 108 svojih uslužbencev v tako imenovani seznam mobilnosti, ki ni nič drugega kot predvežje dokončnega odpusta. Deželno vodstvo sindikata kemičnih delavcev Fulc ta ukrep seveda obsoja in označuje kot enostransko kršitev nedavnega sporazuma, po katerem bi bilo treba ob izteku dopolnilne blagajne prizadetim zagotoviti delo kje drugje. Danes bo Fulc zbral na skupščini vse delavce, v ponedeljek pa priredil protestno manifestacijo. Avtocesta Trst-Benetke včeraj zaprta zaradi nesreč VIDEM - Avtocesta A-4, ki povezuje Trst z Benetkami, je bila včeraj zjutraj eno uro zaprta zaradi dveh prometnih nesreč. Prva se je zgodila pri Redipugli, kjer sta dva tovornjaka trčila drug v drugega iz nepojasnjenih razlogov, druga pa blizu odcepa za Palmanovo, kjer se je 31-letni Stefano Martinelli z avtomobilom zaletel v kamion in zgrmel v škarpo; pri tem je zadobil težke poškodobe, zaradi katerih so ga sprejeli v videmski bolnišnico s pridržano prognozo. Protest črpalkarjev po vsej deželi FJK TRST - Sindikalne organizacije upraviteljev bencinskih črpalk v FJK Faib-Confesercenti, Figisc-Confcommercio in Fegica-Cisl so s tiskovno noto ostro kritizirali namero o likvidaciji deželne tehnično-posvetovalne komisije za razdeljevanje pogonskih goriv. Res je treba razredčiti nebroj, ki so tako rekoč brezkoristni, toda odpraviti organizem, ki bi moral odigrati pomembno vlogo pri skorajšnjem preustroju celovite črpalkarske mreže v deželi, je naravnost nepojmljivo, ugotavljajo sindikati z zahtevo po takojšnjem srečanju z deželno vlado in načelniki svetovalskih skupin. Obstrelil (ločeno) ženo in ubil njenega ljubimca VERONA - Roberto Carradore (34 let) se je spomladi ločil od žene Laure Stoppele (38), je pa vseeno še hudo ljubosumen. Potem ko se je sinoči sešla z ljubimcem Piom Zardinijem (35), jima je sledil na podeželje, kjer sta se ustavila v temnem kotičku, da bi se ljubila, potegnil iž avta lovsko puško in petkrat ustrelil v njiju: Zardini je bil pri priči mrtev, ženska pa leži v bolnišnici s pridržano prognozo. rt KANALSKA DOLINA Pogovor z župnikom iz Žabnic, frančiškanom Brunom Korošakom Trenutno zbira dokumentacijo za proglasitev dveh slovenskih svetnikov Rudi Pavšič ŽABNICE - Župnika iz Zab-nic, frančiškana dr. Bruna Korošaka (na sliki) sem zmotil sredi dela v pisarni v prvem nadstropju župnišča. Sedel je pred kompjuterjem in mi zaupal. da se veseli tehnologije, Čeravno se z njo docela še ni sprijaznil »Veste, ni lahko človeku mojih let kar tako sprejemati in se vživeti v novo«. Kako ne bi bilo tako, sem si misliL ko sem izvedel, da je Pravi izvedenec za branje srednjeveških rokopisov, ki s kompjuterji res nimajo veliko skupnega. »Gospod Korošak, prišel sem na obisk tudi na Venosije-vo prigovarjanje. Povedal mi ]e, da ste letos imeli zlato niašo in da se ukvarjate s svetniki.« In res bi patra Korošaka lahko imenovali za »sponzorja« slovenskih svetnikov. Njemu se bo treba zahvaliti, če bo Slovenija uradno dobila prva svetnika: Antona Martina Slomška in Friderika Barago. Predvsem za drugega mu je bila iz Vatikana zaupana naloga (uradno se temu reče postu-lantstvo), da preuči delo slovenskega misijonarja, ki je med ameriškimi Indijanci preživel dobrih trideset let. Predvsem pa bo moral pred posebno komisijo zagovarjati dejstvo, da je Baraga delal tudi čudeže. »Brez čudežev ne postaneš svetnik«, je dodal, »medtem ko takšna dejanja niso potrebna za mučenike«, me je poučil in verjetno se zavedal, da v verskih zadevah res nisem kdovekaj doma. Pater Bruno Korošak se je rodil 18. marca 1920 v Mariboru, kjer je doštudiral nižjo gimnazijo. V Ljubljani je končal realko in se vpisal na univerzo. Vojna vihra mu je prekrižala račune, njegovo družino so nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, njega pa je pot vodila na teološko fakulteto (Antonianum) v Rim. Tu je opravil tudi višji doktorski tečaj in se usposobil za branje srednjeveških rokopisov. Postal je redni profesor dogmatike na univerzi »Antonianum« in izredni profesor na »Urbanianumu«, kjer je postal celo glavni tajnik univerze. Kot profesor je predaval dijakom petdeset in ved na_ rodnosti. Med bivanjem v Rimu je postal tudi »vizitator« semenišč po svetu verjetno tudi zaradi poznanja tujih jezikov. Njegova naloga je bila preveriti, če je bil denar za misijone pravilno uporabljen. Veliko svojega časa je pater Korošak posvetil svetnikom. »Vajeništvo« je opravil s hrvaškim mučenikom Nikolajem Taveličem, nato si prizadeval za Antona Martina Slomška, o katerem je v italijanščino prevedel vso potrebno dokumentacijo. Friderik Baraga - z njim se je začel uradno ukvarjati leta 1989 - pa ga še danes zaposluje in o tem sem se lahko prepričal med obiskom v Zab-nicah, saj je dobršen del Ko- rošakove knjižnice bogatila dokumentacija misionarja iz Male Vasi pri Dobrniču. »Ge gre vse po načrtih, bomo Slovenci čez približno leto dni dobili prva uradna svetnika, Slomška in Barago. Se nekaj mesecev namreč potrebujem, da zberem potrebno dokumentacijo. Veste, vsak čudež (Baraga naj bi jih opravil nad 60) je treba opisati, preveriti z zdravniki (nekaj čudežev je z zdravniškega vidika ocenil tudi tržaški zdravnik sicer Ka-nalčan po rodu dr. Rafko Dolhar), da ne gre za nekaj normalnega, kar medicina že pozna. Nato je treba vse to zbrati, priložiti vso dokumentacijo, zdravniške ugotovitve in šele nato vse poslati v Vatikan. Tu se začne pravi proces. Petnajstčlanska komisija, ki jo sestavljajo cerkveni dostojanstveniki, zdravniki in znanstveniki, verni in laiki, oceni priloženo dokumentacijo.« »Ali mi lahko opišete nekaj Baragovih čudežev?« »Eden od zadnjih se je zgodil mladeniču v Združenih državah Amerike. Med igranjem bezbola se je hudo poškodoval v glavo, tako da so zdravniki povsem obupali in so izjavili, da zanj ni več nobene pomoči. Obupani starši so se z molitvijo obrnili do Barage in ga prosili za pomoč. In res čez nekaj dni je fantič povsem ozdravel in ponovno stopil na igrišče. Drugi primer prihaja s Kitajskega, kjer je dekle umiralo zaradi zahrbtne bolezni. Po nekaj dneh molitve je mlada Kitajka povsem ozdravela. Nazadnje bi omenil primer človeka, ki je bil popolnoma paraliziran in se je premikal na vozičku. V hudem obupu se je priporočil Baragi in res je čez nekaj dni začel hoditi in celo voziti avtomobil.« Toliko o čudežih in svetnikih. Pater Korošak mi je povedal, da je leta 1986 postal župnik v Zabnicah. Odrekel se je vabljivim ponudbam in izbral kraj v Kanalski dolini tudi zaradi tega, da ima na razpolago dovolj časa in miru, da zaključi svojo dokumentari-stično delo o Baragi. Kaj pa misli o Slovencih v teh krajih? »Nobenega dvoma ni, da je predvsem v teh krajih tiha asimilacija opravila svoje. Glejte, v svojčas slovenskih Zabnicah je danes velika večina Italijanov, dobršen del katerih prihaja z Juga. V takšnih pogojih je izredno težko govoriti o ugodni bodočnosti za našo narodnost. Mislim, da je rešitev v spremenjenih odnosih do Slovenije in v realni večjezični stvarnosti. Nekatere pobude, kot so tečaj slovenščine ali glasbena vzgoja, so dobrodošle in jih gre podpirati. Ne morejo reševati vseh odprtih vprašanj. Nujno je, da Slovenci dobimo zakon, ki nas bo primemo zaščitil in nam zagotovil sredstva za naše preživetje.« »Julija ste praznovali 50-let-nico mašniškega posvečenja. Najprej ste bili zlatomašniki gostje mariborskega škofa Krambergerja, potem pa so vas počastili v Zabnicah. Kje ste imeli prvo mašo?« »To je bilo v času vojne, 11. februarja 1943 v Rimu, v cerkvi sv. Pavla. Maševal sem sam, ministriral mi je Litvanec, cerkva pa je bila prazna.« Ko sem se z avtomobilom spuščal proti Furlanski nižini, sem pomislil na Korošakove besede o bodočnosti Slovencev v Kanalski dolini. Hudomušno sem si rekel »Kaj ko bi Barago zaprosili za enainšest-deseti čudež...« HOROSKOP / NAPOVEDI PREROKA BARBANERE VIDEM Prvo polletje 94 ^ bo še zelo trdo mL RIM - Za leto 1994, ki naj bi prineslo srečo rojenim v znamenju škorpijona, predvideva pravkar natisnjen almanah Barbanera za italijansko gospodarstvo zelo, zelo trdo prvo polletje. Dolarju napoveduje, da se bo še naprej krepil, Jelcinu, da bo strmoglavil, monegaški kneginji Čarobni, da se bo v tretje omožila in povila novega dojenčka, Charlesu in Diani pa »obljublja« razporoko.. Najznamenitejši italijanski almanah, ki že 232 let objavlja prerokovanja Barbanere iz Foligna, »apeninskega astronoma, asto-loga in filozofa«, posveča tokrat obsežen prostor svetovni politiki in ekonomiji. Italijanom »obljublja« nove davke, zamrznitev plač, nadaljevanje brezposelnosti, dopolnilne blagajne in odpustov, izboljšanje tega mračnega trenda pa prerokuje komaj od julija naprej. V običajnem dialogu s svojim prijateljem Silvanom, ki je tudi sam »filozof« in emblematični predstavnik kmečke modrosti, Barbanera trdi, da bo leta 1994 »še veliko strupa v vladi, doživeli bomo vse mogoče, prišlo bo do novih uglednih sa-momorov-umorov zaradi podkupninskih afer«. Toda potem bo del plena povrnjen, »vse bo šlo mimo kot tornado in doživeli bomo vstajenje«. V italijanski politiki Barbanera prerokuje, da bo KD še naprej šibe-la, popolnoma prenovljena DSL bo rasla, socialisti pa bodo še naprej »žalostni«. Kar zadeva Severno ligo, pa je pod vprašanjem njen lider: »Ce si Bossi ne bo umil ust, če ne bo opustil arogance, se bo sam vrgel v koš... in Liga ga bo odstranila.« Na mednarodnem obzorju apeninski prerok »vidi«, da se bo predsednik ZDA Clinton nemalokrat znašel v težavah, a mu bo uspelo ostati v sedlu, medtem ko bo Jelcin kmalu izgubil oblast, Rusija pa bo doživela nov polom. Težave naj bi čakale tudi Japonsko, Irak in bivšo Jugoslavijo, medtem ko bo kubansko vprašanje s Castrom ostalo nerešeno. In končno še horoskop, po katerem naj bi bilo 1994 srečno leto za škorpijone, ugodno pa tudi za ribe in kozoroge; zadovoljivo bo za devico, raka in bika, malo manj za ovna in leva, za tehtnico in strelca bo spremenljivo, medtem ko bo negativno za vodnarje in dvojčke. VIDEM - Danes bodo na sedežu Trgovinske zbornice v Drevoredu Ungheria, s pričetkom ob 18. uri, predstavili knjigo Luigija Grimaldija »Gol-pe d’autunno«, ki govori o aferi De Rosa in vpletenosti nekaterih vidnih predstavnikov vojske v , prevratniške dejavnosti. Avtor knjige od leta 1990 sodeluje za videmsko redakcijo časopisa »II Gazzettino« iz Benetk. Največ svojih prispevkov je objavil v okviru dejavnosti poltajne organizacije Gladio, v zvezi s prekupčevanjem z orožjem in z mafijskimi posli v naši deželi. Lani mu je založba Kappa izdala knjigo z naslovom »Da Gladio a Cosa Nostra«. R.P. VIDEM / 17 ZABODLJAJEV Morilec bivšega državnega prvaka že za rešetkami VIDEM - Bivši italijanski prvak v dviganju uteži, 49-letni Paolo Vincenzi, je včeraj izgubil življenje v nekem pretepu, med katerim mu je mlad morilec zadal 17 zahodov z nožem. Do umora je v prvih včerajšnjih urah prišlo v Cedajski ulici v Vidmu, dozorel pa je v tamkajšnjih krogih emargnirancev. Sam Vincenzi, ki mu je pred nekaj meseci zaradi bolezni umrla žena, je iskal uteho v alkoholu, medtem ko je bil morilec, ki ga je policija izsledila kmalu po dejanju, 22-letni Jonny Bego, večkrat obsojen zaradi prekrškov proti tujemu premoženju. Preiskovalci, ki predvidevajo, da bodo lahko primer hitro zaključili, medtem preverjajo, ah so pri umoru sodelovale druge osebe. Po prvih ugotvitvah sta se morilec in umorjeni preteklo noč sešla v nekem lokalu, kjer naj bi se začel srdit prepir, ki se je potem izrodil v pretep in umor. Policijo je o dogodku obvestil anonimni telefonski klic, umor pa naj bi ne imel prič. Pokojni Vincenzi je bil v Vidmu zelo znan zaradi športne preteklosti, zadnja leta pa je s sinom upravljal neko telovadnico. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. —-.Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišejc 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za leto 1993 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG VODITELJ UNION VALDOTAINE GOST SSK Trsi ima edinstveno možnost za preporod Posl. Coveri se je srečal tudi z Riccardom lllyjem Zmaga volilne koalicije, ki podpira župansko kandidaturo Riccar-da Illyja, predstavlja e-dinstveno priložnost, da bo Trst stopil v novo federalistično Evropo. V to je prepričan tudi voditelj Union Valdotaine, mladi poslanec Luciano Caveri, ki je bil te dni gost deželnega vodstva Slovenske skupnosti. Gost iz Aoste, ki se v Rimu dosledno poteguje tudi za vprašanja Slovencev v Italiji, je pred-sinoCnjim sodeloval na volilnem shodu SSk v Bazovici, včeraj pa se je med drugim sestal tudi z Illyjem. V prisrčnem pogovoru je Caveri odprtega županskega kandidata podrobno seznanil s položajem v Dolini Aosta in tudi s situacijo, s katero se soočajo narodnostne in jezikovne skupnosti na Apeninskem polotoku. Caverija sta na srečanju z Illyjem spremljala deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar in tržaški pokrajinski tajnik te stranke Martin Brecelj. Kandidat DSL, KD in Zavezništva za Trst je Caveriju obrazložil svoj volilni program in program, ki ga bo izvedel, Ce bo seveda, kot je upati, izvoljen na krmilo tržaške občinske uprave. Mladi valdostanski parlamentarec je predsi- noCnjim v Bazovici govoril o napovedanih reformah državnih institucij, o zaščiti manjšin in tudi o nelahki gradnji nove federalistične Evrope. V tem sklopu je poudaril, da je treba stremeti po Evropi narodnosti in strpnosti, medtem ko si ponekod nevarno utirajo pot nacionalistični pojavi in nevarni izbruhi narodne in etnične mržnje, katerih žrtev so tudi narodne manjšine. S tem v zvezi je Cave- ri naglasil, da je Trst, tudi s temi upravnimi volitvami, postal neke vrste politični laboratorij, na katerega gledajo z velikim zanimanjem mnogi italijanski politični opazovalci. Predstavnik UV je v Bazovici govoril tudi o še vedno nerešenem vprašanju zaščitnega zakona za našo narodnostno skupnost. Pri tem je obljubil, da bo kot doslej, stal dosledno ob strani Slovenski skupnosti ter vsem Slovencem v Italiji za dosego ustavnih in narodnih pravic, na katere čakajo že ves povojni Cas. V Bazovici sta predsi-noCnjim govorila tudi odvetnika Peter MoCnik in Andrej Berdon, kandidata Zavezništva za Trst-Alleanza per Trie-ste za tržaški občinski svet. Oba sta poudarila zelo velik pomen nedeljskih volitev in pozvala vse Slovence na Tržaškem, da v nedeljo na voliščih množično podprejo Illyja in njegovo volilno koalicijo. LUCIANA CASTELUNA SKLENILA KAMPANJO SKR Evropsla poslanka Luciana Castellina je sinoči v Trstu sklenila volilno kampanjo SKP za nedeljske upravne volitve. Castellina se je tudi udeležila sklepne prireditve SKP v miljski občini, na kateri je nastopil tudi Tržaški pevski zbor Tinko Tomažič-1 pod taktirko dirigenta Oskarja Kjudra. V Miljah sta spregovorila tudi županski kandidat "Insieme per Muggia" Sergio Milo in tržaški županski kandidat SKP Stojan Spetič. VOLITVE: KRITIKE SINDIKALISTOV CGIL Nekateri sindikalisti tržaške CGIL so izdali dokument, v kateri podčrtujejo, da ne soglašajo s podporo sindikalnih organizacij županskemu kandidatu Riccardu Illyju. Med podpisniki so tudi Renato Kneipp, Jole Burlo in Giorgio Vesnaver. Podpisniki pozivajo volilce, naj v nedeljo glasujejo za tiste kandidate, ki so pokazali občutljivost in zavzetost za vprašanja dela in delavcev. ILLY VABI VOULCE V KAVARNO TERGESTEO Riccardo Illy, kandidat DSL, Zavezništva za Trst in Krščanske demokacije vabi volilce, da se udeležijo zaključnega volilnega srečanja v kavami Ter-gesteo. Srečanje bo med 19. in 20. uro. DSL pa napoveduje volilno manifestacijo med 10. in 12. mo pred veleblagovnico COOP pri Domju. DREVI V NABREŽINI ZAKLJUČNO ZBOROVANJE LISTE ”INSIEME*SKUPAJ(( Na nabrežinskem trgu bo drevi ob 20.30 zaključni volilni shod liste "Skupaj za Devin-Nabrežino, In-sieme per Duino-Aurisina“. Županski kandidat De-pangher in somišljeniki bodo zadnjic pozvah občane, da v nedeljo podprejo to odprto volilno listo. ANDREJ BERDON: SSK POMEMBNI ČLEN V KOALICIJI ZA ILLVJA Trst ima po dolgem Času priložnost, da se otrese okov preteklosti in zadiha s polnimi pljuči. Na skorajšnjih volitvah - je na sredinem shodu SSk v Bazovici poudaril kandidat za Občino Trst Andrej Berdon - lahko zmaga koalicija, ki predstavlja odprti z nacionalizmom neobremenjeni del mesta. SSk je pomembni Člen te koalicije, saj lahko njeni volilci bistveno prispevajo k uveljavitvi demokratičnega Trsta. V primeru izvolitve bodo njeni predstavniki odigrali v občinskem svetu odločilno vlogo v korist slovenskega življa v naših krajih. »Zmaga naše koalicije bi pomenila tudi spremembo v razpoloženju in Čutenju velikega dela italijanskih someščanov, ki bi imeli bolj sproščen odnos tako do Slovencev v Trstu, kakor tudi do republike Slovenije«. ŠOLSTVO / DEŽELNI SKRBNIK_ Čorbi: »Natečaj je treba izvesti!« Seja Deželne komisije za slovenske šole Vprašanja, ki zadnje mesece in tedne burijo slovensko šolo in širšo slovensko javnost, so bila na dnevnem redu torkove seje Deželne komisije za vprašanja slovenskih šol. Člani komisije, med katerimi pa ni bilo tržaškega in go-riškega šolskega skrbnika, so razpravljali med drugim o problemu šempolajske šole, o ukinitvi natečaja za učitelje in o štipendijah za izpopolnjevanje šolnikov v Sloveniji. V zvezi z zaprtjem poslopja šempolajske osnovne šole je deželni šolski skrbnik Čorbi, ki predseduje komisiji, izjavil, da po njegovem mnenju izredna komisarka ni nameravala postaviti prihodnji občinski svet devinsko-nabrežin-ske občine pred izvršeno dejstvo -zaprtje šempolajske šole. Slovenski elani komisije so bili drugačnega mnenja. Menili so, da bi se lahko dela v šolskem poslopju že zdavnaj zaCela, tako kot so se zaCela in bila tudi izpeljana v drugih šolskih poslopjih v občini. Mnenje komisije je vsekakor bilo, da bi lahko zaceli dela z uporabo vsote, ki jo je imela komisarka na razpolago, medtem ko upraviteljica ne bi mogla razpolagati s proračunom bodoCe občinske uprave. Komisija je tudi obžalovala dejstvo, da je tržaški šolski skrbnik v svojem odloku prvotno prekinil delovanje šempolajske šole v matičnem poslopju za vse šolsko leto, ne pa samo dokler ne bi izvedli potrebnih del. Predsednik komisije se je vsekakor obvezal, da bo pisal devinsko-nabrežinski občini inzahteval, naj Cimprej poskrbi za popravila v šolskem poslopju. Deželna komisija je ob obravnavanju ukinitve natečaja za slovenske učitelje ugotovila, da je bil na- tečaj razpisan z veliko zamudo. Deželni šolski skrbnik Čorbi je bil celo mnenja, da ga ministrstvo za šolstvo ne bi smelo preklicati, pa Čeprav je bil razpisan po vstopu v veljavo aprilskega zakona o varčevanju v javnem sektorju. Čorbi je namreč poudaril, da je 15. člen zakona 417 iz leta 1989 poseben Člen, ki določa pravila za šole manjšin, in ima kot tak prednost pred splošnim zakonom. Čorbi je napovedal, da bo to interpretacijo komisije posredoval odgovornim v Rimu. Komisija je nadalje razpravljala tudi o krčenju določbe mednarodnega dogovora o dodelitvi štipendij za izpopolnjevanje slovenskih šolnikov v Italiji v Sloveniji. Letos se je drugič dogodilo, da je ministrstvo za šolstvo ukinilo plaCe tistim, ki prejejnajo štipendijo. Pred desetimi leti so izdali dovoljenje za izpopolnjevanje in izplačilo osebnih dohodkov tako pozno, da so dobitniki lahko odšli v Ljubljano šele februarja.Deželni šolski skrbnik se je strinjal z ostalimi, da bi bilo obiskovanje samo drugega semestra nerazumljivo tako za univerzo kot za študente-profesorje same, zato pričakuje, da se bo v letošnjem šolskem letu zadeva drugače in predvsem pravočasno rešena. V ta namen bosta deželni šolski skrbnik Čorbi in namestnik tržaškega šolskega skrbnika Grieco pisala v Rim. Torkova seja je bila zadnja seja Deželne komisije za vprašanja slovenskih šol v tej mandatni dobi. Ta mesec namreč zapade njen triletni mandatni rok. Na slovenskih šolah bodo 25. novembra volitve, na katerih bodo slovenski šolniki izvolili svoje nove predstavnike v ta posvetovalni organ. NOVICE KRIZA / PRITISK SINDIKATOV CGIL, CISL IN UIL SODIŠČE / ZARADI DOGODKOV NA VOLIŠČU PRI SV. IVANU Lovec težko ranil dragega lovca V včerajšnjih popoladnskih urah je na poti za DraSco pod Globojnerjem prišlo do nesreče na lovu, ki jo policija Se raziskuje. 64-letni Ottavio Pellegrino iz Ulice Sala in 65-letni Luciano Bassi s Ceste za Lonjer sta bila na lovu, ko se je prvemu sprožila puška. Si-bre so Bassija zadele v meCa in spodnji del trebuha. Nemudoma so ga odpeljali v kati-narsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Lacalamita: Tržaški Lloyd »vreden« 480 milijard lir »Finančni holding Finmare se je pripravljen začeti pogajati o prodaji Tržaškega Lloyda, toda datum mora določiti deželna vlada Furlanije-Julijske krajine,« je dejal vCeraj predsednik holdinga Michele Lacalamita, potem ko je zvedel, da namerava prevzeti večinski delež tržaške plovne družbe Clou Contai-ners, manjšinskega pa reška Croatia Line. Lacalamita se je sicer obregnil ob dejstvo, da mu še nihče ni postregel z ustrezno dokumentacijo. Po njegovem znaša danes vrednost Tržaškega Uoyda 400 milijard lir, katerim pa gre prišteti še 80 milijard za rekapitah-zacijo. Podpis konvencije med Tržaško hranilnico in Repentabrsko občino Na sedežu Tržaške hranilnice so vCeraj obnovili konvencijo med tem bančnim zavodom in Repentabrsko občino. Dokument sta podpisala repentabrski župan Aleksij Križman in predsednik CRT Pier Gioigio Lucarini. Konvencija, ki ima triletno veljavo in jo obnavljajo že dalj Časa, potrjuje dobre odnose med tržaškim bančnim zavodom in okoliško občino. Glasba, posvečena mira drevi v Mieli Krožek za družbeno politična proučevanja Che Guevara prireja drevi, ob 21. uri v gledališču Miela koncert latinskoameriške ljudske glasbe z naslovom »Glasovi in inštrumenti miru«. Nastopila bo glasbena skupina Canaima. Ob tej priložnosti se bodo s pesmimi iz španske državljanske vojne spomnili lika španskega borca Vittoria Vidalija - Carlosa, ki je bil tudi ustanovitelj Krožka Che Guevara. Manifestaciji bo predsedovala prof. Margherita Hack. Monteshell ■ Dežela molči, čas pa leče \/ nevarnosti kar dvesto delovnih mest Drago Gašperlin Sindikalistom Cgil, Cisl in Uil je pošlo potrpljenje: »Osem let Čakamo, zdaj pa nam je vsega dovolj,« so razložili na včerajšnji tiskovni konferenci, s katero so pojasnili svoje stališče do naCrta Monteshell za namestitev podzemnih hranilnikov utekočinjenega propana pod bivšo žaveljsko rafinerijo Aquila. »Nas nib.Ce ne sponsorizira, zanima nas edino usoda delavcev, ki jim grozi odpust,« so zatrdili. In še: »Dežela mora takoj izreci tehnično mnenje, na podlagi katerega bo ministrstvo za okolje odobrilo ali zavrnilo pobudo; reCe naj DA ali NE, ve pa naj, da bomo v primeru negativnega odgovora odločno zahtevali takojšnja pogajanja za drugačno zaposlitev 70 delavcev Aquile, ki so v izredni dopolnilni blagajni.« V resnici se hudo mudi, saj bi morali prizadeti dobiti jutri odslovilna pisma, poleg tega pa bi negativno mnenje spravilo v nevarnost vseh 150 uslužbencev, ki delajo za Monteshell. Kljub temu od nikoder nobenega znamenja, ki bi opravičeval optimizem, medtem pa napreduje konkurenčni naCrt Sea-stocka. Zakaj? Okoliščino, da politične sile ne Črhnejo, lahko razumemo kot opreznost pred nedeljskimi volitvami in decembrsko balotažo, zavlačevanje deželne uprave pa gre pripisati ne le predvolilni previdnosti, ampak menda tudi dejstvu, da želi povezati naCrta Sea-stock in Monteshell v en snop, kot menijo sindikati in namigujejo na zagovarjanje posebnih interesov... Danes bi moral deželni odbornik za načrtovanje Arduini sklicati sestanek med tehniki Eidosa in direktorji zainteresiranih od-borništev, toda sindikati ne vidijo v tem nic odločilnega. Ne samo, odločno opozarjajo na pomanjkanje politične volje, ki prihaja do izraza s protislovnimi izjavami in tolmačenji znotraj enih in istih oblastvenih krogov na Deželi, »sicer bi bilo vprašanje že rešeno«. Proces proti Samu Pahorju preložili na prihodnji januar Odv. Berdon vnovič zahteval izvedbo procesa v Benetkah Proces »Claudio Cec-chelin« so spet prenesli. Včeraj je bila na tržaškem sodišču že peta razprava v zvezi z dogodkom, zaradi katerega so prof. Sama Pahorja obtožili upiranja javnemu funkcionarju (Clau-diu Cecchelinu) in mu takoj naprtili 48 ur jeCe. Pahorjev zagovornik Bogdan Berdon je namreč vCeraj predstavil novo, drugo vlogo, v kateri zahteva, naj se proces prenese v Benetke, ker Trst ne zagotavlja možnosti, ki jih predvidevajo zakonska določila o nepristranskem odvijanju sodnega postopka. O zahtevi se bo moralo izreci Kasacijsko sodišCe, ki je prvo Ber-donovo vlogo o prenosu procesa v Benetke zavr- nilo, ni pa še znano s kakšno motivacijo. Proces se bo nadaljeval 13. januarja prihodnjega leta. Samo Pahor in Bogdan Berdon v svoji zahtevi, da se o dogodkih na svetoivanskem volišču junija predlanskim ne razpravlja na tržaškem sodišCu, vsekakor ne nameravata popustiti. Prva obravnava na tržaškem sodišCu je bila že 27. februarja ’92, druga 13. julija istega leta, tretja 28. januarja letos, Četrta 16. marca letos, ko je odv. Berdon prvič zahteval, da se proces prenese iz Trsta, ker je razpoloženje v mestu nenaklonjeno slovenski narodnostni skupnosti. (Podobne zahteve je Berdon vložil tudi na drugih Pahorjevih procesih). V novi vlogi odv. Berdon navaja »hude grožnje«, v premisi pa poudarja zahtevo po »organizacijski usposobljenosti« javnih uprav in ustanov, da zadosti pravicam slovenske narodnostne skupnosti v Italiji glede javne rabe slovenskega jezika. Tudi to gradivo bo moralo v Rim, na Kasacijsko sodišCe, ki se bo moralo na podlagi novih navedenih razlogov odločiti, na katerem sodišče naj se razvije sodna obravnava. Ce na kratko povzamemo dogodke, ki so sprožile »kolo pravice«, moramo najprej povedati, da se je na junijskem referendumu izpred dveh let, ko so se morali italijanski volilci odločati o zmanjšanju števila preferenc na volitvah za poslansko zbornico, prof. Samo Pahor zglasil na volišču, ki so ga pripravili na osnovni šoli Oton ZupanCiC pri Sv. Ivanu. V slovenščini je vprašal za prevod referendumskega vprašanja, predsednik sodišča pa je velel, naj o-dide, sam pa je poklical policijo. Prof. Pahor se je odločil za pasivni odpor, vendar so ga odnesli na hodnik, med prerivanjem pa je nehote udaril enega od agentov (prej omenjenega Clau-dia Cecchelina), zato so ga odvedli najprej na kvesturo, kmalu nato pa v zapor, kjer je ostal 48 ur. PISMO UREDNIŠTVU Kako je s preferencami v primem istih priimkov h Spoštovano uredništvo! Vašo hvalevredno informativno pobudo o načinu glasovanja na nedeljskih volitvah bi rad še dopolnil z opozorilom. Ce sta na kandidatni listi dva kandidata z istim priimkom, potem je nujno, da volilci napišejo tako ime kot priimek kandidata, ki ga želijo podpreti s preferenco. Tak primer je na listi Demokratične stranke levice za vzhodnokraški rajonski svet, kjer kandidirata Aleksander Kalc in Anamarija Kalc. V pri- meru, da ni napisanega imena, volilna komisija kratkomalo črta preferenco, ostane le glas listi. Verjetno je še kje drugje takšen primer. Zdelo se mi je potrebno opozoriti na to možnost tudi zaradi tega, ker smo bili Slovenci vedno skopi s preferencami. V trenutku ko so preference dragocene predvsem za izvohtev slovenskih predstavnikov, je prav, da smo osveščeni v podrobnostih z vsemi volilnimi mehanizmi. S spoštovanjem Rudi Wilhehn TATVINE / TU DOMIŠLJIJA, TAM NAIVNOST »Počistili vam bomo plašč,« so jima rekli potem pa jima »očistili« žepe in torbico Zmikavti so se sicer modernizirali, pa tudi vse bolj bujno domišljijo imajo, toda naivnost ljudi prav zares ne pozna meja! • Malopridneži so vCeraj okradli dve upokojeni osebi, ki sta bili komaj dvignili penzijo, in to s preizkušeno metodo, ki jo uporabljajo v vsej državi in o kateri se je veliko govorilo celo na televiziji. Pa vendar jim gredo ljudje še zmerom na limanice. Okradenca sta: Giovanni Picanc, rojen leta 1914 v Trstu in stanujoč v Ul. Zovenzoni št. 14, ter Cornelia Prelc, rojena leta 1906 v Trstu in prebivajoča v Ul. Lorenzetti št. 3. Obema je skupna okoliščina, da sta vCeraj zjutraj dvignila za nekaj veC kot dva milijona lir pokojnine s »trinajsto« vred, razlika pa je v tem, da je moški to storil na glavni pošti, Zenska pa na pošti za opernim gledališčem Verdi, in da ju niso okradli isti ljudje, Čeprav so se poslužili iste tehnike - pri priči vam očistimo madeže na plašču, samo slecite ga, pa bo brž nared. Seveda so oba plašCa očistili, a obenem moškemu odnesli penzijo iz žepa, ženski pa iz torbice, kjer je bila tudi hranilna knjižica. Njega so prinesli naokoli dva moška in ženska iz italijanske notranjščine, njo pa moški in ženska severnoafriškega oziroma vzhodnoazijskega videza. Ravno tako vCeraj sta tatinska fanta vstopila v trgovino krznenih plaščev Sossi v Ul. S. Lazzaro št. 6 in povprašala osebje za nekatere informacije, ko pa sta se po vljudni zahvali oddaljila, na prodajnem pultu ni bilo veC dobre tri milijone vrednega krznenega plašCa, ki je bil že lepo zavit, da bi ga izročili naročniku... Nastopi gojencev ricmanjske godbe Da bi bilo učenje malih gojencev cim uspešnejše, so pri ric-manjski glasbeni Soli uvedli štiri redne letne nastope. Tako se v teh dneh mladi godbeniki predstavljajo svojim vrstnikom, svoje znanje pa preizkušajo tudi pred "zunanjimi poslušalci”, točneje pedagogi drugih razredov. Sola ricmanjske godbe šteje tudi v tem letu precej gojencev, nekateri se z glasbo Sele srečujejo, drugi pa zahajajo ie v prve in druge letnike razredov za razna glasbila. Notranji nastopi, od katerih bo vsak drugi odprt tudi občinstvu, pivdstavljajo zanimivo preverejanje znanja in sprotno utrjevanje osvojene snovi. Najmlajši gojenci sledijo glasbenemu pouku po Orff-Kodalyjevi metodi, poleg trobil, pihal in tolkal pa se v Ricmanjih učijo tudi igranja na klavir, (dam) Taborniška dejavnost pri Sv. Ivanu Pri Sv. Ivanu se spet zbira taborniška družina jadranskih delfinov: delovanje se že nekaj tednov obuja v prostorih KD Škamperle, vodita pa ga Irina Cebulec in Alenka Spetič. Srečanja so ob sredah, od 14.45 do 15.45, v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Na teh začetnih priložnostih posvečajo novi člani predvsem veliko pozornosti medsebojnemu spoznavanju, petju in družabni igri. Pripravljajo pa se tudi prvi podvigi v naravi, pri.čemer bodo malim medvedkom in čebelicam priskočili na pomoč Se drugi izkušeni vodniki. Vabilo k sodelovanju pa je odprto najširšemu krogu mladih, od 8. leta starosti dalje, (dam) rCZZIvlJEPElJO NA TRŽAŠKEM TUDI VOLITVE ZA RAJONSKE SVETE Tržaška občinska uprava naj končno pokuka čez Obelisk ANAMARIJA KALC (DSL) Potrebna prenova političnega in upravnega ustroja Tržaške občine gre tokrat tudi preko decentralizacije. Občinski statut m nov pravilnik vsebujeta pozi-ivne novosti in odpirata nove možnosti, ki pa jih moramo še udejaniti. V tem smislu bodo imeli novoizvoljeni rajonski sveti veliko odgovornosti, še Posebno kraški, saj bo tudi od njihovega delovanja odvisno, Ce se bo uveljavila specifičnost, ki za ta teritorij določa sam občinski statut. Dela ne bo manjkalo. Nov regulacijski naCrt, kraški park, reorganiza-pija prometne mreže, zakon 16 m številna druga za nas še posebno pomembna in delikatna vprašanja bodo predmet razprav v prihodnjih mesecih. ajonski svet mora pri tem postati suveren sogovornik ržaške občine! Naš program vsekakor vsebuje na prvem mestu vprašanje sožitja med slovensko in italijansko populacijo °t predpogoj za pozitivno de-ovanje na tem območju. To je zahtevno delo, saj smo vedno znova priče poskusom netenja nacionalne mržnje in razdorov. Do danes so se ti poskusi izjalovili, kar je v veliki meri tudi zasluga nesebičnega delovanja naše svetovalske skupine. Ne nazadnje bo treba vložiti vse naše sile v reševanje tudi številnih starih problemov vzhod-nokraskega ozemlja, kot so razsvetljava, greznice, omrežje ma-tanizacije vzhodnokraških vasi, sodobne socialne usluge. Na kratko, Tržaška občina mora končno pokukati Cez Obelisk! DAVID SLOBEC (SSk) tovanju med Slovenci in Italijani. Obvezali smo se, da bomo posebno pozornost namenili ovrednotenju teritorija Vzhodnega Krasa ob upoštevanju vseh njegovih značilnosti ter da bomo pospeševali uravnovešen razvoj vseh njegovih komponent ob upoštevanju naravova-stvenih, gospodarskih, kmetijskih ter seveda tudi kulturnih in etničnih značilnosti. Posebno skrb bomo posvetili cestam, razstveljavi in racionalizaciji prometa ter obnovi starih in zapuščenih zgradb predvsem v središčih kraških vasi. Kandidati SSk se bomo trudili, Ce bomo izvoljeni, da se poveča kvaliteta socialne oskrbe zlasti na domovih. Potegovali se bomo tudi za takojšnjo odobritev pravilnika o poslovanju jusarskih odborov, ki naj zajamči njihovo legitimno delovanje, obenem pa bomo od novoizvoljene občinske uprave tudi zahtevali, da uresniči vse podpisane dogovore in obljube. TATJANA MALALAN (SKP) V tej zadnji mandatni dobi je bilo po mojem mnenju delovanje vzhodnokraškega sosveta vsekakor precej uspešno, kljub omalovaževalnemu odnosu, ki ga je imela tržaška občina do vzhodnega Krasa in do njenega prebivalstva. Kandidati SSk za vzhodnok-raški sosvet smo se ob predstavitvi liste obzevali, da bomo v primeru izvolitve še naprej zagovarjali težnje in zahteve prebivalstva Vzhodnega Krasa in pospeševali rast omikanega in konstruktivnega sožitja, ki naj temelji na medsebojnem spoš- Glavna tema, ki povezuje celoten program, je zagotovitev idealov miru, sožitja, enakopravnosti, antifašizma in solidarnosti, ki so prav v tem trenutku izrednega pomena. Ze v tej mandatni dobi je v zvezi s tem stranka dokazala zavzetost v primeru pozitivnega boja za ohranitev Člena 27 o rabi slovenskega jezika. Toda, kot vemo, imajo krajevni sosveti malo moči tudi z novim pravilnikom in ima zadnjo besedo občinski svet. Prav zato hočemo doseči večjo moC odločanja rajonskih svetov, kajti šele potem bo mogoče rešiti probleme vseh vzhodnokraških vasi. Občina se običajno zavzame za nekatere problemen samo v predvolilni kampanji. Primer je napeljava metanskega omrežja, kar je ustvarilo vaščanom celo vrsto problemov, marsikdo pa pri tem ne ve, da metana ne bo dobil. Pomembno vprašanje je gradnja javnega centra, ne samo zato, da bi rajonski svet imel svoj sedež, ampak tudi za uresničitev športnih in socialnih potreb tako mladih kot starejših občanov. Občutena je tudi potreba po otroških jaslih in po ureditvi strelišča na Opčinah ter spomenikov na Opčinah, pri Banih, v PadriCah, Gropadi in Bazovici. Tudi jusarji že leta zaman zahtevajo polno avtonomijo upravljanja. Velik problem predstavlja zlasti na Opčinah promet, ki bi ga bilo treba preurediti ter pri tem rešiti tudi vprašanje parkirišč. Težave so nadalje z javno razsvetljavo in še bi lahko naštevali veCje in manjše probleme, ki še vedno Čakajo na rešitev. Posebno vprašanje je odnos Dežele, ki je obljubila, da bo kot protivrednost zaradi škode ob gradnji sinhrotrona uresničila šolske, ekonomske in kulturne strukture. Mi zahtevamo, da se Dežela drži teh obljub. RAZVEJANA DEJAVNOST SKD KRAŠKI DOM VCERAJ-DANES Repentabrski osnovnošolci mislijo na Bubničev natečaj Drevi srečanje z mentorico Marto Košutovo o moški ljudski noši Kot narekuje najbolj žlahtna ljudska tradicija, )e kulturno društvo Kraški dom iz repentabrske , Cme primemo obeležilo martinovanje s kulturno družabnim podoživljanjem tega običaja. Praznovanje v Čast novemu vinu se je izteklo v dveh dejanjih. Prejšnji Ce-trtek je bil Kršaki dom soorganizator oz. gostitelj prijetnega martinovanja, m sta ga oblikovala in po-f ®sJf v. eter Radio Trst A m Radio Koper. V ne-neljo pa so se elani društva odpravili na martinovanje v Rezijo. Zanimanje za to pobudo je bilo v Re-Pnu in ostalih vaseh to-i šno, da so ob sprejemu prijav v enem samem dnevu napolnili avtobus no zadnjega sedeža. To nas ne sme Čuditi, saj ima repentabrska skupnost navadno izostreno zavest, da spontano strne svoje vrste tako pri oblikovanju večjih prireditev, kot je npr. kraška ohcet, kot pri pobudah, ki so uglašene bolj na struno družabnosti. Kulturni delavci društva Rezijanski dum so priCakah repentabrske goste v gostilni na Ravenci, kjer so pripravili bogat enourni program. Predsednica Luigia Negro je predstavila domače društvo in krajevno stvarnost. V kulturnem delu sporeda so zaigrali rezijanski citiravci, ženska skupina je zapela tipične pesmi, starejša gospa Jelica je pripovedovala pravljice, Silvana Paletti je prebrala nekaj svojih pesmi, zaplesala pa le tudi domaCa folklorna skupina. Repentabrski gostje so nato s predsednico Vesno Guštin na Čelu se sami predstavili kraško stvarnost na Tržaškem in delovanje KD Kraški dom. Dogovorili so se, da bodo povezali tesne stike in člani Rezijanskga duma bodo v kratkem vrnili obisk na Repentabor. Po tem uradnem delu kulturnega srečanja se je spontano razvila vesela družabnost. Učenci repentabrske osnovne šole Alojz Gradnik so v soboto v spremstvu svojih učiteljic obiskali dom Albina Bubniča. Predstavniki KD Kraški dom so jim pokazali razpoložljivo gradivo in orisali Bubničev lik, tako da so otroci dobili dovolj informacij, da se s -^IMINAR / DANES V GREGORČIČEVI DVORANI VValter Lo Nigro današnji drugi gost seminarja za pevovodje v priredbi ZSKD VValter Lo Nigro bo današnji gost se-7 Štirje šolarji pa so bili na nekem koncer- izletnike Čakali pred rim- nik policije Matt Tapp je po podobni nesreči, ki je so bili hudo ranjeni, ko tu. sko katoliško šolo v Ha- izjavil: »Potegniti iz vo- terjala življenje 10 oseb, je hombi, s katerim so se Kombi je vozil z vi- gleyu, ko je prispel drugi žila iznakažena trupla 0(j katerih je devet bilo peljali, trčil v tovornjak soko hitrostjo, ko je trčil kombi s šolarji, ki jim je otrok, je najhujše, kar ameriških turistov in za- m se vnel. Do nesreče je v tovornjak službe za vz- sporočil vest o nesreči. utegne doleteti polici- ra(jt katere so nekateri zahtevali, naj tudi kombije in avtobuse opremijo z varnostnimi pasovi. Ena možnih razlag, zakaj je do nesrečo prišlo, je ta, da učiteljica za volanom ni videla opozorilnega napisa na tovornjaku, naj se drži levega pasu, glede tega pa je policijski višji nadzornik Mark Jones dejal, da je bil po izjavah očividcev napis v trenutku nesreče zakrit. Dodal je, da bo preiskava o tem zelo temeljita. Po nesreči so se ihteči otroci pred šolo objemali, pretreseni učitelji pa so se zbrali v šolskih prostorih. Učitelj Paul Hill je radijski postaji BBC jokaje povedal, da je šola ostala brez desetih izmed najprikupnejših otrok, ki bi jih človek kdaj mogel srečati. »To je bila najbolj tragična noč našega življenja.« Kraljica Elizabeta je izrazila svoje sožalje prizadetim družinam in šoli. Iz Buckinghamske palače so sporočili, da je nesreča kraljico globoko pretre- Dekleti sta planili v jok, ko sta pred šolo v Hagleyu izvedeli, da ne bosta več videli svojih Sošolk in sošolcev (letefoto AP) sla. rC DANSKA / PODVIG Italijanom levji delež na mostu čez Samsebelt NYBORG (DANSKA) - Postopoma zadobiva svoje obrise kot mogočni simbol boleče evropske integracije orjaški most preko Velikega Belta (Samsebelt), ki bo povezal otok Fyn s Sjel-landom. Do sedaj so dogradili del mostu od Fy-na do otočka Sproge v sredini Velikega Belta. Vsak čas bodo začeli graditi vzhodni del, ki bo povezal Sjelland, otok glavnega mesta Ke-benhavna, in kjer bodo Italijani družb Iritecna m Cmf odigrali glavno vlogo. Prav oni bodo namreč zgradili najdaljši viseči most na svetu. Pod mostom bodo čez dve leti izročili svojemu namenu tudi železniški predor, neke vrste podvodni teleskop. Pri gradnji mostu, ki je s svojimi 18 kilometri dvakrat daljši od mostu Seto Ohaši na Japonskem, sodelujejo ramo ob rami N^mci, Francozi, Italijani, Danci, Nizozemci, Britanci in Portugalci. Kljub temu da so domačim hoteh »danski zakup«, je ta potekal po pravilih enotnega evropskega trga, za dela so se torej potegovale družbe in podjetja iz 12 držav članic Evropske skupnosti. Kot je povedal predstavnik za tisk Claus Staerbo pa je vseeno prišlo do zapletov, sodelovanje so skalili predsodki, ki so še vedno globoko zakoreninjeni v Evropi, tako da so celo organizirali posebne tečaje za delavce in vodstveno osebje, s katerimi bi utrdili razumevanje na kulturnem področju. Ti zapleti pa niso zvr- li del, ki pospešeno napredujejo. Kdor s trajektom prečka preliv se že sedaj čudi 6, 6 kilometra dolgemu zahodnemu železobetonskemu mostu. Njegova vitka bela struktura že sedaj omogoča dostop do Sprogoja. Zahodni most je visok samo 18 metrov, ker pod njim lahko plujejo zaradi plitvega morja le manjša plovila. Popolnoma drugačen bo vzhodni, ker bo moral omogočiti normalen pomorski promet, tako da bo osrednji lok visok kar 65 metrov. »To je najlepši del mostu in zgradili ga bodo prav Italijani«, pravi Lizzi Rugolo, predstavnik za tisk kozorcija Ea-st Bridge Consortium, ki združuje genovsko Iri-tecno in Uvomski Cmf. Na gradbišču neke portugalske družbe v Si-nesu montirajo kovinske dele, ki jih izdeluje toskanska družba. Po morju jih nato odpeljejo v Aalborg (severovzhodni Jylland ob Kattegatu). Ko bodo julija 1994 Nemci in Nizozemci dokončali temelje, bodo Italijani začeli z montažo, tako da bo do leta 1997 vse končano. »Spoštovali bomo predvidene roke«, je zagotovil šef projekta, inženir Andrea Cozzani (Iritecna). »Temu evropskemu delovnemu dosežku na pragu drugega tisočletja dajemo izredni pomen in smo prepričani, da bomo kos nalogi.« Vsi namreč odkrito upajo na nove podvige: most preko 0resunda, med Sjellan-dom in Švedsko, ter most preko Messinske ožine. zda / škofovsko pismo NEMČIJA / PREPLAH Medsebojna pomoč utrjuje Izboljšati zakonsko življenje Kompjuterski poštni predali neonacističnih organizacij NEW YORK - V pastoralnem pismu vsem katoličanom je ameriška škofovska konferenca navedla pet nasvetov, kako utrditi in izboljšati zakonsko življenje. Cerkev se zaveda, da je družina neke vrste »domača cerkev«, ki pa jo iz vseh strani ogroža sodobno življenje. Ljudje so prezaposleni in zato morajo pari premostiti »dosedanje spolne klišeje« in graditi svoje razmerje »na medsebojni izmenjavi«. Pismo je napisano v skrajno preprostem jeziku, tako da je razumljivo tudi za neizobražene. Kot prvo škofje možem svetujejo, naj pomagajo ženi pri gospodinjskih delih in pri vzgoji otrok. Ženskam svetujejo večjo odprtost, naj jih ne bo strah pokazati svoja čustva in ideje, če pa se hočejo razjeziti, naj se razjezijo. Starši naj pri pomembnih odločitvah vprašajo za mnenje tudi svoje otroke. Pri četrtem nasvetu pa škofje ugotavljajo, da družina ostaja skupaj, če se skupaj hrani, pa naj bo to za domačo mizo, ali v okrepčevalnicah, kjer ponujajo hamburgerje in pražen krompir. Kot peto škofje svetujejo dobra družinska dela, ki utrjujejo zakon. Tradicionalisti so seveda to pismo že ožigosali kot »izplakovanje posvetnega sociologiziranja pod debelim slojem večkulturnosti in s tankim katoliškim premazom«. Škofov pa ta kritika ni prizadela, saj so pastoralno pismo odobrili soglasno. BERLIN - Po letih podcenjevanja se Nemčija vedno bolj zaveda, da njihovi neonacisti niso le »folklorni nostalgiki« temveč zelo nevarni skrajneži. Oblasti je sedaj bolj kot njihovih shodov strah razvejene kompjuterske mreže med posameznimi člani in skrajnodesničarskimi organizacijami. To so tako imenovani kompjuterski poštni predah (computer-mailbox), o katerih je predsinočnjim obširno poročala prva nemška državna televizijska mreža ARD. »Mailboxe« varujejo šifre, ki povzročajo težave celo izvedencem zvezne policije. Z njimi neonacisti širijo informacije o načrtovanih manifestacijah, posredujejo podatke za obrtniško izdelavo eksplozivov in pek-lanskih strojev, navajajo imena svojih potencialnih sovražnikov. Trenutno naj bi bilo dober ducat takih informativnih sistemov, tako da se lahko vsak »kamerad«, ki so mu dah telefonsko številko in šifro, poveže s svojim osebnim kompjuterjem. Notranja varnostna služba (Verfassungs-schutz) navaja, da je v Nemčiji 42 tisoč desničarskih skrajnežev, od teh skoraj 7.000 skrajno nasilnih skinheadov in kakih 2.000 pravih neonacistov. Kljub temu da je varnostna služba še pred kratkim trdila, da nemškim desničarskim skrajnežem manjka »osrednje vodstvo«, pa je šef Ver-fassungsschutza Eckart Werthebach že avgusta poudaril, da razne neonacistične skupine ustanavljajo »enotno fronto«. Do tega sklepa so prišli, potem ko so že aprila v Erlangnu odkrili »kompjutersko banko podatkov« za »narodne aktiviste«, ki jo je poleg strogega nemškega zakona, ki prepoveduje telefonski družbi preverjanje posredovanih informacij, varovalo še pet varnostnih nivojev. Kot so predsinočnjim navedli »mail-boxi« posredujejo svojim članom podatke tudi o tistih nemških deželah, ki dopuščajo neonacistične shode. Osebni podatki potencialnih sovražnikov: levičarjev, novinarjev in sodnikov, pa so dostopni le »neonacističnim izbrancem«. O nefolklornih značilnosti pa pričajo podatki, da so od leta 1991 neonacisti ubih 28 oseb, v prvih desetih mesecih letos pa ranih 600 ljudi. Pri Pekingu izdelujejo opeko kar iz odpadkov PEKING - Tudi kitajska mesta se ubadajo z vprašanjem odpadkov, tako da je v predme-. stju Pekinga začela poskusno obratovati tovarna, ki trde odpadke predeluje v opeko. V enem mesecu so iz 46.884 ton odpadkov izdelali 54 milijonov opek, kar je za Kitajsko, ki skuša varčevati pri vsem zelo pomemben dosežek. Po mnenju strokovnjakov, M so izumili ta postopek, so opeke iz smeti boljše od glinenih. HONG KONG / PO DVEH TEDNIH Odstranili tajvansko letalo HONG KONG - Po dobrih dveh tednih so končno dvignili boeing 747 (na sliki AP) tajvanske letalske družbe »China Airlines«, ki je med pristankom na hongkonškem letališču Kai tak 4. novembra zdrsnil v morje. Takrat je bilo lažje ranjenih le 5 od 296 oseb, ki jih je bilo v tajvanskem letalu, saj je letalo »nasedlo« na plitvini, tako da je reševalna akcija trajala vsega 30 minut. Prav plitvo morje, ki je preprečilo žrtve, pa je do skrajnosti obtežilo dela za odstranitev letala. Dobrota je sirota LONDON - Kruta enajstletnika, ki sta umorila triletnega otroka, kako je neznanec muCil šolarko, preden bi jo posilil in zadavil na nekem predmestnem travniku, vsaka najmanjša podrobnost o pevcu Michaelu Jacksonu, ki ga je trinajstletni prijateljček obtožil, da ga je spolno zlorabljal in se sedaj zasvojen z mamili zdravi v neki londonski kliniki: to so vesti, ki danes najbolj zanimajo bralce angleških časopisov. Ugledni dnevnik Daily Telegraph se je domislil nečesa res originalnega: na zahtevo bralcev, sitih vsakdanje mere pretresljivih in strašnih novic, je začel objavljati stran s samimi dobrimi novicami. Pobuda pa je baje prava polomija. Pri dnevniku so bhi prisiljeni priznati, da je danes skoraj nemogoče objavljati pozitiven časopis, ker se pač ni mogoče izogniti brezbrižnemu »kaj me pa briga« bralcev. Pravijo, da bi hoteli brati o lepih dogodkih, v resnici pa kot hijene vohajo za škandali, krvjo in skrivnostnimi ter prepovedanimi dogodki. Telegrafova stran z dobrimi vestmi, šestnajsta stran, je, iskreno povedano, res dolgočasna: »Ukrajinski mož je našel svojo ženo po tridesetih letih«, »Srečno življenje jazbecev v Glouster-shirju«, »Pomembni koncert mladih glasbenikov v Royal Albert Hallu«, »Padalec je živ in zdrav pristal v čredi ovac«. In še; »Pogovori med prvim ministrom in njegovo norveško kolegico«, ko vsi prav dobro vedo, da med Veliko Britanijo in Norveško ni nobenega pomembnega odprtega vprašanja in da med obema vladnima predsednikoma ni nikoli bilo ničesar. V svojem poskusu, da bi tisk postal nekoliko bolj »človeški«, pri Daily Telegraphu trdijo, da ni dobro omalovaževati dobre novice, obenem pa odkrito priznavajo, da ljudje hočejo dramatične vesti in da je »Zenska, ki je niso posilili, pretepli ali okradli«, povsem nepomembna. Bralci z zanimanjem sledijo vestem v zvezi z lakoto, če zaradi nje umirajo ljudje, ko pa se pojavi ekipa dobrih zdravnikov, ki je pripravljena pomagati, vest ni več zanimiva. Pobuda dnevnika dokazuje, da zgodbe s srečnim koncem ljudi zanimajo samo načelno, v resnici pa so nadvse dolgočasne. »Bralci so po svoje vsi perverzni,« je žalostno zapisal Telegraph._ V OSPREDJU / JESENSKA ANALIZA GOSPODARSKIH GIBANJ Vlada napoveduje manjšo osebno porabo Rast plač naj bi preprečili s socialnim sporazumom - Še letos podpis sporazuma o coni proste trgovine z Madžarsko Podražitev elektrike le lovi inflacijo LJUBLJANA - Vlada je včeraj privolila v podražitev elektrike le za slabih deset odstotkov (sklep naj bi pričel veljati s 1. decembrom), Čeprav je Elektro Slovenija predlagalo podražitev elektrike povprečno za veC kot 40 odstotkov. Elektrikarji trdijo, da jim taksna podražitev ne pomeni skoraj nic, saj gre zgolj za lovljenje inflacije, kar sta pomenili tudi dve letošnji podražitvi, ki tudi nista dosegli niti deset odstotkov. To pomeni, da so predvidevanja vladne strategije o približevanju cen toka evropskim le prazne obljube, Čeprav vladni predstavniki zatrjujejo, da bomo postopno v petih do sedmih letih dosegli 80-od-stotno raven cen elektrike v ES. V Elesu trdijo, da je bila tudi zadnja 9-odstotna podražitev elektrike, ki je veljala od 15. junija (zahtevah so namreč 61-odsto-tno podražitev) le kaplja v morje. Ob tem pa velja poudariti, da se je življenjska doba številnih naprav v slovenskem elektrogospodarstvu že zdavnaj iztekla. Samo zamenjava enega od nekaj sto daljnovo-dnih stikal stane na primer kar milijon nemških mark. V Elesu opozarjajo tudi na prenizko ceno električne energije v primerjavi z drugimi energenti, pri Čemer je treba upoštevati, da so stroški pridobivanja elektrike dražji kot v sosednjih državah, kjer večino elektrike proizvedejo v hidroelektrarnah. Opozarjajo tudi na letošnjo sušo, ki je »zamajala« elektroenergetsko bilanco, saj so morali uvažati precej veC elektrike. V ceni elektrike vlada doslej ni upoštevala amortizacije, izračuni pa kažejo, da ta znaša kar tretjino stroškov. Sicer pa slovenska cena električne energije dosega le približno polovico povprečne evropske cene, v primerjavi na primer z Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Švico in Grčijo. V Elektrogospodarstvu Slovenije poudarjajo, da že nekaj Časa poslujejo na robu zmogljivosti. V devetih letošnjih mesecih so stroški poslovanja znašah 71, 8 milijona tolarjev, vsi prihodki skupaj z dotacijami iz proračuna pa znašajo 48, 2 milijarde. To pomeni, da stroške pokrivajo 67-odstotno, sredstev za amortizacijo (26, 2 milijarde tolarjev) pa seveda ni. Zato tudi niso izključene okvare poglavitnih energetskih objektov, kot sta TE Šoštanj in JE Krško. Mile Cuk r PARLAMENTARNA KRONIKA n O obrambnem tolarju po hitrem postopku LJUBLJANA - Parlamentarni odbor za obrambo je na včerajšnji seji obravnaval predlog zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov v obrambnih silah Republike Slovenije, s katerimi naj bi v obrambne namene do leta 2001 zbrali 1, 295 milijarde mark, po 162 milijonov mark na leto. Besedilo predlaganega zakona, ki obsega le pet Členov, so elani odbora za obrambo obravnavali na odprtem delu seje, o uvodu in obrazložitvi, ki vsebuje tudi tabelami pregled porabe sredstev, oba pa nosita oznako uradne skrivnosti, pa so razpravljali na zaprtem delu seje. Državi zbor je po obravnavi proračunskega memoranduma sprejel sklep, da je omenjeni zakon treba sprejeti pred proračunom za leto 1994, zato vlada predlaga sprejem zakona po hitrem postopku, kar so elani odbora včeraj podprli. Kot je povedal obrambni minister Janez Janša, so se tako dogovorih tudi na včerajšnjem sestanku vladne koalicije. Sredstva iz zakona naj bi v celoti namenih obrambnemu področju, in sicer pretežno za protiletalsko obrambo, obrambo na morju in za posodobitev sistema zvez. Potrebna sredstva naj bi se v proračunu zagotovila s sredstvi iz najetih posojil, o Čemer bo odločala vlada, pogodbe o najetju posojila pa bo sklepal finančni minister. (STA) KVIAZ o odsotnosti poslancev LJUBLJANA - Poslanci, ki so bih oktobra neopravičeno odsotni s sej delovnih teles in zasedanj državnega zbora, ne bodo denarno kaznovani, so sklenih elani komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Menih so namreč, da poslanci zaradi stalnih zasedanj državnega zbora niso mogh opravljati vsega dela. Za izboljšanje dela v prihodnje bodo najprej predlagali dogovor s komisijo za poslovnik in vodstvom državnega zbora. Sicer pa je komisija ugotovila, da poročilo o odsotnosti poslancev s sej ni popolno, zato poimenska objava ne bi bila korektna. Tudi 8-dnevni rok za pritožbo, ki je na voljo poslancem, še ni potekel. Komisija ugotavlja, da delovna telesa niso posredovala vseh obvestil in dokazil o razlogih za odsotnost poslancev (bolezni, dopusti). Vrsta opravičil poslancev pa vsebuje razloge, ki niso predvideni v merilih za določanje denarnih kazni (druge delovne obveznosti, dogovor z volilci, osebni razlogi). Poseben problem pa nastane, ker nekateri poslanci po začetku seje odidejo in se brez opravičila do konca seje ne vrnejo. V nadaljevanju je komisija govorila o funkcijskem dodatku za poslance in sprejela nekaj sprememb. Predsednikom preiskovalnih komisij (Polonci Dobrajc, Francetu BuCarju, Zoranu Madonu) in komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja podjetij (Izidom Rejcu) so poveCah dodatek s 30 na 40 odstotkov osnove. Predsedniku komisije o nezdružljivosti opravljanja javne firnkcije s pridobitno dejavnostjo Cirilu Pucku so povečali dodatek s 25 na 30 odstotkov, zmanjšah pa so ga predsedniku komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ Igorju Omerzi, in sicer s 40 na 30 odstotkov osnove. Bruto plaCa poslancev za mesec oktober pa znaša 286.445 tolarjev. (M. A.) LJUBLJANA - »Imamo realne možnosti, da v prihodnjem letu ne bomo veC imeli opravka z gospodarsko recesijo, ampak z začetkom gospodarskega oživljanja,« je ob predstavitvi t. i. jesenske analize gospodarskih gibanj do konca leta in ocen za prihodnje leto, ki jo je vCeraj sprejela vlada, dejal minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun. Možnosti so zato, ker je glavni šok po izgubi jugoslovanskih trgov mimo in ker pri privatizaciji ni veC negotovosti. Andrej Hartman z Zavoda RS za makroekonomske analize in razvoj je dodal, da je presenečen nad letošnjo realno triodstotno rastjo investicij; žal se je za okoli tri odstotke povečala tudi javna pora- ba, osebna pa celo za deset odstotkov. Tudi izvoz je letos - Ce izločimo medvalu-tne vplive - realno večji. Najbolj negativna je rast plaC, ki se prehva v tekoCo porabo, narodnogospodarsko varčevanje (brez katerega ni investicij) pa je za Četrtino manjše. V letu 1994 naj bi premostili izgube trgov, varčevanje poveCah s 17, 6 na 20 odstotkov, investicije pa naj bi bile realno večje za deset odstotkov. TekoCa osebna poraba bi morala biti manjša za tri odstotke, javna poraba pa za odstotek. Vse to bi prineslo enoodstotno rast BDP. Na vprašanje, kako namerava vla- da zmanjšati osebno porabo, Ce pa plaCe naraščajo, je KraCun odgovoril, da dosedanja dohodkovna pohtika in administrativno . omejevanje plaC dolgoročno res nista bila uspešna, zato je edina prava pot v prihodnjem letu - doseči socialni pakt oziroma sporazum. Imamo dve možnosti: omejitev plaC, gospodarski razvoj in manjšo brezposelnost ali pa kratkoročne učinke z izsiljevanjem, večjo brezposelnost in inflacijo. Davorin KraCun je še povedal, da se bo kmalu zaCel zadnji krog pogajanj z Madžarsko o sklenitvi sporazuma o coni proste trgovine, ki bi ga lahko uveljavili že s 1. marcem 1994. Ta sporazum naj bi odpravil carino za okoli 60 odstotkov industrijskih izdelkov, za 38 odstotkov izdelkov bi trgovino sprostili postopoma (od leta 1995 do 1997), za dva odstotka občutljivih izdelkov pa bi prehodno obdobje trajalo do leta 2001. Državna sekretarka Vojka Ravbar je dodala, da iz Madžarske uvažamo veC, kot tja izvažamo, omenjeni sporazum pa bi lahko pripomogel k večjemu izvozu. Vlada je na včerajšnji seji sprejela še predloga zakonov o zavarovalnicah in o državnem tožilstvu ter sklenila ustanoviti Urad RS za invalide. Andreja Rednak PARLAMENTARNA PREISKAVA AFERE ELAN NDS / LOKALNA SAMOUPRAVA V pričakovanju padca vlade Zahteve po resnejšem delu poslancev v parlamentu LJUBLJANA - Slovenska družba drvi v anemijo, popolno razsutje vseh vrednot, so na včerajšnji konferenci ugotovili predstavniki Narodne demokratske stranke, krila Slovenskih krščanskih demokratov, ko so predstavljali svoja stališča do vpletanja tajne službe v lanske volitve. Predstavih so še svoje poglede na lokalno samoupravo in govorih o mednarodnem sodelovanju in napadu na Člana stranke Slavka Aubrehta. Predsednik krila NDS Andrej Umek je povedal, da je stranka volilno komisijo zaprosila za pojasnila o sodelovanju posameznikov in strank, na primer Slovenske nacionalne stranke, iz lanske volilne kompani-je s tajno službo, pa je dobila odgovor, da komisija Zelo težko bo najti izginuli denar Zanimive ugotovitve Chorleso Morleyo LJUBLJANA - Parlamentarna preiskovalna komisija, ki raziskuje ozadja najbolj razvpitih afer, je na včerajšnji seji poslušala poročilo Charlesa Morleya, predstavnika revizijske hiše Morley Group Ltd. iz Washingtona, ki je pred meseci po naročilu slovenske vlade pregledal potek preiskave v begunjski tovarni Elan. Ameriški finančni strokovnjak je povedal, da gre brez dvoma za eno najveCjih preiskav v zgodovini Slovenije in da sta slovenska policija in tožilstvo opravila svoje delo v »rekordnem« Času. Pri denarju, ki je »ušel« v tujino (v primem Elana gre za veC sto milijonov dolarjev!), pa bi Slovenija potrebovala sodelovanje tujih vlad in pohcij. Charles Morley je razlagal preproste načine, kako je denar lahko »izginil« iz države - slovensko podjetje je, na primer, prodalo računalnik za 1000 dolarjev avstrijskemu, ta je isti računalnik pro- za to ni pristojna. Umek je menil, da bi komisija morala odgovoriti ah pa svetovati, kdo lahko odgovori, ter zatrdil, da bo NDS poskušala dobiti te odgovore. Rajko Pirnat pa je odgovoril, da nespoštovanje zakonov, divje lastninjenje, zmeda pri odločanju v parlamentu ter nenavadno delovanje pravosodja odražajo anemijo v Sloveniji. Menil je, da je memorandum neuresničljiv ter prvi znak padca vlade. Pirnat se je nato zavzel za sprejetje zakonodaje o lokalni samoupravi do konca leta in morebitno kasnejše podaljšanje rokov sedanjim občinam in oblastem. Zahteval je tudi resnejše delo parlamenta, sprejetje nove volilne zakonodaje in učinkovito delovanje pravnega sistema. (STA) Bizjak v Atenah o migracijskih tokovih LJUBLJANA - Na povabilo grške vlade se v Atenah, kjer poteka peta konferenca Evropskega odbora za migracije, mudi slovenska delegacija, ki jo vodi notranji minister Ivan Bizjak. Razprave na konferenci so osredotočene predvsem na dve žgoči temi, ki zadnje Čase pretresata Evropski in tudi svet. To so migrant-ski tokovi in načini njihovega umirjanja ter rasizem, strah pred tujci in vedno bolj navzoča nestrpnost med njimi. Bizjak je imel včeraj na konferenci tudi govor, v katerem je predstavil stališča, izkušnje in probleme v zvezi z migracijskimi tokovi, ki so v sedanjih kriznih razmerah še posebej intenzivni. (N. S.) LJUBLJANA - V Sloveniji se na tridnevnem obisku mudi predsednik državnega sveta švicarskega parlamenta dr. Otto Piller. VCeraj ga je sprejel Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora, ki mu je predstavil slovenski parlament ter trenutne razmere in naCrte Slovenije. Otto Piller je poudaril, da morata državi okrepiti sodelovanje na vseh področjih in da je Švica Slovenijo ves Cas štela za del Evrope. (B. L., Foto: J. Suhadolnik) dalo naprej za 1500 dolarjev, del »viška« pa nakazalo na raCun slovenskega »partnerja« v švicarski banki, in tako naprej. V podjetjih, kot je Elan, ki je imel zelo veliko podružnic v tujini, je bilo »odtekanje« denarja zelo preprosto, meni Morley. Veliko bolj zapletena operacija pa bo ta denar najti in vrniti v domovino. Pri vračanju so bih uspešni, na primer, Filipinci, Rusi pa si še vedno zaman prizadevajo, da bi na tujem našli svoj denar. Morley je preiskovalce (in slovensko vlado) opozoril, da utegne iskanje denarja povzročiti tako veliko izgubo Časa in tako velike stroške, da bi h lahko celo presegli vsoto, ki jo išCejo. Zato ameriški finančnik svetuje previdnost in iskanje po posameznih stopnjah - najprej ugotoviti, kam bi lahko denar izginil, potem navezati diplomatske stike s temi državami... Ce bi sredi prei- skave ugotovili, da denarja ne bo mogoCe najti, je bolje vse skupaj končati, preden zaman porabijo veC sto tisoC dolarjev, meni Morley. Ameriški finančni strokovnjak v primem Elan ni zasledil vpletenosti slovenskih politikov, vendar ne izključuje možnosti, da je v ozadju kriminala pohtika. Preiskovalna koiftisija je na temelju Morleyevega pričevanja in nasvetov sklenila slovenski vladi predlagati, naj oblikuje komisijo strokovnjakov, ki bi skušala slediti poti Elanovega denarja v tujini. Sicer pa so preiskovalci vCeraj zaslišali tudi nekdanjega podpredsednika vlade Hermana Rigelnika, ki je med drugim povedal, da je sklep o poskusu prodaje slovenskih železarn vlada sprejela na predlog pristojnega ministra Dušana Sešoka. Rigelnik pa z vsebinami ponudb iz tujine ni bil seznanjen. Tanja Starič SLS / MEMORANDUM Neusklajenost se je povečala Proračunski memorandum je velika izgubljena priložnost zvoja, je menila. Opozorila je tudi, da ima vlada skromen program za sanacijo slovenskega gospodarstva, saj gre večinoma le za popravljanje starih grehov, nima pa posnetega stanja gospodarstva, kar pomeni, da sploh ne pozna delovanja določenih panog v njem. Lukačeva ocenjuje, da je ta memorandum polomija in da bi bilo dobro, da bi vlada še enkrat premislila o njem. Franc Potočnik, podpredsednik SLS, je dejal, da stranki ni uspelo znižati realnega padca sredstev v kmetijstvu, ki so iz leta v leto manjša. Opozoril je, da se sanacija posledic suše in moratorij na sprejetje prispevnih stopenj sploh ne izvajata. Natalija Sopar LJUBLJANA - S proračunskim memorandumom bi morali zasledovati bolj ambiciozen pristop h gospodarski rasti, je na včerajšnji novinarski konferenci dejala Metka Lukač, predstavnica delavske zveze pri SLS in poslanka te stranke. Dopolnila k memorandumu, ki jih je sprejel državni zbor, ne dvigajo njegove kakovosti, je dodala. Ugotavlja celo, da povečujejo neusklajenost. Lukačeva je tudi povedala, da v državnem zboru niso izglasovali triodstotne rasti družbenega bruto proizvoda, saj so se ustrašili obveznosti. Tako ostaja enoodstotna rast, ki pa je odločno prenizka in predstavlja neambiciozen korak v smeri povečanja gospodarske rasti in ra- VPRAŠANJA ZA A. ŠIKOVCA Zdravilo za zdravnike Pogojonjo se nadaljujejo Pet dni pred rokom, ko naj bi vlada podpisala poklicno kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike, sicer bo splošna opozorilna stavka, je predstavnike sindikata Fides vCeraj sprejel predsednik vlade. Ugotovili so, da zakon o razmerjih plaC v javnih zavodih izboljšuje sedanje plaCe zdravnikov, predsednik vlade pa je tudi zagotovil, da se vlada zaveda posebnega položaja zdravnikov in načelno ne nasprotuje poklicni kolektivni pogodbi. Do torka popoldne se pogajanja nadaljujejo. Predsednik Fidesa dr. Andrej Sikovec pravi, da imajo »moralno in zgodovinsko pravico zahtevati stavko«, premier pa je dejal, da »nima ne moralne ne politične volje, da bi jim oponiral«. Kako ocenjujete včerajšnji razgovor? S pogajanji smo zadovoljni, saj predsednik vlade ne nasprotuje kolektivni pogodbi za zdravnike. Poudaril pa je, da je ta pogodba prva, ki jo bo vlada podpisala za nek pokllic, in da potreba po taki pogodbi velja le za nekatere specifične poklice, kot je na primer naš. Rok za podpis pogodbe pa ostaja dokončen? Naš rok ostaja ponedeljek, vendar imam zagotovila dr. Drnovška, da se bosta na sestanku vlade z ministrom Voljčem zavzemala za našo kolektivno pogodbo. Ali bo vlada do takrat sprejela dokončno odločitev ali ne, še ne vemo. Stavko torej pripravljate naprej? Da, toda ker je predsednik vlade zagotovil, da se bo osebno zavzemal za našo pogodbo, je naša temeljna stavkovna zahteva uresničena. Ponovno poudarjam, da si stavke ne želimo. Ce bomo imeli resna zagotovila za podpis kolektivne pogodbe in Ce bodo zadržki zgolj Časovne ali tehnične narave, se bom osebno zavzemal, da stavko prestavimo. Menda je bil predsednik vlade presenečen nad nizkimi plačami zdravnikov? Dr. Drnovšek se je strinjal, da so plaCe zdravnikov, kolikor je obveščen, res tako nizke, da skoraj ne more verjeti. Prav zato, ker je bil zdravniški poklic po finančni plati tako malo cenjen, je v novem zakonu o razmerjih plaC v javnih zavodih dobil največ od vseh. Ta bistveni premik v politiki vlade ni tak, kot bi si ga želeli, res pa je, da upošteva dane okoliščine. Te argumente sicer neradi sprejemamo, vendar na zakon drugače, kot da prek skupščine skušamo uveljaviti naše minimalne zahteve, ne moremo vplivati. Nesmiselno je torej groziti s stavko, Ce bo sprejet zakon, saj se proti zakonu ne more stavkati. Veliko pa si obetamo od napovedane priprave zakona o zdravniški službi. Na »preboj«, ki ga bomo, kot upamo, dosegli s kolektivno pogodbo za zdravnike, gledamo kot na majhno osvojitev terena, ki nam bo omogočila, da se bomo v prihodnosti še uspešneje borili za boljše vrednotenje zdravniškega dela. Ste torej optimist? Kot zdravnik bi dejal, da je »pacient« prestal operacijo. Kakšen bo izid, se še ne ve, a vsi temeljni pogoji za uspešno ozdravitev so doseženi. Katarina Novak CARINA / VARŠČINE Ali ostaja humanitarna pomoč v Sloveniji? Odgovor direktorja Republiške carinske uprave na pisanje hrvaškega Vjesnika namreč v včerajšnji številki pod naslovom Ali smejo konvoji skozi Slovenijo? objavil poročilo z novinarske konference dr. Adalberta RebiCa, direktorja hrvaškega urada za begunce in priseljence. RebiC trdi, da morajo vozniki humanitarnih konvojev ob prehodu slovenske meje plačati polog v višini 50 odstotkov vrednosti tovora, in opozarja, da bo prevoz humanitarne pomoCi iz tujine v Hrvaško postal nemogoč, Ce se bo tak- tf-no vv-noVoo vr Q 1 O A 7 £>11 lil LJUBLJANA - »Slovenska carina doslej ni zahtevala nikakršnih varščin za konvoje s humanitarno pomočjo, ki vozijo skozi Slovenijo. Ker pa smo ugotovili, da veliko vozil s humanitarno pomočjo ni bilo prijavljenih pri izstopu iz Slovenije, smo vpeljali varščino za plačilo carinskih dajatev, ki jo mora voznik vplačati špediterju pri vstopu v državo in jo dobi nazaj, ko državo zapusti,« je v zvezi s pisanjem zagrebškega Vjesnika za STA povedal direktor Republiške carinske uprave Franc Košir. Povedal je tudi, da za humanitarno pomoC v tranzitu v Sloveniji ne zahtevamo niti dovolilnice za prevoz niti plačila cestne takse, temveč le posebno obliko varščine in zagotovilo, da bo vozilo s humanitarno pomočjo res zapustilo naše ozemlje. Na carini namreč ugotavljajo, da se je v zadnjem Času poveCalo število vozil, ki ob vstopu meje prijavijo, da vozijo humanitarno pomoC v države nekdanje Jugoslavije, vendar pa kasneje ne izstopijo iz naše države. Zato obstaja do- mneva, da ta pomoC ostaja v Sloveniji. S pla-Cildm varščine, ki je odvisna od vrednosti humanitarnega tovora, za izstop iz države odgovarja špediter. Ce vozilo s tovorom Slovenije ne zapusti, se iz varščine plačajo carinske dajatve, ki jih mora za tovor plaCati špediter. Direktor Republiške carinske uprave je še povedal, da za vozila, ki vozijo humanitarno pomoC in so opremljena z oznako TIR, v Sloveniji ne zaračunavajo Varščine. Zagrebški Vjesnik je __ KOROŠKA / MANJŠINA Dvojezični pouk tudi na četrti šolski stopnji? Pubuda poslanke Stojsičeve DUNAJ - Državna poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu in govornica za manjšinska vprašanja, gradiščanska ffrvatica Terezija Stojsič, je v okviru razprave o ustanovitvi novega pod-°dbora parlamentarnega odbora za pouk zahtevala spremembo zakona o manjšinskem šolstvu na Koroškem. V okviru obravnave poročila o manjšinskem Šolstvu v letu 1992 je Stojsičeva poudarila, da oi moral dvojezični pouk veljati tudi za četrto šolsko stopnjo, sedaj veljavno ureditev pa je označila za protiustavno, Ker jasno nasprotuje določilom 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. S tem v zvezi je državna poslanka Zelenih Predlagala, naj bi pododbor pritegnil k sodelovanju tudi strokovnjake, ki bi si prizadevali za dejansko izboljšanje stanja dvojezičnega šol-s va tako na Koroškem ot tudi na Gradiščanskem. Zahtevala je, da bi mpral pododbor takoj Pnčeti z razprava o spre-membi tistih delov zakona, ki niso v skladu z ustavo oz. 7. členom Avstrijske državne pogodbe, ako da bi državni zbor še Pred odločitvijo Ustavne-ga sodišča lahko sklenil novelo manjšinskošol-skega zakona za Koroško. Državna poslanka Zelenih Terezija Stojsič Kot znano, je Ustavno sodišče pritožbo staršev, ker v četrtem razredu ljudske šole na Koroškem pouk ne poteka dvojezično, zavrnilo zaradi formalne napake. V svoji utemeljitvi pa je sodišče dalo vedeti, da je pritožba utemeljena. Zato so začetek oktobra letos zastopniki oz. starši treh šoloobveznih otrok ponovno sprožili postopek pri Ustavnem sodišču na Dunaju, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSOj pa je pritožbo staršev podprla in prevzela stroške za postopek. (I.L.) Hrvati: kmalu napisi v33 občinah DUNAJ - Državna poslanka Zelenih Terezija Stojsič je včeraj na prvi delovni seji narodnostnega sosveta za gradiščanske Hrvate - sosvet je bil ustanovljen šele pred dobrim mese-com dni - predložila odredbo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Gradiščanskem. Po predlogu naj bi bili dvojezični krajevni napisi postavljeni v 33 občinah in sicer v okrajih Niu-zal (Neusiedl/See), Zelezno-okolica (Ei-senstadt-Umgebung), Matrštof (Matters-burg), Gornja Pulja (Oberpullendorf), Borta (Oberwart) in Novi Grad (Giissing). Odredba naj bi stopila'v veljavo že s 1. januarjem prihodnjega leta, osnovo pa je zakon o narodnih skupinah oz. Avstrij-skadržavna pogodba, Jd predvideva postavitev dvojezičnih napisov v krajih z »znatnim deležom pripadnikov hrvaške narodnostne skupnosti«. Postavitev dvojezičnih napisov doslej ni bila uresničena, ker je vlada zavlačevala sprejteje tozadevnih odredb. (I.L.) AVSTRIJA / KOALICIJSKI SPOR ZARADI ZAKONA O LOČEVANJU ODPADKOV Embalažni kaos Pristojna ministrica Rauch-Kallat v središču ostrih kritik - Odredba sklenjena brez potrebnih priprav - Bojkot v nekaterih večjih mestih CELOVEC - S 1. oktobrom letos je v Avstriji začela veljati nova odredba o embalaži, Id predpisuje strogo ločevanje odpada že v gospodinjstvih. Korak, Id naj bi končno bil kos vse večji poplavi odpadkov, predvsem embalaže, ter hkrati dragocene surovine, ki so doslej prišle kot odvečen odpad na smetišča, spet vključili v produkcijski proces, spremljajo velike težave. Prebivalstvo ni bilo zadostno informirano in tudi kontejnerjev je vse povsod premalo.V nekaterih zveznih dežel - med njimi je tudi Koroška - pa pristojni politiki zavlačujejo oz. celo bojkotirajo uresničitev nove odredbe Dejansko slabo pripravljena odredba ter skorajda nepremostljive težave so zdaj povzročile hude napetosti znotraj vladne koalicije. V razpravo je celo posegel sam zvezni kancler Vranitzky, ki je od pristojne ministrice Marie Rauch-Kallat zahteval, naj nemudoma predloži koncept, ki bi zagotovil konec embalažnega kaosa po vsej Avstriji, govornik socialdemokratov v državnem zboru Keppel-muller pa je ministrici Rauch-Kallatovi očital, da ni upoštevala »rešilne ukrepe«, katere je SPO konkretno predlagala. Kallatova je na očitke Ivan Lukan odgovorila z obtožbo socialdemokratov, da le-ti spodkopavajo odredbo in s tem zavlačujejo realizacijo načrta. SPO da je imela več kot leto dni časa da bi predložila ustrezne predloge, je poudarila ministrica za varstvo okolja in predvsem Jcriti-zirala pristojne (socialdemokratske) referente za izvedbo uredbe v Celovcu, Salzburgu in še drugod. Zhatevo po polletnem moratoriju je Kallatova zavrnila in pri tem poudarila, da bi bile težave pri »nekaj dobri volji« lahko hitro odpravljene. Pristojni referent pri koroški deželni vladi Herbert Schiller je v pre- teldih tednih sicer razposlal informacijsko brošuro za vsa gospodinjstva, v kateri je navedeno, v katero kanto ali kontejner sme kateri odpad, politično pa očitno nasprotuje odredbi. Na tiskovni konferenci je celo dejal, da je odredba v določenih pasažah protiustavna. Tako Schiller kot tudi socialdemolcratski deželni poslanec Peter Kaiser pa sta ostkro kritizirala, da je država s to odredbo vso odgovornost pri ločevanju odpada naprtila gospodinjstvom ter pozval industrijo in trgovine, naj tudi oni prispevajo svoje k uspešni realizaciji odloka o embalaži. Ostra kritika na račun zveznega ministrstva za zaščito okolja je prišla tudi od koroške Delavske zbornice. Njen predsednik Josef Quantschnig je dejal, da je ministrstvo klavrno odpovedalo pri informiranju konzu-mentov o novi odločbi o embalaži. Tudi po mnenju Delavske zbornice ima odločba o embalaži kup šibkih točk, med drugim to, da bo konzument glavni plačevalec, saj bo vsako avstrijsko gospodinjstvo dodatno obremenjeno z izdatki v višini do 2000 šilingov letno. Kaotično izvajanje oz. neizvajanje odredbe pa želi (predvsem strankar-skopolitično) izkoristiti šef svobodnjakov v parlamentu Jbrg Haider. Na tiskovni konferenci je že napovedal, da bo FPO vložila predlog o nezaupnici zvezni vladi ter zahteval predčasne državnozborske volitve spomladi prihodnjega leta, po možnosti skupaj z volitvami na Koroškem. Sosvet danes o radiu ■ mo televiziji CELOVEC - Narodnostni sosvet za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju bo danes - še v starem sestavu - obravnaval vprašanje razširitve slovenskih radijskih in televizijskih oddaj na avstrijski radio-televiziji (ORF). Sejo je sklical Urad zveznega kanclerja, problematika pa je v toliko zelo aktualna, saj bo zakon o privatizaciji oz. zasebnem radiu že v naslednjih mesecih predmet razprave in tudi sklepanja v avstrijskem državnem zboru. Obe 'osrednji organizaciji koroških Slovencev, Enotna lista ter Delovna skupnost »Avstrijske narodnosti v SPO« se zavzamejo za razširitev tako radijskih kot televizijskih oddaj. Glede radia je v razpravi zanimiv projekt celodnevnega, večjezičnega »radia za sosede«. Konstituiranje sosveta za slovensko narodnostno skupnost v novem sestavu bo predvidoma 29. novembra letos na Dunaju. (I.L.) »Afera Gauga«; poročilo državnega tožilstva CELOVEC - »Afera Gaugg« je v polnem teku; proti Haiderjevem najožjem sodelavcu na Koroškem, poslovodeče-mu predsedniku koroške FPO ter celovškim podžupanom državno tožilstvo v Celovcu že u-krepa. Kot je bilo včeraj sporočeno, je celovško državno tožilstvo dunajskemu ministrstvu za pravosodje že posredovalo poročilo o aferi, ki jo je sprožil svobodnjaški politik, ko je v pogovoru s koroškim socialdemokratskim dnevnikom »KTZ« na vprašanje, kaj misli pri besedi »Nazi» (nacist, nacionalsocializem) baje odgovoril »Novo, atraktivno, smotrno, polno idej«. Na potezi je zdaj ministrstvo, Jd mora v določenem roku odločati, ali pomeni Gauggova »interpretacija« pojma nacist/nacizem kaz-njivo dejanje (oživljanje nacistične miselnosti). Gaugg sam doslej ni zavzel konkretno stališče do intervjuja, dejal je samo, da ni bil korektno citiran ter da gre za »strokovno kot tudi stvarno napačna interpretacijo«. Politik, ki je začetek tedna šel na »izobraževalni dopust« je še napovedal tožbo urednika KTZ. KOROŠKA / ZARADI OSTRIH IZJAV AMBROZVJA NA RAČUN HAIDERJA IN FPO Eksodus svobodnjakov Burna seje koroškega deželnega zbora - Oster spopad med Haiderjevo FPO in socialdemokrati - Finančni referent Ambrozy predložil deželni proračun za leto 1994 CELOVEC - Razburljivi dogodki na včerajšnji seji koroškega deželnega parlamenta v Celovcu: še preden je namestnik deželnega glavarja in finančni referent Peter Ambro-zy članom »visoke hiše« lahko predložil osnutek deželnega proračuna za leto 1994, so Haiderjevi svobodnjaki zaspustili sejno dvorano in se niso več vrnili. Ambrozy je sicer svoj proračunski govor podal, toda prisluhnili sta mu samo še frakciji socialdemokratov in ljudske stranke. Protestno akcijo svo-bodnjakv je pred odhodom iz sejne dvorane utemeljil njihov vodja Martin Strutz, ko je dejal, da svobodnjaška stranke ne vidi več možnosti sodelovanja z Ambrozyjem, po- tem ko je ta na neki diskusiji s študenti na Dunaju ostro napadel svobodnjaško stranko in njeno vodjo Jorga Haiderja ko je dejal, da je FPO »uničevalna sila 2. Republike« ter da za dosego svojih ciljev niti ne izključuje uporabo sile. Dokler Abrozy te izjave ne bo preklical, svobodnjaki da niso pripravljeni na nadaljno sodelovanje s socialdemokrati, je poudaril Strutz. Ambrozy je v odsotnosti svobodnjakov odgovoril, da ne misli preklicati svojih izjav, »ker gre v bistvu za originalne citate svobodnjaških funkcionarjev, kar lahko dokazujem«. Frakcija socialdemokratskih deželnih poslancev pa je v obširni tiskov- ni izjavi koroški javnosti posredovala odprto pismo, v katerem v 10 točkah očita svobodnjaški stranki, da le-ta podpihuje antidemokratični razvoj v Avstriji. Med drugim je navedeno, da bojkotirajo demokratične ustanove, da pospešujejo celo njihov razmejitev, da odklanjajo delo na račun davkoplačevalcev, da zavljčujejo pomembne odločitve itd. Se nekaj številk o deželnem proračunu za leto 1994, ki so iz vseh vidikov rekordne. Se nikoli ni bila prekoračena meja 21 milijard šilingov pri izdatkih, letni primanjkljaj je prvič dosegel znesek milijarde šilingov, celotna zadolžitev dežele pa znaša 7, 7 milijarde šilingov. Ivan Lukan KOROŠKA / OB 1 1-LETNICI ROJSTVA PISATELJA PREŽIHOVEGA VORANCA CELOVEC - V kulturnem domu v Sentprimo-žu v Podjuni bo jutri, v soboto, 21.novembra, ob 20.uri premiera velikega gledališkega projekta »Prizori s Prežihom« ob stoletnici rojstva koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Gledališče ob Dravi je prevzelo izvedbo, pod režijo priznanega režiserja Petra Militarova pa se je zbralo 54 amaterjev in profesionalcev iz Pod-june in domovine Voranca. Meta Hočevar je u-stvarila posebno vzdušje s svojstveno sceno, Tanja Zgonc skrbi s koreografijo za sodobni prikaz Prežihovega sveta. Celoten projekt hoče približati koroškega pisatelja in se poglobiti v vedno veljavne resnice v Prežihovem opusu, Jd sta med drugimi vojna ter človek na zemlji. Jernej Novak je v scenariju združil dva glavna pisateljska dela: vojni roman »Doberdob« in kmečko povest »Jamnica«, katerih glavna tema je - preživetje. Tako prikazuje 33 pomenskih prizorov soočanja s problemi Voran-čevih proznih del z videnjem današnjega živ- Ijenskega utripa človeštva. »Poskusili smo izluščiti iz aktivista Kuharja vedno veljavne resnice in jih postaviti v današnji svet. Zdaj smo na svoji zemlji, zdaj lahko rečemo, da smo res svobodni in doživljamo, da smo prvič samostojni. Prežih je že v Požganici pisal o demokraciji, avtohtoni narod pa še danes ni prebral enega Vorančevega dela«, opisuje Peter Militarov režijsJci koncept. Nadalnje predstave bodo 21., 27. in 28. novem-brav kulturnem domu v Sentprimožu. (A.A.) NOVICE Vranitzky v Čilu SANTIAGO DE CHILE - Avstrijski zvezni kancler je včeraj začel svoj dvodnevni uradni obisk v Čilu. Predsednika vlade spremlja močna delegacija gospodarstvenikov, saj je eno od težišč kanclerjevega obiska preverejanje možnosti poglobljenega gospododarskega sodelovanja med Avstrijo in južnoameriškimi državami. Avstrijskega gosta je včeraj sprejel tudi čilski predsednik Aylwin, predtem pa je Vranitzy položil venec ob spomniku čilskega narodnega heroja generala Bernarada O’ Higginsa. Univerza v prestolnici Čila pa je avstrijskega kanclerja odlikovala s častnim doktoratom. Vranitzky pa je v svojem slavnostnem govoru pred najvišjimi predstavniki države predstavil »novo politično arhitekturo Evope«. Fux za kooperacijo Zelenih SALZBURG - Eden od ustanoviteljev zelenega gibanja v Avstriji, solnograški komunalni politik Herbert Fux, se je v intervjuju za avstrijsko televizijo izrekel za kooperacijo med v parlamentu zastopanimi Zeleni in Združeni Zeleni Avstriji (VGO). Razkol med obema taboroma, ki ga je po mnenju Fuxa načrtno povzročil predsednik svobodnjaške stranke Jorg Haider, ko je javnost informiral o »kontaktnih pogovorih« zastopnika VGO s svojo stranko, da je treba premostiti, predsednika VGO pa vključiti v zeleno gibanje. Kot znano, so v parlamentu zastopani Zeleni odstopili od že sklenjene skupne kandidature z VGO pri državnozborskih volitvah leta 1994, ko so izvedeli, da se je generalni tajnik VGO Pelikari o možnostih skupne kandidature pogajal tudi z Haiderjevimi svobodnjaki. KOROŠKA • FURLANIJA Koncert mešanega zbora »Rož« v Vidmu CELOVEC/VIDEM -Začetek novembra je Mečani pevski zbor »Rož« iz Šentjakoba gostoval s koncertom »Pesem upanja« v cerkvi Sv. Krištofa v Vidmu v Furlaniji. Poseben čar tega koncerta je bil prav v odpiranju novih in kakovostnih obdobij kulturnega sodelovanja med Slovenci in Furlani, saj je bil rezultat skupnih prizadevanj Zveze Slovencev videmske pokrajine in Instituta furlanske kulture. Odziv publike je pokazal, da je bil pogu- men korak v smer skupnosti pravilen in pričakovati je, da bo v videmski pokrajini odslej še več takih in podobnih prireditev. Koncert »Pesem upanja - Cjant di sperance« pa je zbudil zanimanje tudi na deželni vladi. Videmska pokrajinska uprava in videmski škofijski center za socialne komunikacije sta prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo ter jo tudi finančno podprla. Predstavniki deželne vlade pa so pevcem priredili sprejem. 12 Petek, 19. novembra 1993 KULTURA NOVO NA ODRU Z vaje za Oresteio: Livio Badurina, Ksenija Mišič in Matjaž Tribušon (Foto: S,P.) Aishil: Oresteia; Agamemnon - darovalke - Eume-nide, režiser: Paolo Magelli, nastopajo: Matjaž Tribu-šon, Radko Polic, Milena Muhic, Ksenija MiSiC, Ksenija Marinkovič, Brane grubar, Anica Sivec, Livio Badurina in drugi, premiera nocoj (petek) ob 19.30 na velikem odru SNG Maribor, predviden zaključek predstave ob 23.50, cena vstopnic: 1.000 - 3.500 (premierske) in 800 - 2.500 tolarjev, predstava ima dva odmora. Drama mariborskega SNG je ponovno pripravila zanimiv dramski triptih, ki ga izvajajo na en veCer in kot zaključeno predstavo. Direktor mariborske drame Tomaž Pandur meni, da je starogrška Aishilova triologija eden redkih tekstov, ki jih želimo ob izteku tega stoletja in tisočletja še obdelati, saj gre za temeljni kamen evropske civilizacije, ki se je pričela z grškim mitom in njegovo veCno resnico.Rrežiser Paolo Magelli odkriva v tej predstavi še eno veliko poetiko, resda targiCno; z njo pa tudi jasno postavlja pred nas vsaj dvoje spoznanj in dilem. Prvo spoznanje je, da iztek drugega tisočletja našega štetja prinaša ponovno vračanje v barbarstvo, tako kot ga napoveduje tudi Aishil, nadalje prepričanje, da je Evropa na koncu neke poti, ena izmed režiserjevih metafor je bila: končalo se je obdobje civilizacije oljk. Smrt ali umiranje antičnega sna pa postavlja pred nas povsem aktualna vprašanja o etičnem preživetju. Gledališki projekt je nastal v koprodukciji z ljubljanskim Cankarjevim domom, ljubljanska premiera pa naj bi bila konec januarja prihodnje leto. (A.G.) Cilj Gallusovega sklada: mednarodne prireditve LJUBLJANA - Gallusov sklad organizira jutri v Festivalni dvorani gala Gallusov ples. S prireditvijo se bodo organizatorji plesa zahvalili vsem dosedanjim pokroviteljem, mecenom, sponzorjem in donatorjem, ki so lani vložili denarna sredstva za izvedbo vseh v okviru Gallusovega sklada organiziranih kulturnih prireditev. Cisti dohodek plesa bo namenjen skladu. ”Ce se Salzburg identificira z Mozartom, zakaj se ne bi Ljubljana z Gallusom", je na tiskovni konferenci povedala Branka Lovrečič, sekretarka za izobraževanje, kulturo in šport mesta Ljubljane. Cilj Gallusovega sklada je organizacija mednarodnih glasbenih prireditev Homma-ge a Gallus, ki bi približale Ljubljano evropski glasbeni sceni. Omenjene prireditve naj bi bile namenjene predvsem podpori mladih glasbenih talentov, ki si zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo sami omogočiti kvalitetnejšega glasbenega izpopolnjevanja. Slovenski avtorji v Italiji, italijanski pa pri nas LJUBLJANA - Ob nedavnem obisku milanskega založnika Giuha Einaudija so se v založbi Devin ( naslednici ZTT) z italijanskim gostom neformalno domenih za reciprocitetno izdajanje slovenskih avtorjev v Italiji in italijanskih v Sloveniji. Dogovori o številu avtorjev in njihovih imenih še niso dokončni, najverjetneje pa se bodo v tem okviru v Italiji predstavljali predvsem tisti slovenski pisci, ki svoja dela izdajajo pri založbi Mihelač. Nekaj prevodov slovenskih tekstov v italijanski jezik je že narejenih, dogovori z založniki iz Benetk, Vidma in Devina pa se tudi nadaljujejo, tako da lahko prve izdaje v okviru tega projekta pričakujemo ob koncu prihodnjega leta. Projekt je podprlo tudi slovensko Ministrstvo za kulturo. Vanda Straka Mini print Slovenija ’93 MARIBOR - Slikar Leon Zakrajšek in poslovnež Milan Zrim oziroma njegova agencija SLT Studio sta pobudnika in glavna organizatorja 1. mednarodne razstave male grafike, ki jo bodo slovesno odprli 9. decembra v tukajšnji Umetnostni galeriji. Ob tej razstavi, na kateri se bo s 519 malimi grafikami predstavilo 265 avtorjev iz 35 držav z vseh celin, med njimi 33 iz Slovenije, bodo pripravih tudi mednarodno akcijo za pomoč Sarajevu (International Sarajvo Aid), oziroma poskrbeli za vrsto spremljajočih akcij in projektov. Organizatorji napovedujejo ob tej mednarodni razstavi, na kateri bodo podelili eno veliko (1800 US dolarjev) in 9 enakovrednih nagrad (500 US dolarjev) za grafične tehnike, da bodo v galeriji Rotovž pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo pripravih dobrodelno akcijo - razstavo, katere namen je zbiranje sredstev za obnovo študija grafike na Likovni akademiji v Sarajevu (zagotovljeno sodelovanje 248 avtorjev iz 35 držav z 248 grafičnimi listi). Ustanovih bodo tudi Mednarodno zbirko male grafike (Mini print Slovenija Colleciton), za katero je 193 avtorjev že podarilo 317 grafičnih listov, pa Mednarodni umetniški klub, organizirali v mariborski galeriji M-art grafično delavnico s prikazom nekaterih grafičnih tehnik ter v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in šport RS organizirali razpis za Mini print mladih v letu 1994, ki bo spremljajoči dogodek 2. mednarodne razstave male grafike prihodnje leto. (STA) Dim Zupan: Storžek in jurCek, Mestno gledališče ljubljansko, režija: Jaša Jamnik, igrajo: Jože Mraz (Storžek), Silvij Božic (JurCek), Violeta Tomič (Ciklama), Majda Grbac (Mu-šnjiCar), premiera: sobota ob 17.00 v MGL, predviden zključek predstave ob 17.40, cena vstopnic: 300 tolarjev, predstava nima odmora. Prihajajočemu novoletnemu vzdušju se bo v soboto pridružilo tudi Mestno gledališče ljubljansko, ki je v ta namen v svoj repertoar uvrstilo otroško predstavo Storžek in JurCek pisatelja Dima Zupana. Preprosta zgodba, prepletena s songi, za katere je glasbo napisala Mateja Koležnik, ima prvine otroške pravljice in Čeprav po vsebinski plati posega v rastlinski svet, ne izgublja stika s svetom današnjih otrok in njihovim vsakdanom. S to predstavo, ki ji ne moremo odrekati večplastnosti, saj jo bo vsak gledalec, tako najmlajši kot najstarejši, sprejel po svoje in jo prilagodil svojemu miselnemu svetu, vstopamo v tisti del življenja rastlin, seveda personificiranih, ki ponazarja njihov svet prijateljevanja in prvih zaljubljenosti. Ustvarjalci predstave - poleg že omenjenih ne smemo prezreti kostumografke in scenografke Mete Sever ter svetovalca za gib Braneta Završana - so se pri svojem delu še posebno potrudili, saj se zavedajo, da so otroci najkriti-Cnejša publika in da jih je teže pretentati kot odrasle. Za konec naj izdamo še to skrivnost, da bodo otroke v prazničnih dneh po predstavi obiskali še Miklavž, Božiček in dedek Mraz.(M.T.) Svetlana Makarovič: Take živalske, Lutkovno gledališče Maribor, režija Jože Zajec, dramaturgija Katarina Klančnik, nastopajo Metka Jurc, Maksimiljan Dajčman, Karla Godič, in Slavko Rakuša, premiera nocoj ob 18.30, predviden konec predstave ob 19.10, cena vstopnic za izven 200 tolarjev, za abonma 100 tolarjev, gledališki list brezplačen. Take živalske so prepletene z iskricami Svetlaninega humorja. Lutke so postale živa-lice iz treh zgodbic in pesmice o Sici Lisici iz ene njenih zgodnejših zbirk povesti (1973) z naslovom Take živalske. RdeCo nitko predstave ima v rokah Sica Lisica, saj vedno in povsod kar mrgoli zvitih lisic pomagačk in takih, ki delajo samo zgago. Miške in teta Pavla so se na oder prismukale iz zgodbice z naslovom Se me kaj bojite? Povedale nam bodo, kako je lahko tudi droben mišek velik strah, Ce v sobo stopi stara teta. V drugi zgodbi bomo videli, kako lahko leti tudi razvajeni vrabček, ki noCe in noCe iz toplega gnezda. V tretji,‘Zgodbi iz dvorišča, bomo opazovali, kako se razpleta prepir med kokošjo in sitnim vrabcem, da o petelinu ne govorimo. Na koncu pa bo Cisto pravi konec z lisico in živalmi, ki naj živijo prijazno še naprej. Pobeg v soCni, mehki, pravljični svet Svetlane Makarovič bo za generacije otrok pravo olajšanje. (E.E.) __________POP NOVICE Novi album Chrisa Ree Chris Rea, angleški kantavtor, je izdal novi album z naslovom Espresso Logic. Kot prvi single je izšla skladba She Closed Her Eyes, ki sledi linijo prejšnjih Chrisovih del, preseneti pa jazzer-ska obarvanost dosti skladb. Rea, ki je znan predvsem po melanholičnih kitarskih baladah, izda redno - praktično vsako leto - nov albunu Zadnja plošCa, God Great Banana Skin, je izšla pred dobrim letom dni, vendar ni naletela na tako velik uspeh kot prejšnja dela, pa tudi kritike niso bile najboljše. Love And Liberte pri založbi Sony Gipsy Kings, najbolj znana španska in hkrati najbolj znana ciganska skupina na svetu, bo v kratkem izdala nov album. Ploščo so naslovili Love And Liberte. Gre pa za prvi njihov album po letu in pol, odkar je izšla v živo posneta plošCa Live. Gispy Kings je na začetku sestavljalo deset kitaristov, po tem, ko so mednarodno uspeli s hiti kot Bamboleo ali Volare, pa je prišlo v skupini do razdora. Gypsy Kings so se razcepili na dve frakciji, ki sta nekaj Časa delovali kar pod istim imenom. Skupina je tako - po pravni razrešitvi pravice do imena - sestavljena le še iz petih elanov. PlošCa Love And Liberte, ki bo izšla pri založbi Sony, bo v kratkem že na voljo pri njihovem slovenskem predstavniku, založbi in trgovini Dots. Plošča, imenovana Bastards Britanski heavymetalci Motorhead ima zunaj novo plošCo z naslovom Bastards. Na albumu so med drugim skladbe Death Or Glory, Born To Raise Hell in Fm The Sword. Motorhead vztrajajo na glasbeni sceni že petnajst let, najveCje slave pa so bili deležni v letih 1980-82, predvsem s plošCo No Sleep Till Hammersmith, s katero so si utrdili sloves najbolj hitrega in divjega benda na svetu. Pred kratkim so izdali remiks njihove stare uspešnice Ace Of Spades, ki je prišel med prvih 40 na britanski lestvici singlov. Njihov zadnji album, Marah Or Die, je izšel pred letom in pol. Začenja božična mrzlica Diskografsko tržišče so v zadnjih dnevih preplavile najrazličnejše kompilacije, ki že ciljajo na božično nakupovalno in obdarovalno mrzlico. Med temi plošCami so David Bowie: Singles, Bryan Adams s So Far So Good, Frank Sinatra z Duets in nenavsezadnje tudi CD The Best Of že precej pozabljenih Kajagoogoo in njihovega pevca Limahla. Rozpočen glas na plošči The Black Rider Tom Waits, ameriški pevec, znan po razpoce-nem glasu, izvrstnih besedilih in kabarejsko-ba-ladnih skladbah, je izdal plošCo The Black Rider. Gre za glasbo, ki jo je Waits napisal za že skoraj tri leta staro predstavo Roberta VVilsona po scenariju Williama S. Boroughsa. Waits, ki je napisal tudi glasbo za številne filme (NoC na Zemlji, One From The Heart), pa pripravlja tudi material za novo plošCo. Prizor iz lutkovne igrice Svetlane Makarovič Take živalske (Foto: B. Čerin) IZŠLO JE... / PLOŠČE Speli: Seasons in the sun (Mute, 1993); CD; pop-rock; 42 min; predstavnik: Dallas, Lj; prodaja REG REG, Resljeva 2, Lj; 2.200 SIT. Magija vseh vrst je vedno znova privlačila najrazličnejše rock zvezdnike, željne vedno novih izzivov in zabav. Tako je bilo v šestdesetih letih, tako je danes. Speli je duo, ki prihaja iz Britanije. Tvorita ga Boyd Rice, obsedeni satanist, in Rose McDovvall, bivša pevka dua Strawberry Svvitchblade, ki se ga mogoCe še spomnite po uspešnici Since Yesterday iz leta 1985. ParCek je zbral 12 popevčic iz šestdesetih in sedemdesetih let: Seasons In The Sun, Johnny Remem-ber Me, Stone Is Very Cold, Big Red Baloon ... Originalni izvajalci vsi po vrsti pripadajo t.i. sugar (pocukrane-mu) popu, nadvse nedolžni glasbeni zvrsti, ki je svoje potrošnike našla predvsem v vrstah najstnikov ter starih mam in tet. No, in v teh pocukra-nih evergrinih sta Speli našla satani-stiCna sporočila, predvsem v obliki tematike ‘eros in tanatos’ ali ljubezen in smrt’. Ubogi izvirni izvajalci se zdaj verjetno živcirajo in nemirno premetavajo v postelji, ker niso vedeli, kako pohujšljive (npr. There’s No Blood In Bone) verze so prepevali. Speli sta ostala na vso moC zvesta izvirnikom, spremenjeno namembnost pa poudarja samo temnejši, Čeprav še vedno prijeten vokal in nekoliko bolj morbidno glasbeno ozadje. O Aleisteru Crowleyu pa niti besede. (M. K. M.) Santana: Sacred lire - live in South America (Polydor, 1993); CD; latino-rock; 77 min; predstavnik: Multimedia; prodaja: DZS - Plečnikova knjigarna, Šubičeva 1, Lj; 2.400 SIT. Tale plošCa bi lahko bila nadaljevanje albuma Pata Methenyja, ki smo ga predstavil minuli teden. Obe plošči sta posneti v živo, glavna akterja obeh albumov sta kitarska heroja, živi legendi tega instrumenta; in na obeh delih je ujet tisti prekrasni občutek vročega poletnega nočnega neba nad avditorijem. Metheny je snemal v Italiji, Santana v Južni Ameriki, torej v pokrajinah, znanih po vročemu sprejemu nastopajočega. In kar je najpomembneje: oba kitarista sta imela kaj ponuditi. PlošCi sta posneti ravno v pravem trenutku, v Času kreativnega, komercialnega in s tem tudi osebno-motivacijskega zagona, po izvrstnih studijskih plošCah. Na plošči so posneti (skoraj) vsi Santanini najveeji uspehi: Black Ma-gic Woman, Oye Como Va, Europa, Samba Pa Ti in Soul Sacrifice. Plus osem drugih, prav tako znanih zbirk enkrat divjih, drugič zasanjanih tolkal, ki proizvajajo latino ritme, prijetno poletnih, hkrati pa virtuoznih melodij, seveda pa vse skupaj ne bi bilo ■ ’to’, Ce ne bi bilo Carlosa Santane in njegove kitare, bravurozno odigrane, ljubeznive in energične. In Ce je Methenyjeva plošCa umirjeno zanesena, potem prinaša Santana s svojim južnjaškim temperamentom in energijo ravno pravšnji antipod. (M. K. M.) Inxs: Full Moon, dirty hearts (-Mercury, 1993); CD; rock; 54 min; prodaja: DZS - Šubičeva knjigarna, SubiCeva 1, Lj; 2.400 SIT. Avstralski rockerji Inxs so lani avgusta posneli plošCo VVelcome To Wherever You Are, potem pa se odločili, da grejo nazaj -za osem mesecev v studio ustvarjat novo muziko. Nenehno snemanje, ki se je tako - skupaj s tistim za prejšnjo plošCo - raztegnilo na skoraj dve leti, pa je povroCilo avtorsko izčrpanost. Inxs so se preprosto zaprli v studio, potem ko so iz sebe že izpraznili 13 komadov za prejšnji album, in mislili, da bo inspiracija kar v potokih lila vanje. Navdih pa naj bi ljudje dobivali predvsem iz življenjskih izkušenj in raznih Čustvenih stanj. Non-stop snemanje tega ne omogoča. Seveda - Ce se v studio zapre šest izkušenih profesionalnih, z vsemi žav-bami namazanih glasbenikov, bo nekaj že nastalo. Z ozemlja plesnega in iskrivega funka s podelementi ritem in blu-esa, diska, popa in seveda rocka so Inks globoko zapluli v nekakšen hard rock, ki ga krasijo ( blatijo) umazane kitare in kvazi-smov zvok, kar je verjetno posledica dolgega skupnega divjanja po studiu. Full Moon, Dirty Hearts je plošCa, ki je prišla prehitro. Inxs potrebujejo Cas, da si doživijo kaj lepega ali grdega in to prenesejo na glasbo. Dotlej pa se bo s te plošCe poslušalo The Gift, Freedom Deep, Cut Your Ro-ses Down in Fm Only Looking, skladbe, ki se še najbolj približajo nekdanjemu blišCu. (M. K. M.) Earth, wind and fire: Millenium (Reprise, 1993); CD; funk; 64 min; distribucija: NIKA; prodaja: REC REC, Resljeva 2, Lj; 2.200 SIT. V trenutku, ko so se njihovi oboževalci zaceli obupano spraševati »Se bomo morali naslajati le ob njihovih deset in veC let starih albumih,«' je iz tabora za mnoge kritike najboljše funk skupine na svetu Earth, Wind and Fire prišla tale plošCa. EWF so sicer tudi v osemdesetih redno izdajali albume, vendar je to bila le bleda senca nekdanjega sijaja. Millenium je zato prva kvalitativno 'prava’ plošCa vse od leta ’81. EWF so bili v sedemdesetih kralji funka. Uspešnice kot ThaFs The Way Of The World, Fantasy in Let’s Groo-ve so ritem Črnskega funka in sporočilo ljubezni, tolerance in prijateljstva razširjale po ZDA in Evropi. Potem je prišel Prince ter dokončno pomešal Črnsko in belsko glasbo. In nič veC ni bilo tako kot nekoC. EWF na svoji najnovejši plošCi sledijo liniji prefinjenega in superiorno produciranega funka, kakršnega so gojili v sedemdesetih - kot da ni Princea nikoli bilo. Millenium zato zveni precej arhaično, kar v bistvu ni nic napačnega. Težava je samo v občutku, ki vsake toliko preleti poslušalca, namreč, da je vse skupaj nekako na silo narejeno, resda obrtniško kvalitetno, vendar brez živahnosti in veselja do življenja, prvin, ki sta krasili njihove plošCe izpred desetih-dvajsetih let. Lahko bi bilo bolje. (M. K. M.) /A. J ?'Xaeiu-up šp- & O. /?\, ' /*$!**?** ^ s-*:# Ry Cooder & V. M. Bhatt - A Meeting by the River (Water Lily Acoustics, 1993); CD, 40 min., Ganges blues, Knjigama Kazina, cena 2594 SIT. . Ry Cooder je seveda poglavje zase v zgodovini nove ameriške glasbe, v igranju s slideom pa predvsem dolžnik Blind Willieju Johnsonu, katerega neponovljivo temo iz gospel himne Dark Was The Night Cold Was The Ground variira Od začetkov svoje kariere do vrhunca v njenih predelavah za glasbo v filmu Pariš Texas. Ce so Črnski vplivi pri Cooderju očitni, pa je bolj frapanten izum mladega indijskega glasbenika Vishwa Mohan Bhatta - kitara (mohan vina), predelana- »f-hole« jazz kitara z dodatnimi 12. strunami v maniri starejšega severnoinijskega instrumenta vic-hita vina. Srečanje dveh virtuozov, dveh podobnih teJmik igranja, je daleC od sicer podobnih mešanj tradicij in Inkovskih tripov. Cooder je suveren kot vedno in briljanten v tenkem slideu in nizanju melodij, Bhatt je presenetljiv v sposobnosti improviziranja in odgovorih na soigralCeve impulze. Ob spremljavi Cooderjevega sina Joachima na bobnu dumbek in indijskega tolkalca Sukhrvinderja Singha Namdharija na tablah, se je v polnočnem muziciranju pletla izredno intenzivna godba, polna dialogov in subtilnih poudarkov v sicer harmonsko preprostih »cooderjevskih« skladbah, iz katerih je Bhatt potegnil celo veC kot slavnejši soigralec. A Meeting by the River je plošCa srečnih in kreativnih trenutkov dveh virtuozov, ki sta si imela kaj povedati. (Ič. V.) I 1 £ C t I ( l ! I i Mislim da je kontingenten problem, ki v tem Času vsak dan tare Tržačane, vprašanje prometa: onesnaženost, zastoji in vse kar sodi zraven. Mislim, da je treba to vprašanje najnujnejše rešiti. Splošna ugotovitev je, da Trst počasi umira. Ati je mogoCe izdelati strategijo, ki bi Trst spremenila iz mrtvega mesta v živo? 2e nekajkrat so mi rekli: Ce bi nam pustili, da delamo bi bilo to že veliko. Občina je dejansko zaustavljala pobude, sejala razdor med prebivalstvom in delila prebivalstvo. Mislim pa, da je potrebno predvsem sodelovanje: v razpravo o problemih mesta je treba vključiti socialne sile, treba jih je poslušati in razumeti njihove želje. Na tej osnovi je treba ustvariti konsenz in nato sklepati. Vse sklepe je treba obrazložiti. Poleg tega je potrebna večja upravna decentralizacija in ljudje, ki so problemom blizu, morajo imeti tudi večjo odgovornost pri reševanju teh problemov. Končno pa je treba mestu, občanom in občinskim uslužbencem ponuditi »sanje«, neki cilj, ki je za vse zelo pomemben in ni neuresničljiv. Kako ocenjujete svoje konkurente na teh volitvah? Mislim, da niso dojeli sprememb v družbi in v zakonodaji. Obnašajo se, kot da se ne bi nic spremenilo. Govorijo dobro o sebi in slabo o drugih, predvsem pa govorijo »proti« neCemu in ne »za« kaj. Ljudje pa želijo glasovati »za« in ne vedno »proti«. Ce boste izvoljen bodo oni sedeti na klopeh opozicije in bodo torej vaši najostrejši nasprotniki. V Trstu je mnogo nerešenih vprašanj in tudi vi jih ne boste mogel v kratkem Času v celoti obvladati. Ali se ne bojite, da vas bo tako stanje hudo bremenilo? Opozicija bo imela samo 40 odstotkov svetovalcev. Jaz želim predvsem uresničiti program večine v interesu celotnega mesta, delovati pravično v interesu prebivalstva, brez klientelizmov in lotizacij. Ne verjamem v opozicijo, ki je osnovana samo na ideoloških predsodkih ali na načelnem nasprotovanju. Verjamem v opozicijo, ki opravlja svojo vlogo, to je, da preprečuje prenagljene odločitve, da spodbuja poglobitev problemov in torej izboljšanje sklepov. Verjamem v rek, da so sklepi, ki so takoj sprejeti soglasno, običajno najslabši sklepi. Vendar pa mora biti mamen soočanja z opozicijo izboljšanje, ne pa zaustavljanje odločitev. In še zadnje vprašanje: vi ste uspešen poslovnež, vaše podjetje je trdno, politika pa je v vsej državi diskreditirana. Biti Zupan pomeni garati od jutra do večera. Zakaj ste se odločil, da se odpoveste lagodnemu življenju in se začnete ubadati s problemi drugih? Ker sem prepričan, da je to dolžnost vsakega državljana. Se zlasti v sedanjem Času, ko prihaja do korenitih sprememb, je to potrebno. Upam, da mi bodo sledili še drugi. Vse to, kot sem dejal, sprejemam kot državljansko dolžnost in ne pričakujem prav nobene hvaležnosti. (Razgovor zapisal Bojan Brezigar) VOLITVE Petek, 19. novembra 1993 V NEDELJO VOLITVE NA OSNOVI NOVE VOLILNE ZAKONODAJE Tržaška občinska skupščina bo po novem štela le 40 svetovalcev cwc*mi&smaco AUA GMGA 0t &MGA60 CAMCM>ATO AUA CAKCA « $m$*CG V nedeljo bodo voliSCa odprta od 7. do 22.ure. Na voliSCe pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom, ki smo ga v prejšnjih dneh dobili na dom. Kdor ga ni dobil ga mora nujno do vključno nedelje dvigniti na volilnem uradu posameznih občin. Volitve bodo po novem volilnem sistemu, zato moramo pri glasovanju (in pri oddajanju preferenc) spoštovati nova pravila. Vsaka nepazljivost lahko privede do razveljavitve glasovnice. GLASZAILLYJA Hlyju je treba omogočiti, da se prerine v balotažo, ki bo 5. decemnra. Na glasovnici zato prekrižamo okvirček z napisom RIOCAKDOILLY. Ob tem moramo omogočiti izvolitev slovenskih občinskih svetovalcev. Volilci imajo glede tega dve možnosti: ali glas za Demokratično stranko levice ali glas za Zavezništvo za Trst-Alleanza per Trieste (pod tem simbolom nastopajo kandidati stranke Slovenske skupnosti). Ce prekrižamo simbol DSL napišemo ob tem preferenco za IGORJA DOLENCA (le z njegovim priimkom). Ce prekrižamo simbol Alleanza per Trieste napišemo preferenco za PETRA MOČNIKA ali za ANDREJA BERDONA (le s priimkom). Prekrižamo torej okvirček Riccar-do Illy, potem pa moramo izbirati med DSL in Zavezništvom za Trst Morebitni glas m oba simbola avtomatično pomeni razveljavitev glasovnice. LOČENO GLASOVANJE Zakon dopušCa tudi možnost ločenega glasovanja. Volilec lahko podpre županskega kandidata in stranko, ki ima drugega kandidata. Volilec lahko v tem primem GLASUJE ZA MAJA IN ZA SPETIČA Prekriža okvirček Riccardo Hly in hkrati prekriža simbol SKP. S tem omogoča uveljavitev kandidata Oljna in SKP. Stojan Spetič je kot županski kandidat te stranke njen nosilec liste in bo v primem, da stranka nabere dovolj glasov avtomatično občinski svetovaJecT ŠTETJE GLASOV Glasove bodo zaceli šteti v ponedeljek zjutraj, tako da bodo konCni volilni izidi znani v zgodnjih popoldanskih urah. Dokončna sestava tržaškega občinskega sveta pa bo znana šele po balotaži, ki bo 5. decembra. Tržaški občinski svet bo po novem štel 40 občinskih svetovalcev. Zupanova koalicija bo dobila 24 svetovalskih mandatov, raznoliki opoziciji pa bo šlo 16 svetovalskih mest Anketa SWG: balotaža med lllyjem in Staffierijem Balotaža med Illyjem in Staffierijem. To je osnovni podatek zadnje predvolilne ankete, ki jo je za vsedržavna radijska poročila GRl izvedlo tržaško podjetje za javnomnenjske raziskave SWG. Na osnovi te raziskave naj bi županski kandidat DSL, Krščanske demokracije in Zavezništva za Trst dobil 28 odst. glasov, predstavnik nacionalistične desnice pa 23 odst. Na tretje mesto naj bi se po mnenju ankete uvrstila Fede-rica Seganti (Severna liga) z 20 odst. glasov. Županski kandidat SKP Stojan Spetič je na Četrtem mestu "razpredelnice" s 4 odst. glasov, socialist Ladi Minin in kandidat Sredinske unije Giancarlo Lo Cuoco naj bi zbrala vsak po en odstotek glasov. Neodločenih volilcev, med katerimi je treba prišteti tudi ljudi, ki niso hoteli odgovoriti sodelavcem SWG, pa je vsega skupaj približno 23 odst. Izvedenci SWG so prepričani, da so te predvolilne prognoze kolikor toliko verodostojne, Čeprav imajo, kot vedno, dokaj relativno znanstveno osnovo. SWG je za te volitve izvedla kar pet javnomnenjskih anket in se pri tem naslonila na pet različnih vzorcev. Njeni izvedenci so intervjuvali ljudi različnih starosti, različnih družbenih slojev in različnih narodnosti. SWG je podobno javnomnejsko anketo izvedel tudi na junijskih pokrajinskih volitvah. Takrat je "zadel v živo", saj je raziskava med volilci pravilno napovedala, da se bosta v balotaži spoprijela Paolo Sardos Albertini in Franco Codega. NOSILEC LISTE JE GIORGIO DE ROSA ODVETNIKA P. MOCNIK IN A.BERDON V SREDIŠČU EKONOMSKA KRIZA IN MANJŠINA Raznolik program kandidatov DSL Nosilec kandidatne liste Demokratične stranke levice je arhitekt Giorgio De Rosa, deželni funkcionar, ki je bil svojcas že občinski svetovalec. Na kandidatni listi je veC predstavnikov slovenske strankine komponente, ki si vsekakor prizadeva za izvolitev Igorja Dolenca (na sliki zgoraj). Poleg Dolenca kandidirajo Mitja Cebulec, Albert Cuk, Rado Fonda, Oskar Gregori, Jasna Petaros por. Hrvatic (na spodnji sliki), Gabriele Raseni, Mojca SiškoviC por.Panizan in Angel Tenze. Stranka ”hrasta“ podpira župansko kandidaturo Riccarda II-lyja. V svoj raznoliki upravni in politični program je uvrstila globoko prenovo celotnega občinskega upravnega kolesja ter SirSe politične teme, ki od vedno sodijo v kulturno in družbeno zakladnico tržaškega levičarskega gibanja. Posebno pozornost namenja program DSL za nedeljske volitve problematiki sožitja in enakopravnih odnosov med vsemi komponentami tržaške realnosti. DSL si prizadeva za globalno zaščito Slovencev. SSk v povezavi z gibanjem AT Demokratične spremembe, katerim smo v zadnjih letih priča predvsem na evropskem političnem prizorišču, odpirajo tudi Trstu nove možnosti rasti in razvoja. V ta namen in da bi prispevala k volilnemu uspehu družbenih sil, ki se zavzemajo za preporod mesta, je Slovenska skupnost sklenila volilno zavezništvo z gibanjem Alleanza per Trieste-ZavezniSt-vo za Trst za tržaške občinske volitve in za izvolitev rajonskih svetov. SSk se bo s svojim simbolom predstavila le na Zahodnem in na Vzhodnem Krasu. Na osnovi tega političnega sporazuma ima SSk dva kandidata na listi AT, ki sta odvetnika Peter MoCnik (na siki zgoraj) in Andrej Berdon (na spodnji sliki). Prvi je pokrajinski podtajnik stranke in je že kandidiral na zadnjih občinskih volitvah, Berdon pa je novinec v upravnem in v političnem življenju. SSk vsekakor ohranja znaCaj samostojne narodne stranke. Pri tem je dosegla, da je Zavezništvo za Trst vključilo v svoj program tudi problematiko sožitja. Stojan Spetič kandidat SKP Stranka komunistične prenove je za županskega kandidata izbrala Stojana SpetiCa (na sliki zgoraj), ki bo v primem, da bo stranka zbrala v prvem krogu dovolj glasov avtomatično izvoljen v občinski svet. Nosilec kandidatne liste pa je mladi Jacopo Venier. Na listi je veC kandidatov slovenske narodnosti, med njimi Bianca Furlan vd. Kneipp, Jelka Gerbec, Oskar Kju-der, Peter Korošic, Sergij Lipovec (na spodnji sliki), Tatjana Malalan por. Kneipp, Franc Ten-ce, Silvano Caharija, Rada Zergol in Bruna Zor-zini por. Spetič. Upravni program SKP posveča temeljno pozornost družbeni problematiki (predvsem ekonomski krizi in brezposelnosti) ter slovenskemu vprašanju. Kandidati te stranke so mnenja, da je manjšinsko vprašanje eno temeljnih problemov tržaškega vsakdana. Dokler ne bo Trst razčistil odnosov z vsemi svojimi komponentami (predvsem s slovensko manjšino) ne bo zaživel kot sodobno evropsko mesto, ki je odprto do sosedov in zlasti do svojega naravnega zaledja. PODPORA ODPRTI IN NARODNOSTNO MEŠANI KANDIDATNI LISTI NA LISTI »INSIEME« DevioNabrežina: glas za sožitje in vsestranski razvoj Med kandidati na volitvah v Miljah tudi trije Slovenci TEMNA FERLUGA a sinoma RAMKONDO CAHU FRANCO BUTTAZZONI cmaaxr& mu cme*m MUGGIA SERGK) SOLO MUCMK*a'sm]«c& PAOLO TUTTA camviBcip mu a1 SMOMae LUJSA STENER eMoa^ mu omiu. ot!i»iiaMce> Lista »Insieme per Duino-Aurisina, Skupaj za Devin-Nabežino« se predstavlja volilcem z zelo razvejanim in vsebinsko razčlenjenim upravnim programom. Na prvo mesto so njeni pobudniki postavili vprašanje enakopravnega sožitja med vsemi krajevnimi komponentami ter uravnovešen družbeni in gospodarski razvoj vseh va- Lista »Skupaj za Devin-Nabrežino« ŽUPANSKI KANDIDAT: Giorgio Depangher KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET Dario Pertot Claudio Lauri tano VValter De VValderstein Danilo Antoni Martin Luis Brecelj Franc Fabec Giuliano Goat Maja Lapornik Pelikan Roberto Laurini Elena Leghissa Elena Madrussani Crasnich Ivan Sirca Bruno Tomasetig Vera Tuta Ban Mas simo Veronese Marco Zidarič si in zaselkov. Narodnostno mešana sestava kandidatne liste (na sliki -foto Kroma) je bistveno jamstvo, da se bo nova uprava zavzemala, Ce bo seveda izvoljena, za dobrobit vseh občanov te v marsičem zelo zapletene občinske realnosti. Županski kandidat liste je profesor Giorgio Depangher, dolgoletni elan občinskega sveta, ki je bil svojcas tudi občinski odbornik. Depangher pripada DSL in je v občini cenjen in poznan kot odprta in resna politična osebnost, ki je v vsakdanji stvarnosti kazala občutljivost tudi do specifičnih vprašanj slovenskega prebivalstva. Na kandidatni listi najdemo tako izkušene politike in nekdanje upravitelje ter popolnoma nove, mlade obraze, ki se prvič preizkušajo v političnem življenju. Lista »Insieme-Sku-paj« je nastala na pobudo skupine neodvisnih občanov, javnih delavcev, ki so se zavzeli za oblikovanje njenega programa in za izbiro izkušenih ter uglednih kandidatov. Za tem so listo podprle Demokratična stranka levice, Slo- GLASOVNICA ZA NEDELJSKE RAJONSKE VOLITVE Vzhodnokraško okrožje venska skupnost. Stranka komrmisticne prenove in Zelena lista. To volilno gibanje pa uživa tudi podporo slovenskih socialistov in tudi nekaterih italijanskih elanov PSI, ki ne soglašajo z odločitvijo strankine občinske sekcije, da na novo podpiše zavezništvo z demokristjani in z ostalimi sredinskimi silami. Kot reCeno, se Depangher in kolegi predstavljajo devinsko-nabrežinskim vo-lilcev z raznolikim upravnim programom. Nova odprta uprava si bo, ce bo izvoljena, med drugim zavzemala za resanacijo hudega primanjkljaja občinskih blagajn. To bo naredila tako, da bo prodala nekatere nerentabilne nepremičnine in da bo hkrati smotrneje upravljala občinsko bilanco. V programu je govor tudi o kočljivem vprašanju usode Sesljan-skega zaliva. Ce bo izvoljen si bo Depangher prizadeval za ureditev nekaterih nujnih struktur v zalivu (kot n.pr. stranišč in parkirišč). Lista pa nasprotuje kakršnim koli »mega-projektom« za Sesljan, Čeprav se istočasno zaveda, da je treba zaliv na nek naCin Rajonski sveti od nedelje s popolnoma novimi telesi Tržaški volilci bodo v nedeljo, poleg občinskega sveta, izvolili tudi sedem rajonskih sosvetov. V vseh primerih mora volilcev le prekrižati simbol izbrane stranke, ob tem lahko napise le ENO PREFERENCO S PRIIMKOM IZBRANEGA KANDIDATA. Slovenci si moramo prizadevati, da bo v rajonske sosvete izvoljenih CunveC kandidatov slovenske narodnosti. To seveda velja za oba kraSka rajona, a tudi za mestne, kjer ne gre po nepotrebnem razprševati slovenskih glasov. Novoizvoljeni rajonski sosveti bodo poslovali z novim pravilnikom, ki priznava rabo slovenščine na vseh zasedanjih teh teles. Cimprej turistično in gospodarsko ovrednotiti, seveda ob spoštovanju okolja in tudi potreb domačega prebivalstva. Depangher in somišljeniki ne nasprotujejo ustanovitvi načrtovanega Kraškega parka. O vseh zaščitenih območij pa se bo treba predhodno sporazumeti s krajevnim prebivalstvom in tudi s predstavniki kmetovalcev. Županski kandidat miljske liste ”Insieme“ je univerzitetni profesor Sergio Milo. Na tej listi kandidirajo tudi trije mladi miljski Slovenci. Marko Savron in Cinzia OstrouSka (na spodnji sliki skupno z županskim kandidatom Milom) ter Cristina Velikonja (na sliki spodaj desno). To listo podpirata stranka Slovenske skupnosti in Društvo Slovencev miljske občine. Lista "Insieme" je v svoj upravni program uvrstila tudi skrb za sožitje in za pravice slovenske narodnostne skupnosti. Listo podpirajo DSL, Komunistična prenova, Zelena lista in mnogi napredni predstavniki civilne družbe. Lista Insieme per Muggia 'INSIEME' per , MUGGIA, ŽUPANSKI KANDIDAT: SERGIO MILO KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET: Giuseppe Ferraro Omero Leiter Gabriella Lenardon Silvano Minkuscb Renzo Nicolini Cinzia Ostrouska Giovanna Pacco Aldo Romi Marko Savron Bruno Steffb Otello Tibaldi Barbara Tuli Moreno Valentich Fulvio Vallon Cristina Velikonja Fulvio Zuppin Diego Apostoli Antonietta Rolff Balbi Roberto Basiaco Giorgio Cicogna GLASOVNICA ZA NEDELJSKE RAJONSKE VOLITVE Zahodnokraško okrožje VOLITVE IV Petek, 19. novembra 1993 V NEDELJO BODO OBČINSKE VOLITVE TUDI V NEKATERIH POMEMBNIH ITALIJANSKIH MESTIH Spopad med starim in novim je zamenjal tradicionalni boi med levico in desnico Vojmir Tavčar RIM - Sorazmerno zatišje naj ne zavede. Pričakovanje je veliko, ker so odgovori, ki jih pričakujejo stranke pa tudi - in morda predvsem - državne institucije, pomembni. VeC kot 11 milijonov italijanskih volilcev, ki bo v nedeljo v prvem krogu - in dva tedna pozneje na balotaži - glasovalo za obnovitev krajevnih uprav, ne bo izbiralo samo krajevnih upraviteljev. S svojimi opredelitvami bodo namreč pokazali, kako utripa in kam se usmerja večina volilcev ob žalostnem in napetem zahajanju prve republike, ko se stari sistem razkraja in ko so obrisi novega še zelo megleni. V primerjavi z volilnimi kampanjami prejšnjih let je november-ska (a pred njo je bil isti pojav opazen že junija) kampanja veliko manj buCna, volilna pravila za izvolitev krajevnih uprav (ob njih pa tudi plamtenje podkupninske afere) so znatno omejila tradicionalne propagandne prijeme. Malo je lepakov, ljudje niso veC obsuti s kilogrami papirja, tradicionalna zborovanja na odprtem pa so nadomestili ožja srečanja s posameznimi kategorijami, propaganda »od vrat do vrat« in seveda televizijske okrogle mize. Napetost in pričakovanje za nedeljski odgovor pa sta zaznavna predvsem v javnomnenjskih raziskavah, ki na straneh Časopisov skoraj dan za dnem merijo priljubljenost kandidatov, in v angažiranosti vsedržavnih voditeljev strank, ki so v zadnjih dveh tednih prepotovali Italijo po križem in po Cez, da bi obiskali vse glavne kraje, ki bodo v nedeljo obnavljali uprave. Z vsedržavnega vidika je novembrski test Se pomembnejši o junijskega, ker je veliko bolj enakomerno porazdeljen po vsem Apeninskem polotoku od Juga do Severa, kot kažejo že glavna »vzorčna« mesta, ki bodo s svojimi izbirami dala ton volitvam: Palermo, Neapelj, Rim, Genova, Benetke, Trst, Najpomembnejši odgovor bo seveda, komu bodo v posameznih mestih volilci zaupali upravo mest v prihodnjih Štirih letih. Ob tem odgovoru, ki ima izrazito krajevni znaCaj, pa bodo izbire odgovorile tudi na nekaj vprašanj, ki imajo vsedržavni pomen in ki bodo važen pokazatelj tudi za politične volitve, ki niso veC daleč. Med temi je morda najpomembnejše to, ali ima v sedanjih pogojih perspektive politični center. Ali z novimi večinskimi pravili Se obstaja prostor na sredini, ali pa se bodo izbire polarizirale prevsem na konservativce in progresiste in bodo že v prvem krogu izločeni kandidati centra- KrSCanske demokracije in sil, ki išCejo prostor med DSL na levi ter Severno ligo in MSI na desni? Drugo bistveno raSanje je prihodnost Lige. Ali bo uspela razširiti svoj vpliv na velika mesta na Severu kot so Genova, Benetke in tudi Trst, ali pa jo bodo volilci »konfinirali« v Milan in Lombardijo ter pustili njene glasove v »hladilniku protesta«? Tretji problem zadeva MSI. Ali bo, kot nakazujejo predvolilne raziskave, tej stranki uspelo prevzeti na Jugu vlogo, ki jo ima Liga na Severu, in postati obenem agregacijski pol protesta in konservativcev? In kakšne perspektive ima lahko tak družbeni blok? Na nasprotnem bregu pa bodo volitve tudi odgovor za progresivne sile. Bo, kot junija v Turinu, prevladal blok reformistov s programi, ki naj bi bili mikavni tudi za center (za tako izbiro so se opredelili v Rimu, Genovi, Benetkah in Trstu), ali pa bolj izrazito levo usmerjeni blok, za kar so se opredelili v Neaplju? K tem vprašanjem je treba dodati, da bodo volitve pomemben test za Mar-tinazzolijevo KrSCansko demokracijo. V kolikšni meri volilci verjamejo njenemu prenavljanju in novim kandidatom, ki jih je izbral Martinazzoli? To so vprašanja, na katera bodo stranke in komentatorji iskali odgovor v izidih po prvem in po drugem volilnem krogu. Za dopolnitev slike pa je potreben tudi kratek shematični pregled glavnim mest, v katerih bodo v nedeljo volilci poklicani na voliSCa in ki jih združuje tudi dejstvo, da so bili občinski sveti razpuščeni predčasno, ker niso veC uspeli zagotoviti opravljivosti. PALERMO Po upravnih volitvah 6. novebra 1990 bi bil palermskemu občinskemu svetu redkokdo napovedoval predčasni samorazpust, saj si je KD s tedanjim kandidatom Leo-luco Orlandom v naletu zagotovila 42 na skupno 80 svetovalskih mest. Toda ta večina se je pod vplivom podkupninskih afer in razkolov v KD, pa tudi ob razkritjih sodnikov o spletu kriminala in politike, razkrojila. Bistvena značilnost vseh kandidatov, ki se potegujejo za župansko mesto, je njihova izrazita in iskrena protimafijska usmeritev. Glavna tekmeca pa sta vsekakor lider Mreže Leoluca Orlando, ki vodi levo koalicijo, in predstavnica KD Elda Pucci, ki je uspela premostiti birokratske težave, ki so ogrožale njeno kandidaturo. Po javnomnenjskih raziskavah prednjači Orlando, edimi med županskimi kandidati, ki mu javnomnenjske raziskave nakazujejo možnost uspeha že v prvem krogu z osvojitvijo absolutne večine glasov. NEAPEU NeapeljCani izbirajo novo upravo poldrugo leto po zadnjih volitvah. Glavna značilnost, ki jo nakazujejo javnomnenjske raziskave, je neopredeljenost volilcev (okoli 50 odstotkov neodločenih). Absenti-zem je najbrž glavna neznanka volitev v mestu pod Vezuvom. Pred poldrugim letom ni šlo na voliSCa okoli 30 odstotkov upravičenčev. Druge neznanke pa zadevajo problem, koliko bodo na izbire vplivali škandali, v katere so vpleteni biši ministri in neaplejski veljaki Antonio Gava, Vincenzo Scotti, Paolo Cirino Pomicino, Francesco De Lorenzo in Giulio Di Donato. Za župansko mesto se poteguje 9 kandidatov, glavni pa so trije: kandidat centra in nekdanji Togliattijev tajnik Massimo Caprara, kandidat levice Antonio Bassoli-no in predstavnica desnice Ales-sandra Mussolini. NajveC možnosti za balotažo javnomnenjske raziskave napovedujejo prav slednjim dvem. In marsikdo se je že vprašal: ko bi zmagala Alessan-dra Mussolini, kako bo mednarodna javnost gledala na dejstvo, da bo neofašistična županja gostitelj vrha najbolj razvitih? RIM Italijansko glavno mesto je občina, v kateri bodo volilni izidi najbrž v najveCji meri vplivali na usodo KrSCasnke demokracije. Martinazzolijeva stranka je razdvojena in le 5 dni pred volitvami je tajnik suspendiral poslanca Pu-blia Fiorija, ki je javno napovedal, da ne bo glasoval za strankine; županskega kandidata Carmela Carusa. Ob bivšem prefektu pa se s centra poteguje za župansko mesto Se predstavnik laikov Vittorio Ripa Di Meana. Javnomnenjske raziskave pripisujejo najveC možnosti tajniku MSI in kandidatu desnice Gianfrancu Finiju in zastopniku levice Francescu Rutelliju, ki je med drugim osnoval volilno kampanjo predvsem na stvarnem prikazu skromnih možnosti poseganja, ki jih ima občinska uprava. GENOVA Genovski občinski svet je bil Na slikah Francesco Rutelli (levo zgoraj), Adriano San-sa (desno zgoraj), Leoluca Orlando (levo) In Alessan-dra Mussolini (desno). razpuščen junija, potem ko je bil tedanji župan Claudio Burlando (DSL) obtožen in aretiran zaradi domnevne vpletenosti v podkupninsko afero. Čeprav je bil po nekaj dneh izpuščen na prostost in dejansko (Čeprav ne formalno) oproščen, se je Burlando umaknil v zasebno življenje. Javnomnenjske raziskave so najprej nakazovale možnost uspeha Severni ligi, toda priljubljenost »lumbardov« se je znatno zmanjšala, ko je koalicija progresi-stov kandidirala za župana sodnika Adriana Sanso, ki je kot pre-tor v sedemdesetih letih razkril naftno afero. Sansi javnomnenjske raziskave pripisujejo najveC možnosti. Drugi je predstavnik Lige Enrico Serra, tretji pa kandidat centra Ugo Signorini. BENETKE Za županski stol v mestu v laguni, ki se zaradi izpraznitve zgodovinskega srediSCa in krize industrijskega pola v Margheri sooCa z vse večjimi težavami, se poteguje 7 kandidatov. Javnomnenjske raziskave pripisujejo najveCjo naklonjenost filozofu Massimu Cacciariju, ki vodi progresivno koalicijo, v kateri sta poleg DSL, Zelenih, dela Socialistov in Demokratičnega zavezništva tudi Mreža in SKP. To daje prav beneški izkušnji znaCaj posebnega testa. Glavna Cacciarijeva tekmeca sta kandidat centra Giovanni Castella-ni, ki je bivši rektor univerze Ca Fo-scar, in zastopnik Severne lige Aldo Mariconda. Novi župan in nova večina se bosta morala lotiti vprašanja zaposlovanja, prava bomba pa bo napovedani februarski referendum o tem, ali naj bosta Benetke in Mesre Se povezani v eno občino ali pa naj se loCita. Z vsedržavnega vidika pa je pomemben test tudi Trst. Ob Ligi, ki nastopa sama, je prav v Trstu najbolj jasna ločitev med blokoma naprednih reformističnih sil, ki so se strnile ob kandidaturi Riccarda Illyja in konservativnih, ki podpirajo Giulia Staffierija. Kdo bo prevladal? ZNANOST IN TEHNOLOGIJA Po »Slovenski znanosH za razvoj« Matua Hudovernik Prireditev pod imenom teden »Slovenska znanost za razvoj«, ki jo je v začetku meseca pripravilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, bi v javnih medijih nedvomno zaslužila več pozornosti kot jo je - pa ne zato, ker je predstavila vrhunske dosežke slovenske znanosti ponujene gospodarstvu v udejanje, ampak predvsem zato, ker je znanje danes prednost in konkurenčna dobrina, ki v svetu veliko velja. In slovensko znanje v svetu veliko pomeni. Ce bi bila namreč slovenska znanost demago-ška, tako kot mnogi okoli nje (sindikatom de-n*mo ni mogoče dopovedati, da je boj za ohranjanje delovnih mest izgubljen hoj - in da se je treba boriti za drugačna in nova delovna mesta), razstave vrhunskih dosežkov seveda ne bi bilo. Znanost se namreč že lep čas, vsaj tista razvojno naravnana, odziva trgu in obnaša tržno. Problem, da domače gospodarstvo teh dosežkov ni sposobno opredmetiti, ni toliko v znanosti, kot je v samem gospodarstvu, nad katerim skrbno bedijo taki in drugačni strici. Se več: pri nas vlada prepričanje, da je delovno mesto od boga dano, ne pa da je za ohranjanje dela potrebno nenehno obnavljanje in dograjevanje znanja. Tudi zato pri nas znanje m kaj prida cenjeno. In to se žal vse prepogosto odraža tudi v javnih medijih. Na otvoritvi tedna »Slovenska znanost za razvoj« se je od novinarjev res delala kar te-Hm, ker je bil pač kot govornik napovedan prvi med ministri, predsednik vlade, doktor Ja- Academia Operosorum Labacensium (1693) nez Drnovšek. Njega ni bilo, kasneje pa je vlada odločila, da bo teden »Slovenska znanost za razvoj« tradicionalna prireditev, nad kate-f« bo sama bedela - vlada republike Sloveni-jebo torej poslej pokroviteljte prireditve. Ce torej v Sloveniji tudi pod pritiskom trga ne bomo spremenili odnosa do znanja in zavrgli cenenih demagogij - bomo tehnološka provica- zdaj še evropska, čez čas, pa kdo ve Čigava. Mnogi, ki so bili za nami, nas že obvi-jajo. Zal v slovenskem gospodarstvu in politiki ne znajo dojeti, da je ravno znanje tisto, s Čimer smo lahko mednarodno konkurenčni ki da je znanje naša prednost. Ampak pozor: naša prednost je vrhunsko klanje, ne pa denimo drobne tehnične izboljšave, ki jih je drla gledat na razstavi v Nii-rnberg in Bruselj cela čreda novinarjev - medtem ko predstavitve vrhunskega slovenskega znanja v francoskem tehnološkem in evropskem aeronavtičnem središču Toulousu (SI-TEF) javni mediji praktično niso niti povohali. No, tudi tehnične in ogranizacijske izboljšave so lahko tržno pomembne - toda dolgoročni razvoj zarisuje vrhunsko znanje, ki se mora nenehno preverjati na trgu, ne pa na razstavah za katere je število in barva nagrad znano že v naprej. In medtem, ko gospodarstvo kar kriči od navdušenja, če kakšen vogalček speljejo drugače, nekateri vrhunski dosežki domačega znanja, že leta ležijo po predalih. Stimulator, ki oživlja omrtvele ude, je gotovo izdelek, ki bi Slovenijo vsaj toliko promoviral v svetu kot denimo smuči, če bi ga bilo gospodarstvo sposobno udejaniti in tržiti. Problem je seveda tudi v tem, da Slovenija nima razvojne vizije, ali pa jo sramežljivo skriva. Kajti vizije, ki nam jo denimo ponujajo Nemci, se lahko samo zgrozimo. Minuli teden so namreč predstavili projekt »Modeli in insturmenti spodbujanja industrijskih raziskav in razvoja v Sloveniji«. Projekt je pripravil Raunhoerjev inštitut za sistemsko tehniko in inovacijske raziskave, v okviru tehnične pomoči Sloveniji pa ga je plačalo nemško zvezno ministrstvo za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. In kaj med drugim predlagajo - preprosto to, da razvoj prilagodimo razvojni ravni svoje industrije. Prav ste prebrali: ravni zastarele industrije, ne pa ravni vrhunskega znanja, ki smo ga sposobni proizvesti. Prepričan sem, da je teden »Slovenska znanost za razvoj« taki viziji odgovoril z odločnim »Ne!«. GENETIKA / $E ENKRAT O VIHARJU, KI SO GA SPOČELI V LABORATORIJU Kako so človeški kloni razdelili strokovnjake Ameriški raziskovalci so nedavno v eksperimentu, ki naj bi razširil metode klinike za oplojevanje, klonirali človeške zarodke. Zdravniki so namenoma uporabili poškodovane embrie, da so kloni zagotovo umrli v nekaj dneh. Tehnike ne nameravajo preskusiti na zdravih zarodkih, klonov pa tudi ne bodo vsajevah v maternice. Vseeno je eksperiment sprožil vrsto etičnih vprašanj. Raziskovalci z Medicinskega centra Unverze George Washington, ki jih vodita Jerry Hall in Robert Still-man, so svoje delo opisali na srečanju strokovnjakov za oplojevanje, ki je bilo v začetku oktobra. V eksperimentu so uporabih zarodke, dobljene iz žena, ki so bile podvržene IVF terapiji: bili so tako poškodovani, da nikakor ne bi preživeli. Nasta-U so iz jajčec, ki jih je oplodilo več semenčic, tako da so imeli po tri ah več parov kromosomov namesto dveh. »Delah smo s triploi-dnimi zarodki, da ne bi sprožili etičnih razprav,« pravi Hall. »Nekdo bi se tako ah tako lotil teh raziskav. Znanosh ni mogoče ustavi-h. Zdelo se nam je, da bi bilo najbolje, da bi eksperiment izvedb v okviru uspešnega raziskovalnega programa IVF - kot je recimo naš.« Raziskovalci so razde-lih 17 zarodkov z dvema do osmimi celicami, nato pa so posamezne cehce prekrili s snovjo, podobno gelu. S tem je nastala umetna »zo- na pellucida«, zaščitna opna okoli zarodka. Najuspešnejši kloni, ki so se do smrti uspeh razvid v 32-ce-lični organizem, so nastali iz embrijev, razdeljenih na dvocehčni stopnji. Stillman, vodja bolniščničnega programa IVF, pravi, da je končni cilj raziskave »reproducirati naravni nastanek dvojčkov« in s tem pomagati roditi ženskam, ki težko zanosijo. Danes dajejo v IVF centrih ženskam hormone, ki povzročijo, da obenem dozori več jajčec - to je t.i. superovulacija. Jajčeca operativno odvzamejo in zunaj materinega telesa oplodijo, da nastane več zarodkov. Tako se verjetnost, da mati po vstavitvi embrijev zanosi, precej poveča. Za raziskovalce z Univerze George Washington je kloniranje zarodkov metoda, ki omogoča pomnoževanje števila zarodkov brez neželenih učinkov hormonske terapije. Letos so v neki študiji že skušah povezati inducirano superovulacijo in rak na jajčnikih. V Združenih državah nimajo nacionalne politike ah agencije, ki bi usmerjala raziskovanje zarodkov, čeprav je predsednik Clinton takoj po prihodu v Belo hišo ukinil dolgoročno prepoved zvezne podpore tovrstnim projektom. »Sli smo skozi obdobje pod Bushem in Reaganom, ko raziskav na zarodkih nisi smel niti omemti,« je dejala Gail Po-var, ki predseduje Odboru za etiko v Bolnišnici George Washington. »Sedaj se pričenjajo nekoliko drugačni časi, ko se bo mogoče o zadevi začeti trezno pogovarjati.« Odbor za etiko, v katerem so poleg zdravnikov in socialnih delavcev tudi duhovnik, filozof in pravnik, je kloniranje odobril. »Menili smo, da embrio na tej stopnji še ni dovolj diferenciran, da bi v njem videli bodoče človeško bitje.« Za odločitev Odbora je bilo pomembno tudi dejstvo, da so v eksperimentu uporabih le zarodke, ki so bih tako poškodovani, da ne bi preživeli. »Tu je šlo za neobstojno človeško kromosomsko tkivo,« pravi Gail Povar. »Zame to ni kloniranje ljudi, ampak eksperimentiranje s patološkimi vzorci.« Odbor se vseeno zaveda etičnih posledic raziskav. Ce bi zdrave in močne klo- nirane zarodke zamrznili, bi se »dvojček« lahko rodil kasneje - morda zato, da bi nadomestil umrlega otroka, ah pa zato, da bi bolnemu bratu daroval kostni mozeg oziroma drug telesni organ. Zamisel o rojstvu »dvojčka« zaradi nadomestnih delov »je v nasprotju z večino naših kantovskih pogledov na človečnost glede tega, da ljudi vse do smrti ne bi smeli imeti za sredstva,« dodaja Gail Povar. V Veliki Britaniji je deljenje zarodkov prepovedano, pravi Ve-ronica English iz vladne ustanove, ki bdi nad klinikami za oplojevanje in raziskavami na zarodkih. Julija so se odločiti, da je tako početje »etično nesprejemljivo,« je dejala Veronica English. »Deljenja zarodkov ne bomo dovolili nikomur, tako da so v tej dežeh take raziskave nezakonite.« Deljenje človeških zarodkov je »na vsak način zlorabljeno in najbrž tudi kontraprodu-ktivno«, pravi Allan Han-dyside, višji embriolog iz londonske Bolnišnice Ham-mersmith. Po njegovem mnenju se možnosti za uspešno vstavitev embria v maternico s tem postopkom celo zmanjšajo. Vsajevanje eksperimentalno deljenih mišjih zarodkov je le redko uspešno, dodaja Handy-side. Postopek lahko poleg tega tudi poveča verjetnost, da se bo v maternici hkrati razvijalo več zarodkov, meni Handyside. Znano je, da je pri dvojčkih, trojčkih itd. umrljivost večja kot sicer; večje pa je tudi tveganje, da bo z otrokom ah z materjo kaj narobe. Susan Katz Miller in Gail Vines (G. V.) Genetiki Royal Botanic Gardens, Edinburgh _________POLITIČNA ETNOLOGIJA / KANADSKA IDENTITETA (2)_ Napetosti med individualizmom, materializmom in kontinentalizmom Bogatenje elite povzroča revščino, ki se bo izoblikovala v »tretjo alternativo« Konservativna vizija John A. MacDdonald, prvi kanadski premier in pomembni tvorec kanadske konfederacije, je bil konservativec. Današnji kanadski konservativi-zem je precej drugačen od nekdanjega, vendar je vseeno pomembno omeniti nekaj elementarnih prvin tega pogleda na svet, ki je, pretekajoč se v politične strategije posameznih strank, pomembno krojil (in še vedno) usodo sveta. Zgodovinsko gledano je konservativizem filozofija srednjega veka, ki mu je tudi najbolj ustrezala. Družbo razume kot božji red, z nebesi in bogom na vrhu piramide in drugimi posamezniki in institucijami na nižjih stropničkah: monarh, cerkev, aristokracija, podložniki. Zemlja je pomenila vir vsega bogastva (kar je bilo v tedanjem obdobju, ko je bila vsa ekonomika bolj ali manj tesno vezana na zemljo in naravne resurse, tudi res). Tekom stoletij se je vlogo boga ukinilo ali transformiralo, vlogo hierarhije kot faktorja stabilnosti družbenega reda minimiziralo, vlogo produkcijskega tvorca zemlje nadomestilo z drugimi oblikami akumulacije kapitala. Konservativna stranka v Kanadi je le malo vezana v konservativno tradicijo (nekateri jo označujejo kot neoliberalno). Je izrazito indidivualisti-čna, materiahstična, kontinentalna, proameriška, VeCerni viharnik (Foto: Heeb Christan) antitradicionalistična in antikomunitarna. Liberalna vizija Liberalni pogled na družbo je na Zahodu dominantna filozofija zadnjih dveh stoletij, kar v polni meri velja tudi za Kanado. Vsenavzočnost liberalnega prepričanja je modificirala tako konservativno kot levičarsko izbiro znotraj kanadskega političnega prizorišča. Liberalizem je politična filozofija industrijske revolucije, ki jo pooseblja zlasti Adam Smith s konceptom trga kot »nevidne roke«, ki avtomatično razrešuje vse probleme, predvsem pa ekonomske. Nasploh je gospodarstvo osrednja skrb liberalne paradigme in razred kapitalistov osrednja družbena skupina. Posamezniku je potrebno omogočiti neovirano aktivnost na trgu in tisti, ki je na njem uspešen, bo postal bogat, postal bo kapitahst. Vendar je v 20. stoletju evoluiral v komunitarni smeri in zaobjel vase tudi koncept »welfare« države, ki posamezniku zagotavlja zaposlitev, socialno varnost in ekonomsko stabilnost. Pierre Trudeau je za časa svojega predsednikovanja vnesel v liberalno strategijo še en pomemben element - argument nujnosti preseganja nacionalne države v smeri zagotavljanja kontinentalne integracije (z ZDA). Kanadski liberalizem in konservativizem sta tesno prepletena in prekrivajoča se, včasih v odnosu do nadome-stljivosti, pogosteje pa do komplementarnosti in integrali vnosti. Levičarska vizija Liberalna filozofija je trgovino in trg navezovala na svobodo ter človekove pravice, zagovarjala ločenost trga in države, kar vse je bilo podrejeno postopnemu bogatenju posameznikov, od katerih bogastva naj bi imeli vsi dobiček. Vendar pa je vse večje bogastvo elite pogostoma povzročalo nepopisno revščino, kar se je prej ah slej moralo izoblikovati v novi, tretji alternativi. Njeno jedro lahko izrazimo v tezi, da naj bi bil večji delež vseh ljudi pri delitvi bogastva, saj ga končno vsi soustvarjajo. Kanada seveda nikoli ni imela marksistične ali sociahstične vlade. Ima pa socialno demokratsko stranko in nekaj provinc s socialdemokratsko vlado na čelu. Kanadski socialdemokrati dvomijo v nekatere predpostavke kapitalistične družbe, vendar ne prevzemajo teorij o uničenju kapitalizma (Id sicer legitimno obstojajo v Kanadi). Zagovarjajo regulacijo kapitalizma in nadzor nad slojem lastnikov - kapitalistov. Verjamejo v učinkovitost nekapitalisti-čnega podjetja (kanadske različice državnega podjetja - »crow Corporation«, kooperative, kolektive itd.), v participacijo širokih skupin prebivalstva pri opredeljevanju civilne družbe in obenem tudi pri delitvi rezultatov produkcije. Ideološke korenine kanadske socialdemokracije se delno napajajo z marksizmom in krščanstvom, deloma s tradicijo liberalizma in drugimi doktrinami, ki imajo humanitarno in komunitamo vsebino. Bogomil Ferfila Ob smrti humanista Jurija Lotmana Miro Kocjan Jurij Lotman Bil je eden najbolj znanih semiologov na svetu. Zaslovel je predvsem kot raziskovalec »kulture in njene vloge v človekovem razvoju«; Rus Jurij Lotman je umrl pred dnevi; semiologi se ga spominjajo s spoštovanjem, pa tudi občudovanjem. V zadnjih letih sicer ni bilo kaj veliko slišati o njem; res je bil dolgo bolan, toda nekateri vedo povedati, da se je že pred meseci namenoma umaknil iz javnega Življenja, ker je odločno nasprotoval škodljivemu nacionalističnemu prebujanju v nekdanji Sovjetski zvezi, pa tudi drugod po Evropi. V svojih knjigah in esejih je zmeraj grajal nacionalizme; bil je mnenja, da mora kultura »napeti vse sile«, da bi prepredli nacionalistično rast. Nazoren je njegov daljši esej, ki ga je pred petimi leti objavilo v Italiji založništvo »Feltrinelli«; pod naslovom »Kultura in eksplozija«. Opozarjal je, da je takorekoc slaba stran nacionalizma v tem, ker »ruši ograje in vnaša mrZnjo« v medsebojne odnose, kar seveda preprečuje miren razvoj. Poudarjal je, »da so potrebna desetletja, da bi obnovili nacionalistične ruševine«; v tem duhu je tudi.dosledno nasprotoval tako imenovani »površinski kulturi«, Ceš, da »zavaja in da je zmerom enostranska«. Njegovo mnenje je bilo, da je kultura stalnica, ki bi morala biti nenehoma navzoča v Človekovem Življenju in odnosih, zlasti pa bi morala odigrati vzvodno vlogo v kritičnih obdobjih. Ta pogosto nastopajo zato ker kultura predhodno ni bila dovolj aktivna. Razlagal je, da je »znanstvena naloga kulture v lem, da moralno izzove prebuditev razsodnosti«. »Kultura je preprosto predsoba pameti«. Bil je novator; v znanost je vgradil kulturološko raziskavo. Izhajal je iz stališča, da bi morala hiti kultura, kot rezultat naravnost možganske presoje Človeka »Čvrsta nit v nenehnem stiku med okoljem in vedenjem«. Lotman je zavračal »simplifikacije«, poenostavljanja. Tudi nacionalizmi so Zal rezultat simplifikacij. Imel jih je za »smrtno nevarne« za človekov rod. Kultura predpostavlja predvsem globino, trezno razmišljanje in kajpak tudi konfrontacije. Simplifikacij a je pot v enostranskost. »Kultura«, je razlagal, »je tudi zdravilo proti politični simplifikaciji. Politika, sprejeta na hitro nikoli ni rodila uspeha. Slabšala je razmere, zaostrovala odnose, povzročala Se hujše probleme.« Primeri so domala vsakodnevni; zgodovina jih je polna. Politične odločitve, sprejete brez takorekoc »kulturnega sila«, so ne samo brezuspešne, marveC pogosto naravnost zločinske. Fašizem in nacizem sta spadala v ta politični tok. Dejstvo je, da mora kultura postati živ organizem, »posamična in množična pamet«, s katero bi se lahko bojevali proti mitologiji. »Svetovi, ki ne Žive v kulturnem prostoru«, je bilo njegovo gledanje, »postanejo jedro mi-tologizacije«; bil pa je hkrati tudi proti rešitvam, ki bi bile plod »občutkov«, češ, da niso povezane s »pametjo, pamet in kultura pa da bi morala biti nerazdružljiv binom«. Lotman je ugotavljal, da preživljamo že nekaj Časa »civilizacijsko krizo«. Ta se kaže v raznih vidikih: tako na eni strani optimistično spremljamo in podpiramo razvojne silnice, smo na strani znanstveno-tehnicnega napredka, z druge pa se utemeljeno bojimo, da so Se zmeraj krogi (ali skupine), ki so vselej na preži, da bi se, »v zasebne in sebične namene«, polastili rezultatov tega napredka. Te sile delujejo kajpak zaviralno in bi jih morali odpravljati predvsem »kulturno«. Znano je, da je Lotman vsa leta poučeval na vseučilišču v Tartu-ju, enem najstarejših v Evropi. Zlasti pa se je posvečal problemom in pojavom v baltskih državah, CeS, da so že »po naravi« bolj dovzetne za nove civilizacijske tokove in da zato, zlasti pri njih, prihajajo do izraza »nazadnjaške sile«, ki s kulturo nimajo kaj opraviti. Oblasti so ga prenašale, večkrat pa so mu dale vedeti, da ga bodo odstranili, Ce ne bo tolmačil kulture tako kot ustreza sovjetski oblasti. Vseskozi (in javno) je »dvomil« v politiko in ukrepe sovjetske oblasti. Preučeval je zlasti odnose med nekdanjo rusko kulturo in ilumi-nizmom, pri Čemer se je poglabljal predvsem v to, kako so se sirile Rousseaujeve razsvetljenske ideje. Rousseau je nadvsem »pogumno« razmišljal o kar najbolj neposredni demokraciji, se pravi o ideji, ki da je bila »mikavna in lahko plodovita« (kakor je govoril Lotman), toda za Rusijo »nesprejemljiva in neuresničljiva«. Ze zavoljo genetske dediščine, je trdil, v Rusiji ni mogoCe računati na »postopno« spreminjanje v demokracijo. Ruska družba je paC zaostala, preveč zaostala, da bi brez posebnih težav sprejemala novo; v njej je zato zmeraj nevaren »državni prevrat«, nova oblast pa ima zmeraj več »manevrskega prostora«, kakor morebiti v drugih deželah. »Kultura v Rusiji žal še ne vpliva s sodobnimi in doslednejšimi učinki«. SSG / POGOVOR Z JOŽETOM BABIČEM Režiserjev pogled na monodramo »Boš že videla« Ivanka Hergold Z znanim režiserjem Jožetom Babičem sem se pogovarjala na eni izmed delovnih vaj v tržaškem Kulturnem domu . Povabil me je tja z besedami: Pridi, boš ze videla, no ja, arzenik in stare čipke! Najprej me je zanimalo, kakšno je bilo njegovo branje monodrame, njegovo razumevanje ob analizi igre. »Pekel so zmeraj drugi, bi lahko takoj rekel. Gre za sadomazohističen par, pri katerem je mučenje drugega in samega sebe navsezadnje le užitek. Pokojna invalidka in njena Se živa sestra, ki sama pred nami doživlja dramo tega odnosa. To je obupna samota in neprestano obnavljanje zapravljenih let, izgubljene ljubezni. Vedno bolj prihaja v ospredje veliko sovraštvo, grožnje in izsiljevanje ljubezni - s sovraštvom. Ljubezni pa seveda na tak sprevržen način ni mogoCe izsiliti. Invalidka je v imaginarnem paru močnejša partnerica, pride pa seveda do zamenjave vlog, ko se žrtev od rablja navzame istih lastnosti, ki so ji prinašale prej bolečino. Gre za načrtno, postopno uničevanje drugega, to pa je hkrati že samounice-vanje. Nastopajoča petinšestdese-tletna dama je naCeta od alkohola in zdravil, predvsem pa od razjedajočega učinka osamljenosti in zapuščenosti. Na koncu pride do nenavadne razrešitve konflikta, Cesar pa ne bi želel razkriti pred premiero. Tak konec je seveda naravna posledica taksnega načina življenja, nenaravnega odnosa v tej samoti.« V Cern je za vse to vzrok? »V prometni nesreči, ki je prikovala sestro na invalidski voziček. Druga sestra jo je paC morala negovati. Pri prvi se tedaj pojavi ljubosumje, ker ima druga sestra - glasbenica - ljubezensko razmerje z mladim glasbenikom. Vse to muCenje pa je včasih zelo rafinirano, saj se ljubosumnost stopnjuje do ljubosumnosti na sestrin spomin, skratka do absurda. Treba pa je vedeti, da je začetno dramsko dogajanje postavljeno v vojni Cas na Nemškem... To ustvarja tudi vzročni okvir za taksno izolacijo, saj sestri nimata nobenih družbenih in ne družabnih vezi. Zenski živita v kriznem Času, v začaranem krogu, iz katerega ne moreta izstopiti. S tem pa je avtor omogočil tudi paralelo z današnjim življenjem. Samota, starost, izoliranost, skrajni egoizem, razpadanje upanja na izhod iz krize - to so vedno aktualni človeški problemi.« Zakaj je prišlo o izbire tega dela? »Vi veste, da sem najemni delavec, ki nima takšnega zaledja in vpliva, da bi lahko o Cern odločal...Tako sem paC postavljen pred nalogo, pravzaprav samega sebe vgradim v to nalogo. Skušam najti samega sebe v tekstu, tega pa interpretiram s sredstvi, ki so blizu mojemu oblikovanju in namenu, zaradi katerega mi je bilo zaupano to delo. Do taksne izbire pride v gledališču večkrat zaradi repertoarne zadrege, zaradi še ne dokraja definiranih razmerij med družbo in gledališčem. Ge bi oblikoval sam svoj repertoar, bi ne izbral dela, ki bi me sililo v težke analize, ko je treba vse skupaj obrniti kot nekakšno rokavico, da jo potem lahko natakneš na roko našega gledalca.« In vaši tokratni sodelavci? »S temi sem izjemno zadovoljen. Glavna, to je edina igralka Mira Sardoč zelo ustreza moji režijski zamisli o meščanski dami. Ima namreč v sebi nekaj prefinjenega, aristokratskega. Zelo sem vesel ostalih sodelavcev, predvsem mladega celovškega komponista Matjaža Li-puša. Rad delam tudi s scenografom Sveto Jovanovičem, še posebej zato, ker gre za problematično prostorsko rešitev. Velikokrat v preteklosti sva že bila pri tem uspešna, v pomoč mi je, ker uporablja scenografijo kot dramaturški element. Ne poglablja se samo v vizualno, ampak tudi v vsebinsko podobo prostora. Tudi drugih sodelavcev sem vesel, saj gledališče v tem trenutku premaguje velike napore, da lahko s tako majhnim ansamblom in tehniko uresničuje (ali pa pripravlja) hkrati tri projekte. Poleg mene pripravlja predstavo moj mladi kolega Moederndorfer, še vedno tečejo predstave Operacija Timava, občasno pa še Vsega je kriva Marjana Deržaj.« Velikokrat ste že uspešno režirali monodrame. Povejte kaj o svojem odnosu do njih. »Monodrama je zelo primerna za oblikovanje zgodovinskih osebnosti ali pa za samostojne izpovedi posameznikovih usod. Ne moremo pa mimo neprijetnega občutka, da so v repertoarnem sklopu monodrame nekakšen izhod, da slovenska gledališča zaposlijo velike igralce, ki ostanejp brez pomembnih ansambelskih vlog. K sreči pa to ni naš primer. Mislil sem na znamenite Severjeve monodrame v Gledališču enega, te so bile tedaj rezultat dramatičnega spopada med njim in uradno repertoarno politiko Drame SNG. Sam sem velikokrat režiral monodrame, na primer pisma in Korytkovo korespondenco z družino.« Kaj so vam pokazale režijske izkušpje pri postavitvah monodram? »Vedno se je izkazalo, da je pri monodrami važno dramsko okolje, v katero je postavljen igralec. To okolje je njegov soigralec, na primer jeCa pri Vuku, ljubljanska podstrešna soba pri Korytku. V tem se odvija svojevrstno življenje, igralec se z njim spopada, kot da je prisoten dramski ansambel. S tem pa se ustvari zanimiva dramska napetost, ki pritegne gledalce. Zaradi tega spoznanja tudi rad režiram monodrame, nekatere so postale tudi repertoarne uspešnice. Veliko pomagajo tudi osebne izkušnje, ki so mi pomagale pri rezijskih vizijah. Občinstvo ima rado velike spektakle, a z moCno, veliko igralsko osebnostjo lahko podoben učinek doseže tudi monodrama. V tem so tudi njene skrite možnosti.« • In kaj je v igri ”Boš že videla” dramsko okolje? »V tej monodrami je to ostanek bivšega življenja, ugaslost tega življenja, od katerega je ostalo samo pohištvo, to, Cesar nihče vec ne potrebuje, ne želi, ne mara, tudi nima veC moCi pognati v tek. Preteklost z invalidskim vozičkom in starinskim pohištvom živi naprej, z njo se glavna oseba spopada.« SSG / RAZGOVOR Z MIRO SARDOČ RESNA GLASBA / SEZONA VERDIJA »Želela bi, da bi vsakdo v delu našel delček sebe« Premiera monodrame bo drevi v Kulturnem domu Izvrstna igra pianista Rankija Neva Lukes Ze smo pred novo premiero Slovenskega stalnega gledališča v letošnji sezoni; gre za predstavitev dela avstrijskega avtorja Helmuta Peschina »Boš že videla« - prvič izvedenega v slovenskem prevodu. Moj razgovor je stekel z glavno interpretko monodrame, priznano igralko Miro Sardoč. »Morda me ne boš ujela v najboljši formi, vendar bom skušala odgovarjati tako, da bo vsem jasno za kaj gre - kakšno predstavo želimo ponuditi našemu občinstvu.« SardoCeva ni želela spregovoriti najprej o sebi, temveč je uvodoma želela navesti imena vseh, ki pri predstavi sodelujejo. »Prve vaje so stekle že na začetku septembra. Obnovitvene vaje za delo »Češnjev vrt« in nastop na Borštnikovem srečanju v Mariboru, so naše delo malo upočasnili. Zato pa smo imeli pred premiero veC vaj, ki so bile sicer utrujajoče, vendar nujno potrebne.« Tekst je nastal najprej kot radijska igra in šele potem je iz tega zrasel gledališki tekst, ki velja v Avstriji za veliko uspešnico. »Ko sem prvič prebrala tekst, mi ni vzbudil navdušenja, tako, da sem si sama sebi rekla, kaj bom povedala in odigrala samo to in nic veC?! Bolj pa sem ga potem prebirala in študirala, bolj mi je odkrival številne plati našega vsakdana, vedno veC problemov sem zasledila v njem, s katerimi se soočajo ostarele osebe. V delu gre za probleme med dvema sestrama, eno že mrtvo, drugo, ki o vsem njunem skupnem življenju razmišlja, ki si zastavlja številna vpra-anja, na katera ne ve vedno odgovorov, ki pa jo zasledujejo in postajajo prezentni v njeni stvarnosti. In potem se pokaže, da je mogoCe, skozi to dramo dveh sester, zajeti vse bolj široko tematiko, ki zadeva na primer manjšine - takšne ali drugačne, ki pa lahko, v širšem pomenu zajema tudi odnose med narodi -torej probleme, ki so danes še kako aktualni.« To je igralko in režiserja vodilo pri odkrivanju prave vsebine dela. »Ze od nekdaj sem si želela nastopiti v monodrami. Ko je prišlo do tega, sem ostala pred to ponudbo in priložnostjo pravzaprav nepripravljena. Potem pa sem si rekla - saj živimo pravzaprav vsi nekako kot v monodrami. Živimo in se pogovarjamo v glavnem sami. Torej ni nic posebnega ali nenavadnega, nastopati na odru sam, govoriti o problemih sam, Čeprav je v vseh nas želja, da bi živeli in tudi reševali naše probleme v družbi, z drugimi.« SardoCeva je s SSG sodelovala na zadnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru s predstavo »Češnjev vrt«, ki je imela lep odmev med kritiko in občinstvom. »Kot dobitnica Borštnikovega prstana sem imela možnost, da si ogledam vec pred- stav. In moram reci, da sem bila s prikazanim zelo zadovoljna. Junakinja, ki jo igram v Češnjevem vrtu, je seveda povsem drugačna od Helene v novi predstavi. Morda imata obe junakinji nekatere stične točke, pa vendar je v tej monodrami še veliko trenutkov, ki jih niti do sedaj še nisem Cisto odkrila, Čeprav mi je bil režiser, pri analizi dela in lika, v veliko pomoč in oporo.« Kaj si želiš, da bi občinstvo odnašalo iz dvorane, ko si bo ogledalo to predstavo, sem jo vprašala. »Želela bi si, da bi vsakdo našel v predstavi delček sebe, da ne bi odhajal z nje nekako neprizadet. Delam z velikim veseljem. Imela sem seveda v Času študija trenutke obupa, negotovosti, željo, da bi skozi delo našla tudi sebe. Študirati monodramo pomeni delati oziroma živeti v vzdušju iskanja in ustvarjanja 24 ur na 24 ur. Ker sem soustvarjala predstavo s tako dobrimi sodelavci, sem prepričana, da nam bo napor, ki smo ga vložili v postavitev igre, poplačan z zadovoljstvom občinstva, ki si bo predstavo ogledalo.« Gojmk Demšar V nadaljevanju cikla orkestralnih in vokalno-in-strumentalnih del Ludwiga Van Beethovna smo pretekli petek v dvorani Tripcovich prisluhnili mojstrskemu izvajanju pianista Dezsd Rankija. Njegova poustvaritev tretjega klavirskega koncerta v c-molu je bila izvrstna. Madžarski gost je s pravim občutjem za stil, s tehnično izklesano in muzikalno dognano klavirsko igro poustvaril Beethovnovo umetnino pri čemer je bil glavni poudarek na vsebinsko doživetem toku muzikalnega tkiva. S plemenito, čustveno zadržanostjo je blestel zlasti v Largu in ustvaril tako vzdušje in ubranost ki je prava terapija za poslušalce, penapete od dnevnega pehanja in živčnega zalaganja. Tudi spremljava orkestra gledališča Verdi, ki ga je tudi tokrat vodil dirigent Lii Jia, se je gibala v mejah smiselno podrejenega poustvarjalca in omogočila solistu, da je njegovo tonsko oblikovanje čudovitega Beethovnega koncerta intenzivno zaživelo. Pianist Ranki je bil deležen dolgotrajnih ovacij občinstva, ki je umetnika še in še klicalo na oder. V drugem delu je orkester predstavil Osmo Beethovnovo simfonijo op. 93. Ta »Mala simfonija« velikega glasbenega ustvarjalca je nastala 1. 1812 in še dosti let po prvi uprizoritvi 1. 1814 ni bila primerno upoštevana, kar je skladatelja prizadelo, saj jo je zelo cenil. Simfonija se zelo razlikuje od del Beethovnove zrele moške dobe. V nji ni več patetične s simbolističnimi programskimi idejami obložene tematike, ne dramatičnih konfliktov ne zamišljenih ali zamaknjenih počasnih stavkov. Nikdar več kasneje ni Beethoven ustvaril tako nesklajeno vedrega in življenje prekipevajočega dela kakor je prav Osma simfonija. Tempi stavkov so vseskozi živahni. To velja še zlasti za lahkotni in nežno šaljivi drugi stavek, ki je s svojim prekipevajočim in finem humorju pravo nasprotje običajnim počansim drugim stavkom, Beethovnovih simfonij. Izvedba simfonije je bila na dostojni ravni, če odmislimo ne vedno tehnično čiste pihalne zasedbe, zlasti v tretjem stavku - Menuetu, ki v tej simfoniji zamenja običajni Scherzo. Vsekakor je dirigentu uspelo, da je izvedbo približal značilnemu vedremu poteku osnovnega prešernega občutja, ki se zaključi v brezskrbnem, veselem vrvenju Finala. GLEDALIŠČE / SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK Tragičnost Hamleta in komičnost Totoja v spojitvi Lea de Bemaidinisa Odlična predstava enega najvidnejših predstavnikov »novega« teatra V letošnji izredno bogati in raznoliki sezoni Deželnega stalnega gledališča so našle svoje mesto tudi bolj nenavadne in zlasti »eksperimentalne« predstave, ki so doslej le bolj redko zašle v Trst. Med te nove ponudbe spada nedvomno predstava Toto, principe di Danimarca (Toto, danski princ) Lea de Bemar-dinisa, ki je bila na sporedu od prejšnjega petka do nedelje. Leo de Bernardinis (na sliki) je že dvajset let ena najvidnejših osebnosti italijanskega »novega« gledališča, ki je veliko prispevalo k prenovitvi italijanskega klasičnega gledališča zlasti z raziskovanjem drugačne govorice, drugačnega jezika, drugačne izraznosti, drugačnega načina komuniciranja. Predstava Toto, il principe di Danimarca, je nastala že Bojana Vatovec leta 1990. V njej sta združena lika tragičnega Hamleta in priljubljenega neapeljskega komika, kot da bi Hamlet sanjal Totoja in Toto Hamleta, pravi sam Leo de Bemar-dinis. Glavni junak je neuspešni igralec Antonio Espo-sito, ki nekega jutra dobi med svojo pošto tudi pismo naslovljeno na slavnega kolego. V njem je vabilo za nastop na londonskem shakespearskem festivalu, seveda s Hamletom. Antonio takoj sklene, da je pravzaprav on sam poklican za to nalogo, in se odpravi v gledališče Eden, kjer vadi nerodna varietejska skupina, ki je sicer prepričana, da je avantgardni gledališki ansambel po Grotovvskem. Skupini načeluje nadvse zemski impresarij Ciccio Goda, ki mu veliki trebuh kar leze izpod bele spodnje majice brez rokavov. Farsa o Antoniu Espositu se stalno brez ostrih prehodov, temveč povsem naravno preliva z globoko občutenimi in pretresljivimi prizori iz Hamleta. Leo de Bernardinis je Antonio Espo-sito, z značilno Totojevo mimiko, in resni Hamlet. Ofelija se mu prikaže kot Chaplinova slepa prodajalka vijolic, tako da se v lik Totoja-Ham-leta zlije še nepozabni potepuh nemega filma. Poleg de Bernardinisa, ki je tudi režiser in scenograf, nastopajo še Donato Castella-neta kot impresarij in kralj, Francesca Mazza kot plesalka in Ofelija, Paola Vandelli kot Antoniova žena Genoveffa ter Elena Bucci, Bobette Leve-sque, Marco Manchisi in Marco Sgrosso kot elani gledališke skupine. RESNA GLASBA / SEZONA TRŽAŠKEGA KONCERTNEGA DRUŠTVA RES NA GLASBA / OPENSKE GLASBENE MATINEJE Viola v rokah Tabee Zimmermann povsem osvojila tržaško publiko Z odlično violistko je mojstrsko nastopil tudi pianist Christian Ivaldi CORRADO ROJAC Duo Katsumato-Vopopivec za uvod Dober nastop mezzosopranistke Rieko Katsumato in pianista A. Vodopivca V ponedeljek je bil v gledališču Rossetti drugi koncert letošnje sezone tržaškega Koncertnega društva. Nastopala sta violistka Tabea Zimmermann in pianist Christian Ivaldi s programom, ki je obsegal Brittnove, Bachove, Schumannove in Sostakovičeve skladbe. Violo srečujemo na koncertnem odru sicer redkeje - in povsem neupravičeno, da le slišimo Tabeo Zimmermann. V njenih rokah fascinira to glasbilo nič manj od violine ali čela; v začetni Lacrimae sodobnega angleškega skladatelja Benjamina Brittna (1913-1976), (natančneje Meditacija na Dowlan-dov spev, op. 48, 1950) je predsta- vila instrument v široki zvočno emotivni paleti - v sledeči Bachovi Sonati v D duru (1744) pa v strože začrtanem »baročnem« zvočnem obrisu, sicer že nekoliko svobodno, saj ni šlo tokrat za Johanna Seba-stiana Bacha, temveč za drugega izmed njegovih sinov, Carla Philippa Emanuela (1714-1788). Obdobje med barokom in klasiko srečujemo na koncertnih listih ravno tako redko kakor violo - dejstvo je, da se tu na baročni strukturi pletejo že lahkotne«rokokd« melodične linije z vtisom pre-navljajože se, a še«iščoče se« izraznosti. Tako je Zimmermannova ob »krepkih« baročnih praznih stru- nah nakazala že igrivost novih sugestij, kar se lepo prilagaja osnovni karakteristiki njene igre - preko odličnega poznavanja instrumenta, seveda, ki ga violistka popolnoma obvlada tudi v rezkih fortissimih ali izraziti spevnosti, kakor smo lahko opazovali v začetni Brittnovi skladbi, kjer je tudi najmanjši piz-zicato služil samosvoji, mladostno živi muzikalnosti. Ob takem umetniškem užitku ne preseneča, da je Tabei Zimmermann poklonil sonato za violo sam Gydrgi Ligeti. Schummanove Pravljične slike op. 113 (1851) so potrdile uglajenost podajanja naših dveh umetnikov, kjer je zaključna Langsam, mit melancholischem Ausdruck globoko presunila občinstvo. Sploh ima Schumann v svojih komornih delih samosvoje zlate lirične trenutke. Drugi del večera je zaobjel So-stakovičevo Sonato op. 147 za violo in klavir, zadnje delo ruskega umetnika (1975). Zimmermannova in Ivaldi sta tokrat delo oblikovala predvsem v iskanju intimnega razpoloženja, ki preveva celotno delo, meditacijo nad človekovo eksistenco. Mojstrska igra obeh priznanih umetnikov (Ivaldi je bil resda nekoliko »v senci«) je zahtevala v splošnem navdušenju kar dva dodatka. V nedeljo, 14. t.m. je kulturno društvo Tabor predstavilo prvi koncert iz niza Openskih glasbenih srečanj. Opensko občinstvo je na glasbeni matineji poskušalo mezzosopranistko Rieko Katsumato in pianista Aleksandra Vodopivca. Po uvodni besedi Nives Košuta se je spored pričel s štirimi pesmi ruskega skladatelja Čajkovskega; med temi je izstopal intimen pristop izvajalke ob podajanju pesmi Sredi šumnega plesa op. 38, št. 3 in pa Čustveno prekipevanje v pesmi Pozabiti tako hitro. Sledilo je pet pesmi Sergeja Rahmaninova, ki jih je zaključila pesem Ona je dobra kot dan, v kateri je mezzosopranistka zelo dobro prikazala nelahko ekspresivnost Čustvene vsebine.Nato je pianist Aleksander Vodopivec izvajal tri skladbe iz ciklusa Dvanajstih preludijev Lucijana Marije Škerjanca. Spored se je nadaljeval z dve-mi pesmimi japonskega skladatelja Ikome Daha, ki so publiki ponudili vpogled v svet sodobne japonske glasabe. V pesmih No-be (Travnik) in Asaake (Zora) je izvajalka prikazala svojskost japonskih melodičnih linij, ki se seveda precej razlikujejo od evropskih. Duo Katsumato-Vodopivec je nadaljeval spored s petimi Miniaturami Slavka Osterca; veselemu vzdušju v pesmi Slavec je sledila, po belokranjski narodni Jurjevanje, čustvena napetost pe- smi Za materjo. Kratek izbor je zaključila pesem Dere sem jas mali bija, v kateri je mezzosopranistka zelo dobro podala veselo vzdušje, ki ga je klavir še nadoknadno poudarjal. Izvedba petih Liederjev avstrijskega skladatelja Roberta Stolza je zelo uspešno zaključila koncert; izbor Liederjev je namreč prikazal najboljše zmogljivosti, bodisi mezzosopranistke kot tudi pianista. Naslednji koncert niza, na katerem bo nastopila instrumentalna in vokalna skupina Capella Tergestina, bo v nedeljo, 28. t.m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Luisa Antoni GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 19, novembra, ob 21. uri BETONTANC: TATOVI MOKRIH ROBČKOV (KD, 600 SIT, Študentje in dijaki 400 SIT). Danes, 19., in v soboto, 20. novembra, ob 20. uri EN - KNAP: RAZŠIRI KRILA (Slon nerodni), gostovanje plesnega gledališča z mednarodnega plesnega festivala Klapstuk ’93 (LD, 600 SIT, dijaki in Študentje 500 SIT). DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 AKrnj8, novemt>ra' °b 19.30 D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma petek (lože, cercle, balkon). Predstava bo Se v soboto, 20. novembra, ob isti uri, za abonma sobota (lože, cercle, balkon), izven in konto. Prosimo, da ne zamujate predstav, ker po začetku vstop v dvorano ni vec mogoč! MALA DRAMA SNG AMieS’19.' novenlbra’ ob 20' ™ I. Cankar: PISMA NI, za izven in konto. Monodramski nastop Zvoneta Hribarja. v soboto, 20, novembra, ob 20. uri W. Allen: ZAI-CRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto. Med odmorom bo degustacija penečega vina Valvasor. OPERA, tel.: 061/ 331-950 n°vembra, ob 19. uri Strauss ml.: LtOPIR, za izven in konto. Razprodano! ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri koncert v SEBASTIAN, za izven in konto. V torek, 23. novembra, ob 19. uri Puccini: TOSCA, za izven in konto. V sredo, 24. novembra, ob 19.30 Verdi: RIGOLETTO, za izven in konto. MESTNO GLEDALIŠČE, tel.: 061/ 210-852 19- novembra, ob 19.30 I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za izven in konto. 80 novembra, ob 17. uri premiera D. Zu- pan. STORŽEK IN JURČEK, za izven. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, Vilharjeva 11, tel.: 061/1253-312 V nedeljo, 21. novembra, ob 19.30 Rusli: KARAMAZOVI (po motivih F. M. Dostojevskega), za izven. šentjakobsko gledališče, Krekov trg 2, tel.: 061/ 312-860 V nedeljo, 21. novembra, ob 16. uri A. Lindgren: PIKA NOGAMCKA, za abonma red premierski in izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 19. novembra, ob 21. uri Gledališče Ane Monro: VARIETE. V soboto, 20. novembra, ob 21. uri Gledališče Ane Monro: ZVEZA RDEČELASCEV. V nedeljo, 21. in v nedeljo, 28. novembra, ob 20. uri monodrama Zijaha SokoloviCa: GLUMAČ JE... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel.: 063/ 25-332 Danes, 19. novembra, ob 19.30 G. Ldautier: RA-GLJA SPET RAGLJA. Gostovanje dramske igralke Mete Vranic. V ponedeljek, 22. novembra, ob 11.30 oder Herberta Griina, D. Zlatar Frey: KRI IN KOŠUTE, za abonma VIII mladinski in izven. Predstava bo Se v torek, 23. novembra, ob 10.30 za abonma Srednje ekonomske Sole I, Celje. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 19. novembra, ob 19.30 premiera Aishil: ORESTEJA, za red premierski in izven. ŠKOFJA LOKA LOŠKI ODER, tel.: 064/ 620-850 Danes, 19., in v soboto, 20. novembra, ob 19.30 komedija J. Kesselringa: ARZENIK IN STARE ČIPKE, za izven. FURLANIJA-JULIJSKA krajina trst ' KULTURNI DOM Danes, 19. t. m., ob 20.30 za abonma red A pre-ujonodrame »Bos že videla« Helmuta Pe-crune. Igra Mira Sardoč. Režija Jože Babic, ponovitve jutri, 20. t. m., ob 20.30 (red B); v nkoo °’ 21. t. m. (red C); v sredo, 24. t. m., 20.30 (red D) in v Četrtek, 25. t. m. (red E). VERDI - DVORANA TRIPCOVICH Jesenska simfonična sezona - Ludwig Van Beethoven: danes, 19. t. m., ob 20.30 (Red A) 0 na sporedu koncert op. 112 za klavir.in rtester, romanca St. 1 in St. 2 za violino in tkester v izvedbi orkestra gledališča Verdi, odi dirigent Lii Jia. Vodja zbora Ine Mei-sters. Solist Stefano Furini onovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri (red B). Jutri, 20. t. m., ob 21. uri bo koncert v Vid-™u, gpor^na paiaCa Carnera. . aja vstopnic pri blagajni dvorane Trip-covich (9-12,16-21). GLEDALIŠČE rossetti anes, ig { m _ urj (reci sreda popol-^ m ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro Biondo iz Palerma s Shakespearo-VP dramo »Coriolano«. Režija Roberto Guic-ciardini. V glavni vlogi Giulio Brogi. Predstava v abonmaju: odrezek St. 2A (modro-al-ternativno). Za abonente popust. Jutri, 20. t. m. ponovitev ob 20.30; zadnja ponovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 16. uri. 15.00 in od 19.30 Shakespeare in video. Ud 23. do 28. t. m. gostovanje Stalnega gledališča iz Parme s predstavo J.P. Sartre Y»I sequestrati di Altona«. Režija Walter Le Mo- li. Nastopajo Sergio Fantoni in Elisabetta Pozzi. Predstava v abonmaju: odrezek 3G (rumeno-alternativna). Za abonente popust. Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 16.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 19. t m., ob 20.30 zadnja ponovitev Car-pinterija in Faragune »Fronto, mama?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio, glasba Livio Cecchelin. GLEDALIŠČE MIELA Jutri, 20. t. m., ob 20.30 nastop akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane. GROPADA Kulturni dom Skala - V soboto, 20. t.m., ob 20.30 bo 23. ponovitev predstave »Srečanje«, nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč. Ržija Mario Uršič. TRŽIČ V ponedeljek, 6. decembra, ob 20.30 v občinskem gledališču gostovanje gledališke skupine Cooperati-va Attori e Tecnici s predstavo Scamiccija in Tara-busija »Caviale e lenticchie«. Režija Attilio Corsini. Ponovitev v torek, 7. decembra, ob 20.30. GRADEŽ Jutri, 20.. t.m., ob 20.45 bo v Avditoriju Bia-gio Marin gostovala skupina La Contrada iz Trsta z delom »Fronto, mamma?». Ponovitev v nedeljo, 21. t.m., ob 16.45. koroška cilovic Mestno gledališče Dfues, 19, t.m., ob 19.30 »Der Mann von La ^aucha« (Dalle VVasserman). Ponovitev v sredo, 24. t. m. in v petek, 26. t. m., ob 19.30. Jutri, 20. t. m., ob 19.30 - Franz Lehar »Die lustige Witwe« (Vesela vdova) TINJE Dom Prosvete , Danes, 19. tm, ob 19.00 - Literarni veCer »Cristine Levant* BELJAK Studiobiihne Beljak: Danes, 19. t.m., ob 20.00 »Casparus* (Michael Weger). RAZNE PRIREDITVE Lslovenija Uubljana CANKARJEV DOM 1LM: od ponedeljka 22. do. torka, 30. novem-°k 20, uri amerisko-tajvanska komedija 8VATBA, režija Ang Lee (LD, 500 SIT). MKE2A ZA METELKOVO: Danes, 19. novembra, od 18. do 20. ure je na ogled razstava slik na steklu SLAVICE MENCIN (Zenski center); ob 20. uri koncert RES NULIUS in PET AMBULANCE (Gala dvorana, vstopnina); ob 21. uri Zenski center vabi na razgovor z Doris Havik (Švedska) iz Sveta Evrope in Irmtraut Karlsson (Avstrija) iz Socialistične internacionale (Lovci); ob 22. uri Channel zero videoprojekcija: THE DOORS, režija O. otone, sponzor je Urad RS za mladino (Gala bvorana). Za pomoč se zahvaljujejo podjetju PORTOROŽ avditorij V soboto, 20. novembra: ob 16. uri glasbena predstava SPIDI & GOGI -pojoči srebrni klobuček; ob 20.30 predstavitev filma s Film art festivala Ljubljana SVATBA, režija: Ang Lee, po projekciji po-govor o filmu z Jasno Cebron. v nedeljo, 21. novembra, ob 18. in 20.30 ameriški film SOMMERSBV, režija Jon Amiel. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL Danes, 19. novembra, ob 16. uri ameriška risanka PETELINJI ROCK (150 SIT). V torek, 23. novembra, ob 20. uri ameriški avanturistični film VETER, režija Carrol Ballard (300 SIT). V Četrtek, 25. novembra, ob 18. uri otvoritev razstave slik slikarke SANDRE KUNC iz Portoroža; ob 20. uri ameriški film PROSTI PAD, režija Joel Schumacher (400 SIT). ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA lutkovno gledališče LJUBLJANA, tel.: 061/314-962 Veliki oder: danes, 19. novembra, ob 17. uri in v soboto, 20. novembra, ob 11. in 17. uri S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK, za izven. Kulturnica: v soboto, 20. novembra, ob 11. in 17.30 Jan Wilkowski: TRDOGLAVCEK, za izven. kulturni dom španski borci, tel.: 061/1404-183 festival otroških predstav za nagrado ZLATA PALIČICA; v soboto, 20. novembra, ob 16. uri Bogomir Veras: ZELENA KAPICA, SLG. pionirska knjižnica, Komenskega 8, tel.: 061/ 317-269 V ponedeljek, 22. novembra, ob 17. uri pogovori o knjigah M. Gripe: HROSC LETI V SOMRAKU, za otroke od desetega leta dalje. V torek, 23. novembra, ob 17. uri ura pravljic Grimm: SPICPARKELJC, za otroke od četrtega leta dalje. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE, tel: 062/26-748 Danes, 19. novembra, ob 18.30 premiera S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE. V nedeljo, 21. novembra, ob 11. uri S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE v LGM, za izven. Operni gala koncert A FRANCISCO Aratza z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom MARKA LETONJE Francisco Araiza sodi med najpomembnejše tenoriste našega Časa. Leta 1988 je prejel zveneči naslov komorni pevec dunajske državne opere, od leta 1977 pa je stalni gost v vseh pomembnih evropskih opernih hišah - v Zurichu, Miinchnu, Hamburgu, Berlinu, Leipzigu, Dresdnu, Milanu, Firencah, Parmi, Rimu, Londonu, Parizu, Madridu, Barceloni, pa tudi zunaj Evrope, v San Franciscu, Houstonu, Chicagu, New Yorku, Los Angelesu, Meksiku, Buenos Airesu in na Japonskem. Araiza redno nastopa na pomembnih festivalih v Bayreuthu, Salzburgu, kjer je leta 1980 debitiral pod dirigentsko pahco Herberta von Karajana, v Bregenzu, Edinburghu, Aix-en-Provenceu, na Praški pomladi, v Veroni, na Rossinijevem festivalu v Pešam. Ta vsestranski umetnik, ki je svetovno slavo dosegel zlasti kot pevec Mozartovih in Rossinijevih skladb, prav tako obvlada celoten dramatski italijanski, francoski in nemški repertoar z vlogami, kot so Elgardo, Alffedo, Grof iz Mantove, Richard BI., Don Alvaro, Des Grieux, Faust, Hoffrnann, Werther, Romeo, Marx in še posebej kot mladi junak v NVagneijevem Lohengrinu leta 1990 v Teatro La Penice v Benetkah. Letos je v novi produkciji metropolitanske operne hiše debitiral kot Walter von Stolzing in dosegel pravo zmagoslavje v svojem pevskem in umetniškem razvoju. V soboto, 20. novembra, ob 19.30 v Gallusovi dvorani. _ RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 14. decembra na ogled razstava fotografij v knjižni opremi PODOBE GLAGOLOV avtorja JURIJA KOCBEKA. V galeriji Cankarjevega doma je do 21. novembra na ogled razstava 1. SLOVENSKEGA BIENALA ILUSTRACIJE. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ponedeljek, 22. novembra, bo ob 19. uri otvoritev razstave Študentskih del oddelka za likovno 'edag gled GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 EURO-RING. Koncert Big Banda pod vodstvom Petra Ugrina in s solisti Alenko Godec, Alojzom Kranjčanom, Tamasom Berkijem in Jamom Sa-volainenom (GD, 600, 500, 400 SIT). V torek, 23. novembra, ob 20.30 koncert PHI-LIPA GLASSA, solo klavir. Program sestavljajo njegove skladbe in številni aranžmaji njegovih vokalnih in instrumentalnih skladb. Vsa glasba je nastala od leta 1976, ko je Philip Glass napisal Einstein on the Beach, do danes. Opening: skladba je bila napisana leta 1981 za Glassovo prvo ploščo pri založbi CBS Ma-sterworks z naslovom Glasssworks. Planet News je klavirska skladba, napisana kot spremljava za branje pesmi Allena Ginsberga iz istoimenske knjige poezij. Napisana je bila v januarju 1988. The Fourth Knee Play iz Einstein on the Beach je nastala leta 1976, originalno jo je izvajal zbor in solo violina. Anima Mundi je delček iz kratkega filma God-freya Reggia, posnetega za World VVildlife Fund spomladi 1991. Mad Rush: skladba je bila napisana leta 1980 po naročilu za Radio Bremen. Five Metamorphoses: sestavlja pet skladb za klavir; nekatere so napisane za Thm Bine Line, film Errola Morrisa, druge pa za postavitev drame Metamorphoses (po Kafkinem delu) režiserja Geralda Thomasa, izvedene splomladi 1988 v Sao Paulu (GD, 1500 SIT, na dan koncerta 1700 SIT). V Četrtek, 25. in v petek, 26. novembra, ob 19.30 koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, oranžni abonma I in II, Dirigent Jurij Simonov, solistka pianistka Dubravka TumSiC. Program: R. Wagner, F. Chopin, S. Rahmaninov (GD, 600,500,400 srr). V Četrtek, 2. decembra, ob 19.30 veCer z VLADOM KRESLINOM in njegovimi gosti NAJ-LEPSA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA - v spomin Mišku Baranji (GD, 1200,1000 SIT). OPERA SNG V ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri koncert cikla Mojstri pevci - mednarodna imena operne in koncertne scene. Nastopila bosta tenorist BRUNO SEBASTIAN in pianistka ZJENICA OKICIC SEBASTIAN. Program: Verdi, Puccini, Leoncavallo, Donizetti, Schubert in Napolitanske pesmi. K4 Danes, 19. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 1, koncert električnih skupin Be-ithtron, Random Logic in Godgarden (študentje 250 SIT, drugi 400 SIT). V torek, 25. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 2, koncert električnih skupin Celi Block, Annalies in Naomi (študentje 250 SIT, drugi 400 SIT). KLUB PENAH, Ciril Metodov trg 18 V sredo, 24. novembra, ob 21. uri DAMJANA GOLAVSEK, BLAŽ JURJEVIČ, jazz standardi in predstavitev materiala iz novega CD-ja (prost vstop). V sredo, 1. decembra, JAN PLESTENJAK - kitara, vokal in NINO DE GLERIA - bas kitara (prost vstop). IDRIJA Danes, 19. novembra, bo ob 19.30 v dvorani gradu Gevverkenegg veCer baročne glasbe CVETO KOBAL - flavta in MILKO LAZAR - Čembalo. IURSKA BISTRICA V soboto, 20. novembra, bo ob 23. uri v klubu MKNŽ koncert skupine WHY STAKLA iz Osje-ka s predskupino KVAKA 22 iz Zagreba. KAMNIK V soboto, 20. novembra, bo ob 20. uri v Srednji Soh Rudolfa Maistra koncert mešanega pevskega zbora CANTEMUS. NOVA GORICA V ponedeljek, 22. novembra, bo ob 20.15 tretji abonmajski koncert, tokrat bosta gostovala mešani pevski zbor Obala in Obalni komorni orkester pod dirigentskim vodstvom Walterja Lo Nigra. Solisti veCera so OLGA GRACELJ - sopran, SABIRA HAJDAREVIC - alt, BRANKO ROBISNAK - tenor, JUAN VASLE - bas, MILKO BIZJAK - orgle. VELENJE V soboto, 20. novembra, bo ob 10.30 v glasbeni šoli koncert violončelista GREGORJA MARINKA in pianista KLEMENA GOLNERJA. Program: Škerjanc, Barber, Lipovšek, Čajkovski in Debussy. oglecfdo 12. decembra. MODERNA GALERIJA Razstava slik, plastik in risb slovitega danskega umetnika PERA KIRKEBYJA. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava 31. SLOVENSKE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ je na ogled do 23. novembra. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov ANDREJA KOSIČA je na ogled do 23. novembra. GALERIJA FILIPOV DVOREC, Cankarjevo nabrežje 1 Razstava slikarskih del HERMANA GVARDJANČIČA je na ogled do 26. novembra. GALERIJA INSULA, Gosposka 1 Razstava risb METKE KRAŠOVEC. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava pastelov ALENKE KHAM PICMAN je na ogled do 10. decembra. GALERIJA STOPNIŠČE, Nazorjeva 12 V torek, 23. novembra, bo ob 21. uri otvoritev razstave fotografij LUCIANA KLEVA. Ob 22. uri bo koncert Boruta Kržišnika. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska četa 22 Razstava plakatov z naslovom Življenje zmaguje je na ogled do 30. novembra. LJUBLJANSKA BANKA, Trg republike 2 V avli LB je do 15. decembra na ogled razstava novega ciklusa vese slikarja JOŽETA ŠAJNA. KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA IN MEDICINSKE FAKULTETE DR. LOJZ KRAIGHER Razstava asemblažev FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ je na ogled do 4: decembra. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Danes, 19. novembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave skulptur in risb DRAGA TRŠARJA. CELJE Razstava MODO MODO je na ogled do 27. novembra. V Galeriji Sodobne umetnosti razstavlja T.TPTA BERNIK, v Špitalski kapeli ALAN HRANITELJ v Lapidariju Pokrajinskega muzeja pa EMA KUGLER. GORNJA RADGONA V prostorih nove knjižnice pri ljudski univerzi je do 26. novembra na ogled likovna razstava LOJZETA LOGARJA. KAMNIK V kavami Veronika je na ogled likovna razstava CIRILA HOČEVARJA. KOČEVJE Razstava del kiparjev in slikarjev iz likovne delavnice (Ex tempore in forma viva) je na ogled do 21. novembra. GALERIJA PUNGERT Razstava likovnih del Ob vodi MAJE DRAKSLER je na ogled do 22. novembra. MARIBOR V Fotogaleriji Stolp v Zidovskem stolpu je na ogled razstava fotografij NECE FALK, TONETA STOJKA in SIMONA STOJKA FALKA. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava likovnih del FRANZA BERGERJA, GI-ORGIA CELIBERTIA, ROBERTA PRIMICA, KUGA WULZA in FRANCA ŽELEZNIKA bo na ogled do 28. novembra. V mali dvorani je do 28. novembra na ogled razstava ob 95-letnici LEONA ŠTUKLJA. PIRAN V galeriji Meduza 2 je do 25. novembra na ogled razstava slik slikarja JANEZA MATELIČA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA FESTIVAL TRIO - V nedeljo, 21. t.m., ob 11. uri bo nastopil Trio Debussy. Na programu Casella in Dvorak. Vstopnica 10.000 lir. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich: 9-12, 16-18 (ob ponedeljkih zaprta) ali uro pred pričetkom pri blagajni Avditorija Muzeja Revoltella. GLEDALIŠČE ROSSETTI V torek, 30. t. m., ob 21. uri bo nastopil Pino Daniele. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Victorie Mullove in Bruna Canina. ŠEMPETER PRI GORICI V galeriji Bažato je do 12. decembra na ogled razstava slik ŠTEFANA PLANINCA. TACEN V dnevnem proštom Srednje policijske šole je na ogled razstava akademske slikarke ALENKE VICELJO. NARODNI MUZEJ Matjaž Kmecl Andrej Smole znameniti Slovenec igra Tone Gogala Režija Dušan M la Kar Petek, 26.11. ob 20h Sobota, 27.11. ob 20h Rezervacije: 218 886 Blagajna muzeja FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Mitnica Na ogled je razstava grafičnih del Zore Koren Skerk. GALERIJA CARTESIUS Do 2. decembra je na ogled razstava slikarke Federice Galli. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERY Do 24. t. m. razstavlja najnovejSa dela Batac-chi. Urnik ogleda: 10.30-12.30, 17.-19.30, ob praznikih 11-13. STUDIO TOMMASEO Jutri, 20. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Grazie Varisco z naslovom »Frakture«. GALERIJA NADIA BASSANESE Jutri, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave novozelandskih slikarjev Juliana Dashperja in Barbare Strathdee z naslovom »Pilot es-say«. OBČINSKA GALERIJA Do 26. t. m. razstavlja slikar Aldo Famil. Urnik ogleda: ob delavnikih 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 10.30-12.30. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik rob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Do 31. januarja 1994 bodo na ogled slike Cesara Sofianopula. Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. POMORSKA POSTAJA - DVORANA CRAL EAPT V nedeljo, 21. t. m., ob 11.30 odprtje razstave o zgodovini in kulturi v Romuniji. Razstava do na ogled do vključno 26. t. m. od 15.30 do 19. ure. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VIDEM GALERIJA DEL VENTAGLIO Na ogled je razstava skulptur lombardskega umetnika Valeria Gaetija. ŽPETER BENEŠKA GALERIJA Do 27. t. m. razstavlja svoje kamnite obrtniške izdelke Pavel Hrovatin. Urnik ogleda od 17. do 19. ure. KOROŠKA MIUE GLEDALIŠČE VERDI Sezona Jazz koncertov -1993-94: danes, 19. t. m. bo nastopil Gnido Manusardi Trio. Vstopnice so na prodaj v tajništvu gledališča od 10. do 13. ure. UTIŠANA V ponedeljek, 25. t. m., ob 20.45 bo v občinskem gledališču Odeon koncert orkestra Big Band Radiotelevizije Ljubljana. Vodi Alojz Krajnčan. Za informacije tel. na št. 0431-59288 (od 16 do 19. ure). S. VITO AL TAGLIAMENTO Danes, 19. t,. m., ob 21. uri bo v pokritem gledališču (teatro tenda) koncert skupine 99 Posse. CELOVEC Mohorjeva Knjigarna Koroške motive razstavljajo elani likovne sekcije »Vir« - kulturno umetniškega društva Radovljica. Od 19. t. m. do 10. decembra bo na ogled razstava akrilov in olj Jožice Serafin. Kartner Sparkasse (Luegerstr. 37) Do 22. novembra bodo na ogled dela Andrea Gottole (Tiffany). Bank Austria, (Neuer Platz) Na ogled so dela Sabine Rauter. TINJE V galeriji Tinje razstavlja svoja dela Irene Gutt-GregoriC. Od 29. t. m. do 18. decembra bodo raz- stavljali »Koroške motive* Člani likovne sekcije Vir kulturno-umetniskega društva Radovljica. BOROVLJE Grad Borovlje Na ogled so slike Rolfa Gutenberga. BILCOVS V Posojilnici v Bilcovsu razstavlja Stane Starič. IDRIJA /TEŽAVE V ČIPKI N O VA GO RICA / RENOMINACIJA PRORAČUNA Zadnje upanje Novogoriška banka podjetja noče več kreditirati - Delavke so dobile šele julijsko plačo - Zahtevajo odstop vodstva in grozijo s stavko Občini za 4,5 odstotka več denarja Največ sta dobila zdravstvo in otroško varstvo Edini perspektivni proizvodni program za domači in tuji trg so izdelki z vgrajeno Čipko, vendar pa so za njegovo izvedbo potrebne naložbe v tehnološko posodobitev, strokovni kader in obdelavo trga, trdi vodstvo podjetja v svoji obrazložitvi delavcem in občinski skupščini, ki bo posebno točko na decembrski seji namenila prav reševanju težav v tej tovarni. Ti ukrepi pa bi v sedanjih razmerah pomenili najmanj prepolovitev števila delavk v Čipki, kjer je trenutno 63 zaposlenih, meni direktor Lucijan Lipušček. Prvi tak poskus so opravili že v letu 1992, vendar so kmalu ugotovili, da bi jih odpravnine za 35 presežnih delavk stale preveč, poleg tega pa je v kolektivu ta ukrep vzpodbudil velik odpor. Zato so v začetku letošnjega leta težave poskušali rešiti s stečajem, ki sta ga predlagala vodstvo in delavski svet, vendar ga je sodišče tudi po drugostopenjski obravnavi zavrnilo. Po besedah sodnika temeljnega sodišča v Novi Gorici Milana Petka Čipka ni izpolnjevala pogojev za steCaj, saj je bila med obravnavo plačilno sposobna. Tudi drugostopenjsko sodišče je možnost stečaja zavrnilo. »Trenutno smo v bre- zizhodnem položaju oziroma - umiramo na obroke,« je zapisalo vodstvo v svojem pojasnilu. Čipka je doslej poravnala vse obveznosti do banke, kljub temu pa jih novogoriška banka ni veC pripravljena kreditirati, Čeprav gre po besedah direktorja za majhna sredstva (približno milijon tolarjev na mesec), s katerimi bi prebrodili sedanjo krizo in zagotovili redno izplačilo plaC. Delavke, ki želijo ostati neimenovne, pravijo, da so že tri mesece brez plaC, kljub temu da je dela dovolj. Sprašujejo se, kam gre denar. Zadnjo plačo, ki je znašala od 18 do 25 tisoC tolarjev, so prejele za julij. Svoje zahteve so pred dnevi naslovile tudi na občinski izvršni svet, ki pa po njihovem mnenju ni izpolnil njihovih pričakovanj. Zaradi težav so odnosi v kolektivu zaostreni, delavke molčijo in trepetajo za svoj obstanek. »Sodniki že vedo, zakaj ne dovolijo stečaja. Naše vodstvo nas je s stečajem poskušalo spraviti na cesto in zavod za zaposlovanje. Vodstvu ne zaupamo veC, saj agonija traja že veC kot eno leto. Ker so računali na steCaj, so spomladi zavrnili celo nekaj večjih poslov, kar se nam sedaj otepa. Vendar tega ne moremo dokazati, ker v posle paC Izvirna idrijska čipka je v svetu zelo cenjena nimamo vpogleda.« Delavke bi se rade udeležile seje občinske skupščine, od katere pričakujejo večjo podporo, saj od vodstva zahtevajo, da jim zagotovi redno izplačilo plaC ali pa naj dostopi, Ce fežav ne more rešiti. Idrijski izvršni svet, ki je na minuli seji Čipko uvrstil na dnevni red, je vodstvu priporočil, naj ohrani proizvodnjo garnitur z roCno izdelanimi Čipkami za italijanski trg. Hkrati naj izkoristi tudi možnost povezave z nemškim podjetjem Rbelle iz Erlangena, ki se zanima za prenos proizvodnje posteljnine, kjer naj bi po besedah direktorja pridobili delo za približno 25 zaposlenih. Težava pa so ustrezni prostori in prenos tehnologije, saj sami za to delo niso usposobljeni. Izvršni svet bo z vodstom Ljubljanske banke poskušal doseči možnost odložitve plačil zapadlih obveznosti Čipke. V agonijo malega idrijskega podjetja Čipka, ki je še pred nekaj leti tri Četrtine svoje cenjene proizvodnje prodalo na nekdanje jugoslovanske trge, sedaj pa le še desetino, je tako poseglo obcin-ko vodstvo, kamor so se v zadnjem upanju zatekle obupane delavke. Vse vzroke za sedanje stanje bi težko iskali samo na enem mestu, vsekakor pa visoko ceno plačujejo delavke brez plač. Ne verjamejo, da se z znamenito idrijsko Čipko, ki jo pozna ves svet, ne bi dalo preživljati. Na razplet pa bo treba še nekaj Časa počakati. Roman Bric Občinski izvršni svet je včeraj na svoji redni seji sprejel sklep o renomina-ciji letošnjega občinskega proračuna. Namesto načrtovanih 1603 milijonov tolarjev se bo v občinsko proračunsko vreCo do konca letošnjega leta nabralo za 72 milijonov veC denarja. Tako bodo različnim porabnikom lahko razdelili 1675 milijonov tolarjev ali za približno 4, 5 odstotka veC, kot je bilo načrtovano. Izvršni svet je pri tem v celoti upošteval mnenje občinske skupščine in dodatna sredstva prvenstveno namenil zdravstvu (za inve- sticije) in družbenim dejavnostim, predvsem šolstvu in otroškemu varstvu, za plaCe. Sicer so po renomina-ciji občinskega proračuna poleg omenjenih »pridobili« še upravni organi, medobčinski inšpektorat, protipožarna varnost, pirotehnična služba (v novogoriški občini še vedno prihajajo na dan neeksplodirane mine in granate, ki jih je treba onesposobiti in uničiti), pa tudi kultura in osnoVno šolstvo, socialno varstvo in športna dejavnost, domovi upokojencev in posebni vzgojni zavodi. VeC denarja bo še za prevoze otrok v šolo, prevoz pitne vode v sušnih mesecih (letošnje leto so jo vozili na Banjšice, Trnovsko planoto in lisko območje kar osem mesecev), za delovanje krajevnih skupnosti, posodabljanje cestnega omrežja, redno vzdrževanje lokalnih cest in mestnih ulic ter za investicije v šolske zgradbe, posebej v kritične podružnične šole. Manj denarja, kot je bilo predvideno ob sprejemanju občinskega proračuna spomladi letos - novogoriška občina ga je sprejela med zadnjimi na Slovenskem -, bo šlo za subvencioniranje stanarin, za javna dela, sodniku za prekrške, za povračila stroškov upravnih organov in še za nekatere »postavke«. Tokratna renominacija proračuna je v odstotkih vendarle nekaj manjša od pričakovane. Da ni denarja za vse potrebe nikoli dovolj, priCa tudi (izsilje-valno?) pismo iz matične novogoriške knjižnice, ki občinski upravni organ opozarja kako nezavidljiv je položaj teh ustanov, in predlaga občini posege, s katerimi bi mogla rešiti njihove zadrege. Vojko Cuder Sejmišče z več lastniki KRANJ - »Trisezonski izpad snega se pozna tudi pri ponudbi in zanimanju za letos že 19. kranjski zimskošportni sejem,« je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar in dodal, da vseeno pričakujejo tradicionalno dober obisk. Predstavnik kranjskega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Brane Miklavčič je povedal, da so lani prodali veC kot deset tisoč vstopnic in prek 80 odstotkov od 6.200 kosov smučarske opreme, podobne rezultate pa pričakujejo tudi tokrat. Sejem so odprli vCeraj popoldne, trajal pa bo do konca tega tedna. V Kranju sicer razmišljajo, da bi prihodnje leto specializirani sejem razširili, saj bodo praznovali njego- vo okroglo obletnico. Nanj bi povabiti proizvajalce zimskošportne zaščitne opreme, preventivne opreme (reševalne opreme, radijskih zvez, ogreval), specialne opreme (snežnih topov, računalnikov), zimskega transporta (teptalnikov, rolbov, motornih sani, žiCnic) ter tudi proizvajalce specialne športne prehrane in založnike tovrstne strokovne literature. Po mnenju direktorja Gorenjskega sejma Ekarja bo treba v Sloveniji dopolniti politiko sejmov, saj ti po njegovih besedah rastejo kot gobe po dežju - v Postojni, Kopru, Brežicah, Novi Gorici... Gorenjski sejem do konca letošnjega leta pripravlja še Miklavžev in božicno-ndvoletni sejem, oba bosta brez vstopnine, prvič pa name- ravajo v zadnjem mesecu leta pripraviti tudi veliko prodajno razstavo otroških igrač in k sodelovanju povabiti zabaviščni park iz italijanskega Didioneja. »O konkretnih oblikah lastninjenja še nismo razmišljali,« pravi o tej temi Ekar in dodaja, »da je premoženje še vedno družbeno, saj je še vsak tolar na svojem mestu.« V zvezi z denacionalizacijo pa na Gorenjskem sejmu razmišljajo, da bi Majdiči, nekdanji lastniki območja sejma, lahko zahtevali odškodnino. Po Ekarjevi oceni namreč vračilo zemlje ne pride v poštev. Gorenjski sejem za prihodnje leto načrtuje devet sejmov, kot možno novost pa je napovedal »sejem nepremičnin«. Vine Bešter IDRIJA / DENACIONALIZACIJA Prepočasno reševanje lastninskih zahtevkov Zapleti nastajajo pri. vračanju hotela Vdria Od decembra 1991, ko se je začelo uveljavljanje zahtevkov za denacionalizacijo po vojni podržavljenega premoženja, je bilo na idrijskem občinskem oddelku za gospodarjenje vloženih 158 zahtevkov za vrnitev premoženja. Po besedah predsednice komisije za denacionalizacijo Jane Petrič so doslej dokončno rešiti 54 primerov, odločbe pa so izdali 85 upravičencem, kar pomeni, da je občina rešila veC kot polovico zahtevkov. Tisti, ki so svoje zahtevke nasloviti na odškodninski sklad, pa bodo morali še počakati, saj ta nima de- narja. Največ zahtevkov je bilo vloženih na območju Idrije, in sicer prevladujejo tisti za vrnitev poslovnih prostorov in stanovanj, v okolici Idrije in na Crnovrškem območju pa ljudje zahtevajo zlasti kmetijska zemljišča in gozdove. Doslej so vrnili 1067 hektarjev gozdov in 222 hektarjev kmetijskih zemljišč, približno 38 hektarjev stavbnih zemljišč, 15 poslovnih prostorov in sedem stanovanj. Med preostalimi zadevami, ki so še v postopku, je največ odškodninskih zahtevkov, nekaj vlog pa je nepopolnih ali ustavljenih zaradi ugotavljanja državljanstva. Med najtežjimi so po besedah predsednice denacionalizacijske komisije primeri, v katerih so podatki in dokumentacija nepopolni. Cenitev je na podlagi obstoječih podatkov nemogoča, zlasti zato, ker je mnogokrat medtem prišlo do bistvenih sprememb, ki z današnjim stanjem niso veC primerljive. Eden takih primerov je sedanji hotel Ydria, s katerim upravlja idrijski Mercator, kjer bosta denacionalizacijski postopek in ugotavljanje vrednosti dokaj zapletena. Roman Bric GLOSA Dravograd in Butale Za Dravograd vedo tudi nekdanji bratje, ker so se v Soli učili o elektrarni, no, vsaj na zemljevidu so ga morali znati pokazati, vsaj tako kot Slovenci Jajce ali Drvar. Cesto skozi Dravograd poznajo tudi Številni šoferji, ki potujejo čez mejo. Cisto ob cesti je gasilski dom, kamor pa Dravograjčani redko zaidejo, kajti tam naj bi se delala občinska politika. Za mzliko od Butalcev, ki »niso kar za pečjo čepeli, nego je marsikateri s popotnim skomjem stopil tudi v svet«, je za Dmvogmjčane že pot v skupščino od sile naporna. In kakor je Butalcem posla sol, tako bosta prebivalcem dravograjske občine sol in proračun, ne da bi vedeli, kam in kako. In kakor so svetniki bežali iz butalske cerkve, tako beže poslanci iz dravograjske skupščine. No, pravzaprav ne beže, saj tja sploh ne pridejo. Najmje nikoli. Le enkrat samkmt v tem letu se je naklju-čilo, da se jih je v gasilskem domu zbralo toliko, da so sprejeli proračun. Ah, kje je že pomlad. Tedaj jih je tja gotovo zaneslo iz strahu pred cestnim prahom. Navsezadnje je politka tudi za kaj dobm. Politična abstinenca se v Dravogradu najbrž ne bo končala kot v butalski zgodbi o županu, pastirju in ovcah, kajti po- slanska ignoranca je tako umetelna, da je komaj verjetno, da bi Se kdaj prišli »prej in v pravem času«, dokler je od proračuna in soli Se kaj. V nogometni občini Dravograd sta predsednik vlade in župan kajpak priljubljeni osebi, a ne bolj kot mzbojnik Cefi-zelj, na katerega je bil hud celo butalski policaj. Razlika pa je spet ta, da je nesrečni butalski policaj Cefizlja ujel, medtem ko Dravograjčani raje pišejo anonimke. Seveda je na koncu butalski policaj postal bolj Cefizljev ujetnik kot razbojnik njegov in mu je zato iz svojega žepa obljubil tolar, če ga izpusti. Dravogmjčani pa samo umikajo anonimne prijave, ne ve pa se, ali iz istih mzlogovkot butalski policaj. Butalski Zupan je po domači ulici tri tedne mzkazoval novo suknjo, da so lahko Butalci uživali v njegovi lepoti in naposled ponosno dejali: »Mi ne skrivamo ambicij, da naj bo sedež upmvnega okraja kar v Dmvogradu, za to imamo vse pogoje.« Skupščina o tem najbrž ne bo utegnila reči niti a, njen polnavzoči del pa morda tistim, ki v gasilskem domu sedijo za grbom mesta in slovensko zastavo, kot kak Tudman le: kar nadaljujte, sploh nas ne moti. Zlatka Strgar GORIŠKA BRDA / HIŽA UMETNIKOV Namesto vojakov kiparji, slikarji, glasbeniki \/ nekdanji obmejni stražarnici na Humu bodo umetniki prirejali razstave, koncerte in tečaje Nadaljnja usoda nekdanjih vojaških objektov, kot so vojašnice, obmejne stražnice in drugi, ki jih je nekdaj zasedala jugoslovanska vojska, se je po osamosvojitvi Slovenije Čudno obrnila. Nekateri objekti, predvsem nekdanje obmejne stražnice v bolj odmaknjenih predelih, končujejo v ruševinah, nekatere so bile odkupljene, druge predane v uporabo za drugačne namene od vojaških. Nekaj objektov je obdržalo obrambno ministrstvo za potrebe Teritorialne obrambe (slovenske vojske), druge pa za lastne potrebe. Obmejno stražnico na Humu je ministrstvo oddalo v najem umetniku Marjanu Baža-tu iz Šempetra pri Gorici, ker je ponudil obetaven in za obmejno lego objekta nadvse primeren program. Na mestu nekdanje obmejne stražnice bo stala Hiša umetnikov. Združevala bo umetnike iz Slovenije, Avstrije in Italije. V njej bo Baža-to, znani in cenjeni umetniški fotograf in galerist, pripravljal slikarske kolonije, kiparske formavive, teCaje slikarstva, kiparstva in grafike, razstave, koncerte stare glasbe, fotografske delavnice in teCaje vseh umetniških zvrsti ter podobne duhovne reci. Hiša bo odprta za vse ljudi in ljubitelje lepe umetnosti, tu si bodo lahko nastala dela ogledali in jih kupovali, Bažato in njegovi pa bodo poskrbeti za prevoz umetnin in namestitev po naročnikovi želji. Marjan Bažato je na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo, 17. novembra, obljubil, da se bo Hiša umetnikov vsestransko potrudila in bo ponujala vrhunska umetniška dela (stike, male in velike plastike) po najnižjih evropskih cenah. Hišo umetnikov bodo predali namenu v soboto, 27. novembra, ob 16. uri. Svojo udeležbo je obljubilo več kot 40 slikarjev, kiparjev in likovnih kritikov iz vseh treh držav. Vsi bodo Častni gostje. Pozdravil jih bo slovenski kulturni minister Sergij Pelhan, poseben gost pa bo - vsaj obljubil je svojo udeležbo - predsednik Slovenije Milan Kucian. Na Humu so umetniki ustvarjili že letos poleti (Foto: Marjan Božata) V umetniško ustvarjalnem smislu je nekdanja obmenja stražnica na Humu zaživela že v letošnjem poletju. V njeni okolici je ustvarjalo nekaj kiparjev in slikarjev. Njihove mnetnine že Čakajo na kupce. Sicer so števil- ni domači in tuji ustvarjalci priskočili na pomoC tako, da so prispevali svoje mnetnine, s pomočjo katerih je bila celotna stavba (360 kvadratnih metrov) in okolica (okoli 8 tisoC kvadratnih metrov) urejena za potrebe zgoraj omenjenega programa. Hiša umetnikov bo - o tem so vsi prepričani - še bolj utrjevala umetniške vezi in prek njih tudi siceršnje vezi med narodi teh treh držav v osrčju Evrope. Vojko Cuder _____________________ PORTOROŽ / VETERINARSKI KONGRES__________________________ Dneva, posvečena vprašanju veterinarstva v Sloveniji Razpravljala bodo govorili o varstvu prežvekovalcev, higieni živil, varstvu malih živali in o zasebni praksi V portoroškem Avditoriju se je včeraj pričel prvi slovenski veterinarski kongres, ki se bo zaključil jutri. Na kongresu sodeluje približno 500 slovenskih veterinarjev ter veliko gostov iz sosednjih in drugih evropskih držav. Udeležence je kot Častni predsednik in pokrovitelj kongresa pozdravil predsednik države Milan KuCan. V svojem nagovoru je poudaril dolgo in tesno povezanost veterinarske stroke s Slovenci, saj so slovenski ljudje živeti večinoma na podeželju, od zemlje, živi-nozdravniki pa so poleg svojega poklica opravljali tudi vlogo svetovalcev, učiteljev in narodnih buditeljev. Predsednik KuCan je opozoril tudi na to, da je sodobno kmetijstvo eden najvecjih onesnaževalcev okolja, zato je sedaj prav ekologija velik izziv za slovensko agronomijo in veterino. Kongres so pozdravili tudi tuji gostje, predstavniki veterinarskih združenj sosednjih držav, in predsednik mednarodne veterinarske zveze dr. Trevor J. Blackburn. Minister za kmetijstvo Jože Osterc je povedal,’ da živinoreja predstavlja 80 odstotkov slovenske kmetijske proi- zvodnje. Uspešna bo lahko le, Ce bo tesno sodelovala z veterinarji, ki pa so odvisni tudi od uspešnosti živinorejcev. Minister Osterc meni, da bi morati veterinarji v svoje programe vnesti ustrezno izobra: Zevanje živinorejcev. Poudaril je potrebo po prilagoditvi zakonodaje, da bo omogočala sodobno eko-socialno kmetijstvo in nove oblike trženja kmetijskih proizvodov. Zbrane veterinarje je pozdravil tudi predsednik Zveze potrošnikov Slovenije dr. Dušan Pirih. Pomemben del veterinarske dejavnosti je skrb za neo- porečnost surovin in živil živalskega izvora. Zaščita kupcev je odvisna predvsem od usposobljenosti in opremljenosti veterinarjev, ki se v inšpekcijskih službah ukvarjajo s tem nadzorom. Zavzel se je za to, da v naši državi uvedemo take standarde za varstvo kupcev, kot že veljajo v državah Evropske skupnosti. Opozoril je, da moramo predpise o mleku in mlekarskih izdelkih uskladiti z novo direktivo ES, ki prične veljati prihodnje leto, Ce hoCemo imeti odprt dostop na ta trg. Seveda morajo biti enako zaščiteni tudi domači kupci. Pred pričetkom strokovnega dela kongresa so bila podeljena letošnja priznanja Slovenske veterinarske zveze - plakete dr. Janeza Blehveisa. Izjemoma so eno posthumno dodelili prof. dr. Dominiku PetaCu, ki je bil nominiran za to priznanje, preden je umrl v prometni nesreči. Drugo plaketo je za življenjsko delo prejel prof. dr. Peter Tišler. V strokovnem delu kongresa veterinarji po sekcijah obdelujejo teme, ki so v njihovi stroki trenutno najbolj aktualne. Pozorno bodo obdelati zlasti zdravstveno varstvo pre- žvekovalcev in s tem povezana strokovna vprašanja mlekarstva. V posebni sekciji obravnavajo higieno živil. Ne bodo pozabili na male in domače živali, ki tudi potrebujejo veterinarsko skrb in pomoC. V sekciji za organiziranost pa obravnavajo problematiko zakonodaje, ki ureja njihovo dejavnost. Zanimivo je tudi pereče vprašanje zasebne veterinarske prakse, ki ga bodo skušati Cim bolj osvetliti in o njem izoblikovati svoja stališča. Ob zaključku kongresa v soboto bo tudi redna letna skupščina Slovenske veterinarske zveze. Boris Vuk SLOVENSKI PROGRAMI fr* SLOVENIJA 1 Ebba in Didrik, 3/9 del Švedske nadaljevanke Psiho, ponovitev ameriškega cb filma, VPS1045 2e veste, ponovitev, VPS 1230 Poročila Poslovna borza, ponovitev Umetniški večer: Velika obdobja evropske umetnosti: Umetnost Rimljan, ponovitev 2/10 dela, VPS 1315 Ves svet je oder, 11/13 del angl. dokumentarne serije Osmi dan, ponovitev TV dnevnik 1 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Regionalni studio Koper Štiri v vrsto, tv igrica Risanka TV dnevnik 2 Forum Trojni odmev, angleški film. VPS 2030 TV dnevnik 3, VPS 2205 Sova Ike, 1/6 del ameriške nadaljevanke, VPS 2230 Ciklus filmov Boštjana Hladnika Bele trave, slovenski film, 1976 Igrajo: Marina Urbanc, Jože Horvat, Polde Bibič, Ljubiša Samardžic, Barbara Jakopič, Dare Valič, Boris Cavazza Glasba: Janez Gregorc Video strani SLOVENIJA 2 Cetrtekove posebnosti, ponovitev Mr. Bean in Pan Kohn Sova, ponovitev Hiša naprodaj, 6/21 del ameriške nanizanke Med dvema ognjema Četrto nadstropje, 3., zadnji del angleške nanizanke Hvala za sodelovanje Znanje za znanje-Ucite se z nami TV dnevnik 2 Znanost, 29. oddaja Geomorfologija Homo Turisticus Rudi Šeligo: Lepa Vida posnetek gledališke predstave Drame SNG Maribor Civilizacija je razkošje, pa vendar je sterilna. Za vsakogar, ki hrepeni po nečem drugem, je tudi usodna... Igra je svojevrstna različica mita o Lepi Vidi, zapisanega v ljudskem in umetnem pesništvu. Med vlogami, ki jih je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana igralka Milena Muhic oblikovala na odru mariborske Drame, izstopa prav vloga kraljice v krstni uprizoritvi drame Rudija Šelige. SP v tenisu (M), posnetek iz Frankfurta Video strani KANALA LuC svetlobe, ponovitev 39. dela ameriške nadaljevanke Pred poroto, 50. del ameriške nanizanke Beg iz New Yorka, ponovitev ameriškega filma Luc svetlobe, 40. del ameriške nanizanke Elizije-Iskalci notranje svetlobe II: Kako postati Bog; ponovitev oddaje Risanke Poročila Teden na borzi Cist1'odtrga tip, ameriška komedija Poročila Pred poroto, ponovitev 45. dela ameriške nanizanke Počitnice gospoda Hulota, ameriška komedija Erotična uspavanka Erotični film Video strani ^ RAI 1 Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik in nan. Očetov pes, 10.00 vesti Film: II paggio e il suo re (pust., Nem. ’60), vmes (11.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Vreme in dnevnik 1 Dok.: Zevs Nan.: Moj stric Buck Dnevnik in Tri minute Prove e provini a Scommettiamo che...? Mladinski variete. Uno per tutti, vmes kviz, nanizanka, risanke, aktualnosti Iz Parlamenta,dnevnik Nanizanka Dok.: Toto, un altro pianeta (5. del) Vreme, dnevnik, šport Film: La quarta guerra (dram., ZDA ’89 Dnevnik Politična tribuna Nan. Hitchcock RAI 2 Otroška odd., risanke Jutranji dnevnik 2 Film: Scusi, lei e favo-revole o contrario? Nan.: Lassie Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi Dnevnik,Iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Nan.: Law & Order Vreme, dnevnik, šport Variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Potrebujem te Dnevnik in vreme Boks: Padilla-Calamati (SP v superlahki kat.) Pregled tiska, Kino Film: Temporale di maggio (Avstria ’87) ^ RAI 3 ® KOPER Studio 2, magazin RETE 4 Jutranja oddaja: L’al-trarete Vi vere il mare Dnevnik ob 12-ih Aktualne oddaje Deželne vesti,dnevnik •Ul Drobci jazza Sola se posodablja Šport: zimski šport, košarka, 17.20 Derby Nan.: Vita da strega Dok.: Geo Insieme, vreme, šport Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob, 20.25 Una cartolina Film: Harry in Kit (dram., ZDA ’92) Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija Variete: Processi so-mari, 0.30 dnevnik __ TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30_____ Ljubezen močnejša od domovinske dolžnosti TROJNI ODMEV, angleški barvni film, 1973 11 Rezijo za film Trojni odmev je dobil v roke ^ 1941. leta rojeni angleški režiser Michael Apted, ki je tako posnel svoj pr-vnec. Manj znanemu mlademu igralcu Brianu Deaco-nu pa je pripadla zahtevna vloga angleškega vojaka iz druge svetovne vojne, ki se zaljubi v kmetico na osamljeni kmeiji, katere mož je v japonskem vojnem ujetništvu. Barton se odloči, da bo dezertiral in ostal pri njej. Aliče je sicer sposobna in praktična ženska, ki je očitno vajena samostojenga življenja, vendar ji moški prinese veliko olajšanje in pomoC. Vendar njuna ljubezen nima prihodnosti. Da Bartona ne bi odkrili, se preobleče v žensko in se izdaja za Alicino mlajšo se- Nan., 8.30 nad. Picco-la Cenerentola, Anima persa, 9.30 TG 4 Nad. Soledad, Febbre d’amore, 11.15 Quan-do arriva Tamore, 12.00 Celeste, 13.00 Sentieri, vmes (11.55) dnevnik TG 4 Dnevnik, 14.00 Sentieri, 14.30 Primo amore, La signora in rosa Kviza: La verita, 16.45 Gioco delle coppie TG 4 vesti, 17.45 Luo-go comune Aktualno: Funari News, 19.00 dnevnik Filma: Ufficiale e gen-tiluomo (ZDA ’82, i. R. Gere), 22.50 Velluto blu (tiram., ZDA ’86), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show (pon.) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ^ Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviz: OK il prezzo b giusto. 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La grande sfi-da (vodijo G. Scotti, V. Marini, N. Frassica) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 # TELE 4 Koper Otroški variete Nanizanke Aktualno: Tu Italija Odprti studio Otroška oddaja Varieteji: Non b la RAI, 16.15 UnoMania, 16.45 UnoMania Magazine, 17.30 Milico! Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 Willy, principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: Point Break (krim., ZDA ’91, i. Patrick Swayze) Aktualno: Visto da Sud, 23.45 Dream On Šport studio in vreme Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Dragnet, ameriška tv nanizanka Juke Box, ponovitev glasbene oddaje, vodi Alex Bini Company & Dance TV novice Čarobna svetilka, otroški spored Meridiani, aktualna tema Studio 2, magazin Primorska kronika TV dnevnik Mannix Dragnet, am. tv nanizanka Stanje stvari - mladi Slovenija - umetnostni vodnik: NUK-Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani TV dnevnik Kennedy, 2. del ital,-ameriške nadaljevanke Igrajo: Martin Sheen, John Shea, Geraldine Fitzgerald; režija Jim Goddard Resna glasba □IMF Avstrija 1 Cas v sliki Pri Huxtablovih, ponovitev Sončnice, ponovitev ital. filma Mladi glasbeniki Otroški program O znanosti, za otroke KremenCkovi Cas v sliki Blagoslovljena dvojica Cas v sliki Primer za dva Pogledi od strani Detektivka Sadie in sin, ameriška tv kriminalka, 1987 Igrajo: Debbie Rey-nolds, Brian. McNama-ra, Sam Wanamaker; režija John LLewellyn Moxey Bataljon izgubljenih, ital. vojni film Miami Vice Poročila □ □ Avstrija 2 j TisoC mojstrovin Lipova ulica Sarm ali kako si ga pridobiš, angleška komedija, 1965 Živijo nevarno, 3. del, Pri Huxtablovih: Kdo kadi tukaj? Milijonsko kolo, igra Osmi dan stvarjenja Znanost VeCerni studio Cisto nora TV, oddaja Jerry Levvisa Fashion - Yves Saint Laurent Velvet Underground, Velvet Redux 1933 The Story of Rock'n'-Rollu Poročila Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila TV Sola Izbor iz tujega programa Leksikon religije Tečaj ameriške angleščine Bettyina druščina, 1/13 del otroške serije Poročila LuC svetlobe, 96. del Revolveraši, am. film Monoplus Family Album USA Poročila Paljcki nimajo pojma, 2.del otroške serije Alpe-Donava-Jadran: Slike iz srednje Evrope Župnijske kronike Poročila Kolo sreCe J Santa Barbara, 564. I del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Zabavnoglasbena oddaja Latinica. talk-show Denisa Latina Hrvaška spominjanja: Svetozar PribiCeviC Slika na sliko Frankensteinov otrok, angleški film [M] Hrvaška 2 TV-koledar Bettyina druščina, pon. 1/13 dela otroške serije Skrivnosti, 10/65 del China Beach, 8/17 del Ekran brez okvirja Dnevnik 1 Frankfurt: Tenis ATP Masters turnir, prenos Rijeka: Turbo Limach Show, prenos Rock koncert Življenjski slog Delo na Cmo, 2/27 del ameriške nadaljevanke Hit Depo 0 Madžarska Jutranji program Cez dan Dallas, 152. del serije Igra Opoldanski zvon Usode, magazin, pon. Španščina, ponovitev Dnevnik PomoC pri reševanju domačih nalog Euroklick Letni kolobarji, za upokojence Koristni napotki Večerna pravljica Dnevnik Dallas, ponovitev Panorama, svetovna politika Filmsko potepanje: Sivo govedo, islandski tv film Dnevnik r RADIO TV SLOVENIJA 2 20.05 TV SLOVENIJA 1 22.30 ZNANOST, geomorfologija BELE TRAVE, slovenski film, 1976 Devetindvajseta oddaje iz serije Znanost se imenuje Geomorfologija. Zemlja je v petih milijardah let od svojega nastanka doživeta Številne spremembe. Zrasle so gore. prav kmalu po izoblikovanju dolin in gorskih verig je slednje začela ploščiti erozija. Lu Hannesian v oddaji opisuje najmočnejše sile, ki so na delu pri oblikovanju našega planeta. Drugi prispevek je posvečen moderni kartografiji, ki omogoča izdelavo vse natančnejše podobe Zemlje. Zadnji prispevek pa prikazuje nove tehnike preučevanja zemeljskega površja. Hladnikov film Bele frave je zgodba o ljubezni, ki mora na poti do zrelosti skozi težke preizkušnje. Scenarij je napisal Branko Semen, ki je zgodbo zakoreninil v obdobje sedemdesetih tet, saj je usoda mladega para povezana z razmerami danega obdobja, ki vpliva na življenje prebivalcev malega kraja. Igrajo: Marina Urbanc, Jože Horvat, Polde Bibič, LjubiSa Samardžič, Barbara Jakopič in drugi. RADIO SLOVENIJA 3 22.05 POPOLDANSKI POČITEK, radijska igra __________ TV SLOVENIJA 1 22.30 IKE, ameriška nadaljevanka stro. Stvari pa se zapletejo, ko se Barton tudi v resnici odzove na poročnikovo vabilo na ples. Vlogo Aliče je uspešno odigrala Glenda Jackson, Oliver Reed je rahlo karikirano zaigral poročnika, Brian Deacon pa se je prelevil iz preprostega fanta v odraslega moža. Radijsko igro Popoldanski počitek je napisal pred kratkim umrli slovenski pesnik, pripovednik in dramatik Vladimir Pavšič - Matej Bor. V igri se avtor loteva vprašanj, ki so temeljnega pomena za našo eksistencialno pristnost in resnico. Sodobni človek namreč žM tako, da nima ne časa ne moči za resnično razmerje bodisi s sedanjostjo bodisi s preteklostjo. Tako usodo doživlja junak igre Pisatelj, ki se sredi pisanja Dialogov z bodočnostjo odloči, da si bo odpočil in zaspal, pa se mu spanje spremeni v moraste sanje, polne njegovih zablod in žP vljenjeskih napak. Igrajo. Poide Bibič, Majda Potokar, Ivo Ban, Jožica Avbelj, Zlatko Šugman. Režija: Aleš Jan, ton in montaža: Metka Rojc. Sedmega decembra 1941. leta, ko je radio poročal o japonskem napadu na Pearl Harbour je žena šivala Eisenhovverju prvo generalsko zvezdico. Nadaljevanka predstavlja Eisenhowe-rjevo kariero v času 2. svetovne vojne, vendar ne zgolj kot poveljnika največje vojske v zgodovini človeštva, ampak tudi kot posameznika. Igrajo: Robert Duvall, Lee Remickin drugi. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Za in proti; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Liter, nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 18.00 Popevka; 19.30 Stop pops; 21.45 Igra; 22.20 Koncert: Diamanda Galas. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza ; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Opera; 20.00 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.00 16 strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Mnenjsko rešeto; 10.30 Primorski val 202; 11.00 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Amerika, 2. del; 19.00 Dnevnik - prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30,9.30,10.30,13.30, 14.30.16.30.17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.05 Herboriste-rija; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 11.00 Randevous; 12.00 Roma- gna mia; 14.45 Zvoki diskotek; 16.00 Ob 4 popoldne; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Folk; 20.00 Nočni program. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.40 Slov. novice; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.30 Oddaja BBC; 21.00 Odprta dlan; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00. 14.00.18.00,Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 9.20 Tema dneva: Strah; 10.40 Informacije -Zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 16.20 Zaplešimo skupaj; 18.20 Nebeška vrata -Kino oddaja; 19.20 Večerni program. Radio Maribor 6.00. 8.00.9.00.10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00,19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 19.30 Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Joculator; 19.00 Tolpa bumov: Sepul-tura-Chaos A.D.; 20.00 Radio ropot; 20.30 REC REC News; 22.00 Idealna godba; 0.30 Radio-satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda (pon.); 8.40 Potpuri; 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga: Listnica uredništva (P. Varane, pripoveduje Štefka Drolc); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val: Glasbene želje; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba: Slov. solisti na laserskih ploščah; 18,00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. Ilahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wildside; 10.00 Video; 13.00 Greatest Hits; 14.00 MTV on Tour; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 The Real World II; 20.30 Most Wanted; 23.00 Ponovitve; 00.00 Post Modem SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnaby Jones; 15.00 Wheels, 10. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 20.00 Re-seue; 21.00 Rokoborba; 22.00 Cops II; 22.30 Gode 3; 23.00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi PRO 7 04.30 Serije; 09.15 Od danes bova popolna, am. komedija; 12.10 Tisoč milj prahu; 13.10 Perry Mason in ženska v jezeru; 16.55 Risanke; 17.55 Batman; 18.25 Srčni fant in dve dami; 18.55 Nas hrupen dom; 19.25 Roseanne; 20.00 Poročila; 20.15 Ob polni luni, am. komedija; 22.10 Raven: Nevarna igra; 23.15 Blob, am. grozljivka; 00.55 Poročila; 01.05 Jake in McCabe PREMIERE 07.00 Romeo; 09.00 Potovanje kapitana Fracassa; 14.30 Kralj kormoranov; 15.00 Sled vodi v preteklost, am. psihološka kriminalka; 17.15 Dame Edna's Nei-ghbourhoodwatch; 17.50 Lah-kovernež; 19.15 Kino ‘93; 20.15 Policaj in otrok; 22.10 Into The Sun, am. akcijski film; 00.00 Ni-\^ght-Talk; 00.45 Hangfire EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Jahanje, SP iz Aarhusa; 10.00 Hokej; 11.00 Euroski; 12.00 Nogomet, kvalifikacijske tekme za SP; 13.30 Tenis; 17,30 Sinhrono plavanje; 18.30 Motorsport International; 19.30 Poročila; 20.00 Tenis, 4. dan Mastersa (2) iz New Vorka; 22.00 Umetnostno drsanje SATI 09.10 Ponovitve serij; 13.15 Trap-perJohn; 14.10 Sosedi; 14.40 Bo-nanza; 15.40 Vesoljska ladja Enterprise; 16.45 Tenis, prenos iz Frankfurta; 19.00 Kolo sreče; 19.45 Poročila; 20.15 Tenis, prenos iz Frankfurta; 22.00 Nogomet; 23.00 Dekleta, ki pridejo v Munchen, nemški mehki pomo-film; 00.25 Electric Blue, pon. RIL 09.00 Serije, ponovitve; 17.30 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 20.15 Domači napevi; 21.15 Pri Stanglu, 8/15 del nemške humoristične serije; 21.45 Pod eno odejo, 8. del nemške humoristične serije; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk; 00.00 Black Snake, am. erotični film; 01.15 Fanny Hill, nem. erot. komedija MOVIE CHANNEL 17.00 Aliče In VVonderland; 18.00 Black Beauty; 19.00 Pink Lightning; 21.00 Leaving Normal; 23.00 Sometimes They Co-me Back; 00.45 Iron Maže SKY MOVIES PLUS 17.00 Dariing Lili; 19.00 Kingdom Of The Spiders; 21.00 The Pope Must Die; 22.40 UK Top Ten; 23.00 Midnight Rider; 00.35 Blo-odfist lll-Forced To Fight NOVICE Radja 24 točk proti New Jerseyu NBA - Izidi sredinih večernih tekem: Boston - New Jersey 105:100 (Parish 26 točk, Radja 24, McDaniel 18); Charlotte -Sacramento 130:113 (domači košarkarji, ki imajo najboljši napad v ligi, so metali kar s 60% iz igre in 9/11 za tri točke, L.Johnson 23, Mouming 22); Detroit - Orlando 98:92 (Laimbeer 26, Dumars in Elliot po 19); Miami - Utah 111:115 (odločilna trojka Karla Maloneja 30 sekund pred koncem, potem ko je Coles petič zadel trojko); Philadelphia - Atlanta 90:92 (VVilkins 23, Willis 21 in 14 skokov); Washington -Milvraukee 117:104 (Ma-cLean 38); San Antonio - New York 95:90 (za prvi poraz Knicksov sta poskrbela Robinson - 32 toCk in Ellis - 25). NewyorCani, ki so po tretji Četrtini vodili 72:66, so v zadnji Četrtini zadeti le dva meta na 17. (VJ) Lola brez kooperantov LONDON - Britanski proizvajalec športnih avtomobilov Lola, ki v pretekli sezoni v formuli 1 v sodelovanju z italijansko Scuderio ni dosegel nobenih vidnih uspehov, bo v sezoni 1995 nastopil kot samostojno moštvo. Zaradi uspehov v tekmovanju formule Indy, kjer je Lola že CetrtiC zapored zmagala, in uspešnega nastopa v formuli 3000 na Japonskem nameravajo v Loli za leto ’95 razviti svoj dirkalnik, s katerim si želijo uspeh na drugih področjih prenesti tudi v formulo 1. Kitajci na azijske igre PEKING - Kitajska se bo azijskega atletskega prvenstva, ki se bo začelo 30. novembra v Manili, udeležila z 48-Clansko reprezentanco, v kateri bo kar 12 azijskih rekorderjev in rekorderk. Glavni zvezdi bosta Čudežni tekaCici na dolge proge Wang Jumda in Qu Yunksia, ki sta Članici tako imenovane družine trenerja Maja Jurena. Wang Jumda, svetovna rekorderka v teku na 10.000 in 3.000 metrov, je na maratonu v San Sebastianu pretekli mesec dokazala, da v tekih na dolge proge nima prave tekmice. Kitajci na letošnjih azijskih igrah branijo naslov najboljših atletov v tem delu sveta, ki so ga leta 1983 prevzeti od Japoncev. Ivan čakarov presenetil MELBOURNE - Bolgarski dvigalec uteži Ivan Cakarov, ki je bil na olimpijskih igrah peti, je na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži v novem razredu do 91 kilogramov presenetil in osvojil zlato kolajno pred Gruzijcem Kakijem Kakiašvitijem in Kazahstancem Anatotijem Karpatijem. Tudi sicer so imeti največ uspeha bolgarski tekmovalci, ki so zmagali v štirih od sedmih kategorij. V kategoriji do 54 Ivan Ivanov, do 59 Nikolaj Pešalov in v kategoriji do 70 kilogramov Joto Jotov. V kategoriji do 64 kilogramov pa je prav tako slavil Bolgar Niam Sulejmanoglu, ki pa je leta 1986 prebegnil in tako zdaj nastopa za Turčijo. Nemoteno nadaljevanje NHL NEW YORK - V ameriško-kanadski profesionalni hokejski ligi se zaradi stavke sodnikov ni spremenilo nic, tekme pa potekajo povsem nemoteno. Sodniki, ki sodijo tekme, prihajajo iz nižje lige (Mi-nor-League) in imajo v Čelade vgrajene slušalke in mikrofon, s pomočjo katerega se lahko pogovarjajo z nadzorniki na tribunah. Doslej na njihovo sojenje ni bilo večjih pritožb, le tu in tam so spregledati kako podajo prek dveh linij, kar pa je spričo hitrejše igre tudi razumljivo. V Torontu so gostovati Edmonton Oilers, prepričljivo najslabše moštvo letošnje sezone, in presenetljivo po podaljških s 5:5 iztržiti remi proti domačim Maple Leafs. Toronto Maple Leafs so po uspešnem začetku povsem popustili, saj so po desetih zaporednih zmagah v zadnjih devetih tekmah zmagali vsega dvakrat, trikrat remizirati in štirikrat izgubiti, kar jih je stalo tudi prvega mesta na lestvici Zahodne konference. S prvega mesta so jih z zmago nad Winnipeg Jets s 7:2 izrinili Calgary Flames, ki nadaljujejo serijo zmag, saj so tokrat zmagali že šestič zapored. Burno minuto pa so v New Yorku doživeti »Panterji« s Floride, ki so sicer proti domačim Ran-gerjem voditi z 1:0, nato v eni minuti prejeti tri zadetke in tekmo izgubiti s 4:2. Podobno se je zgodilo tudi v Washingtonu, kjer so z 2:1 gostujoči San Jose Sharks premagali domače Washington Capi-tals. Odločilne so bile prve štiri minute druge tretjine, ko je za domačine najprej zadel Kryger, nato je 49 sekund pozneje Larionov izenačil, Gaudreau pa je minuto in pol zatem dosegel zmagoviti gol za goste. Razočarani so bili tudi »Letalci« iz Philadelphie, ki so gostovali v Pittsburghu. Na sredini druge tretjine je bil izid neodločen 3:3, nato pa so strelci pri Pingvinih ušli nadzoru. V divji dirki za zadetke - konCni izid je bil kar 11:5 za Pittsburgh -je prednjačil Jaromir Jagr, ki je poleg enega zadetka vknjižil tudi pet podaj. Ostali izidi: Florida Panters - Quebec Nordiques 2:5, New York Rangers - San Jose Sharks 3:3, Chicago Blackhawks - Dallas Starš 4:1, Vancouver Canucks - Anaheim Mighty Ducks 3:2, Ottavva Senators - Montreal Canadiens 2:4, 7:2, Pittsburgh Penguins - Philadelphia Flyers 11:5, Vancouver Canucks - St. Louis Blues 3:0. (M. J.) Raketa ubila gledalca CARDIFF - Po koncu včerajšnje nogometne tekme med Walesom in Romunijo, ki se je konCala z zmago Romunov z 2:1, je 67-letnega Johna Francisa Hilla v tilnik zadela raketa, ki naj bi priletela iz smeri, kjer so biti romunski navijači. Potem ko se je Francis ves okrvavljen zgrudil na tla, je med gledalci izbruhnila panika, policija pa storilca, ki bo najverjetneje obtožen umora, še išCe. Nemčija premagala Brazilijo KOLN - Nemška nogometna reprezentanca je v prijateljskem srečanju premagala Brazilijo z 2:1 (2:1). Pred 51.000 gledalci sta bila strelca za Nemčijo Buchwald v 38. minuti in Miiller v 41. minuti, za Brazilce pa Eviar. Vasquez obranil naslov TOKYO - Portoričan Wilfredo Vasquez je v super -bantam kategoriji obranil naslov prvaka Svetovne boksarske zveze (WBA). V boju za naslov je premagal izzivalca Japonca Hi-roakija Yokoto. __________TENIS / ZAKLJUČNI ATP TURNIR V FRANKFURTU_ Ivaniševič »brez servisa« ugnal zmagovalca Roland Ganosa Hrvat je imel proti Brugueri težave z dihanjem - Sampras je zoprn tip FRANKFURT - Goran Ivaniševič je s 6:4 in 7:6'proti zmagovalcu Roland Garrosa Brugueri dosegel prvo zmago v kvalifikacijski skupini »Arthur Ashe«. Čeprav je serviral le štiri ase in na začetku drugega niza ni mogel dihati, srce pa mu je tolklo prehitro (»pomislil sem, da bom moral tako kot marca v Monte Carlu v bolnišnico«), je bil boljši v igri na osnovni Črti. »Imel sem zelo dober občutek za žogo. Ker sem se počutil slabo, sem igral zelo hitro in učinkovito. Zdravnik mi je dal za povohat neko moCno snov, ni bila droga, ki mi je omogočila, da sem spet zaCel normalno dihati. Morda je to posledica Utrujenosti, ki sem jo zaCutil proti Samprasu,« je dejal Goran Ivaniševič, ki bo danes igral odločilni dvoboj v polfinalu proti Edbergu. V tiskovnem središču na svetovnem prvenstvu sezone IBM/ATP tour 93 stoji »Translation Office« (prevajalni urad), ki je na Čelni strani popolnoma prelepljen s Časopisnimi izrezki iz vseh pomembnejših Časnikov. Izrezki so teniške zgodbe, ki jih skupaj ustvarjajo igralci, novinarji, ATP sponzorji, osebje turnirja in gledalci. Na približno polovici površine so zgodbe o vseh, ki so v Frankfurtu. O Samprasu, Sti-chu, Courierju, Edbergu, Medvedevu, Changu, Brugueri in Ivaniševiču. Na drugi polovici je ON! Boris Becker. Boris v Sydneyju. Boris v Tokiju, Boris v Stockholmu, Boris v Parizu. Boris v Antvverpnu. Boris Becker z različnimi nasmehi in frizurami. Boris Becker od leta 1985 do 16. novembra 1993. Od 16. novembra je Boris Becker številka 11 ATP lestvice, in ni ga v Frankfurtu. Gospodična Ulrike, ki bdi nad telefoni in faksi, je na nek način žalostna: »Ali ne Čutiš, da je letos vse drugače. Da ni tiste evforije, ki je spremljala Borisa Beckerja. Michel Stich je ta hip res popularnejši, toda to so dvomljiva Čustva.« Stich je v Festhalle glavni, to drži. Odigral je odlično sezono, ki jo z zmago v Frankfurtu lahko konca na 2. mestu. Nastopil bo še v finalu Davisovega pokala proti Avstraliji in na Compaq Grand Siam Cup v Miinchnu. Ne govori proti Beckerju, Čeprav si nista najbližje, in ga ne zagovarja. Le o Borisovi neuvrstitvi v Frankfurt meni, da je sramota, in hkrati zelo uživa v vlogi ljubljenca dvorane, v kateri je pred dvema letoma prav proti Beckerju doživel veliko osebno razočaranje. Aplavz ob predstavitvi je bil tokrat surovo na Beckerjevi strani. Tudi nam je žal, da ga ni. Beckerja. Njegovega filozofiranja, kašljanja, nepotrebnega zajemanja zraka in arogantnega pogleda. Morda je v njegovi vlogi Stefan Edberg. V popolnoma drugačni vlogi, ker je manj kompliciran tip. Le njuni karieri sta biti ustvarjeni skupaj in mnogokrat, predvsem v vvimbledonskih finalih, usodno prepleteni. Aggasija tudi ni. Neka Catfie-rine ga na transparentu, ki visi v Festhalle, celo pogreša. Toda o klovnu iz Las Vegasa nihče ne razmišlja preveč re- Jaka Lucu iz Frankfurta sno in to postaja glavni in edini problem IBM/ATP toura. Pomanjkanje osebnosti, ki niso le dolgočasni Američani ali za Človeka, rojenega na Sredozemlju, Čudno dolgočasni in zadržani Spanci. Sampras je na igrišCu in na tiskovnih konferencah zoprn tip. Tako nezainteresiran za vse razen za pošteno opravljen posel na igrišCu, da gre lahko človeku pošteno na živce. »Pustite me, da igram. IgrišCe je moja pisarna.« To je Pete Sampras. Ali je trapast ali pa se ne zaveda, da ljudje hoCejo osebnost, izraženo Čustvo. Ne le v tla uperjenega pogleda in visečega jezika. Agasssi je v Parizu govoril o opici. Jim Courier je najhujši. Pristni ameriški ozko usmerjeni povprečnež. V Frankfurtu igra inteligentneža, ki se norčuje iz vseh in pri vsakem poskusu izpade večji bedak. Proti Medvedevu je med odmori bral knjigo in bil brez kape. Izgubil je oba zelo pomembna zaščitna znaka. Kapo in imidž povprečnega Američana. Bil je manj kot to. Bruguera kar sam priznava, da je v Španiji le teniški igralec. Indurain je glavni, potem nogometaši. Sergi ni še nikoli povedal veC kot »Yes« in »No«. Ne more biti šampion. Stich in Edberg sta pravilna mladeniča in take ATP potrebuje. Klasika. Edberg, poln očetovske ljubezni, in Stich pravi Nemec. Včasih rasist, a kar v redu tip. Chang je kitajski American in je na igrišCu zanimiv. Izven igrišča govori le o hitrosti podlag. Medve-dev je v Frankfurtu najmlajši. V Parizu je v polfinalu izgubil niz, ker se je spogledoval z gledalko. V sredo je Courierju rešil 1:1, 4:5 in 0/40 (vse za Jima, na njegov servis), ker je zaCutil, da se je Courier prehitro sprostil. Med odmori je Andrei skoraj zadremal, ker je navajen, da je ob 22.30 v postelji. Dvoboj proti Courierju se je zaCel ob 22.45. NoCe biti kot Borg, Čeprav ga pri Fili vztrajno oblačijo kot legendarnega Šveda. Andrei rad veliko in pametno govori in to je dobro. Za tenis in ATP Tour. Se boljše je, da se je v Frankfurt kot osmi uvrstil Goran Ivaniševič. Goran preklinja, Goran pljuva, Goran lomi loparje, Goran se smeji, Goran gleda obupano. Se kuje v zvezde in pljuva po sebi. Talent, norec in genij. In vse bolj zaščitni znak ATP Toura, ki iSCe nove poti za trženje in razvoj. Luke Jen-sen je predlagal laserski show, cheergirls in glasbeno-plesne vložke med nizi. Mi hočemo veC osebnosti. Ne ljudi, ki so ubiti z raznimi avtogenimi treningi in obdani s štabi. HoCemo Čustva. Gizdaline in norce. In smeh in žalost. Samo ne Samprasa in Courierja. Steffi Graf brez težav zmagala NEW YORK - Steffi Graf, dvakratna zmagovalka zaključnega turnirja Virginia Slims z nagradnim skladom 3.5 milijona dolarjev, je tudi letos v prvem nastopu zmagala brez težav. S 6:2 in 6:4 je ugnala Belorusinjo Natalijo Zverevo. Prva nosilka in favoritinja je za zmago potrebovala le 64 minut, v 13 v dvobojih z Zverevo pa še ni doživela poraza. »Mislim, da sem igrala dobro. Nadvse sem si želela zmagati v prvem kolu, kajti lani sem tukaj izgubila,« je menila številka 1 na svetu, ki je razmerje zmag in porazov v letošnjem letu izboljšala na 73:6. Njen lanski poraz v prvem kolu je bil prava senzacija, saj je zadnji poraz v uvodnem kolu doživela leta 1985. V četrtfinalu se bo pomerila z Južnoafričanko Amando Coetzer, ki je izločila šesto nosilko Mary Joe Fernandez. Prvo kolo je bilo usodno tudi za sestri Malejevi. Magdalena je s 4:6, 6:1 in 6:7 (5:7) izgubila proti osmi nosilki, Nemki Anke Huber, Manuelo Malejevo-Fragniere pa je s 7:5 in 6:2 premagala Conchita Martinez, četrta nosilka. KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZAjP Prvi del prinesel več presenečenj LJUBLJANA - V sredo so se zaključile prve tekme v petih kvalifikacijskih skupinah za nastop na evropskem košarkarskem prvenstvu leta 1995 v Grčiji. Samo Slovenija, Španija, Finska in Švedska so doslej dobile vsa tri srečanja in tako postavile resne temelje za uvrstitev na EP, kamor vodita prvi dve mesti v vsaki skupini s po štirimi ekipami. Slovenija je po vrsti premagala Latvijo, Litvo in Estonijo, glede na doslej pokazane igre pa lahko že mimo zapišemo, da bo slovenska reprezentanca zanesljiv udeleženec evropskega prvenstva. Ce so ti rezultati Slovenije tudi pričakovani (kot presenečenje bi lahko morda omenili le zmago nad Litvo s Sabo-nisom na čelu), pa predstavljajo uspehi Finske in Švedske večje presenečenje. Finci so v skupini premagali tudi Rusijo, Švedi pa so v sredo Hrvate premagali za 23 točk. V skupini, kjer igra Italija, je stanje po prvih treh tekmah izenačeno. Za to ima največ »zaslug« Italija, ki je po nepotrebnem izgubila s Francijo, presenetila pa je Bolgarija, ki je v Sofiji premagala Francoze in se tako z dvema zmagama priključila Francozom in Italijanom na vrhu lestvice. Kljub porazu na Šved- skem Hrvaška ne bi smela imeti problemov z uvrstitvijo na EP, saj Slovaška in Belgija nista taki nasprotnici, ki bi morah pretirano skrbeti Hrvaško. Zanesljiv potnik na EP bi morala biti tudi Španija« ki je premagala še Izrael in je tako v skupini D §e edina neporažena. Povratne tekme bodo na sporedu 9., 12. in 16-novembra 1994, ko bodo znani vsi udeleženci evropskega prvenstva. Doslej sta si udeležbo že zagotovili Nemčija kot aktualni evropski prvak in Grčija kot domačin prvenstva. IZIDI 3. KOLA Skupina A: Slovaška -Belgija 73:71, Švedska -Hrvaška 94:71; Vrstni red: Švedska 6, Hrvaška 4, Slovaška 2, Belgija 0. Skupina B: Slovenija -Estonija 105:72; Vrstni red: Slovenija 6, Litva, Estonija 2, Latvija 0 (Litva in Latvija imata tekmo manj) Skupina C: Finska -Bosna 75:73; Vrstni red: Finska 6, Rusija in Bosna 2, Ukrajina 0 (Rusija in Ukrajina s tekmo manj) Skupina D: Češka -Turčija 96:80, Izrael -Španija 69:79; Vrstni red: Španija 6, Izrael 4, Češka 2, Turčija 0. Skupina E: Madžarska - Italija 70:90, Bolgarija -Francija 68:63; Vrstni red: Italija, Francija in Bolgarija 4, Madžarska 0. KVALIFIKACIJE ZA NOGOMETNO SP / ARGENTINA Z ZMAGO NAD AVSTRALIJO 24. UDELEŽENKA Spremenjeni nogometni zemljevid je brez nekaterih dosedanjih velesil BUENOS AIRES - Diego Armando Maradona se še ne bo poslovil od nogometa in svetovno prvenstvo v Združenih državah Amerike prihodnje leto bo njegovo že četrto zapored. Argentina je pod vodstvom Ma-radone leta 1986 osvojila svetovni naslov, včeraj ponoči pa je v odločilnem srečanju z 1:0 premagala Avstralijo in tako postala 24. udeleženka SP. S tem so bile končane tudi 16 mesecev dolge kvalifikacije, v katerih so odigrali 492 tekem, na katerih je padlo precej uglednih nogometnih »glav«, na spreminjajočem se nogometnem zemljevidu pa so se v ospredje prebile nove nogometne sile. Diegu Maradoni se bodo na nogometnem slavju v ZDA pridružile nove zvezde, kot sta Nizozemec Dennis Bergkamp in Italijan Robereto Baggio, zato pa tam ne bo francoskih asov Eriča Cantonaja in Jean-Pierra Papina, danskih bratov Laudrup in walškega čarovnika z žogo Ryana Giggsa. Evropski nogometni prvaki Danci, gostitelji svetovnega prvenstva leta 1998 Francozi in svetovni prvaki iz leta 1966 Angleži so se v sredo poslovili od Amerike, Argentina, Belgija, Bolgarija, Irska, Italija, Nizozemska, Romunija, Španija in Švica pa so se pridružile 15 državam, ki so si že prej zagotovile pravico nastopa na SP. Predsednik organizacijskega komiteja SP Alan Rothenberg je s tem v zvezi izjavil, da bo tako na svetovnem prvenstvu moč videti večino res velikih nogometnih reprezentanc, kakor tudi nekatere ekipe, ki tja po kvaliteti najbrž ne sodijo. Toda Rothenberg ni pokazal nikakršnega obžalovanja, da na največji svetovni nogometni prireditvi ne bo Anglije. Nasprotno, izrazil je celo olajšanje zaradi dejstva, da v ZDA tako ne bo angleških nogometnih huliganov. Anglija je predsi-nočnjim sicer premagala San Marino s 7:1 in lan VVright je dosegel štiri zadetke za Angleže. Toda srečanje bo šlo v zgodovino predvsem zaradi zadetka Davida Gualtierija, ki je zatresel angleško mrežo že po 10 sekundah igre, kar je že tako težko nalogo Angležev dejansko spremenilo v nemogočo. Potrebovali so namreč zmago s sedmimi goli razlike, istočasno pa bi morala Nizozemska izgubiti na Poljskem, kar pa se ni zgodilo. Se večji šok pa so doživeti Francozi. Z golom v 90. minuti je Emil Kosta-dinov pokopal Francoze, ki so imeli do tedaj z neodločenim izidom vozovnico za ZDA že v žepu. Toda Francozi so se predvsem pokopali sami. In to na prejšnji domači tekmi z Izraelom, ki so jo izgubili s 3:2, pa čeprav Izraelci sodijo v spodnji kvalitetni nogometni razred. Organizatorji svetovnega prvenstva pa so prav gotovo zadovoljni zaradi uvrstitve Italije, saj jim bo to zaradi številnih italijanskih izseljencev v Ameriki in pa mnogih nogometnih fanatikov, ki bodo »azzurrom« sledili Emil Kostadinov - nogometaš, ki je z dvema goloma pokopal Francijo (felefoto AP) preko Atlantika, prineslo precej denarja. Za Italijo bo to že deveti zaporedni nastop na zaključnem delu SP, kvalifikacijske tekme v izločilni skupini pa bodo »azzurri« igrali na Gianfs Stadiumu v New Yorku. Zadetek Dina Baggia v 83. minuti je vsem v Italiji odvalil kamen s srca. Po prvem delu, ki so ga »azzurri« odigrali s strahom, kar priznava tu- di selektor Sacchi, pa so v drugem delu zaigrali precej bolje in zasluženo odhajajo v ZDA, saj so Portugalce obakrat premagati. Za naslov scvetovnega prvaka se bodo tako prihodnje leto pomerile 4 reprezentance iz Južne Amerike (Kolumbija, Brazilija, Bolivija in Argentina), 2 iz Severne Amerike (ZDA in Mehika), 3 iz Afrike (Kamerun, Maroko in Nigerija), 2 iz Azije (Savdska Arabija in Južna Koreja) in 12 iz Evrope (Rusija, Grčija, Norveška, Švedska, Italija, Švica, Nizozemska, Španija, Irska, Belgija, Romunija in Bolgarija). Naslov brani reprezentanca Nemčije, ki ji zato ni bilo treba skozi kvalifikacije, neposredno pa se je na SP uvrstila tudi ZIDA kot domačin prihodnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Končne lestvice evropskih skupin Skupina 1 Italija 10 7 2 1 22:7 16 Švica 10 6 3 1 23:6 15 Portugal. 10 6 2 2 18:5 14 Škotska 10 4 3 3 14:13 11 Malta 10 1 1 8 3:23 3 Estonija 10 0 Kvalifidiani: Italija in Švica Skupina 2 1 9 1:27 1 Norveška 10 7 2 1 25:5 16 Nizozem. 10 6 3 1 29:9 15 Anglija 10 5 3 2 26:9 13 Poljska 10 3 2 5 10:15 8 Turdja 10 3 1 6 11:19 7 S. MarinolO 0 1 Kvalificirani: Norveška in Nizozemska 9 2:46 1 Skupina 3 Španija 12 8 3 1 27:4 19 Irska 12 7 4 1 19:6 18 Danska 12 7 4 1 15:2 18 S: Irska 12 5 3 4 14:13 13 Litva 12 2 3 7 8:21 7 Latvija 12 0 5 7 4:21 5 Albanija 12 1 2 9 6:26 3 Kvalificirani: Spanijamlrska Skupina 4 Belgija 10 7 1 2 16:5 15 Romunija 10 7 1 2 29:12 15 Češ/Slov 10 4 5 1 21:9 13 Wales 10 5 2 3 19:12 12 Ciper 10 2 1 7 8:18 5 Ferski o. 10 0 0 10 1:38 0 Kvalifidiani: Belgija in Ramunija Skupina 5 Grčija 8 6 2 0 8:1 14 Rusija 8 5 • 2 1 15:4 12 Islandija 8 3 2 3 7:6 8 Madžars 8 2 1 5 6:11 5 Lukse 8 0 1 7 1:15 1 Kvalificiram: Grčija in Rusija Skupina 6 Švedska 10 6 » 3 1 19:8 15 Bolgarija 10 5 2 3 19:10 14 Frandja 10 6 1 3 17:10 13 Avstrija 10 3 2 5 15:16 8 Finska 10 2 1 7 9:18 5 Izrael 10 1 3 6 10:27 5 Kvalificirani: Švedska in Bolgarija "Odbojka / zenska C2 liga^ »teden« poraz Kmečke banke proti Sagradu V premrzli dvorani v Foljanu Goričanke klonile po 4 setih Sagrado - Kmečka banka 3:1 (15:12, 4:15,15:8,15:11) KMEČKA BANKA: Brisco 3 točke + 2 menjavi, Cernic 2+1, B. Lovisutti 5+9, Bressan 9+12, L. Vižintin 5+8, Zotti 9+21, Peterin, K. Lovisutti, Tomšič, Brai-ni, Zavadlav, Miklus. Servis (tocke/na-Pake): 8/20; Blok: 3 točke in 7 menjav. Kmečka banka je v vnaprej odigrani tekmi ženske odbojkarske C2 lige v Foljanu doživela poraz, ki ga trener Jerončič pripi- Suje V6č r- po njegovem Se vedno psihološko premalo trdna in ne zaupa dovolj lastnim sposobnostim, kar pnde do izraza v najbolj odločilnih trenutkih. Igralke kmečke banke so sicer dobro zaigrale v uanaHn — • ^ 'ju-rvicu sparviia Žogo na tla), po drugi strani pa je bila obramba Sagrada ve-hko bolj gibljiva in je ^bssi.b rešila tudi tako imenovane nemogoče žoge. Kot dodatna vzroka za po-raz pa Jerončič na-vaia hud mraz v dvo-rani (p0 njegovem srečanja sploh ne bi smeli igrati) in pa nekatere odločitve sodnika, ki je vedno, ko je Kmečka banka ogrozila domačinke, piskal v korist Sagrada. Zaradi mraza Jerončič tudi ni opravil nobene menjave, saj se rezervne igralke sploh niso mogle segreti. Posebno poglavje pa je po mnenju trenerja Jerončiča predstavljal sodnik, ki je z nekaterimi odločitvami odločilno vplival na konCni izid, v tretjem setu pa je celo pokazal rdeči karton Zot-tijevi. »Toda sodnik gor ali dol,« pravi Jerončič, »mi bi morali kljub temu zmagati, saj smo potencialno in tudi dejansko boljša ekipa.« Vendar poraza ne dramatizira in pravi, da bo nujno treba le se vec delati v telovadnici »in rezultati potem morajo priti.« Ob teh negativnih notah, pa je JeronCiC izrazil zadovoljstvo nad nastopom Fede-rice Cernic (letnik 1978), ki je prvič odigrala celotno srečanje na centru in povsem zadovoljila. KOŠARKA / JUTRI V 8. KOLU D LIGE Bo Bor v Spresianu spet igral po starem? Z doseženim je trener Sancin vsekakor zadovoljen Samec - Merlin, doslej nasprotnika, odslej soigralca? Vanja Jogan Po dveh zaporednih porazih se bodo košarkarji Bora Radenske jutri zvečer v gosteh pomerili s Spre-sianom, ki zaseda šele 11. mesto, doslej pa je trikrat zmagal (doma z Roncada-mi 70:68 in z Villorbo 70:60 ter v prejšnjem kolu s skromnimi Senatorsi). Borovci imajo torej lepo priložnost, da popravijo slab vtis z zadnjih dveh tekem in zaigrajo spet tako kot v uvodnem delu prvenstva. O vzrokih za dvojni poraz, o jutrišnji tekmi in o novostih v novembrskem prestopnem roku smo se pogovorili z Borovim trenerjem Fabiom Sancinom. Pet zaporednih zmag, zatem pa dva zaporedna poraza. Zakaj taka razlika v učinkovitosti? V primerjavi s skoraj vsemi ostalimi ekipami smo mi pričeli letošnje prvenstvo v polni formi, saj smo s pripravami pričeli izredno zgodaj, zatem pa je bilo iz tekme v tekmo jasno, da tudi ostale ekipe poCasi prihajajo vse bolj do izraza. Po prvih štirih tekmah, ki smo jih zmagali dokaj gladko, smo že proti Arteju imeli nekaj vec težav, ker so oni igrali mnogo boljše kot v prejšnjih tekmah. Manza-no je proti nam odigral svojo najboljšo tekmo in je bil poraz tudi lahko pred- viden in utemljen, proti Sgt pa smo mi povsem odpovedali. Vsekakor bi bil pred pričetkom sezone podpisal za deset točk po sedmih tekmah... Ekipi so se letos pridružili Crisma, Pettirosso in Rasman. Kako so igrali doslej? Crisma in Pettirosso še nista pokazala vsega, Cesar sta sposobna. Oba lahko igrata precej bolje, mislim pa, da se bo Crismi kmalu odprlo, saj gre pri njemu bolj za taktično - psihološki kot tehnični problem. Pettirosso pa si mora iz tekme v tekmo nabirati izkušnje in nanj bolj raču- nam za naslednje sezone. Rasman igra po pričakovanju. Giulio je izredno pametna oseba, ki pozna svoje sposobnosti in jih zna spremo izkoristiti, zlasti v prid ekipe. Kaj pa ostali, kdo je presenetil, kdo pa še ni v najboljši formi? Vsak je po svoji meri, z večjimi ali manjšimi nihanji, zaigral po pričakovanju. Ažman je v prvih petih tekmah zaigral res izredno, Smotlak je delno odpovedal le na prvih dveh srečanjih, veC solidnih tekem je odigral tudi Persi, občasno pa so zablesteli tudi Bajc, Carbonara in Barini ter ostali. Rad bi pa poudaril, da od vseh pričakujem znamo veC, saj imajo vsi še mnogo rezerv, zlasti kar se tiče stalnosti forme in pa taktičnih izbir ob določenih situacijah. V teku je novemberski prestopni rok. Bo tudi pri Bom prišlo do kakih novosti? Z nami že dalj Časa trenira Merim, ki vsaj za letos ne pride vec v poštev za Jadran. V sklopu sodelovanja z Jadranom bi lahko »Mago« okrepil naše vrste, v zameno pa bi Michel Grbec lahko odšel na posojilo k Jadranu, kjer bi si zlasti v mladinskem prvenstvu nabral veC dragocenih izkušenj, še posebej Ce se jim bo posrečila uvrstitev v nadaljni del. V članski postavi Bora ima pred sabo Smotlaka in Persija in bi si s težavo našel mesto, nanj pa seveda računamo v prihodnje, saj ima Michel velike sposobnosti. Vsekakor pa pri vsem tem ni še nic odločenega. Jutri boste odpotovali v Spresiano, ki je doslej zbral šest točk... Tudi jutrišnja tekma bo izredno zahtevna, saj je Spresiano po slabem začetku igral iz tekme v tekmo boljše. Imajo izkušeno ekipo, ki je lani v skupini iz Veneta zasedla solidno 6. mesto, zanje pa igra tudi bivši A ligaš Chi-nellato. Tudi sam sem radoveden, kako se bomo odrezali jutri. KOŠARKA/ PROMOCIJSKA LIGA Kontovel, Cicibona in Sokol lahko dosežejo nov »en plein« zmag \/ goriški skupini Breg doma proti vodilnim Na Tržaškem Naši trije predstvaniki iz te skupine bi lahko konec tedna ponovili uspešni »hat trick« iz prejšnjega kola, saj ne bodo igrali s kandidati za najvišja mesta, sodec po zadnjih nastopih pa so Sokol, Kontovel in Cicibona v dokaj dobri formi. SOKOL - Nabrežinci bodo gostili eno izmed najskromnejših postav v ligi, saj je moštvo Lavora-tori del Porto novinec, ki se ni bistveno okrepil. Nevarnejša igralca sta veteran lanco in pa strelec France-schin. Edini problem Sokola bi lahko predstavljalo podcenjevanje nasprotnikov, drugače pa bi se morala tekma zaključiti z visoko zmago Starčeve ekipe. KONTOVEL - Furlanovi fantje bodo ponovno igrali v gosteh, tokrat pri St.Azzurri, ki je doslej največ j e razočaranje prvenstva. Ekipa se je z Antoni-nijem, De Zuccolijem in Ferronatom nekoliko okrepila, vendar pa je še daleC od sprejemljive forme in je doslej zgubila tudi proti šibkejšim postavam. Stebra ekipe sta veteran Ma-sala in Ferronato, Civardi, Turk in ostali pa so vsaj za kategorijo boljši. Paziti bo treba le na možno trdo igro nasprotnikov, ki se bo seveda na vse načine skušala izogniti Četrtemu zaporednemu porazu. CICIBONA - Po zane- Bruno Knelpp (Breg) sljivi zmagi nad Interjem 1904, se bo Kovačičeva vrsta pomerila s Fincantie-rijem, ki je v primerjavi z lanskim prvenstvom nekoliko slabši (odšla sta dva elana prve peterke Gregori in Brecelli). Mezzavilla, Deste in visoki Crevatin imajo za sabo precej let igranja v tej in višji kategoriji, kljuC zmage Cicibone pa bo hitra igra in agresivna obramba. Strela z jasnega je vest, da si je Andrej Cupin na zadnji tekmi zlomil mezinec desne roke (tekmo je vsekakor izpeljal do konca!) in bo zato moral nositi mavec kar 25 dni. Trener KovaCiC bo torej dodelil večjo minutažo Bajcu in Tomšiču ali še drugim mladincem. Na Goriškem BREG - Po zadnjih dveh porazih proti res šibkim nasprotnikom se bo Can-cianijeva ekipa pomerila z doslej še nepremagano Ar-dito, ki je na vseh dosedanjih tekmah visoko zmagala (za 25, 35, 19 in 35 toCk). Sodec po dosedanji igri Brežanov je napovedovanje zmage Brega povsem brez podlage, prepričani pa smo, da bi se lahko Salvi, Kneipp in ostali z značajno • igro lahko pošteno upirali goriški peterki. DOM - Slovenski goriški predstavnik bo ta teden prost, saj so tekmo z Isontino preložili na kasnejši datum, ker je telovadnica zasedena. Za napovedi smo se tokrat obrnili na doslej najuspešnejšega strelca naših ekip, »starega mačka« Bruna Kneippa, ki se je polnoletnem premoru vrnil v postavo Brega. Sokol Wann - Lav.Por- to +20 (matchvvinner: M.Pertot; nad pričakovanjem: D.Pahor) St.Azzurra - Kontovel +10 (matchvvinner: I.Civardi; nad pričakovanjem: S.Turk) Fincantieri - Cicibona Mingot +15 (matchvvinner: V.Jogan; nad pričakovanjem: B.Pertot) Breg - Ardita Go +5 (matchvvinner: M.Salvi; nad pričakovanjem: I.Corbatti) Dom - Isontina preložena (VJ) ______NAMIZNI TENIS / NASTOPA KRAS IN BOR_ Od danes v Parmi prvi turnir v absolutnih kategorijah V telovadnici goriškega Kulturnega doma trofeja Piciulin Konec tedna bodo zaposleni vsi igralci namiznoteniškega odseka Krasa. Krasovi drugokate-gorniki Bersan Ana, Si-moneta Biserka, Radovič Monika, Milic Vanja, Mihe Igor in Katja Milic, ki 81 je pravico do nastopa pridobila kot zmagovalka turnirja tretje kategorije v Trentu, bodo nastopili v prvem kvalifika-oijskem turnirju absolutnih kategorij v Parmi. nrnir se bo pričel jutri °b 9. uri z igro dvojic, ki so jih pri Krasu sestavili takole: Radovič - Bersan, Mihe Katja in Vanja ter fi^nneta - Lara Posega ISZ Bor) in Milic Igor -Mareddu Roberto (Sarda-hrnenti Cagliari). Sledile bodo tekme posameznikov, v nedeljo pa bodo nastopile prve štiri posa- meznice oziroma prvih osem posameznikov v kavalifikacijskem delu absolutne kategorije. Pri Krasu pričakujejo, *da se bo v ta del prebila večina Krasovih predstavnikov še zlasti polagajo upe v novopečeno drugokate-gomico Vanjo Milic, Ber-sanova in RadoviCeva pa naj bi posegle tudi po medaljah, tako posamezno kot tudi v dvojicah. Turnir v Parmi šteje tudi za Grand Prix Gino Mario Cini, ki ga je pred kratkim prejelo za preteklo sezono zgoniško društvo, s katerim ga je federacija nagradila kot najboljše društvo v Italiji. Trofeja Aldo Piciulin V spomin tragično preminulega sodnika Al-da Piciulina prireja go- Monika Radovič (Kras) riška Azzurra v goriškem Kulturnem domu 13. izvedbo dvodnevnega turnirja za njegovo trofejo. Na tradicionalno prireditev se običajno prijavijo vsa društva iz Furlanije-Julijske krajine, turnir pa je letos odprt tudi za društva iz Veneta. Turnir obsega tekmovanja posameznikov in dvojic v vseh mladinskih kategorijah (dečki, deklice, naraščajniki, narašCajnice, mladinci, mladinke) tretjekategornikov z deželnih lestvic in tekmovanja v absolutni kategoriji (prva, druga in tretja državna kategorija ter prvih šestnajst uvrščenih iz tretje deželne kategorije). Športni poklon nekdanjemu sodniku bo na ta naCin dalo ogromno število udeležencev, med njimi tudi okoli dvajset Krasovih predstavnikov. Zgoniško društvo je doslej osvojilo vseh dvanajst trofej Alda Piciulina. (J.J.) KARATE / DRŽAVNI FINALE TRINAJSTLETNIKOV Na Trofeji Topolino tudi ekipa Shinkai k.k. Sergij Stoka bo na tekmovanju sodil V nedeljo bo v Ferrari vsedržavno tekmovanje za nagrado Trofeo Topolino, ki se ga bodo udeležili tudi trije atleti Shinkai karate kluba in to so Martin Guštin (na sliki) , Tilen TavCar in Andrea Hrovatin. Slednji bo tekmoval tako ekipno z ostalima dvema kot posamezno. Vsi trije karateisti pripadajo kategoriji od 12 do 13 let in so na nedavnem tekmovanju za tri Benečije Trofea Topolino zasedli 1. mesto v deželi Furlaniji-Julijski krajini v svoji kategoriji. Mladi tekmovlci v teh dneh v društveni telovadnici na Proseku pridno in vztrajno trenirajo, ker si želijo, da bi na tem pomembnem tekmovanju dosegli Cim boljšo uvrstitev. To pa sploh ne bo lahka naloga, saj bodo v Ferrari nastopili vsi prvouvršCeni iz vseh italijanskih dežel, torej najboljši iz vse države. Atlete bo spremljal trener Shinkai k.k. Sergij Stoka, ki je bil imenovan za sodnika na tem tekmovanju. Obvestilo ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI obvešCa, da bo danes, 19. t. m., ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. Dnevni red: tekmovalni koledar, predstavitev smučarske selekcije ter razno. Danes igra za vas Totocalcio Marko Coloni Atalanta - Parma 2 Foggia - Sampdoria X 2 Genoa - Inter X Juventus - Cagliari 1 X Lazio - Inter 1 X 2 Lecce - Roma X Milan - Napoli 1 X 2 Piacenza - Udinese 1 Reggiana - Cremonese X 2 Cesena - Bari 2 Padova - Brescia X Livorno - Fano 1 X Catanzaro - Trapani X Marko Coloni (letnik 73) ima za sabo dokaj kratko odbojkarsko kariero, saj se je tej športni disciplini približal šele leta 90, potem, ko je dve sezoni igral košarko pri Sokolu in Kontoveiu. Zatem ga je prijatelj prepričal naj poskusi z odbojko pri Boru in Marko je res izpeljal nekaj treningov pri svetoivanskem društvu. V hipu se je navdušil za ta šport in v štirih letih igral v raznih kategorijah, ZaCel je pri Under 18, zatem'je igral v Prvi diviziji, lani pa se je pridružil še članski vrsti v C2 ligi, kjer si je letos tudi prislužil stalno mesto v dvanajsterici, Prejšnji teden je Igor Paulin zadel kar 11 izidov. ODBOJKA / OBJAVLJEN KOLEDAR 1. DIVIZIJ NA GORIŠKEM V pokrajinskih članskih prvenstvih s štirimi našimi šestericami Val Soča Espego z mladinci. Naš prapor z novim trenerjem in več igralci, Olympia daje prednost mladim - Dekleta Olympie v boju za vrh? Goriška odbojkarska zveza je v teh dneh ob o edarje članskih pokrajinskih prvenstev, ki sc urmi. V 1. moški diviziji bo letos (za razliko i / .ena sama skupina z dvanajstimi moštvi, mr tenmi so tri slovenska - Naš prapor, 01ympia i ooca Espego. Prve tekme bodo že konec tega m oziroma v začetku decembra. Val SoCa Espego prvenstvu sodeloval z ekipo, ki nastopa tudi venstvih dečkov in mladincev. VeCina igralce-pada letniku 1978, Radetti in Makuc sta za let rejša, edini nemladinec je Brisco (letnik 1975). nizki povprečni starosti utegne Jakopičeva vrsta Venstvu nrpsonotltl -------1_______ v C2 ligo, a od OK Val so prišli Kovic, A. Dev« KoreCiC, stalen pa bo tudi doprinos Andreja ientina JuretiCa.Trener bo letos Sandro Legiša. pia bo v prvenstvu tudi letos nastopila s komi no postavo, namen društva pa je, da bi predno letos predvsem mlajšim. Ekipo od letos t: Branka Kuk, s klopi pa jo bo vodil Edi Lutrr jbo hkrati lahko tudi igral. Spored 1. kola: Val SoCa Espego - Acli Ronchi (30.11); Corridoni - Libertas Turriaco; Mossa - Naš prapor (4.12.); Quarin Viaggi - Caldini, Fossalon -01ympia (4.12.); Intrepida - Comet Torriana. 1. ZENSKA DIVIZIJA Nastopilo bo deset šesterk, med katerimi je tudi 01ympia. Goričanke, ki jih tudi letos trenira Miranda Kristančič, bodo že tretje leto zapored naskakovale napredovanje v D ligo, ki se jim je v minulih dveh sezonah izmuznilo za las. Po dogovoru z ostalimi slovenskimi društvi lahko računajo letos na bolj številčen igralski kader. Prve tekme bodo 10. decembra. Spored 1. kola: Corridono - 01ympia (10.12.); Vil-lesse - Farra; Acli Ronchi - Azzurra; San Luigi - Mo-rarese; Libertas Cormons - Staranzano. MLADINCI Vse kaže, da je prvenstvo odločeno že po drugem kolu. Ce namreč drži, da sta najmočnejši šesterki prav slovenski vrsti Valpraporja SoCe Espego in 01ympie, potem gladka zmaga združene ekipe v torkovem slovenskem derbiju ne dopušča vec mnogo upanj fantom 01ympie. REZULTATI i. KOLA: 01ympia - Acli Ronchi 3:0, Intrepida - Valprapor SoCa 0:3, Grado - Torriana 0:3. VRSTNI RED: Valprapor SoCa Espego 4, 01ympia in Torriana 2, Grado in Intrepida 0. (Valprapor SoCa Espego in Olympia imata tekmo vec) DEKLICE Zveza je objavila tudi koledar prvenstva »deklic«. Štirinajst šesterk so razdelili v dve skupini. Prve dve uvrščeni šesterki iz vsake skupine bodo 6. marca sodelovale v finalni fazi za pokrajinski naslov. Slovenske barve bo v tem prvenstvu branila vrsta Doma, ki v okviru dogovora med našimi društvi uradno tekmuje pod imenom Sovodnje. Domovke so bile vključene v A skupino, v kateri so še Staranzano, Mossa, Acli Ronchi, Azzurra, Sagrado in Pizzeria Ita-lia. Domovke bodo v prvem kolu proste, debitirale pa bodo 5. decembra v Standrežu proti Azzurri. V A skupini so Morarese, Fincantieri, Libertas Cormons, Pieris, Pro Romans, Grado in Libertas Gorizia. Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Na kasaških dirkah v Montegiorgiu favorita Meadovv Prophet in Uconn Don 1. dirka (Montegirogio): Meadow Prophet (skupina 2) ne bi smel imeti konkurence, za ostali dve mesti pa imata po našem mnenju največ možnosti Decade Hanover (X) in Texas Ex-press (1); 2. dirka (Montegiorgio): Ce se bo takoj prebil na Celo, lahko Uconn Don (X) tudi zmaga, seveda pa bo moral paziti na Embassy Lobell (2). V ta boj se lahko vključi tudi Lemoyne Square (1); 3. dirka (Milan): kasača Ora del Lupo (2) bo težko premagati. To bosta poskušala Narducci (1) in Ni-mis Prince (X); 4. dirka (Firence): Oro di Pasqua (X) bi moral biti med najboljšimi, na uspeh pa računata tudi Onli dei Fab (1) in Giulas Mo (2); 5. dirka (Padova): tu je napoved zelo tvegana. Po našem mnenju pa so v prednosti Niagast (X), Ne-rinda As (1) in Nicolas Lg (2); 6. dirka (Taranto): zanesljiv favorit je La Motta (2), v dobri formi je tudi Ha Fer (X), vse pa lahko preseneti Narduccio Ms (1). Dirka tris NASI FAVORITI: 17) Liv Dawn, 18) Missouri Bi, 20) Vizir de Retz; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 14) Oligo Jet, 13) Nardoz, 4) Furioso Prad. L — prvi 2 drugi IX 2. — prvi t X drugi 12 3. — prvi 2 drugi XI 4. — prvi X drugi 21 5. — prvi 2 drugi XI 6. — prvi 21 drugi X GOSPODARSTVO Petek, 19. novembra 1993 SDGZ / BANČNA SEKCIJA SPGZ / NA POBUDO GENERALNEGA KONZULATA RS TURIZEM / POJAV ZADNJIH LET Izteka se rok za štipendije slovenskih bank čas je le Se do 30, t.m. Zamejski gostinci pri vipavskih agroživilcih Splošna ugotovitev o kakovosti slovenskih izdelkov Turisti se vse bolj ogibajo Sredozemlju Glavni razlogi za nazadovanje turističnega priliva so terorizem in oboroženi konflikti Bančna sekcija in podobno; pri popri Slovenskem de- deljevanju pris-2elnem gospodar- pevkov bodo imeli skem združenju je prednost slušatelji v okviru svojega izpopolnjevalnih »paketa stimulacji- tečajev za določeni skih posegov« - kot profil poklicev, kot je bila poimenovala so občinski tajnik, sveženj svojih pre- sodnik in podobno, dlogov, s katerimi Interesenti imajo želi prispevati k samo Se nekaj dni razvoju slovenske- Časa, saj rok za vloga gospodarstva v žitev prošenj zapa-Italiji - že pred Ca- de 30. novembra lesom razpisala tri tos. Prošnjo je treba Studijske Štipendije opremiti z osebni-v znesku 5 milijo- mi podatki in ji pri-nov lir. Namenila ložiti dokazilo o jih je slovenskim izidih univerzitet-univerzitetnim ab- nega Študija, izvod solventom iz dežele diplomske naloge Furlanije-Julijske oziroma vso potreb-krajine. Ker se iz- no dokumentacijo o teka rok za vložitev podiplomskem Stu-proSenj za te Sti- diju. To dokumen-pendije, naj Se enk- tacijo naj kandidati rat spomnimo na pošljejo na naslov: pravilnik za njiho- Deželna bančna vo podeljevanje. sekcija pri Sloven- Za štipendije lah- skem deželnem go-ko zaprosijo kandi- spodarskem zdru-dati, ki izpolnjujejo ženju (SDGZ), Ul. katerega od na- Cicerone 8, 34133 slednjih pogojev Trst. oziroma naslovov: Za vse morebitne a) za diplomske podrobnejše infor- naloge iz pravno- macije, ki bi jih že-ekonomske smeri; leli, se lahko intere-prednost imajo di- senti zglasijo v taj-plomske naloge na nistvu sekcije pri bančno tematiko ali Slovenskem dežel-s poudarkom na to nem gospodarskem tematiko; združenju v Trstu b) kot prispevek (na istem naslovu, za stroške podi- telefon štev. 040-plomskega Študija, 362949). magistrskih tečajev (D. Devetak) Boris Simoneta Navezovanje vedno tesnejših stikov z bližnjim naravnim zalednjem mora dejansko imeti za učinek preseganje meddržavne meje, ki naj se s Črte loCni-ce sprevrže v propustno stično Črto. Tako se bodo v celoti sprostili vsi potenciali, ki bodo bogatili kulturno in človeško izmenjavo in nenazadnje dali zagona gibanju gospodarskih tokov, ki naj ob pravšnjih poslovnih povezavah prispevajo k ustvarjanju blaginje. V tem duhu in s tem namenom je dozorela zamisel za ogled dveh večjih proizvodnih enot v vipavski dolini oziroma na Krasu, ki je stekla na pobudo konzulata Republike Slovenije v Trstu. V spremstvu konzula Jožeta SuS-melja in vicekonzula Tomaža Pavšiča si je v ponedeljek večja skupina zamejskih gostincev, ki so elani tržaškega SDGZ oziroma goriskega Slovenskega gospodarskega združenja, ogledala in se seznanila s proizvodnim procesom v znameniti vipavski kleti in v pršutarni v Kobjeglavi. Tako so gostinci (spremljal jih je tudi trgovec na debelo) imeli priložnost, da dobijo vpogled v to gospdarsko stvarnost in se pobliže spoznajo z vrsto proizvdov, ki jih sicer ponujajo gostom v svojih lokalih. Obenem pa je pobuda izzvenela kot promocija kvalitetnih agroživilskih proizvodov »made in Slovenija« iz bližnjega zaledja, ki so kvalitetni in konkurenčni. Zadoščajo vsem mednarodnim standardom, tako da imajo vse možnosti, da prodrejo in se v večji meri uveljavijo tudi na zahtevnem italijanskem tržiSCu. V to smer je bil storjen pomemben korak v pričakovanju ustrezne zakonodaje in oblikovanja dogovora na meddržavni ravni, da se premostijo sedanje carinske pregrade in drugi negativni faktorji, ki zavirajo prodor slovenskega blaga prek državne meje. Vinska klet Vipava je nastala kot zadruga leta 1894 in si je v teh sto letih s svojim bogatim izborom vinskih sort pridobila ugled in sloves po vsej Sloveniji in na svetovnem tržiSCu. Na terasastih pobočjih vipavskega vinorodnega okoliša je obdelanih 1.700 hektarjev vino-gradnih površin, na katerih uspevajo tako domaCe kot uvožene vinske sorte. Od domačih belih sort so najbolj znane rebula in malvazija, vse bolj pa skušajo razširiti lokalni sorti pinela in zelen. Od svetovno znanih belih sort tod uspevajo sauvi-gnon, chardonnay, beli pinot in laski rizling. V izboru rdečih sort zasledi- mo poleg merlota, caber-neta in barbere še posebni vini, kot sta merlot bari-que in rose. Povprečna proizvodnja vipavske kleti doseže 9 milijonov litrov kvalitetnega vina letno. Zamejske gostince je pozdravil direktor kleti Silvester Lo-mut, v imenu gostincev pa se mu je zhvalil Lino Doljak. Enolog Drago Plahuta pa je orisal celotni proizovdni proces in tehnološke izbire, ki jamčijo kvaliteto vinske kapljice. Obvezna je seveda bila degustacija ob navedbi in razpravi o karakterističnih značilnostih posameznih sort, od vinske premiere (komaj ustekleničeno novo vino) pa do silvestrske penine (domači šampanjec). Vipavska klet proda največ vina v Slovenijo, vse bolj pa se usmerja v izvoz: med najboljšimi odjemalci je Velika Britanija, pa tudi skandinavske države, sledijo jim Luksemburg, Nemčija in Avstrija. V Italijo oddajo neznatne količine vina, Čeprav je bil pred leti Trst pravzaprav glavni odjemalec in porabnik vipavskih vin. Po oceni zamejskih gostincev so vipavska vina tako kvalitetna, da se lahko povsem enakovredno kosajo s konkuenCnimi proizvodi na tržiSCu. Prav tako zanimiv in strokovno koristen je bil obisk znane pršutarne v Kobjeglavi. Kot je pojasnila izvedenka Ksenija Bizjak, je naravna vetrovna kraška klima na tem območju kot nalašč za sušenje pršuta, katerega zorenje traja povprečno leto dni. V sušilnicah, ki so usposobljene tudi v shrambah zasebnikov, se sploh ne poslužujejo mik-roklimatskih naprav, kar daje pršutu karakterističen okus in aromo. Pršuti so srednjega formata (povprečna teža se suCe med 5,5 in 6,5 kg), letno pa proizvedejo in plasirajo na tržišCe od 150 do 200 tisoč kosov. Kot je poudaril direktor pršutarne Jože Testen, kršaki pršut zelo dobro komercializirajo in prodajajo na zahodno tržišCe, v vse države evropske dvanajsterice, z izjemo Italije, za kar je treba iskati razloge zlasti v protekcionističnih interesih. Ta položaj pa bo treba na primeren naCin preseči in ponuditi tudi kraškemu pršutu možnost, da se uveljavi na italijanskem trgu, seveda v skladu s tržnimi zakonitostmi. Popravek V torkovi številki nam jo je pri podpisu prispevka o finančnih dokumentih vlade za leto 1994 zagodel kom-pjuterski škrat: avtor danka je namreč naš strokovni sodelavec Boris Simoneta. Nekateri pravijo, da se je kriza turizma v Sredozemlju začela tistega dne, ko je skupina plaestinskih teroristov ugrabila italijansko potniško ladjo Achille Lauro, ki je krožila v vzhodnem Sredozemlju in na kateri je življenje izgubil ameriški potnik. Ameriški turisti so takrat, vsaj za nekaj let odpisali Sredozemlje. Svoje je kasneje dodala vojna, sicer v od Sredozemlja precej oddaljenem Iraku. Se dobro leto po njej so bili hoteli v Tuniziji in v Maroku, ki sta kar precej oddaljena od Sadamovega Iraka, napol prazni. Svoje so potem dodali še razni atentati v Alžiriji, v Egiptu in nazadnje še v kurdskih predelih Turčije. NekoC turistično cvetoča vzhodna jadranska obala je - z izjemo Istre - odpisana, najbrž še kar za nekaj let. Strah pred vojno in terorizmom ima svoj vpliv. Se se spominjamo kakšen negativen odziv je imela pred kakimi desetimi leti naslovna stran v nemškem tedniku Der Spiegel, ko je oblikovalec na njej prikazal samokres in špagete trdeč, da v Italiji vlada mafija. Nemški turisti so zaradi tega leto ali dve izbrali počitnice drugje in ne v Italiji. Sosednji Slovenija in Hrvaška letos ugotavljata, da nista od turizma iztržili toliko, kolikor sta se nadejali. Isto velja za Italijo. Tu bi sicer morali ločevati med zgodovinskimi mesti, kjer se turizem nemoteno razvija kljub vsem splošnim negativnim trendom, in med počitniškimi kraji ob jadranski in tiren-ski obali, ki zaživijo v poletnih mesecih. Rimini, Riccione, Viareggio, Jesolo, Lignano so pojmi, na katere tako italijanski kot tuji turisti očitno vse bolj pozabljajo. Kdor si zaželi večtedenskih počitnic ob morju, si bo raje izbral kak kraj v Tuniziji, kjer bo plaCal manj, kljub temu, da mora na pot z letalom. V Hammame-tu ali v Agadirju sicer ne bo imel tistega živahnega večernega življenja, kakršnega najde v Riminiju ali Viareggiu. Vedeti pa je treba, da je tudi višja šolska izobrazba zadosten ralog, da ljudje bolj kot nekdaj obiskujejo zgodovinska mesta in muzeje, medtem ko ji111 je pred leti zadoščala »peka« na soncu. Se enkrat pa je treba poudariti, da igrajo terorizem in vojne pomembno vlogo. Se pred kakimi petimi leti je Sredozemlje privabljalo 35 odstotkov turistov iz vsega sveta. Sedaj je ta številka padla za dva, tri odstotke. To so ugotovitve za letošnje leto, podatki pa bodo znani šele kasneje. Sredozemski turizem je pretežno kontinentalnega značaja, saj je kar 79 odstotkov turistov Evropejcev. V zadnjem desetletju je porasla turistična ponudba še zlasti v afriških in azijskih državah ob Sredozemskem morju. V investicijo so šli tako domači podjetniki kot tudi nemški, angleški in francoski finančniki, ki so lastniki ali solastniki velikih turističnih družb v svojih državah. Le-te so lastnik ali solastnik Čarterskih letalskih družb in tudi hotelskih zmogljivosti. Zaradi tega turistu ponudijo kompletni počitniški paket in pri tem zasluzijo na najmanj treh mestih. V jugovzhodnem delu Sredozemlja so turistične kapacitete pora( sle za najmanj 60 odstotkov, v Tuniziji in Maroku pa za kar 300 odstotkov. Sodobni turisti, ki si vedno bolj žel® neomadeževano naravo, pa neradi zahajajo v arhitekturno neestetske hotelske palaCe, ki jih gradijo eno poleg druge. Arabci in Turki se v tem žal zgledujejo po Italijanih in Spancih, ki so v letih turističnega booma lepe kraje ob morju spremenili v periferijo evropskih velemest. Bolje bi bilo, ko bi se zgledovali po Francozih, ki so, kljub velikemu turistCnemu razvoju znali ohraniti neomadeževano podobo svojih krajev ob morju. KonCno, ne da bi se preveC oddaljili, najdemo tudi v Istri in v Dalmaciji, klub veliki gradnji^ skoraj povsod neomadeževano naravo. (M.W.) ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI ■ CTE so italijanski efekti v ECU in sicer v denarni enoti Evropske gospodarske skupnosti. ■ Obresti in kapitali CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Bance dTtalia, obresti in kapital se lahko vplačajo tudi v ECU. ■ CTE se koristijo od 29. novembra 1993 in zapadejo 29. novembra 1998. ■ CTE nudijo letno 7% bruto obresti, plačane posticipirano. ■ Zadolžnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Bance dTtalia in pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 23. novembra. ■ Glede na ceno, s katero bodo zadolžnice CTE prodane, se resnična donosnost spreminja: v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno bo realni čisti donos znašal 6,125% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zadolžnice je treba vplačati 29. novembra 1993 v ECU ah v lirah na podlagi razmerja lira/ECU z dne 24. novembra 1993. ■ Za rezervacijo in nakup ni predvidena nikakršna provizija. ■ Zadolžnice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5000 ECU. ■ Naknadne informacije nudijo banke. KMEČKA ZVEZA / POSEG PREDSEDNIKA ALOJZA DEBELISA Kaj bo z jusarskimi pravicami zamejcev na ozemlju Slovenije? Organizacijo slovenskih kmetov prosi za srečanje v Ljubljani V zvezi s priznanjem jusarskih pravic na ozemlju republike Slovenije slovenskim vaškim skupnostim v Italiji, je predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš naslovil prejšnji teden na predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, na načelnika delovne skupine za slovenske manjšine RS Jadranko Sturm Kocjan, na ministra za kmetijstvo, gozdove in prehrano RS in na ministra za zunanje zadeve vlade Republike Slovenije pismo, v katerem naslovljence opozarja na to vprašanje pred razpravo, ki bo v slovenskem parlamentu o zakonski ureditvi jusarskih zemljišč. Predsednik Kmečke zveze Debeliš najprej ugotavlja, da gre za zemljišča, Opozorilo KZ Kraška gorska skupnost je pred Časom poslala vsem koristnikom njenih prispevkov sporočilo, da bodo prispevek za posege v kmetijstvu prejeli pod pogojem, Ce bodo v roku 180 dni od sporočila (do 17. januarja 1994) predložili vso potrebno dokumentacijo. Ker so se mnogi interesenti obrnili na Kmečko zvezo v skrbi, da zaradi birokratskih težav do predvidenega roka ne bodo mogli zbrati dokumentacije, je KZ že posredovala pri KGS za podaljšanje roka. Prav pa bi bilo, da bi tudi posamezniki osebno zaprosili KGS za podaljšanje roka. ' Kmečka zveza vabi vse interesente, da v zvezi s tem vprašanjem oglasijo v njenih uradih. ki zgodovinsko pripadajo slovenskim vaškim skupnostim, ki so s povojno razmejitvijo ostala v Republiki Italiji in nadaljuje: »Nova državna meja med Italijo in bivšo Jugoslavijo po letu 1945 je v veC primerih loCila slovenske vasi v Italiji od zasebnih in jusarskih zemljišč v tedanji Jugoslaviji. Medtem ko so bile lastninske pravice nad zasebnimi zemljišči obojestransko priznane, so jusarska zemljišča (to so tista zemljišča, ki so v zemljiški knjigi vknjižena kot vaška lastnina, nad katero imajo vpisane vaške skupnosti pravico do primarnih dejavnosti kot so paša, sečnja, ipd, ter upravljanja), v Jugoslaviji prešla leta 1974 v družbeno lastnino. Z omenjenim Vabilo vinarjem V petek, 26. t.m., bo v tržaškem Kulturnem domu proslava 50-letnice izida prve številke Partizanskega dnevnika, ki pada prav na ta dan leta 1943. Uradnemu delu proslave bo v Mali dvorani doma sledilo družabno srečanje. Da bi bilo čim bolj prijetno, je Kmečka zveza prevzela prijetno obvezo, da prispeva domačo vinsko kapljico. Zato se obrača na vse svoje člane-vino-gradnike, da prispevajo v ta namen svoje vino, seveda vsak po svoji presoji in možnosti. Vinogradniki bodo tako skupaj s svojo stanovsko organizacijo izpričali zvestobo izročilom NOB in priznanje vlogi, ki jo je v težkem boju za svobodo igral partizanski tisk na Primorskem. zakonskim ukrepom so zamejski slovenski jusar-ski upravičenci formalno izgubili pravico nad svojim skupnim premoženjem, Čeprav so jim pristojne oblasti v matični Sloveniji v veC primerih dovoljevale, da so lahko še naprej uživali prej omenjene pravice. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji si je v povojnem obdobju prizadevala, da bi nad omenjenimi zemljišči ohranila svoje zgodovinske pravice, ki imajo za Slovence v Italiji tudi narodnostni pomen povezovanja z matico. Slovenske vaške skupnosti v Italiji, lastnice jusarskih pravic v Sloveniji so naslednje: - v občini Dolina: Gro-Cana, Dolina, Prebeneg, MaCkolje, Draga (za te skupnosti niso znani podatki o toCnih površinah posameznih jusarskih premoženj); - v občini Trst: Bazovica (okrog 316 ha), Gropa-da (okrog 45 ha) in Trebče (ni točnih podatkov). Predsednik Debeliš v zaključku svojega pisma pravi, da se Kmečka zveza obrača na naslovljence s prošnjo, da v okviru svojih pristojnosti prispevajo k pravični ureditvi jusarskega vprašanja slovenskih vaških skupnosti na ozemlju Republike Slovenije in ob prošnji za srečanje dodaja, da so predstavniki stanovske organizacije slovenskih kmetov v Italiji, torej Kmečke zveze, na razpolago za vsakršno potrebno pojasnilo. (J.K.) Premije EGS za vzrejo bikcev Na osnovi pravilnika Evropske gospodarske skupnosti se premije za vzrejo bikcev dodeljujejo živinorejcem neposredno prek ustanove AIMA, in sicer dvakrat na leto. Cas za vložitev prošenj gre od 15. aprila do 15. junija in od 1 oktobra do 30. novembra. Premija, ki jo predvideva ta nonnativa, znaša 60 ECU za leto 1993, 75 ECU za leto 1994 in 90 ECU za leto 1995, in sicer za bikce, ki so prese-gli osmi mesec oziroma dvajseti mesec starosti in za katere se živinorejec obveže, da jih bo pital se dva meseca do 10. oziroma 22. meseca starosti. Predvidene so tudi nekatere dodatne premije za živinorejce, ki imajo manj kot 1,4 glave živine na hektar travno-pašniške površine. Zanje znaša dodatna premija 30 ECU na glavo. Zaradi velikega števila prošenj je ministrstvo za kmetijstvo sklenilo, da bo upoštevalo prošnje tistih kmetij, ki imajo najmanj 15 UBA, to je števila odrastle govedi. Dodatna pojasnila nudi Kmečka zveza. GOSPODARSKA RAST V VZHODNIH DRŽAVAH / NAPOVEDI DUNAJSKEGA INSTITUTA ZA PRIMERJALNE ŠTUDIJE Brezposelnost ne pozna meja Madžarska, Slovenija in Slovaška imajo visoko (okoli 15-odstotno) raven brezposelnosti. Češka pa jo je zajezila, tako da ob koncu letošnjega leta najbrž ne bo presegla 3,7 odstotka aktivnega prebivalstva - Slovenija še ni nadomestila izgube trgov Tudi v Pragi lahko na vsakem koraku opazite menjalnico (Foto: Jože Suhadolnik) DUNAJ - Poljska bo v letu 1993 edina država v vsej Vzhodni Evropi, ki bo zabeležila pozitivno štiriodsto-tno gospodarsko rast, prvič po padcu komunizma leta 1989, ugotavljajo izvedenci dunajskega Inštituta za primerjalne gospodarske študije (WIIW) in avstrijskega Inštituta za Vzhodno in Južno Evropo. V podatkih, ki sta jih oba inštituta objavila pred kratkim na Dunaju, napovedujeta ničelno gospodarsko rast za Češko v letu 1993, medtem ko bo Madžarska, priljubljena dežela vzhodnih vlagateljev, že peto leto zapored zabeležila negativno gospodarsko rast med enim in dvema odstotkoma. Vse tri srednjeevropske države, ki so na samem vrhu tujih vlaganj, bodo morale znova ujeti tempo svoje rasti v letu 1994 in postati »lokomotive« gospodarske oživitve na tem območju, ki že peto leto doživlja globoko gospodarsko recesijo, spremljano z vrtoglavim padcem obsega industrijske proizvodnje. Slovenija, ki je bila nekdaj najbolj gospodarsko razvita republika nekdanje Jugoslavije, še zmeraj ni mogla nadomestiti izgube notranjega jugoslovanskega trga, tako da bo po vsej verjetnosti zabeležila v letu 1993 dvoodstotni padec svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Druge vzhodnoevropske države še ne vidijo luCi na koncu tunela, globoko zapredene v krizo, bodisi za- to, ker oklevajo, da bi stopile na pot privatizacije, kot to počneta Romunija in Bolgarija, bodisi zato, ker se otepajo z negativnimi posledicami razpada nekdanje Češkoslovaške, kot je to primer s Slovaško, bodisi zato, ker je njihovo gospo- Slovenija, ki je bila nekdaj najbolj gospodarsko razvita republika nekdanje Jugoslavije, še zmeraj ni mogla nadomestiti izgube notranjega jugoslovanskega trga, tako da bo po vsej verjetnosti zabeležila v letu 1993 dvoodstotni padec svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Madžarska, Slovenija in Slovaška utegnejo kmalu preseči 15-odstotni prag brezposelnosti. Vzroki za naraščanje te brezposelnosti so povsod enaki: zapiranju nerentabilnih državnih podjetij ni sledil predviden razcvet zasebnega podjetništva, ki je sicer živahno, ni pa še sposobno vsrkati velikanske množice tistih, ki so bili nekdaj zaposleni v državnih podjetjih. darstvo povsem podrejeno vojni, se dogaja na Hrvaškem ali v Jugoslaviji (Srbiji in Cmi gori). V vseh teh državah se bo v letu 1993 po napovedih obeh omenjenih inštitutov padec BDP razvr- stil med petimi in šestimi odstotki v Romuniji in Bolgariji, s sedmimi do osmimi odstotki na Slovaškem, devetimi odstotki na Hrvaškem in približno 35 odstotki v Jugoslaviji. Kljub prvim obetavnim znamenjem gospodarskega oživljanja je položaj v Vzhodni Evropi še zmeraj alarmanten na veC frontah: povsod narašča brezposelnost, razen na Češkem. Inflacijo povsod merijo dvo- ali celo troštevil-Cno. Trgovinski presežki so se kaj hitro spremenili v precejšnje primanjkljaje, pri Čemer vzhodnoevropske države nikakor ne morejo obvladati svojih proračunskih primanjkljajev. Edinole republiki Češki se je posrečilo zajeziti naraščanje brezposelnosti, tako da njen delež po vsej verjetnosti konec leta 1993 ne bo presegel 3, 7 odstotka aktivnega prebivalstva. A pri tem je treba vseeno upoštevati, da odide vsak dan na delo v Nemčijo približno 100 tisoC Cehov. Na Poljskem bo število brezposelnih konec leta 1993 že doseglo tri milijone oziroma 16 odstotkov aktivnega prebivalstva. Tudi Madžarska utegne kmalu preseči 15-odstotni prag brezposelnosti, podobno kot Slovenija in Slovaška. Vzroki za naraščanje te brezposelnosti so povsod enaki: zapiranju nerentabilnih državnih podjetij ni sledil predviden razcvet zasebnega podjetništva, ki je sicer živahno, ni pa še sposobno vsrkati velikanske množice tistih, ki so bili nekdaj zaposleni v državnih podjetjih. In še eno znamenje: neverjetna vztrajnost dvo-številcne inflacije, ki se le zlagoma spušCa na Poljskem in Madžarskem, v Balkanskih državah pa narašča. V letu 1993 je, kar zadeva inflacijo, še zmeraj v najboljšem položaju Češka (z letno inflacijo med 18 in 19 odstotki), ki pa vseeno beleži precej velik skok v primerjavi z letom 1992 (ko je znašala na letni ravni 12, 7 odstotka). Madžarska je obrzdala rast cen na letni ravni med 22 in 23 odstotki, medtem ko se bo letna raven poljske inflacije ustalila nekje pri 36 odstotkih, kar je manj kot leta 1992, ko je bila 43-odstotna. Rast inflacije se bo zagotovo nadaljevala na Slovaškem, kjer bo letos dosegla 25 odstotkov, kar je dvakrat veC kot leto dni prej. Na Balkanu bo Bolgarija zabeležila letno inflacijo med 75 in 80 odstotki, Romunija približno 250-odstotno, Hrvaška 2100-odstotno, medtem ko jugoslovanske inflacije ni veC mogoče meriti v številkah letnega povprečja. V letu 1993 pa je v Vzhodni Evropi prišlo še do novega pojava: trgovinski presežki, ki sta jih leta 1992 zabeležili zlasti Poljska in nekdanja Cehoslovaška, so se povsod spremenili v primanjkljaje zaradi splošne recesije v Zahodni Evropi, ki jo spremlja narašCanaje protekcionističnih ukrepov. Ti so moCno zavrli izvoz vzhodnoevropskih izdelkov, zlasti tekstila, jekla in kmetijskih pridelkov. Jean Bumer / AFP Cehi lahko še enkrat razmislijo, kam bodo vložili certifikate PRAGA - Češka vlada je nekoliko premaknila svoje tri skrajne roke, ki jih je določila za drugi del privatizacije z lastninskimi certifikati, je v sredo sporočil premier Vaclav Klaus. Vlada bo preložila ponudbo delnic v 770 podjetjih v državni lasti v vrednosti 145 milijard Čeških kron (5 milijard dolarjev), medtem ko so državljani prejeli certifikate v vrednosti 1050 kron (35 dolarjev). Po sestanku Češke vlade je Klaus sporočil, da so preložili skrajni rok, v katerem morajo družbe, ki se bodo privatizirale v drugem krogu, pripraviti svoje otvoritvene bilance, od 1. na 31. december. Glavni razlog za ta sklep je v tem, da bi morale družbe dvakrat v istem mesecu pripraviti svoj končni načrt, je omenil Klaus. Klaus je tudi povedal, da bodo tudi državljanom za teden dni podaljšali rok, ko morajo ti prijaviti svojo udeležbo v drugem valu privatizacije. Rok so podaljšali do 8. decembra. V prvem privatizacijskem valu je sodelovalo veC kot 6 milijonov Cehov, ki so svoje certifikate vložili v skoraj tisoC po- djetij, njihova vrednost pa je znašala 200 milijard kron (7 milijard dolarjev). Med večje družbe, ki jih bodo privatizirali v drugem privatizacijskem valu, sodijo telekomunikacijska družba SPT Telecom, rudarski kompleks OKD v Ostravskem okraju ter kemični proizvajalec Semtin; Id izdeluje znani eksploziv Semtex, Id je brez vonja in ga je težko odkriti. Klaus je povedal, da so podaljšali tudi rok, v katerem lahko državljani svoje certifikate spremenijo v delnice posameznih družb ali investicijskih skladov. Tudi tega so prestavili za teden dni, to je do 15. decembra. Državljani se bodo morali dokončno odločiti pet dni potem, ko bo objavljen končni seznam vseh podjetij, ki jih bodo privatizirali v tako imenovanem drugem privatizacijskem valu. Klaus je hkrati omenil, da bi oklevanje vlade pri oblikovanju tega spiska lahko državljane neutemeljeno napeljalo na misel, da bodo celoten val druga privatizacije preložili in da državljani v njem ne bodo mogli sodelovati. (Reuter) TURčTjaT? DR2AVA BI RADA ZNIŽALA PASIVNE OBRESTI EVROPSKA UNIJA / JEKLARSTVO Bančniki z visokimi obrestmi privabljajo tuje vlagatelje Državna zakladnica pa bi rada znižala obresti za posojila Italijani menijo, da so zahteve po nižji proizvodnji »žalitev za Italijo« Državni in zasebni jeklarji bi morali zapreti blizu 50.000 delovnih mest ANKARA - OgorCen spopad med turško državno zakladnico in banka-mi o obrestnih merah utegne odločiti tudi o j?.m’ bo skoraj pet mi-njard dolarjev »svežega denarja« ostalo v tej državi ali ne. Tuji skladi so v minulih štirih letih preusmerili v Turčijo precejšnje vsote zaradi izkoriščanja razlike med visokimi krajevnimi obrestni-uji merami in rarmeroma nizko devalvacijo turške lire v primerjavi z drugimi valutami. Državna zakladnica, ki ji neprestano primanjkuje gotovine, se spopada s proračunskim primanjkljajem, katerega višino v letošnjem letu ocenjujejo na 120 bilijonov turških lir (9 milijard dolarjev). Zeli si zmanjšati obrestne mere, da bi 2 njimi zmanjšala tudi stroške domačih posojil. Servisiranje domačih dolgov v prvih osmih mesecih zajema že kar 41-odstotni delež v proračunskem primanjkljaju. Proračunski primanjkljaj pa naj bi se v prihodnjem letu povečal na 192 bilijonov turških lir (14 milijard dolarjev). Načrti državne zakladnice pa so naleteli na hud odpor turških bank, ki so poglaviten kupec vladnih vrednostnih papirjev. »Banke ne bodo sprejele, da bi posojale po nižjih obrestnih merah,« je izjavil Fettulah Acil, predstavnik zakladnic pri Tekstil Bank. Predsednik državnega zaklada Osman Unsal je prejšnji konec tedna novinarjem zagotovil, da ima državna zakladnica »dovolj skladov, s katerimi lahko nadzoruje obrestne me- re«, ter dodal, da se bodo pac odločili za plasma posojil drugam, Ce banke ne bodo znižale svojih obrestnih mer. Državna zakladnica je odpovedala tudi zadnja dva sestanka in tako nedvoumno pokazala, da ni pripravljena posojati denarja po istih obrestnih merah, kakršne ponujajo banke. Septembra je Turčija izdala evroob-veznice v vrednosti 125 milijonov funtov in 500 milijonov mark in »samurajske obveznice« (obveznice tujih podjetij, namenjene zgolj domačim kupcem) v vrednosti 80 milijonov jenov. »V letošnjem letu je Turčija prvič po letu 1988 prekršila pravilo, da posojila ne smejo presegati vsot vrnjenega denarja. Del dodatnih posojil so uporabili tudi za finansiranje proračunskih primanjkljajev,« je povedal predstavnik državne zakladnice. Bančniki so prepričani, da turška sposobnost pritegovanja tujega denarja ni neomejena in da naraščajoči trend prošenj za javna posojila neizogibno tudi pomeni, da se bodo zvišale, in ne znižale domače obrestne mere. »Denar bo paC postal drag. Vse kaže, da se bodo obrestne mere morale zvišati zlasti za kratkoročna posojila,« je prepričan Kemal Gurer, namestnik direktorja zasebne banke Esbank. »Obrestne mere so odraz pričakovanj. Turčija načrtuje večji proračunski primanjkljaj v letu 1994, državna zakladnica pa je odločena, da bo še naprej odobravala posojila,« je dodal. Analitiki ne pričakujejo, da bo v letu 1994 prišlo do pomembnega zmanjšanja inflacije, ki je oktobra zabeležila 67, 2 odstotka na letni ravni. Državna zakladnica je znižala obrestno mero za vladne obveznice na 86, 69 odstotka, kar je najmanj po mesecu avgustu. »Državna zakladnica ne živi v vesolju, zato se povsem jasno zaveda, do kod lahko spusti obrestne mere,« je izjavil Emin Dedeoglu z oddelka za javne finance zakladnice. Izjavil je tudi, da je zakladnica pripravljena prilagoditi krivuljo donosov svojih po- sojil tako, da bo podaljšala povprečne roke zapadlosti in nekoliko znižala razmeroma visoke obresti za kratkoročna posojila. Državna zakladnica je od maja naprej precej omejila posojila s tri- in šestmesečno zapadlostjo. Centralna banka je v preteklosti moCno podpirala dotok »svežega denarja« tako da je upočasnjevala razvrednotenje turške lire. Bančniki pa si zdaj želijo predvsem zanesljivo znamenje, da se centralna banka tej svoji politiki ni odrekla. Servet Yildirim / Reuter BRUSELJ - Ministri Evropske unije, ki so se zbrali v Bruslju, skušajo še enkrat rešiti probleme jeklarske industrije, ki proizvaja veC, kot lahko proda, ter se poskusili dokončno sporazumeti o višini subvencij jeklarskim družbam v Italiji, Nemčiji, Španiji in na Portugalskem. Srečanje so že vnaprej razglasili za izjemno pomemben, mogoče pa tudi jalov poskus, s katerim bodo poskušali premostiti razlike in omogočili vladam štirih držav, da bodo odobrile milijarde dolarjev jeklarjem v zameno za zmanj- šanje proizvodnih zmogljivosti in velikanske izgube delovnih mest. Ob prihodu na sestanek so bili ministri zelo redkobesedni. »Ne verjamem, da lahko rešimo Italijo,« je kratko izjavil nizozemski minister za gospodarske zadeve Koos Andries-sen. Tudi ob drugih primerih se utegnejo ministri raziti brez dokončnih sklepov, tako da bodo novi pogovori po vsej verjetnosti decembra, kjer bi skušali predvsem razrešiti vprašanja o italijanskem jeklarju, ki se duši v izgubah, Ilvi SpA, je še dodal. Diplomati so na- Opel: delavci bodo dobili le del trinajste plače, vodstvo pa za zdaj ne bo odpuščalo FRANKFURT - Uprava in sindikati pri Adam Opel AG, nemški podružnici General Motors Corp iz ZDA, so se sporazumeli o svežnju varčevalnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti nadaljnjo proizvodnjo v treh obratih. Rudolf Miiller, predsednik delavskega sveta pri Adam Opel AG, je izjavil, da so prihranki razporejeni na Štiriletno obdobje, zaCenSi z letom 1994, zagotovili pa bodo preživetje in razvoj tovarn v Riissel-sheimu, Bochumu in Kaiserslauternu v Zahodni Nemčiji. Predstavnik Adam Opel AG je omenil, da bo precej težko ustvariti dobiček v drugi polovici letošnjega leta. Po njegovem sporazum vsebuje zmanjšanje trinajste plaCe na 70 odstotkov od dosedanjih 100 odstotkov, kolikor so jih delavci prejeli pred koncem leta. Tudi ko se bodo plače v prihodnje povečale, delavci teh povisic ne bodo prejeli v celoti. Ti ukrepi bodo zagotovili ohranitev 3700 delovnih mest v obratu sestavnih delov, o katerem so že razmišljali, da bi ga zaprli, Opel pa naj bi kupoval sestavne dele pri zunanjih dobaviteljih. Miiller je povedal, da bodo delavci prejemah samo dve tretjini dogovorjenih bodočih povisic plač, minimalna dva odstotka povišanj pa bodo izplačali zdaj. Sporazumeh so se tudi o manjši plači za tiste, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, in o tem, da bo Riisselsheim Se naprej ostal center za proizvodnjo modela Vectra. Miiller je tudi povedal, da bo Opel v primeru, Ce se mu bo posrečilo prihraniti še nadaljnjih 75 milijonov mark (44, 27 milijona dolarjev), zadržani del trinajste plače izplačal svojim de- lavcem v marcu prihodnjega leta. Omenjene tri tovarne predstavljajo večino Oplove proizvodnje v Zahodni Nemčiji, saj je bilo v njih zaposlenih konec leta 1992 kar 53 tisoč delavcev. Podružnica General Motors je v letošnjem letu odpustila približno 6 tisoC delavcev zaradi drastično zmanjšane prodaje. Konec julija je v primerjavi z letom prej proizvodnja v Adam Opel AG upadla za 16 odstotkov. Hkrati pa so nemški časopisi poročali o nesoglasjih glede Oplovih pravic do odškodnine, kar naj bi bilo jedro spora v pogajanjih med Oplom in Volkswagnom AG, ko je ta najel nekdanje delavce General Motors Corp. Adam Opel AG s klavzulo o načelni pravici do odškodnine namreč pogojuje podpis medsebojne poravnave, kot poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung. Ti prepiri so se zaceli potem, ko je Adam Opel AG obtožil Volksvvagen, da mu je marca speljal njenega spornega komercialnega direktorja Ignacija Lopeza de Arri-ortua, ki se je zaposlil pri Volkswagnu. Sestavni del sporazuma, s katerim so hoteli doseči poravnavo, ki jo je predlagalo sodiSCe, je tudi dogovor o tem, da obe podjetji javnosti ne bosta sporočali nobenih podrobnosti o svojih pogajanjih. Kljub temu pa je prejšnji konec tedna nemški tednik Der Spiegel sporočil, da sta bili obe sprti stranki tik pred sporazumom, s katerim naj bi se dogovorili o tem, da bo kar štirim od sedmih nekdanjih Oplovih vodilnih delavcev za Cas osmih mesecev prepovedano delati v nabavnem oddelku Volksvvagna. (Reuter) Treuhand bo še enkrat razmislil o prodaji družbe Eko Stahl Italijanom BERLIN - Nemška agencija za privatizacijo Treuhand je v četrtek omenila možnost, da utegne znova proučiti načrte o prodaji vzhodnonemškega jeklarja Eko Stahl AG italijanski Riva Pro-dotti Siderurgici SpA, Ce Riva ne bo sporočila več podrobnosti o svojih načrtih. Riva se doslej ni odzvala na zahtevo Treuhanda, naj predloži podrobno Studijo o izvedljivosti svojih načrtov in o tem, kako namerava zasnovati celotno proizvodnjo valjanega jekla v nekdanji Vzhodni Nemčiji, je povedal predstavnik Treuhanda Wolf Schode. Prejšnji mesec je omenjena agencija sporočila, da se pogaja predvsem z Rivo, ki naj bi prevzela 60 odstotkov Eka. Ker pa Riva zaenkrat ni predložila podrobnejšega načrta, namerava Treuhand na svojem sestanku prihodnji torek znova proučiti odločitev o izbiri kupca, je povedal Schode. Agencija za privatizacijo se se ni povsem odrekla pogajanjem z drugimi, konkurenčnimi ponudniki, med katere sodita Hamburger Stahlwerke GmbH in skupna ponudba, ki sta jo predložila Thyssen AG in Preussag AG. Odločitev Evropske komisije, da bo podprla državne subvencije v višini milijarde mark (580 milijonov dolarjev) Eku, ni povezana z morebitno odločitvijo za Rivo, je sporočil predstavnik Treuhanda. (Reuter) splošno prepričani, da bi generalni sporazum spodbudil možnosti za združevanje državnih in zasebnih jeklarjev po vsej Evropski uniji, v skupnem prizadevanju, da bi svoje zmogljivosti zmanjšali za približno 30 milijonov ton surovega jekla ter s tem vsaj nekoliko zavrli jeklarsko krizo, ki je zajela ves svet. Sestanku je predsedovala Belgija, ki se je povezala z Evropsko komisijo, izvršnim telesom Evropske unije, skupaj pa si prizadevata za širši politični sporazum o subvencijah, in to kljub ugovorom številnih držav Članic. Velika Britanija, Danska, Nizozemska in deloma tudi Francija so izrazile svojo skrb zaradi vladnih izplačil italijanski Ilvi, vzhodnonemški Eko Stahl ter jeklarskima skupinama v Španiji in na Portugalskem. Komisar EU za konkurenco Karel Van Miert predlaga, naj ministri odobrijo 428 milijonov ekujev (479 milijonov dolarjev) nemških subvencij, s katerimi bi podprli nemško subvencijo, namenjeno prodaji Eko Stahl AG italijanskemu jeklarju Riva Group. V zameno za to pa bi Riva drugod zmanjšala svoje proizvodne zmogljivosti za 320.000 ton. Predlagal je tudi manjšo subvencijo za portugalsko Sidemrgia Nacional ter subvencijo v višini veC kot 3 milijarde ekujev (3, 4 milijarde dolarjev) za španske jeklarje. A s tem se ne strinjajo povsem niti tiste države, ki zdaj te subvencije zagotavljajo. V diplomatskih krpgih ugotavljajo, da Portugalska ni pretirano sreCna ob nekaterih pogojih, ki jih zahteva Van Miert v zameno za svojo podporo. Predstavniki Italije so na pripravljalnem torkovem sestanku zahteve Komisije EU po zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti izgubarskega jeklarja Ilve že označiti kot »žalitev za Italijo«, kot je povedal eden od diplomatov. Prav tako se Van Miertu ni posrečilo dobiti privolitve Italije kljub pogovorom z njenim ministrom za industrijo Paolom Savo-nom, ki jih je imel z njim v ponedeljek. Rim naj bi svoje proizvodne zmogljivosti zmanjšal za 2 milijona ton, zlasti v jeklar- skih obratih Ilve v Taran-tu, na jugu Italije .Pred štirimi leti je zahteva takratne Evropske skupnosti, naj Italija zapre jeklarno Ilve v Bagnoliju, na neapeljskih ulicah povzročila nemalo nasilja. Vseeno pa mora Van Miert še kako hitro priti do končnega sporazuma o subvencijah, da bi lahko skupaj s komisarjem za industrijo EU Martinom Bangemannom predložila še en sporazum o zmanjšanju zmogljivosti pred koncem letošnjega leta, v skladu s katerim naj bi se državni in zasebni jeklarji dogovorili o nadaljnjem zapiranju 50.000 delovnih mest. Brian Love / Reuter MENJALNIŠKI TEČAJI 18. novembra 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečai za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka 75,70 76,25 10,55 10,82 7,50 7,74 Amtk Ljubljana 76,10 76,50 10,75 10,90 7,70 7,85 Avtohiša Ljubljana* 76,05 76,30 10,70 10,80 7,70 7,80 Ažur Grosuplje 76,15 76,35 10,75 10,86 7,70 7,82 Banka Vipa Nova Gorica 75,76 76,21 10,69 10,79 7,65 7,72 BTC Sežana 75,35 76,15 10,55 10,75 7,58 7,72 BTC Ljubljana 75,90 76,40 10,60 10,85 7,60 7,80 Come 2 us* 76,10 76,30 10,75 10,83 7,75 7,83 Creditanstalt nova banka d.d. 76,00 76,60 10,70 10,90 7,50 7,80 Dom caffe Domžale* t [Sl -^i.1 Emona Globtour Ljubljana* 76,15 76,50 10,80 10,88 7,70 7,85 76,00 76,40 10,75 10,84 7,73 7,79 Eros Ljubljana 76,15 76,40 10,75 10,85 7,70 7,80 Eros Kranj 76,15 76,40 10,75 10,85 7,70 7,80 FIradas Idrija 75,90 76,70 10,40 10,80 7,60 7,80 Hida 76,25 76,30 10,79 10,83 7,77 7,82 Hipotekarna banka Brežice* 75,70 76,40 10,72 10,82 7,75 7,80 Hram Rožice Mengeš* 76,15 76,43 10,80 10,90 7,73 7,85 Ulrika Slovenj Gradec 76,10 76,25 10,70 10,79 7,61 7,73 Ulrika Postojna 75,85 76,20 10,60 10,80 7,69 7,76 llirika Sežana 76,10 76,20 10,70 10,79 7,73 7,77 Ulrika Jesenice 76,10 76,30 10,70 10,79 7,52 7,73 idila Sečovlje* 75,90 76,30 10,60 10,80 7,65 7,78 Invest Škofja Loka 75,85 76,35 10,73 10,83 7,70 7,85 Italdesign Nova Gorica* 75,90 76,30 10,70 10,80 7,71 7,76 Klub Slovenijales 76,00 76,40 10,75 10,85 7,73 7,83 Komercialna banka Triglav 75,20 76,28 10,72 10,85 7,76 7,80 Kompas Hertz Celje* 75,95 76,25 10,68 10,78 7,68 7,78 Kompas Hertz Velenje* 75,75 76,15 10,68 10,78 7,68 7,78 Kompas Hertz Idrija* 75,75 76,25 10,68 10,78 7,68 7,78 Kompas Hertz Tolmin* 75,78 76,15 10,68 10,78 7,68 7,78 Kompas Hertz Bled* 76,10 76,30 10,68 10,78 7,68 7,78 Kompas Hertz Nova Gorica* 75,85 76,30 10,68 10,78 7,68 7,78 Kompas Hertz Maribor* 75,95 76,20 10,75 10,80 7,68 7,78 Kompas Holidays 76,10 76,30 10,70 10,85 7,60 7,80 Kreditna banka MB d.d.* 75,22 76,20 10,69 10,83 7,64 7,80 LB d.d. Ljubljana 76,09 76,44 10,75 10,86 7,75 7,83 LB splošna banka Celje 75,50 76,35 10,54 10,86 7,54 7,76 LB splošna banka Koper* 75,03 76,45 10,48 10,81 7,50 7,76 LB Dolenjska banka d.d. NM 75,30 76,35 10,55 10,85 7,55 7,82 LB banka Zasavje. Trbovlje 75,20 76,20 10,69 10,83 7,65 7,73 Libertgs Koper^^HHHH 75,85 76,25 10,66 ,10,80 7,68 7,77 MaVIr 76,10 76,40 10,70 10,80 7,71 7,85 Madai Nova Gorica, Šempeter’ 75,95 76,30 10,70 10,85 7,72 7,80 Media* 76,20 76,30 10,78 10,85 7,72 7,80 Moneta Invest 76,17 76,26 10,76 10,80 7,75 7,79 Niprom 1, II Ljubljana 76,15 76,25 10,76 10,84 7,73 7,80 Otok Bled 76,05 76,81 10,75 10,88 7,55 7,74 Petrol* 76,20 76,26 10,76 10,80 7,77 7,81 Pigal Solkan* 75,85 76,30 10,67 * 10,80 7,73 7,83 Pigal Kobarid* 75,75 76,30 10,65 10,85 7,70 7,85 Pigal Obutek* 75,85 76,30 10,67 10,80 7,73 7,83 Pigal Vrhnika* 76,20 76,50 10,70 10,85 7,75 7,85 Pigal Ilirska Bistrica* 75,70 76,25 10,60 10,80 7,70 7,80 Pigal Koper* 75,85 76,25 10,70 10,80 7,74 7,85 Pigal AVtopivon* 75,85 76,30 10,67 10,80 7,73 7,83 Poštna banka Slovenije* " 74,70 76,15 “to,48 10,79 74T 7.74 Probanka Maribor 75,60 76,30 10,72 10,83 7,65 7,77 Primario Ljubljana 76,18 76,25 10,77 10,83 7,77 7,82 Publikum Ljubljana 76,15 76,20 10,77 10,80 7,75 7780 Publikum Celje 75,90 76,20 10,70 10,75 7,50 7,75 Publikum Krško 75,80 76,50 10,60 10,77 7,55 7,77 Publikum Maribor 75,95 76,29 10,74 10,82 7,59 7,74 Publikum Metlika 76,00 76,20 10,50 10,80 7,50 7,70 Publikum Mozirje 75,95 76,18 10,50 10,81 7,52 7,74 Publikum Novo mesto 76,00 76,20 10,50 10,80 7,50 7,70 Publikum Tolmin 75,77 76,17 10,70 10,77 7,71 7,75 Publikum Sevnica 75,90 76,40 10,64 10,79 7,63 7,75 Publikum Šentilj ' 74,90 76,91 10,50 10,83 7,59 7,74 Publikum Šentjur pri Celju 75,95 76,30 10,64 10,76 7,50 7,75 Publikum Trebnje 75,40 76,20 10,63 10,82 7,65 7,74 Publikum Žalec 75,90 76,25 10,70 10,78 7,50 7,75 Roja Ljubljana A 76,00 76,40 10,70 10,85 7,55 7,80 Sit - on Ljubljana 75,90 76,40 10,70 10,85 7,70 7,80 Sonce Ljubljana 76,15 76,30 10,75 10,84 7,76 7,82 Shalaby Koper 75,82 76,20 10,60 10,80 7,68 7,74 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 76,30 76,50 10,65 10,80 7,65 7,85 Slovenijaturist Zel. p. MB* 75,90 76,30 10,73 10,79 7,50 7,70 Slovenijaturist Jesenice 75,85 76,25 10,67 10,77 7,67 7,77 Slovenska Investicijska Banka* *~76,l0 76,50 10,7° 10,85 7,40 ' 7,80 SKB d.d.** 75,75 75,85 10,77 10,78 7,76 7,77 SZKB d.d. Ljubljana 76,07 76,37 10,70 10,84 7,68 7,80 Špacapan Komen 75,76 76,25 10,69 10,79 7,70 7,78 Tartarus Postojna 75,48 76,21 10,57 10,79 7,63 7,74 Tentours Domžale 76,00 76,30 10,75 10,90 7,70 7,85 Tori Ljubljana 76,10 76,40 10,73 10,85 7,68 7,79 LtBK banka 75,60 76,30 10,65 10,85 7,70 7,80 Upimo Ljubljana 76,21 76,25 10,76 10,80 7,75 7,79 Tečaj velja danes; * Zaračunavajo provizijo:' ‘ BTmenjalnica hidaw rbbl/ l*333'33Sl BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 225 z dne 18. novembra 1993 — Tečaji veljajo od 19.11.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 83,8691 84,1215 84,3739 Avstrija 040 šiling 100 1051,8309 1054,9959 1058,1609 Belgija 056 frank 100 349,1310 350,1815 351,2320 Kanada 124 dolar 1 96,0627 96,3518 96,6409 Danska 208 krona 100 1865,4835 1871,0968 1876,7101 Finska 246 marka 100 2171,7128 2178,2475 2184,7822 Francija 250 frank 100 2135,8380 2142,2648 2148,6916 Nemčija 280 marka 100 7396,8417 7419,0990 7441,3563 Grčija 300 drahma 100 — 51,8640 52,0196 Irska 372 funt 1 — 177,5390 178,0716 Italija 380 lira 100 7,5781 7,6009 7,6237 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 118,6453 119,0023 119,3593 Nizozemska 528 gulden 100 6594,6542 6614,4977 6634,3412 Norveška 578 krona 100 1706,4513 1711,5861 1716,7209 Portugalska 620 escudo 100 72,6370 72,8556 73,0742 Švedska 752 krona 100 1530,7764 1535,3825 1539,9886 Švica 756 frank 100 8421,3043 8446,6442 8471,9841 Velika Britanija 826 funt šterllng 1 186,8442 187,4064 187,9686 ZDA 840 dolar 1 126,3750 126,7553 127,1356 Evropska Skupnost 955 ECU 1 142,1673 142,5951 143,0229 Španija 995 peseta 100 91,6468 91,9226 92,1984 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 19. NOVEMBRA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUM 20. JANUARJA 1994: 1.300,000 714,582 735,045 1.449,627 109,9367% 113,0839% 111,5098% 130,000 71,458 73,505 144,963 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 18. NOVEMBRA 1993 vSFTza 1i 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 2,00 2,90 Eros Kranj 2,10 2,50 Hida 2,10 2,30 Hipotekama banka Brežice 1,95 2,80 llirika Jesenice 2,00 2,50 (lirika Sežana 2,00 2,50 Kreditna banka Maribor 1,80 " 2,60 LB Dolenjska banka Novo mesto 1,30 1,90 LB banka Zasavje, Trbovlje 1,70 2,50 Publikum Sevnica 1,70 2,45 Shalaby Koper 1,70 2,50 Sonce Ljubljana 2,00 2,40 18. NOVEMBER 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1643,00 1693,(X) nemška marka 970,00 990,00 francoski frank 278,00 286,00 holandski gulden 857,00 883,00 belgijski frank 45,40 46,70 funt šterling 2428,00 2502,00 irski šterling 2294,00 2364,00 danska krona 242,00 250,00 grška drahma 6,50 7,00 kanadski dolar 1253,00 1290,00 japonski jen 15,30 15,80 švicarski frank 1095,00 1128,00 avstrijski šiling 136,50 141,00 norveška krona 222,00 228,00 švedska krona 199,50 205,00 portugalski escudo 9,50 9,70 španska pezeta 11,60 12,30 avstralski dolar 1092,00 1125,00 madžarski fiorint 12,00 16,00 slovenski tolar 12,40 13,00 hrvaški dinar ■B0’13 ■BO’18 18. NOVEMBRA 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,8000 12,3000 kanadski dolar 8,9500 9,3500 funt šterling 17,3500 18,1500 švicarski frank 783,0000 813,0000 belgijski frank 32,6000 33,9000 francoski frank 198,7500 206,7500 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,6970 0,7370 danska krona 172,5000 179,5000 norveška krona 157,5000 164,5000 švedska krona 140,5000 147,5000 finska marka 198,5000 208,5000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska peseta 8,5000 9,0000 japonski jen 10,9500 11,3500 slovenski tolar 9,2000 9,7000 hrvaški dinar 0,00 0,060 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. KMEČKA BANKA - GORICA 18. NOVEMBER 1993 v LIRAH 1 X ameriški dolar 1645,00 1690,00 nemška marka 968,00 988,00 francoski frank 278,00 288,00 holandski gulden 858,00 878,00 belgijski frank 45,40 46,90 funt šterling 2435,00 2490,00 irski šterling 2300,00 2360,00 danska krona 243,00 250,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1255,00 1295,00 švicarski frank 1103,00 1126,00 avstrijski šiling 137,00 141,00 slovenski tolar 12,50 13,00 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 19. novembra 1993 od 00.00 ure dalje , ZA DEVIZE J država valuta enota nakupni prodajni . Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pr tečaje na 100 100 100 100 1 1 ikonkre trgu de 1083,7062 2200,5638 7621,0000 7,8077 192,5065 130,2048 stnih poslih je mo; Mz oz. poseben c 1086,5502 2206,3388 7641,0000 7,8282 193,0117 130,5456 !no odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodajOL Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih dos DEM DEM ih ie možne 76,15 76,18 odstooanie 7630 76,43 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 19. novembra 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni^ Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK 1 flBBBi SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM HF so dobe niči Banke lije poveč »Ijajo za oc ri večjih pr zavezujerr aju in v sk e. 76,15 76,20 76,15 76,15 Seni na pod Slovenije, p 3no oziroma Ikup prilivov Ivih in naku 10 kupovati ladu s teks 76,40 76,42 76.39 76.40 agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do- 18 NOVEMBER 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni __ ameriški dolar 1667,960 ECU — 1876,790 — nemška marka — 975,990 — francoski frank — 281,920 — funt šterling — 2466,080 — holandski gulden — 870,040 — belgijski frank — 46,038 — španska pezeta — 12,095 — danska krona — 245,960 — irski funt — 2334,480 — grška drahma — 6,822 — portugalski escudo — 9,595 — kanadski dolar — 1267,930 — japonski jen — 15,640 — švicarski frank — 1111,230 — avstrijski šiling — 138,780 — norveška krona — 225,170 — švedska krona — 202,180 — finska marka- — 286,990 — avstralski dolar — 1106,690 — 18. NOVEMBRA 1993 v DEM J valuta nakupni srednji prodajni__ ameriški dolar — 1.708 — francoski frank — 28.875 — US nizozemski gulden — 89.155 — belgijski frank — 4.720 — Mi španska peseta — 1.239 — danska krona — 25.220 — B kanadski dolar — 1.298 _ japonski jen ■HHB 1.604 ■IMBS švicarski frank — 113.850 — B , avstrijski šiling BHH 14.220 — italijanska lira — 1.024 — švedska krona 20.695 — ———^ 1 11. NOVEMBRA 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 53881,2710 54043,4012 54205,5314 Kanada dolar 1 4883,5550 4898,2497 4912,9444 Francija frank 100 108557,0811 108883,7323 109210,3835 Nemčija marka 100 378893,2400 380033,3400 381173,4400 Italija lira 100 388,3656 389,5342 390,7028 Japonska jen 100 5961,8851 5979,8246 5997,7541 Švica frank 100 429785,0433 431078,2781 432371,5129 Velika Britanija funt 1 9432,9261 9461,3160 9489,6939 Slovenija tolar 100 5251,0000 ZDA dolar 1 6405,9480 6425,2237 6444,4994 | Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja. 17. NOVEMBRA 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 9,00 9,80 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,50 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,20 9,70 Avstrija Posojilnica Ločilo ■Bi?’50 10,10 Italija Kmečka banka Gorica 12,50 13,00 Italija Tržaška kreditna banka 12,40 13,00 14. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling . 100 205,08 205,70 206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Francija frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 1451,34 Italija, lira 100 1,57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 — 1,01 Jugoslavija dinar 100 — 100,0026 — R. Slovenija tolar 100 — 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 1 23. JULIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 _ _ _ • Francija frank 100* - - Nemčija marka 100 HI - Hi Italija lira 100 - - Švica frank 100 - Hi - ZDA dolar 1 - V.Britanija funt llHf; ■, i - 1 - Hi 1 Opomba: povzeto po Reuterju, ki po 80-odstotni devalvaciji v ZRJ ni objavil podatkov o tečajih. JUTRI Pisalo se je leto 1947 Ljubezenska zgodba kot iz pravljice Druga svetovna vojna je ustvarila novo razmerje med silami, bistveno spremenila njihovo razporeditev in Človeštvu je zavladal »grenki mir«. Mračne povojne dneve v Britaniji j6 za trenutek obsijala kraljevska ljubezenska zgodba - kot Iz pravljice vzeta. Princesa Elizabeta je prvič srečala Philipa ob kronanju staršev. Philipov oce je bil grški princ Andrej, njegova mati pa sestra lorda Luisa Mount-battna, zadnjega indijskega podkralja. Družini sta bili mo-Cno povezani, vendar spet srečala šele, ko sta bila že odrasla m je bil on poročnik v. kraljevski momari-oi- Ljubezen med njima je hitro vzplamte- in 9. julija leta 1947 sta se zaročila. • ^invnostna poroka )e bila cez dobre štiri mesece - natančno 20. novembra. Kralj m kraljica sta bila neizmerno srečna, da si je njuna hei izbrala tako primernega ženina. preblisk Moški so april, kadar snubijo, in december, kadar so poročeni; deklice so maj, dokler so deklica, ali vreme se spremeni, kadar so žene. Shakespeare RETROSPEKTIVA Andrej Lenarčič Dobri duh Sbvencev Barona Zoisa, ki se je rodil 23. novembra 1747, cenimo predvsem zaradi zaslug za ohranitev in razvoj slovenske nacionalne zavesti Komu ni znana upodobitev priletnega, bolehnega moža na invalidskem vozičku, ki jo najdemo celo na freski v preddverju velike dvorane slovenskega parlamenta? Podoba kaže mentorja in mecena, velikega prijatelja slovenskih razsvetljencev s konca osemnajstega stoletja. Človek z nenavadnim priimkom Zois se je, šibak po telesu, a velikan po duhu, s svojim življenjskim delom zapisal v anale svoje domovine. V osemnajstem stoletju so bile še močne vezi med slovenskimi deželami in bene- ško-furlansko kulturo. V Petrovčah pri Celju stojijo prekrasne orgle znamenitega beneškega orglarja Callida, vplivu italijanske arhitekture, kiparstva in slikarstva pa lahko sledimo tja v prekmurske ravnice. Z zahoda so prihajale dramske in operne skupine s svojimi predstavami in ni Čudno, da smo imeli v Ljubljani zelo zgodaj, med prvimi v Evropi, filharmonično društvo. Furlanski fužinarji, stavbeniki in umetniki so pustili moCne sledove. Peruzzijeva cesta in že skoraj pozabljeni Stradoni na Barju pričajo, da so se ti Pristan Breg na Ljubljanici, lače v začetku 19. stoletja kakor je bil videti izpred Zoisove pa- Ijudje ukvarjali tudi z osuševalnimi deli na znamenitem ljubljanskem močvirju. Tudi svet Žige Zoisa in njegove rodbine je nosil pečat italijanskega humanizma in renesanse. Ne le Žiga, tudi brat Karel je bil pomemben mož. Kot botanik ostaja v arhivih s svojima en-demnima zvončnicama Campanula zoysii in Viola zoysii. Barona Žiga Zoisa, ki se je rodil 23. novembra 1747, cenimo predvsem zaradi njegovih neprecenljivih zaslug za ohranitev in razvoj slovenske nacionalne zavesti. V svoji palači na Bregu v Ljubljani je zbiral sposobne intelektualce, spodbujal raziskovalno in kulturno delo, po svojih zvezah iskal načine in poti, da so Se sposobni lahko uveljavili, skratka, bil je duša in motor dogajanja, ki ga literarna zgodovina poimenuje razsvetljenstvo. Brez njega bi ne bilo Linhartovega dramskega ustvarjanja, zgodovinskih spisov, bi ne bilo Vodnika, ki ga je pridobil za poljudnoznanstveno delo, pesni-kovanje in Časnikarstvo. Kumerdeja je podprl pri njegovih odmevnih šolskih reformah. Jerneju Kopitarju je prav Zois odprl vrata v svet znanosti in tako »zagrešil« tudi tega pomembnega jezikoslovca. Zanimivo je, da so mnoge Linhartove zgodovinske teze, ki so prav gotovo nastajale v Zoisovem krogu in so kazale na avtohtonost Slovencev v tem okolju, popolnoma izginile iz pozneje uradno uveljavljene zgodovine, ki se je popolnoma oprijela naselitvene hipoteze. Samo slutiti je mogoCe, da je bilo za Linharta poreklo njegovega naroda zunaj vsakega dvoma, zato morda te teme ni še bolj artikuliral. Delovanje Zoisovega kroga je bilo resnično dragoceno, posebej, Ce upoštevamo, da smo Slovenci s protireformacijo močno zaostali za skokovitim razvojem drugod v Evropi. Zois je š svojim prizadevanjem ustvaril slovensko kulturno in znanstveno jedro prav v trenutku, ko so se s francosko revolucijo, kasneje pa še s Baron 2iga Zois francosko okupacijo naših krajev razmere za Slovence usodno spremenile. Omogočil je, da smo te spremembe dočakali dovolj pripravljeni, z dovolj samozavesti ih identitete, da je duh francoskega liberalizma, ki je dodobra prevetril zatohlo avstroogr-sko sceno, imel za naš narod ugodne in trajne uCinke, ki jih niti restavracija Avstro-Ogrske po propadu Napoleona ni mogla veC izničiti. Lahko si predstavljamo, da sta Zoisov graben in Plečnikova piramida ob njem le sila skromen spomin na velikana naše zgodovine, ki je vse svoje življenje, delo in velik del imetja posvetil svojemu narodu. Mineraloška zbirka v Na- rodnem muzeju in knjižnični fond, ki je omogočil Licejsko, potem pa današnjo Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani, so dragocen spomin nanj. Na ljubljanske Zale so z nekdanjega pokopališča pri Sv. Krištofu ob Dunajski cesti prenesli mogočen železen nagrobnik rodbine Zois, ki spominja na fužinarsko, železarsko tradicijo znamenitega rodu. Zanimivo in po svoje značilno za usodo naših velikih mož je, da je v Času francoske okupacije Žiga Zois zaradi davčnih bremen in sploh neurejenega gospodarskega stanja popolnoma obubožal in na koncu ostal dolžan celo svojemu krojaCu. ŠAH < o o < Z a fa c d e f g h 1} Uhlman - Libert / Liepzig 1976 Cma dama je zašla v beli tabor in išCe možnost, da s pomočjo svojih aktivnih figur ogrozi belega kralja. Toda kako izkoristiti dolgo belo diagonalo, razmišlja Cmi, ki je na potezi? Nastala pozicija vam ponuja lepo kombinacijo in zagotovo vam je ne bo težko odkriti in Cmemu zagotoviti zmage! 2) Bellon - Smejkal / Zigen 1970 Verigo belih kmetov na šahovnici povezuje beli kralj, medtem ko druge bele figure pasivno Čakajo na prvi in drugi vrsti. V zameno za kvaliteto ima Črni lovski par in ker je še na potezi, energično krene v napad na belega kralja. In to zelo uspešno! Poiščite zmagovito kombinacijo. < O O -J < z •d C/3 a b c d e f g h ■psoup -ajd a al mio m :z°l :£dXE °N oSmuz imo +:pSrj rpxf' +:zja 'Zfi e -zh :WS'Z nfuDAafppou ^ itnui sm ppxs +s/a wp +z/a-tfi-e i^-p^T z upa/s :£fy'Z OAviupii euiDZA Jiaq aj noAOj ui oAnfupi} uioi -npn pod jpsnd ma; ud ui j:£jx"'l ozajod s [oSijaid mio al ‘nljonf oSajap iuoiq i>[ ‘AO}am>( q!jaq o8ua/[ Z aSofou Aapsou HopA qaq al as psouzoui qm -aluamo ipoioz adij 'i£j(J"'Z nzajod iooipo 'ZPQ'Z °N '£1 nl[od du d)dui olujaid s i£8s‘"Z !Pa[s 'ZPTZ ou oyDj_ u8ajaq otuDipoiu jsouzom lADid -ud gn-iq ijDuoSotp pidpo ou is ui o;a)i[DArf alnApiz mio i:zpi"'l oSauio oza;od OAid ou/asiuiop z oums l aSojuu Aajisau IZLET ZA KONEC TEDNA Dario Cortese Po dolini Ščavnice F v Radence (1) Slatinski vrelci ponujajo vodo pestrih okusov, po katerih je voda iz vodovoda zadnja, ki bi jo radi pili - Največja naravna točilnica je v dolini reke Ščavnice, po kateri pridemo skozi vinorodne Kapelske gorice v nižine ob Muri Mineralni vrelci in toplice imajo v turizmu precejšnjo vlogo, vendar »zdraviliški turizem« ni ravno vsakomur pisan ha kožo. Kljub temu je rnogoCe doživeti urejenost zdravilišča tudi drugače. V severovzhodni Sloveniji je veC znanih toplic, med katerimi imajo Radenci še pose- bej zanimivo zaledje. Območje doline reke Ščavnice in Kapelskih goric sodi med najbogatejša nahajališča mineralnih vod pri nas. Ko si ogledamo in seveda poskusimo le nekatere vrelce, bo namakanje v termomineralni vodi v Radencih pomenilo poseben zaključek izleta, Matjaževa slatina izvira iz vrtine sredi travnika še posebej v teh hladnih dneh. Obdelana dolina, po kateri žalostno teče v reguliran tok SCavnica, je znana po velikem številu slatinskih vrelcev. Nekateri so naravni, drugje so vodo zvabili iz globin z umetnimi vrtinami, v obeh primerih pa imamo priložnost za degustacijo vrste nenavadnih okusov vode, ki je tudi zdravilna; predvsem je znan njen ugoden učinek na prebavo. Kdor je vsaj malo nagnjen k spremembam kot gibalu življenja, bo z navdušenjem sprejel različne okuse, ki jih na površje zemlje prinašajo slatine. Tokratni izlet je kartografsko razdeljen med strani 19, 20, 44 in 45 Atlasa Slovenije, dodatna oprema pa so vsekakor prazne steklenice za različne slatine. Vse tu opisane izvirajo v bližini ceste. Malo pred Gornjo Radgono pelje magistralna cesta iz Maribora skoraj neopazno Cez Ščavnico. V Spodnji Ščavnici jo tik pred mostom zapustimo in zavijemo na desno. Ozka cesta kmalu privi-juga mimo kmetij na polje, kjer že od daleC zagledamo na levi strani nenavadno »pipo«,iz katere teCe voda. Da ni kakršnakoli, pričajo oranžnordeCe usedline med travo. Taka barva je znanilka železovih spojin in tudi voda ima okus po železu, okus, ki nas bo spremljal še naprej po dolini. Slatina teCe iz umetne vrtine, zaradi katere so ljudje opustili naravni izvir nedaleč stran. Ta se je povsem zarasel, voda, ki teCe iz vrtine, pa je prevzela njegovo ime. Po bližnji kmetiji pri Matjažu se imenuje Matjaževa slatina. Domačini jo dobro poznajo in jo radi pijejo. Če nas bo zmotil močan in poln okus slatine, se ga vseeno poskušajmo navaditi, saj vodo tako »gostega« okusa poredko srečamo. Slatina je najboljša sveža, v steklenicah že po enem dnevu postane motna in slabšega okusa. Ko se ob pokušanju nenavadne vode sredi spečih polj odločimo nadaljevati pot, imamo na voljo dve smeri. Terenska drži naprej po kolovozu in se po enem kilometru priključi asfaltni cesti iz Spodnje Ščavnice v Grabonoš. Nanjo pridemo tudi, Ce se vrnemo na magistralno cesto in krenemo za mostom na prvem odcepu desno. (se nadaljuje) •> ■ F '-'Fi 'fc.:#£.vU i£iM Vrbe ob ribniku v Ščavniški dolini (Vse fotografije: Dario Cortese) Pod starim paviljonom klokota ivanjševska slatina KRIŽANKA Vodoravno: 1. avtomobilska oznaka Krškega, 3. rastlinski rod javor, 7. drugo ime za peruniko, 9. žena indijskega kneza, 10. ime in priimek ameriškega filmskega igralca (Top Grm), 12. ime francoske filmske igralke Aimee, 13. organ voha, 14. švedska operna pevka (Jenny), 15. religija, 16. mesto v nemški pokrajini Vestfaliji, 18. ameriški filmski igralec (Christopher), 21. ime ameriške igralke Astor, 24 tisoč kilogramov, 26. doba, vek, 27. ameriški filmski režiser (King), 28. država v vzhodni Afriki, 30. slano jezero v osrednji Aziji, 31. mesto na jugu Francije, 32. antično ime reke Neretve, 33. začetnici angleškega državnika Cromvvella. Navpično: 1. Časnikarski poročevalec, novicar, 2. japonsko oblačilo s širokimi rokavi, 3. otočje v Indoneziji, 4. ameriški filmski igralec (Michael), 5. belgijski slikar (James), 6. mesto ob Labi blizu Dresdena v Nemčiji, 7. praprebivalec Apeninskega polotoka, 8. francoska pisateljica iz 17. stoletja (Madeleine de), 11. kratica mednarodne humanitarne organizacije, 15. vneto mesto, 17. avtomobilska oznaka italijanskega mesta Lecce, 19. naCelo, princip, 20. športni Čoln za eno osebo, 21. močvirski oziroma jamski plin, 22. tropska papiga, 23. ranocelnik, 25. vrsta francoskih preprog, 27. kratica ameriške zvezne države Virginije, 29. hudobija. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 • h 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 □O ‘oibn ‘sap/ ‘puv ‘Btarezirep ‘rop -!y\ ‘era ‘euo) ‘Areja} ‘8A8ay ‘ujeo)j ‘bjsa ‘purj ‘sou ‘jprouv ‘astmo moL ‘urer ‘sin ‘raoB ‘x)l :ouABJopoyv Aausara 24 Petek, 19. novembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / V VEČJEM DELU SUHO___ ALPE JADRAN / OBLAČNO OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri UUBUANA...... 0/2 TRST....... 3/5 CELOVEC...... -2/3 BRNIK...... -1/1 MARIBOR...... -2/0 CEUE....... -1/1 NOVO MESTO... -2/0 NOVA GORICA.. 3/6 MUR. SOBOTA.. -/0 PORTOROŽ..... 3/7 POSTOJNA..... -/0 ILIRSKA BISTRICA. -/2 KOČEVJE...... -/-1 CRNOMEU......- -2/1 SLOV. GRADEC.. -2/1 BOVEC...... -/- RATEČE....... -/0 VOGEL........- -1-1 KREDARICA.... -14/-11 VIDEM...... 1/7 GRADEC....... -1/2 MONOŠTER..... -6/0 ZAGREB....... -2/0 REKA....... 2/5 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... -3/-2 STOCKHOLM.... 0/2 MOSKVA....... -14/-12 BERLIN........... -3/2 VARŠAVA...... -15/-3 LONDON....... 0/7 AMSTERDAM.... -2/5 BRUSELJ...... -3/5 PARIZ............ -3/5 DUNAJ........ -4/1 ZORICH....... -1/2 ŽENEVA....... 2/4 RIM.............. 7/14 MILAN............ 4/11 BEOGRAD...... ^/0 BARCELONA.... 5/15 ISTAMBUL..... 3/11 MADRID....... 0/13 LIZBONA...... 8/17 ATENE............ 9/17 TUNIS............ 9/17 MALTA............ 9/18 KAIRO........... 13/23 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 7.08 in zaSlo ob 16.26. Dan bo dolg 9 ur in 18 minut. Luna je vzšla ob 11.45 in bo zaSla ob 22.14. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Vodnarja. TEMPERATURE REK Reke: Mura (G. Radgona) 6,8°C, Sava (Radeče) 7,6°C, Sava (Radovljica) 6°C, Savinja (Laško) 2°C, Ljubljanica (Moste) 7°C, Bistrica (Sodražica) 6,7°C, Sora (Suha) 5,9'C, Gra-dascica (Dvor) 6,60C, Iška (teka) 3,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.26 najvisje 25 on, ob 6.40 najnižje 3 cm, ob 11.25 najvisje 19 cm, ob 18.49 najnižje -38 cm. lutri: ob 2.38 najvisje 24 cm, ob 8.40 najnižje 5 cm, ob 12.00 najvisje 8 cm, ob 19.41 najnižje -29 cm. Slovenija: Na Primorskem Sosednje pokrajine: V sobo sončno. V notranjosti se sednjih pokrajinah Italije bo pooblačilo, ponekod bo bo sončno, drugod zmerno rahlo naletaval sneg. Dne- do pretežno oblačno. V kra-vne temperature bodo od -3 jih vzhodno od nas bo po-do 1 °C. poldne rahlo snežilo. V Sloveniji: V soboto bo Obeti: V nedeljo še ne bo prevladovalo oblačno vre- večje spremembe vremena, me. Temperature bodo ves dan pod ničlo. Ponekod bo rahlo snežilo. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste p« Sloveniji so vednoma suhe in normalno prevozne. Voznike opozarjamo, da je na izpostavljenih mestih možna posledica. Promet preko vseh mejnih prehodov poteka tekoče. RASTLINE Sadež Daljnega vzhoda Kaki je listopadno drevo, ki izvira z Daljnega vzhoda. Po pridelovanju je najbolj razširjen na Japonskem in Kitajskem. Pri nas se je razširil v Istri in slovenskem Primorju v letih pred prvo svetovno vojno. Spada v botanično družino Ebenaceae. Kaki je 4 do 8 metrov visoko drevo z okroglo piramidalno krošnjo. Listje je ovalne oblike z zašiljenim robom. Zgornja stran lista je gladka, zelene svetlikajoče barve, spodnja stran pa je dlakava. Cvetovi so rumenkasto beli. Posebna zanimivost je podoba kakija jeseni, po odpadanju listja, ko se pokažejo gole veje, obložene s sadeži oranžno rumene do oranžno rdeče barve, ki se držijo pecljev z velikimi čašnimi listi. Zgodnje sorte zorijo v septembru, pozne pa šele v novembru. Obirati jih je treba čim pozneje, da plodovi dozorijo in izgubijo trpek okus. Trpkost povzročajo topni tanini, katerih koncentracija postopno upada v času dozorevanja. Vzporedno pa v plodovih naraščata koncentraciji etanola in acetaldehida, ki vplivata na proces dozorevanja. Spremembe oziroma razkroj tanina, pektina, celuloze, škroba in ostalih snovi omogočajo nizke temperature in prav pod tem vplivom nastopi prijetna užitna zrelost. Pri klasičnem zorenju se sicer zniža koncentracija tanina, vendar se istočasno zmanjša trdota mesa. Taki plodovi so pogosto premehki, zato lahko pride do poškodb povrhnjice in izcejanja soka. Pospešeno zorenje pa lahko dosežemo, če plodove skladiščimo v kontroliranih pogojih. Na splošno drevo kakija prenese v zimskem času minimalne tempe-rature zraka do minus 18 oC, ko lahko pozebe les. Zanj pa niso nevarne spomladanske pozebe, ker se cvetovi razvijejo pozneje, na mladih poganjkih. Naša glavna sorta kakija je kaki tipo, ki zori v prvih dneh novembra, zato obstaja velika nevarnost, da pozeba uniči pridelek. Zaradi tega je gojenje v nasadih primemo le na Primorskem. Andreja Sušnik f A Horoskop zapisal B. R. K. te. m OVEN 21. 3. - 20.4: PostaU boste bolj občutljivi, zato se preveč ne izpostavljajte. Ko boste pri bližnjem iskali nežnost, ne pozabite, da jo skoraj zagotovo išče tudi on. BIK 21.4- 20.5.: Pasivnost lahko pripelje do eksplozije, zato pravočasno odprite ventile. Ampak pazite, da koga v bližini ne odpihne. Pošteno se nadihajte. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nemir je vas vse dotlej, dokler ga nosite v sebi. Zmečite ga čim-prej ven, vendar pazljivo, da ne pade na koga drugega. Krivcev ni ali pa so že pod rušo. RAK 22. 6. - 22. 7.: Razgibajte si življenje. Cepenje med domačimi stenami vam lahko namreč kmalu presede, trpeli pa bodo tisti, ki se vračajo mednje. LEV 23.7. - 23.8.: Ce vas partner težko dohaja, mu ne očitajte počasnosti. Raje postojte in mu s svojimi izkušnjami osvetlite pot. Kmalu bosta skupaj napredovala. DEVICA 24 8. - 22.9.; Ce med vami in vašim bližnjim veje hladen veter, ne iščite vzroka v bližajoči se zimi. Tudi najhujši mraz je mogoče vzdržati gol, če je srce dovolj vroče. TEHTNICA 23. 9. - 22,10.: Vaša tolerantnost vam bo pomagala pri iskanju skupnega jezika z okolico, zato si lahko obetate ploden dan. Tudi noč bo nadvse pestra. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Le s težavo boste premagovali osamljenost, zato vas bo vleklo v družbo. Poskusite kljub temu ostati sami ter prisluhniti svojim intimnim vzgibom. STRELEC 23.11. - 21.12.: Povečana želja po družbi utegne biti neuslišana. V tem primeru se pogovorite sami s seboj. Spoznati boste, da je bila to zelo dobra odločitev. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prišlo bo do manjših zapletov s sodelavci. Ne rešujte jih v nagbci, Okrijte prave vzroke in se lotite zadeve na pravem koncu. VODNAR 21.1. -19.2.: Ni nujno, da je denarna suša brez pozitivnih učinkov. To je namreč prelepa priložnost, da se naučite zdrave skromnosti in nehate zapravljati. RIBI 20.2. - 20.3.: Svojo delovno sposobnost boste nedvomno dokazali, kar bo prineslo precejšnje rezutate. Zadovoljni boste s seboj in v svet boste gledah z optimizmom. PARIZ / DVE STOLETJI PO PRVI OTVORITVI Louvre vse veličastnejši Odprli novo halo »Richelieu PARIZ - Svetloba, prostor, barve. Louvre postaja »Grand Louvre«, odpira krilo »Richelieu«, ki ga je prej zasedalo finančno ministrstvo, povečuje svojo površino za skoraj 22 tisoč kvadratnih metrov, na dan prihaja na tisoče skritih del, vse objema sončna svetloba. Včeraj, natančno 200 let po prvi otvoritvi, je francoski predsednik Francois Mitter-rand uradno odprl nove prostore muzeja, ki je tako skupaj z newyorškim Metropolita-nom in Ermitažem v Sankt Peterburgu postal eden največjih na svetu. Od sobote bo »Grand Louvre« odprt tudi za obiskovalce. Se predvčerajšnjim so se delavci ukvarjali z zadnjimi detajli, a pogled je bil edinstven: ogromno temno dvorišče, ki je finančnemu ministrstvu služilo za parkirišče, so prekrili s Tullio Giannotti, Ansa posebno stekleno streho. Spremenilo se je v velikanski in razkošen »dvor«, na katerem v svoji veličini izstopajo Marlyjevi konji, ki so prej bili na začetku Champs-Elysees. Veliko stopnišče vodi v prvo nadstropje, kjer je prvič raz-stavlkjeno pohištvo Recamie-rove, ene velikih dam Napoleonovega obdobja. Obiskovalec se zatem znajde v sugestivno obnovljenih in razkošnih salonih Napoleona III., kjer je vse obdano z žametom in zlatom, a na koncu je neskončna obednica. Ce ne bi bilo pazljivih spremljevalk, bi se marsikdo »vživel« v teh sobanah in si »privoščil« trenutek oddiha na divanih ali »sprehod« po tapetah. Na koncu prvega nadstropja je nov »Cafe Riche- lieu«, ki so ga medili v bivših prostorih urada vodje kabineta finančnega ministra. V drugem nadstropju so razstavljena dela flamskih, nizozemskih in nemških umetnikov. Na koncu je ena najbolj spornih novosti, »Galerija Medici«, ogromna dvorana, v kateri so v čast Marie de’ Medici prvič skupaj razstavili 24 velikih Rubensovih slik. »Ne spominja na akvarij«?, se je neka časnikarka in umetnostna zgodovinarka obrnila do »možganov« Grand Louvra, kitajskega arhitekta ieh Ming Peia. »Danes,« je z vedno nasmejanim obrazom in prepričljivim glasom odvrnil Pei, »je za Pariz poseben dan. Sonce močno sije. Vabim vas, da se vrnete pozimi, ko mesto prekriva sivo nebo. Videla boste, da je vsa svetloba, ki smo jo s stropa in z upognjenimi koti na stenah usmerili proti sobani, manj lesketajoča.« Drugo nadstropje ponuja še francoske slikarje od XV. do začetka XVII. stoletja. »Gre za nedvomen uspeh,« je med tiskovno konferenco izjavil minister za kulturo Jac-ques Toubon, ki je priporočil, naj »bo vsak dan posebej vse na višini tega, kar je bilo zgrajeno«. Nekdo je Toubona polemično vprašal, zakaj je ministrski predsednik Edouard Balladur, ko je bil še finančni minister, delal težave pri premestitvi ministrstva v Bercy. Toubon pa je polemiko tjikoj utišal in spomnil, da konec koncev ni bilo zamud in tudi stroški se niso povišali. Glede ogromnih stroškov (govori se o približno 1.800 milijardah) pa je Toubon pripomnil, da sedanja gospodarska konjunktura in bilanca ne bi omogočali novih posegov takih razsežnosti. Prav žarel pa je drektor Louvra, Mi-chel Laclot-te, ki ni našel razloga za »nezadovoljstvo« in je naštel celo vrsto uspehov, začenši z obnovo starejšega dela, asirskega in mezopotamskega. LJUDOŽRSTVO Japonci so se lahko hranili le s sovražniki TOKIO - Pripadnikom japonske cesarske vojske v Papui Novi Gvineji je bilo med drugo svetovno vojno prepovedano jesti rojake, dovoljeno pa jim je bilo jesti sovražnikovo meso, to se pravi Avstralce, Novozelandce in Indijce, da ne govorimo o domorodcih. Dokument iz leta 1944, o katerem poroča včerajšnji dnevnik Asahi, so izdale najvišje japonske vojaške oblasti, ker so Japonci, obkoljeni in sestradani, pričeli jesti svoje tovariše. Več kot 120.000 vojakov od skupno 150.000 je umrlo od lakote. To ni edini dokument o ljudožerstvu v japonski vojski. Po mnenju ToSijukija Tanake, ki je dokument našel v Avstralskem vojnem muzeju v Sydneyu, obstajajo dokazi, da so Japonci pojedli vsaj 100 avstralskih, indijskih in novozelandskih vojakov, nemogoče pa je oceniti, koliko domorodcev iz Papue so vojaki dah v lonec. Originalni dokument v japonščini so odkrili avstralski vojaki v Novi Gvineji proti koncu leta 1944. Asahi je dobil potrdilo o tem od takratnih borcev. Neki bivši major, ki ima danes 73 let, je pokazal osebno kopijo dokumenta z ukazom, ki so mu ga takrat poslale višje oblasti, kjer dobesedno piše: »Kdor uživa človeško meso, razen če ni sovražnikovo, bo kaznovan s smrtjo.« Tanaka je v Novi Gvineji tudi našel razsodbo tamkajšnjega sodišča, ki je štiri japonske vojake obsodilo na smrt, ker so ubili in skuhali na desetine indijskih vojnih ujetnikov. Pretepli 11.000 kitajskih dacarjev PEKING - Na Kitajskem so v preteklih štirih letih državljani pretepli 11.146 davčnih izterjevalcev. Od teh jih je 21 umrlo, 26 jih je ostalo pohabljenih, 1.221 pa jih je bilo težko ranjenih. O tem poroča včerajšnji »Pekinški večerni časnik mladine«, v trenutku, ko vlada pripravlja nov zakon o davčnih dajatvah. Prihodnje leto bo namreč stopil v veljavo nov in veliko podrobnejši davčni sistem, je na tiskovni konferenci izjavil minister državne komisije za davke, Jin Xin, ki je takoj priznal, da bodo oblasti stežka pripravile ljudi, da ga spoštujejo. »Na Kitajskem ni te navade, ki so jo vpeljali šele na začetku osemdesetih let z gospodarskimi reformami.« Sistem predvideva zvišanje najnižje stopnje obdavčljivosti mesečne plače, uvedbo rezidenčnega načela za plačevanje davkov, nov proizvodni davek, davek za zasebne podjetnike in še nekatere druge davke. Za tuje državljane bodo davki ostab nespremenjeni.