KSIS?is
v <L£ UJU
INGRADOVIH 20 LET
Ponosni smo na prehojeno pot____________
Leto 1979 je za delavce Ingrada jubilejno leto. Praznovali bomo 20 letnico poslovanja delovne organizacije GIP »Ingrad«.
V znak jubileja se bo skozi vse leto poleg imena firme Ingrad pojavljala tudi številka 20, s katero je označena že današnja številka Glasila.
Pri pregledu ipodatikov smo ugotovili, da je danes v Ingradu le še dobrih 10 odstotkov aktivnih delavcev od tistih, ki so bili na delu 1. januarja 1959. ko je pričelo poslovati ta krat ustanovljeno podjetje Ingrad. Prav zaradi tega smo se odločili, da obširneje pojasnimo vsem tistim, ki so kasneje sklenili delovno razmerje, kako je nastalo podjetij e Ingrad.
Posebna skupina strokovnjakov je bila zadolžena, da izdela študijo gradbeništva v takratnem celjskem okraju, da bi le4o bilo kos predstoječim nalogam pri gradnji investicijskih objektov, zlasti pa še stanovanjski gradnji.
V septembru 1958. leta je bilo pomembno posvetovanje na Okrajnem ljudskem odboru v Celju, na katerem je študijska skupina pojasnila svoje ugotovitve. Na tem posvetovanju so sodelovali najvišji in najodgovornejši predstavniki oblasti, družbenopolitičnih organizacij in podjetij. Med drugimi so bili na posvetovanju predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman, podpredsednik Gvenk Miran, sekretar Okrajnega komiteja ZK Franc Simonič, sekretar Občinskega komiteja Cveto Pelko, predsednik Občinskega ljudskega odbora Andrej Svetek, zastopnika Zvezne gradbene zbornice dr. Orožen in tov. Trobec. Takratna gradbena podjetja Beton, Graditelj, Stavbenik, Savinjgrad in Cementnine pa so zastopali direktorji podjetij, predsedniki de-avskih svetov, predsedniki sindikanih podružnic ter sekretarji osnovnih organizacij ZK. Na tem mestu je bilo ugotovljeno, da je gradbeništvo in gradbena obrt na območju celjskega okraja razdrobljena,
slabo opremljena, organizacija na obrtniški višini, vsled česar je nizka produktivnost, skratka nesposobna v prihodnje narediti večji razvoj in se usposobiti za izvajanje večjih investicijskih del na območju okraja.
Študija je dokazala nujnost po reorganizaciji celotnega gradbeništva in stavbne obrti in to tako, da se vseh pet podjetij združi v eno novo podjetje, ki ga je organizirati, ila bo sposobno napraviti hiter razvoj in uresničiti cilje, ki jih postavlja družba.
Osnovni razlogi, ki so narekovali združitev, so bili:
—	Novo podjetje naj bo nosilec razvoja in organizator gradbeništva na območju celjskega okraja. S to obveznostjo bo zadolženo tudi v planih in drugih aktih okraja in občine Celje.
—	Novo združeno podjetje bo z boljšo organizacijo poslovanja poslovalo racionalnejše in s tem ustvarilo prihran-
(Nadalijevamje na 2. strani)
**********************************
SREČNO
19 7 9
**********************************
kov za okrog 15 u/0.
—	Preiti mora na sistem gradnje po industrijskem sistemu.
—	Izpopolniti mehanizacijo in tehindlogijo, s čimer bo doseglo hitrejšo gradnjo.
—	Uvesti interno specializacijo.
—	Z enakim številom delavcev doseči večje učinke.
—	Urediti boljše delovne pogoje in višji stan dard zaposlenih delavcev.
—	Povečati skrb za kadre, ustanoviti lastni izobraževalni center, itd.
Tako prepričljivih argumentov, družbenega interesa in stališč oblastnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ni bilo mogoče ovreči. Soglasno je bila na posvetovanju sprejeta odločitev, da se v vseh podjetjih takoj začne postopek za združitev ter imenuje skupna komisija za vskla-jeno delo.
Povsem razumljivo je bilo, da v podjetjih vsi delavci niso bili enotnega mnenja, saj so nekateri postavljali v ospredje osebne interese in koristi pred družbenimi. Takratnim vodilnim delavcem so očitali, da prodajamo podjetja, da izdajamo interese delavcev, da bo v novem podjetju slabše, itd. N:i šlo povsod najbolj gladko. V kolikor se spominjamo so bile največje težave v takratnem podjetju Graditelj. Tudi sam tov. Liika Leskovšek je prišel na sestanek razlagati prednosti in potrebo po združitvi. Nekaj časa je krožila o njegovem govoru krilatica o prispodobi, ki jo je povedal. »Vlak bo odpeljal, kdor bo stopil gor ise bo peljal, drugi pa bo osital ali šel peš«.
Ker pa so vse prednosti združitve dojeli strokovni in vodilni delavci, vodstva družbenopolitičnih organizacij, zlasti ZK in sindikat, so vse priprave stekle zelo hitro in tudi uspešno.
Delavski sveti vseh navedenih petih podjetij so izglasovali združitev v novo podjetje, ki je bilo ustanovljeno iz novim imenom GIF INGRAD Celje in pričelo poslovati 1. januarja 1959.
Iz navedenega Sledi, da GIF Ingrad ni bilo povsem na novo organizirano podjetje, temveč je nastalo kot posledica združitve petih manjših podjetij, katerih delavci so združili takrat delo im sredstva v to podjetje.
Če bi upoštevali, kot nekatere druge delovne organizacije, svoje pravne prednje, bi praznovali 32 letnico podjetja, saj so nekatera od združenih podjetij poslovala že od leta 1946 dalje.
Se nekaj podatkov o takratnem novorojencu.
Skupno število zaposlenih na dan 1. 1. 1959 je bilo 1984 in 141 v a j encev. Vrednost planiranih del za prvo leto je znašala 1,5 milijarde starih dinarjev. Organiziranih je bilo sedem sektorjev za izvajanje gradbenih del in sicer v Celju, Štorah, Slovenskih Konjicah, Velenju, Mozirju, Trbovljah in Žalcu. Za obrt, instalacije in proizvodnjo gradbenega materiala so bili organizirani štirje obrati: Kovinski obrali, Obrtni obrati, Obrat zy mehanizacijo in Obrati proizvodnje gradbenih materialov. Za izvaja
nje gradbenih del so bili poleg prej navedenih sektorjev organizirani še specializirani obrati: obrat za zemeljska dela obrat za betonske elemente, obrat za zidarska dela, obrat za tesarsko dela, obrat za omete in obrat za odre.
Ti obrati se niso najbolje obnesli zaradi takratne opreme in mehanizacije ter stalnega premikanja delavcev z gradbišča na gradbišče in seveda tudi iz kraja v kraj, zato so bili kasneje ukinjeni. Vsa gradbena dela so
opravljali zatem posamezni sektorji.
Samoupravna organiziranost je bila taka, da smo imeli de lavski svet podjetja, ki je štel 52 članov in 11 članski upravni odbor. Vseh enajst sektorjev in obratov je imelo svoje obratne delavske svete, ki so šteli od 8 do 20 članov. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je prvi delavski svet imenoval za posamezna področja dela kar deset s ta mi V komisij.
Tako je torej nastal Ingrad pred 20 leti. In kako danes gledamo na to rojstvo in cilje, ki smo si jih zastavili ob ustanovitvi?
Prav gotovo srno enotnega mnenja, da je bil Ingrad vsestransko dobro zasnovano podjetje in da se je lahko le kot tako razvilo in doseglo zavidljive uspehe. Po 20 letih nas je za dobro tretjino več, imamo mnogo višji standard, smo ne primerno boljše opremljeni, opravljamo svoljo družbeno nalogo kot gradbinci z najmodernejšimi tehnologijami in smo uresničili ali še uresničujemo vse zastavljene cilje.
Da ne bi bil ta sestavek predolg, bomo v naslednjih številkah glasila opisali prehojeno pot skozi 20 let. Kljub težavam, s katerimi smo se borili, smo dosegli uspehe, na katere smo resnično lahko ponosni, saj smo se uvrstili med najuspešnejše slovenske gradbene kolektive.
S ponosom in zadovoljni bomo praznovali dvajsetletnico dela in uspehov svoje delovne organizacije.
In kako bomo praznovali v jubilejnem letu?
Delavci v temeljnih organizacijah in njihovi delegati v delavskem svetu delovne organizacije so program praznovanja že sprejeli, ga uredili s posebnim pravilnikom in tudi namenili zato potrebna sredstva.
Na Gomilskem, kjer je naša temeljna organizacija Lesni obrati, bo v začetku septembra prihodnjega leta centralna proslava ob 20 letnici, na kateri se bomo zbrali vsi člani Ingrada.
V oktobru pa bo v hali Golovec v Celju proslava, na katero bodo vabljeni jubilanti — delavci, ki so delali nepretrgoma v Ingradu od ustanovitve do danes. Gostje bodo predstavniki delovnih organizacij; s katerimi sodelujemo kot kooperanti ali kako drugače, pa tudi predstavniki občine, republike, gospodarske zbornice, upravnih in drugih organov ter družbenopolitičnih organizacij.
Podeljena bodo priznanja in nagrade GIF Ingrada, ki jih predpisujejo posebni pravilniki.
Skozi vse leto bomo še posebej ves-tno opravljali vse prevzete obveze in s tem svečano obeležili naš jubilej z dograditvijo novih tovarn, stanovanj in drugih družbenih ter poslovnih objektov. To bo naše posebno darilo širši družbeni skupnosti.
K novemu letu in dvajsetletnici vsem članom kolektiva, njihovim svojcem in prijateljem iskrene čestitke.
Franjo Cevni k
Z optimizmom v novo leto
Dosegamo sorazmerno ugodne poslovne učinke in ustvarili smo solidne osnove za naslednje leto
V dneh pred iztekom sedanjega in ob začetku prihodnjega leta je čas, ko temeljne organizacije vsaka zase in vse skupaj presojajo uspešnost poslovanja in dela, ugotavljajo kaj je bilo pri tem dobrega in kaj slabega, skratka na podagi pridobljenih spoznanj zastavljajo cilje in ukrepe za bodoče leto.
Skozi vse leto, posebno pa v zadnjem času, so strdkovne službe v delovni skupnosti in v temeljnih organizacijah izdelale številne analize, ki omogočajo dobro poznavanje sedanjosti in tudi zanesljivo zastavljajo bodoče poti.
Proučili smo uresničevanje srednjeročnega plana za obdobje 1976-80 in pri tem ugotovili, da smo zastavljene cilje dosegli in celo presegli kljub temu, da so vse temeljne organizacije zastavile svoje razvojne programe tako, da je billa zagotovljena ekspanzivna razvojna in poslovna politika.
Kljub temu, da so bile napovedi optimistične in srednjeročni plani ambiciozno zastavljeni, doseženo presega pričakovanja. Najbolj značilen pokazatelj za to trditev je vrednost proizvodnje v gradbeni operativi, ki bo po sedanji oceni v letu 1978 doseg la bruto proizvod v vrednosti nad 1.325 milijonov din nap ram 814 milijonov, kolikor smo za
leto 1978 predvidevali ob začetku petletnega razvojnega obdobja. Enako, skoraj za polovico, so preseženi tudi plani drugih TOZD, v industriji gradbenega materiala, proizvodnih in lesnih obratih ter v projektivnem biroju, ki so sodelovali v povečani gradbeni dejavnosti.
K temu, nominalnemu povečanju, je sicer v določeni meri pripomoglo povečevanje cen. Če pa izločimo ta inflacijski faktor, ugotovimo, fizični obseg proizvodnje, ki je bil v zadnjih treh letih povečan za 54 % ob 29% povečanju števila zaposlenih (predvsem na račun integracij). Iz tega sledi zaključek, da smo uspeli v treh letih izboljšati produktivnost za 19 % ali letno po 6,3 %, kolikor so predvidevale tudi republiške in občinske resolucije v teh letih.
Očitno je, da je k temu napredku poleg izboljšane opremljenosti pripomogel predvsem interes vseh delavcev, ki v temeljnih organizacijah vedno bolj neposredno odločajo o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in dela, predvsem pa o svojem dohodku in njegovi porabi.
Kot vsako leto, so bile sproti vsak mesec in ob tromesečnih obračunih, še posebno pa sedaj pred zaključkom leta, izvršene analize o uresničevanju letnega proizvodnega plana, plana celotnega prihodka in dohodka ter njegovega razporejanja oziroma delitve, plana zaposlenosti in koriščenja delovnega časa, ipd. Poleg posamičnih pa so bili ob
tromesečjih sestavljeni vsi kazalci o rezultatih poslovanja in dela delavcev, kakor jih zahteva Zakon o združenem delu. Vsi ti podatki in ugotovitve so bili sproti posredovani temeljnim organizacijam, kjer so jih delavci obravnavali deloma na zborih, deloma pa v samoupravnih organih in vodstvih DPO.
Ob tem pa je treba reči, da so imeli delavci velike težave, ker je poleg tega, da je vse skupaj že tako precej zapleteno in delavci še ne morejo imeti dovolj znanja o tem, nastala zmešnjava glede primerljivosti obraču nov. V zadnjih letih so nepre stano nastajale spremembe v načinu obračunavanja celotnega prihodka, dohodka in njegovih sestavin, ter je vsled tega postalo že Skoraj nemogoče točno in zanesljivo primerjanje re zultatov posameznih let in s tem ugotavljanja stopenj rasti. Ker pa je prav to eden najbolj bistvenih elementov samoupravnega informacijskega sistema, naj bi naši delegati v družbenih organih postavili zahtevo po večji stalnosti sistema. Le na ta način bodo delavci mogli bolje dojeti in presoditi, kaj je v njihovih dosežkih in gospodarskih premikih zrno, kaj pa plevel.
Kljub temu, da so bili med letom obravnavani številni po datki in kazalci, naj ne d ) od več, če si ogledamo gibanje ne katerih najznačilnejših rezulta tov v letu 1978 nap ram letu 1977
Po oceni, postavljeni na pod
(Nadaljevanje na 7. strani)
Dipl. inž. Marjan Prelec, glavni direktor
Bodimo ponosni na opravljeno delo
Sposobni smo, da uresničimo tudi prihodnje naloge
Staro leto se izteka in novo se približuje s hitrimi koraki. To pa je tudi čas, ki ga moramo kot dobri samoupravljalci in poslovni delavci izkoristiti za oceno uspešnosti našega dela, poslovanja ter za seznanitev z nalogami, ki nas čakajo.
Že danes lahko s ponosom in zanesljivostjo ugotovimo, da smo v letu, ki se bliža koncu, dosegli zelo visoko dinamično rast in povečali celotni prihodek za 76 %. Kljub temu, da so tej rasti botrovale uspešno izvršene integracije, tudi povečanje cen, nadalje boljša opremljenost in večja produktivnost dela ter boljša izkoriščenost razpoložljivih sredstev, povejmo, da takšne rasti le nismo pričakovali. Zato gre pri tem skoku naprej izreči zahvalo in priznanje celotnemu kolektivu, ki je z velikimi napori proizvedel veliko več, kot smo načrtovali in pričakovali. Skratka, izkoristili smo skoraj vse, kar nam je ponudilo tržišče.
Poslovni uspeh za prvih devet mesecev ni slab, lahko pa bi bil boljši in večji, če bi na vseh toriščih našega dela delovali vsi skupaj bolj stabilizacijsko.
Takoj ob tem pa se nam zastavlja vprašanje, kako so bili z nami zadovoljni investitorji? Ali smo naša dela solidno in pravočasno izvršili, skratka, ali smo se v resnici obnašali kot dobri poslovni partnerji? Če smo dovolj samokritični, in to smo, lahko takoj ugotovimo, da smo navzlic velikemu povečanju obsega dela, večino nam zaupanih objektov in nalog izvršili pravočasno in solidno. Da, povejmo tudi to, da smo na nekaterih objektih delali tudi neangažira-no, v nezadovoljstvo investitorje in nas samih.
Ob skrbni analizi stanja v našem kolektvu je nesporno, da smo za takšen obseg del, kot smo ga imeli letos, še premalo opremljeni, da so naše bivalne zmogljivosti še vedno nezadostne in ne povsod na zadovoljivi ravni. Prav tako za nekatere dejavnosti še nimamo primernih delovnih pogojev. Še vedno nam primanjkuje dobrega tehničnega kadra ter visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Tudi z našo disciplino ne moremo biti
povsem zadovoljni. Zato bomo morali med drugim zaostriti odgovornost za uresničevanje skupno sprejetih obveznosti, za obveznosti med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb. Še dosti dela nas čaka pri razvijanju dohodkofnih odnosov. Naša notranja organiziranost in naši medsebojni odnosi morajo biti v prihodnje še bolj pristni ter jamstvo za solidno poslovnost.
Naš razvojni program, o katerem smo se vsi skupaj odločili 1976. leta, se uresničuje in vsako leto dopolnjuje z novim gospodarskim načrtom in investicijskim programom. Naše želje in potrebe so vedno večje. Navzlic temu jih vztrajno in zanesljivo uresničujemo v mejah možnosti.
Veliko nalog smo že uresničili in še več jih bomo morali, če bomo hoteli slediti razvoju, ciljem in nalogam, ki jih pred nas postavlja naša socialistična skupnost. Še vedno smo pri našem razvoju omejeni zaradi premajhne materialne baze. Na sploh ugotavljamo, da reproduktivna sposobnost naših podjetij pada. Pri tem nismo izjema.
In če bi se vprašal in hkrati skušal odgovoriti, kaj nas čaka v prihodnjem letu, lahko ugotovim, da imamo že toliko prevzetih del in poslov, da moramo takoj in že sedaj pristopiti k temeljitim pripravam za solidno realizacijo vseh nalog. Ni odveč, če zapišem, da že nekaj mesecev tečejo priprave za nadome stitev izrabljenih strojev in vozil ter za povečanje in dopolnitev strojnega parka in drobne mehanizacije. Žal, te reči ne tečejo tako gladko, kot smo si vsi želeli, da bi. Večina teh strojev in vozil prihaja if. uvoza, ker jih na domačem trgu ni, pri tem pa nastajajo težave v postopku za pridobitev uvoznih dovoljenj. Toda, bodimo optimisti in prepričani, da bomo tudi te probleme uspešno rešili.
Ko govorim o nalogah, naj opozorim, da bomo morali povečati obrate žeiezokrivnice, betonarne in obrate montažnih elementov, predvsem hal in začeti z modernizacijo kamnolomi Liboje. Dograditi bomo morali hale za mehanizacijo s pomožnimi objekti. Novo halo potrebujejo proizvodni obrati. Dograditi bomo morali tudi halo za TOZD Ljubljana na Viču in ne
pravno zgradbo izročili svojemu namenu v 1980. letu.
In tu je še naša stalna naloga, ki smo se je resno lotili že lani, to je postopna dopolnitev nastanitvenih zmogljivosti in izboljšanje življenjskih pogojev naših delavcev.
Na vse te naloge gledam optimistično in prepričan sem, da bomo ob sodelovanju poslovnih bank, s pomočjo posojil proizvajalcev opreme in seveda z la-nazadnje, trdim in upam, da bo-
mo tudi težko pričakovano u-stnimi sredstvi uresničili zastavljene naloge, saj smo kolektiv, ki ve, kaj hoče.
Zahvaljujem se vsem članom kolektiva, vsem družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom za plodno in uspešno delo v letu, ki ga končujemo. V Novem letu pa želim vsem skupaj veliko zdravja, zadovoljstva, osebne sreče in delovnih uspehov!
Srečno 1979. leto!
Učenci osnovne šole Frankolovo so pripravili za naše jubilante
Predsednik Delavskega sveta, Franci Vrbnjak, je jubilantom izrekel priznanje za dolgoletno delo.
Z igrice »Pravi partizan«
Pevski kvartet »Ingrad«
IZ DELA OSNOVNIH ORGANI ZACIJ ZK V NAŠI DO
Napori se bogato obrestujejo
Zgledno delo OO ZK v TO GO Laško
Pred leti je komite Konference Zveze komunistov naše delovne organizacije imenoval posamezne člane ZK za pomoč pri aktiviranju osnovnih organizacij ZK v naših temeljnih organizacijah.
Zadolžen sem bil za ustanovitev osnovne organizacije ZK v TO GO Laško. Čeprav je bilo takrat v Laškem malo članov Zveze komunistov, je bilo za delo veliko vneme, elana. Zato smo se tudi dogovorili, da ustanovimo osnovno organizacijo Zveze komunistov. Pri uresničevanju te naloge je uspešno sodelovalo tudi vodstvo temeljne organizacije in družbenopolitične organizacije. Naloge niso bile majhne. Veliko vprašanj je bilo odprtih, tako tudi kadrovska, zatem samoupravna organiziranost, stiki z družbenopolitičnimi, samoupravnimi in strokovnimi institucijami v občini itd. Veliko nalog in vse te je praktično usmerjala Zveza komunistov v temeljni organizaciji.
Po zaslugi rednih mesečnih sestankov osnovne organizacije ZK, iskanja raznih oblik dela, razgovorov in dogovorov z de-
lavci, je Zveza komunistov dobivala na ugledu in rezultat tega je bil nenehno povečanje delovnega elana za dosego še boljših rezultatov dela. Tako si je tudi Zveza komunistov v temeljni organizaciji utrjevala svojo pot. Postajala je vse močnejša, tako po številu članov, kot po svoji idejni in družbenopolitični usmeritvi.
Pred leti je bilo v tej osnovni organizaciji pet članov Zveze komunistov. Danes jih ima osnovna organizacija ZK v TO Laško že šestnajst. To pomeni, da je članov ZK več kot deset odstotkov zaposlenih v tej enoti.
Tak revolucionaren poseg Zveze komunistov v temeljni organizaciji je vse bolj tankočuten, zlasti do problemov. Zato ne gre samo za zadovoljstvo, marveč še posebej za hotenja po nenehni družbeni bogatitvi.
Njihove skrbi nilso majhne, saj je prva skrb ureditev samoupravnih delovnih skupin, zatem ostalih družbenopolitičnih organizacij, ki marajo biti nosilci svojiih nalog. Zato je tudi njihova obveznost, da delavci nenehno čutijo aktivnost svoje družbene organizacije, da jo čutijo v okolju, kjer živijo in delajo.
S samoupravljanjem v temeljni organizaciji niso zadovoljni.
Hočejo vse več neposrednega samoupravljanja. Do veljave morajo priti mnenja in hotenja vseh zaposlenih. Zato delegati v bodoče ne bodo mogli biti več poslušalci na raznih sejah, temveč aktivni ustvarjalci pri odločanju in prenašanju odločitev in problemov v neposredne samo-upravne delovne sredine.
Temeljna organizacija ne dosega lepih uspehov samo na družbenopolitičnem in samoupravnem področju, marveč tudi na proizvodnem, saj je v relativno kratkem obdobju zgradila veliko pomembnih družbenih objektov, tako proizvodne hale kot stanovanjske bloke, vzgojno-varstvene objekte, športne, komunalne itd.
Da bi delo in življenje v tej temeljni organizaciji bilo še pestrejše, se delavci vključujejo v razne kulturne in športne aktivnosti v občini in v delovni organizaciji kot celolti. Ne manjka jim poguma pri širšem povezovanju, še posebej so uspešni v povezovanju s Krajevno skupnostjo, kjer so z materialnim in fizičnim prispevkom pomagali graditi infrastrukturne objekte in družbene prostore širšega družbenega pomena. Zato s ponosom ugotavljamo, da je naša TO GO v Laškem dobila za občinski praznik občinsko priznanje OF.
To je le nekaj izsekov iz njihove aktivnosti, ki je zelo pestro zastavljena v programu dela osnovne organizacije Zveze komunistov. Glede na naloge, ki so zastavljene timsko, konkretno in rokovno vezane, je na dla ni, da bodo družbenopolitične organizacije dosegle takšne m zultate, ki bodo za zgled vsem drugim v kraju. To pa je tudi poroštvo, da ne bodo zaostajali tudi pri drugih aktivnostih, pred-
Slavko Vale, sekretar osnovne organizacije ZK v TOZD GO Laško
vsem v samoupravnih in proizvodnih odnosih, kar je vse skupaj tesno povezano z doslednim uresničevanjem zakona o združenem delu in dokumentov XI kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS.
Franici Vrbnjak
Zapisi s kongresa
VLOGA IN POLOŽAJ ORGANIZATORJA KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Zdaj, ko ob koncu kongresa, ob sklepih, ki smo jiih soglasno sprejdlli, prebiram svidje kongresne beležke, vam bom skušala posredovati svoje vtise s kongresa.
Ko je 21. novembra 1978 v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu mešani pevski zbor zapel Internacionalo, smo vsi delegati spontano vstali: mnogi, prevzeti zaradi vzdušja v dvorani, pa so tudi sami zapeli. Bili smo polni pričakovanj zaradi glasov, da bo naš kongres počastil s svojim prihodom sam tovariš Tito. Nismo pa vedeli, če se bo to v resnici zgodilo. Zato je bilo še večje navdušenje, ko se je pojavil tovariš Tito. Lepše se VIII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije ne bi mogel začeti. Dolgo smo ploskali in vzklikali Tito, Tito... Le tako smo mu lahko znova izrazili vse naše spoštovanje. Vse, kar je Tito povedal v svojem govoru na začetku plenarne seje, je bilo toliko pomembno, da je zajeto v kongresnih dokumentih.
Čeprav so me že prej obvestili, da bom v delovnem predsedstvu plenarne seje, sem vseeno z veliko tremo pričakovala trenutek, ko so me poklicali, da zavzamem svoje mesto. Počutila sem se tako mlada med starej-
šimi in izkušenejšimi kolegi.
Že prvi dan popoldne je začelo delo v vseh sedmih komisijah. V predkongresnih pripravah smo se dogovorili o delu v kongresnih komisijah in o naših razpravah. Ker sem slušatelj stalnega seminarja, človek — delo — kultura v Celju, smo se dogovorili, da bom spregovorila o njem in s tem v zvezi o položaju in vlogi organizatorja kulturnega življenja v delovni organizaciji. Edina komisija, ki je obravnavala področje kulture, je bila komisija za politično, organizacijsko in kadrovsko graditev ZSJ.
Povzela bom najvažnejše iz moje razprave:
»Ker so vsa poročila o kulturnem življenju delavcev v TOZD govorila o pomanjkanju delavcev, ki bi vodili kulturno politiko in organizirali kulturne akcije; drugič, ker so sami organizatorji čutili, da niso dovolj usposobljeni za vodenje in organizacijo kulturnih aktivnosti, predvsem zato, ker so v večini izbrani iz vrst delavcev samih, in tretjič ker je nadaljnje podružbljan je kulturne politike in hitrejše uveljavljanje kulture kot sestavine združenega dela odvisno od večje osveščenosti, obsega znanja in usposobljenosti delavcev, je spodbudilo zamisel o ustanovitvi stalnega seminarja Človek — delo — kultura v Celju.
S samoupravnim sporazumom, ki so ga podpisale delovne orga-
nizacije, med njimi tudi Ingrad, so pridobljena finančna sredstva potrebna za realizacijo šemi na rja. Slušatelji seminarja so razdeljeni v pat skupin, ki ima vsaka svoj program. Na primer: program prve grupe organizatorjev kulturnega življenja seznanja z metodami im oblikami dela na kulturnem področju v TOZD, s popularizacijo knjige z gledališko dejavnostjo, s skrbjo za kulturno dediščino ter s kulturo dela in življenja. S tem bodo v TOZD in krajevnih skupnostih zaživele nove folklorne, recitatorske, gledališke skupine in pevski zbori.
Pojavlja pa se nova naloga sindikata, da za delavca, ki ga izobražuje v stalnem seminarju, pripravi dobro podlago za njegovo delo, da se zavzame za njegovo Vlogo in status.
Sindikat bo povečal njegovo učinkovitost, če bo v TOZD imel (konkreten kUlturnii program, in če bo finančni načrt predvidel sredstva za kulturo. Vendar pri sprejemanju programa mora sodelovati organizator kulturnega življenja, nad sred-
x	k
Cimprej novo kvaliteto
Letošnje leto je značilno po številnih kongresih, republiških in zveznih. Najprej komunisti, nato sindikati, pa zveza borcev in nedavno še mladinci, so pregledali dosedanje delo ter se dogovorili o nadalnjih nalogah. Nekateri kongresi so bili pred več meseci in potrebno je že oceniti vpliv njihovih sklepov in uspešnost dela po njih.
V decembru smo v tridesetih celjskih delovnih organizacijah
stvi, predvidenimi za kulturo, pa mora prav on imeti pregled in razpolago.«
Zato sem v imenu Zveze sindikatov Celje, predlagala, da se v besedilu Resolucije podrobneje opredeli vloga in status organizatorja kulturnega življenja.
Drugi dan kongresa je potekal delovno, po komisijah. Skozi vse razprave, referate, se je kot rdeča nit spletala zahteva, ki je bila akcijski program in obljuba: politika Zveze sindikatov Jugoslavije naj bo odsev resnične volje delavca.
Zadnji dan kongresa se je za sklepno plenarno zasedanje nabralo kar precej gradiva. Po slušali smo poročila o delu in izoblikovanih stališčih vseh komisij ter jih sprejeli. Prav tako smo sprejeli kongresne dokumente. Približno ob 14. uri je kongres sklenil svoje delo s pesmijo združenih pevskih zborov. Ni naključje, da je ta pesem bila: »Druže Tito, mi ti se ku-nemo...«!
Slavica Kolšek,
delegat VIII. kongresa ZSJ
ocenjevali, kako poteka reorganizacija zveze komunistov, kakšna je aktivnost po kongresih in kakšni so rezultati, doseženi v tem obdobju. Iniciativa za razgovore je prišla iz občinskega komiteja ZKS Celje, v ocenah pa iso sodelovali tudi člani občinske konference.
Težko je posamezniku najti ustrezno oceno, saj smo še navajeni sitare organiziranosti. Nove kvalitete težko dojamemo, zaito so bili ti razgovori zelo potrebni, in prepričan sem, tudi uspešni.
Jože Mešl
Iz naših TOZD - Iz naših TOZD
TOZD ŠENTJUR
Aktualne vesti ob izteku leta
Ko obračamo še zadnje liste v koledarju letošnjega leta je prav, da se poleg poigleda v prihodnost, ozremo na iztekajoče leto, analiziramo poslovanje in njegovo uspešnost.
Temeljna organizacija Šentjur je štartala v letu 1978 s precejšnjim povečanjem planskih nalog. Glede na to, da na območju, ki ga TO pokriva, število in razporeditev investicij močno niha, smo bili prisiljeni zagotavljati si delo tudi drugje, kar je pomenilo ponovno razbijanje in razporejanje delavcev na gradbišča v oddaljenosti od sedeža TO. Nekontimuirana gradnja in
je objekte, ki so bili precej oddaljeni in sicer: v Celju, Poljčanah, Loki pri Žusmu, Kozjem, in celo v Piranu (adaptacija po čitniškega doma).
Med temi objekti pa moramo omeniti vrednostno naj večji in tudi izvedbeno najzahtevnejši objekt »Poslovni center« Lesnina v Levcu, ki smo ga pričeli in tudi dokončali v tem letu.
Po smernicah investitorja je projekte za objekt izdelala naša TOZD Projektivni biro. Objekt ima cca 2200 m2 veliko skladiščno halo z regali za sodobno skladiščenje izdelkov in cca 3000 m2 razstavnega prostora za
Objekt »Poslovni center« Lesnina v Levcu
razpršenost naših gradbišč pa je prav gotovo vplivala na uspešnost in prizadevanja za izpolnitev planskih nalog.
Kljub temu moramo ugotoviti, da je TO Šentjur dokaj uspešno nastopila kot izvajalec večjih objektov, istočasno pa se po najboljših močeh trudila za izvršitev manjših del na objektih, ki jih adaptirajo, oziroma dopolnjujejo investitorji na območju, ki ga pokriva TO.
Letos smo, poleg raznih manjših objektov v okolici Šentjurja in Štor, gradili številne več
.
Montažna dela na objektu
pohištvo, sodobne upravne prostore in ostale prostore.
Posebej veljja omeniti delo naše montažne skupine, ki skoraj brez predaha vrši montažo vseh dosedaj zgrajenih objektov po montažnem sistemu Ingrada. Naštevanje vseh letos zgrajenih, oziroma montiranih objektov bi bilo predolgo, omenim naj le do zdaj po kvadraturi naj večjo halo proizvedeno in zmontirano v Ingradu in sicer v Zagorju.
Ko ugotavljamo in ocenjujemo, kaj smo gradili, je potrebno kritično povedati, na kakšen način smo do tega prišli in kakšne probleme smo imeli. Samokritično moramo ugotoviti, da naše skupno delo ne poteka vedno tako, kot bi to želeli. Zato obstojajo tako objektivni kot subjektivni vzroki.
Predvsem nas pesti stalno pomanjkanje tehničnega kadra, kadrovska sprememba vodstva TO v sredini leta pa je problem še Okrepila. Prevelika obremenitev posameznikov talko delovodij kot tehnikov, ki opravljajo delo istočasno na več objektih, nujno povzroči slabšo organiziranost dela, neizpolnjevanje pogodbenih rokov, nezadovoljstvo pri investitorjih, slabši obračun in prav tako tudi vse to pogojuje predvsem večje stroške.
Med letom smo imeli velik problem z ureditvijo stanovanj in namestitvijo delavcev, zlasti je bilo to hudo v sezoni.
Priznati moramo, da se bo v prihodnjem letu s postavitvijo novih montažnih barak v Šent-
jurju to vsaj delno izboljšalo.
Ugotavljamo tudi, da zavzetost za delo pri vseh delavcih v TOZD še ni zadovoljiva in, da bi z večjim prizadevanjem lahko dosegli boljše rezultate.
Cesto naše poslovanje ovirajo tudi kooperanti, ki večkrat ne sledijo izvajanju gradbenih del in pogosto kasnijo z dokončanji del na objektih, njihova kvaliteta pa je ob trenutni konjuktu-ri nezadovoljiva. Na žalost pa
prav ta dela dajejo končni videz in uporabnost objekta. Prav tako je naše delo oviralo pomanjkanje gradbenega materiala, prevelika zasedenost železo-krivskega obrata, betonarne, mehanizacije in opažnega materiala.
Menim, da bi ob večjem prizadevanju nas vseh te napake v prihodnjem letu lahko odpravili in boljše poslovali.
Marjan Kotnik, inž.
Novd stanovanjska soseska na Hudinji
DOSLEJ NAJVEČJI PROJEKT O STANOVANJSKI GRADNJI
Za del stanovanjiske soseske na Hudinji smo projektirali, po naročilu Samoupravne stanovanjske skupnosti Celje, idejne projekte verižnih stanovanjskih blokov etažnosti od P + 8 do P + 12. Projekt predvideva 538 stanovanj s skupno kvadraturo 34.062 m2. Največ je dvosobnih stanovanj (37 %) in dvoimpOlso bnih stanovanj (35 %)• Zasnova projekta je takšna, da je možno Strukturo stanovanj spreminjati glede na trenutne potrebe investitorja.
Gradnja je predvidena z litim betonom po sistemu »Outinord« z našimi opaži. Uporabljeni so tudi vsi naši tipski elementi in
sicer: fasadni elementi, cvetlična korita, dvigalni jaški, stopniščni nosilci in podobno.
Obodne fasadne stene se bodo betonirale po novem sistemu z betonom z vmesno izolacijo iz stiropora debeline 5 cm, tako da bodo odpadli vsi zunanji ometi (inovacijski predlog — tov. Klemen).
Projekte je že pregledala komisija pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Celje brez bistvenih pripomb in smatramo, da bomo lahko pričeli z izdelavo izvedbenih projektov v začetku prihodnjega leta.
Z realizacijo našega do sedaj naj večjega projekta v stanovanjski gradnji, bi imela gradbena operativa zagotovljeno delo na celjskem področju najmanj za dve leti in sicer v letih 1980 in 1981.
Janez Kovačič, dipl. inž. arh.
Maketa stanovanjske zazidave na Hudinji.
IZ TEHNIČNE SLUŽBE
Veliko novosti
Ob koncu leta ne bi govorili o težavah, s katerimi smo se srečevali vse leto, ampak se raje ozremo v prihodnost in si zastavimo nove smernice za boljše in uspešnejše delo.
Prizadevali si bomo uvesti predvsem novosti in tehnične iz-
boljšave tam, kjer so vrzeli med potrebami tržišča in našimi obstoječimi možnostmi največje.
Kot prvo smo si zadali nalogo v naše proizvodne obrate uvesti serijsko proizvodnjo prefabrika-tov za finalizacijo stanovanj. Ta (Nadaljevanje na 6. strani)
Iz naših TOZD - Iz naših TOZD
(Nadaljevanje s 5. strani) ukrep ne bo pomagal le tem obratom preiti iz izrazito obrtniškega na bolj industrializiran delovni postopek in s tem na večjo produktivnost, temveč bo pospešil tudi našo stanovanjsko gradnjo, ki prav zaradi finalnih del težko sledi vedno krajše po stavljenim rokom gradnje.
Nadalje želimo razvijati in razširiti področja uporabe našega montažnega sistema. Kot novost na področju fasadnih elementov bomo v prihodnjem letu uvedli serijsko proizvodnjo elementov z zunanjo površino iz fasadne opeke za stanovanjske in javne objekte in tako obogatili! izbor prefabrikatov za fasade.
Na področju projektiranja in izvajanja stanovanjskih objektov si bomo prizadevali prispevati naš delež pri ustvarjanju realnih pogojev za soodločanje in soudeležbo bodočih stanovalcev, kot je bila izražena želja v srednjeročnem programu stanovanjske gradnje. Ker pa gre tu za večje spremembe celotnega
IZ TOZD IGM MEDLOG
procesa od projekta do realizacije in ne nazadnje od zakonodaje, je uspeh odvisen od skup niti prizadevanj vseh soudeleženih činiteljev. Pripravljeni smo kot projektanti in izvajalci stanovanjskih objektov dati spodbudo in prispevati naš delež v mejah naših možnosti za ustvarjanje novih odnosov tudi na tem področju.
Kot izvajalci mostov oi želeli napredovati in se izpopolniti tudi na tem področju. Zato pripravljamo predlog za uvedbo nove sodobne tehnologije, ki bi razširila naše možnosti na tem področju.
Vzporedno z navedenimi novostmi, s katerimi želimo v prihodnjem letu obogatiti našo vsakanjo prakso, si bomo seveda prizadevali kot doslej pomagati vsem temeljnim organizacijam pri reševanju njihovih te kočih problemov.
Upamo, da bomo ob koncu leta lahko zapisali, da smo uspeli uresničiti vse načrte, ki smo si jih zastavili.
Elza Črepinšek, dipl. arh.
lezo krivce, ki delajo danes v skrajno neurejenih pogojih.
To je naš dolg, ki mora bit' poravnan z izgradnjo nove že-lezokrivske delavnice v prvi po lovici prihodnjega leta. In še m bo treba narediti in ukreniti.
Menimo, da je zdaj že ta čas,
LEPŠA PRIHODNOST TOZD
Kot običajno, mi je tudi tokrat tov. Favajeva prinesla poziv uredništva našega Glasila, ki poziva našo TOZD, da posredujemo aktualne vesti ob izteku leta. Prav vesel sem bil tega poziva, čeprav je bil z rdečim napisan in tudi z rdečim podčrtan, rok oddaje prispevka, ta pa je bil, tako kot običajno — zelo kratek, manj kot dva dneva.
Medtem, ko sem omenjeni poziv uredništva obračal po rokah, sem se spomnil, da smo v avgustovski dvojni številki Glasila poročali o polletnem delu komercialnega oddelka. Zapisali smo, da smo sicer napravili korak naprej, ki pa je bil premalo dolg, ker je bi efekt priddblje-nih del pičel in nenavaden, upoštevajo veliko število izdelanih ponudb lin njihovo skupno vrednost.
Drobtinice, ki smo jih takrat lahko pobrali na mizi ljubljanskega gradbenega trga, so vse prej kot ugodno vplivale na odnose znotraj TOZD, čeprav smo upoštevali, da se čez noč ne da osvojiti trga, še posebej ker na njem ne vlada noben sistem konkurenčnosti, vendar pa smo se tudi zavedali, da je pridobitev dela osnovni e’ement razvoja in uspešnega gospodarjenja naše TOZD. S pristopom popolni razčlenjenosti elementov posameznih ponudb in zaupanju vodstva TOZD, ki je omogočilo delavcem komercialnega oddelka vsestransko dejavnost pri nasto panju, izdelavi, tolmačenju postavk in odločanju o vseh drugih posebnih pogojih ponudb, je
—	ob popolni angažiranosti vseh v ljubljanskem komercialnem oddelku, dalo rezultat, ki jamči boljšo prihodnost naše TOZD.
Danes, ob zaključku leta, lahko trdimo, da smo našli pravo pot v ljubljanskem gradbenem bazenu in pridobili obseg del, ki omogoča normalno napredovanje TOZD in nam daje jamstvo tudi za dobre dohodke.
Z vso odgovornostjo se pripravljamo na izvajanje naslednjih del:
—	proizvodni objekt A v vrednosti 50.000.000,— din;
—	proizvodni objekt B v vrednosti 43.000.000,— din;
—	proizvodna dvorana C v vred-
ko bi morala biti skrb za delavca, za njegovo delovno okolje in humane odnose, vgrajena v nas samih.
Upamo in želimo, da bomo v naslednjem letu tudi na teni področju uspešnejši.
Stane Zagode, dipl. inž.
nosti 80.000.000,— din;
—	stanovanjski objekt D v vrednosti 45.000.000,— din;
—	infrastrukturni objekti E, F in G v vrednosti 85.000.u00,— din
pri čemer pa so »v igri« še drugi objekti, za katere čakamo odločitve investitorjev do konca leta.
Danes vas še ne moremo informirati s slikovnim materia lom o vseh teh objektih, to bomo napravili v prihodnji številki, pripravljamo pa pregled in kritično oceno izvršenega dela s podrobno analizo uspeha in planom izvajanja v prihodnjem letu.
Trdna tla za prihodnje leto stimulativno delujejo na izvajanje naših nalog in istočasno odpirajo nove probleme, ki so predvsem v premajhnem številu dobrih delavcev. Imamo tudi premalo strokovnega kadra, sposobnega dobrega organiziranja, ki bo v prihodnje osnovni pogoj uspešnega gospodarjenja sleherne TOZD.
Vsem delavcem, sodelavcem, političnim, sindikalnim in mladinskim organom v GIF Ingrad, želimo delavci TOZD GO Ljubljana uspešno, srečno in zdravo Novo leto.
Dušan Lajovic
Hotel Dobrna
V pr.hodnje večja skrb za delavca
Zelo pomembno je za uspešno poslovanje doseganje plana In izpolnitev pogodbenih obveznosti, vendar je za popoln uspeh enako pomembna tudi skrb za primerne delovne pogoje, ki so osnova za dobro počutje delavca.
Če to malo bolje obrazložimo, ugotovimo, da smo v prvem po vsem uspeli, kar nam je spričo ugodnih razmer pri nabavi kritičnih materialov, predvsem ce menta in železa, uspevalo ob izrednih naporih večine delavcev, da pa nismo uspeli v drugem, v izgradnji lastnih investicij, ta-korekoč objektov za sebe.
Vse premalo smo bili odločni
Naša železokrivska delavnica je premajhna za današnje potrebe.
in vztrajni ter preveč popustljivi do izvajalcev, seveda ob resničnem dejstvu, da so bili sami prekomerno angažirani na mnogih zahtevnih investicijah. Toda ceho za to plačujejo danes naši delavci v proizvodnji težkih elementov v Medlogu in v proizvodnji montažnih trafo postaj v Rogaški Slatini, ko delajo na prepihu in v mrzlih prostorih. Zato trpi tudi proizvodnja.
Dolžnost nas vseh odgovornih zato je, da z vso prizadevnostjo zamujeno v najkrajšem času popravimo. Ena naših bližnjih obvez je tudi izgradnja primernih garderob in sanitarij za vse že-
TOZD GO LJUBLJANA
Ob koncu leta na trdnih tleh
Iz naših TOZD - Iz naših TOZD
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Stabilizacija razmer
ČAKA NAS ŠE VELIKO DELO
Ob izteku poslovnega leta razmišljamo o prehdjeni poiti, ki je nedvomno 'bila letos izredno razgibana v naši TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina.
Pred pričetkom gradbene sezone smo se veliko ubadali s kamnolomom in separacijo ter z ostalimi dejavnostmi, ki so ob integraciji ostale v sestavu TOZD. Te dejavnosti so nam povzročale permanentne težave in jemale moči, da bi se več angažirali v osnovno dejavnost — gradbeništvo.
Neurejeni odnosi, kadrovske •težave in nedosledno informiranje so še stopnjevale nezadovoljstvo delavcev.
Nezadovoljstvo dellavcev je imelo epilog v prekinitvi dela na nekaterih deloviščih. Delavci so zahtevali dosledno izvajanje zakona o združenem delu z vidika samoupravne organiziranosti temeljne organizacije, da bi dosegli enakopravni položaj na-pram ostalim TOZD Ingrada.
Sledila je širša akcija vseh samoupravni in družbenopolitičnih organizacij v sestavu Ingrada.
Poglobljena analiza vzrokov in dosledni pristop Ik razreševanju problemov, ki so bili glavni iz vor nezadovoljstva, sta omogočila kvalitetni pristop k razreševanju problemov, kadrovske spremembe v vodstvu TOZD ter prihod novega direktorja, Antona Aškerca, in izločitev stranskih dejavnosti iz temeljne organizacije, sta bila odločilna elementa za stabilizacijo razmer, za dvig storilnosti in zadovoljstvo delavcev.
Čaka nas še obilo dela. Srečujemo se s težavami, ki so največkrat objektivnega značaja, kot je prostorska razsežnost izvajanje del, od Pregrade — Maribora — Kumrovca do Celja, slabi pogoji nastanitve in prehrane delavcev ter veliko število delavcev vozačev, ki se vozijo iz smeri Krapina in Pregrada.
Da bi vas seznanili, kako delajo naše samoupravne skupine vam ing. Janko Lesjak predstavlja svoje gradbišče v Mariboru.
Ivan Rebernjak
Proizvodna hala
GRADNJA ZA TAM MARIBOR TU DELAMO ŽE DEVETO LETO
Gradbeno obrtna dela opravlja naše podjetje v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor že deveto leto. V tem času smo izvajali večje in manjše objekte, zlasti industrijske hale, ki se izvajajo že po ustaljenem sestavu treh podjetij in sicer:	Mosto-
gradnja ter Komgrap iz Beograda, gradbeno obrtniška dela ter inštalacije pa TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Pri tem je treba omeniti, da nas je vseskozi spremljala ostra konkurenca domačih podjetij, da ne omenjamo zahtevnost investitorja tako v kvalitetnem, kot v rokovnem pogledu. Tako so prisotni poleg stalnega nadzora gradbene stroke, še cela vrsta strokovnjakov strojne smeri, ki ima-
v TAM Maribor
jo oko na »desetinko« kot pravimo, in bi jih gradbenik povabil na gradbišče najraje šele pri zaključku del.
Glede na te okolnosti in zaradi oddaljenosti gradbišča od matičnega podjetja je bila potrebna vseskozi precejšnja požrtvovalnost v vseh pogledih. Ves ta čas, do združitve z DO GIF »Ingrad« Celje, smo si mehanizacijo sposojali v večji meri od tujih gradbenih podjetij. To pa si lahko vsak operativec predstavlja, koliko angažiranosti je potrebno, da se vpelje večja be-tonaža, ali kakšna podobna akcija, ki jih v gradbeništvu ne manjka. Problemi z mehanizacijo so tako v letošnjem letu v glavnem odpadli, ko smo se združili z DO GIP »Ingrad« Celje. To nam je vsekako pripomoglo, da smo v letošnjem letu dokončali celo vrsto manjših in večjih objektov, dalo pa nam
je tudi elana za nadaljnje prevzemanje de1!.
Seveda pa bi bilo prelepo, če bi rekli, da problemov sploh ni več. Še vedno je velik problem delovna sila, saj vemo, da je čedalje manj delavcev, ki so voljni iti na teren. Delno so vzrok tudi Slabi stanovanjski pogoji, saj še vedno ni dokončno rešen problem glede postavitve nove stanovanjske barake. Sicer pa bo potrebno izpopolniti tudi kvalifikacijski sestav, saj prihajajo na program tudi objekti s precejšnjo zahtevnostjo. Potrebno je bilo kar precej truda, zlasti s strani delovodje, da se je pripeljal objekt Preiižkuševalnica motorjev do faze obrtniških del. Objekt je namreč zelo razgiban, posebej višinsko, talko je bilo potrebno veliko tesarske in zidarske iznajdljivosti. Sicer pa je poleg omenjenega v zaključni
fazt gradnje še razširitev Orodjarne, pri Motorni hali in Zaklonišču pa nas je prehitela zima.
T ovarna avtomobilov in motorjev pa je kot investitor ugodna še za zimski čas, saj so možnosti za delo tudi v tem letnem času.
Skoraj vsako zimo se lahko preselimo v kakšno halo na izgradnjo raznih tenfeljev in kanalov. Na takšna ddla računamo tudi v tej zimi.
Sicer pa imamo trenutno pogojenih del še za 1,7 milijarde starih din, pripravlja p^i se že pogodba za objekt Dodelava vozil, v vrednosti 6 milijard starih din, kar predstavlja dobršen zalogaj za TOZD Rogaška Slatina. Vsekakor bo potrebno še naprej mnogo odgovornosti in pozornosti do talko močnega investitorja kot je Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor.
Z optimizmom v novo leto
(Nadaljevanje z 2. strani)
lagi devetmesečnih rezultatov in proizvodnje v zadnjem tromesečju, bomo v letu 1978 dosegli napram prejšnjemu letu preko 70 % več celotnega prihodka, 80 °/„ več dohodka, iz tega pa plačali skoraj dvakrat več dajatev, ustvarili 60 % več sredstev za razširenjo reprodukcijo iter razdelili za 55 % več sredstev za osebne dohodke oziroma za 16 % več na vsakega delavca.
Da so rezultati res dobri, pokaže tudi njihova primerjava z drugimi, sorodnimi gradbenimi kolektivi. Ker so nam najbližja pode,tja, ki so z nami v SOZD Giposs, se primerjamo z njimi. V Gipossu je Ingrad na drugem
mestu po celotnem prihodku, na drugem mestu po dohodku, na prvem mestu po aikumulati/vno-sti, itd.
Iz vsega, kar je bilo doslej povedano, lahko zaključimo, da so delavci v naših temeljnih organizacijah dobro delali in dobro gospodarili ter s tem ustvfcnili zelo solidne osnove za bodoče obdobje.
Na teh osnovah in na podlagi tržnih raziskav bodo v naslednjih dneh sestavljeni predlogi planov temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote za leto 1979. Po dosedaj zbranih podatkih so podane realne možnosti za naslednji obseg proizvodnje — v primerjavi s planiranim in izvršenim v letu 1978
(v 000 din):
Plan
TOZD — dejavnost	1978
GO Celje	285,000
GO Laško	103,000
GO Šentjur	115,000
GO Slov. Konjice	178,000
GO Žallec	183,000
GO Ljubljana	228,000
GO Rogaška Slatina 147,500 Mehanizacija	125,500
Ind. gradb. materiala 191,000 Proizvodni obrati	73,900
Lesni obrati	31,800
Projek tiva	12,150
Izrvtrš.	Plan	%
1978	1979	79:78
360,000	450,000	125
120,000	171,000	142
115,000	157,000	136
178,000	214,000	120
197,000	213,000	108
195,000	297,000	152
160,000	205,000	128
150,000	173,000	116
237,000	266,000	116
88,000	100,000	115
36,000	40,000	115
14,500	16,000	116
Značilnost sedanjih osnutkov proizvodnih programov je v tem, da bo sestav gradenj takšen, da bo zahteval za cca 70 % več kapacitet za obrtna, instalacijska in zaključna dela ter za cca 10 % več gradbenih del. Že sedaj se kaže, kje bodo nastajala ozka grla, vendar, če je problem vnaprej poznan, je s pravočasnim ukrepanjem lažje rešljiv. Obenem pa je to signal za bodoče razvojne usmeritve ter za snovanje poslovno tehničnega sodelovanja, pa tudi dohodkovnih odnosov z našimi soizvajalci.
Te značilnosti bodo upošteva ne tudi v drugih planih temeljnih organizacij, kot so plani celotnega prihodka, plani dohodka, plani zaposlenosti, ipd. Poleg tega pa moramo stremeti za nadaljnje zniževanje stroškov, ker bomo le po tej poti dosegli tudi nadaljnje povečanje sredstev za osebno in skupno porabo ter za razširitev materialne osnove dela. Prav gotovo si lahko rečemo: če smo to zmogli doslej, bomo uspeli tudi v bodoče.
Ludvik Arnuš, dipl. oec.
Kako najhitreje do stanovanja (II.)
Oblike in pogoji varčevanja
Vsak lahko varčuje namensko pri banki:
za gradnjo hiše;
za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše;
za rekonstrukcijo obstoječih lastnih stanovanj in stanovanjskih
hiš (če gre za povečanje stanovanjske površine ali števila pro-istorov, za izboljšanje stanovanjskih razmer z ureditvijo sanitarij ali ogrevanja v stanovanju oz. hiši);
za revitalizacijo starih stanovanj
in stanovanjskih hiš, ki obsega obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij, vendar brez stanovanjske opreme;
za lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanjske pravice na novem družbenem stanovanju (za staro stanovanje ni možno namensko varčevanje);
za nakup stavbnega zemljišča; za plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča; za nakup starih stanovanjskjh hiš in stanovanj od privatnih lastnikov, pod pogojem, da prodajalec kupnino obvezno porabi le za nakup ali zidavo novega stanovanja oz. stanovanjske hiše preko banke.
Pogodba o namenskem varčevanju se lahko sklene pri Ljub-
teni ima delavec stalno prebivališče, oziroma začasno stanuje v delavskem naseljju podjetja.
Delavec lahko varčuje: z enkratnim pologom (večji znesek veže v banki za določeno dobo);
z rednimi mesečnimi pologi
(vsak mesec nakazuje enak znesek banki. To lahko opravi tudi podjetje ob vsakokratnem izplačilu OD, kar je prav gotovo zelo ugodno za varčevalce, saj jim ni potrebno skrbeti za nakazovanje obrokov s položnico preko pošte.
Najkrajša doba varčevanja je dve leti.
Ugodno ni le to, da varčevalec nekaj prihrani, ampak tudi to, da banka na privarčevana isredistva odobri še posojilo, katerega vsak, ki rešuje tako ali drugače svoj stanovanjski problem, vsekakor nujno potrebuje. Posojilo je dolgoročno, pogoji (višina in odplačilna doba) pa so odvisni od dolžine dobe varčevanja (pri daljši dobi varčevanja je tudi odplačilna doba daljša).
Odplačilna doba je ,polleg tega odvisna tudi od finančnih zmožnosti varčevanja in zato najemanje posojila ne prizadene delavcev z nižjimi dohodki.
Pogoje najbolje spoznamo iz naslednje lestvice:
Varčevalna	Posojilo v %	^°')a vraAaJ1ia _P°s°D11 ^a
doba	od	če znaša poprečni mesečni do-
privarčevanega hodek na člana družine________________
zneska	— manj	več
rednli enkratni kot polovica poprečnega meseč-mesečni pdlog nega OD v SRS v letu pred odo-pologi	britvijo posojila
2	leti	120	%	160	%	15	let	12	let
3	leta	160	%	200	%	18	let	15	let
4	leta	200	%	250	%	21	let	18	let
5	let	250	%	300	%	25	let	22	let
1 jamski banki v tisti Občini, v ka-
Pri varčevalni dobi nad 5 let še odstotek posojila ne poveča, podaljša pa se doba vračanja posojila za vsako leto nad 5 let še za 3 leta. Tudi to je za varčevalca ugodno, saj se s tem znižajo mesečni obroki posojila in ima več možnosti za najemanje dodatnih posojil, ki jih pri reševanju svojega stanovanjskega prdblema prav gjdtovo potrebuje. Najdaljša odplačilna doba je 25 let.
Obrestna mera za privarčevani znesdk je 2 % letno, za posojilo pa 4 o/o letno.
Prenehanje varčevanja
Varčevalec lahko vsak čas prekine z varčevanjem, če se za to
odloči oziroma ima možnost kako drugače rešiiti Stanovanjski problem. O tem pismeno obvesti banko, ki mu nato privarčevani znesek z obrestmi vred v 30 dneh izplača. V takšnem primeru banka obračuna obresti po višji obrestni meri, ki velja za običajne hranilne Vloge.
Delno ohranjanje realne vrednosti namenskih hranilnih vlog do leta 1980
S 1. julijem leltos banka poveča vsakemu varčevalcu odstotek posojila, ki mu pripada po prejšnji lastvitii. Namen tega
sklepa je, da se delno ohrani realna vrednost hranilnih vflog.
Odstotek povečanja je naslednji:
varčevalna
doba
povečanje odst. posojila za:
2	leti
3	leta
4	leta
5	let in več
Ta lestvica velja tiste varčevalce, ki in do 1. j lilij a še posojilne pogodbe.
30 30 40 50
tudi za že varčujejo niso sklenili
%
%
%
%
vse
Stanovanjski stolpnici v Novi vasi
Prednosti varčevanja
Visalk, ki se odloči za varčevanje, je na najboljši poti, da bo težko pnisluženi denar gospodarno porabil. Mlad človek bi se moral za ta korak odločiti takoj po končanem šolanju in tako kot del zaslužka namenja za čimprejšnjo nabavo prevoznega sredstva, nameni en adl za stanovanje, saj ga potrebuje bolj kot avtomobil. Z lastnim varčevanjem bo pospešil rešitev lastnega Stanovanjskega problema. V kolikor bo lahko drugače rešil stanovanjski problem, z varčevanjem ni nič izgubil, saj se mu hranilna vloga Obrestuje enako kot bi nalagal sredstva na hranilno knjižico. Edino posoji-
la v tem primeru banka ne odobri, ker ga v druge namene ni mogoče porabiti kot za stanovanje.
Ena od prednosti je prav gotovo premija, ki jo prejmejo varčevalci po končani varčevalni dobi in je odvisna od višine družinskega dohodka. Premija stimulira varčevanje zlasti med delavci z nižjimi dohodki. Kaj več o premiranju namenskega varčevanja prihodnjič.
Vise informacije v zvezi z varčevanjem lahko dobi vsak v Ljubljanski banki in njenih ekspoziturah, lahko pa tudi v kadrov-sko-pravnem sektorju podjetja, v Celju, Ljubljanska 16, soba 33.
Marija Gazvoda
MOST
ČEZ
DRAVO
PRI
B0RLU
Svečana otvoritev mostu čez Dravo pri Borlu je bila za Dan republike. Most je pomembna pridobitev za ta del Slovenije, saj veže bregove dveh republik.
Most sta zgradile TOZD GO Slovenjske konjiče in TOZD Mehaniza cija. Dolžina mostu je 184 m, širina pa 10.20 m. Vgrajenega je bilo približno 2000 m’ betona.
PO SINDIKALNIH KONGRESIH
Odgovorne naloge
Težišče dela v osnovnih organizacijah
Letošnje leto mineva v znamenju raznih kongresov. Jesensko obdobje je potekalo v zvezi sindikatov prav tako v kongresnem vzdušju. Po končanih kongresih v republikah in pokrajinah je 23. novembra sklenili delo tudi 8 kongres Zveze sindikatov Jugoslavije.
Kongresi sindikatov so dali vsem delovnim ljudem Jugoslavije nove spodbude za nadaljevanje političnih akcij pri uresničevanju oblasti.
Kljub temu, da so časopisi in dnevne informativne oddaje v radllu in televiziji sprotno obveščale o dedu kongresa, menimo, da je potrebno še enkrat strnjeno prikazati naloge, ki si jih je zadal delovni razred do naslednjega kongresa.
V vseh razpravah na kongresu je prevladovalo mnenje, da lahko Zveza sindikatov izpolnjuje svoje ustavno sprejete pravice in dolžnosti, v kolikor se bodo osnovne organizacije lotile bistvenih vprašanj delavcev in stalno tor organizirano vpliValle in pripravljale delovne ljudi za sprejemanje in izvajanje političnih odločitev.
Resolucija kot sklepni dokument kongresa poudarja, da so najpomembnejše naloge sindikata:
—	nadaljevanje razvijanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter utrjevanje ustavne vloge delavcev v združenem delu;
—	uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela;
—	8. kongres zavezuje člane sindikata, da nadalje izpopolnjujejo področje delitve dohodka, da se borijo proti vsem oblikam odpora proti združevanju dela in sredstev;
—	družbeni standard delovnih ljudi mora naraščati hitreje kot osebna potrošnja, še večjo skrb pa je potrebno posvetiti vzgoji in izobraževanju delovnih ljudi.
V resoluciji je tudi poseben poudarek na nalogah sindikata pri razvijanju mednarodnega sodelovanja na znanih principih naše države in zaščiti jugoslovanskih delavcev, ki so na začasnem delu v inozemstvu.
Znane so nam smernice za delo. Politične akcije, ki bodo sledile temu pa bodo dosegle svoj namen, v kolikor se bodo vanje vključile osnovne organizacije, ki se konkretno spopadajo s problemi, nastajajočimi v praksi.
Ivo Steble
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
0000000000000000000000000000000030000000000000
POROČILO O 4. REDNI SEJI KS ZSMS GIP »INGRAD«
Franc Ramšak - predsednik koordinacijskega sveta
V sredo, 6. decembra je bila 4. redna seja KlS ZSMS. Ugotovljeno je bilo, da so bili realizirani skoraj vsi sklepi. Na podlagi glasovanja po OO smo dobili novega predsednika koordinacijskega sveta, to je Franca Ramšaka, ki je istočasno bil izvoljen tudi za predsednika dlsdiptenlslke komisije pri koordinacijskem svetu. K izvolitvi smo mu vsi čestitali in mu ob naši pomoči zaželeli veliko uspešnega dela.
Metka Tramšek je bila izvoljena za člana komisije za samoupravne akte. Sprejet je bil sklep, da se morajo po vseh OA izvesti do 25. januarja 1979 redne letne delovne konference, do 30. 1. 1979 pa KS'ZSMS.
Vsem OO bodo pravočasno dostavljeni osnutki poteka in programa delovne konference. Ob dnevu JLA, 22. decembra, bo v sindikalni dvorani proslava. Vabimo vas, da se je v večjem številu udeležite. Do naslednje seje oziroma letne konference se pripravi točen program delovanja brigade »Dani Kerkoš«.
Ponovno poživamo vse mlade, da se z raznimi prispevki Vključijo v Gasilo Ingrad — Glas mladih. Zanesljivo ima vsak povedati kaj zanimivega, zato se ojunačite in pošljite prispevke o delu, prostem času, akcijah in podobno. Naj se ne zgodi, da bi morali v časopisu pustiti prazno stran. Rok za prispevke je vsakega 5. v mesecu, pošljete pa jih tov. Ramšaku — DS Skupne službe.
Toliko o zadnji seji, v upanju in z nalogo, da sprejete sklepe uspešno uresničimo.	Bogdan Košenina
GRADILI SMO PROGO
Zdaj sem bogatejši...
V	dolini reke Bosne je utihnila brigadirska pesem. Utihnil je ropot krampov, lopat in strojev. Petindvajset tisoč brigadirjev in pet tisoč delavcev iz vse Jugoslavije je končalo delo na največji zvezni mladinski delovni akciji: Šamac — Sarajevo.
V	sedmi izmeni MDA Šamac — Sarajevo je sodelovala tudi MDB »Veljko VlahaVič« iz Celja. Brigado so sestavljali brigadirji, povečini sami mladi ljudje, zaposleni v delovnih organizacijah v Celju. Bili smo si edini v vsem, tako pri delu na trasi kot pri aktivnostih v pro stem času. To dokazuje tudi osvojenih 55 udarniških značk, katere je dobila brigada. Osvojili smo tudi trak akcije in kot brigada smo bili štirikrat redno udarni in dvakrat izredno
udarni.
Vsi mladi, ki smo sodeloval5 pri gradnji proge, smo zelo ponosni na dosežene rezutate, saij smo progo od Doboja do Zenice končali pred rdkam. Položili smo okoli 94 km železniških tirov, zgradili sedem predorov, premetali kubike in kubike zemlje in kamenja.
Ponosni na svoje delo smo se brigadirji 26. novembra udeležili slavnosti ob otvoritvi proge v Zenici. Na slavnosti smo se zbrali brigadirji iz vseh izmen in brigadirskih naselij, katere so sodelovale v akciji.
Ni mi žal za čas, ki sem ga prebil v brigadi, saj sem bogatejši za mnoge izkušnje in spoznanja, pa tudi za nova prijateljstva.
Ivan Vrenko
POTREBNA BO VEČJA ODGOVORNOST
Delati moramo vsi
Leto se preveša h koncu in zato je prav, da spregovorimo nekaj besed o naši aktivnosti v tem letu.
V začetku leta smo se na novo organizirali, izvolili vodstva, posamezne referente, itd. Samo delo je lepo zaživelo, vendar pa nas je nenadna izguba predsednika nekoliko omrtvila, s kadrovskimi spremembami, ki so zdaj potrjene pa se bo zastavljena pot dela nadaljevala.
Ob tej priložnosti mislim, da bi bilo dobro opozoriti na posameznike, predvsem na nekatere predsednike osnovnih organizacij, kakor tudi na družbenopolitične organizacije v TOZD in DSSS, ki so tudi dolžne pomagati in bdeti nad delom mladine.
Neaktivnosti so se začele porajati predvsem v TOZD: IGM Medlog, Mehanizaciji, GO Celje, GO Žalec in Delovni skupnosti sku pne službe.
Kakor vidimo, bo potrebno preveriti sposobnosti posameznih članov predsedstev, predsednikov in če ne bo drugače bo pač potrebno napraviti še določene kadrovske spremembe. Naši dosedanji uspehi, ki so prav gotovo precejšnji, nas ne morejo in ne smejo uspavati. Tega ne smemo dovoliti tudi zaradi zaživetega dela v GIPOSS, katerega smo si bili lepo zastavili.
Za nami je tudi deseti kongres slovenske mladine, ki nam narekuje veliko akcij in odgovornega dela. V tem mesecu je bil še Zvezni mladinski kongres in na osnovi obeh bodo narejeni novi programi dela. Dela bo dovolj za vse, ne samo za nekaj članov ZSMS v Ingradu.
Mislim, da moramo biti toliko samozavestni in napraviti toliko, da bomo zadovoljni mi sami, kakor tudi vsa naša samoupravna družba.
Marjan Dimnik
PREDSTAVLJAMO VAM
Zdenka Skakič - sekretar aktiva mladih komunistov
Zdenlko poznamo več ali manj vsi. Hitra je, vedno pripravljena za delo in, če je potrebno, ne hrani besed.
Vseskozi je član koordinacijskega sveta ZSM v delovni organizaciji, v TOZD Šentjur, kjer je pričela kot pripravnik, obra čunski tehnik in sedaj vodja gradbišča, so jo mladi izvolili za predsednika, sekretarja in tudi zdaj, ko je obremenjena z več funkcijami, kreativno dela, za dobro sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS Šentjur pa jo lahko samo pohvalimo.
V TOZD Šentjur so jo izvolili tudi za predsednika komisije za medsebojna delovna razmerja in sekretarja ZK. Selkrdtar madih komunistov je od vsega začetka. V sekretariatu je še pet Članov, aktiv pa deluje pod okriljem ZK na nivoju DO in več mentorjev. Mladih članov ZK je že okrog 90. To je lepa številka, toda Zdenka pravi, da mora v bodoče biti prvenstvena naloga pri sprejemu — izbira res dobrih mladincev.
Osnovna naloga aktiva mladih komunistov je izobraževanje in usposabljanje za dobro delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Aktiv organizira predavanja v razdobju meseca, meseca in pol, pre davatelji pa so družbenopolitični delavci, mladinci sami, člani ZB, vodilni delavci in predavatelji izven DO.
Program je lepo zastavljen in tudi izpeljan, toda aktivnih je žal samo četrtina. To je zaskr-

Zdenka Skakič
bljujoče in v novem programu, smernicah za delo v prihodnje, bo ena bistvenih postavk doslednejše priprave — uvajalni seminarji za potencialne kandidate članov ZK.
Zaradi neaktivnosti večine je seveda splošna slika slaba, trud vestnih mladincev pa je poplačan največkrat z grajo. Bolje delati, izobraževati se, biti za zgled vsem mladim, jedro ZSM, to je naloga aktiva mladih komunistov in ždlja Zdenke Skakjč.
Majda Tavčar
PROGRAMSKA USMERITEV DELA
Čaka nas veliko dela
Da bi lahko sproti realizirali vise naloge, ki stoje pred nami in ki so bile sprdjete na zadnjih kongresih (ZK, ZS, ZSM), bo potrebno takoj preiti k delu. Tako je bil eden od sklepov zadnjega KS tudi, da je potrebno v mesecu januarju izvesti vse de-
lovne konference. Na njih bomo kritično ocenili naše doesdanje delo ter na napakah in izkušnjah pripravili nove programe dela. Velja omeniti, da so programi dela OO, komisij ter KS že pripravljeni in bodo te dni šli v javno razpravo, spreminja-
Novi opaži - predstavitev
KORAK NAPREJ V ORGANIZA CIJI DELA
Poleg gradnje objektov po sistemu »Outinord« pridobivamo čedalje več objektov klasične gradnje v armirano-betonsiki izvedbi. To so objekti, ki bodo služili raznim namenom in potrebam.
Pri gradnji objektov iz armiranega betona so prisotna povečana opažerska dela, odnosno je povečana poraba lesa in časa. To je narekovalo, da smo se odločili in izbrali sistem opažev, ki jih želimo prikazati v naslednjih vrsticah:
Za opažen j e večjih sten smo izbrali sistem velikostenskih opažev, ki nam jih dobavlja delovna organizacija »Gradamont« Mali Idjoš. Ta sistem opažev je domača kopija opažev sistema »NOE«. Trenutno je na razpolago preko 1000 m2 opažnih površin. Vodimo jih pod oznako GM.
Opažni sistem sestoji iz posameznih elementov Sir. 2.00, 1.50, 0.50 m in vogalnih elementov. Normalna višina je 2.75, možno pa je opaže povečevati z dodajo elementov višine 1.50 m.
Posamezni elementi so sestavljeni iz RAM-mosilcev, horizontalnih gred, spojnih sredstev in opažnih plošč »bosarnk«.
Elemente lahko med seboj sestavimo s horizontalnimi nastavki in tako omogočamo opažen j e večje površine — primer enostranski opaž na hotellu Zreče je bil velikosti 8,00 x 2,86.
Pokazal se je velik prihranek na času (cca 0,40 ure/m2). Pomanjkljivosti so v slabi kvaliteti opažnih plošč »bosank«, zato se že pripravlja študija o uporabi prednapete pločevine. Velikosten ski opaži GM ,so bili dose-daj uporabljeni za gradnjo objektov: hotel Zreče, hotel Dobrna, dijaški domovi, silosi Pivovarna Laško in Osnovna šola Laško.
Za nekatere objekte (manjših dimenzij), ko ni na razpolago ali pa ni rentabilna postavitev žerjava, pa se prav Itako pojavljajo betonske stene, smo izbrali opažni sistem »SAM«.
Sistem »SAM« sestavljajo vpe-njalci in distančniki, ki so za navadni, vidni in vodotesni beton širine 10 — 100 cm. Opažne plošče su blejske dolžine 1,00 do 2.50 m. Glavne značilnosti sistema so velik prihranek pri lesu (približno 80 "/„) kar istočasno pomeni zmanjšanje transportnih stroškov, prihranek pri času (sestavljanje in razstavljanje opa-opaža je znatno manjša, ker ni ža 0,65 ure/m2), opažne plošče ni
potrebno vrtati, žeblji so potrebni samo pri pritrditvi opažnih plošč na gredice, vse to pa omogoča večkratno uporabo opažnih plošč.
Zdravstveni dom Laško je bil prvi objekt, kjer je bil sistem »SAM« uporabljen in to zelo uspešno.
Danes sistem SAM uporabljajo na gradbiščih: Poslovno-upravna zgradba Šentjur, Moteli Tepanje, hotel Rogla, Šola Dramlje, Avtobusna postaja Celje, stanovanjski nizi Kolenov graben, stolpnica Miklošičeva...
Nastdla je tudi potreba po madernizacdiji, odnosno uvedbi sistema opažev za stebre. V ta namen smo dobavili kovinske opaže izvajalca Metalelektriik iz Tuzle in sicer serijo višine 3,00. 1,50 in 0,50 m, z možnostjo regulacije od 20 do 65 cm.
Opaže za stebre sestavljajo kovinski elementi, ki so med seboj vezani z vijaki. Po vertikali se vežejo z verigo. Tudi tu je zaznaven prihranek na času in materialu. Opaže so uspešno uporabljali na gradbišču hotela Dobrna.
Pri montažnih halah je potrebno klasično pripraviti točkovne temelje za stebre. V ta namen smo razvili in konstruirali sistem kovinskih opažev, na katere je pritrjena »bosanka«. To so opaži, ki so sestavljeni iz zunanjega in notranjega opaža. Posamezni deli niso težki, tako da jih je možno ročno prenašati po gradbišču. Zunanji, kakor tudi notranji opažni elementi so skonstruirani tako, da jih je možno regulirati po potrebi. Opaži so bili prvič uporabljeni na objektu »Lesnina« v Levcu. Pri preverjanju efekta na licu mesta, opaži predstavljajo precejšen prihranek na času odnosno na materialu. Potrebne pa so še nekatere rešitve v zvezi s projektiranjem, kar bo prineslo še večje uspehe.
Z uporabo velikostenskih opažnih elementov je bilo potrebno najti rešitev tudi za opaže plošč. Način opaževanja s podpiranjem ni najboljši. Namesto norm žilnega podpiranja v zadnjem času uporabljamo »raztegljive« PON-SO nosilce ter že upeljane »YU« nosilce. Ponso nosilci imajo razpon od 2,5 do 4,5 m in od 3 — 5,5 m. Poraba materiala po 1 m2 potrebe po lesenih gredicah, podporah, žebljih in drugih drobnih materialih. Montaža in demon-taža je hitra in enostavna, s tem se prihrani pri času in denarju.
Opaženje sten z velikostenskimi opaži GM na objektu Dijaški dom Celje. Izvajalec TOZD GO Laško.
Velikostenski opaž GM, sestavljen iz treh elementov'
Novost pri tem pa so zidne konzole, ki popolnoma nadomeščajo podpiranje hrafcti pa jih je možno po višini regulirati.
Opažni sistem Hiinnebeck, ki je že precej dotrajan, bomo uporabili kot priložnostne opaže za eventueine podporne zidove in slično.
Opažni sistem SAM, velik prihranek pri lesu
Vsi prej našteti opaži so lasi TOZD Mehanizacija. Tehnične rešitve (opažne načrte) izdela za posamezni objekt služba priprave.
Kovinski opaž za točkovne temelje sistema KF
naprej v smeri boljše organizacije dela.
Prepričani smo, da smo z nabavo in izpopolnitvijo navedenih opažnih rešitev napravili korale
Sestavila: Franc Karner Franc Ferk
GLAS MLADIH GLAS MLADIH
ČAKA NAS VELIKO DELA
nje, dograjevanje v OO ZSMS. Naše nadaljnje delo bo usmerjeno predvsem v: nadaljno krepitev samoupravnih socialističnih odnosov ter uveljavljanje družbeno ekonomskih odnosov, izobraževanje, stanovanjsko problematiko, kulturno dejavnost, SLO in DS, rekreacijo in oddih, stabilizacijsko politiko, inovacijsko dejavnost, informiranje, povezovanje in sprotne naloge.
Prav gotovo pa bo osrednja naogh krepiti moč OO ZSMS. Veliko nalog je pred nami, ki
GLAS MLADIH GLAS MLADIH
so napisane in konkretizirane (rokovno in poimensko) v programih deda OO ZSM po TOZD m DSSS. Da bi pa bilo moč le-ite dosledneje realizirati, je potrebno angažiranje slehernega mladega in ne samo predsednika OO ali članov predsedstva.
Franci Ramšak
OCENA PREDAVANJA
Bilo nas je premalo
V začetku oktobra je OOZSMS DSS skupaj z odborom za izdbra-
GLAS MLADIH GLAS MLADIH
ževanje pri ZK ter odd. za izobraževanje organizirala predavanje na temo »Aktualni pdliitični položaj v svetu in položaj Jugoslavije v svetu«.
Predavatelj je bil znani družbenopolitični delavec, Ivan Semičan Predavanje je bilo zelo zanimivo in pestro.
Seznanili,, smo se z mnogimi dogodki v svetu. Talko nam je na kuncu b il bolj jasen trenutni položaj na Bližnjem -vzhodu, v Afriki, na Kitajskem, Italiji, Koroški, Španiji in še drugje. Razvila se je tudi živahna razprava. 0>b zaključku smo vsi za-
GLAS MLADIH GLAS MLADIH
dovdljmi odhajali domov.
Edina kritika bi zopet veljala udeležbi. Vse OO so bile pravočasno obveščene o predavanju in številu delegatov, ki jlih morajo zagotoviti. Od preko 100 vabljenih pa je bilo prisotnih le 43.
Vabljeni so bili 'tudi predstavniki DPO ter vodstveni delavci, prisotni pa so bili samo trije gostje. Mislim, da bi se morali resno zanimati in pogovoriti, kam vodi takšen odnos do izobraže vanja in seznanjanja, tako mladih, kakor tudi vodstvenih in vodilnih delavcev!
Bogdan Košenina
Za izobraževalno sezono
Veliko tečajev
Za tečaje le resne kandidate
Pred nami je nova izobraževalna sezona, ki jo želimo pripraviti predvsem v interesu s proizvodnimi nalogami. Predlagamo, da bi organizirati naslednje izobraževalne oblike: tečaje za razne poiklice in seminarje s strokovno in družbenopolitično vsebino.
V OZD bi bili naslednji tečaji: za PU tesarje (2 meseca), za PU zidarje (2 meseca), za PU strojnike lahke gradbene mehanizacije (2 meseca), za PU že-lezoikrtivce (2 meseca), za priu-čitev signalistov (5 dni), za priuči tev odrarjev (8 dni) in toča, za izpopolnitev žerjavistov in ostalih delavcev na dvigalih.
Izven podjetja pa bi opravljali: teste varilci, tečaje kurjači m tečaje čuvaji.
Organizirali bomo tudi tečaj za pridobitev KV kvailifilkaciilje, če bo dovolj prijav delavcev, ki bodo izpolnjevali pogoje.
Obvestila o vseh predvidenih tečajih smo že poslali na temeljne organizacije, vendar ne bo odveč, če še enkrat navedel no pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati, da lahko pridobijo ustrezno kvalifikacijo.
Za vpis v tečaj za pridobitev
PU kvalifikacije mora kandidat izpolnjevati naslednje pogdje: starost nad 20 let, odslužen vojaški rok, najmanj 5 razredov osnovne šole in zdravstveno sposobnost.
Za pridobitev KV kvalifikacije
mora imeti kandidat: tečaj za PU pri Zveznem centru v Ljub Ijani, 4 leta prakse po opravljenem PU tečaju, starost nad 20 let ali starost nad 40 let, 5 let prakse pri Ingradu kot KV delavec iin uspešno opravljen preizkus znanja.
Vsi tečaji bodo v popoldanskem času pod vodstvom Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev iz Ljubljane. Delavci naj se prijavijo na svojih TOZD, kjer bodo ugotovili, ali izpolnjujejo pogoje.
Vse temeljne organizacije pozivamo, da pošljejo prijave takoj, da bomo lahko čimprej organizirali tečaje. Z organizacijo tečajev so tudi visoki stroški, zato prijavite samo tiste kandidate, ki bodo oziroma so že dalj časa pri podjetju. Prav tako bomo s kandidati sklenili pogodbo, s katero se bodo zavezali ostati v podjetju najmanj dve leti, od dneva, ko bodo opravili izpit.
Izobraževalni oddelek
Kršitve delovne obveznosti
POROČILO SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE GIP »INGRAD« CELJE
V mesecu novembru je skupna disciplinska komisija obravnavala 36 primerov kršitev delovne obveznosti, bilo je izrečenih 15 opominov, en primer še ni zaključen, ostalim delavcem pa so bili izrečeni naslednji ukrepi:
TOZD GO CELJE
Mladen Rodič, neopravičeni izostanek z dela 4 del. dni — javni opomin; Stevo Radjenovič, neopravičeni izostanek z dela 3 delovne dni — javni opomin; Risito Kostič, neopravičeni izostanek z dela 7 del. dni — prenehanje delovnega razmerja; Šalim Hasičič, neopravičeni izostanek z dela 6 del. dni — prenehanje delovnega razmerja; Marko Arhanič, neopravičeni izostanek z dela 8 del. dni — prenehanje delovnega razmerja; Milan Tomič, neopravičeni izostanek z dela 7 del. dni — prenehanje delovnega razmerja; Ahmed Krantič, neopravičeni izostanek z dela 5 del. dni — prenehanje delovnega razmerja pogojno na 6 mesecev; Mirko Filipovič, pretep na gradbišču v vinjenem stanju — prenehanje delovnega razmerja pogojno na 1 leto.
TOZD GO LAŠKO
Medjo Mihajilovič, neopravičeni izostanek z dela 3 del. dni — javni opomin; Štefan Ceglec, neopravičeno pridobi 4 del. dni — 8 dni — prenehanje delovnega razmerja. Na pritožbo delavca je DS TOZD GO Laško spremenil sklep disciplinske komisije
na prenehanje delovnega razmerja pogojno na dobo enega leta.
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Vinko Podhraški, ponaredba bolniškega lisita in s tem neopravičeno pridobil 4 del. dni-— prenehanje delovnega razmerja pogojno na 1 leto; Boris Rebič, neopravičeni izostanek z dela nad 6 del. dni — prenehanje delovnega razmerja; Darko Šikraib-lin, neopravičeni izostanek z dela nad 6 del. dni — prenehanje delovnega razmerja.
TOZD IGM MEDLOG
Zdravko Fon j ga, neopravičeni izostanek z dela inad 6 del. dni — prenehanje delovnega razmerja; Čedo Ikič, neopravičeni izostanek z dela 3 del. dni — javni opomin.
TOZD GO ŠENTJUR
Živko Kolobarič, neopravičeni izostanek z dela 5 del. dni — prenehanje delovnega razmerja pogojno na 6 mesecev; Radivo je Petrovič, neopravičeni izostanek z dela 5 del. dni — prenehanje delovnega razmerja pogoj no na 6 mesecev; Hasan Krekič. neopravičeni izostanek z dela 4 del. dni — javni opomin; Milen ko Todič, neopravičeni izostanek z dela 4 del. dni — javni o po min.
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Leopold Zupančič, večkratno, večurno zamujanje na delo — javni opomin.
Štefka Krušič
L 2 *	
	H jP
Letošnji upokojenci so se ob koncu leta srečali na skupnem kosilu.
Prišli - odšli
Kadrovske spremembe v mesecu novembru
Novi sodelavci:
Časar Anton, K zidar; Literac Mirko, K tesar; Tabakovič Pati 11, K tesar; Grmič Mirko, PK tesar; Cvijanovič Gostimir, Mo-čič Milomiir, Nikič Savo, Pijet-lovič Njegoslav in Rakanovič Miroslav — NK gradbeni delavci — vsi za Celje.
Vajič Djordje, K zidar — za Laško.
Podhraški Jožica, gradbeni inženir — pripravnik; Delič Ha-zim, PK tesar; Bešar Esad, Filipovič Miroslav, Hu&kič Adil, Nadarevič Jasmin, Petrič Lju-ban in Radoš Anton, NK gradbeni delavci — vsi za Šentjur
Berbič Mehmed, Bilič Vah id, Djananovič Aziz, Gaši Bečir in Kovačič Aziz, NK gradbeni de lavci — vsi za Slovenske Ko nj ice.
Novak Ana, servibka in Uran kar Jožefa, čistilka — obe za Žalec.
Žugec Zvonimir, K tesar; Krivec Marija, servirka; Čauševič Kasim, Okič Enes, Mrsič Drago, Škrgič Zuhdija in Vukovič Ha-zim, NK gradbeni delavci — vsi za Ljubljano.
Kralj Martin, K zidar; Bele Anton in Čuček Stjepan, PK gradbena delavca — vsi za Rogaško Slatino.
Kuhar Nedeljko, K avtomehanik — za Mehanizacijo.
Bodo Mladinko, Mujič Redžo in Špiljak Marijan — vsi za Me dlog.
Logar Marijan, varnostni te-
Hasič Fahrudin, K elektroin-štalater in Nuč Franc, K monter centralne kurjave — za Proizvodne obrate.
hniik; Bainjac Dušanka, Vrbovšek Marija, čistilki in Hasič Ze-ir, skladiščni delavec — za Skupne službe.
Iz JLA sta se vrnila:
Milutinovič Mirko, NK delavec iz Medloga in Prevoršek Bojan, šofer iz Mehanizacije.
Na novo živi jensko pot je stopil:
Grahič Dževad iz Laškega.
Invalidsko so bili upokojeni:
DJURIČ VLADO, rojen 15. 8. 1939, PK gradbeni delavec iz Žalca. V podjetju je bil zaposlen od 26. 3. 1970 do 6. 7. 1978, oziroma 8 let. Doma je v Bosni Mladinkovina št. 52, p. 74275 Blatnica kod Tesliča.
KLANČNIK FRANC, rojen 21. 11. 1923, gradbeni delovodja iz Žalca. V podjetju je bil zaposlen od 3. 11. 1955 do 9. 11. 1978, ali 23 let. Stalno živi v Zgornjih Grušovljah št. 17, p. 63311 Šempeter v Savinski dolini.
VODOVNIK BLAŽ, rojen 1 2. 1926, PU židar iz Žalca. V podjetju je bil zaposlen od 23. 7. 1969 do 7. 11. 1978, ali 9 let. Stalno živi v Braslovčah št 49 a, p. 63314 Braslovče.
KOTNIK FRANC, rojen 29. 9. 1929, VK inštalater centralne kurjave iz Proizvodnih obratov. V podjetju je bil zaposlen od 29. 3. 1953 do 11. 11. 1978, ali 25 let in 7 mesecev. Stalno živi v Celju Zgornja Hudinja št. 47.
V JLA so odšli:
Kahvedžič Sej f ud in in Rakanovič Radoslav, NK delavca iz Celja. Grabner Pavel, elektro inženir iz Projektivnega biroja. Mladeič Petar, NK delavec; Muhič Akif, teracer; Avdič Abaz, PK žele-zokrtivec; Halimaj Mehmed, NK delavec in Spol j ar Vladimir, PK delavec — vsi iz Medloga. Dobovišek Branko, gradbeni tehnik iz Šentjurja. Šlogar Josip, Lup ret Anton, K slikople-skarja iz Proizvodnih obratov, Guntner Vlado, K zidar iz Rogaške Slatine.
Poleg navedenih pa je iz različnih vzrokov odšlo še 27 delavcev.
Pa še to: Ob delu je uspešno zaključila šolanje na Ekonomski srednji šoli v Zagrebu, Marija Žutič, čistilka v Skupnih službah. Čestitamo!
Jožica Verdnik
ZAHVALA Iskrena hvala sodelavcem in sindikalni organizaciji za darovane vence ob smrti mojega očeta in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti.
Šket Vera
ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta Franca Kregarja se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Lesni obrati na Gomilskem in TOZD Proizvodni obrati na Lavi za izraze sožalja in razumevanje v najtežjih trenutkih. Posebna hvala sodelavcem TOZD Lesni obrati in Osnovni organizaciji sindikata za darovane vence in izkazano čast na njegovi zadnji poti.
Adolf Kregat
Memorial Ivana Cijana
Šahisti Ingrada so v soboto, 16. decembra 1978 organizirali ekipno hitropotezno tekmovanje v spomin na njihovega tovariša, Ivana Cijana. Za velik prehodni kristalni pokal se je potegovalo 14 ekip iz cele Slovenije, najboljše tri pa so prejele še pokale v trajno last.
Vrstni red: 1. Ingrad I 44 točk, 2. Aero (35), 3. Žalec (34), 4. REK Velenje
(32.5)	, 5. Pionir Novo mesto (30,5), 6. Beton Zagorje (30), 7. Razvojni center
(28.5)	itd.
Dan poprej pa so se In-gradovi šahisti pomerili med seboj za posamično uvrstitev. Za prvi Cijanov memorial so pokale sprejeli Tomo Studnička, Milan Ojstrež in Franc Brinovec. Čestitamo!
Nastopilo je 16 šahistov.
V rekreaciji - kora
Ingrad v tekmovanju za »Nagrado sodelovanji boljšim pogojem množičnost pada? Potrebuj kreacije!
96
14
Turnir je otvoril glavni direktor, inž. Marjan Prelec: »To tekmovanje je posvečeno spominu na šahista, iskrenega tovariša in odličnega strokovnjaka, inž. Cijan Ivana«.
Predlani smo bili najboljši v občini na področju organizirane rekreacije, lani smo bili četrti, letos šele endjsiti. Celo v skupini »gradbeništva« nismo več prvi. Tako smo izgubili lep prehodni pokal, ki bi ga letos lahko osvojiili v traj no last ob večji zavzetosti.
Ženske ekipe so naša boljša polovica. Letos so osvojile več točk kot moški in starejši člani skupaj. Tu moramo pohvaliti marljivo organizatorko Olgo Kopitar, ki redno skrbi za množično udeležbo naših deklet. Pa tudi Tončka Pečovnik je zagreto sodelovala.
Pri nekaterih moških ekipah se je letos občutila neodgovornost organizatorjev, saj smo ostali brez uvrstitve v tistih pa-
nogah, kjer smo sicer najboljši v občinskem merilu. Zelo so
Olga Kopitar — pri ženskah napredek
razočarali kegljači in šahisti, slabo so se odrezali tudi nogometaši lin igralci namiznega tenisa. Prijetno pa so presenetili smučarjii, saj so premagali celo Nivo (kjer vlagajo v smučanje veliko sredstev in pozornosti).
V	dejavnosti gradbeništva so v posameznih panogah zmagovalci: v smučanju — Ingrad, v kegljanju — Obnova, v ‘košarki — Ingrad, v šahu — Geodetski zavod, v odbojki — Ingrad, v malem nogometu — Gradis, v plavanju — Ingrad, v namiznem tenisu — Razvojni center in v streljanju — Ingrad.
V	TRIM akcijah so največ točk v hoji prispevali planinci, pa tudi v kolesarjenju smo imeli lepo udeležbo. Najmanj je bi-Lo tekačev, zaslužijo pa priznanje, še posebej Fanika Skamon (ki je tudi naša najuspešnejša »trimašica«),
Virstni red za »nagrado sodelovanja« v gradbeništvu, kjer se točkuje množičnost udeležbe: 1. Obnova 1745 točk, 2. Ingrad 1705,
3. Geodetski zavod 1544, 4. Razvojni center 1066, 5. Gradis 805,
6. Nivo 523 in 7. Opekama 194 ‘točk
Glede na možnosti in pogoje, pa tudi glede tradicije v Ingradu, je bil letos storjen korak nazaj v množični rekreaciji. Zato niso brez osnove zahteve za po-fcllicinlim organizatorjem, saj Je v Celju že veliko kolektivov,kjer-, so uvedli to delovno mesto. Največ uspehov pa so dosegli v LIK Savinji, kjer so Skrb za -rekreacijo povezali s službo varstva pri delu.
Tudi deveti kongres Zveze sindikatov Sllovenlije je potrdil pripravljenost delovnih ljudi, da športni rekreaciji namenimo vidnejše mesto. Zato je bilo v novembru ustanovljeno društvo organizatorjev športne rekreacije, ki združuje okoli 250 poklicnih in amaterskih delavcev iz slovanskih organizacij združenega dela. Včlanimo se tudi mi.
S pomočjo številk prenesite črke levo v obrobni stolpec, kjer dobite brano navpično navzdol novoletno čestitko Potrudite se, križanka ni težka, število in višina nagrad pa to krat povečana. Podeljene bod
tri nagrade po 100.—, tri po 80.— in tri po 50.— din.
Izdaja GIF -INGRAD. Celje, v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Cevnlk, urednik Mojca Jagrlč, tehnični urednik Vlil Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo.
Tisk: -Paplrkonfekclja- KrSko.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).