Pomurski MURSKA SOBOTA, 10. JAN. 1963 Leto XV. — Štev. 1 Cena 20 din VESTNIK POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK LJUDSKI GLAS, NATO OD JULIJA 1952 KOT OBMURSKI TEDNIK, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-SOPISNO-ZALOŽNISKO PODJETJE POMURSKI TISK V MURSKI SOBOTI — UREJA GA UREDNIŠKI ODBOR. DIREKTOR, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK — JOŽE VTLD. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELET ŠT. 138 NOV DELOVNI USPEH OBRATA „HIMO“ V LENDAVI V nedeljo, 30. decembra 1962 je kolektiv HIMO v Lendavi ali Elektro industrije in splošne montaže Maribor, kakor se bo matično podjetje imenovalo v tem letu po združitvi s podjetjem TOBI iz Bistrice, imel pomembno svečanost. (Predsednik ObLO Lendava Ivan Horvat je ob navzočnosti dosedanjega generalnega direktorja HIMO Maribor Aleša Tičarja, sekretarja občinskega komiteja ZKS Jožeta Varge in drugih uglednih predstavnikov lendavske komune in matičnega podjetja HIMO Maribor odprl in izročil svojemu namenu novi obrat velikih strojev za pralnice. Predsednik DS obrata Josip Biro je v pozdravnem nagovoru izrazil veliko zadovoljstvo kolektiva, ki je ob podpori in sodelovanju ObLO Lendava in matičnega podjetja Maribor dogradil ta objekt ob sočasnem osvajanju proizvodnje velikih pralnih in sušilnih strojev, kar je pomembna pridobitev tudi za občino Lendava. Proizvodni in poslovni prostori obrata so glede na tehnološki postopek smiselno povezani med seboj; razen mehanskega, izdelovalnega in montažnih oddelkov smo videli tudi moderno lakirnico, ki jo je kolektiv zgradil v lastni režiji), njena kapaciteta pa razen lakiranja serijskih proizvodov omogoča tudi izvtnševa-rfjie uslug drugim gospodarskim organizacijam. Tehnološki postopek in na-membnost posameznih proizvodnih naprav je prisotnim gostom pojasnjeval šef proizvodnje obrata Anton Fider-šek. Ta dinamični kolektiv namreč gradi tudi veliko jekleno konstrukcijo za novo izdelovalno in montažno halo. ki je že pred dovršitvijto. Poleg otvoritve proizvodnih in poslovnih prostorov, osvojitve tehnološkega procesa pralnih in sušilnih strojev, katere smo v posameznih fazah izdelave in kot finalne izdelke opazili v obratnih prostorih, je delovni kolektiv obrata HIMO Lendava proslavil tudi uspešen zaključek gospodarjenja v 1962. letu.. V referatu vodstva obrata je bilo poudarjeno, da je delovna kolektiv dosegel več kot 100-odstotno povečanje bruto dohodka v primerjavi z letom Za ~ezkalnim strojem v sodobno opremljenem obratu loščil-ke — HIMO v Murski Soboti 1961, ko se je uspešno vključil v proizvodno sodelovanje s HIMO Maribor, čeprav je svojo prvotno dejavnost distribucijo plina in montažo pli-novodov, že v začetku 1961. leta odstopil obrtno-komunal-nemu podjetju v Lendavi. V razgovoru- z vodilnimi delavci obrata smo izvedeli, da je v zvezi z uspešno osvojitvi jo proizvodnje pralnih strojev in. centrifug ter nadaljnim o-svajamjem proizvodnje frontalnih pralnih in likalnih stro- (Nadaljevanje na 6. strani) Dan za dnem iz šole, čez dvorišče, na cesto — domov — iz zgradbe, v kateri domujejo kar tri šole: osemletka. gimnazija in učiteljišče. Kaj več o slednji pa berite na 4. strani V LJUTOMERSKI OBČINI PRIČETEK RAZPRAVE O STATUTU Te dni se je v ljutomerski občini pričela organizirana razprava o občinskem statutu. Osnutek statuta s tezami so že decembra poslali krajevnim organizacijam SZDL in podjetjem z namenom, da bi vodstva o občinskem statutu že prej razpravljala in da bi tako dosegli ‘boljšo kakovost javne razprave, ki bo potekala v ljutomerški občini ves januar. V ustavni razpravi so se nekatera manjša podjetja združevala, vendar pa menijo, da naj bi o občinskem statutu posebej razpravljali v vsaki delovni organizaciji. Zanimanje za statutarno razpravo je ob-čutno zlasti v podjetjih, saj so že decembra prihajali na občinsko vodstvo SZDL s po-budami glede izbire predavateljev. Pretekli torek so imeli seminar za predavateljski aktiv, danes pa so o občinskem statutu razpravljali tudi v klubu odbornikov ObLO. Razpravo o občinskem statutu bodo v ljutomerski občini zaključili do konca tega meseca, potem pa analizirali pobude in predloge občanov v prvi ebapi razprave. z razgovora z M. Markrabom, načelnikom oddelka za gospodarstvo ObLO Ljutomer UGODNA STARTNA OSNOVA Če govorimo o družbenem načrtu ljutomerske občine za leta 1963 — osnovne postavke tega načrta so že znane in smo o njih že tudi razpravljali v krogu komunistov — gospodarstvenikov — moramo najprej povedati, da so startna osnova za ta načrt prav lanski uspehi, doseženi v gospodarstvu občine. Ta startna osnova pa je, kot se bomo lahko tudi sami prepričali, ugodna. Lami smo v družbenem sektorjlu gospodarstva planirali vrednost proizvodnje na 4 milijarde 636 milijonov dan, po prvih pokazateljih, ki pa še niso dokončni, pa smo jo dosegli s 4 milijardami 627 milijoni dinarjev, kar je za 35 odst. več kot v letu 1961. Kaže celo, da smo načrt v tem pogledu dosegli. Največji izpad je prav v kmetijstvu zaradi znane vremenske katastrofe, vendar pa so na Vino- gommiško-živinorejskem kombinatu Ljutomer kljub očitnemu izpadu dohodka v vinogradništvu po vrednosti izpolnili svoje planske obveznost. In še nekateri drugi pokazatelji! Narodni dohodek je bil planiran na 1 milijardo 842 milijonov din dosežen pa je z 1 milijardo 720 milijonov din, (kar je 30-odst. povečanje v primerjavi z letom 1961. Osebni dohodki so se povečali za 27 odst. Lahko govorimo o pravilnem razmerju med doseženim narodnim dohodkom in osebnimi dohodki zaposlenih, zato bodo ostala dokajšnja sredstva tudi v skladih gospodarskih organizacij (o-krog 220 milijonov din). Pla- (Nadaljevanje na 6. strani) Za ureditev sob za turiste: TUDI KRATKOROČNI KREDITI Čeravno smo dobili v Murski Soboti nov hotel, ostane še kljub vsemu odprto vprašanje prenočitvenih zmogljivosti. Po manjkanje sob je posebno občutno v letnih mesecih in sezoni lova, ko prihajajo k nam lovci-tuijci. (Razumljivo je, da se zaradi sezonske prenatrpanosti ne bi izplačalo graditi nove hotele. Ta problem pa se da rešiti z oddajanjem privatnih sob. Da bi omenjeno oddajanje še hitreje steklo, je priskočila na pomoč tudi Komunalna banka, katera odobri kratkoročne kredite lastnikom privatnih sob, ki bi prišli na ta način do sredstev za ureditev svojih sob (ureditev vodovodov, sanitarij itd.). Kredite odobri lahko samo pod pogojem, da se lastniki prijavijo turistični organizaciji in se obvežejo, da o»b potrebi dajo prenočišče turistoma. Pomurska turistična zveza je seznanila vsa turistična društva v Pomurju, da lahko privatniki — lastniki hiš zaprosijo za omenjene kredite. Ker je kreditiranje ugodno, je presenetljivo, da takih prijav ni od drugod kot iz Sl. Radence, kjer je oddajanje sob že tradicija. Vsekakor hi bilo za pomurski turizem ugodno če bi se interesenti javili tudi VREMENSKA NAPOVED za čas od 10. do 20. januarja Okrog 10. januarja pričakujemo mraz s snegom in burijo. Snežilo bo v glavnem do srede januarja in še enkrat okrog 18. januarja. Po 18. ja-nuarju jasno in hud mraz. Dr. V. M. iz drugih krajev Pomurja, posebno od tam, kjer mi dovolj hotelskih sob. PTŽ TUDI USMERITEV JE VAŽNA Družbeno upravljanje se ugodno uveljavlja tudi v zdravstvu; ob tej ugotovitvi pa kajpak ne moremo mimo pomanjkljivosti in odklonov, ki jih bo potrebno Čimprej odpraviti, da bo tudi na tem področju še v večji meri zaznaven vpliv družbe, občanov in neposrednih koristnikov zdravstvenih storitev. V lendavskem Zdravstvenem domu je imel upravni odbor lani 29 sej. Preseneča zlasti to, da je večina sej trajala nad štiri ure iz česar je moč sklepati, da niso bile dovolj skrbno pripravljene. Tudi u-gotovitev, da je strokovna linija, sicer običajno predvsem domena strokovnega kolegija, često prevladovala nad linijo upravljanja, ki bi morala biti osrednja nit v razpravah in odločitvah upravnega odbora kot družbenega organa, kaže na pomanjkljivo usmeritev. Tako so o notranji organizaciji dela razpravljali v upravnem odboru kar šttrinajstterat, domala na vsaki seji pa so bili na dnevnem redu tudi honorarja. Težišče upravljanja v tem zavodu je tudi preveč na upravnem odboru, saj daje svet zavoda kot najvšji organ družbenega upravljanja v glavnem le soglasja in pristanek na v upravnem odboru že osvojene predloge. V delovanju tega sveta je občutiti zlasti odsotnost kolektivne pozornosti in skrbi poslovni politiki zavoda in kompleksnemu razvoju zdravstvene službe v okolišu. V zavodu tudi ugotavljajo, da bi spričo tega, ker nastopa kot glavni plačnik zdravstvenih storitev zavod za socialno zavarovanje, bilo prav, če bi bil ta zavod zastopan po svojem predstavniku tudi v svetu zdravstvenega zavoda. Zaskrbljujoče je tudi to, da se člani sveta in upravnega odbora zavoda, ki so izven vrst kolektiva, čutijo premalo odgovorne navzven; upravljalske dolžnosti opravljajo v glav- nem brez poročanja (denimo na zborih občanov ali na drugem mestu) in brez prave odgovornosti do tistih, ki so jim to nalogo zaupali. -sik Ugodna gospodarska perspektiva Tovarne mesnih izdelkov v Morski Soboti DOSLEDNO PO POTI MODERNIZACIJE Kolektiv Tovarne mesnih izdelkov — obrat KI K »Pomurka« — vstopa v novo gospodarsko leto z razveseljivo bilanco: 13-odstotna prekoračitev proizvodnega plana v letu 1962 pomeni hkrati znatni presežek realizacije 2,1 milijarde dinarjev. Če upoštevamo še dejstvo, da je ta obrat »Pomurke« izvozil 55 odstotkov svoje proizvodnje in svežega mesa na področje konvertibilnih valut, pač ni težko ugotavljati lepega deleža, ki ga ima ta tovarna v naši izvozni bilanci. Sicer pa pomeni letošnje leto za -Tovarno mesnih izdelkov' pravcato prelomnico. U spešno zaključena rekonstrukcija v minulem letu se bo namreč že letos bogato obrestovala — tako v smeri obsega kot kvalitete proizvodov v vseh sedmih osnovnih obratih. Tendenco porasta izvoza pa zgovorno dokazuje letošnji plan izvoza, ki je za okrog 15 odst. Višji od lanskoletnega. Razen tega je obnova tovarne omogočila kolektivu, da bo z nadaljnjim zniževanjem proizvodnih stroškov ter z racionalizacijo proizvodnje nastopal doma in na tujem brez konkurenčnih predsodkov. Težnja kolektiva Tovarne mesnih izdelkov, da bi v kar najkrajšem času v celoti vskla-dil proizvodnjo, je tula vodilo za (izdelavo novega investicijskega programa ki predvideva izgradnjo hladilnic in novega obrata za predelavo odpadnega materiala, tako imenovane kafilerije. Kakšnega pomena bo ta dopolnitev, ni treba posebej poudarjati, kajti sodobne proizvodnje v mesni predelovalni industriji si brez ustreznih hladilnih naprav ni moč zamišljati, medtem ko bo o-brat za predelavo odpadnega materiala, ki je šel doslej zvečine z odplako v izgubo, znatno povečal vrednost bruto prozvoda. Končno bo pomeni-nila ureditev kafilerije nov u-speh v prizadevanjih po kar najbolj racionalni proizvodnji. Velja tudi poudariti, da v Tovarni mesnnh izdelkov v minulem letu niso zvišali cen (Nadaljevanje na 6. strani) KI K Pomurka — obrat Tovarna mlečnega prahu v M. Soboti Na obmejnem prehodu v Gornji Radgoni, kjer je bilo ob novoletnih praznikih še posebno živahno L J UT O M E R S K A DESETLETNICA Od vsega začetka delovanja «občinske Ljudske univerze v Ljutomeru je opaziti tesno so-delovanijie med Svobodo, LU in občinskim sindikalnim svetom. Do izraza je prisilo sodelovanje predvsem pri vsklaje-vamju delovnih programov in načrtov. Že bežen pregled po programu dn načrtu za leto 1963 nam pove, da je bil ta sestavljen s skrbnostjo in pravo preciznostjo, saj je dobesedno do potankosti planirano naprej vsako predavanje, vsak seminar, vsaka akcija itd. Ideološko-politično izobraževanje Posebna pozornost bo posvečena večerni politični šoli, katera bo delovala na osnovi okvirnega programa CK ZKS. Vse priprave bo izvedel Obč. komite ZKS. Pripravljajo tudi dva seminarja I. in II. stopnje za novosprejete člane ZKS. Mladinska politična šola deluje na osnovi okvirnega programa CKLMS. Šolo Obiskujejo predvsem mladinski funkcionarji in mladi proizvajalci, ki delujejo v organih delavskega samoupravljanja Pripravlljajio tudi seminarje za-predsednike krajevnih organizacij SZDL in sekretarja o-snovniih organizacij ZKS. Tudi za predsednike šolskih odborov je predviden seminar. Za člane socialno-zdravstvenih komisij pri krajevnih skupnostih bo organiziran seminar v Občinskem merilu; zajel bo številne aktualne teme (Katere kategorije oseb so potrebne družbene pomoči. Rodbinska zakonodaja, Rejnilška služba itd.). Idejno-vzgoj. komisija Obč. komiteja LMB je izbrala terne, katere predavajo na večerni politični šoli. Program predavanji je sestavljen iz štirih okvirnih tem, v okviru katerih bodo podana potem še specifična predavanja z določenih področij. Če bi se pokazale potrebe - po spremembi programa, (bo te spremembe naredila idejno-vzgojna komisija pri Obč, komiteju LMS. BR Letos bo moški pevski zbor ljutomerskega DPD Svoboda praznoval desetletnico obstoja. V dobi svojega delovanja je zbor pod neumornim in spretnim vodstvom prof. Otona Žunca sodeloval na številnih nastopih na domačem in tujih odrih, pevskih revijah in podobnih prireditvah. Z bogato pevsko kulturo si je pridobil renome solidnega amaterskega ansambla daleč naokrog, V zboru so se znašli ljudje vseh poklicev in starosti, skupaj! 35 članov«, ki tvorijo prizadevno in složno družino, (kjer jih, pesem in glasba združujeta in peljeta k novim umetniškim dosežkom. 9 POMURSKI VESTNIK, 10. JAN. 1963 Bojan Sinko Na Novo leto popoldne je izzvenela na Radiu Murska Sobota zadnja Bojanova od-daja, ki jo je pripravil kot urednik programskega oddel-ka za pomurske poslušalce. Skrbno pripravljen program in stisk reke prijateljem, to je bilo hkrati slovo od vdanega tovariša; Bojan Sinko je umrl 2. januarja popoldne v Murski Soboti, kamor se je priselil že pred leti. Pomurjie mu je uga -jalo že spričo podobnosti, njegovemu rojstnemu kraju — (Dravskemu Središču«, kjer je preživel le zgodnja mladostna leta. Vojna vihra ga je mladega zajela v svoj vrtinec. Kmalu ga srečamo kot vojnega u-jetnrka in konično borca NOB v tujimi. Takoj po osvoboditvi pa se je Bojan lotil novinar-stva, ki mu je posvetil ves pre-ostali del življenja. Bil je med soustanovitelji prvega povoj-nega mariborskega glasila »Mariborski vestnik«, nato so-delavec in odgovorni urednik sedanjega "Večera", novinar novinar Slovenskega Jadrana v Kopru in sodelavec tamkajšnje radijske postaje, nazadnje pa je bil več let novinar »Pomurskega vestnika« in urednik programa Radia Murska Sobota. Bojana je spričo njegove vse stranske družbene in politične aktivnosti cenil ves kolektiv CZP »Pomurski tisk« in ga izvolil v osrednji, delavski, svet, njegovi najožji sodelavci pa so ga izvolili za predsednika ekonomske enote »Časopisi in založba«. Vsi ožji sodelavci so vedeli, da je Bojan teže bolan, saj ga je njegova bolezen večkrat priklenita v bolniško posteljo vendar se je znal premagovati dn se je spet kmalu z velikim elanom vrnil za svojo delovno mizo. Tako je bilo tudi tik predi Novim letom, ko se je po daljšem zdravljenju zopet lotil dela ... Minuli Četrtek, ko bi moral Bojan pripravljati redno radijsko oddajo, se je osrednji delavski svet ČZP »Pomurski tisk« zbral na žalni seji in počastil spomin nanj! in njegovo plod-no delo z enominutnim molkom. Bojan bo ostal vsem, ki so ga poznali, še dolgo v najboljšem spominu kot vzor dobrega novinarja in sodelavca! ZADNJE SLOVO V od novinarja Bojana Sinka Četrtega, januarja popoldne so na soboškem pokopališču zazveneli žalni, zvoki pihalne igodbe in naznanili, zadnje slovo od prizadevnega družbeno, političnega delavca novinarja Bojana Šinka, ki je pod težo dolgotrajne bolezni omahnil sredi velikih načrtov. Bojana so poznali in cenil mnogi, ki so vrsto let brali na straneh Pomurskega vestnika njegove tehtne prispevke ki so obsojali vse, kar je bilo napačnega, in dajali priznanje tistemu, kar je bilo naprednega in pravilnega. Mnogi pa so ga poznali tudi po njegovih sestavkih, ki jih je objavljal kot urednik programa Radia Murska Sobota. Na žalni svečanosti na soboškem pokopališču se je zbra -la velika množica ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Med njimi so (bili tudi njegovi-nekdanji mariborski sodelavci, glavni urednik »Večera« Milan Filipčič. odgovorni urednik Drago Simončič, novinarji »Dela« din njegovi najožji sodelavci iz uredništva »Pomurskega vestnika« in radijske postaje. Od Bojana Šinka se je na žalni svečanosti najprej poslovil v imemu kolektiva ČZP »Pomurski tisk« direktor Jože Vild, ki je na kratko ordisal tudi njegovo delo in življenjsko pot, o Bojanu — novinarju, pa je spregovoril še predsednik izdajateljskega sveta »Pomurskega vestnika«, Vanek Šiftar. Ob odprtem gro- bu se je v imenu aktiva novinarjev poslovil od pokojnika novinar Slavko Klinar, v imenu osnovne organizacije Zveze komunistov pa Juš Makovec. Na prezgodnji grob so njegovi sodelavci, znanci in Ob 20. obletnici herojske smrti borcev I. pohorskega bataljona na Osankarici SIMBOL JUNASTVA inspiracija enotnosti, požrtvovalnosti, borbenosti VELIKA UNIONSKA DVORANA V MARIBORU JE BILA PRETEKLI PONEDELJEK PREPOLNA UDELEŽENCEV OSREDNJE SVEČANOSTI, POSVEČENE DVAJSETLETNICI HEROJSKE. BORBE IN SMRTI I. POHORSKEGA BATALJONA NA OSANKARICI. NA SVEČANOSTI JE GOVORIL DUŠAN -KVEDER, POMOČNIK DRŽAVNEGA SEKR ZA ZUNANJE ZADEVE FLRJ Ob prisotnosti uglednih gostov, med njimi tudi nekdanjega sekretarja Pokrajinske ga komiteja KP za severno Slovenijo im sedanjega sekretarja za zunanjo trgovino FLRJ Sergeja Kraigherja, predsednika Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janka Rudolfa, člana Izvršnegajf komiteja ZKS Mitje Ribičiča, sekretarja OKZKS Miloša: Ledineka in drugih, jie navzoče najprej pozdravil predsednik Zveze združenji borcev . NOB okraja Maribor Anton Gregorčič, potem pa je predal besedo nekdanjemu komisarju II. skupine odredov NOV Slovenije in sedanjemu pomočniku državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ Dušanu Kveder-ju Tovariš Kveder je uvodoma dejal, »da bomo naše snidenje veselo proslavili. Tega nam nitii ne smete zameniiti, saj smo tudi med vojno in izgradnjo naše dežele vselej imeli smisel za vedrino. Vendar pa ima tokratno srečanje predvsem žalostno stran, Spominjamo se padlega legendarnega bataljona do poslednjega borca ... Med vojno je bilo toliko krvi, da smo otopeli, zato meniim, LOVNI TURIZEM, PROPAGANDNI FILMI o POMURJU Pomurska turistična zveza bo kljub združitvi soboškega in mariborskega okraja delovala tudi v prihodnje in bo celo še razširila svoje operativno območje na Jeruzalem, Ormož in Gomilo. Tudi lovni turizem bo odslej v njeni izključni pristojnosti — to so med drugim sklenili na seji Upravnega odbora Pomurske turistične zveze preteklo soboto v Murski Soboti. Letos namerava Turistična zveza za Pomurje ustanoviti turistična društva v vseh večjih krajih. Na seji so tudi u-gotovidi, da so dosleji porabil! premalo sredstev za turistično propagando. Zato bodo zagotovili potrebna sredstva tudi za snemanje kratkometražne-ga propagandnega filma o pomurskih turističnih zanimivostih. Tudi na glavni radgonski ulici je vsak dan živo da bo ta velika smrt dobila svoje prave dimenzije šele v prihodnjih generacijah.. V Zgodovini je malo (takih primerov. To nas z upravičenost-jo navdaja s posebnim ponosom. Prvi pohorski bataljon je postal za nas simbol. Nastala je legenda, ki bo mnogim rodovom služila za vzor... Pohorski bataljon bo inspiracija za eno-tmosfo; požrtvovalnost in bonbenost. Večna! slava borcem Pohorskega bataljona!« Po Kvedrovem govoru je Mariborska filharmonija izvedla kantato »Njegovo ime je legenda«, katero je na besedilo književnika Franceta Filipiča uglasbil Radovan Gobec. Člani Mariborske Drame so nato umetniško podali »Odihodni-co«, posebni, idelegaciji pa sta sprejeli, vence, ki sita jih ponesli v Gradec, kjer so pokopani borci I. pohorskega bataljona, in na Osankarico, prizorišče poslednjega boja Šar-hovdih junakov. V torek, na dan, ko je pred 20 leti v herojski borbi izkrvavel I. pohorski bataljon, so bile večje svečanosti tudi v Slovenski Bistrici in na Osan-jkaric V ponedeljek pa so v počastitev tega dogodka -odpili v Mariboru razstavo »NOB severovzhodne Slovenije v likovni umetnosti«. Brez bistvenih Sprememb pri izdajanju potnih listov Z ozirom na združitev okrajev v LRS je izdal državni sekretariat za notranje zadeve LRS obvestilo državljanom glede izdajanja potnih listin za prehod čez državno mejo. Iz obvestila je razvidno da do nekih bistvenih sprememb pri izdajanju potnih listin ne bo prišlo, Čeravno je prišlo do nekih sprememb. Vloge državljanov za potne liste rešuje tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora po svojem pooblaščenem uslužbencu, ki uradu- je na sedežu občine in rešuje omenjene zadeve za območje, za katero je bil dosežen sporazum s pristojnimi občinskd-mi ljudskimi odbori. Tako bo (imelo tajništvo za notranje zadeve OLO Maribor svoje pooblaščene uslužbence v orga nih za notranje nadeve pri občinskih ljudskih odborih na svojem območju. Pooblaščeni uslužbenec pri ObLO Murska Soboita bo opravljal tovrstne posle za vse občine bivšega okraja M. Sobota. Nadalje bo vidiral in izdajal tudi listine za prehod čez državno mejo, ki so predpisane s sporazumom o obmejnem prometu z Avstrijo z dne 19. III, 1953 in dodatnim sporazumom z dne-18. marca 1960. Stranke bodo tako vlagale in sprejemale rešitve pri matičnih uradih ali neposredno pri« organu za notranje zadeve pristojnega ljudskega odbora — na območju Poomurja torej pri ObLO M. Sobota. Učinkovito vzgojno prizadevanje Pretresljivo je bilo slovo od delovnega tovariša — novinarja Bojana Šinka. Na sliki: Najožji ai sodelavci na častni straži ob pokojnikovi krsti (Foto: Hochstedter) Podružnica, šoferjev in avtomehanikov v M. Soboti iz leta v leto pomnožuje število članov in jih tudi, strokovno usposablja. Na lanskem občnem zboru sprejete obveznosti so povsem uresničene.. Podružnica je v Mesecu varnosti prometa tekmovala s podružnico iz Radgone pri obvladanju cestnoprometnih predpisov. V tekmovanju' so zmagali Sobočan-ci z rezultatom 25:35 točk. Sodelovala je tudi v oddaji »Pokaži kaj znaš o cestnoprometnih "predpisih". Podružnica je izvedla testiranje vseh članov, predvsem zato, da bi osvežili svoje strokovno znanje. Opaziti je bilo, da ravno precej starih voznikov dela napake pri testiranju; v praksi so sicer usposobljeni. vendar pa je pomanjkljivo njihovo teoretično znanje. V prihodlnje bo potrebno prirediti še več predavanj o prometu, saj bo to lahko izdaten prispevek k temu-, da bomo očuvali milijonske vrednosti in obvarovali številna človeška življenja. -hš- organiizacije položili številne vence kot znak za«hvale in spoštovanja. Bojan je imel še ob Novem letu velike načrte, ki jih Je skušal kar najprej! uresničiti, vendar ga je njegova bolezen stila prezgodaj — bil je star komaj 42 let. -js- Vzorno organiziran zavod Zares vzorno organiziran zavod za poklicno usmerj-anje mladine v Ljutomeru j-e že postal v dobršni meri izhodišče za pedagoško delo. Zavod dobro- sledi klicu šolske refornme, ki postavlja pred učiteljlsike zbore in šolske odbore konkretne naloge tudi na tem pod. rčju. Zato so se v ljutomerski občini lahko lotili usmer-janja mladine v poklice povsem študiozno in načrtno. Tesna medsebojna poveza- PRIMER TESNEGA SODELOVANJA V LJUTOMERU SE ŽE KAŽEJO SLEDOVI TESNEGA SODELOVANJA MED SVOBODO, LJUDSKO UNIVERZO IN OBČINSKIM SINDIKALNIM SVETOM Program večerne politične šole za mladino noist pedagogov, intenzivno delo s starši in delovnimi ko-ilektivi, predvsem pa z otroci od prvega razreda osnovne šole je postalo sestavni del iz-obraževalnega procesa na šolah v ljutomerski komuni. Tako (kontinuirano delovanje se že (tudi bogato obrestuje; to potrjujejo tudi primeri iz prakse. OBČNI ZBORI krajevnih odborov ZB v ljutomerski občini V minulih dneh so bili v ljutomerski občini občni zbori KO ZB NOV. Zbori so bili do-, bro pripravljeni. Na njih so (bila podeljena tudi odliko vadija zasluženim borcem. Sprejeti so bill programi programi za nadaljnje utrjevanje bo-jevnišike organizacije. Pod-krepljeni so bili tudi predlogi za tesnejše sodelovanje med organizacijami ZB NOV, Zvezo VVI in ZROP. Pripravljajo pa se tudi že za bližnjo občinsko konferenco ZB. NA SOBOŠKEM OBČINSKEM URADU VSO SKRB KADROM Občinski sindikalni svet v Ljutomeru posveča veliko skrb strokovnemu izobraževanju kadrov Po perspektivnem platnu raz-voja občine Ljutomer predvidevajo povečanje proizvodnje in osvojitev noviih proizvodnih kapacitet v industriji in orbiti. Obstoječe kapacitete in pospešena storilnost bodo zahtevale predvsem dober strokovni, kader visokoikvaficira-nih, kvalificiranih in polkva-lificiraniiih delavcev. Poslovanje po načelu ekonomskih e-not in nagrajevanje po uičin-ku to misel samo še potrjujejo. Zato je Obč. SS zavzel sta jišče, da je potrebno centre za strokovno izobraževanje ustanoviti povsod tam, kjer so subjektivni in materialni pogoji za njih nemoteno funkcioniranje. Zaenkrat so se pokazale potrebe po ustanovitvi izobraževalnih centrov v naslednjih gospodarskih organizacijah: Kovinostroj Ljuitomer, Marles« Ljutomer, Mizarstvo Ljutomer, Mizarski obrat pri Ingradu Ljutomer, Ingrad Ljutomer, Obrat MTT Ljutomer, »Indo/pol« Ljutomer (k, temu centru bi bilo potrebno pri-ključeni še invalidski zavod Prlekija, šiviljski in krojaški servis Stanovanjske skupnosti Ljutomer. Poleg strokovnega in druž-bemo-ekomomskega izobraževanja po gomjih centrih bo LU Ljutomer organizirala še na slednjle tečaje: tečaj slovenskega Jezika za uslužbence javnih služb, tečaij nemškega jezika in tečaj za zamenjavo IVANJCI V soboto je bil v Ivanjcih zaključek gospodinjsko-zdrav. sitvenega tečaljta, ki ga je organizirala Ljudiska univerzi skupno z Občinskim odborom RK. Tečaj je zelo dobro uspel in je le eden izmed večjih, ki so organizirani in ki je že zaključil z delom. Ob zaključku so tečajnice, tudi praktično prikazale del svojega znanja, ki so si ga na seminarju pridobile. valute za trgovce in gostince in knjigovodski tečaj za izpopolnjevanje pomožnih knjigovodij. Posebno skrb posveča ObSS družbeno-ekonomskemu izo braževanju katerega /bodo u-veljavjli po sindikalni šoli oz. šoli za družbeno upravljanje, katera bo ustanovljena pri LU Ljutomer. V to šolo bodo sprejeti predvsem funkcionarji sindikalnih organizacij, delavskih svetov in upravnih odborov, nadalje osebe s popolnejšo šolsko izobrazbo in širšo družbeno razgledanostjo. Organizirani, bodo ‘številni se- minarji za vodilni kader v go -spodarskih organizacijah, za kadrovsko socialno službo, za predsednike sindikalnih podružnic, za (člane Zadružnih svetov KZ Križevci in Ljutomer, za predsednike upravnih odborov in svetov zdravstvenih zavodov. Pripravljen je že tudi dokončen program predavanj za prosvetne delavce in člane delovnih kolektivov. Delovni program je- zares bogato pripravljen in Če ga bodo v celoti izvedli, se bodo sadovi morati nujno pokazati v praksi. BR Zdravilišče Slaitiina Radenci bo letos pridobilo še en pomomoen objekt — zdraviliški dom. Temelje že gradijo INVENTURA NA POHODU! Težko pričakovani novoletni prazniki so za nami. Življenje se zopet normalizira in speljuje na sitari tir. In v trgovini? Ne, tu pa še ni vse tako, kot bi moralo biti. Vsaj za soboto 6. januarja ne moremo reči, da je bilo vse tako kot običajno. Ko sva se v soboto med 12. in 14. uro podala s kolegom-repor-terjem na »izvidnico«, sva lahko ugotovila, da je INVENTURA NA POHODU po soboških trgovinah. Seveda, ena so z njo opravili malo prej, drugi zopet malo pozneje. Naju s kolegom je zanimalo .predvsem, koliko trgovin je bilo tega dne zaprtih, kako je šla prodaja v zadnjih dneh preteklega leta, če so v kateri trgovini obstajali mogoče kakšni novoletni popustil!) in mogoče še kaj. Vseh trgovin seveda nisva obšla, kljub temu pa sem jih na koncu te male akcije naštel kar 30, katere so bile tarča najinega pohoda. Po resnici lahko poveva, da je bilo od navedenih 30 trgovin odprtih 19, medtem ko jih je bilo 11 zaprtih. Med temi enajstimi je na večini vhodnih vrat pisalo — INVENTURA — bile pa so tudi take, pri katerih so bile rulete spuščene, kakega naznanila o inventurah pa ni bilo zaslediti. V nekatere trgovine sva celo malo pokukala in se pozanimala, kako je potekala prodaja zadnje dni pred prazniki. V »Galanteriji« na Titovi cesti so nama povedali, da so za pocenitev nekaterih artiklov dali iz rezervnega sklada 400.000 din. Pro- daja je potekala zelo dobro, prav posebno, kar zadeva okraske. Teb so namreč imeli na zalogi trikrat več kot prejšnja leta, pa so še pred prazniki zmanjkali. Močno povpraševanje je bilo opazno tudi pri moških srajcah in drugih manjših darilih. Prodajalna »Mure« na Titovi cesti je imela od 24. do 31. decembra 10-odst. popust za vse artikle« Tudi tukaj so zabeležili večje povpraševanje, predvsem pri moških srajcah, plaščih in klobukih. Tu- v. »Železnini« (Kardoš) je bilo opazno živahnejše povpraševanje, posebno pri posodi, jedilnem priboru in drugih manjših praktičnih darilih. Malo manj so bili mogoče zadovoljni v prodajalni »Peko«, kjer je bilo povpraševanje v teh dneh zelo močno, le ponudba je bila premajhna (po krivdi tovarne). Prazniki so za nami. Za njimi bo kmalu odjadrala tudi INVENTURA — do naslednje inventure. Ekspresno reportažo sestavila BR in IJO PZ na gimnaziji - uspešno Dijaki gimnazije — člani Počitniške zveze — so za svoje sošolce ter za dijake višjih razredov Os emletne šole I. priredili dva kratit ometražna filma z naslovoma: »Vtisi iz Londona« ter »Daljni kontinent«. Dijaki so se preko teb dveh filmov seznanili z glavnim mestom Velike Britanije, z njegovimi kulturnimi ter zgodovinskimi znamenitostmi itd. V drugem filmu je prikazano prodiranje znanstvene ekspedicije na daljnji kontinent — Antarktiko iz leta 1952. Obisk je bil velik, saj si je filma ogledalo okrog 500 dijakov obeh zavodov. V okviru Počitniške zveze so dijaki imeli tudi predavanje z naslovom: Turizem v Pomurju, kjer so zvedeli marsikaj novega o domačem kraju, kar je bilo prej neznano. Z delom PZ na gimnaziji so sedaj vsi zadovoljni, saj je pretekla leta bila ta organizacija edina, ki je bila neaktivna kljub temu, da je družina PZ na gimnaziji bila prva v Pomurju. Obširen program že deloma izpolnjujejo, toda glavno bo treba storiti seveda v se-m astralnih oz. letnih počitnicah. V načrtu imajo precej izletov in če jim bo finančno omogočeno, jih bodo tudi izvedli. Kako so praznovali ? Vsako leto prirejajo dijaki ob Novem letu zabave s plesom in krajšim programom. Tako so na soboški ESS imeli zabavo že v petek zvečer. Pripravili so krajši program, nato pa so zaplesali. Bolj pestro zabavo pa so imeli gimnazijci, ki so priredili pod vod- stvom plesnega učitelja J. Martinca plesno tekmovanje. Pet parov je prikazalo prisotnim najprej standardne plese: angleški valček, foxtrot, argentinski tango in druge, nato pa rumbo, sambo, cha-cha-cha, madison in seveda nepogrešljivi twist! Šolska skupnost je udeležencem podelila tudi skromne nagrade. Na programu, ki so ga priredili dijaki sami, so se vrstile šaljive 'kronike, pevske točke itd. Sledil je ples z metlo. Gimnazijski ansambel je bil tokrat odličen! Tako je bilo vzdiušje res lepo in novemu letu primerno! Tudi (učiteljiščnifci so imeli tega dne zabavo. Niso imeli nič manj lepo in po mnenju nekaterih celo boljše kot kolegi — gimnazijci, ki so imeli zabavo v telovadnici. Tudi na ostalih soboških sred-rajih šolah so lepo in prijetno pra-znova!i. Tako so na srednji Šoli za zdravstvene delavce izvedli krajši program, nato pa so sc zavrteli ob zvokih z magnetofona, pa tudi na srednji šoli za telesno vzgojo ni bilo vzdušje nič manj prijetno. Zavedajo se svojih nalog Krajevni odbor ZB NOV mesta Ljutomer vključuje 131 članov — borcev NOV, internirancev in aktivistov. Občnega zbora so> se z redkimi opravičljivimi izjemami u-deležili vsi člani. Člani so na občnem Zboru ostro obsodili gnusno početje ustaških skupin v Zahodni Nemčiji in u-mor narodnega heroja Momčila Popoviča. Izčrpno analizo o delu je podal predsednik KO ZB NOV Ciril Rajb; njej je sledila živahna razprava. Ugotovili so, da je bilo delo organizacije v minulem letu aktivno. KO ZB je uspel čez leto dokončno urediti spomenik padlim borcem in talcem za svobodo na ljutomerskem pokopališču. Člani so sodelovali na številnih proslavah, manifestacijah in javnih prireditvah. Skrbno so pripravili tudi proslavo ob Dnevu borca, 4. julija. Niso pa bili zadovoljni s svojim delom v zvezi z rešitvijo sta- V POČITNICAH — SMUČARSKI TEČAJ Di jaki Sredn je šole za telesno vzgojo iz Murske Sobote se pripravljajo na 14-dnevni smučarski seminar, ki ga bode organizirali med Zimskimi šolskimi počitnicami. Tečaj, ki spada v redni pouk, bodo iz-vedli na Peci in Smrekovcu; udeležili pa se ga bodlo dijaki II. letnika. Poleg učnega programa samega seminarja imajo v načrtu tudi pestro kultur-no-zabavno življenja. V prostem času bodo pripravljali, (izdajo dveh samostojnih pesniš-kih zbirk in nove številke gla-isrla Trepetlike, 5 člansika ekipa, ki se namerava spustiti s splavom v mesecu juliju ali v avgustu po Muri, pa se bo teoretično nepopolmjevala in pripravljiala na svoje potovanje. MURSKA SOBOTA Poleg ostale dejavnosti se šolska zadruga na Srednji šoli za telesno vzgojo ukvarja tudi z lzdajo glasila Trepetli ke. Da bi bila dela izvršene kar najbolj kvalitetno, bodo v kratkem organizirali krajši seminar za I. (letnik iz tehnike razmnoževanja, za drugi letnik pa bodlo pripravili tečaj za .barvne odtise in linoreze. V načrtu imajo, izdelavo nekaj linorezov, ki je ih bodo poizkušali prodati nekaterim gospodarskim organizacijam. V kolikor bodo Uspeli in si u-sitvarili kaj sredstev, ibodo ta namenili za obisk Planiškega tedna v Flahdici:. novanjskega vprašanja za člane ZB NOV. Na splošno je namreč v Ljutomeru aktualen problem stanovanj, kar pa bo trajalo še nekaj (časa. Vprašanje prekvalifikacije priznavanja delovne dobe ze-lo počasi rešujejo) za Člane ZB. Tudi zdravstveno stanje borcev je precej Šibko. V ta namen bo nujno izvršiti anketo še pri onih članih ZB, ki doslej še niso bili anketirani. Občinski ljudski odbor je minulo leto dodelil v obliki dotacij premalo sredstev organizaciji ZB, čemur je deloma vzrok katastrofa (toča in poplave) v ljutomerski občini. Kljub temu pa bo v bodoče moral ljudski odbor zagotoviti več sredstev v te namene. Mnogim članom ZB je potrebna tudi finančna pomoč. Ob občnem zboru je predsednik občinskega odbora ZB NOV Stane Novak podelil 20 članom odlikovanja za zasluge za narod in medalje za hrabrost. Večletnemu predsedniku KO ZB NOV mesta Lju-tenier Cirilu Rajhu pa so za njegovo aktivnost izrazili posebno priznanje. Izvoljen je bil novi upravni odbor in delegati za občinsko konferenco. Sprejetih je bilo tudi več sklepov za nadaljnje delo ZB v Ljutomeru. fs VEČ RAZUMEVANJA DO PONESREČENCEV V -Pomurskem vestniku ste objavili poročilo o nesreči, ki se je pripetila 15. decembra 1962 na cesta Murska Sobota—Gornja Radgona. Pri tej nesreči je bil navzoč tudi voznik osebnega avtomobila 1 MS 14-71. Ta voznik pa ni hotel sodelovati pri odstranjevanju posledic te prometne nesreče, pa čeravno je šlo za življenje pokojnega mizarja Lipiča. Na kraj nesreče je prispel tudi .poklicni voznik A. K. iz Gornje Radgone. Imenovani je imel tovorno vozilo, vendar pa ga ni mogel obrniti, zato je prosil voznika osebnega avtomobila, naj gre takoj obvestit reševalno postajo; temu vozniku pa ni bilo mar za že udomačeno pravilo, da je potrebno ponesrečencem pomagati ob prometni nesreči. Ta voznik je samo pogledal in dejal: »Saj vozi iz nasprotne smeri drugo vozilo, pa naj kar njegov voznik obvesti o nesreči.« Vprašajmo se, ali je tak voznik še sploh vreden, da sodeluje v javnem prometu. Voznik osebnega avtomobila MS 14-71 je tudi poklicni mizar in bi bila njegova dolžnost, da kar dvakrat pomaga svojemu sotovartišu. Upam, da v prihodnje ne bo. več takih voznikov, ki ne bi pomagali ponesrečencem oh tako hudi prometni nezgodi. Stefan Hozjan CENE 'SVINJSKIM KOŽAM PRENIZKE Pred kratkim sem v »Kmečkem glasu« bral sestavek, v katerem piše avtor o Tovarni usnja Kamnik in njenih izdelkih iz svinjskega usnja. Iz članka je moč razbrati, da so izdelki omenjene tovarne visoko kvalitetni in močno iskani tudi na tujem tržišču. Zmogljivost tovarne pa zaradi pomanjkanja surovin ni v celoti izkoriščena. Zdi se mi, da je odvečno vprašanje, zakaj je ponudba svinjskih kož tako nizka. Odgovor tiči namreč v prenižkih odkupnih cenah svinjskih kož. Cene — pa tudi o-sebni dohodki — blagu so se v zadnjih letih znatno dvignile, odkupne cene svinjskih kož pa so ostale enake kot pred nekaj leti (dvignile so se samo za 10 din). Zato je za zasebnega proizvajalca pač ugodneje, da spremeni svinjsko kožo v klobaso in jo poje, kakor pa da bi jo prodajal po ceni, katera je z ozirom na tempo časa v zaostanku. Se Vam ne zdi, da bi dvig odkupnih cen povečal ponudbo svinjskih kož? S. F. S. N. Vogričevci Isjiaim se tudi tako zdi. Izgle-dia pa, da mislijo pri KOTEK-SU drugače. JE TAKO POČETJE PRAVILNO Pred dnevi me je iznenadilo vabilo mladinskega aktiva/ ki obstaja nekje na Goričkem; vsebina pa je sledeča: »Mladinski aktiv »xy« bo priredil v nedeljo 30. decembra 1962 veliko plesno veselico v prostorih osnovne šole . .. podite stari in mladi. Za dobro kapljico poskrbljeno«. Vprašamo se lahko, ali ni dolžnost vodstev aktivov, da skrbijo za pravilno usmerjanje mladih, da se poslužujejo takih oblik dela, ki so za mladino koristne in za katere se bo mladina zainteresirala. Zdi se mi, da je v tem primeru naisprotno: mladina sama toči alkoholne pijače, jih vabi k pijančevanji! itd. Dezider Obal Talko početje vsekakor ni pravilno. Zdi pa se nam pra vilno, da bi namesto xy navedli , polno imeaktiva. Drugič tudi takih dopisov ne bomo obravnavali. TEŽAVE OKROG AVTOBUSA Občani ob progi Ivanjci — Rad-gena se sprašujemo, zakaj smo v zgodnjih jutranjih urah brez av-tobusne zveze z Radgono. Učenci moramo ponavadi peš do Radgone in šele potem z avtobusom do Murske Sobote. Tudi delavci in u-siužbenci niso na boljšem. Redni avtobusi sc čestokrat prenapolnjeni in nas zaradi tega pustijo na postaji. Nam ne bi mogel priskočiti na pomoč »Remont« iz Radgone, ki ima v garaži prost avtobus? Ž. L. Kot smo izvedeli, vam »Av-toremomt« ne bo mogel pnisko-tčirtri na pomoč. Pač pa lahko pričakujete razumevanje od Avto prometa Maribor. »TO PA TISTEMU POVEJ« (V »Borovu« M. Sobota) Ker sem v izložbi opazila lepe zimske čevlje, sem vstopila z namenom, da kupim en par. Ker so bili prodajalci v živahnem razgovoru, se zame nihče ni zmenil. Ker je razgovor trajal le malo predolgo, sem se obrnila k pro-da*alcu s prošnjo: »Oprostite prosim, mi lahko pokažete ženske zimske čevlje?«. Ker se tudi sedaj ni nihče zmenil zame, sem vprašanje ponovila še enkrat. Ne da bi me pogledala, je prodajalka pokazala s prstom na drugega prodajalca, rekoč: »To pa tistemu povej«. »Zapoved« sem izvršila , Ko sem drugemu prodajalcu povedala svojo željo, me je nejevoljno pogledal in me z besedami: »>Ja, to pa tam dobite« napotil k prvi prodajalki. »Hvala lepa in na svidenje!?« sem še povedala — mislila pa sem si svoje. Marija. Skrilec Prav imate! Marsikdo bi se moral pri item zamisliti. VSAKODNEVNI VOZAČI BREZ PREDNOSTI?! Avtobusi na naši progi so vsak dan tako natrpani, da stojimo potniki kot vžigalice v škatli. To se ponavlja iz dneva v dan. Mladina mora zgodaj vstajati, ker obiskuje šole, (ki so oddaljene tudi do 16 km. Potrpežljivo čakajo avtobus, saj upajo, da jih bo čez dve-tri minute rešil zmrzovanja. Slednjič prispe avtobus. »Do naslednje postaje (do Bogojine) poidite peš, mi pa pridemo pozreje po vas« reče sprevodnik, ki sprejme? samo dva ali tri potnike. Tako zamujajo naši dijjaki dragocene šolske ure. Vsekakor se mi zdi, da bi mesečniki morali imeti prednost. Sprašujem se, če se to stanje res ne da izboljšati. Mica Nemec I. letnik Medicinske SS Da se izboljšati. Pravzaprav je boljše, če rečemo, da se je to stanje že izboljšalo. Na Av-teibum-sm prometu. Maribor, robovalnica M. Sobota, so nam povedali, da so 17. decembra 1962 odprli novo progo Lendava — Ljubljana z od-bodrim iz Lendave ob 4.20 uri. Tipamo, da je sedaj vse v re- SILVESTROV VEČER V ROGAŠOVCIH? Tudi pri nas v Rogašovcih se je kulturno-prosvetno društvo pripravljalo na silvestrovanje. Bilo ie vsega dovolj — namreč alkoholnih pijač in nekaj za pod zob. 2e pred šesto uro je bila dvorana polna radovednih ljudi. Obisk je bil torej številen. To je razumljivo, saj se je govorilo, da bo na sporedu pester program in prihod dedka Mraza Z darili. Zal je bilo popolnoma drugače. Samo nekaj minut pred pričakovanim nastopom smo izvedeli, da ne bo s spo- redom nič. Ostalo nam je torej — sam, vino. Morda se boste vprašali, kdo je tega kriv. Pravilen odgovor se glasi: »Tega so krivi voditelji kul-turno-umetniškega društva, kateri so se s svojo »motorizacijo« oddaljili z Rogašovec, vso skrb okrog silvestrovanja pa so pustili učiteljici R. M!« V bodoče si želimo, da takih ljudi ne bi voLili v društvena vodstva. Mladinci pa si želimo in smo pripravljeni pomagati in sodelo- vati pri kulturno-prosvetnem društvu, saj smo zainteresirani na tem, da zaživi oder v polnem tempu. Navedeni sestavek objavljamo z doterano rezervo, ker pi-sec ni bil podpisan s celotnim imenom. V bodoče takih dopisov več me bomo objavljali. Uredništvo Razplet kongoške krize Zadnje dni prihajajo z Konga, mlade arfriške republike, ki se od svoje proglasitve krčevito bori s svojimi notranjimi problemi in kronično boleznijo podedovano še iz ča-sm kolonialne vladavine Belgijcev. ki se še dandanes ne morejo povsem sprijazniti s tem, da smo v dvajsetem stoletju. ko bijejo tudi v Afriki začne ure že preživelim in tud novejšim oblikam kolonialnega izkorščania tamkajšnjih ludštev. Ohrabruječem vesti, ki kažejo na to, da bo iz-mučenemu iv. Gospodarsko skraivo oslabljenemu kovgoš-kemu narodu naposled vendarle uspelo čeprav s pomočjo svetovne organizacije OZN, napraviti konec katanški secesiji in si utreti bolj zanesliir va pota k notranji enotnosti in gospodarski razporeditvi dežele. Če že govorimo o kronični bolezni, mislimo predvsem na močno plemensko razdvojenost ki so jo kolonizatorji v času svoje vladavie v Kannu še posebno možno podvihovali da bi tako lažje držali prebujeno ljudstvo k tlom. v odvisnosti od slojih gospodarskih a-vetitnv. ki so bili najmočnejši izraz njihove »civilizacijske misiie« prav v gospodarsko najmočnejši pokrajini — Ka-tangi, odkoder šo prek mednarodne čeprav pretežno belgijske družbe »Union M:nier-re« črpali bogate profite iz tamkajšnjih rudnik v in podjetij. Spregledati nemire? ne kaže dejstva, da so prav v Katana zelo bogata nahajališča urana in drugih strateških surovin, kjer se da seveda tudi zelo dobro zaslužiti spričo sedanje konjukture na tržišču hladne vojne. Notranja enotnost Konga in sožitje med posameznimi plemeni sta torej močno navzkriž z gospodarskimi interesi mednarodnih kapitalističnih krogov, čeprav sta hkrati tudi edini imperativ za kongoš-ko ljudstvo v borbi za državno neodvisnost, notranjo konsolidacijo in nacionalni gospodarski napredek. Prav zaradi tega je ta borba tako težavna. dolgotrajna in tudi povezana s tolikšnimi notranjimi pretresi. Čeprav ie za sedaj še težko napovedati, ali bo sedanji kongoški razplet, v katerega je, kot kaže. tokrat brez omahovanja in z vso odločnostjo, brez iskanja kompromisov s katanškim secesionistom Čom-bejem. posegla s svojimi oboroženimi kontingenti tudi Organizacija združenih narodov} pripeljal tudi do dokončne likvidacije te kongoške kronične bolezni, vendar pa drži eno: akcija OZN bo ta proces prav gotovo pospešila, kar je tudi pomemben korak naprej k odločnejšemu zbiranju resničnih nacionalnih sil današnjega Konga, ki so s. tragično smrtjo prvega predsednika kongoške vlade Patrica Lumum-be doživele težak udarec h, gospodarskemu in političnemu pa tudi k zmagi zunanjepolitične usmeritve neangažiranja. za katero se je sedanji Kongo odločil tudi z udeležbo na beograjski konferenci. Aktivno podpiranje tega procesa pa pomeni Hkrati tudi uničujoč u-darec zadnjim in trdovratnim ostankom koloniaizma v tem delu Afrike. PRIZNANJE U TANTU V New Vouku so objavili skujpmo pismo vlad SZ in ZDA glavnemu tajniku OZN U Tanntu z dne 7. januarja letos, ki sita ga podpisala prvi namestnik ministra za zunanje zadeve SZ Kuznjecov in stolni predstavnik ZDA pri organizaciji Združenih narodov Steveoson. V pismu je rečeno, da obe vladi izražata zahvalo za vse napore, ki jih je U Tanit vložil v času resne krize na Karibskem območju. Nadalje izražata mnenje, da sedaj ni-več nujno potrebno, da bi ta problem ostal še na dnevnem rediu varnostnega sveta, Kljub temu, da se obe strani Se vedno nista sporazumeli o vseh problermh. Vladi SZ in ZDA namreč upata, da bosta uredili še preostala nesoglasja Vr bo pr smevalo k zmanjšanju splošne napetosti. V New Yorku so objavili tudi pismo premiera Castra- U Tamtiu, v katerem so podčrtana nasprotja med Kubo in ZDA. Pismo prav tako govori o razlikah v (glediščih Kube .in Sovjetske zveze o rešitvi tega problema. POMURSKI VESTNIK, 10. JAN. 1963 Izložbe — ogledalo ponudbe 3 Jaka Dica OB DVAJSETI OBLETNICI POSLEDNJE BORBE POHORSKEGA BATALJONA Borci I. pohorskega bataljona so si konec decembra 1942 postavili zimsko taborišče pri Treh žebljih v bližini Osanka-rice na» Pohorju. Že 8. januarja 1943 pa so Nemci taborišče obkolili. V zadnjem veličastnem boju je padel ves bataljon. Na kraju te velike tragedije so leta 1959 postavili spomenik, za dvajsetletnico pa je pripravilo ZZB NOV Maribor (proslavo, ki je bila 7. januarja 1963 v Mariboru 8. januarja pa na kraju zadnjega boja Pohorskega bataljona na O-sankarici. V spomin padlemu Pohorskemu bataljonu objavljamo odlomek iz knjige Franceta Filipiča »Pohorski bataljon«, ki bo letos izšla pri založbi »Borec«. O poslednjem bojiu Pohorskega bataljona pripovedujejo domačini takole: »7. januarja 1943 navsezgodaj smo zaslišali po cesti izza Oplotnice čudno rjovenje. Fri-sluškovalii smo na oknih in pragih. Ne da bi. videli, smo vedeli, kaj to pomeni. Od O-plotnicve pri Lukanji so usta-vdUi in šli dalje pes v Planino Pred vsemi se je plazil doma -čin-izdajalec, ki je poznal vse steze lin je Nemce neopaženo privedel dio utrjenega podzemeljskega taborišča Pohorskega bataljona v Ibližini gozdarske bajte na Osankarici. Istočasno so pritisnili esesovci iz ruške in slovenjgraške strani ter tako vsi skupaj sklenili- o-Ikrog taborišča močan obroč. Obkoljeni bataljon na umik ni mogel misliti, zato je sprejel borbo. Nastalo je silovito streljanje, ki je trajalo kake tri ure, nakar je vse utihnilo. V naši vasi, dobro uro oddaljeni od tega mesta, smo s strahom pričakovali, kaj bo iz tega. Težko slutnja je legla v srca. Morda ne bomo nikoli več videli naših nočnih obiskovalcev, ki so nam takoli lepega povedali in nam obetali, da si s skupnimi močmi priborimo svobodo. To slutnjo sta potrdila dva drvarja, ki sta vsa preplašena prehitela v vas in pripovedovala, kako so ju Svatbi ves dan stražili blizu kraja, kjer je bila borba, potem pa priselili, da sta na saneh vozila mrtve Švabe v Lokamo. Pravila sta, kako so se Švabi bahali, da so pobili vse partizane. Tega nismo mogli verjeti. Saj vendar ni mogoče, da bi Pohorskega bataljona ne bilo več. Da zvemo resnico, smo krenili naslednji dan na kraj borbe. Videli smo strašen prizor. Vsevprek po snegu so ležala krvava, razmrcvarjena trupla. Starega Sar ha smo spoznali po njegovi dolgi bradi. Nedaleč od njega sta ležala sinova. Skoraj vsi so imeli razbite glave, ker so Švabi streljali z dumdumkam. Nekaj partizanov je bilo slečenih, ker so ji im vzeli obleke. Nekaterim so porezali prste, ko so jim snemali prstane. Taborišče je bilo prazno in razmetano. Po bite Švabe so že prejšnji večer odstranili. V borbi s Po-horsikrm bataljonom je poginilo nad 200 esesovcev. Z grozo sirno ogledovali razmrcvarjena trupla, Švabi, pa so se divje režali in nam dopovedovali, da se bo tako zgodilo z vsakim, ki bo samo ponesli! na partizane. Fotografirali 90 mrtve partizane, češ tako se zgodi, tistemu, ki se upa postavil jati po robu velikemu rajlhu. Neki Kokol, izprijenec, ki se je udinjal Hitlerju kot žan-dar, se je širokoustil in razlagal: »To je bila divja borba! Tako zagrizene bitke in tako malo strahu pred smrtjo še nisem nikoli videl. Streljali in kričali so kakor obsedeni. Ce bi nas ne bilo toliko, bi nam slaba predla. Nisa pa nisi jim mogel do živega. Da vidiš, kako je tale stari kričal in tale k..., — pri tem je pokazal na dekle, v kateri smo spoznali Sonjo, doma nekje iz Ruš —je bila kot razdražena zver. Kar pokonci je skakala od smreke do smneke in streljala. Ko se jie znašla v tesnem obroču naših, so jo pozvali na predajo. Živo bi radi dobili. Ona pa je vrgla bombo naravnost na gručo. Istočasno pa je tudi sama poginila. To vam rečem, če bi se vsi Nemci takole borili, kakor so se tile tukaj, bi kmalu imeli ves svet v rokah. Jurišali so in prebili tri obroče, četrtega pa niso mogli več. Ko jih je ostalo še kakih deset in so videli, da jim preti, da jih ujamejo žive. so zapeli in se končali z zadnjimi bombami.« Bogat vzgojni progfam na roditeljskem sestanku Učiteljišča v Murski Soboti OBOGATENI Z NOVIMI SPOZNANJI 0 VZGOJI Kljub precejšnjemu mrazu se je v drugi polovici preteklega meseca zbralo na roditeljskem sestanku na Učiteljišču okoli 200 staršev. Prišli so, da se temeljito seznanijo z učno-vzgojnimi uspehi svojiih otrok, dapridobe za domačo vzgojo potrebne napotke, da povedo razrednikom nekaj o značilnosti svojih otrok, da se pogovorijo o nadaljnjem izboljšanju pogojev za učenje. Najprej so dijaki zaigrali nelkaj krajših skladbic na klavir ju in violini, zapeli nekaj pesmi v duetu. Tako so se starš! nekoliko seznanili z doseženim znanjem s področja glasbene vzgoje in petja. Nato je ravnatelj učiteljišča Ivo Švare seznanil starše z dedovanjem učiteljišča v tem šolskem letu. Živo jiim je predo-čil nekaj najpomeanbnejših vzgojnih vprašanj, pa tudi naloge družine in učiteljišča. Ob koncu šolskega leta 1961-62 je po opravljenih popravnih izpititi? izdelalo 93 odst. dijakov, razreda ni izdelalo 7 odst. dijakov. Od vpisanih 360 dijakov ni izdelalo razreda 24 d lijakov. V šolskem letu 1962-63 je ob prvi redovalni konferenci padlo ki odst. dijakov, izdelalo je 76 od-stetkov dijakov. Rezultata prve redovalne konference kličejo dijake, starše in profesorski zbor, da strnejo vse sposobnosti in možnosti za dosedanje čimbolj učno-vzgojnih uspehov ob zaključku prvega polletja. Učenje je naporno duševno delo, ki ga zmore dijak le, če je za to primerno razpoložen, motiviran. Napačno je, če dijak čaka z učenjem do nastanka ugodnega raz- položenja. Ugodno razpoloženje za učenje nastaja med učenjem samim, zato je potrebno, da dijaki redno, načrtno in zavestno pristopajo k učenju. Učiteljski poklic je s svojimi vrednotami in lepotami dijakom kot cilj učenja zelo učinkovit motiv za vztrajno, tudi uporno obvladovanje težav učenja. Zanimanje staršev za učne uspehe otrok in sodožlvljanje šolskega življenja dijakov razvija v njih umevanje učnih nalog učiteljišča. Starši, ki doživljajo s svojim sinom ali hčerko vrednote u-čiteljskega poklica, ju z razgovori in pripovedovanjem, s svojim pozitivnim vrednotenjem izbranega učiteljskega poklica tudi raz-polože ali motivirajo za vztrajno, poglobljeno učenje. Pri učenju dijaki kaj radi opuščajo preverjanje stopnje znanja. Preverjanje stopnje znanja poteka v prostem pripovedovanju do-umljene in prisvojene snovi. Znanje, ki ga lahko dijak podaja v samostojno oblikovanih stavkih, zadostuje za šolo. Nekateri dijaki še tudi preradi prepisujejo domače naloge. V domačih nalogah uporablja dijak prvič v šoli pridobljeno znanje in ga tako še nadalje in bolje osvaja. Dijaki, ki sami ne izdelujejo domačih nalog, opuščajo lepe možnosti učenja. (Nadaljevanje na 6. strani) GRE ZA LIK NAPREDNEGA UČITELJA Nekaj misli iz delovnega programa učiteljišča v Murski Soboti. ★ Učiteljišče v Murski Soboti, Id je ponovno začelo delovati v šolskem letu 1958-59, je v tekočem letu doseglo razvitost. V 14 oddelkih je vpisanih 457 dijakov. Od teh se 52 usposablja tudi za poučevanje na dvojezičnih šolah Pomurja. 91 dijakov petih letnikov je na enoletni učni praksi na o-snovnih šolah. V sklopu učiteljišča deluje tudi oddelek srednje vzgojiteljske šole za odrasle, kjer pridobiva kvalifikacijo 30 še nekvalificiranih moči. Medtem, ko je v tri prve letnike vpisanih 110 dijakov, jih je v treh četrtih 91. Ti bodo v smislu učnega programa za štiriletno učiteljišče ob koncu letošnjega šolskega leta opravljali diplomski izpit, prav tako pa oni, ki so letos na učni praksi. Tako bo učiteljišče koncem šolskega leta dalo Pomurju okoli 180 učiteljskih abiturien-tov. Osnovna delovna naloga dijakov in profesorjev ob sodelovanju in pomoči šolskega odbora, staršev, političnih in družbenih organizacij je uresničevanje učno-vzgojnega programa. Uresničeni učno-vzgojni program naj odseva v kakovosti doraščajoče učiteljske generacije, ki bo na slednjih desetletjih uresničevala vzgojne naloge naše razvijajoče se socialistične družbe. Zato naj ima absolvent učiteljišča predvsem naslednje kakovosti: naj je sproščena napredna osebnost, ki ima močno težnjo po nadaljnjih spoznanjih, harmonično pripravljenost svojih sposobnosti za izživljanje v učno-vzgojnem delovanju na šoli, izven nje in na sebi, svojo usmerjenost sil on poklicnih sposobnosti pa naj obnavlja in dopolnjuje z aktivnostjo na družbenem in drugih področjih. Absolvent učiteljišča mora imeti poleg usposobljenosti za izpopolnjevanje učno-vzgojnih nalog šole jasno socialistično idejno orientacijo, ki mu jo poglablja tudi široka sodobna splošna izobrazba. Temeljito mora biti seznanjen z našim družbenim razvojem -na področju gospodarstva, kulture, znanosti in prosvete, družbenega samoupravljanja itn. Odlike materialističnega svetovnega nazora naj z opazovanjem in proučevanjem življenja ter z lastno aktivnostjo nenehno poglablja. To mu bo pomenilo u-čirtkovito optimistično vzpodbudo za čim boljše izpopolnjevanje poklicnih in ostalih nalog v življenju. Za dosezanje navedenih kakovosti učiteljiščnikov so velikega pomena osebnostni liki učnih moči na učiteljišču. Strnjena oznaka lika profesorja na učiteljišču prikazuje tega kot progresivno harmonično osebnost, ki obvlada svoje učno-vzgojno delovanje, pri čemer upošteva dialektične principe razvoja, spremenljivosti, nasprotij ter kvalitete povezanosti z dijaki in ostalimi ljudmi ter Ima taktično doslednost v usmerjenosti svojega delovanja med dijaki v šoli in izven nje. Smotrno aktiven mora biti zlasti pri doseza-nju zavestnega sodelovanja z dijaki in pri njihovi rasti v notranje svobodne, aktivne in progresivne^ zavestne ter vsestransko s« razvijajoče učiteljske osebnosti. Uresničevanje teh kakovosti dijaka in profesorja pa zavist od mnogih objektivnih in subjektiv-niih pogojev. Sem bi lahko prišteli materialno stanje šole, urejenost učnih prostorov, socialne razmer« in zdravstveno stanje dijakov, pro- (Nadaljevanje na 6. strani) LJUTOMERČANI SE PRIPRAVLJAJO NA VELIKO PROSLAVO V ljutomerskem delavskoprosvetnem društvu Svoboda se Že pripravljajo na proslave, ki so na vidiku ob letošnjem Tednu mladosti, občinskemu prazniku in odkritju spomenika uglednemu slovenskemu skladatelju Slavku Ostrecu. Kot predvidevajo, bo osrednja prireditev 25. maja v Veržeju, skladateljevem rojstnem kraju. V pritprave so se vključile vse društvene sekcije. Tako se moški pevski zbor pripravlja na samostojen koncert, prav tako tudi godba na pihala. Pionirski pevski zbor Svobode, ki združuje mlade pevce z obesi osemletk, že tudi pridno vadi za nastop na osrednji občinski reviji pionirskih pevskih Zborov. Dramska skupina bo naštudirala dve dramski deli: Samorastnike in Hišo na robu .mesta. Obe drami režira Stane Kralj. Sekcija za klubsko in družbeno življen-mjie pripravlja razstavo slikar-jev-amaterjev. V okviru društva deluje tudi ženski pevski zbor, samostojen ženski pevski zbor pa so na pobudo društva ustanovili tudi v obratu MTT. Kaže, da so priprave za letošnjo osredinijo pomursko kulturno manifestacijo, Osterčevo proslavo, že v polnem teku, pri čemer bodo prav gotovo dmedi prvo besedo prav ljutomerski kulturniki. -sk- DIJAKOM ESŠ NI ŠLO Na zadnji javni mladinski radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« v Ljubljani so se pomerili v znanju dijaki ESS Iz M. Sobote in Industrijske šole iz Ruš. Iz studia je bila direktna telefonska zveza s šolo v Soboti, kjer se je (kljub pozni uri zbralo v telovadnici precej dijakov, da bi bodrili svoje kolege v Ljubljani in jim pomagali. Prva tema je pokazala, da dijaki ESS zelo dobro poznajo in spremljajo dnevni tisk; s pravilnimi odgovori so zbrali 15 točk, dijakom iz Ruš pa se je pri zadnjem vprašanju zataknilo, tako da so imeli Sobočanci malo prednosti. Za drugo prosto temo so sl Sobočanci izbrali Kulturne spomenike v Pomurju. Ker na prvo vprašanje niso znali odgovoriti, so jih Rušani dohiteli, saj so bili v temi Vsemirje dobro podkovani. Novost te oddaje pa je bila tretja tema, kateri so dali Sobočanci naslov »Kaj kdo zmore«. Program, izvedel ga je tamburaški zbor, recitacija in skeč pa od dijakov iz Ruš ni dobil popolnega priznanja, saj so bili gledalci v dvorani nezadovoljni. Rezultat na tablici 29:28 za Ruše. Kot zadnja tema je bila na vrsti Latinska Amerika, ki je odločala o zmagovalcu. Sobočanci so namesto, da bi se borili v finišu, popustili in količi rezultat je bil39:33 za Ruše. Tako se je poleg Gimnazije morala tudi ESS posloviti od nadalj-nega tekmovanja in prepustiti mesto boljšim. Lajči Pandur — Kmečka rapsodija, olje RAZSTAVA STARIH TUJIH SLIK RAZSTAVA SLIK STARIH TUJIH SLIKARJEV (DO LETA 1800), KI JO JE PRED DVEMA LETOMA PRIREDILA NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI, JE PRI NAS DOMA IN V TUJINI VZBUDILA VELIKO POZORNOST. ZA VEČINO SLIK SO ZBRALI NADROBNE PODATKE IN SLIKE RESTAVRIRALI TER JIH TAKO REŠILI NADALJNJEGA PROPADANJA. Nar-odna galerija ima v načrtu še tri podobne razstave. Ena takih bi bila v letošnjem letu. Na njej bi prvič zbral vsa pomembnejša dela, ki so zdaij na ozemlju slovenske Štajerske. Nekatera dela, ki bi bila razstavljena, so že evidentirana po javnih zbirkah (Pokrajinska muzeja v Mariboru in Murski Soboti, Mestna muzeja v Celju in Ptuju) oz. cerkvah in samostanih. Ker pa želi Narodna galerija pred- staviti javnosti tudi tista mnogoštevilna dela, ki jih hranijo privatni ljubitelji u-metnosti, prosi Narodna galerija vse lastnike slik, ki sojih naslikali tuji slikarji okrog leta 1800 in se zdaj nahajajo na ozemlju sedanjih okrajev Maribor in Celje, da jih za čas razstave ljubeznivo posodijo Narodni galeriji. Ta prevzema vse stroške v zvezi s transportom umetnin v Ljubljano in nazaj, po event. dogovoru pa tudi stroške restavriranja u-metnd-n. Obenem NG s pismenim dogovorom zagotovi vsem lastnikom, da bo poskrbela za varen transport, skrbno rav- nanje s slikami in da jih bo po končani razstavi nepoškodovane vrnila lastnikom. Obenem bodo vse izposojene slike za ta čas zavarovane pri Zavarovalnici v Ljubljani. Laistniki umetnin naj prijave o svojlih slikah sporoče naravnost Narodni galeriji v Ljubljani, Prežihova 1, p. p. 432. OBISKATI SO DOM POČITKA Dijaki ESŠ v M. Soboti o-biščejo pred pričetkom vsakega novega leta Dom počitka v Rakičanu. Tako so tudi ta dan pred Novim letom priredili v njihovem domu pester enourni program. Program so izvajali tamburaši, dali pa so tudi nekaj recitacij. Prisotni so bili navdušen, saj so slišali same stare prekmurske pesmi, ob Katerih so se opomnili svojih mladostnih let. Med programom so starčki prejeti praktična darila, ki so jith v ta namen zbrali dijaki s prostovoljnim delom. V zahvalo pa so zvaj-alcem programa priredili okusno malico. -fr- OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE Kakor poročajo, bo Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Ljubljana tudi letos organizirala že tradicionalni partizanski pohod Ob žici okupirane Ljubljane v spomin na herojsko borbo slovenskega glavnega mesta v času okupacije. Ta velika borbena in športna manifestacija bo 12. maja 1963 v Ljubljani. Tudi letošnji partizanski pohod Ob žici okupirane Lju-bljaine bo imel m-ainifestativno in tekmovalno obeležje. Ma-nifestaitfvmi pohod za moške, ženske in mešane ekipe bo na 15 km dolgi progi. Moške ekipe bodo tekmovale na 25 km dolgi tekmovalni progi, medtem ko se bodo ženske ekipe pomerile na 15 km dolgi progi. Na programu je še štafeta 5 krat tisoč metrov za moške ekipe srednjiih in vajeniških šol. Kot na vseh teh prireditvah doslej, bodi lahko tudi v letošnjem pohodu Ob žici okupi- rane Ljubljane sodelovale e-kipe vseh osnovnih družbenih in strokovnih organizacij, šol, odredov, enot pred vojaške vzgcije, Ljudske milice in Jugoslovanske ljudske armade. Za posamezne pohode so določeni tudi starostni in drugi pogoji za tekmovalce. Prvou-vršeene ekipe Zveze borcev NOV v obeh kategorijah tekmovalnega pohoda in zmagovalna ekipa v štafeti bodo o-svonile naslov »Zmagovalec partizanskega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1963« in plaketo zmagovalca v trajno last. Pričakovati je, da se bo tradicionalnega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane letos u-deležilo tudi večje število tekmovalnih skupin iz Pomurja. PIONIRJI-LUTKARJI V KANČEVSKI ŠOLI Na osnovni šoli v Ka-nčev-cih so pionirji lansko jesen izvedli akcijo za nabiranje sadežev. Med drugim so nabirali kostanj; nabrali so ga večjo količino in za njega pre -jeli tudi praktično darilo. Iz L:ubljane so dobili lutke, s katerimi bodo prirejali lut- kovne predstave. Za Silvestrovo so uprizorili lutkovno igrico "Rdeča kapica« in jo na željo vaščanov še dvakrat ponovili. Učitelj Jože Pojfoič se zelo zanima za to dejavnost in jo tudi prilagaja tamkajšnjem razmeram. POMURSKI VESTNIK 10 JAN 1963 »Razvalina življenja« na odru v Pečarovcih Detajl portala soboškega gradu, v katerem bo v prihodnje na razpolago več prostora za kulturne ustanove Mladimiski aktiv v Pečarov-cih je prejšnjo nedeljo uprizoril na domačem odru dramo »Razvalina življenja«. Tega resnejšega dela so se lotili pred dobrim mesecem, kaj.ti vse do tedaj ni bilo o delu mladih vaščanov bolj malo slišaiti. Zanimivo je tudi, da so se na odru pojavili sami mladi gledalci, ki želijo tako vsaj delno nadoknaditi dejavnost pred leti zelo aktivnega kul-tumoumetniškega društva Matej Bor. Upajo tudi, da se bodo zbrali le stari igralci in se predlstavili s kako primerno Mladij Pečarovčani (bodo z igro gostovali tudi v Meščan-cih in drugih' sosednjih vaseh. Lajči Pandur — V zidanici, olje Miško Kranjec je že napisal dosti knjig in z marsikaterim romanom tudi presenetil javnost. Za njegove romane niso samo značilna pestra izbira vsebine pač pa tudi struktura romana. In v tem je tudi posebnost tega njegovega doslej najbolj avtobiografskega romana. V romanu Mladost v močvirjti v nekoliko sličnem stilu kot v romanu Povest o dobrih ljudeh prepleta precej trpke spomine iz svoje mladosti in vasi s sedanjimi živimi vprašanji in problem? človeške družbe. Marsikdo ne bo- verjel, vendar še danes je resnica, da je v Veliki Polani nadmorska višina za cca 30 cm nižja kot n. pr. v Murski Soboti, da je še sedaj v Crensovcih in Lendavi več sto hektarjev zemlje zamočvirjene in skoraj popolnoma nekoristne. Iz te pokrajine se dvigajo posamezne osebe tega romana, tukaj živita Miškov oče, mati, brat Lojz, Vanek in Nad, šolsk-upravitelj Pater, ki s svojstveno pedagogiko vbija otrokom v glavo madžarsko domovino, tukaj živijo grofovski oskrbniki z logarji ih tukaj so mnogi težaki, ki delajo za drva, za travo ali skoraj nikdar za denar. Vsi ti ljudje živijo v romanu s svojimi pravimi: priimki in Miško tudi za vsakega pripoveduje, pod kakim imenom ga je že oživel v svojih objavljenih delih. V to mladost so močno vtkani tudi pomembni, doslej skoraj nepoznani zgodovinski dogodki: vtrenje in akcije teh prebivalcev, ko »delajoč revolucijo v Beltincih in v Veliki Polani. Bravec občuti odmev Oktobrske revolucije po prek (murskih vaseh, kjer se med drugimi brez vsakega obzira bogateli. Židje, ki pa so bili skupno z grofi tudi .nacionalno najbolj izolirani od prebi-vavcev vasi. V romanu močni lirični opisi vzbujajo vedno nova raz trušlijanija, misel nese naprej ali nobenih zaključkov ne vsi-ljujejio. Bravec sledi pisatelju allli večkrat pa mora obstati sam pred svojim ogledalom in razmisliti. Tu in tam se ustavljata skupaj bravec in pisatelj in oba gledata svoje obraze med drugimi, včasih pa obstane vsak zase, da reši vzkipelo vprašanje. Vsako poglavje v tem romanu je v glavnem zaključena celota ali vse pa tesno povezuje iz leta v leto močnejši riftem življenja malega človeka, ki vedno zavestneje sega po že slutenem cilju. Roman Mladost v močvirju je zelo iskrena avtobiografija pdsatetjla Miška Kranjca, življenjepis njegovih domačih in stvarnost nekdanje, zdaj že hitro umirajoče preteklosti Velike Polane. Po branju romana Mladost v močvirju bo postalo marsikaj iz Miškovega življenja in ustvarjanja razumljivejše in marsikatera že napisana stran jasnejša, nekoliko bližja: bil je iskren do življenja v krajih, ki j|ih pač nismo spoznali ker ni bilo časa aili prilike. Mladost v močvirju Obsežen program Ljudske univerze v Murski Soboti Osrednja skrb družbeno ekonomskemu izobraževanju Program Ljudske univerze v Murski Soboti za sezono 1962-63 ne zasluži posebne pozornosti le zaradi obsežnosti zastavljenih nalog, ampak tudi zaradi dokaj težavnih pogojev, v katerih opravlja ta pomembna družbena institucija svoje poslanstvo. Pomanjkanje stalnega kadra je slej ko prej osnovna težava soboške LU, slabe prevozne možnosti pa kažejo nujno potrebo po nabavi ustreznega vozila. Brez tega je namreč delo na obsežnem področju, ki ga pokriva soboška LU, zares težavno in marsikatera naloga neizvedljiva. Med izobraževalnimi področji LU v Murski Soboti je razen splošnega in strokovnega izobraževanja ter poljud-noznanstvenega izobraževanj a deležno posebne skrbi družbe-no-ekonomstoo področje. Na prvo mesite v obsežnem programu diružbeno-ekon omskega izobraževanja je uvrstiti najprej seminarje, ki Jih prireja LU za organe upravljanja v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Doslej so izvedli 6 enodnevnih seminarjev za vodlstva delavskih svetov, u-pravnih odborov in sindikatov ter posebej za omenjena vodstva ustanov. V zadnjem času pa so priredlili že več semi-narjiev za celotno članstvo delavskih svetov in za sindikalna vodstva v nekaterih podjetjih. Najbolje so se obnesli tako razširjeni seminarji v podjetjih Pomurski tisk in v Ajgroserviisu, v prihodnjih dneh pa bodo prirediti tak tečaj tudi v KIK »Pomurka«. Med naloge soboške Ljudske univerze sodi tudi program družbeno-ekonomskega izobraževanja na podeželju. Ta zajema predvsem kmetijsike zadruge. Samo za zadružne svete bodo do konca sezone priredili šest seminarjev. Omembe vredna je tudi u- gotovitev, da je delo soboške LU iz leta v leto kvalitetnejše. Prvič zaradi lastnih izkušenj in ne nazadnje spričo pritegovanja zunanjih sodelavcev. Niso redki primeri, da so med predavatelji te LU tudi sodelavci iz Maribora in celo iz Ljubljane. Končno je deležno večje skrbi soboške LU tudi podeželje. Skupno z organizacijo Rdečega križa z Zavodom za gospodinjstvo itd. prirejajo čedalje več predavanj za po-, deželsko prebivalstvo. Vendar se LU ne omejuje zgolj za strokovna predavanja, ampak prireja za vaško prebivalstvo tudi politična predavanja, kar zasluži posebno pohvalo. Kolegij upravnikov ljudskih univerz v Pomurju se je prav tako izkazal za primemo obliko medsebojnega sodelovanja teh instituciji. Prav tej obliki sodelovanja gre zasluga, da LU v Pomurju uspešneje rešujejo razne probleme. Nove knjige in revije NOVA OBZORJA REVUA »NOVA OBZORJA«, KI JO ZA ZVEZO MARIBORSKIH KULTURNIH DELAVCEV IZDAJA ZALOŽBA OBZORJA V MARIBORU, SE LAHKO ZA RAZLIKO OD OSTALIH SLOVENSKIH REVIJ PONAŠA Z VRSTO IZVIRNIH PESNIŠKIH IN PROZNIH DEL SKORAJ V VSAKI ŠTEVILKI. Prve, dvojne številke šestnajstega letnika revije izvirna proza ln poezija sicer ne krasita v tolikšni meri, kot ponavadi. Kljub temu je po tej strani dokaj pestra. Zastopajo jo Smiljan Rozman z odlomkom ROZALIJA, POKOPALIŠČE IN TEVŽ, Nada Gaborovič s prozo VODE NE TEKO NAZAJ in Fran Roš s SOSOLCI od proze ter Niko Grafenauer in Neža Maurer s poezijo. Prevedeno literaturo predstavlja Ivo Andrič s prozo HELENA, ZENA, KI JE ni v prevodu Toneta Potokarja. V -rubriki KNJIŽNE NOVOSTI ocenjuje France Forstnerič zbirko Polemiziranja o problemu mentorske revije še ni konec. To nam dokazuje tudi tretja številka »Problemov«, ki prinaša vrsto člankov s to vsebino. Avtorji te so Miško Kranjec (VARUSTVO ZA VSAKO CENO), Boris Paternu (K POLEMIKI OKOLI »LITERARNEGA MENTORSTVA«), Janez Dokler (RAHLOČUTNI MATERIAL ALI LJUDJE), Matjaž Kmecl (MENTORIZEM V AKCUI) ter U-redništvo (KORAK NAPREJ). Več strani kot tem polemičnim zapisom pa je v tej številki »Problemov« posvečenih izvirni prozi, ki jo predstavljata Vita Varl s prozo PUNČKA NE JOČE VEC in Gitica Jakopin z RIBO. K iz- TREPETLIKA Učenci soboške Srednje šole za telesno vzgojo so nam za Novo leto pripravili veliko presenečenje. Poleg tega, da so četrto številko »Trepetlike« napolnili z najrazličnejšimi zanimivimi prispevki, med katerimi je največ proznih sestavkov, so listu dodali še PRVI VODIC PO MURSKI SOBOTI. Tiskani vodič, ki ga je pripravil Evgen Titan, je nedvomno že davna sanja in želja marsikaterega Sobočana. Vodiču je v listu priložen še seznam ulic in cest ter obrazložitev številk, ki na zemljevidu predstavljajo najvažnejše objekte v mestu. KURIR C E K S peto številko »Kurirčka« smo že v novem letu. Lahko beremo nadaljevanje zgodb iz prejšnjih številk (Titovi tankisti, Zgodbe kurirja Tinčka, Milčetove potegavščine), prav tako pa nekatere nove. Zanje so poskrbeli naši pisci partizanskih in drugih zgodb Tone Seliškar je napisal zgodbo SINEK JE PRAZNOVAL SVOJ ROJSTNI DAN, Mile Pavlin NEPRIČAKOVANA DARILA, Vida Brestova PRVI SNEG NA KOROŠKEM, Lojze Županj ZGODBO O PRAŠIČU, DESETIH BRZOSTRELKAH itn. Stane Terčak je opisal življenje Alojza Gradnika EROS — TANA-TOS.Ivan Mešiček DVE DISERTACIJI (Franceta Bernika »Liriko Simona Jenka« in Borisa Paternuja »Estetske osnove Levstikove literarne kritike), France Forstnerič pesniško zbirko »Trepetlika« Jožeta Šmita itn. Posebnost »Novih obzorij« so tudi stalna poročila o publikacijah založbe »Obzorja«. V tej številki poročajo o šestem letniku knjižne zbirke Nova obzorje, pesniški zbirki »Odsevi samotnega jutra« Viktorja Konjarja, romanu Claudea Roya »Nesreča ljubezni«, Andrč Gidea »Pastoralni simfoniji« itn. -jo- P R OBLE MI vimi prozi bi lahko še prišteli dve drobni satiri iz šolskega lista »Mladinec«, ki ga izdajajo na H. gimnaziji v Ljubljani. Poezija je v tej številki dokaj šibka. Predstavljajo jo PESMI Branka šomna in MONOLOGI Viktorja Konjarja. V reviji naletimo na nekaj prevodov Zofia Natkovvska NA DNU in ZA ŽELEZNICO ter Wrighta Millsa (NEMORALNOST VIŠJIH KROGOV).. Na koncu je še Brede Pogorelčeve SLOVENSKI PRAVOPIS 1962, ocene in poročila. Likovna priloga tretje številke »Problemov« so TIHOŽITJA in ŠTUDIJE Milana Rijavca. -Jo- Druga pomembnost v tej številki »Trepetlike« je sestavek Istega avtorja »ZIMSKI ŠPORT IN REKREACIJA V POMURJU«. V sestavku so poudarjene potrebe po tovrstnem športu in rekreaciji v Pomurju, pa tudi nakazane nekatere možnosti za njun razvoj. Pravzaprav tu ne bi mogli govoriti o razvoju, saj zimski šport in rekreacija v Pomurju nista še niti v povojih. Tako je članek bolj krik, ki poudarja, kako važno je to vprašanje ln da bi končno že bil čas, da razmišljamo o njem. -jo- narodnega heroja Franja Vrunča-Buzde, Jože Zorn pa objavlja zapisek o akademskem kiparju Zdenku Kalinu. O Gvajani, britanski koloniji na zelenem otoku piše Miran Ogrin. V »Kurirčkovi torbi« se Je kot ponavadi spet nabralo precej pisem. Bralci »Kurirčka« tako spet objavljajo vrsto spominov iz obdobja narodnoosvobodilne borbe, kakor so jih zapisali po pripovedovanju svojih staršev, sorodnikov ln znancev. V »Kurirčkovem cicibanu« sta objavljeni dve zgodbici in sicer Josipa Ribičiča M ARKE C RIŠE in MARKEC BERE. -jo- NAŠ INFORMATOR Te dni je Izšla druga novoletna številka »Našega informatorja«, glasila CZP »Pomurski tisk«. Poleg uvodnega članka urednice Marice Sikerjeve in nekaterih prl-godnih novoletnih prispevkov prinaša še druge zanimive članke. Bela Brglez piše o problematiki investicijskih izgradenj, Tibor Luthar poroča o izpopolnitvi letnega načrta in o družbenem planu za prihodnje leto, Marjeta Orl je prispevala sestavek »Naši na- ročniki — o naših izdelkih«, novi zakon o socialnem zavarovanju ln bolniške Izostanke v podjetju komentira Olga Cemeka, o ustavni razpravi v podjetju piše Slavko Klinar itd. V tej številki so tudi redne in zanimive rubrike »Razmišljamo — predlagamo — vprašujemo — odgovarjamo«, »Tribuna mladih«, »Naši vojaki nam pišejo«, »Družbena kronika«, »Naša kronika« in »Drobne vesti«. -jo- (Nadaljevanje) Nadaljujem naj kar s tem, kar o aktivnosti Partije v tem obdobju ugotavlja Kardelj: »V tem času je bila KPJ na čelu borbe ljudskih množic za o-brambo Jugoslavije pred hitlerjevsko agresijo in je zahtevala, naj se vzpostavijo vsaj najosnovnejši pogoji, da bi narodi Jugoslavije mogli nuditi agresiji odpor. Med najvažnejše pogoje te vrste je vsekakor spadala tudi zahteva, da naj se uresničijo najosnovnejše demokratične zahteve ljudskih množic, brez česar si je nemogoče misliti, da bi bili narodi Jugoslavije sposobni ustvariti potrebno enotnost za tako težko borbo«. (Kardelj na IH. kongresu Osvobodilne fronte 27. aprila 1951, Ljudska pravica, štev. 101, z dne 29. aprila 1951). Najprej naj Klopčiču odgovorim na njegove najvažnejše pripombe, to j« pripombe, zakaj nisem omenil obeh partijskih konferenc 1934. leta in Ustanovnega kongresa KPS leta 1937. Značilno je, da teh pripomb v prvi recenziji ni. Klopčič dobro ve, da sem o obeh konferencah in o Ustanovnem kongre-KPS že pisal, tako tudi v »Vprašanjih naših dni« leta 1950, štev. 10 ln 11, strani 151 do 156 in 172 do 174 v prispevku z naslovom Razmah slovenskega ljudskega gibanja po partijskih konferencah 1934. leta, in v tiskopisu »Razvoj progresivnega ljudskega gibanja v Sloveniji med dvema vojnama«, o katerem je France Klopčič na mojo željo napisal pripombe (med drugim me je tudi iskreno prepričal, da frakcionaštvo slovenskemu delu partije iti toliko škodova- lo, kakor sem to dokazoval). V tej okrog 140 tipkanih strani obsegajoči razpravi (brez pripomb in pregleda tiska) je v IV. poglavju: »Akcije po partijskih konferencah 1934. leta« in v VH. poglavju »Razmah slovenskega ljudskega gibanja po Ustanovnem kongresu KP Slovenije«, posvečenih kar preko 45 strani. Ce France Klopčič nima kopije pripomb, ki mi jih je dal k »Razvoju progresivnega gibanja v Sloveniji med dvema vojnama«, si naj še enkrat pogleda ta tiskopis v zgodovinskem oddelku CK KPS in naj pove, če je spremenil v taki meri svoje mnenje tudi o tej razpravi, kakor o razpravi »Mesto Partije v slovenskem političnem življenju v letih pred drugo svetovno vojno.« Nalogo določiti »Mesto Komunistične partije Slovenije v zgodovini slovenskega naroda« pa je že pred menoj in Klopčičem opravil Boris Ziherl (»-Mesto KPS v zgodovini slovenskega naroda« Vprašanje naših dni 1947, str. 377-380, Ljudska pravica 1947, str. 90, Koledar OF 1948, str. 52-54), zato Je bilo vsekakor odveč ponovno pisati o velikem pomenu Ustanovnega kongresa KPS, pač pa je bilo treba določiti mesto Partije v Slovenski Ljudski fronti v dobi pred ustanovnim kongresom In v letih 1938—1941, kar sem opravil že prej. (Glej »Naša sodobnost« 1953, štev. 4 in 11). Tu sem naletel na velike težave prav zaradi o-pr e delitve skupin, navedenih na strani 48 pod 1, 2 in 7. Čeprav se Klopčič v prvi recenziji ob to ni spotaknil, ugotavlja v drugi recenziji: »Pisec našteva, katere opozicijske skupine so se sporazumele s Komunistično partijo za skupen nastop. Med te opozicijske skupine šteje pisec tudi »legalno delavsko levico«, ki jo pojasnjuje v opombi 4 na strani 48: Sestavljajo jo: Skupina okrog »Ljudske pravice«, to je »v bistvu partijska skupina«, nadalje skupina okrog »Delavskega obzornika«, »ki je v imenu Partije propagirala enotnost delavskega razreda«,- in navsezadnje razne mladinske skupine na čelu z glasilom »Mlada pota«, »ki ga je pokrenila Partija«. Ko torej razvozlamo, kaj je »legalna delavska levica«, ugotovimo, da so to pravzaprav skupine Partije. In tedaj logično sklepamo: pisec piše, kako so se med raznimi opozicijskimi skupinami tudi komunisti sporazumeli ... s komunisti.« Sedaj šele vidimo, kako potrebno je bilo nekaj napisati o Slo-venski ljudski fronti s Komunistično partijo na čelu. Klopčič namreč ne dojame specifičnosti ne ta- kršno si je pač sam zamislil, toda pri nas ni šlo vse po tuji šabloni. »Ljudsko pravico« je na primer bralo — ne po mojih podatkih — okrog 60.000 bralcev, od teh jih je okrog 20.000 pismeno protestiralo proti njeni prepovedi, čeprav so zaradi lega bili preganjani, naročnikov pa je bilo marca leta 1936 okrog 6.000 (ker je bilo takrat teže priti do dinarja, kakor danes). Med množico 60.000 bralcev »Ljudske pravice« je delovalo — številka je več kot približna — največ 100 članov Partije. Podobno razmerje je bilo v skupinah okrog »Delavskega obzornika« in »Mladih potov«. Torej ne drži Klopčičeva trditev, da so se »komunisti sporazumeli s komunisti«, čeprav sta si dva člana Partije pridobila pri pripadnikih Ljudske pravice tak ugled, da sta bila pooblaščena za pogajanja s skupino Slovenske zemlje in Bojevnika ter podpisala dne 24. novembra 1935 znani »Celjski dogovor«. Druga pa je stvar, če sem upo- rabil za svojo misel napačen izraz. Na to sem sam opozoril s temle: »Za skupine pod 1, 2 in 7 uporabljam na več mestih ne popolnoma pravilen izraz »legalna delavska levica« (konec mojega citata I. K.). »Pridobitev takega članka naj bi sprožila diskusijo med zgodovinarji. Diskusija naj bi vplivala na razčiščenje pojmov in pogledov, naj bi obračunala s pomanjkljivostmi. To je važno In nujno!« (To je drugič citirano mnenje iz prve Klopčičeve recenzije.) Ali je Klopčič kaj doprinesel k temu razčiščevanju? Nasprotno! Lahko rečem, da je že razčiščene stvari skušal močno skaliti. Ce je bil France Klopčič v svoji prvi recenziji iskren, in to bi moral biti kot zgodovinar ln kot komunist, bi bila njegova dolžnost, da k »razčiščevanju pojmov in pogledov« sam člmveč prispeva, saj je imel za to dve leti časa. Vzroka za tako Klopčičevo obnašanje ne vem, sam Klopčič pa dobro ve, da sem mu do izida njegove druge recenzije priznal, da ima tudi izvirne in uporabne misli pri rekonstrukciji zgodovinskih dogajanj, saj sem ga, kakor izhaja tudi iz tega odgovora, večkrat prosil za mnenje glede dogajanj v letih 1920—1930. kratnih jugoslovanskih, ne slovenskih razmer in hoče vse spraviti v okvir prokrustove postelje, ka- IVAN KREFT DVE RAZLIČNI RECENZIJI ISTEGA AVTORJA O ISTI RAZPRAVI Dve različni recenziji POMURSKI VESTNIK, 10. JAN. 1963 Miško Kranjec — MLADOST V MOČVIRJU, rpman. Izdala Pomurska založba v Murski Soboti, decembra 1962. Nadaljevanja iz prejšnjih Nov delovni uspeh jev po (programu maitucnega ipodjetja delavski svet slklenil, da bo obrtno-komunalnemu podjetju s 1. januarjem 1963 odstopil (tudi, ves instalacijski oddelek, ki je dosedaj obsta-jia v obratu kot del bivše dejavnosti lendavske Plinarne. Raizen instalacijske dejavnosti je obrat HIMO odstopil o-brtino-tkomuinainemu podjetju ituidi strokovne kadre z orodjem in potrebnm materialom; tako je omogočil, da se laihko instalacijska dejavnost tudi v ikomunailnem podjetju nadalje razvija. Že 15. decembra je bil Komunalnemu podjetju odprodan poslovni objekt o-bratat I.. ki ga je kolektiv zgradil v rekordnem času 1961. leta. Na skupni svečanosti so bila izročena priznanja in nagrade petim članom kolektiva, ki so dopolnili 10-letno nepretrgano zaposlitev pri podjetju ali sedanjem obratu HIMO v Lendavi. Prav ganljiva in spontana je bila zahvala s poslovitvijo delovnega kolektiva Obrata HIMO od dosedanjega generalnega direktorjia Aleša Tičarja. ki je prevzel odgovorno dolžnost na Gospodarski zbornici združenih okrajev Maribor in Murska Sobota. Priznanje in zahvalo za sodelovanje in pomoč pri razvijanju obrata HIMO v Lendavi sta A-iiešu Tičarju iztekla tudi predsednik ObLO Lendava in u-pravnik Obrata«. (Med prijetnim kramjanjem s člani kolektiva smo tudi izvedeli, da je proizvodni in finančni plan obrata HIMO v 1963. letu za 25 odst. večji, kot je znašala dosežena realizacija v lanskem letu, zato smo jim Ob odhodu zaželeli še več delovnih uspehov pri nadaljnjem osvajanju proizvodnje in (prizadevam iu za še boljšo kakovost izdelkov. Ob zaključku svečanosti), ki je hkrati bila obračun dela in naporov kolektiva v preteklem letu, je sindikalna podružnica po Dedku Mrazu obdarila otroke članov delovnega kolektiva. B. M. Gre za lik naprednega učitelja bleme družin, iz katerih ti Izhajajo, njihova stanovanja in družbo. Pomembna so tudi učila, knjižnice, delovni in samouprava šole, ter odnosi med dijaki in profesorji, profesorji in ravnateljem, odnosi in stališča šolskega odbora, ustanovitelja šole, prosvetnih in družbenih forumov do učiteljišča, odnosi Svetov za šolstvo pri občinskih ljudskih odborih ter javno mnenje občanov o dijakih in učnih močeh učiteljišča. S progresivno aktivnostjo dijaki in profesorji uspešneje obvladajo težave in ovire pri učno-vzgojnem delu, z nadaljnjo aktivnostjo pa razrešujejo nasprotja med pasivnostjo' in aktivnostjo, med osebnimi in šolsko-družbe-nimi interesi, med težnjo po dominaciji in piilagojevanju skupnosti, med zaostalim in naprednim prepričevanjem, med stališči meščanske in socialistične morale, med nazorskim idealizmom in materializmom. Pri razreševanju navedenih in ostalih nasprotij v dijaku in profesorju se razvijajo in krepe kvalitete socialističnega moralnega idealizma. Te kvalitete pa se kažejo v prizadevnosti, požtr-vovalnosti in predanosti socialistični družbi in njenemu napredku. V tekočem šolskem letu bo šol-j siki odbor učiteljišča med ostalim razpravljal trudi o sprejemu delovnega načrta šole za leto 1962-63, izpopolnitvi pravilnika o notranji delitvi dohodka in osebnega dohodka, izpopolnitvi pravil Šole, sprejemu finančnega plana, o razrednih skupnostih in šolskih organizacijah, delu praktikantov na ,šolah in pripravah na diplomo, politiki štipendiranja in sodelovanju šolskega odbora z občinskimi komisijami za štipendije itn. Šolski odbor bo tudi organiziral štiri roditeljske sestanke, na katerih bodo obravnavali predvsem štiri teme: 1. Pot mladine v učiteljski poklic, 2. Spolna vzgoja v družini, šoli in družbi; 3. Odlike in napake družinske vzgoje in 4. Dijaki med počitnicami. Poleg tega je v tem letu predvidenih osem proslav in štiri ostale prireditve dijakov, štiri redovalne in deset vzgojnih konferenc profesorskega zbora. Na učiteljišču delujejo naslednje organizacije: aktiv LMS, Dijaška skupnost šole, Klub OZN, Počitniška zveza, Klub LT, MKUD »Nace Kranjec« in strelska družina. Omeniti je še večerno politično šolo, ki dopolnjuje in razširja politično razgledanost dijakov. Ivo Švare Ugodna startna osnova mira ne (investicijske naložbe so znašale 773 milijonov din. realizirane pa 744 mililijonov din. Največ investicijskih sredstev je (bilo naloženih v tovarno redilnih krmil, obrat MTT in kmetijstvo. IN LETOŠNJA PREDVIDEVANJA Vrednost proizvodnje naj bi se povečala na 5 milijard 837 milijonov din — spet samo v družbenem sektorju gospodarstva —, kar je 26-odsit. povečanje v primerjavi z dosežki lanskega leta.. Najivečji delež pri tem bo imela industrija (4 milijarde 330 milijonov dinar iev), v okviru te pa podjetja Kovimostiroij in tovarna redilnih krmil. Narodni dohodek se (bo predvidoma povečal na 2 milijardi dinarjev ali za 16 odst Tudi pričakovanja v kmetijstvu družbenega sektorja so obetajoča, saj predvidevajo 10-odst. porast vrednost, lasitme (proizvodnje, medtem ko se bo na VŽK Ljutomer predvidoma zmanjlšala za 13 odlst. Osebni dohodki se bodo povečali za 12 odlsit. Gospodarske organizacije si bodo tud bistveno povečale svoje sklade, saj bodo vložile vanje 356 milijonov dinarjev. Investicijske naložbe v (gospodarstvu naj bis letos dosegle vsoto 980 milijonov din, od te vsote pa maji bi kar 742 milijonov dinarjev investirali v kmetijstvo. IV kmetijstvu socialnega sektorja bodo največ (investirali v hlevske objekte (na VŽK Ljutomer za rejo in pitanje, v KZ Ljutomer in Križevci pa za rejo lin pitanje goveje živi- ne);, v obnovo 30 ha saidovnoa-kov, obnovo vinogradov, gradnjo nove vinske kleti pri Ljutomeru (200 milijonov din), regulacijo Ščavnice, nabavo mehanizacije in odkup 300 ha zemljišč. V industriji bosta na prvem mestu Kovinostroj (»125 milnj-onov din) in podjetje Ingrad. Na negospodarskem pod-... ročljiu bo vloženih največ investicijskih sredstev v dekaničino izgradnjo poslopja o-semletke v Križevcih (62 milijonov din), za ureditev Miklošičevega tnga in prvo fazo urejanja javne razsvetljave v Ljutomeru, ureditev letnega kopališča pri ribnikih, preuredile v lifutomerskem Domu Partizana in Domu kulture, iz-gradnjo 32-stanovanjskega blo-ka petih združenih Investitorjev itd. Letos bo izredno važna tudi odločnejša usmeritev k pridobivanju strokovnega kadra, saj ugotavljaljo. da prav pomanj-kamlje tega kadra povzroča velike težave v nekatearh podjetjih. (Zato bodo razpravo o lastnem in občinskem družbenem planu za leto 1963 povezovali v podjetjih tudi s potrebami po strokovnem kadiru, v skladu s temi potrebami pa potem usmerjali štipendinsko in sploh vso politrko usposabljanja in pridobivanja strokovnega kadra. Napori občanov .ljutomerske komune v zadnjih dveh letih torej riso bili v zaman; ob zaznamovanem povečanju narodnega dohodka je socialistični sektor gospodarstva — v in-industriji in kmetijstvu — že sedai dovolj trdna osnova za nadaljnji?, še uspešnejši gospodarski razvoj, v občini Obogateni z novimi spoznanji o vzgoji Razen navedenih subjektivni o-vir za učenje nastopajo tudi objektivne: dnevna vožnja s kolesom, avtobusom ali vlakom v šolo, nujnost opravljanja domačih del, pomanjkljivo stanovanje in prehrana, preveliko zanimanje za šport, neskladnost v družinah, Iz katerih dijaki izhajajo itd. Dijaki učiteljišča razvijajo svoje kulturno življenje in delovanje (LMS, MKUD Nace Kranjec, SSD Sloga, P RK, klub OZN, Večerna politična šola, šola za življenje, klub Ljudske tehnike, Počitniška zveza, razredne in Šolska skupnost) na temeljih našega dosedanjega kulturnega razvoja z upoštevanjem znanstvenega materialističnega svetovnega nazora. Sodobne kulturne vrednote naj z vsemi bogastvi čustev in bistev izhajajo iz progresivnega pojmovanja sveta in življenja in omogočajo tako najvišjo raven in širino. Spričo navedenega kulturnega poslanstva doraščajoče učiteljske generacije je prav, da tudi starši odpirajo mladini široko področje socialistične kulture na znanstvenih materialističnih osnovah, čeprav sami v svoji mladosti niso imeli tako ugodnih možnosti za to. Preden so se Starši razšli na sestanke po razredih, so še sklenili, da bodo na naslednjem roditeljskem sestanku obravnavali tudi vprašanja s področja lastne prakse. Obogateni z novimi spoznanji o vzgoji so zadovoljni odhajali s prvega roditeljskega sestanka v tem šolskem letu. -iš- Ozrimo se še enkrat ... Tudi v športu ne gre brez statistik, kopice rezultatov, listanja po uspehih, rezultatih in podobnem, a važnem drobižu. Ne mislimo podati nekega izčrpnega poročila, ker bi bilo pisanje predolgo, mnogo predolgo za prostor, ki nam je odmerjen. Poizkušali bomo le prelistati spomin in pobrskati po njem, da bi se spomnili le najvažnejših dogodkov iz naših krajev in stvari, vmes pa tudi nekaterih športnikov, ki so se še posebej izkazali. Skratka, ne moremo mimo preteklega leta, da ga ne bi še enkrat vsaj bežno preleteli, kajti prav v tem letu smo na športnem polju dosegli pomembne uspehe. Pravilno je, da se že na za-oetiku spomnimo okrajne zveze za telesno kulturo ki je s stojami strokovnimi odbori domala za vse panoge povezala vso raznoliko športno dejavnost v močan sistem športne vzgoje mladine in odraslih. OZTK je uspelo tud v o-sttalih občinah formirati občinske zveze za telesno kulturo, ki so jv preteklem letu v glavnem izpolnile zadane naloge, razen mogoče v Petrovcih in Beltincih, (kjer se občinske zve, z nekimi posebnimi u-spehi ne bi mogle pohvaliti. Tudi društva Partizan so v preteklem letu odigrala pomembno vlogo, kljub temu, da je njihova dejavnost po kon- NOGOMET Vsekakor je nogomet pri nas še vedno ena vodilnih športnih panog, saj je uspelo celo dvema predstavnikoma priboriti si prostor v SNL, tri moštva pa so se uvrstila v mariborsko-murskoso-boško ligo. Predstavnik v SNL Sobota je sicer obtičala nekje sredi lestvice, bolje pa so se uveljavili mladinci, ki so na četrtem mestu. V mari-borsko-murskosoboški ligi je bila od naših predstavnikov vsekakor najboljša Nafta, v pomurski 'nogometni ligi pa moštvo iz Belti-nec. Dodajmo še to: vodilni strelec SNL po jesenskem delu Je igralec Sobote Maučec, ki si je ta naziv priboril s 13 priznanimi zadetki v mrežo. gresu nekoliko popustila, o-krepfla pa se je v zadnjem čajsu, a še vedno ne v taki meri, kot to od teh društev pričakujemo, saj so brez splošne telesne vzgoje ne moremo misliti uspehov tudi v ostalih športnih panogah. Med najbolj aktivne spadata prav gotovo društvi Partizana lin Ljutome- ra in Fuconec; uvrstili sta se celo v zakflijučnd del tekmovanja Partizana Slovenije in zasedli v svojih skupinah četrto in peto mesto. Prav gotovo pa ne gre prezreti« tudi društev v Moščamcih, Radgoni in v Radencih, katerega dejavnost se je posebno v zadnjem času močno razmahnila. 990 SLOVENSKI REKORD Miro Steržaj, iz Ljutomera je na kegljiščih prav gotovo zelo znano ime saj verjetno ni ljubi, telja tega športa, ki ga ne bi po znal. Miro je bil še vedno uspe-šen, tokrat pa prav gotovo odličen, ko mu je uspelo z omenjenim številom podrtih kegljev izboljšati in postaviti nov slovenski rekord. Pa ne, da bi mislili, da je to njegov edini uspeh, nikakor, mnogo jih je še, med katere lahko prištejemo tudi tekmovanje, kegljaških reprezentanc Jugoslavije in Romunije, na katerem je dosegel najboljši rezultat 942 kegljev in si priboril na tem tekmovanju tudi naslov najboljšega Jugoslovana. U-vrstil se je tudi v ekipo, ki nas je zastopala na tekmovanju za svetovno prvenstvo, le da se z 840 podrtima keglji ni mogel preriniti v ospredje, kljub temu, da je na predtekmovanjih dosegal neprimerno boljše rezultate. Tudi Pomurje ima reprezentanta Dovolite, če ga še ne poznate, vam ga predstavimo. JANEZ KOVAČ iz Murske Sobote, trenutno študent ekonomije na fakulteti v Ljubljani. Kot sam pravi, je atletika njegov konjiček in ta konjiček je že zelo star, saj se je pričel to športno disciplino ukvarjati zelo zgodaj, še v gimnaziji, ko jo je obiskoval. Kaj napravita dobra volja in marljiv trening, boste sami ugotovili, ko boste prebrali nekaj številk, ki jih je ta športnik dosegel. Vsekakor sta njegova specialiteta tek na 800 in 1500 metrov. Najboljši znamki, ki ju je dosegel, sta na 800 metrov 1:54,2; .to mu je uspelo na tekm. za republ. prven-, stvo v Ljubljani, kjer se je uvrstil na drugo mesto. V teku na 1500 m pa so merilci zaznamovali njegov drugi najboljši čas v atletskem dvoboju med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo, ko je omenjeno progo pretekel v 3:48,5 minute. Mogoče še nekaj podatkov?^"V prvem kolu tekmovanja za državno prvenstvo v Zagrebu je bil v teku na 800 m drugi, medtem ko se je v teku na 1500 m uvrstil tik za Hafnerjem in Španom na tre- tj e mesto. Na izbirnem tekmovanju za državno reprezentanco v troboju med Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo mu je uspelo osvojiti prvo- mesto v teku na 1500 metrov. Drugič se je Kovač v mednarodni konkurenci pojavil v troboju v Lausanni, kjer je na 1500 m med našimi, švicarskimi in italijanskimi tekmovalci zasedel tretje mesto. Sodeloval je tudi na Balkanskih igrah v Ankari in ni dosti manjkalo tudi do udeležbe na evropskem, prvenstvu. Le neko liko več sreče bi moral imeti, saj je na izbirnem tekmovanju zasedel »komaj« tretje mesto. Se več bi lahko naštevali, a bi bilo predolgo. Mogoče samQ še to: v rang listi jugoslovanskih tekačev je Janez Kovač v teku na 1500 m s časom 3:48,5 drugi, v te- ku na 800 m pa s časom 1:54,2 četrti. Iskreno mu želimo še boljše rezultate. SE NEKAJ O TEKAČIH Prav gotovo bi bili krivični, če ne bi omenili še dveh, ki sta poleg Kovača požela prav tako lepe uspehe. Prvi je atlet Oto Žunec, ki je na mladinskem državnem prvenstvu dosegel svoj največji u-speh, ko je bil s časom 15,3 v teku na 110 m z ovirami prvi, drugo mesto pa je osvojil v atletskem dvoboju mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije, na katerega se je uvrstil s časom 16,0. Omeniti ije Še 11,5 sekund Lojzeta Logarja v teku na 100 m in čas 16,8, ki iga je dosegel mladi atlet Kemrl v teku čez ovire na 110 m. KAJ PA STRELSTVO V Pomurju je to ena najbolj množičnih športnih panog, saj je bilo pri OZTK v preteklem letu registriranih 52 strelskih družin, od katerih jih je samo na pod-rpčju občinske zveze za telesno kulturo Murska. Sobota 24. Vanje je vključenih okoli 1800 strelcev. Med družinami so najuspešnejši strelci Borca iz Murske Sobote, med posamezniki pa Lojzka Kur-bus in Marta Makari, ki sta na nekaterih tekmovanjih že prekosili moške sotekmovalce. Med najboljše tekmovalce lahko vsekakor štejemo še Aleksandra Bagarija. Kolomana Pintariča, Ka-rela Turnerja, Draga Kolmaniča, A. Ku-činca, I. Periniča in še nekatere. Naši tekmovalci so se mimo domačih srečanj zelo dobro uvrstili tudi na republiških tekmovanjih. In motociklizem Tudi možje na jeklenih konjičkih so bili prejšnje leto kaj podjetni. 2e uspeha Stefana Černjaviča, ki je bil zmagovalec na republiških dirkah v Kamniku v skupini prikolic, in njegova zmaga v Beogradu, kjer je bil s povprečno hitrostjo 82,3 km na uro prav tako prvi, nam lahko precej povesta. Med najuspešnejše dirkače soboškega AMD moramo vsekakor prišteti tudi iAleša Mrzela, ki je bil v skupini do 250 in nad 250 ccm že nekajkrat zmagovalec na republiških tekmovanjih. Evgen Titan - republiški prvak smo pred kratkim že zapisali. Badmington ali perjanica Te še sorazmerno mlada športna panoga, ki si tudi v Pomurju pridobiva vedno več pristašev in kvalitetnih igralcev. Doslej smo imeli le dve tovrstni ekipi: na Srednji šoli za telesno vzgojo v Murski Soboti in na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Predstavniki obeh moštev so tekmovali že na republiških srečanjih in dosegli zadovoljive rezultate. V preteklem letu je bil najuspešnejši prof. Evgen Titan, ki si je na tekmovanju v Ljubljani priboril naslov slovenskega republiškega prvaka v perjanici za člane, starejše od trideset let, in dvojica s SŠTV Kavčač-Kovačič, ki ie zasedla tretje mesto v republiki. Rokomet, košarka — in še kaj Mirno lahko trdimo, da Je postal rokomet ena najbolj priljubljenih in množičnih oblik igre z žogo, prav tako pa lahko zagotovo tudi trdimo, da se bo ta razgibana športna panoga v prihodnje še bolj razmahnila, kajti igrišč in pristašev rokometa je iz dneva v dan več. Za ta šport smo dobili tudi novo asfaltirano igrišče v domu TVD Partizan v Murski Soboti, ki so ga zgraditi dijaki Srednje šole za telesno vzgojo v dvomesečni prostovoljni akciji. Nedvomno je to uspeh. Za presenečenje pa so poskrbeli tudi rokometaši iz Beltinec, saj jim je uspelo vriniti se v slovensko ligo in se usidrati nekje v sredi lestvice. Košarko so sicer še poprej igrali, bila je tudi precej popularna, a z odhodom nekaterih igralpev, še posebno pa nekaterih vnetih organizatorjev te športne panoge, je v prejšnjih obdobjih nekoliko opešala. Toda po ustanovitvi o-krajne in občinskih lig so ta šport spet postavili na noge. Sedaj je prav gotovo že vštric z najbolj popularnim nogometom. Vsaj za območje Murske Sobote bi lahko tako trdili. Tudi za to panogo smo dobili novo betonsko igrišče pri gimnaziji, M so si ga z lastnimi naoori zgradili prav taka dijaki sami. Izmed petih ekip, ki so tekmovale v okrajni ligi je Partizan iz Murske Sobote trenutno le naj-bališi. Tudi odbojka si je priborila svoj prostor, posebno še v preteklem letu. ko je bila ustanovljena Pomurska odbojkarska liga, v o-kviru Katere tekmuje kar 10 mo- štev. Se posebno množična pa postane ta športna panoga ob sindikalnih igrah in podobnih priložnost* nih tekmovanjih. Da igrajo v Pomurju tudi hokej na travi, ni potrebno posebej poudarjati. Strokovni odbor pri OZTK je za poživitev tega športa ustanovil kadi pomursko ligo, v kateri zaenkrat tekmujejo le štiri moštva. Najboljša ekipa je prav gotovo moštvo Ekonomske srednje šolo iz Murske Sobote, ki tudi v slovenskem merilu nekaj pomeni, saj so bili iz tega moštva izbrani kar trije igralci — kandidati za državno reprezentanco. NOVOLETNI KOŠARKARSKI TURNIR V RAKIČANU ELAN PRVI Prč8’dnevi je Srednja kmetijska šola organizirala košarkarski turnir. V precej močni konkurenca je sodelovalo kar pet moštev Najprej je "moštvo SSTV izločilo Slogo z rezultatom 50:22 (27:12), podobno je uspelo tudi Lendavi z Rakičanom to z 32:21 (18:8). Končno sta se oba zmagovalca pomerila še med seboj in z ekipo Elana ki je neposredno prišla v finale. V zaključnem delu tekmovanja sta se srečali najprej ekipi S ST V in Lendave. Zmagal je SSXV s 36:24 (l'4:14). V drugi tekmi pa je Elan odpravil utrujeno moštvo Lendave z 71:40 (42:19). To je bila hkrati najlepša tekma turnirja-, ki se je odlikovala po hitri igri obeh ekip, o čemer priča tudi dosežen rezultat. In kot zadnja je bila tekma SŠTV in Elana. Po zelo grobi f igri, za katero nosita krivdo predvsem oba sodnika, ki nista bila v celoti kos nalogi, je zmagal Elan z 40:35 (22:12) in si tako osvojil po- kal in naslov prvaka turnirja. Se nekaj o posameznih moštvih Precej je razočarala ekipa Rakičana, ki je bila takoj izločena. Tudi v borbi za četrto mesto je izgubila s Slogo s 47:43 (22:23). O igri Partizana, katerega igralci so sami gimnazijci in so tokrat nastopili. pod imenom Elan, ne bi mogli spregovoriti kaj več, kajti tokrat niso pokazali vsega, kaj znajo. Torej še enkrat vrstni red: prvi je Elan pred SSTV, Lendavo, Slogo in Rakičanom. REPUBLIŠKO 'PRVENSTVO V BADMINGTONU LETOS V MURSKI SOBOTI Ob srečanju Olimpija : SSTV so se tudi dogovorili, da bo letos republiško prvenstvo v ibadming-tonu v Murski Soboti in sicer meseca maja ob otvoritvi novega asfaltnega igrišča v Murski Soboti. NAMESTO DVOBOJA - TURNIR POSAMEZNIKOV V soboto bi moral biti v Rakičanu dvoboj za ekipno prvenstvo Slovenije v badmingtonu med pomurskima zastopnikoma SSTV iz Murske Sobote in SKS Rakičan. Ker pa SKS Rakičan ni nastopila, se je dvoboj končal brez borbe 9:0 za SSTV. Namesto dvoboja so igralca SSTV izvedli turnir posameznikov, na katerem je zmagal brez poraza Evgen Titan s 4 točkami. Sledijo: Glažar, Peček in Lulik z dvema točkama ter Dolgov brez točke. PREMOČAN NASPROTNIK Kot zmagovalec dvoboja med SSTV in SKS Rakičan, se je v nadaljnje tekmovanje uvrstila e-kipa SSTV, ki je v nedeljo sprejela v goste najmočnejšo slovensko ekipo Olimpijo iz Ljubljane ter se z njo pomerila za ekipno prvenstvo Slovenije v badmingto- nu. Čeprav so se mladi igralci SŠTV požrtvovalno boriti, se niso mogli odločneje zoperstaviti mnogo boljšim gostom, ki imajo v svojih vrstah zares odlične igralce. iyied njimi naj omenimo republiškega prvaka Drinovca, drugouvrščenega Pavčiča ter zelo dobra Pohar Danija in Janeza. Zato tudi ni čudno, če se je rezultat končal z 9:0 za goste. Med domačini je bil najboljši Titan, ki je imel lepo možnost za zmago nad Pavčičem, potem ko ga je v drugem setu premagal, v tretjem pa že vodil z 14:11, a je bil kljub temu z rezultatom 2:1 poražert. Dobro so igrati tudi nekateri ostali igralci SSTV, vendar jim je v zaključnih igrah manjkalo izkušenosti in zato so že skoraj dobljene sete izgubili. Kljub vesokemu porazu pa kaže poudariti, da je vendarle opaziti precejšen napredek pri igralcih SSTV od zadnjega republiškega prvenstva, ki je bilo 29. novembra lanskega leta. Rekorder iz zraka . . . Da si tega ne bi napačno razlagati, sledi takoj pojasnilo: Beseda je o državnem prvaku jadralnega letenja. Spet pomota? Ne! Prav gotovo se tudi vi ob lepem vremenu ozrete v nebo, ko zaslišite ropot letalskega motorja. Večkrat bi v njem opazili, Če ne bi bil previsoko, Cirila Križnarja, upravnika letalskega centra v Murski Soboti. Križnar se že od leta 1949 dalje aktivno ukvarja z letenjem. Je državni prvak, o katerem je bila prej beseda. Naslov je sicer o-svojil le za preteklo leto, vendar Upamo, da ga ne bo tako kmalu izpustil iz rok. Da je dober letalec, dokazuje tudi drugo mesto v I. slovenskem aerorallyju v Celju in uvrstitev v državno reprezentanco jadralcev, ki bodo zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu v Argentini. Novice iz Rakičana V ponedeljek so v Rakičanu s pomočjo diafilma pripraviti zanimivo predavanje o najvažnejših zunanjepolitičnih dogodkih. Predaval je dijak Franc Lančič. Predavanja sc je udeležila večina dijakov, ki so postavljali tudi vprašanja v zvezi s temo predavanja. Že dalj časa deluje v Rakičanu šola za življenje; obiskuje jo 25 dijakov. Za šolo je predvsem v prvih dveh letnikih veliko zanimanje. Sola za življenje je bila organizirana že lani in se bodo za drugo stopnjo, ki bo verjetno še v letošnjem letu, prav gotovo pri-' javili tildi lanski obiskovalci. Pred dnevi so na KSS v Rakičanu začeli s tekmovanjem za šolsko šahovsko prvenstvo. Prijavilo se je 16 kandidatov, ki so že pričeli tekmovati. Tekmovanje nameravajo zaključiti do semestral-nih počitnic. Dosledno po poti modernizacije svojim proizvodom, čeprav so cene za živino na domačem tngu porasle za približno 13 odstotkov. Ker v tovarni menijo, da so z dokaj dognanim sistemom nagrajevanja, z ra-cionalizacijo proizvodnje in proizvodnega procesa že izčrpali dobršen del notranjih rezerv, pričakujejo, da bo le prišlo do "odjuge" na domačem živilskem trgu, kajti v nasprotnem primeru bi lahko vzdržeevali ravnotežje ma relaciji odkupna in prodajna cena samo v škodo skladov, ki so tako že močno ogroženi. Ceno za nelojalno konkurenco na ženskem trgu bi v vsakem primeru moral plačati potrošnik. NAMIZNI TENIS TUDI V LENDAVI V Lendavi že dalj časa pripravljajo ustanovitev sekcije za namizni tenis, ki bi vodila tekmovanja v občinski namiznoteniški ligi. Poleg tega pa bi bila naloga sekcije tudi organizirano in sistematično delo z mladino na tem področju. Ko bo dokončno urejena Še dvorana TVD Partizan — sredstva bodo v glavnem prispevala posamezna podjetja - bodo dani zares vsi pogoji za razvoj te športne panoge, ki si tudi v Lendavi pridobiva vedno več pristašev. Pred- videvajo tudi, da bodo prihodnje delavske igre podjetij Proizvodnje nafte v FLRJ ravno v Lendavi, če bod to seveda dopuščale možnosti. -šk- NAMIZNf TENIS Tretje kolo odigranih tekem v namiznem tenisu se je zaključila takole: Prva skupina: SSTV : Mura B 5:3 ESSB : Martjanci 5:1 Dijaški dom : JLA 5:2 Marikišavci A : Potrošnik A 5:3 Gimnazija : TMP 5:0 SKS : Pomurje A 5:0 Druga skupina: Polet : Pomurje B 5:0 Potrošnik B : Učiteljišče 5:2 Mura A : Puconci 5:0 Mladost : Krog 5:0 ESS A : Mladinski klub 5:3 Dijaški dom B : Markišavci B 5:2 I. SKUPINA Seminar za sodnike DŠV Odbor za rekreacijo pri Občinski zvezi za telesno kulturo v M. Soboti namerava v kratkem orga- obČni zbor. NK Graficarja Obveščamo članstvo in ljubitelje nogometa, da bo imel (NK "Graifičar" REDNI LETNI OBČNI ZBOR v (petdk, dne 18. januarja 1963 v društvenih prostorih CZP »Pomurski tisk«, Kocljeva ul. VABLJENI! nizirati seminar za sodnike delav-sko-športnih iger. Seminar je namenjen sindikalnim podružnicam, zajel pa naj bi vse panoge športa v katerih tekjnujejo delovni kolektivi. Vršil se bo v popoldanskem času, trajal pa bo 3 do 4 dni. Poleg strokovnosti za sodnike, bodo seminaristi pridobili tudi osnovne organizacijske prijeme, ki našim sindikalnim tekmovanjem v večini primerih ravno primanjkujejo. Zato je zaželjeno, da na seminar pošljejo svoje zastopnike vse sindikalne podružnice. Obenem se bodo z absolventi tega seminarja tudi zmanjšali stroški tekmovanj delavsko športnih iger, saj bodo ti sami voditi medsebojna srečanja. n. SKUPINA Dijaški dom A 3 3 0 15:2 6 Elan 3_ „.3 0 15:3 6 SSTV 3 3 0 15:8 6 SKS 3 2 1 10:5 4 MarkošavcL A 3 2 1 10:11 4 JLA 3 1 2 11 til 2 Mura B 3 1 2 11:12 2 ESS B 3 1 2 9:11 2 TMP 2 1 1 5:9 2 Potrošnik A 3 0 3 4:15 0 Martjanci 3 0 3 4:15 0 Pomurje A 2 0 2 3:10 0 Dijaška dom B 3 3 0 15:3 6 ESS A 3 3 0 15:6 6 Mura A 3 2 1 13:5 4 Mladost 3 2 1 12:7 4 Potrošnik B 3 2 1 11:7 4 Klub mladine 3 2 1 13:10 4 Puconci 3 ? 1 10:8 4 Polet 3 1 2 10:10 Z Sloga 3 1 2 V:12 2 Markišavci B 3 0 3 6:15 0 Pomurje B 3 0 3 1:15 0 Krog 3 0 3 0:15 0 POMURSKI VESTNIK, 10 JAN. 1963 6 Gospodarske organizacije pozor! Obveščamo vse gospodarske organizacije, da takoj naročajo: OBRAZCE ZA ZAKLJUČNE RRAČUNE L-1962 PRIROČNIK ZA SESTAVO ZAKLJUČNEGA RAČUNA I. 1962, MAPE ZA ZAKLJUČNE RAČUNE poliv. Naročila Sprejemaj!o knjigarne: DOBRA KNJIGA, MURSKA SOBOTA VESNA LENDAVA. I^NiilGARNA IN PAPIRNICA, LJUTOMER KNJIGARNA IN, PAPIRNICA GORNJA RADGONA. OBVESTILO Splošna (bolnica Murska Sobota obvešča vse ustanove iin prebivalstvo na področju občin Murska Sobota, Lendava, Gomjia Radgona, Petrovci-Šalovci, Beltinci in Ljutomer, da prilčne s 14. januarjem 1963 redno ordinirati specialistična ambulanta za ušesa, nos in grlo. Specialistična ambulanta bo ordiniraia vsak delavnik od 6. do 12. ure v prostorih zgradbe Kerenčičeva ulica; 12 I. nadstropje. Ravnateljstvo Komuisija za sprejem in odpust delavcev v Komu -nalnem podjetju Murska Sobota razpisuje je na-sletdnija prosta delovna mesta: 1 tehničnega vodje 2. materialnega knjigovodje 3. obratnega knjigovodje Pogoji: aid 1. gradbeni: inženir s 3-letno prakso ali grad- Ibeni tehnik s Svetno prakso aid ,2. in 3. srednja šolska izobrazba s 3-letno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoril. Osejhni prejemki po pravilniku. 0-7 Studijska knjižnica v murski SOBOTI razpisuje naslednja delovna mesta: 1. vodje kataloga ((bibliotekar, dokončana fakulteta., prednost imajo slavisti) 2. katalogizatorja 2 lObibliOtekar;, dokončana fakulteta, prednost imajo germanisti) 3. prinašalca knjig ((knjižničar III, dokončana srednja šola) Plača po pravilniku knjižnice. Razpis velja do zasedbe. Pravtilno kolkovane prošnje naj pošljejo kandidati na naslov: Študijska knjižnica knjižnica v M. Soboti, Grajska 2, pp 54, do l. februarja 1963. 0-9 Komdisijia za sklepanje dn odpovedovanje delovnih razmerij [pri Kmetijski zadrugi Lediavski dol« Cankova razpisuje naslednja delovna mesta: vodje komercialne službe finančnega knjigovodje V' Pogoji: Pod 1 visokokvalificiran ali kvalificiran delavec trgovske stroke, pod 2 končana ekonomska šola ali več let prakse v knjigovodstvu. Porošnjie z dokazili o izobrazbi in prejšnjih zaposlitvah po-šljjiite ujpravi, zadruge »do IS. januarja 1963. Raz-pois veljia do zasedbe delovnilh mest. 0-1.0 Razpisna ko-misiija pri; Okrajnem sodišču v Lendavi razpisuje delovni mesiti: 1. uslužbenca — prevajalca — za madžarski jezite 2. strojepiske Pogoji: pod 1. popolna srednješolska izobrazba ter akt-tiivno in pasivno obvladanje madžarskega in slovenskega jezika in nekaj let prakse v sodtno-pisarniiiški službi; pod 2. dovršena nižja gimnazija, popolno obvladanje slovenisikega in madžarskega jezika. Pismene ponudbe, kolkovane s 50 din, z opisom strokovnosti sprejema komisija 15 dni po objavi tega razpisa. i.j Razpisna komisija 0-8 Upravni, odbor podjetja (»Agroservis« Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto VODJE ODDELKA za osebna vozila ("Pogoji: visokokvalificirani avtomehanski delavec (mojster) s 5-Hetno prakso. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. 1 Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok za vlaganje prošenj do 25. janur ar ja 1963 na Upravni odlbor podjetja.« 0-11 OBVESTILO BRALCEM Iz tehničnih razlogov je v tej številki izostal podlistek »Ženske v njegovem življenju«. Nadaljevali ga bomo v prihodnji številki. UREDNIŠTVO WmKmamm DIVJI PRAŠIČI V SOTINI Zadnja leta se pojavljajo divji prašiči tudi v obmejnih krajih Sotina, Serdica in Kramaxovci, kjer je bilo opaziti precej škode' v leoruziščih tamkajšnjega kmetijskega gospodarstva. Nedavno pa se je sredi dneva posrečilo članu lovske družine iz Rogašovec Jožefu Kolerju, doma iz Sotine, da-je v domačem kraju ustrelil divjega prašiča, težkega 97 kg. Ko je prašiča opazil, ga je že s prvim strelom zadel v prsi, vendar, je razjarjen divjak še naprej divjal, dokler mu ni povsem iztekla kri, nakar je obležal ob Leda vi. To je ponoven opomin ne samo lovcem, marveč tudi ostalim občanom, da se je treba proti tej divjadi boriti in jo iztrebiti DIVJI LOVEC NAPADEL ČUVAJA 31. decembra okoli 12.30 ure je prišlo v gozdu ob Pristavi pri Ljutomeru do fizičnega obračunavanja med lovskim čuvajem Francem Škergetom in kot kažejo znaki — zanke za živali divjim lovcem Dragom Pavličičem. Med pretepom je bil lovski čuvaj prisiljen uporabita tudi lovsko puško, na kar kaže tudi razstreljena cev orožja. Medtem ko je čuvaj le laže poškodovan, so poškodbe Pavličiča hude, zato je trenutno v soboški bolnišnici; SPET SMRTNA ŽRTEV - Martjanci v soboto ob 22.30 uri. šofer tovornega avtomobila Aleksander Ren iz Murske Sobote je parkiral svoje vozilo na dvorišču gostilne Vukan. Ko je po daljšem času spet hotel vžgati motor, se mu to ni posrečilo, zato je poklical iz lokala na pomoč nekaj ljudi, med katerima je bil tudi Ludvik Kardoš iz Sebeborec. Ker je bil Kardoš precej vinjen, so ga hoteli odstraniti od avtomobila, da ne bi prišlo do nesreče. Kljub večkratnim poizkusom si Kardoš tega ni dal dopovedati. Ko se je avtomobil premaknil, je Kardošu na spolzkih tleh spodrsnilo pod vozilo tako nesrečno, da mu je zadnje desno kolo zmečkalo glavo. Ali je spet krivec — alkohol? NISO PRIJAVILI TRČENJA V torek, 1. januarja je okoli poltretje ure prišlo na cesti, ki pelje skozi Petanjce, do prometne nesreče. Voznik avtomobila MS 2S-.23, last Aerokluba, Miran šne-ler, je pri srečanju z osebnim av-tomobilom, last Franka Karla, prav tako iz Murske Sobote, močneje zavrl, tako da ga je zaradi poledenele ceste zaneslo v levo stran nasproti vozečemu avtomobilu. Na prvem avtomobilu znaša škoda okoli 60 tisoč dinarjev, na drugem pa je za okoli 30 tisoč dinarjev škode. Ker niti Franko niti šneler nesreče nista prijavila, se bosta po vsej verjetnosti morala zagovarjati pred .sodiščem. VZROK — POLEDICA' V petek se je v Cmelavcdh pri Murski Soboti pripetila lažja prometna nesreča, ko je voznika rešilnega avtomobila Štefana Kozica iz Murske Sobote zaradi poledenele ceste pričelo zanašati v desni jarek. Ker voznika zaradi o-fevare na krmilu vozila ni mogel MURSKA SOBOTA Jutri se bo v Murski Soboti pričet emodinievini semimnar, ki ga organizira občinski komite ZK za člane občinskega komi-teja in sekretarje aktivov ZK. Na seminar so povabljeni tudi člani OK ZKS in njegovih komisiji ter predstavniki sindikata SZDL in Ljudske mladine. Na seminarju bodo obravnavali mesto, vlogo im metodo dela Cfbeiiinskega komiteja, i-do ho delo v ZK. motramjo ;n katdrovsko graditev 'ZK. SZDL in oistale družbeu-opo-litične organizacije. obvladati, se je avtomobil preklic- I nil v obcestni jarek. Na vozilu je za okoli 10 tisoč dinarjev škode, medtem ko telesnih poškodb ni bilo. p aNAPAD Z NOŽEM V ponedeljek okoli tretje ure i zjutraj je prišlo v Kuzmi pred hišo Avgusta Lenarčiča do pretepa, v katerem je bil napaden in z žepnini nožem hudo poškodovan Avgust Bauer od Grada. Ze v gostilni je prišlo do prepira med Bauerjem in Karlom Škodnikom iz G. Slaveč. Prepir se je razvil v pretep, v katerem je Škodnik uporabil nož in z njim zadal Bauerju težje telesne poškodbe. Ob pretepu sta bili prisotni še dve osebi, ki pa v zadevo nista vmešani. Žrtev pretepa je v soboški bolnišnici. ČESTITAMO Tedi ju Fišerju in Jožici Mihalič želimo mnogo uspehov na novi življenjski poti, doktorjema stomatologije Dragu Klemencu in Martinu Totu p% čestitamo ob promociji. Klub študentoi) Prekmurja Tedenski koledar Petek, 11. jan. — Pavlin Sobota, 12. jan. — Tatjana Nedelja, 13. jan. — Veronika Ponedeljek, 14. jan. — Srečko Torek, 15. jan. — Pavel Sreda, 16. jan. — Tomo Četrtek, 17. jan. — Anton Zdravstvena aežurna sluha 11. jan. — dr. Sedlaček 12. jan. — dr. Gruškovnjak 13. jan. — dr. Gruškovnjak 14. jan. — dr. Anica Gregorc 15. jan. — dir. Sedlaček 16. jan. — dr. Hajdinjak 17. jan. — dr. Gruškovnjak KINO MURSKA SOBOTA — od .11. do 13. jan. zahodnonem barvni film: »Fredy pod tujimi zvezdami«; od 14. do 15. jan. ameriški film: »Past za zajce«; od 16. do 17. jan. ruski kinema-slgapski film: »Ljubezen zmaguje«. GORNJA RADGONA — 12. in 13. jan. nemški barvni film: »Grofica Marioa«; 16. jan. sovjetski barvni film: »Kočubej«. LJUTOMER — 12. in 13. jan. ameriški kinemaskopski film: »Velika zemlja«, 16. in 17. jan. a-meriški film: »Prekleta sleparija«; KRIŽEVCI PRI LJUT. — 12. in 13. jan. ameriški film: »Bratje Karamazovi«, 16. jan. francoski film: »Tetovirana roža«; VIDEM OB ŠČAVNICI — 16. in 17. ja!n. jugoslovanski vojni film: »Kapo«. MALI OGLASI Opremljeno sobo oddam. l)l» 17: okt. štev. 3, Murska Sobota. M-16 ENODRUŽINSKO HIŠO — lahko tudi nedograjeno ali gradbeno parcelo v Murski Soboti kupim. Ponudbe poslati na upravo lista: M-17 RADIOAPARAT z gramofonom ugodno prodam. Štefana Kovača 7-II-1, Murska Sobota. M-5 Stari skedenj, velik, les še uporaben, ugodno prodam, lahko tudi na malo. M-12 M-ll$3 SOBO; oddam samskima moškoma. Naslov v upravi lista. M-l [SLUŽBO v Ljubljani dobi mlado 'dekle. Opravljala bi hišna dela pri uslužbenski družini. Pisati na naslov: Mira Matjan, Gospodarski vestnik,- Ljubljana. M-2 Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhanja sprejmem takoj. Jože Podlesek, sodnik, Prežiho-vega Voranca 4, Murska Sobo-. ta M-3 SOBO, po možnosti opremljeno, iščeta dva dijaka. Naslov v u-pravi lista. M-4 VALJČNI MLIN (šrotar), enoosni traktor s priključkom kosil--Jiice in jermenioo prodam. Stefan Barbarič, Lončarovci 13, P-Križevci v Prekmurju. Sprejmemo: 1. cenilca požarnih škod Pogoj: gradbeni tehnik. Osebni dohodki po pravilniku. 2. zastopnika ali poverjenika za zastop Mačkovci Pogoij : gradbeni tehnik. Osebni dohodek po pra-ipo pravilniku. Kandidati najt vložijo prošnje v Zavarovalnici Murska Sobota, Titova 13 ido 25; januarja 1963, priložijo ji naj kratek življenjepis. 1 0-13 OBVESTILO Obveščamo priidelovallioe ofljariic, da bo oljarna v Murski Soboti izaoeflja s predelavo oljaric 16. januarja 1963 pod običajnimi pogoji. Mlinsko podjetje Murska Sobota ZAHVALA V 52. -letu starosti ije za velčno prenehalo biti srce naše drage, nepozabne žene, mame in stare mame ANE Vučnik ROJ. HODOSCEK IZ VADAREC Iskreno se zahvailobjemio vsem, ki so nam v času naj večje žalostil sitaflji ob strani, izrekli sioža'llje, jo spremljali na zadnlji poti in obsuli ni jen prerana grob z venci. Hvala vsem sorodhikom pevcem, učiteljem, sosedom, pogrebcem in prijateljem, ki so jo v tako lepem številu spremijiali na zadnja poti. Vadarci, 23. decembra 1962 ____ ŽALUJOČI : mož, sinovi Izidor, Konrad in] Herman z družinami in hčerka Jolanka z možem] iz Toronta. Ob težki izgubi nepozabnega moža in dobrega očeta BOJANA ŠINKA se iskreno zahvalčjujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali vence in nam pilsmeno ali ustmeno izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Lanjščaku in ostalemu zdravniškemu in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti. Iskrena hvala tudii Vaneku Šiftarju, Jožetu ViOidu in stanovskim kolegom za tople poslovilne besede ob njegovem posiednjiem -domu, družini: Iljic in Marici Šikerjevi za vso pomoč v težkih dneh, kolektivu! ČZP Pomurski tisk za vso pomoč in skrb, Zvezi borcev za darovani venec, kolektivom Radia Murska Sobota, Komunalnega podjetja in Kina Park v Murski Soboti, sostanovalcem v stanovanjskem bloku in vsem ostalim še enkrat — najlepša hvala! Zahvaljujemo se tudi predstavnikom mariborskega Večera iin Dela (kakor tudi predstavnikom javnega življenljia za udeležbo na pogrebu .in za- dizraženo nam toplo- sožalje. Murska Sobota, 4. januarja 11963 Žalujoča družina: žena Tea, -hčerka Majda in sin iBoj'an Prebivalstvu Pomurja, zlasti še bralcem Pomurskega vestnika dn poslušalcem Radia Murska Sobota sporočamo žalostno vest, da je po (daljši bolezni -v sredo, 2. (januarja 1963 premini! večletni član našega kolektiva BOJAN ŠINKO NOVINAR urednik v uredništvu Pomurskega vestnika, glasila okrajnega odbora SZDL za Pomurje, programski urednik Radia Murska Sobota, čla-n osrednjega delavskega sveta CZP Pomurski tisk, član Zveze komunistov in predsednik ekonomske enote Časopis in založba. K zadhjemu počitku smo ga na soboškem pokopališču pospremili v petek, 4. januarja 1963 ob 15. uri. Zahvaljujemo se vsem, ki so zvestega sodelavca Bojana spremljali na njegovi zadnji poti, mn darovali vence in cvetje ter nam pismeno ali ustm-eno izrekli, sožalje. Se posebej se zahvaljujemo predsedniku Izdajateljskega sveta Pomurskega vestnika Vaneku Šiftarju za ganljiv poslovilni govor ob Bojanovem zadnjem domu, pevskemu zboru in godba na pihala DPD Svoboda Murska Sobota za sodelovanje in vsem, M so s svojo udeležbo na pogrebu počastili spomin mnogo prerano umrlega delovnega tovariša. Naša posebna zahvala gre tudi predstavnikom Večera dn Dela kakor tudi vsem, ki so nam oib težki izguba izrekali sožalje. Zvestega« sodelavca dn delovnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! Murska Sobota, 5. januarja 1963 Upravni odbor, osrednji delavski svet, izvršni odbor sindikalne podružnice, sekretariat osnovne organizacije ZKS ČZP Pomurski tisk Murska Sobota POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska. Časopisno in založniško podjetje »Pomurslki tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov nc vračamo dn ne odgovarjamo zanje __Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 POMURSKI VESTNIK, 10. JAN. 1963 ' Uredništvo Pomurskega vestnika je bi la predvidena vestnika, toda zaradi obilice drobiža, ki so ga v novoletno številko natresli naši sodelavci in dopisniki iz vseh šele v šal na tej strani šaljivo prikazati nekaj težav iz novinarskega posla v minulem letu — In 'dodal nekaj no staro. POMURSKI VESTNIK. 10. JAN. 1963 8