Ljubljana, nedelja, 19. junija 1949. Poštnin* plačana r to to vini Leto X., štev. 142. — Posamezna številka 2 din. UKKDNISTVO IH UFBAYAl LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. ■ TELEFON 55-22 DO 55-26 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAH RAZEN PONEDELJKA iMEBRATNI ODDELEK LJUBLJANA TELEFON 33-32 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1 OGLASI PO CENIKU UESEČNA NAROČNINA «s d tu ★ GLASILO OSVOBODIL M E FRONTE SLOVENIJE ★ 0€fsm pu &des$, xmagovttà hrtgaAlrp 7 V frontnih gozdarskih brigadah je treba pridobiti čim več brigadirjev za stalno delo v gozdarstvu, industriji in na gradnjah Svet zunanjih ministrov zapostavlja našo državo Zunanji ministri ZDA, Vel. Britanije in ZSSR niso hoteli sprejeti predstavnika vlade FLRJ Zunanji ministri štirih velesil so sprejeli avstrijskega ministra za zunanje zadeve dr. Gruberja Ljubljana, 18. junija. Velika gozdarska akcija Osvobodilne fronte bo skoraj zaključen^. Nad 28.000 frontovcev v 200 gozdarskih brigadah bo vsak čas izbojevaio sijajno zmago v našem gozdarskem planu, v naši splošni bitki za socializem. In naša Fronta bo k tolikim veličastnim zmagam pripisala še eno zmago. Kaj bodo k temu rekli informbiro-jevski laježi in obrekovalci, ni več važno. Svarili so frontovce pred »gozdarskim mesecema in hinavsko rotili našega človeka, naj ne hodi v gozd, naj ne poslusa Partije in Fronte, naj do goličave ne opustoši in izseka naših gozdov. Pa je v brigadah kmečka pamet sama našla odgovor in razčistila to zadevo. »Naši gozdovi bodo poslej še lepši, še lepše bodo rasli in se razvijali. Greh bi bil, če bi jih ne očistili in razredčili. Kar delamo zdaj, bi moralo biti že zdavnej narejeno. Pa bo menda le bolj pametno, če za tale les dobimo stroje in industrijske naprave, kakor pa, da bi nam v goščavi dušil rast in gnil! Mi tudi nismo nikomur brali levitov, ko je z lesnim dumpin-gom iskal po kapitalističnih državah stroje in devize, nikogar nismo klicali na odgovor, zakaj, kje in kako seka po svojih gozdovih!« so mi preprosto pripovedovali bohinjski frontovci in kmetje na Pokljuki. Da pa bohinjski kmet bolje pozna pokljuške in Jelovške gozdove, kakor obrekovalci iz Prage, Moskve, Budimpešte in Sofije, tega prav zares ne kaže še posebej dokazovati. Naš človek je v tej kratki gozdarski bitki zrasel za dober kos. Iz preprostega vaškega frontovca ga je brigada dvignila v zavednega brigadirja, v zavednega borca za socializem. Pa četudi je znabiti v tistih dneh odhajal z doma s skrbjo v srcu zaradi kmetije, zaradi košnje, zaradi živine, vidi sedaj, da se je vse dobro in prav izteklo. Hkrati pa je v njem zrasel ponos, da je tudi sam nekaj prispeval v naši skupni bitki za socializem. Samo nekaj tednov bri-gadnega življenja le bila treba, da se je razgledal, da ie otipljivo spoznal, kako je s tem našim planom, kaj ta gozdarski plan pomeni v naši bitki za socializem, kaj pomeni ta plan za naše kmetijstvo, za našo vas. Sam od sebe se je z vso silo vrgel na delo, v tekmovanje, v bitko, vedoč, da s tem dela tudi za kmetijo, ki je v prvih dneh v skrbi ni mogel pozabiti. Kdo more reči, da so vsi ti uspehi v gozdarskem mesecu slučajni? Presežene norme, izpolnjeni planj, pa preseženi plani. Kdo more reči, da si naša vas vsega tega ni zavedno pribo- rila? To je zmaga zavednih ljudi, predanih partijcev, zvestih frontovcev, zavednih vaščanov, ki so sredi informbi-rojevskega hrušča in trušča podirali kubike za naš socializem! Vsak dan povedo poročila, da je več in več brigad že izpolnilo svoje gozdarske plane. V brigadah ob teh zmagah sprejemajo brigadirji obveznosti — ostali bomo še teden dni na delu, še 10, pa 15, pa 20% bomo šli nad plan! Kolik delovni polet je nastal v teh ljudeh, ki so v prvih dneh gozdarskega meseca še nosili v sebi toliko domotožja. Po brigadah se sami od sebe prijavljajo za stalno gozdarsko delo. »Ce bomo delali takole v brigadah, kakor delamo sedaj, pa ostanemo«, pravijo kmečki ljudje, ki so šele v tej bitki slastno okusili, kako lepa, kako čudovita je ta skupna borba. V gozdarskih brigadah so se naši vaški in podeželski delovni sili začele odpirati jasne perspektive našega novega, skupnega življenja, naše skupne borbe. Ta veliki vir, to rezervo delovne sile, ki jo je gozdarski mesec zajel v brigade in ji pokazal pot in smisel naše skupne bitke, je treba sedaj na široko odpreti, da bo stekla tja, kjer je potrebna. Dokler so še brigade v gozdovih, je treba med brigadirji poiskati in zbrati vso podeželsko delovno rezervo. Ljudje zdaj premišljujejo, oklevajo in se ne morejo odločiti. Pomagati jim je treba, konkretno pokazati kam, kako. Industrija kliče, gradnje kličejo, v gozdovih lahko ostanejo, možnosti je nič koliko. Zd2j vsi ti gozdni brigadirji z vasi, s podeželja vedo, da se z otepanjem revščine po kočarijah in bajtah ter z vdinjanjem kulakom in bogatašem nikoli ne bodo dokopali do niti takega življenja, kakršnega jim je v tem mesecu dajala brigada sredi gozda. Zdaj vsi ti brigadirji tudi vedo, da zaradi njihove odsotnosti doma ni nič propadlo, da teče košnja, pietev in okopavanje, kakor če bi bili doma. In si mislijo: »Pa sta Partija in Fronta zares vse te reči dobro premislili, dobro uredili.« Po vseh gozdarskih brigadah naj zatorej v teh dneh posvetijo največjo skrb zbiranju stalne delovne sile za našo industrijo, gozdarstvo, gradnje itd. Stvari je treba dati takoj tudi trdno obliko s sklepanjem pogodb in hkrati takoj nuditi brigadirjem vse tiste ugodnosti, ki jim gredo. Na ta način bomo v gozdarskem mesecu obenem izpolnili med drugimi tudi važno nalogo zbiranja stalne delovne sile in tako lahko znatno pomnožili vrste vseh tistih brigad in bataljonov, ki se sedaj premaloštevilni bijejo za veliko stvar našega socializma. V Sloveniji — 247 obdelovalnih zadrug Socialistično zadružništvo tudi v Sloveniji letos naglo napreduje. Čeprav se število kmetijskih obdelovalnih zadrug pri nas ne dviga tako naglo in mogočno, kakor se je na primer v Srbiji, na Hrvatskem in v Makedoniji, smo vendar v prvi polovici letošnjega leta napravili velik korak naprej. Spomnimo se samo dejstva, da se je lani vse leto število obdelovalnih zadrug dvignilo le za 22, od 47 na 69, kolikor smo jih imeli konec 1. 1948. Letos pa se je to število že v prvih šestih mesecih vet kakor potrojilo. Fo zadnjih podatkih našega kmetijskega ministrstva, ki pa niso popolni, imamo danes v Sloveniji 247 obdelovalnih zadrug. To se pravi, da jih imamo nad 260*/. več kakor v začetku leta. To je jasen dokaz, da socializem na naši vasi Čedalje bolj pridobiva tla in da delovni kmetje z razumevanjem sprejemajo pot, na katero jih vodita Partija in Fronta. Republiška evidenca iz razumljivih vzrokov zaostaja za naglim tokom novega življenja po naših vaseh. Vendar Število zadrug dne 31. marcs 132 od 31. III. do 30. IV. 34 od 30. IV. do 10. VL 66 skupaj 10. VI. 232 Te številke kažejo, da se povprečje gospodarstev in povprečje zemlje, ki odpade na 1 obdelovalno zadrugo, potasi dviga. Ker so se v zadnjem času zlasti v mariborski oblasti ustanovile številne močne zadruge, ki štejejo mnogo gospodarstev in imajo več sto hektarjev zemlje, se bo to povprečje v prihodnjih mesecih gotovo še popravilo in doseglo najmanj tisto povprečje, ki smo ga že imeli. Velik razmah je doseglo obdelovalno zadružništvo zlasti v mariborski oblasti, kjer je po najnovejsih podatkih 122 obdelovalnih zadrug. Vsem na čelu koraka ljutomerski okraj, kjer Je ustanovljenih 29 obdelovalnih zadrug. Sledi mu Maribor - okolica, kjer deluje 19 obdelovalnih zadrug. V mariborski okolici so bile od prvega maja do danes ustanovljene štiri obdelovalne zadruge. Močna je zlasti obdelovalna zadruga v Hočah, ki ima 500 hektarjev zbrani podatki kažejo mnoge značilnosti. Danes se bomo omejili samo na nekatere. Tako je evidenca do 10. junija registrirala 232 obdelovalnih zadrug, v katere je včlanjenih 3610 gospodarstev s 30.250 hektarji zemlje. Od L maja do 10. junija je bilo po vsej Sloveniji ustanovljenih 66 obdelovalnih zadrug, ki obsegajo 670 gospodarstev in 7010 hektarjev zemlje. V tem razdobju je bilo ustanovljenih 28 •/• že obstoječih zadrug, ki so prinesle v socialistični sektor 23'/* zemlje in vključile 18'/i gospodarstev. Povprečna površina zemije, ki jo imajo naše obdelovalne zadruge znaša danes 130 hektarjev. Zadruge organizirane v času od 1. maja do 10. junija pa imajo povprečno 106 hektarjev, kar kaže, da so se nekateri okraji usmerili bolj na število kakor na ustanavljanje gospodarsko močnih zadrug. Kako je naraščalo število zadrug in kako se je krepilo naše socialistično zadružništvo v zadnjih mesecih, nam povedo naslednje številke: ète 7ilo vključ. gospod. pov. štev. gospodar, na 1 zadr. »kupna površina zemlje pov. pov. zemlje na 1 zadr. 2605 19.7 18.273 138 335 9.8 4.967 146 670 10.1 7.010 106 3610 15.1 30.250 130 zemlje ln veliko število živine. V kratkem bo v tem okraju ustanovljenih 8 novih obdelovalnih zadrug. Na tretjem mestu je ptujski okraj, ki jih ima 16, na četrtem mestu radgonski okraj, ki jih ima 14, sledita mu dolnjelendavski okraj in dravograjski okraj, ki jih imata vsak po 10. V murskosoboškem okraju je 8 obdelovalnih zadrug, v mestu Mariboru pa 6. Počasneje napreduje socialistično zadružništvo v postojnski oblasti, kjer je bilo po stanju z dne 5. junija 43 obdelovalnih zadrug. Vsem okrajem prednjačita goriški in sežanjski okraj, kjer je 23 oziroma 14 obdelovalnih zadrug. V ljubljanski oblasti Je bilo na dan 5. junija največ obdelovalnih zadrug v okraju Celje - okolica, kjer je delovalo 10 obdelovalnih zadrug. Sledi mu okolica Ljubljane, kjer je bilo na ta dan 8 obdelovalnih zadrug. Pariz, 17. junija (Tanjug). Na dnevni red zasedanja Sveta ministrov za zunanje zadeve je bilo postavljeno, kakor je že znano, tudi vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo. Minulo je že nekoliko dni, odkar so začeli ministri za zunanje zadeve proučevati ta problem, na čigar rešitvi je Jugoslavija kot zavezniška država, ki je postavila pravične in upravičene ozemeljske, repa-racijske in druge zahteve nasproti Avstriji, direktno zainteresirana. Veleposlanik FLRJ v Parizu Marko Ristič je zahteval kot predstavnik vlade FL RJ od ministrov za zunanje zadeve ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Francije, naj ga sprejmejo, da bi jim obraziožii stališče vlade FLRJ do vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo in da bi še enkrat poudaril upravičenost ozemeljskih, reparacijskih in drugih zahtev FLRJ nasproti Avstriji. Prav tako je znano, da je vlada FLRJ že na zadnjem zasedanju namestnikov za zunanje zadeve v Londonu zaradi nepopustljivosti predstavnikov zahodnih držav nasproti upravičenim ozemeljskim, reparacijskim in drugim zahtevam Jugoslavije pokazala pripravljenost za sporazumno in kompromisno rešitev, ako predstavniki zahodnih držav opuste svoje načeino negativno stališče nasproti upravičenim jugoslovanskim zahtevam. Toda kljub takemu stališču vlade FLRJ ministri za zunanje zadeve, razen francoskega ministra za zunanje zadeve g. Schumana, niso smatrali za potrebno, da bi imeli kakršne koli razgovore s predstavnikom FLRJ in so ga napotili k svojim podrejenim sodelavcem, ki nimajo nobenih pooblastil za konkretne razgovore o navedenem predmetu. Medtem ko so zavzeli tako stališče nasproti predstavniku zavezniške Jugoslavije, pa so ministri za zunanje zadeve, kakor so to objavile časopisne agencije, drug za drugim sprejeli predstavnika Avstrije za zunanje zadeve g. Gruberja, s katerim so imeli daljne razgovore. * Danes se govori v političnih krogih v Parizu, da bo ta pogodba podpisana v najkrajšem času, verjetno v septembru, ker je baje podlaga pogodbe že ustvarjena. Kolikor bi se te vesti izkazale kot točne, bi bilo to nerazumljivo dejanje, naperjeno proti interesom Jugoslavije. To razlikovalno ravnanje ministrov za zunanje zadeve nasproti predstavniku zavezniške države more samo izzvati zaskrbljenost pri vseh, ki jim je pri srcu vzpostavitev pravičnega miru v povojni Evropi. Zahteve Jugoslavije po priključitvi Slovenske Koroške in plačila reparacij s strani Avstrije so upravičene in pravične in jih kot takšne podpirajo ne samo narodi Jugoslavije in Koroški Slovenci, ampak tudi demokratična javnost vsega sveta. Ljubljana, 19. junija. Vest o tem, da zunanji ministri Velike Britanije, ZDA in ZSSR niso hoteli sprejeti našega predstavnika, ki bi jim razložil stališče vlade FLRJ do mirovne pogodbe z Avstrijo, je pri naših ljudeh izzvala največjo ogorčenost. Toda medtem ko ravnanje zahodnih sil za Jugoslovane ni bilo novo — saj so njihovi predstavniki vse doslej jugoslovanske pravične zahteve kratko in malo odklanjali — pa jih ravnanje sovjetskega predstavnika v živo zadeva in preseneča. Po skoraj enoletni nesramni gonji proti Jugoslaviji s strani Sovjetske zveze in drugih držav Kominforma, ki hočejo po vsej sili, da bi bilo belo črno, črno pa belo, po metodah v odnosih med državami, ki jim zaman iščemo primerjave drugod, smo se sicer marsičemu privadili in mnogočemu se več ne čudimo. Ravnanje zunanjega ministra Sovjetske zveze pa, ki je prav tako kot ministra dveh zahodnih sil odklonil sprejem jugoslovanskemu predstavniku, čeprav pred tem ni odklonil sprejema avstrijskega ministra za zunanje zadeve dr. Gruberja, čigar razlaganja je, kakor so poročale časopisne agencije, poslušal, je bilo za nas vendar pravo presenečenje. Pa da ni tudi to »kritika vodstva naše partije« in izraz »ljubezni do naših narodov«, o kateri v zadnjih časih toliko beremo v sramotilnih pamfletih komin-formskih glasil, pri Moskvi začenši. Ravnanje predstavnika Sovjetske zveze je toliko bolj čudno, ker zahodne agencije, časopisi in radio v zadnjih dneh na široko razširjajo vesti, da se na tajnih sestankih Sveta zunanji ministri veliko razgovarjajo o nekaterih ugodnostih, ki jih zahodne sile nudijo Sovjetski zvezi, če bi le ta prenehala podpirati upravičene jugoslovanske zahteve glede Slovenske Koroške in glede reparacij. Nekateri časopisi in agencije prinašajo celo »podrobnosti« o teh razgovorih. Tako poroča Reuter iz Pariza: »Tu je slišati vesti, da je pokazal sovjetski zunanji minister Višinski zanimanje za sklenitev pogodbe na podlagi sporazuma z zahodnimi silami o sovjetski zahtevi do nemškega premoženja v Avstriji v višini 150 milijonov dolarjev in da je Sovjetska zveza pristala, da ne bo vztrajala pri jugoslovanskih ozemeljskih in reparacijskih zahtevah nasproti Avstriji«. Agencija France Presse poroča še natančneje; »Zahodni diplomati trdijo, da so zahodne sile ponudile različne ugodnosti, da bi Rusija prenehala podpirati jugoslovanske zahteve do Avstrije. Rusija je ponudila, da sprejme 150 milijonov dolarjev s tem, da bi bil ta znesek v celoti plačan v desetih ali sedmih letih.« Zadnje dni so zahodne sile obvestile Rusijo, da so pripravljene svojo ponudbo v višini 109 miljonov dolarjev zvišati na znesek, ki ga želi Rusija. To je cena, ki jo je zahod pripravljen plačati, kakor je videti, za mirovno pogodbo z Avstrijo.« Poluradno glasilo francoskega zunanjega ministrstva »Monde« pa piše: »Zares je videti, da bodo Sovjeti z namenom, da bi sklenili gospodarski sporazum o Nemčiji, popustil v avstrijskem vprašanju, ker nimajo več prejšnjih razlogov, da bi podpirali beograjsko vlado.« Doslej smo sprejemali te vesti o pogajanju glede Slovenske Koroške v zvezi s sovjetskimi reparacijskimi zahtevami kot najnavadnejše klevetanje Sovjetske zveze. Danes, po pristranskem ravnanju sovjetskega zunanjega ministra, smo se znašli v negotovosti. Ne vemo še, koliko lahko verjamemo vsem tem vestem. Kolikor bi bile te vesti točne, bi bil pristanek Sovjetske zveze na pogajanje nedostojno dejanje, pristanek na pogodbe pa hi pomenil izdajo majhnega naroda, ki je bil v vojni sovjetski zaveznik, teptanje načela samoodločbe narodov, težak udarec borbi južnoslovanskih narodov v borbi vseh zasužnjenih narodov na svetu, ki verujejo, da jih pri razpravah za ureditev mednarodnih odnosov vsaj ena veiika svetovna sila ne bo smatrala za navaden drobiž, ki naj plačuje račune velikih. Prehodne zastave in pohvale najboljšim ioidarsklm brigadam Za požrtvovalno delo in za dosežene uspehe je Izvršni odbor OF Slovenije podelil tedenske prehodne zastavice sledečim frontnim brigadam v gozdarstvu: 1. Brigada »NARODNEGA HERORJA MAJDE ŠILC« (gozdna uprava Rog). Brigada dela dnevno 11 do 12 ur. Povprečno dosega dnevne plane 140 do 220 % 2. Brigada »LIDIJE SENTJURC« (gozd. uprava Jezersko). Brigada dela duevno 12 ur kljub temu, da je delovišče zelo oddaljeno. Dnevne plane dosega 110 do 130 «/o. 3. Brigada »MATIJE GUBCA« (gozdna uprava Vitanje). Dne 16. t. m. je brigada dosegla svoj plan. Dnevne plane dosega 110 do 130 %>• Brigadirji in brigadirke so obljubili, da bodo ostali na delu še do 1. julija in v tem času pripravili najmanj še 4292 kub. metrov lesa. 4. Brigada »IVANA REGENTA« (gozdna uprava Knežak). Brigada dela dnevno 10 ur. Svoje delovne plane dosega za povprečno 15 «/o. 5. Brigada »LOJZETA HOCHKRAUTA« (gozdna uprava Mislinje). Brigada dela dnevno 11 ur. Svoje dnevne plane vselej presega. Dne 13. junija je presegla plan za 23 «/o, 14. t. m. pa za 50%. 6. Brigada »DUŠANA JEREBA« (gozdna uprava Poljane). Brigada dela dnevno 13 ur. Dnevne plane presega za najmanj 18°/». Poleg tega so za svoje zasluge pohvaljene brigade: Brigada »Matija Kambiča« (Kostanjevica), brigada »Marok« (Sevnica), brigada »Miloša Zidanška« (Ruše), brigada »Borisa Vintarja« (Slovenska Bistrica), brigada »Ljuba Šercerja« (Planina), brigada »Jožeta Gregorčiča« (Pokljuka), »IV. prekmurska brigada« (Podpreska). II. prekmurska brigada« (Podpreska), brigada »Srebrničeva« (Kočevska Reka), brigada »Franca Rozmana« (Spodnji log), brigada »Jožeta Seška« (Ravne), brigada »Videnič Albina (Rog), brigada »Kajtimirova« (Koprivnik), brigada »Triglav« (Trnovo), brigada »Kranjčeva« (Šmartno). „Sedaj bomo pomagali še zaostali bdgad!!ž< Kolovške frontne brigade so izpolnile plan Včeraj je na področju kamniške gozdne uprave izpolnilo plan pet frontnih gozdarskih brigad, in sicer prva, druga ln tretja kolovška brigada, ki delajo na Kolovcu, četrta brigada z Brda in peta brigada, ki dela na Krumperku. Včeraj popoldne so v celoti izpolnile plan sečnje in izdelave lesa v vseh sortimentih, količinski operativni plan pa so dosegle že včeraj. V planu oddaje lesa so dosegli 35*/t, v spravilu ln prevozu do kamionskih cest pa 92'/». Kolovške brigade ostanejo na svojih delovnih mestih do 23, junija, da plan še presežejo in stoodstotno izpol- nijo zadnjo fazo dela. Ta dan bodo imele brigade zaključne mitinge. Medtem pa plana še ni izpolnila brigada »Toma Brejca« v Kamniški Bistrici, ker dela komaj s polovico predvidenega števila frontovcev. Člani Partije in večina brigadirjev vseh petih kolovških brigad, ki so plan že izpolnile, so se sedaj zavezali, da bodo šli brigadi »Toma Brejca« v Kamniški Bistrici na pomoč in ostali na delu, dokler tudi ta brigada v celoti ne Izpolni svojega operativnega piana. »Zdaj bomo pomagali še zaostali brigadi, to je naša brigadirska dolžnost!« pravijo brigadirji ob svoji zmagi, Trboveljska brigada »Lojzeta Hohkraasta« je izpolnila plan sečnje Slovenjgradec, 17. junija. Danes je trboveljska frontna gozdarska brigada »Lojzeta Hohkragta« izpolnila svoj plan sečnje in izdelave lesa in 30% plana spravila. Brigada se je zavezala, da bo še izpolnila 6S®/0 ostalega polletnega piana gozdne uprave v Mislinji. Brigada »Dušana Jereba« resen tekmec za prehodno zastavo Med frontnimi brigadami, ki se v novomeškem okraju bore za čim prejšnjo izpolnitev plana, je tudi brigada »Dušana Jereba«, ki seka v Jelendolu. Brigadirji, večinoma delavci in nameščenci novomeških podjetij in ustanov, dosegajo iz dneva v dan lepše uspehe in postajajo resni tekmec za osvojitev prehodne zastavice. Manjkajo jim samo 4 m3, pa bi bili enaki najboljši brigadi v Robu. To jim je dalo novega poleta in sklenili so, da si morajo priboriti zastavico. Ko je tovariš Udovč omenil, da bo treba napeti vse sile za osvojitev zastavice, je najstarejši brigadir, tovarišica Rutarjeva iz Šmihela, vzkliknila: »Zastavice nočemo samo osvojiti, ampak jo moramo tudi obdržati in jo odnesti v dolino!« — Navdušeni so brigadirji v zadnjih dneh podesetorili napore ne samo za kubike in plan, temveč tudi za prehodno zastavico. Ce jih vprašaš, kako je z normami, odgovorijo: »Kaj norme, te itak presegamo! Sedaj gre za čim prejšnjo izpolnitev plana!« — Grafikon na steni barake, bivše partizanske bolnišnice, pa ti pove, da dnevno presega norme vseh šest skupin od 16 % pa še preko 90%, dočim so plan dosegli že za 66 %. Komandant Jože zatrjuje, da bi bili uspehi lahko večji, či bi bili brigadirji takoj od začetka tako disciplinirani kot so sedaj. Sedaj delajo tudi preko 10 ur dnevno in njihovo geslo je — »Prej pa ne gremo dam’, da ne bo dosežen plan...« Brigadno življenje je vzorno urejeno. Hrana je zelo dobra in tudi »mokrote« ne pogrešajo. Dobra je tudi zveza z dolino in dnevno časopisje redno prebirajo. Fo delu Jih zabava in uči radijski aparat. Delovni in politični sestanki se v Jerebovi brigadi red-09 VIŠSt Nove zmage naših delovnih koletivov Iz vseh delov države prihajajo nova in nova poročila delovnih kolektivov o predčasni izpolnitvi planskih nalog za prvo letošnje polletje. Med panogami republiške industrije je včeraj ob 10. uri dopoldne dosegla usnjarska industrija Slovenije izpolnitev polletnega plana po vrednosti, medtem ko je izpolnila proizvodni plan po količini že 11. junija. Predčasno izpolnitev plana je omogočilo stalno tekmovanje ob najširši uvedbi brigadnega sistema dela v vseh podjetjih. Delovni kolektivi podjetij pa so s povečano storilnostjo nadomestili pomanjkanje delovne sile. Delovni kolektiv železarne v Zenici se vztrajno bori, da izpolni sprejSto obveznost za izpolnitev polletnega piana. 'Kolektiv valjarne je izpolnil plan že 10. junija. Tri dni pozneje ga je izpolnila žičama, v četrtek pa so se pridružili še kolektivi električne centrale, livarne in obrata za proizvodnjo kositra. Ostali obrati se žilavo bore, da izpolnijo do roka svojo nalogo. Nekateri od njih dnevno presegajo planske naloge tudi 25 do 30 %. V četrtek je kolektiv jeklarne dosegel svojo največjo dnevno proizvodnjo in je izpolnil dnevno plansko nalogo z 212 0/». Tudi v našem rudarstvu so bile dosežene nove delovne zmage. Te dni sta izpolnila svoj polletni plan rudnika antimona v Lisi in v Zajači, v petek pa je izpolnila svojo plansko nalogo tudi cinkarna v Celju. Od makedonskih rudnikov kromove rude so te dni izpolnili svoj polletni plan rudniki Lojane, Raduša, Jezersko in Rebrovo. Med dalmatinskimi rudniki pa je izvršil svojo plansko nalogo veliki rudnik boksita v Drnišu. Nove proizvodne uspehe sta pravkar zabeležila .dva premogovnika v Sloveniji. V četrtek je izpolnil svoj polletni proizvodni plan kolektiv premogovnika v Pečovniku, dan prej pa je izpolnil svojo obveznost kolektiv premogovnika Ka-nižanica. Med republiškimi podjetji kovinske industrije pa je v četrtek izpolnil polletno plansko nalogo kolektiv tovarne verig v Lescah, ki je pred meseci napovedal tekmovanje vsem republiškim podjetjem kovinske industrije. Velik uspeh je dosegel tudi kolektiv mladinske tovarne strojev za kemično In živilsko industrijo »Jedinstvo« v Zagrebu, ki je 14 dni pred rokom izpolnil svojo polletno plansko nalogo po količini s 102,5%, po vrednosti pa s 105%. Tudi številne termične ln hidroeiek-trične centrale so izvršile svoje polletne plane. Med prvimi je bila že v marcu hidroelektrarna Kranjska gora, v aprilu pa se ji je pridružila termoelektrarna v Sarajevu. V maju so izpolnile plan hidroelektrarne Sokolovića, Vučje, Sičevo, Bogatiči, Prečna in Sava v Kranju ter termoelektrarna Banja luka. V juniju pa so doslej izpolnile svoje plane termoelektrarne v Nišu, Zrenjaninu, Vreocih in v Beogradu. Pivovarni Union, ki je te dni izpolnila plan za prvo polletje, je te dni sledila še pivovarna Laško, hkrati pa je v prehrambeni industriji Slovenije dosegla izpolnitev plana tovarna sadnih sokov in marmelade v Celju. V tekstilni industriji sporoča izpolnitev polletnega plana po količini in vrednosti kolektiv tkalnice hlačevine v Celju. V Karlovcu pa sta izpolnili polletni plan tovarna platna in karlovška predilnica. Za našo kovinsko Industrijo je pomemben uspeh kolektiva tovarne šamota v Arangjelovcu, ki je svoj plan izpolnil 16 dni pred rokom. V Zagrebu sta izvršila svojo plansko nalogo kolektiva tovarne akumulatorjev »Muni ja« in tovarna gumijastih izdelkov »Ris«, v Psračinu pa je izpolnil svojo obveznost kolektiv tovarne stekla. Dogradili smo prvo veliko ppekocjeaiisko ladjo Lani so v reški ladjedelnici »3 maj« splovili prvo, v naši državi zgrajeno veliko prekomorsko ladjo »Zagreb«. Po dograditvi v notranjosti ter izvršeni montaži strojnih in drugih naprav je nova ladja te dni odpiula na svojo prvo poizkusno vožnjo, ki je pokazala njene odlične sposobnosti. Ladia je dosegla za dve milji večjo hitrost, kakor je bilo predvideno. Tako bo ladja »Zagreb« naša naihitrejša potniško-lovorna ladja. Po hitrosti jo presega le še »Partizanka«, ki pa je čisto potniška ladja. Z dograditvijo ladje »Zagreb« je delovni kolektiv ladjedelnice »3. maj« pokazal, da je sposoben obvladati tudi najtežja dela v ladjedelništvu. Ladja »Zagreb« je dolga 101 m, široka pa 14 m. Ima 3100 brutto registrskih ton, njena nosilnost pa je 4000 ton ali 400 vagonskih tovorov po 10 ton. Ladja je opremljena z najmodernejšimi napravami za navigacijo kakor tudi za nakladanje in razkladanje tovorov. Med drugim ima 10 električnih žerjavov z nosilnostjo 3,5 do 15 ton, napravo za gašenje požarov, moderno radijsko postajo, centralno kurjavo itd. Pri gradnji ladje so zlasti skrbeli za udobno nastanitev posadke, za Va oli-tičnih razmer v Sloveniji morda preozko razumeli Otonovo obsodbo naše predvojne čemernosti, kakor je Oton po nujnosti svoje notranje osamelosti morda preširoko razumel smeb znanega ameriškega pisatelja. Zato pa smo se v osvobodilni vojni tem tesneje in prisrčneje srečali in strnili s tem velikim in pogumnim borbenim srcem. Zdaj Je to najvedrejše, najsončnejše slovensko pesniško srce otrpnilo in umolknilo za vedno. Ne bo nam več sijalo, ne nam več pelo in tožilo. Toda tožba prav za prav ni bila stvar tega srca. Se v bolezni ne. Komajda je kdaj pa kdaj polslišno svojim najbližjim zavzdihnil »hudo, hudo« in pa »truden sem, tako truden«. Od Otonove postelje do mize Je troje korakov. A ta pot Je pomenila za pesnika celo fizično dramo, kadar Jo je moral ob podpgri svoje žene preromati. Taka Je bila resnica. Kajti za to široko srce je bilo premalo zraka na svetu in zmerom manj ga Je postajalo. Ker ni mogel dihati, si je izvajal pesnitev, da bi se potolažil. Povedal nam jo Je, a je ni I zapisal; ta pesnitev se imenuje »Flogistona. Koliko takih nezapisanih pesmi je padio z njim v grob! Kajti v pesnikovem srcu je čisto na dnu vedno nekaj, česar ne more nobeden, tudi uaj-večji pesnik nikdar povedati ijudem, ker ni človeških besed za to. Se to, kar pove v svojih najbolj mojstrskih nebogljenih človeških besedah ijudem, je samo boren, medel odsev tega, kar to srce čuti in vidi. Ono nepovedliivo v pesnikovem srcu pa je podobno občutju človeka, okriljene materije, ki se v mraku, ko so noči najvišje in zvezde najtišje... z vso dušo in vsem telesom vzpne kvišku. Cankar je imenoval to neizraznb — »hrepenenje«, Župančič včasih »melanholijo«. Toda o tem, Oton, se bova pomenila v letošnjih julijskih in avgustovih nočeh na Tvoji blejski verandi, ko bo stal Veliki voz pred Osojnico. Ti si šel. Uboga slovenska literatura, ubogi jezik slovenski! Pretežko, pre-odgovorno breme si naložil na naše šibke rame s svojim odhodom. Samo z največjo ljubeznijo do Tebe bomo s svojimi nezadostnimi silami približno lahko nadaljevali tvoje delo, da ne za-mreta beseda in duh trojice večno živih slovenskih src: Prešeren — Cankar — Zupančič. Ti, Oton, pa s! srečen, ker zdaj lahko dihaš s pljuči matere zemlje. Fran Albreht. Rižev a polja v Slavoniji in Vojvodini V nafti državi imamo vse pogoj«, da na domačih tleh pridelamo dovolj riža sa vse naše potrebe. Navzlic temu smo pred vojno z domačo proizvodnjo krili le majhen del potrebe. Pridelovali smo riž zgolj v Makedoniji, predvsem v dolini Strumice (Kočane). Tako smo na površini okrog 3700 ha pridelali na leto le okrog 400 vagonov riža, iz inozemstva pa smo morali uvoziti 2200 do 2300 vagonov. Naš petletni plan pa je postavil kot temeljno nalogo povečati proizvodnjo vseh tistih pridelkov, ki so potrebni za zboljšanje prehrane prebivalstva ali pa kot industrijska surovina. Zato moramo tudi proizvodnjo riža znatno dvigniti in jo razširiti ne le v Makedoniji, marveč tudi v drugih področjih države, kjer so za to pogoji, zlasti pa tam, kjer bo v zvezi z melioracijami omogočeno namakanje, ki je za pridelovanje riža neobhodno potrebno. 2e lani smo povečali pridelek riža na skoraj dva in polkratni predvojni obseg, saj smo pridelali 950 vagonov. Letos pa smo prvič v velikem obsegu začeli gojiti riž tudi v Slavoniji, Vojvodini in Crni gori, kjer prej kmetje nikoli niso pridelovali riža, hkrati pa smo nadalje razširili riževe kulture v Makedoniji. Do konca petletke bomo uredili riževa polja na velikih površinah. Samo na melioriranem področju Pelagonije ob Crni reki v Makedoniji bomo v prihodnjih letih dobili velikanske površine za gojitev riža, večje kakor znašajo danes vse kulture riža V Makedoniji. Letos bomo dobili prvi riž iz Slavonije Za našo preskrbo z rižem je posebno važno razširjenje pridelovanja riža na nižinske predele ob Savi in Donavi. Letos bomo prvič v velikem obsegu pridelali riž tudi v Slavoniji Na prej zamočvirjenem Jelas polju, ki se razteza zahodno od Slavonskega Broda do reke Orljave, že raste riž na površini 600 ha. Jelas polje ima vse biološke in klimatske pogoje za uspešno pridelovanje riža: nepropustno hu-mozno zemljo in dovolj toplote, da voda na riževem polju obdrži temperaturo 18 do 20 stopinj skozi vso vegetacijsko dobo, ki traja 5 mesecev. Leta 1947 je bil v Slavoniji prvič za poizkus posejan riž na površini 6 ha, lani pa na površini 22 ha. Ti poizkusi so dali najboljše rezultate. Riž so posejali na področju umetnih ribnikov v Končanici in v Našicah. Iz vseh krajev Hrvatske so prihajali kmetje ogledovat, kako raste riž. Niso mogli verjeti. da uspeva ta subtropska rastlina tudi na slavonskih tleh. Kmalu pa so se lahko prepričali, da daje prvovrsten pridelek. Čeprav lani vremenske prilike niso bile ugodne, je znašal hektarski donos 30 metrskih stotov. Dovr-šitev glavnih melioracijskih del na Jelas polju pa je letos omogočila ureditev riževih polj na veliki površini. Jelas polje je prej vsako leto preplavljala voda Save in reke Mrsunje in to na površini 15.000 do 20.000 ha. Najmanj polovica Jelas polja je bila vsako leto pod vodo. Včasih pa so poplave zavzele še mnogo večji obseg. Ko je voda odtekla, je nudilo polje le skromnp pašo živini. Pa tudi po vsakem večjem dežju je bilo polje pod vodo. Mrsunja ni mogla sproti odvajati vode, ki je v 30 potokih pritekla z Dilj planine. Potrebo melioracije Jelas polja so spoznali že v rimski dobi, Mrsunja je prav za prav prekop, ki so ga zgradili že Rimljani. Več kakor tisoč let se tu naši ljudje bore z vodo, vendar le z malimi uspehi. Po katastrofalni poplavi leta 1770 so kmetje zgradili prvi nasip ob Savi, da bi bilo polje zavarovano vsaj z ene strani. Čeprav so že v preteklem stoletju delali načrte za melioracijo Jelas polja, se je šele po osvoboditvi ljudska oblast velikopotezno lotila tega dela. Prva večja dela so se začela predlanskim, lani pa so bila končana glavna dela V dveh letih smo za melioracijo Jeias polja napravili več, kakor prej v 170 letih. Zgrajen je betonski jez ob Izlivu Mrsunje v Savo, postavljeni sta dve črpalni postaji, razširjena je struga Mrsunje. Že lani je bil zgrajen 20 km dolg glavni odvodni prekop, ki odvaja vodo potokov z Dilj pianine do Slavonskega Broda. Zgrajen je 14 km dolg južni odvajalni prekop Kobaš-Dugočas, zgrajeni so tudi stranski odvajalni kanali. Tako so melioracijska deia v glavnem končana. Letos pa so frontne brigade začele pripravljati prvih 600 ha polja za pridelovanje riža. 12.000 frontovcev, predvsem iz okoliških vasi, pa tudi iz drugih krajev Hrvatske, združenih v 34 brigadah, se je letos udeležilo teh del. Prve frontne brigade so začele delati £e v februarju. V naslednjih 2 mesecih so izkopali 11 km kanala, ki danes dovaja vodo iz Orljave za namakanje riževih polj. Na tem kanalu so zgradili betonski jez, da je mogoče reguliranje dotoka vode. Zgradili »o mrežo stranskih kanalov za namakanje in odvajanje vode v dolžini 200 km, postavili so tri stalne mostove ter več sto kilometrov nasipov okrog posameznih riževih polj. Čeprav je dež večkrat oviral delo, so vse o pravem času pripravili za setev riža. Zemljo so pomagali kopati buldožerji, orale pa so traktorske brigade. Vsega so frontne brigade samo za pripravo riževih polj v kratkem času treh mesecev izkopale 500.000 kubikov zemlje. Skupina sejalcev iz Makedonije je slavonske kmete kmalu naučila, kako se pripravlja zemlja za setev in kako se seje riž. Predvsem pa se je pri delu izkazala skupina 15 mladincev iz okoliških vasi, ki so si v enomesečnem tečaju pridobili potrebno teoretično znanje za obdelavo riževih polj. Dan pred 1. majem so spustili vodo na prva posejana polja v obsegu 200 ha, kmalu zatem pa na ostalih 400 ha. Tako smo dobili največje strnjeno področje riževih polj v naši državi, ki se bo prihodnje leto še znatno povečalo. Z melioracijo Jelas polja smo v celoti pridobili 6000 ha najbolj plodne zemlje. 2e letos bomo na melioriranem Jelas polju pridelali 210 vagonov riža, 80 vagonov zelja in 550 vagonov konoplje. Hkrati pa smo začeli obsežna melioracijska dela tudi na sosednjem Cmac polju, kjer bomo v približno enakem obsegu pridobili novo plodno zemljo. Danes je riž na Jelas polju zrasel že 15 do 20 cm nad vodo. Iz vode se dvigajo nežna svetlozelena stebelca riževe rastline. Vsi tu zaposleni stalni delavci skrbe skupaj z upravnikom riževih polj inž. Mostovcem, da se s pravilnim dovajanjem in odvajanjem vode zagotovi čim večji pridelek. Severno od reke Mrsunje pa je kmalu po končanih delih na Jelas polju oživelo delo mladinskih delovnih brigad, ki grade avtomobilsko cesto Beograd-Zagreb. Prvih 1000 ha riževih polj v Vojvodini Tudi v Vojvodini smo letos posejali prva riževa polja, in sicer na površini okrog 1100 ha. Za gojitev riža so fron-tovske brigade pripravile zemljo predvsem na manj plodnih slatinskih zemljiščih, kjer raste na sivi zemlji le redka slaba trava, Take zemlje, ki ni sposobna za obdelovanje, je v Vojvodini, zlasti v Banatu, nad 120.000 ha. Pokrajinski zavod za kmetijska raziskovanja v Novem Sadu je izvršil na tej slatinski zemlji obsežne poizkuse ter ugotovil, da se lahko uspešno izkorišča za pridelovanje riža. Z vodo, ki bo napeljana po poljih, bomo vrhu tega lahko izpirali soli iz zemlje, tako da se bodo ta slatinska zemljišča postopoma spremenila iz jalovih v plodna zemljišča, sposobna za druge kulture. Lani je bila ustanovljena posebna direkcija za pridelovanje riža v Vojvodini z 12 gospodarstvi. Ze v jeseni so traktorske brigade začele orati na tej zemlji, zgodaj spomladi pa so odšle na delo frontne brigade, da zgrade nasipe okrog polj in skopljejo kanale za dovajanje vode iz Donave, Tise in Begeja. Ta polja so uredili v skladu z načrtom za gradnjo prekopa Donava— Tisa—Donava, ki bo omogočil namakanje še neprimerno večjih riževih polj v Bački in Banatu. Glavna direkcija za pridelovanje riža je usposobila 30 brigadirjev za gojitev riža, strokovnjaki pa so po proučitvi vode in tal vodili vsa dela. Postavljene so bile številne vodne črpalke za dovajanje vode v kanale, ki so jih izdelali v Litostroju v Ljubljani. Ob koncu aprila so spustili vodo na prva pripravljena polja v Bačkem Gradištu, v maju pa v Bečeju, Kne-ževcu, Bačkem, Petrovem selu. Kleku in Jankovem mostu pri Zrenjaninu. Prva večja riževa polja pa so letos uredili tudi v Baranji. Naposled so v zvezi z melioracijskimi deli letos tudi v Crni gori poleg bombaža začeli poizkusno gojiti riž. Po načrtu bodo uredili večja riževa polja na melioriranem Lješko polju pri Titogradu ter na močvirnatem ozemlju pri Baru in Ulcinju, pozneje pa še na melioriranem področju Skadrskega jezera. Samo z riževih polj v Vojvodini in Slavoniji bomo letos dobili okrog 500 vagonov riža. Prihodnje leto bomo površino riževih polj še znatno povečali, v Vojvodini verjetno že na 10.000 ha. Tako bomo kmalu zagotovili dovolj riža za potrebe naših delovnih ljudi, ne da bi nam bilo treba riž uvažati iz inozemstva. Tekmovanje koscev in grabljic Organizacija kmečke mladine Je v zadnjem mesecu organizirala vrsto krajevnih in okrajnih tekmovanj obiralcev češenj ter koscev in grabljic. Kmečki prazniki, ki imajo na naši vasi globoke tradicije, so postali danes, v ljudski državi, resnično prazniki svobodnih, delavnih ljudi. Okrajna tekmovanja koscev in grabljic bodo zaključena z republiškim tekmovanjem, ki bo od 3. do 10. julija v Kočevju — Rdečem kamnu. Pomerilo se bo okoli 300 koscev in 200 grabljic, ki so zasedli prva mesta na okrajnih tekmovanjih. Te množične prireditve imajo v današnjih pogojih svoj globlji politični pomen. Tisoče kmečke mladine je mladinska organizacija s tem aktivizirala na konkretnih nalogah, saj ta tekmovanja pomenijo veliko pomoč zadrugam in državnim posestvom, kjer se vršijo. Te prireditve imajo prav tako svoj vzgojni pomen. Sodelujoča mladina se spoznava z brigadnim, organiziranim načinom dela in z normami, spoznava moč skupnosti in osvaja socialistični odnos do dela, kar bo znala prenesti tudi v svoje vasi, na svoje domove. Ta oblika dela mladinske organizacije na vasi pa bo hkrati pomenila tudi okrepitev in razširitev kmečkih aktivov; pritegnjene in aktivizirane bodo nove stotine mladincev in mladink. Pritegnjeni bodo v naše vrste mnogi mladinci, ki jim sovražni vpliv ni dovoljeval, da se otresejo zaostalosti in stopijo na pot svobodnega človeka. Politična plat teh prireditev Je ozko povezana z zdravim razvedrilom, ki ga je treba vnesti v delo organizacije še več, kot je to bilo doslej. Med tekmovanjem bo vrsta kulturnih Prva poizkusna riževa polja v Slavoniji pri ribniku Končanica v daruvarskeru okraju prireditev, ki jih bodo dali tekmovalci sami, predvsem pa skupine, ki bodo tekmovalce obiskale. Tekmovalci bodo imeli tudi možnost, da v prostem času najdejo razvedrila v medsebojnih fizkulturnih tekmah. Zadnji dan — 10. julija se bodo pomerili med seboj okrajni prvaki, najboljši iz vsake desetine, najboljši izmed vseh bo proglašen za republiškega prvaka. Sledila bo svečanost, na kateri bodo ob prisotnosti predstavnikov oblasti in političnih organizacij podeljene najboljšim nagrade. Nagrade: 1. dve kolesi, 2. harmonika, 3. dva radijska aparata, 4. šest popolnih oprem za kosce (kosa, klepalnik, kladivo, brusni kamen in blago za delovno obleko), 5. šest popolnih oprem za grabljice (grablje, vile, blago za obleko, predpasnik in ruto), 6. dva fiz-kulturna rekvizita za odbojko, 7. dva fizkulturna rekvizita za košarko, 8. dva fizkulturna rekvizita za nogomet, 9. dve nagradi po 6 šahov. Poleg navedenih nagrad prejmejo vsi tekmovalci po eno leposlovno in eno strokovno knjigo. Tekmujte v krajevnih in okrajnih tekmovanjih ter pripravljeni pridite na republiško tekmovanje! Mladina radgonskega se pripravlja Napovedana medkrajevna tekmovanja koscev in grabljic, ki naj bi bila v tem tednu na državnem posestvu v Črncih ter v kmetijsko obdelovalnih zadrugah v Apačah, Žepovcih, dalje v Lutvercih in v Negovi, so zaradi neprestanih nalivov odpadla. Za vsako skupino je bilo najavljenih 60 do 80 ljudi. To tekmovanje bo izvedeno prihodnji teden do 20. junija, ko mora biti medkrajevno tekmovanje zaključeno. Za v nedeljo organizira kmečka mladina veliko tekmovanje koscev in grabljic v Stogovcih v Apaški kotlini. Tekmovala bo predvsem mladina obojega spola zadružanov iz Stogove. Površina zadružnega travnika, ki ga bodo pokosili, znaša 4 ha. S košnjo bodo pričeli ob 5. uri zjutraj. Poleg stogov-ske mladine in odraslih bodo sode'o-vali pri tekmovanju učenci iz gospodarstva šole Radgona, učenci vinogradniške in kmetijske šole državnega posestva Kapela in mladinski aktiv iz Zepovc. Ocenjevalno komisijo sestavljajo brigadir ter predsednik zadruge in en član LMS iz Stogove. Nastopilo bo 25 koscev in dva traktorista. Tekmovalo se bo med posameznimi skupinami in posamezniki, prikazana bo razlika in prednost strojnega in ročnega dela. Delalo se bo do 15. ure, nakar bo sledil kulturni spored, in bodo nastopili pevci in harmonikarji. Izvajali bodo tudi ljudske plese. Slednjič bodo najboljšim koscem razdelili knjižne nagrade. 26. t.m. bo tekmovanje v okrajnem merilo. Trimesečno tekmovanje AFŽ za Teden matere in otroka Letos bomo praznovali Teden matere in otroka od 25. septembra do 3. oktobra, kakor določajo sklepi V. konference Mednarodne demokratične federacije žena. Tudi letos bomo v tem času pregledali uspehe dosedanjega dela naše skupnosti na tem področju in mobilizirali množice za pomoč pri delu ljudske oblasti za zdravje, preskrbo, vzgojo in bodočnost naših otrok. Organizacija AFZ je zlasti zainteresirana na teh vprašanjih, zato se bodo na Teden matere in otroka pripravile s trimesečnim tekmovanjem, ki se bo pričelo 25. junija. Spričo velike naloge, ki nam jo prav v tem času nalaga graditev socializma — široka mobilizacija delovne sile, — bo tudi naše delo v tem času usmerjeno predvsem na ustvarjanje pogojev za zaposlitev žena oziroma na pomoč že zaposleni materi in gospodinji. Predvsem bomo posvetile vso svojo skrb snovanju otroških ustanov in uslužnostnih podjetij, na vasi pa bomo skrbele za čim večjo in izdatnejšo podporo frontnim brigadam pri poljskih delih ter ustvarjale pogoje za uspešno vključevanje žena v te brigade. Glavni odbor AFZ smatra, da so najaktualnejše naloge, ki pridejo pri tekmovanju v poštev za vse naše organizacije, naslednje: Pomoč zaposleni materi in ženi L Pomoč pri ustanavljanju otroških ustanov: a) pri jaslih in Domovih igre in dela, b) pri ustanavljanju otroških igrišč v kmečkih obdelovalnih zadrugah v okviru kmetijskih zadrug, po mestih in industrijskih središčih. 2. Koliko ste pridobili medicinskih sester, otroških negovalk, pomožnih vzgojiteljic, babic in bolničark za novo šolsko leto: a) koliko ste pridobile deklet in žena za čuvanje otrok na igri-«ščih, koliko od teh je absolviralo kratke tečaje pri poverjeništvih za prosveto. 3. Koliko žena je bilo pridobljenih za čuvanje posameznih otrok zaposlenih mater v mestih, na državnih posestvih, v kmečkih obdelovalnih zadrugah in na vasi v času največjega poljskega dela. 4. Koliko šivalnic, krpalnic in drugih podjetij za razbremenitev domačih gospodinjstev je bilo ustanovljenih v mestih, industrijskih središčih, v kmečkih obdelovalnih zadrugah in na vasi, na pobudo in s pomočjo žena. a) v koliko sta bili zboljšani poslovanje in kakovost proizvodov že obstoječih šivalnic, krpalnic, pralnic, likalnic itd. Patronati 5. Nad kolikimi otroškimi in mladinskimi ustanovami so organizacije AF2 prevzele patronate same. knlko povezane z drugimi množičnimi organizacijami. Kakšne obveznosti so pri tem sprejele organizacije AF2. 6. Koliko novih otroških obiskovalk je bilo pridobljenih. Otroške restavracije 7. Kolikšna je bila pomoč naše orga» nizacije pri ustanavljanju in poslovanju otroških restavracij: a) kolikim okrajnim organizacijam je uspelo vzpostaviti patronatsko oskrbo kmečkih obdelovalnih oziroma kmetijskih zadrug nad otroškimi restavracijami. Pomoč mlečnim kuhinjam Mednarodnega deškega fonda 8. Koliko je bilo osnovanih terenskih kuhinj za predšolske otroke v industrijskih središčih: a) koliko šoloobveznih otrok je preko šolskih počitnic prejemalo hrano v mlečnih kuhinjah. Pomoč počitniškim kolonijam In pionirskim taborenjem 9. Kolikšna je bila pomoč pri organizaciji kolonij in taborenj: a), pri urejevanju stavb, b) pri oskrbi z zelenjavo, sadjem itd., c) pri vzdrževanju reda in čistoče. Zdravstvena in vzgojna prosveta 10. Koliko predavanj in tečajev ll področja zdravstva in vzgoje je bilo prirejenih, a) koliko prireditev: akademije, otreški sejmi, izleti itd. 11. Koliko je uspelo utrditi sekcije Mati in dete in jih usposobiti za trajno reševanje svojih nalog. Glavni odbor AF2 bo izdelal pravilnik tekmovanja. Ob zaključku tekmovanja bo ocenil uspehe in nagradil najboljše organizacije. — Glavni odbor AF2 Slovenije. OhgćuuG&cćjska i/ph&šattja OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM OiF Vsem inštruktorjem gozdnih gospodarstev! V zvezi s tem, da smo polletni plan v sortimentih hlodovine in jamskega lesa dosegli, morajo gozdna gospodarstva podvzeti v času od 20. do 30. junija sledeče ukrepe: 1. Takoj prekiniti s sečnjo hlodovine in jamskega lesa. 2. Vse brigade takj preusmeriti na sečnjo celuloze, na izdelavo drv in drv za oglje. 3. Sečnjo celuloze vršiti na suš, to Je, podreti, oklestiti, olupiti in pustiti z neokleščenim vrhom. 4. Forsirati izvlačenje in spravilo vseh sortimentov do kamionskih cest. Stab za mesec gozdarstva pri IOOF Slovenije. Vsem okrajnim odborom OF in vsem štabom za mobilizacijo delovne sile 1. Okrajni sekretariati in Izvršni odbori Osvobodilne fronte se morajo v zvezi z mobilizacijo delovne sile takoj sestati ter prevzeti konkretne obveznosti za delo na terenu. Vsi vaški odbori si morajo na tedenskih sestankih postaviti v zvezi s to nalogo številne obveznosti ter svoje delo stalno kontrolirati. 2. Stabi, na področju katerih se nahajajo frontne gozdarske brigade, naj takoj pošljejo v vsako brigado potrebno število aktiva za mobilizacijo frontovcev za stalno delovno silo. Z vsemi frontovci, ki se bodo javili, da ostanejo v produkciji, je treba napraviti pismene pogodbe ter jim sporazumno z njimi nakazati podjetja, kjer bodo delali. 3. Od ponedeljka naprej morajo vsi štabi za mobilizacijo delovne sile poročati telefonično napredovanja njihovega dela ca osnovi formularjev, ki so jih prejeli v petek in soboto. Republiški štab za mobilizacijo delovne sile. ★ Pozivamo vse dobavitelje državnega, zadružnega in zasebnega sektorja, da do vključno 23. junija 1949 do 18. ure predložijo računovodstvu gozdnega gospodarstva račune za frontnim brigadam dobavljeno blago ali storjene usluge. Kasneje predloženi računi ne bodo priznani. Prizadeti dobavitelji naj zato dostavijo račune tako, da bodo do roka v računovodstvu GG Kočevje. Vnovčenje faktur naj ne bo ovira za pravočasno predložitev. Gozdno gospodarstvo Kočevje. Teden prometa v Slovenili Od 20. do 26. junija bo po vsej Sloveniji »Teden prometa«. Seznaniti voznike in pešce s prometnimi predpisi, pokazati jim potrebo, da se tudi ravnajo po teh predpisih, je namen tega ledna. Red in disciplino na cesti narekuje varnost v prometu. Nered in nediscipliniranost povzročata nesreče s težkimi posledicami. V interesu vsakega poedinca in skupnosti je varen promet. V tednu prometa se pobližje seznanimo, kako moramo vedno voziti in hoditi, da ne bomo povzročitelji ali žrtve nesreče. Pozivamo množične organizacije, ustanove in podjetja, naj po izdanih navodilih organizirajo sestanke svojih članov in uslužbencev, na katerih naj jih seznanijo z osnovnimi prometnimi predpisi. Zlasti pozivamo voznike motornih vozil, naj v tem tednu prometa posvetijo vso skrb študiju varnostnih in tehničnih prometnih predpisov ter se v bodoče po njih dosledno ravnajo Dokažimo informbirojevskim klevetnikom, da z napori za varnost prO' meta in pravilnim vzdrževanjem, čuvanjem in negovanjem motornega voznega parka tudi na tem polju delavnosti gradimo s Titovo petletko socializem! Posvet o stnslarjenju Takoj po osvoboditvi so začele vse naše republike 2 organizacijo intenzivnega smolarjenja. Namen smolarjenja je, omogočiti domačim tvornicam stalen dotok surovin, potrebnih za proizvodnjo kolofonij in terpentinskih olj, ki se rabijo v fini mehaniki, raznih maziv, potrebnih v industriji in proizvodnjo balzanov. Vse to smo prej uvažali. Uprava za strokovna raziskovanja in napredek proizvodnje v gozdarstvu pri Zveznem ministrstvu gozdarstva je zato, da uvede enotno planirano raziskovanje smolarjenja na vseh smolar-skih področjih v Jugoslaviji, sklicala konferenco, ki so se je udeležili strokovnjaki, zastopniki zveznega ter vseh republiških gozdarskih ministrstev in inštitutov. Konferenca, ki se je vršila 14. junija v prostorih gozdarskega instituta Slovenije. ima v zgodovini našega gozdarstva velik pomen zato, ker smo na tej konferenci prvič začeli strokovno in načrtno organizirati izrabljanje važne industrijske surovine — smole. Konferenca se je razdelila na teoretično, znanstveno posvetovanje in organizacijo dela na samem terenu, ker bodo tudi dokončno izdelali sklepe o planiranju smolarjenja. Posamezni zastopniki so podali izčrpna poročila o smolarjenju v njhovih republikah in prikazali dosedanje rezultate njihovih smolarskih raziskovanj. Vsi zastopniki so se v glavnem ustavljali pri smolarjenju po izpopolnjeni avstrijsko - nemški metodi, opozorili na čas, ki je po njihovih izkustvih najugodnejši za razrezovanje dre- vja in navajali rezultate poizkusov najnovejšega načina pospešitve izločanja smole s pomočjo solne kisline ki ji dodamo magnezijev ali kalijev klorid. Da se pocenijo produkcijski stroški bo treba zvišati število smolin. Pri nas pride na smolarja v sezoni le kakih 2000 kg smole, dočim jo nabero v drugih državah od 5 pa celo do 10 tisoč kilogramov. Vsa ta vprašanja bo rešilo delo članov konference, ki sedaj na terenu samem preizkušajo, kakšen način smolarjenja je za naše kraje najbolj učinkovit in racionalen. Okrepitev mladinske organizacije v Srbiji Po združitvi SKOJ-a in Ljudske mladine se opaža v LR Srbiji živahnejše delo mladinskih organizacij. Organizacije so se razširile, utrdile in razvile so večjo delavnost na vseh področjih svojega dela. Ljudska mladina Srbije je povečala svoje članstvo za 18.700 mladincev, tako da ima danes 710.160 članov. Novih članov v Beogradu je okrog 5.000. Zboljšanje se opaža predvsem v organizacijah, ki so bile pred spojitvijo precej slabe, to je pri prometu, gozdarstvu, pri vaških organizacijah in drugod. Po organizacijski utrditvi mladinske organizacije bolj aktivno sodelujejo pri agitaciji, pri ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug in pri vključevanju mladincev v organizacijo. Danes je v 14 .kmečkih obdelovalnih zadrugah podonavskega okraja včlanjenih nad 3600 mladincev. lire» reda in discipline si sploh ne moremo zamisliti urejenega in varnega javnega prometa. Modernizacija cest Naraščajoči promet z motornimi vozili zahteva, da se lotimo z vso resnostjo in tudi nujnostjo rekonstrukcije cestnega omrežja. Razvoju avtomobilizma, zlasti glede na povečano hitrost motornih vozil v zadnjih desetletjih, današnje ceste po svoji sposobnosti ne ustrezajo, zato se vozila ne izrabljajo v polni meri ia postajajo neekonomčna. Ostri in nepregledni ovinki, preveliki vzponi, križanja ceste z železnico v isti višini, nesodobna vozišča itd. so glavne pomanjkljivosti starih cest, ki povzročajo nezanesljivost vožnje ter ovirajo promet v hitrosti in sploh v njegvem razvoju. Slede črazvoju avtomobilizma je moderna gradnja cest ločila avtomobilski promet od navadnih vprežnih vozil, pričela je na eni strani graditi ceste, namenjene zgol motoriziranemu prometu, na drugi strani pa ceste za mešani promet z razpredelit-vijo ai boljšo kategorizacijo po intenzivnosti in gospodarski važnosti prometa. Da se odpravijo omenjene pomanjkljivosti je pokrenila naša oblast že prvo leto po osvoboditvi vse potrebno za zagotovitev finančnih sredstev, materiala in strojev ter je pričela graditi in prenavljati močno prometne ceste Ljubljana—Vrhnika, Ljubljana—Celeje in Ljubljana—Dolenjska. Na teh makadamskih (gramoznih) cestnih predelih, ki so izhodišča iz gospodarskega središča Ljubljane, je narasel vozovni promet, motorizirani in nemotorizirani. do takšne jakosti, da je pestalo običajno vzdrževanje vozišč zgolj z nasipanjem gramoza nemogoče in tudi nerentabilno. Zmotno pa bi bilo mnenje, da je prištevati prenovljene ceste med avtomobilske, ker so namenjene mešanemu prometu, ki je na teh cestnih odsekih intenziven. Temu primerno je treba vozišče utrditi, traso ceste pa izvesti s takšnimi gradbenimi elementi, ki dovoljuje zadostno varen, sploh brezhiben razvoj motoriziranega prometa. Gradbeni elementi, ki so se uporabili za rekonstrukcijo teh cest. nudijo zadostno varnost vozilom pri srečavanju: širina utrjene ceste se je vzela po meri najširših vozil (2.50 m), tako da znaša prometni pas za eno vozilo 3.75 m in skupno za ohe vozni «meri 7.50 m. V krivinah so določeni polumeri na podlagi osnovne hitrosti vozila 1O0 km na uro, one so torej oblikovane iz krožnega loka, kateremu sta priključeni na obeh straneh prehodni krivulji, ki tvorita nekakšno povezanost loka s premami. Te tako imenovane krivulje-prehodnice preprečujejo prečne sunke, ustvarjajo udobno vožnjo ter lahen prehod v popoln prečni sklon in nudijo zadosten čas za krmarjenje iz preme v krožni lok. S povečanimi loki, izračunanimi na podlagi osnovne hitrosti, je podana večja pregledna dolžina in s tem možnost zadostne zavorne dolžine ter varnostne razdalje. Isto načelo se je obdržalo pri lomih nivelete, kjer se stikata dva vzpona; konveksni kot je zaokrožen z velikim radijem, ki dopušča vozačem zadostno preglednost. Kakor je omenjeno, je vozišče zaradi velikega prometa moderno utrjeno, v splošnem z 20 cm debelo betonsko ploščo: izjemo tvorjio krajša mesta, utrjena z malimi kockami na večjih vzponih in visokih nasipih, kjer so možna poznejša posedanja zemlje. Vsa križanja ceste z železnico v isti niveleti, na katerih se je pripetilo že nešteto karambolov. so nadomeščena z nadvozi, ki izključujejo vse nesreče- Z uporabo teh glavnih gradbenih elementov se je torej dosegla večja hitrost vozil in tako omogočila bolj ekonomična izraba njihove kapacitete, povečala se je' preglednost vozne smeri in s tem zmanjšalo število nezgod, posebno z gradnjo nadvozov, zmanjšala se je poraba goriva, maziva in plaščev, mirna vožnja brez tresljajev je zopet povečala življenjsko dobo vozil, kraji ob cestah so pridobili na higijeni, kajti motorna vozila ne dvigajo zaradi hitre vožnje oblakov pralni; končno so se zmanjkali cestni stroški za vzdrževanje cest ter prihranila občutno primanjkujoča delovna sila. ST. 1« 2 PETEK, 17. TONIJA 1949 ■■i « ii n i r FIZKULTURA in SPORT EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU Jugoslavija je tretja v lahki kategoriji Boksarsko prvenstvo Kvrope, ki jo bilo od 13. do 17. junija v Oslu, je končano. Nasi tekmovalci so imeli Ekupno 11 srečanj, izmed katerih so 7 izgubili, 4 pa odločili v svojo ko« rist. Skoro v vseh borbah so bili nagi predstavniki enakovredni pri svojih nasprotnikih, pri posameznih srečanjih pa so bili v tehniki celo boljši. Med Jugoslovanskimi boksarji je imel največ uspeha Pavle Sovljanski v lahki kategoriji. Po prvih uspešnih borbah se je Sovljanski plasiral v polfinale, kjer je kljub premoči izgubil srečanje s francoskim boksarjem Ammyjem. V tej kategoriji je torej Jugoslavija zasedla tretje mesto v končnem vrstnem redu, ki je naslednji : V mušji kategoriji je zasedel prvo mesto Kastercz (Poljska), drugo Bed-nay (Madžarska) In tretje Deplane (Belgija). Bantam kategorija: prvi Sudas (Italija), drugi Jensen (Danska) in tretji Veng (Francija). Peresnolahka kategorija: prvi Ba. talile (Francija), drugi Cock (Belgija). tretji Conell (Irska). V lahki kategoriji je zasedel prvo mesto Mac Gulag (Irska), na drugem mestu je Ammy (Francija), na tretjem mestu Pavle Sovljanski (Jugosla-vija). Velter kategorija: prvi Torma (Češkoslovaška), drugi Jergensen (Danska), tretji Tupet (Francija). Srednja kategorija: prvi Pap (Madžarska, drugi Sielin (Švedska), tretji Fontana (Italija). V poltežki kategoriji je prvi Di Segni (Italija), drugi Rademaher (češkoslovaška), treti j Mortan (Belgija) V težki kategoriji je na prvem mestu Beni (Madžarska), na drugem Ino. centi (Francija), na tretjem pa Mlock (Belgija). Vse borbe so se končale po točkah razen pri Tornii, ki je dobil srečanje s tehničnim knockoutom. — Na tem prvenstvu je zasedla Jugoslavija tret. je mesto v lahki kategoriji. BOKSARSKO PRVENSTVO JA Vodi ekipa Skopija tekmovanju za b-oksar^ko prvenstvo Jugoslovansko armade so se plasirali v finale naslednji tekmovalci: Redi (Novi Sad), ki je zmagal brez borbe proti Nikoliču (.Niš); v bantam kategoriji je Bar-tuiovič (.Skoplje) premagal Dodiča (Beograd) s k.o.; v peresno lahki kategoriji je prijel v finale Stojinev (Novi Sad), ki je po točkah premagal Mehmedoviča (KNGJ). V lahki kategoriji je Erdemič (Novi Sad) zaradi poškodbe Domina zmagaj brez borbe; v welter kategoriji je MilojeviČ (Novi Sad) premagal po točkah Sondija (Beograd); v srednji kategoriji je Sojiei (Split) premagal Žohera (Garda); v poltežki kategoriji je Miloševič (Zagreb) premagal Stojiikoviča (Zemun); v težki kategoriji je Bartulič (Skoplje) premagal Hofmana (Sarajevo) s k. o. Po končanih polfinalnih borbah vodi Skoplje z 210 točkami. Split 190. Novi Sad ISO. Sarajevo 150, Zemun in Niš 140, Beograd in Zagreb 120, Ljubljana in KXOJ 110, Garda 60 točk. Finalna tekmovanja bodo dane». leasts p fizkuiiurnikov v Piovessi mestu Za zaključek šolskega leta so pionirji, mladinci in mladinke člani fizkul tura ega društva v Novem mestu priredili v torek uspelo fizkuiturno telovadno akademijo. Nastopili &o ^pionirke, pionirji s skupinskimi vajami, mladinci in mladinke ter gojenke pedagoške šole. Nastopajoči so vseh la točk izvedli zelo dobro, najbolj pa je gledalce navdušil nastop mladincev v točki s turški marš«, katerega so po zamisli in pod vodstvom prof. Dobovška prvič predvajali na tej akademiji. »Turški marš« je skupinska razgibana telo-; vadna točka, v kateri nastopajo mladinci 6 liandžari kot obramba ali napadajoča skupina. Profesor Dobovšek zasluži v&o pohvalo za svojo iznajdljivost in vztrajnost pri vzgoji mladih fizkulturaikov. V sredo .popoldne pa je bil na novomeškem stadionu skupni okrajni fizkul-turni nastop, pri katerem so_ sodelovali pionirji in pionirke, mladinci in mladinke pa tudi starejši Člani fizkulturniki in pripadniki JA. Izvajali so vaje na drogu, razne 6kupinske vaje. nadalje &o se pomerili v atletiki, za zaključek pa so nastopili pripadniki JA v vajah s puškami. Veliko število tekmovalcev, posebno mladih tekmovalcev kaže, da se s telovadbo bavi vedno več naše mladine. Uspeli nastopi in discipliniranost mladine pa prav tako dokaznje, da zavedni novomeški profesorji vzgajajo v šolskih telovadnicah novega fizkuiturnika. pr. Vsem športnim zvezam in odborom! Zdravstveni odsek FZ8 javlja, da bodo od 20. junija dalje v poletnih mesecih pcetgi&di fizkulturnikov v fizkulturni amo alanti v Ljubljani samo cb .sredah, četrtkih in petkih od IS. do 20. v prostorih Drž. zavoda za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti št. 20, soba ét. -16. Opozarjamo, da športne zveze in odbori pošljejo vse fiakuituraike, ki še niso bili preglodani, na pregled, da se izognejo eventuelniin neprijetnim posledicam. Zdravstvena komisija FZS Marljivo delo alpinistov v Hrastniku Alpinistični c-dsek v Hrastniku marljivo nadaljuje svoje delo, predvideno v letošnjem letu. Na rednih sestankih študirajo probleme o plezalni tehniki, seznanjajo svoje člane o načinu reševanja v gorah, pa ttidi na političnem področju se pridno udejstvujejo. Alpinistični odsek šteje sedaj 6 članov in 42 pripravnikov. Vsi imajo voljo in se trudijo, da bi se alpinistični odsek vsestransko dvignil. Pri izpolnjevanju nalog jim izdatno pomaga planinsko društvo. Kljub temu, da je bil ta odsek ustanovljen šele pred nekaj meseci, je pokazal že lepe uspehe. Priredili so vzpon na Grintovec, Kočno ln na Triglav. Udeležili so se tudi »Titove štafete« z vrha Triglava, pri kateri je sodelovalo 28 članov alpinističnega odseka. Tudi planinski film so predvajali. Odbor alpinističnega odseka se zelo trudi za čim boljšo izvedbo plana. Sedaj se pripravljajo za plezalni tečaj, ki bo v severni steni Triglava pod vodstvom znanega alpinista Uroša Župančiča. * Sestanek vseh kapetanov nogometnih moštev sindikalnih aktivov, ki tekmujejo v nogometnem prvenstvu, bo v ponedeljek 29. t. m. ob 19. v prostorih Mestnega telovadnega odbora Narodni do-m. Udeležba obvezna! Današnji športni spored v Ljubljani NOGOMET: Sutjeska (NikšičJ : Železničar (Lj), kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v državno ligo; začetek ob 16.30 na stadionu Železničarja v Šiški. KOŠARKA: Lokomotiva (Seka) : Enotnost ob 10.30 na stadionu ob Tvrševi cesti; zvezna liga. ATLETIKA: Železničar (Mb) : Železničar (Lj) ob 9. na stadionu Železničarja v Šiški. ROKOMET' Polet (Mb) : Enotnost ob 16. na stadionu ob Tyrševi cesti; prijateljsko srečanje. Split : Zagreb 3:0 Včeraj popoldne je bila v Zagrebu odigrana mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Splita, ki se je končala z zmago Splita 3:0 (1:0). Gole so dali; Hudrijaševič in Matošič enega. Gledalcev je bilo 10.000. ATLETIKA Nav državni rekord v štafeti 4 X 100 m V okviru atletskega tekmovanja na r let u fizkulturnikov Beograda je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Najboljši rezultati in hrati nov državni rekord je postavila ekipa Partizana na 4 X100 m, ki je pretekla progo v času 1:31,1 min, kar je za 1,4 sek. boljše od dosedanjega rekorda. Odličen rezultat sta dosegla tudi atleta Jovančič (Crvena zvezda) in Brnad (Partizan) v teku na 10C m. Oba sta prispela na cilj v času 10,8 sek. NAMIZNI TENIS Slovan : Železničar (Lj) 6 : 6 Protekli petek je bil v Ljubljani ligaško namiznoteniški dvoboj med ljubljanskim Železničarjem in Slovanom. Nastopili so člani in mladinci obeh društev, med katerimi je imel največ uspeha mladinec Kamnikar (St, med člani pa Rožanc. Rezultati so bili naslednji: Mladinci: Slovan : Železničar 5:1 Dimio (S) : Veselko 3:0, Kamnikar (S) : Leban 2:1, Burkeljc (S) : Gruden 2:0, Dimio (S) : Leban 1:2, Burkeljc (S) : Ve-seljko 2:0, Kamnikar (S) : Gruden 2:0. Člani: Železničar : Slovan 5:1 Soaguetti (Z) : Godnjavec 2:1, Ulčar (Z) : Sorgo 2:0. Vesel (Ž) : Rožano 2:1, Ulčar (2) : Godnjavec 2:1, Seagnetti(Ž) : Rožanc 1:2, Vesel (Ž) • Sorgo 2:0. TURNIR NA DUNAJU Puc in Paoli vodita V IV. kolu mednarodnega šahovskega turnirja, ki je na Dunaju, so bili doseženi naslednji rezultati: Puc : Beni_l:8, Fleseber : Kali a, remi, Foltys : Kott» nauer remi, Kaliwoda : OpoČensky 0:1, Kovaes : Paoli 0:1, Lo k v en z : Platt remi, Miiller : Galla prekinjena. V. kolo: Platt : Miiller prekinjeno v boljšem položaju za Miillerja; Rabar : Lokwenz renti; Paoli : Fleseber 1:0: Opo-6ensky : Ko^acs 1:0: Deni : Kaliwcdal:0; Puc : Kottnauer 1:0; Galla : Foltys 0:1. Pue in Paoli vodita vsak s 4 točkami. Pirc 3 dr. Euwe 2:1 Tretja partija šahovskega dvoboja med velemojstroma dr. Maksom Eu-vejem ln Vasjo Pircem, ki sta jo igrala na Bledu, se je končala neodločeno. Pirc je imel bele figure in igral damski gambit, nasprotnik pa se je branil s polslovansko obrambo. Do 10. poteze je bila partija enaka prvemu srečanju, v nadaljevanju pa je Pirc igral novo potezo, s čimer je postala igra zanimivejša. Beli je za napad na črnega kralja, ki še ni rokiral, žrtvoval dva kmeta in s tem oslabil nasprotnikovo kraljevo krilo. Zaradi dobre obrambe črnega, se je Pirc moral zadovoljiti z remijem. Prvenstvo miličnikov V Zagrebu je bilo ekipno šahovsko prvenstvo Narodno milice. Nastopile so reprezentance Srbije, Hrvatske, Makedonije in Bosne in Hercegovine. Vsako republiko je zastopalo 8 igralcev. Prvenstvo je osvojila ekipa Hrvatske z 19 točkami. Drugo in tretje mesto si delita ekipi Srbije in Bosne in Hercegovine, vsaka z 9 točkami, Makedonija pa ima 4 točke. Zmagovalna ekipa je prejela nagrado glavne uprave Narodne milice FLRJ. POZIV Iščemo članske legitimacije Komunistične Partije Jugoslavije iz leta 1920 ali iz naslednjih let. Potrebujemo jo za objavo zgodovinskih partijskih dokumentov. Kdor bi jo imel, naj jo pošlje, da jo prefotografiramo in mu jo potem vrnemo — na Zgodovinski oddelek CK PKS, Ljubljana, Knafljeva ulica. KOLEDAR Nedelja, 19. junija: Iskra, Feliks in Fortunah Ponedeljek, 20. junija: Nenad, Siiverij. Torek, 21. junija: Miloš, Alojzij. SPOMINSKI DNEVI 20. VI. 1933. — Sovjetska zveza je predlagala v Društvu narodov sklenitev mednarodnega pakta o ekonomskem nenapadanju v namenu da bi se zavarovalo mimo sodelovanje med državami in utrdil svetovni mir. 20. VI. 1944. — Enote Vzbodnokoroškega odreda napadejo pri Železni Kapli nemško posadko. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostjo, Trg Franceta Prešerna 5. Nedeljska dežurna zdravniška služba Ljubljana: dr. M is Franta, Poljanska cesta 15. telefon 32-84, do ponedeljka do 8. zjutraj. Celje: dr. C e r i n Josip, Cankarjeva ulica št. 9, telefon 219, do ponedeljka do 8. zjutraj. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani prosi vse zdravnike LRS, ki so člani, odnosno, ki žele postati člani inozemskih strokovnih in znanstvenih društev, da se čimprej pismeno javijo tajniku doc. dr. Vitu Lavriču, Ljubljana. šlajinerjeva 3. 1684-n Mestni odbor vojaških vojnih invalidov obvešča svoje člane, da se prične izdajanje članskih legitimacij v ponedeljek dne 20. junija po sledečem vrstnem redu: Rajon Center 20. in 21. t. m. od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. Rajon Beži-grad-šiška dne 21. in 22. t. m. od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. Rajon Moste 24. in 25. t. m. od S. do 1*2. in 16. do 18. ure. Rajon Rakovnik-Vič 27. in 28. t. m. od S. do 12. in od 16. do 18. ure. Legitimacije se bodo izdajale na Mestnem odboru — nebotičnik, Gajeva. 1. S seboj, prinesite rešeuje in zadnji odrezek invalidnine. Istočasno se bo pobirala tudi članarina. Opozarjamo vse one, _ ki še niso predložili slike, da to čimprej store. 1685-n Strojniki, II. letnik. V torek, 21. junija bo zbor brigade cb 19.30 na Grabnu. Udeležba strogo obvezna! 1683-n Brigadirji II. univerzitetne MD — brigade Jožeta Potrča (strojna, elektro, kemija in pravo) udeležite se obvezno brigadne konference 21. junija ob 19.30 uri v veliki predavalnici na Grabnu. — Stab brigade. . 1682-n Ustanovna skupščina Oblastne zveze kmetijskih zadrug za goriško oblast, ki je bila napovedana včeraj za torek 21. t. m. v Postojni, je preložena! Drama v Ljubljani Nedelja, 19. junija ob 20: Gribojedov: Gorje pametnemu. Izven. Ponedeljek, 20. junija °b 20: Moliere- Vidniar: Scia za žone. Zaključena predstava za sindikate. Torek, 21, junija ob 20: Gow - D' Usseau: Globoko so korenine. Zaključena predstava za sindikate. Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani uprizori v sredo 22. junija v dramskem gledališču Gimnazijce, delo klasika »ovjetsko-ruske dramatike Konstantina A. Tren jeva. Prevod: Bogomil Fatur, režija: dr. Branko Gavella, scena in kostumi: Vladimir Žedrinaki. — Kulise in dekoracije so izdelale gledališke delavnice v Zagrebu, kostume gledališke delavnice v Ljubljani. — Opozarjamo na izredno bogat Gledališki list. Opera v Ljubljani Nedelja, 19. juuija ob 20: Držič: Dundo Maroje. Izven. Gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda. Ponedeljek, 20. junija ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi. Izven. Gostovanje J ugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda. . , Sreda, 22. junija ob 20: Hristič: Ohridska legenda. Abonma red A. Sprememba repertoarja Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda: Zaradi bolezni bo v nedeljo 19. t. m. namesto »Ljubov Jarovaja« uprizorjena predstava: Držič: »Dundo Maroje«, v ponedeljek 20. t. m. pa: Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Abonente naproša Uprava SNG, da poravnajo zadnji, t-j. 10. obrok, najpozneje do 25. junija. SKUD »DUŠAN JEREB« NOVO MESTO Nedelja. 19. junija ob 20. uri: Moliere: Tartuffe. Komedija v 5 dejanjih. Predstava za republiško tekmovanje. 1668-n DRŽAVNO UČITELJIŠČE NOVO MESTO Koncert partizanskih, umetnih in narodnih pesmi ženskega zbora. Gostovanje v Črnomlju 19. junija ob 16. uri, a v Metliki ob 20. nri. 1169-n SKUD »JOSIP JURČIČ« TREBNJE Gostovanje v Novem mestu v nedeljo 19. junija ob 15. uri — Kreft: Celjski grofje — za republiško tekmovanje. SKUD »MIHA PINTAR«, RUSE i Torek, 21. junija ob 20: Ivan Potrč: Lacko in Krefli. Režija: Majda Čuček. Scena: prof. Maks Kavčič. Predstava v okviru republiškega tekmovanja. 1681-n KO N C E R T I Javna produkcija Harmonikarske šole MKUD »Kajuh«. Dne 20. t. m. bo ob 20. uri v Mladinski dvorani I javna produkcija Harmonikarske šole MKUD Kajuh. Nastopajo učenci Rudolfa Piliha, Avgusta Stanka in Jožeta Povšeta. Predprodaja vstopnic v Knjigami muzikal». — Šolstvo SREDNJA SOLA ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO V LJUBLJANI (turistično-gostinski tehnikum) Javlja vsem, ki se želijo vpisati v i. razred, da bo vpisovanje dne 28. in 29. junija od S do 14 v šolskih prosto, rih, Ljubljana, Privoz 11. Pogoj za sprejem je dovršena nižja gimna. Ja z nižjim tečajnim izpitom. K vpisu mora priti vsak učenec osebno ln prinesti s seboj : 1. prošnjo za sprejem, kolekovano z 10 din, lastnoročno napisan življenjepis, rojstni list, zadnje Šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in karakteristiko LMS ali pionirske organizacije. Tisti, ki reflekti. rajo na štipendijo, morajo obenem prinesti prošnjo za štipendijo, kolekovano z din 10 in potrdilo KLO-ja o premoženjskem stanju prosilca in staršev. Enotni formularji za prošnje se dobijo na gimnazijah ali pri DZS. — S tem popravljamo vsa prejšnja obve-stila o dnevih vpisovanja. Direkcija. VPISOVANJE V SOLE za vzgojiteljice predšolskih otrok S šolskim letom 1949-50 se ustanovi v Ljubljani štiriletna srednja strokovna šola za vzgojiteljice predšolskih otrok. V tem šolskem letu bomo odprli I., II. in III. razred. V okviru štiriletne šole za vzgojiteljice bo enoletna šola za pomožne vzgojiteljice predšolskih otrok. Vpisovanje bo 28., 29. in 30. t. m. na Državnem učiteljišču v Ljubljani. V prvi razred štiriletne šole se vpišejo : absolventke nižje gimnazije z opravljenim nižjim tečajnim izpitom ln absolventke sedemletk ali sorodnih šol s potrebnimi dopolnilnimi izpiti. V II. razred štiriletne šole se vpi. žejo absolventke I. letnika učiteljišč in 4. razreda gimnazij. V III. razred štiriletne šole se vpišejo absolventke II. razreda učiteljišč. V enorazredno šolo za pomožne vzgojiteljice se vpišejo kandidatke z enako predizobrazbo kakor v I. razred štiriletne šole in s pogojem, da so stare vsaj 16 let. Za vpis je potrebna prijava, ki jo dobite pri šolskem služitelju, kolek za 10 din, spričevalo o opravljenem nižjem tečajnem Izpitu oziroma zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Prošnjo za štipendijo kolekujte z din 10, priložite: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala; 2. potrdilo o premoženjskem stanju: svojem in svoje družine; 3. karakteristiko mladinske organizacije: 4. predlog okrajnega ljudskega odbora o potrebnosti in višini štipendije; 5. izpolnjeno in _ po. tr j eno vprašalno polo za štipendiste, ki jo dobite pri ravnateljstvu šole ln pošljite do 15. Julija preko okrajnega odbora na ministrstvo za prosveto. RAZPIS za sprejem v enoletno šolo za vlakovne odpravnike, Vižmarje, pošta St. Vid nad Ljubljano. Uprava šole za vlakovne odpravnike Vižmarje razpisuje natečaj za sprejem v enoletno šolo za vlakovne odpravnike. Sola se prične IS. oktobra in traja eno leto. Pogoji za sprejem so: 1. kandidat ni mlajši od 17 in ne starejši kot 25 let na dan 1. septembra 1949 ; 2. da je sposoben za eksekutivno službo, t. j. , da Ima I. zdravstveno skupino, kar se bo zdravniško ugotovilo pri spre. jemu v šolo; 3. da je dovršil nižjo srednjo šolo ali njej enako šolo z zaključenim izpitom; 4. da ima vse pogoje za sprejem v državno službo ; 5. da z uspehom opravi sprejemni iz. pit iz matematike in slovenskega jezika Kandidati se ob sprejemu v šolo obvežejo, da bodo po končani šoli ostali v železniški službi najmanj tri leta. Sola je internatskega značaja z vso oskrbo. Učenci prejemajo med šolanjem 150 din (odlični 300 din) za osebno higieno in kulturne potrebe. Razen pod točko 3. navedenih se sprejemajo tudi železniški uslužbenci (brzojavci, vlakovodje, nadkretniki in nadpremikači), ki niso dovršili nižje gimnazije pod pogojem, da so vršili prej navedeno službo najmanj dve leti ter so So pokazali kot odlični uslužbenci. Kandidat mora predložiti naslednje dokumente: 1. svojeročno prošnjo, kolekovano z 10 din; 2. izčrpen življe, njepis, v katerem naj navede mesto in datum rojstva, socialno in imovinsko stanje, kraj bivanja ln poklic staršev; 3. potrdilo o državljanstvu; 4. rojstni list; 5. potrdilo o volivni pravici oziroma pismeni pristanek staršev, če je kandidat mladoleten ; 6. potrdilo o nekaznovanju; j. zadnje šolsko spričevalo; 8. pismeno obvezo, potrjeno od pristojnega Ljudskega odbora, v katerem se kandidat obveže, da bo ostal po končani šoli v želez.’ niški službi najmanj tri leta. Prošnje z omenjenimi dokumenti naj dostavijo kandidati osebno ali po pošti priporočena na naslov uprave šole in sicer najkasneje do 20. julija 1949. Prošnje brez vseh potrebnih dokumentov se ne bodo jemale v obzir. V prošnji je treba navesti natančen naslov in zadnjo železniško postajo. Uprava šole za vlakovne odpravnike, Vižmarje, p. St Vid nad Ljubljano. 2687-1. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dn« 18. Janija: Depresije z za-padnega in severnega Atlantika vedno močneje izpodjedajo anticiklon nad Britanskim otočjem, a nad Sredozemljem se še vedno znova ustvarjajo nova depre. sijska središča. Zaradi tega je vreme v Evropi v glavnem nestalnega značaja. Vremenska napoved za nedeljo 19. Junija: Spremenljivo, deloma sončno z menjajočo oblačnostjo, nagnjenje h krajevnim padavinam. L RAZPIS Na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1949-50 odprti naslednji odseki: strojni, elektrotehniški, kemijski, rudarski, metalurški in lesno-industrijski odsek. Pogoji za vpis: nižja srednja šola z nižjim tečajnim izpitom, moralna in politična neoporečnost, izbrani stroki ustrezajoča telesna in duševna kon. stitucija. Za vpis potrebni dokumenti: spričevalo o položenem nižjem tečajnem izpitu, rojstni list, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o voiivnl pravici (če je kandidat nad 18 let star), potrdila o dosedanji praksi (če jo ima), kratek življenjepis in izpolnjena posebna tiskovina, ki jo kandidati prejmejo na svoji matični šoli (kolek za 10 din). Vpisovanje bo v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani, Aškerčeva 9, po naslednjem redu : kemijski, rudar-’ ski, metalurški in lesno - industrijski odsek dne 28. junija od 7 do 11 ure dopoldne. Strojni in elektrotehniški odsek 29. junija od 7 do 11 ure dopol. dne. Vpisovanje je osebno. Izven teh terminov vpisovanje ni možno. Štipendije: Tisti dijaki, ki reflektiralo na štipendijo, vložijo ob vpisu na predpisanem obrazcu prošnjo (kolekovano z 10 din) in ji morajo pri. ložiti potrdilo o imovinskem stanju staršev in sebe ter priporočilo Okrajnega ljudskega odbora, da je kandidat štipendije resnično potreben. Internat: Dijaki, ki žele biti sprejeti v internat, izpolnijo ob vpisu posebno tiskovino. _______________ Ravnateljstvo TSS. Dajalci krvi! Pregled dajalcev in odvzem krvi je v zavodu redno vsak torek, sredo in četr-tek. Prosimo da se javijo ob 7.30 uri tovanši(ce), ki so dali kri pred več kot dvema mesecema, m novi zdravi tovari-ši(ce), ki žele prvič dati kri (starost najmanj 21 let). Na dan prijave ne zajtrkujte mastno, tudi bele kave ne. Dajalcem kivi z dežele povrnemo stroške za vožnjo v obe smeri — potniški vlak III. razred (velja za teritorij LRS) — vozovnice prinesite s seboj, ne kupujte povratnih! Po odvzemu krvi pripadajo dajalcu posebni dodatki v sladkorju, svežem mesu, maščobi in beli moki. — Zavod za transfuzijo krvi (vhod za Ljubljanico). Telefon 41-08. LJUBLJANA UNION: sovjet, film )Srečanj o na Labi«, tednik. — MOSK\A: poljski film »Obmejna ulica« (brez tednika). — SLOGA: ameriški film »Noč v Casablanci«, tednik. — Predstave ob 17, 19 in 21. — TIVOLI: francoski film »Serenada*, tednik. — Predstava ob 20.30. — TRIGLAV: sovjet, film »Naloga majorja Buiočkina«, tednik. — Predstave ob 16. 18 in 20. — SISKA: poljski film »poslednja etapa« (brez tednika). Predstavi ob 18. in 20. MARIBOR PARTIZAN in UDARNIK: angleški film »Hamlet« (brez tednika). — POBREŽJE: sovjet, film »V gorah Jugoslavije«, tednik. CELJE METROPOL: angleški film »Nicholas Nickleby« (brez .tedn.). — DOM: sovjet, film »Prvak sveta« in »Narodne pesmi«, tednik. KAMNIK: sov j. film »Zlati rog«, tednik. KBANJ STORŽIČ: angleški film »Oliver Twist«, tednik. — SVOBODA: sovjetski film »Križarka Varjag«, tednik. JESENICE MESTNI: sovjetski film »Na ščukino zapoved«, tednik. SPORED ZA NEDELJO Poročila: 8.30, 12.30, 14.30, 20.00 in 22.00 uri. Važnejše oddaje: 8.00 Veder jutranji spored. 9.00 Literarna oddaja — Stritar: Dunajski soneti. 9.40 Poje sindikalni ženski pevski zbor tovarne »Pletenina« p. v. Jožeta Hanca. 10.10 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Slike in obrazi s severnega Jadrana — potopisna reportaža. 1Ì.3U Komorna ura gojencev glasbene šole v Ljubljani. 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane — Tako je Cicibanom pel... 13.30 Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora). 14.45 Slovenski sindikalni kvintet poje narodne pesmi. 15.00 Oddaja za naše podeželje — Predavanja: Politični pregled — Obdelovalne zadruge na Rabu in na Pagu - Delovno silo naši industriji — Djuro ostane v rudniku — Zakon o ljudskih odborih — Napoleon Bonaparte — Iz sodobne grške proze. — Vmes pojo in igrajo: pionirski zbor iz Ribnice p. v. Viktorja Švajgerja, ansambli in solisti RL ter pester spored s plošč. 19.00 Slavni violinisti, pianisti, pevci in dirigenti e plošč. 19.30 Politični komentar iz Beograda. 19.45 Skladbe za male orkestre. 20.15 Nekaj polk za klavir Bedricha Smetane. 20.50 Fizkulturna po-'ročila. 21.00 Popularni operni koncert. Na sporedu dela slovenskih, italijanskih in francoskih skladateljev. SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in 22.00 uri. Važnejše oddaje: 5.00 Pozdrav delovnim ljudem. 6.00 Jutranji koncert. 12.00 Opoldanski koncert. Na sporedu: Smetana, Bormioli. 13.00 Oddaja za pionirje — Fran Erjavec: Kako se je Slinarju z Golovca po svetu godilo. 13.20 Zabaven spored pesmi in plesov raznih narodov. 14.00 Skladbe domačih avtorjev — igra orkester Radia Ljubljana P. v. Alija Dermelja — sodeluje Tone Petrovčič. 14.45 Marjan Kozina: Ilova gora — igra simfonični ork. Slov. filharmonije — dirigent Samo Hubad. 15.00 Kulturni pregled. 15.10 Skladbe slovenskih avtorjev izvaja saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju Demetrij Zebre. 18.30 Hrvatski umetniki pred mikrofonom (prenos iz Zagreba). 19.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (34. lekcija). 19.20 Glasbena medigra. 19.45Nekaj znanih plesnih melodij. 20.00 Radijski dnevnik. 20.15 Poje moški zbor »Dolomiti« z Vrhovcev p. v. Ivana Sadarja. 20.40 Bricelj: O socialističnem plačevanju dela. 21.00 Iz zakladnice slovenskih skladateljev — Benjamin Ipavec. 22.30 Nočni koncert — Na sporedu: Simfonični plesi. Winistrstvo za trgovino in preskrijo LR Slovenije poziva vsa trgovska predstavništva, zastopstva in stalne nabavijače, ki na območju LRS zastopajo oziroma nabavljajo blago za trgovska podjetja vseh sektorjev iz drugih ljudskih republik, da se v dneh 21. in 22. junija 1.1. registrirajo pri poverjeništvih za trgovino in preskrbo pristojnega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, ne glede na to, če so že registrirani ali ne. Prav tako se morajo registrirati predstavniki in nabavijači ostalih resorov oziroma ustanov. Kdor se v predpisanem roku ne bo registriral, ne more v bodoče opravljati svojih poslov predstavništva, zastopstva oziroma nabave in posredovanj® blaga. — Iz pisarne MTP. KNJIGOVODSTVO krajevnih in za. družnih podjetij uredi in poučuje tudi daleč na deželi ekonomist Bu-dau, Ljubljana, Krojaška 5. 16375-4 PODRUŽNICA Slov. poročevalca Ma. ribor sprejme raznašaice in prodajalce časopisa. 16414-4 REPUBLIŠKO montažno podjetje To. plovod. Ljubljana, Ilirska ni. 15 — sprejme v uk 50 učencev v gospo, carstvu iz naslednjih strok : ključavničarstvo, železnostrugarske, vodovodne inštalacije, plinske instala, cije, centralna kurjava, livarske, kovaške. Vsi interesenti naj se javijo v personalnem oddelku direkcije podjetja Ljubljana, Ilirska 15, kjer bodo dobili vse nadaljnje informa, cije. 164-4-4 ZA NAŠO EKONOMIJO potrebujemo ekonoma, ki bi opravljal poljska da. la in živino. Najrajši zakonski par, ki bi bila tudi žena zaposlena. Plača po dogovoru. Nastopi lahko tu-koj. Ponudbe-, na Upravo tovarne usnja Indus. Ljubljana, Sv. Petra cesta gtev. 72. 15411-4 PODJETJE za opremo zdravstvenih ustanov »Sanitetna oprema*, spre> me instrumentarijskega vajenca. Interesenti, ki imajo veselje za instru-mentarijsko stroko, naj vlože prošnje s potrebnimi dokumenti ln na« vedbo predizobrazbe do 25. t. m. pri Sanitetni opremi. Ljubljana, Cigaletova 5. 163S0-4 LOVSKA družina Rajhenburg- odda mlade čistokrvne pse jazbečarje (4-r2). Interesenti naj se javijo na naslov : Lovska djuzina Rajhenburg 1641ž>a KATJO, klubsko garnituro, usnjeno, otomano, vitrino, pribor, jedilnico, servise in preproge proda Umetnina^ Ljubljana, Vegova 10. 164Q2-» KMETIJSKA zadruga Zagradec na Dolenjskem kupi takoj pisalni stroj. i 6 4 i 7*6 »JUGBND« (lepo ohranjen!) letnike 1907, II. 1912. I 1913, II. in 1914, II. knjiga — kupi uprava Slovenskega poročevalca. — Ponudbe pod*. »Jugend« na ogl. odd. 1G3GS-5 KUPIMO etažni kotel. Ponudbe prosimo na naslov: Uslužbenska restavracija »Preskrba«, Ljubljana 15420-8 1—2 ELEKTRIČNA ŠTEVCA (kontrolna) in električni re^o na dva grelca, event, kompletno peč, kupimo za naš počitniški dem. Ponudbe pošljite do ponedeljka ob 10. uri na ogl. odd. pod »Elektrika*. 16423-8 KUPIMO večji električni kuhalnik — dobro ohranjen. Ponudbe na N«arod-ni magazin, Ekonomat, Wolfova ul. štev. 1. 16226-8 KNJIŽNO OMARO, klavir, metrenom. električni prašni sesalec in čistilec za parkete, spalnico, porcelan, kristal in preproge kupi Umetnina — Ljubljana. Vegova 10. 16102-6 ENODRUŽINSKO komfortno vilo Ljubljana-Vič, zamenjam zaradi bolezni s podobno, najraje proti Gorenjski Pismene ponudbe pod -Vito-na ogl. odd. 16415-S TRISOBNO komfortno stanovanje v centru Celja z lepo lego ob Savinji zamenjam za dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod Cimpreje — Celje na podružnico SP Celje. 16393-10 ENOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Šuštar, Trg Lenina 2-1. Maribor. 16399-10 ZAMENJAVA ODDIHA: Družini, ki biva ob morju in si želi zdravljenja v Laškem, nudim proti zamenjavi dvosobno, lepo stanovanje z uporabo kuhinje in vso udobnost v mesecu juliju. Strašek Gusti, Laško, štajersko, 16403-10 IZGUBLJENO denarnico 17- t. m. z dokumenti in denarjem od Hrušice do Rakovnika vrnite proti nagradi na naslov v Izkaznicah. 16422-14 IZGUBILA SEM od Dobrove do Kozari j svetlomodro volneno jopico. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi na Dobrovi 5. 16421-14 IZGUBLJENO listnico z raznimi dokumenti na Poljanski do Cankarjevega doma. vrniti proti nagradi na naslov v mladinski Izkaznici. 16419-14 NA CESTI med Postojno in Ljubljano je bilo izgubljeno rezervno avtomobilsko kolo. 16 col. Najditelj naj ga vrne, oziroma sporoči proti dobri nagradi na mehanično delavnico »Tehnikum«, Ljubljana. Figovčevo dvorišče 16426-14 PODPISANA preklicujem vse, kar sem govorila proti tov. Rozinancu Martinu, ker je neresnično, žitnik Fani. 16406-14 DNE 17. t. m. v Ljubljani izgubljeno žensko uro na verižici vrnite proti nagradi na naslov Tratnik Zofka Vižmarje 114. št. Vid. 16412-14’ Umrli so: Umrla je naša mama Kati Poderžan. Pogreb drage pokojnice bo dne 20. junija iz kapelice sv. Jožefa na poko. pališče. žalujoči: Vinko, Katj por. Golob, Roman, otroci in ostalo sorodstvo. 42 Neki znanstvenik (Mayer) se Je celo spomnil, da v »živi beijakoviniii ni niti molekul niti atomov. Namesto tet prozaičnih tvorb, ki jih raziskujeta fizika in kemija, so v prozorni protoplasmi svitili«. Mayerju je bilo točno znano, kako so veliki: vsak je težak 6,75 X 10.15 mg). Ti vitiii so sestavljeni iz »miomova, ki so 2000 krat manjši kakor elektroni. Zelo žalostno je, da se ti delčki, ki imajo tako lepa imena, še niso hoteli pokazati svojemu pobožnemu poborniku, kakor tudi ne ostalim raziskovalcem. V tej knjigi se ne bomo dolgo zadrževali na podobnih nazorih, treba pa je razložiti, zakaj to delamo, čeprav bo to poglavje morda najkrajše. Seveda ne zaradi fantastičnih telesc, s katerimi so teoretiki »žive beljakovine« naselili popolnoma nedolžno protoplazmo. Vendar je bilo med pristaši »žive beljakovine« precej raziskovalcev, ki so imeli ostro oko. Na lovu za svojo »sinjo ptico« so opazili mnogokaj zanimivega, važnega, kar je pomembno za naravo življenja. Ne moremo mimo nekaterih teh opažanj in misli. Prav ti raziskovalci so opazili principielno netočnost hi površnost skozi desetletja živečega primerjanja organizma s sistemi dinamičnega ravnotežja, •; plamenom, tokom vode ali vodopadom. Premalo je reči, da se v organizmu .celo v najbolj preprostem, osvobaja stalno dotekajoča energija in da se vrši delo. Ne, bistvo vsakega življenja je v tem, da je delo v živem organizmu usmerjeno k povečevanju njegove delovne sposobnosti, k temu, da prepreči nastop mrtvega ravnotežja, neizbežnega konca vseh modelov, kakršne koli bi si zamislili. Vodopad obstaja samo toliko časa, dokler mu priteka ista količina vode, kolikor je odteka. Vodopad obstaja samo na račun zunanjega izvora, ki ga prehranjuje. Ogromna energija padajoče vode ne more vzdrževati vodopada niti enega trenutka, čim pregradimo z jezom reko nad njim. Isto velja tudi za plamen. Bivanje živega organizma pa se vzdržuje na račun tega organizma samega. Desetletja so mehanisti primerjali živa bitja s stroji. To primerjanje Je načelno napačno, ne zato, ker je živi organizem ultrakompliciran stroj, temveč zato, ker sploh ni stroj, niti toploten niti kemičen; organizem Je nekaj povsem drugega... V 20. in 30. letih našega stoletja Je neka] raziskovalcev pojasnilo, da se pri odmiranju žive snovi za kratek čas, vendar pa zelo očitno, poviša temperatura. To Je vz-no in nepričakovano odkritje. Toplota smrti?! To pomeni, da se osvobaja neka energija. Kakšna? Računi teoretikov »žive beljakovine« so dali ne sicer popolnoma enake, vendar slične številke: pri razpadanju enega grama protoplazme se morajo osvoboditi približno 2 do 4 gramkalorije (po podatkih nekaterih raziskovalcev), ali 5 do 10 gramkalorij (po podatkih drugih raziskovalcev). (Gramkaiorija ali mala kalorija se imenuje količina toplote, potrebna, da se segreje za 1« C en gram vode pri 156 C.) Ta poslednja številka pomeni, da bi mogla mišica, ako bi Izčrpala vso svojo energijo (vse &j razpada svoje snovi), vzdigovati 20 kg na vsak cm3 svoje gmote. To tudi pomeni, da mora živa beljakovina ob umiranju izžarevati. In res, v začetku tridesetih let je Lje-peškiu odkril »žarke smrti«, nekrobiotično izžarevanje, od česar Je srebni bromid fotografske plošče počrnel. Žarke, ki jih je še prej odkril Gurvič, splošno znane mitogenetske žarke (izžarevanje dele ih se celic, pri čemer to izžarevanje vzpodbuja druge celice k delitvi) je Ljepeškin smatral za poseben primer svojih žarkov. Nikakor pa ni jasno, kaj Imajo skupnega žarki razmnoževanja, žarki življenjske obilnosti z žarki razpadanja. Treba Je povedati, da poskus še ni do konca potrdil, da obstoji izražarevanje živega organizma, vendar smatra to večina raziskovalcev za dejstvo. (Se posebej velja to za mitogenetske žarke, s pomočjo katerih so biologi že Izvršili važne raziskave, zdravniki pa z njihovo pomočjo najhitreje spoznavajo strašno bolezen raka.) Vsa ta dejstva so zelo pomembna ln zanimiva. Točno Izmeriti »energijo življenja« Je pogumen In zanimiv poskus. Pozornost zaslužijo nekatere že Izdelane konkretne predpostavke, ki poskušajo razložiti, zakaj se po razpadu »živega sistema« organizma spremeni stanje molekul beljakovine. O eni takih predpnciavk bo bralec čital na koncu knjige, v poglavju o sintezi življenja. O teoriji »žive beljakovine« v njeni splošni obliki Je treba reči, da množico podrobnosti, ki Jih Je nesporno ugotovila fizikalna kemija, nikakor ni mogoče povezati z njo. Prav isto velja tudi za nauk o fermentu! oborožitvi protoplazme, o delovanju ln vlogi fermentov v mnogoštevilnih preobrazbah snovi. Sedaj, ko uspeva dobivati vedno več fermentov v čisti obliki, je ta nauk postai resnična eksaktna veda. Anabioza in »skrito življenje« prav tako povzročata težave »živi beljakovini«. Tu se začne ta beljakovina vesti popolnoma kot »mrtva«. Očitno Je, da je treba dopuščati možnost, da iz »mrtve beljakovine« ponovno nastane »živa« (s čimer izgubi teorija žive beljakovine vsak smisel). Nekoč, pred trami stoletji in pol, Je Bacon Verulamski pozdravil rojstvo eksperimentalne znanosti novega časa z besedami: »Znanje je sila«. Teorije »žive beljakovine« ne vzdržijo kontrole resničnega znanja. Z ničemer ne povečajo moči človeka. Razširjajo le oddaljenost živega od neživega, tako da Je nevarnost, da bo neživo strmoglavilo v prepad. Nenavadno stanje žive materije zahteva tudi nenavadne pogoje za svoj nastanek, pogoje, ki si jih težko predstavljamo. Eden izmed predstavnikov takih teorij ni zaman izjavil, da je mogla na Zemlji nastati živa materija samo v tistem trenutku, ko se je od Zemlje odtrgala Luna. Krajše povedano, teorije »žive beljakovine« nihajo na meji, za katero se začne odkriti vitalizem. Zaradi tega Je treba o njih ponivi besede velikega specialista za kemijo beljakovin, akademika V. S. Gulevča: »Biolog-kemik mora upoštevati vse spremembe v strukturi beljakovin. Ne sme preučevati ustroja beljakovine v obliki preparata, temveč beljakovine in situ (to je take beljakovine, kakršna je resnično prisotna v organizmu.« V. S.). To seveda ne pomeni, da mora biolog kemik iskati neko »živo« beljakovino za razliko od umrtve«. Tako skrajno mehaničnega gledanja na problem danes prav tako nikakor ne moremo sprejeti.* Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/11. = Telefon uredništva in uprave štev. 55-22 do 55-26, telefon oprave za ljubljanske naročnike iter, 38-23, = Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. — Odgovorni ■rednik Cene Kranjg “