Milan Pugelj: Na samem. Vojeslav Mole: Ti tvoji zlati lasi
Na samem. ,
J rav neprisiljeno, ko sva sama v samotni izbi ali tihem kraju, nenadno najdejo se ustne naju, vzari ti lice kakor mak polja.
In kot bi plaha senca mirno la. Nikjer besede o ljubezni raju, e ogneva se ji kot deca zmaju, e smejeva se ji: hihi, haha!
Le znanec s sivo in preklano brado, ki nepotreben pride vasovat, neko je mislil, da ne moti rad.
Le tvojo roko neno vso in mlado
vzdrhteti v svoji util sem enkrat
in hipni tvoj pogled kot ogenj zlat.
Milan Pugelj
Ti tvoji zlati lasi
.Li tvoji zlati lasi so moje due spev, so mojih pesmi krasi, so mojih zor odsev.
V polno srca arijo na bajno tiho pot in do neba gorijo povsod plamte, povsod.
In roma moja dua v njih jutra solnni ar, um mirtnih gajev slua, zre bajk skrivnostni ar.
In roma v divne sanje: poljubi, amet, smeh, razkono trepetanje, miljon elja v oeh
Ti tvoji zlati lasi so leten, solnen dan, so kres, ki polno krasi, da gasne zvezdna plan.
O mladi zlati asi! Pij dua ognja, pij! Ti tvoji zlati lasi so kot ognjeni sni . . .
Vojeslav Mole.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si