Gorlca* Izhaja vaaki torek In aobcto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprcj. fJredntttro se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini It. 9, kamor |e naslavljati pisma. fefrackirana pisma •e ne sprejemajo, enako se nc uvaiujejo pisma brez podpise. ftokopisl dopikov i'e ne vratajo. TELEFON it. 201. »Goiieft* ittne n« leto 10 K, zn pol fete b K. it tttrt leta 2-50. Upnmtifttvo se njhaja v „Narodni Tiskami* nlica Vetturini it. 9. Za ofla»« sc plačuje od tveterostolpne pttit vrste po 14 vin., za ve&tttni natis primeren poptut. Posamezne ttevllke itaneto 8 vin. in se ptodajajo v raznih gonikih trafikah. St. 92. Vladni načrf v davčni preosnovL { Slabe iinančne razmerjr v državi in kronovinah so primorale vže različ- na ministcrstva, pečati se s preosnovo sedanjih davščin. V tern oziru so vie prejšnc vladc označile načrte, kako mi- slijo preustrojiti dosedanje davščine in kake davkc mislijo na novo vpeljati, da bi saniraie državne in dežclne finance. Izvestno je, da so postali nei vozni zastopniki ljudstva v državnem zboru in ijudstvo sumo, ko jc slisalo o tci na- rneravani reformi, kajti davki in dokla- dc so vže sedaj tako visoki. da Jih je tižko prenašati. Tudi sedanja vlada se je morala peeati s tern vprasanjem in stopila ie sedaj pred juvtiost s svojim načrtoru. Prav radovedni sino bili na to novota- rijo, ki poment še \ isje obremenienje državljanov. Toda priznati moramo, da ni stvar za naše Ijudstvo in nase kraje tako nevarna, kakor se je bilo ha- ti. S to davčno preosnovo se spnja/ni- mo, ako bo vlada drfcila bescdo. S tern bo naše kmečko Ijudstvo malo prizudc- t<< in obcta se se nam olajsek na realni davek. t j. na zcmljiški in hisni davek. Oglejmo si ta nacrt davčne preo- snove. Vlada hočc poviSati davsčino na Žganjine in sicer za 50 vinarjev pri vsa- kem litru ahsolutnegu alkohnla. I H> se- daj je /.našala ta davscina W v, odskj bi /nasala 1 K 40 v od litra. Sicer pa noče vlada obdržati zase vsega dohodka, ki nastane iz poviška. marvee misli za se obdrzati Ie 10 v in dtželam, ki so imele do sedaj Ie 2*> v. prepustiti se 40 v, take» da bodo dobi- vale odslej 60 v od vsakega litra abso- lutnega alkobola. Za na.so deželo bi se s tem vsaj dclorna poravnala krivica, ki se ji je godila zadnjih 10 let. Pri nas smo imeli dczelno naklado (>0 v od litra na drobno potočcnih opojnih pijae. Toda ker ni- snio pobirali te davsčinc v lastni re- žiji, smo dobili od privatnega zakupa Ie 4(1.000 50.000 K na leto, docim bi nam bila istinito nesla skoro 200.000 K. Pri podržavljenju te davščine je vlada od- V Gorici, v soboto dne li novembra 1911. Let« XIII kazala deželam 20 v od litra; Ie lam, kjer so izkazali večje dohodke, je dala dež. odborom višje zneske. Ker ni mo- jila naša deželna uprava izkazati, da more nesti pri nas ta davščina blizi: 200.000 K, je vlada odmerila tudi naši kronovini Ie dohodek, izvirajoč iz ob- daOanja litra žganja z 20 vinarji. Tako je dobivala dežela skozi 10 let Ie ()2.000 K na leto, mesto trikrat toliko. in oskodovana je bila v tej dobi Ie pri opojnih pijačah za 1,300.000 K. Proti temu, da se ta. pijača viSje obdači, menda ne bode ugovora. \'si tieznomisleči ljudje in prijatelji ljudstva bodo to celo odobravali. Sicer pa ni povisek pri litru navadnega žganja, ta- kozvanega »kvakovca". bogve kolik. Iz enega litra absolutnega alkohola se naredi dva litra in pol 40 stopmjskega »kvakovca«. torej znasa povisek 20 v pri litru. hruga davščina, katero namcrava vlada |)ovisati, je davseina na pivo, in sicer bi poskoeil povisek od sedanjih 34 v na «SO v (>d vsake hcktoliterskc stopi- nje ekstrakta. To se pravi: Povisek bi /nasal 5 K pri vsakem hektolitru piva; toda pri teni bi dežclna doklada od piva odpadla. Ker znasa ista v naši krono- vini 4 K, bi se pivo dejansko podražilo pri nas za 1 K pri hektolitru. To ne bo ugodno za naSe pivopiv- cc, kajti gostilnicarji bodo potcm iopc\ podražili I 1 piva za 4 v, dočim bode znasal povisek za njih Ie 1 v. Z nasega stališča nimamo nič proti tunu povisku davscine na pivo, ki je KonkurenCna pijaca uasemu domacemi; vinskermi pridelku. Vsi vinogradniki bodo celo z veseljem pozdraviii to \ la- duo namero. saj Še poteni bo davscina na pivo dosti nižja od one na vino. Kakor je iz tega preosnovnega načrta razvidno. je vlada povsem opu- stila misel na obdaCenjc vina boljših vist v buteljkah; Ie sampanjea je vzcia na muhn, temu ne misli prizanesti. Za to peneče vino ima tri tarifne postavkc v svojem nacrtii. in sicer z nzirom na prodajalnn ceno .so v, 1 K in 2 K od buteljke. Tudi proti tej namcri ne bode od nase strani nobenega ugovora. Kdor hoce piti »šampanjec««. naj plača. Vlada pričakuje od te davščine 1,650.000 K dohedka. Vlada namerava tudi avtomobile in jtdnaka vozila še precej občutno obda- čiti. Tudi pri tej davščini ni kaj ugovar- jiiti. Kdor si zamore »ipogati« vožnjo z avtomobilom, vže lahko prenaša ne- kaj poviska za ta sport. Par sto kronic ne bodo zadevni gospodje posebno živo občutili. Nova davščina, ki zadene vst slo- je prebivalstva, torej tudi naše Ijudstvo in naše posestnike, je nameravana uve- dba pristojbin za brezplačni premo- zenjski prenos. Od te piičakuje država novih 10 milijonov dohodkov. Sedanji tozadevni načrt se pa razlikuje od prej- snjih v tem, da se pristojbine izdatno znižajo pri prenosu na bližnje sorodni- ke, dočim se zvišajo za druge sorodni- ke. Ta načrt se odlikuje od prejšnjih še po drugih udobnostih, posebno pri maj- hnih podedovanih deležih in pri ustano- vah za solske, dobrodelne in humani- tarne zavode. S to preosnovo se namerava pa tu- di priskočiti deželam na pomoč v svrho saniranja deželnih financ, ki so skoraj v vseh kronovinah jako žalostne. Od vsega poviška bi odstopila vlada deže- lam 126 milijonov kron, in sicer od osebno - dohodninskega davka 21 mi- lijonov, od žganjin 49 milijonov in od davšcine na pivo 56 milijonov kron. — Kasneje se namerava dati celo deželam 70 milijonov kron od piva in 64 milijo- nov od opojnih pijač, to pa Ie tedaj. če sklenejo deželni zbori oproščenje teh davSCin od dežclnih doklad. Posebne važnosti za nas jc pa na- mera, primerno znižati realni to ie zeni- Ijiski in hisni davek. Z ozironi na neobhodno potrebo. da se urede državne in deželne finance, s posebnim ozirom tudi na to, da se zniža realni davek in da ni razen uved- bc pristojbin za brezplačni premoženj- ski prenos nameravana davena preo- snova za naše posestnike in davkopla- čevalce občutna in težeča, smejo pač naši državni poslanci brezdrugačno gla- sovati za to davčno preosnovo. Italijansko-turška vojna. Medtem ko pi§eio italijanski listi še .vedno o zmagoslavnih bitkah itali- janskih čet v Tripolitaniji, je celemu svetu znano, da so ta poročila le po- božne želje Italijanov, katerim se v Tri- politaniji v resnici prav slabc g;odi. - Ze več dni sem trajajoča poročila ita- lijanskih listov o pripravah na odločilni nastop italijanskih čet kažejo na to, da je vse skupaj Ie navadno šarlatanstvo, s katerim hočejo Italijani imti za nor- ca ves svet. Cvropske velesile niso že s počet- ka bile nasprotne italijanski ekspediciji v Tripolis, a da se jih bo imelo z izmi- šljenimi poročili za norca, se jim niti sanjalo ni. Velikanska navdušenost ita- lijanskega ljudstva za častne zmage se posebno pojavlja v tem, da zbeži vsaki dan po več sto mladeničev iz odreše- nega kraljestva, zato da jim ne bo tre- ba jokati se veselja nad zmagami lastrie armade, ko jih popeljejo v Tripolis, da se jim da prilika biti deležnimi časti zma- ge. Dorna čepeti in čitati lažnjiva poro- čila ter vsklikniti »Viva Tripoli italia- na!«( je vse kaj drugega, kakor več ted- nov brez mirnega spanja, v smrtni ne- varnosti od ene strani vsled vojske, od druge pa vsled kolere biti. O prosto- voljcih za vojsko ni nič več čitati kot pied vojsko. Italijanska junaštva po- znamo še od minolega stoletja, ko je Avstrija gospodarila se v Lombardiji. Nož, štilet, revolver — a ne od moža do inoža. marveč zahrbtno, v temni noči in z zakrinkanimi obrazi — je njih glavno orozje. Za to ni treba mnogo poguma in pomanjkanje tega so tudi v Tripolisu pokazali, ko so poklajali na stotine slabotnih starcev, neoboroženih žensk in nedolžnih otrok. Ta grozodej- stva so izzvala ogorčenje »barbarskih« (tako imenujejo Lahi vse druge neita- lijanske narode) piemen v Tripolitaniji. ki pa resničnih barbarov (to so doka- zali z grozodejstvi) nečejo imeti za go- spodarje svoje zemlje. Arabci, ki so za- četkom bili še negotovi, ali bi se udali ali ne, so prišli do spoznanja, da ie Lah hujši sovražnik kot Turk in so se priklopili Turkom, da z združenimi mo- Oglejr.ka bazilika in patrijarh Popon"). Naša ožja goriška zgodovina še davnn, davno ni dosti prciskana. Za pekojnim Rutarjem se skoro ne oglasi več delavec na tem polju. Dr. Capuder nam je sicer podal dokaj pregledno sli- ko naše reformacije in protireformaci- je, (gim. program 1908—10.), a v celoti delo miruje. Dični zgoJovinar dr. Kos si je zastavil čisto drugo nalogo, kate- ro s svojim »Gradivom« tudi častno re- šuje. Zato me je res razveselila nova izdaja spodaj omenjene knjige, katero ie napisal*ze v visökih letih neutru- dni Teufitnbach. Reči moram, da poz- nam malo pisateljev, ki bi ukljub toli- kim letom še tako skrbno in intenzivno brskali po starih foljantih in iskali re- snice, kakor ravno on. Druga izdaja knjige »Basilica von Aquileja« se zelo razločuje od prve po obsegu in po glo- bokosti argumentov. Razun tega ima *) Die. Basilica von Aquileja und ihr Bauherr Patriarch Poppo. Von AIMm Frei herrn *u Teuffenbach. II. Aufl. Görz I91i_ kot prilogo še celo vrsto slik najnovej- sih mozaikov, ki so jih šele pred krat- kiiti odkrili. F^rvo poglavje obdeluje cerkvene ruzmere v Ogleju in (Iradežu, kjer so bili tudi patrijarhi od 1. 5(>7, ko se je nadškof Pavlin I, odklopil od oglejske cerkve in si nadel naslcv patrijarh. V interesu tedanjih nemških cesarjev je bilo, da so podpirali oglejske patrijarhe kolikor mogoče in tako si je tudi laz- lagati, da imamo v onem času 17 Nem- cev iz plemenitih družin na oglejskem prestolu. Za nemške cesarje je bilo to velike politične važnosti, ker so Bene- čani podpirali oglejske nasprotnike t. j. patrijarhe v Gradežu. Največ truda je prizadelo g. pisa- tclju raziskovanje življenja patrijarha Popona, ki je bil prvi izmed omenjei.ih" 17 nemških dostojanstvenikov, a ne le po času prvi, ampak tudi po delih in vspehih. Koliko truda je stalo, preden je g. pisatelj dognal poknllenje tega veli- kega možat nam kaže priloga IV. kjer jc objavljena kolikor mogoče natančna rodovriica Datriiarha Pnnnrm na7.ni An 1 953., ko se je njegov praded Wichmann poročil z grofico Luitgardo Flandern- SKO. Kdor se je kedaj pečal s takimi stvarmi, ve, kaj se pravi iz raznih ne- popolnih in včasi nezanesljivih virov degnati kako sigurno in gotovo letnico. Rodil se je patrijarh Popon okoli 1. 990 in živel do 1. 1042. Njegovo življenje ni bilo mirno in tiho, kakoršno živimo dandanes, ampak polno bojev, vojska in naporov. Zato pa je krivično, da me- rijo nekateri takratne dogodke z dana- šnjim modernim metrom — sit venia verbo -— namesto, da bi jih vzeli kot rezultat, kot sintezo takratnih kulturnih in političnih odnošajev. In g. pisatelj pravi str, 15. svoje knjige, da mu ie l»ilo tudi to namen,- pokazati tega velikega patrijarha v luči one dobe, v fučl objek- tlvne In trezne razsodbe. Nekateri viri poročajo namreč precej grda dejanja 0 patrijarhu Poponu, posebno pa: :>Dan- duli Chronicon«r kakor citira to Kos v »Gradivu« III. St. 60. in 121. Ko so bili namrex Benečani pregnali gradeškega patrijarha Urza 1. 1024. je udaril Popon deloma razrušil in oropal, ukljub svoji prisegi, da ga hoče ohraniti (Kos: Gra- divo III. str. XLVIIU. Omeniti je treba pri tern, kakor to povdarja g. pisatelj, da smo takrat živeli v dobi moči »des Faustrechtes« in tudi cerkveni kne i so bili prisiljeni braniti z mečem v roki svoje pravice. L. 1026. je prišel v Italijo Konrad II., kateri je bil Poponu zelo piijazen in mu je 1. 1028. dal celo do- voljenje, da sme kovati denar, kar je sedaj natančno dognano, ker imamo v Berolinu takozvani Poponov novec, ki nosi njegov razločen napis (Str. 25.). Konrad II. je dal Poponu 1. 1034 tudi vr- hovno oblast čez Gradež in temu pod- rejene škofe, a pozneje sta prišla s ce- sarjern navskriž in ko je milanski nad- škof Keribert pobegnil iz ječe, je sumil Konrad tudi Popona sokrivde in ga ob- dolžil veleizdajstva. Popon se je pa opral in prišel v slabih oblačilih in bos pred cesarja in ga prosil odpuščanja. (Str. 32.) Še zadnje leto svojega življenja Popon ni rniroval. L. 1042 je z zvijačo. n..iX«l „*~~i. .. /1___l_iS — 1_____1 ___J_l-i . predpoldne v prostore S. K. I. v (iorici v gosposki ulici k posvctovanju oziroma ustano- vitvi društvu »dijaška mizu«. (i. P a v I c t i č, dckan. Duhovska zveza je izvolila n;a Ic- tošiijein občnem zboru sledeei odbor: vcleč. K. župnik Blaž Cirča, predscdnik; č. gosp. dckan Ant. Bcrlot. podprcds.; velee. gg. zupnika Jakob Rejee, Frauei- šek Lavrcncič in č. g. kaplan David Dcktorie, " odborniki. Poucno potovanje. Sinoči je dospe- lo v (iorico 17 Srbov iz Helgrada, po- tujoči po naših dcžclali z namenom. da se poučijo o tiašili narodno - gospodar- skih ustanovah. Poroka. V čctrtck se je poročil v.o- spod Hermencgikl .1 a k o n č i č, c. kr. rač. asistent pri gozdncm uradu z gno Natalijo P r i n či č. Odprtl lekarni. Od 19. do 26. t. in. bodeta inieli ponočno službo lekarni: L i b e r i - P o n t o n i. Higijenična mlekarna. —- V Senicni- ški ulici št. 2. (hiša Drufovka) je otvori- Ia g.a Spinčič higijeriično mlekarno, kjer se dobi tudi različne mlečne izdelke. Natančneje v oglasu. Izpit uspQSobljenosti za obcc Ijud- ske sole pred c. kr. izpraševalno konii- sijo v Qorici so napravili sledeči gg. učitelji: Za slovenski in nemški učni je- jik: Dobnik Leo; Jakopec Franc; Ri- bičič Josip in Šušterčič Viljem. Za slovenski učni jezik: Btikovec Vekoslav; Crnigoj Vekoslav; Faganclj Cvetko; Ferluga Ferdinand; Furlani Vladimir; Qobec Rudolf; Hude Drago- tin; Kalan Maks; Katnik Valentin; Le- narčič N.; Likar Franc; Mavrič Franc; Pavletič Franc; Podgornik Miroslav; Poljsak Vekoslav; Pucelj Vekuslav; Rusjan Ambrož; Sošič Viktor; ^tepan- čič Ivan; Širok Dragotin; Trdan Stan- ko; Velikonja Josip in Vičič Stanko. Neusposobljeni so 4 učitelji. Izpit usposobljenostl. - Pri izpra- šcvalni komisiji za meščanske in Ijud- ske sole v Qorici so pred kratkim na- pravile naslednje gospodične izpite za ljudske sole in sicer s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Cigoj Angela, Kerin Zofija, Novak Franja, Novak Ma- rija, Omeje Liudmila, Pečnik Irena, Rupnik Marija, Stakl Pavla, Vyzourek Hermina in Zepič Marija; s slovenskim in ncmškim učnim jezikom in italijan- ščino kot predrnet: Kraševec Milena; s slovenskim učnirn jezikom ter itali- janščino in nemščino kot predmet: Cok Amalija (z odliko) in Cok Marija (z od- liko); s sJovenskim ucnim jezikom in nemščino kot predrnet: Oaspari Jožefa, Jager Jozefa, Kos Mnerika, Ličar Mile- na, Ločičnik Amalija, Mlekuš Olga, O- bleščak Marija, RibičiC Ana in Sikošek Terezija; s slovenskim učnim jezikom. Ivančič Alma in Kampjut Pelagija. Požar v Kalu. V Kalu je dne 9. t. m. pogorela hiša našega krčmarja Stefana Bratuža. Skoda je se precej- §r:ja. Ogenj je nastal baje zato. ker ni bi! dimnik očiščen. hati se je bilo veli- ki* nesreče Cc bi bil pihal veter, kajti okoli stoječe slamnate strebe bi v «lu- čaju vetra bile gotovo žrtev požarja. Koloni so kinalu ogenj omejili in t'iko večjo nesreco preprečili. Strafen zlocln. V noči na pondeliek se je izvršil v (lorenjah v bližini Povir- ja na Krasu strašcn zloCin. 2<» Ictni Ant. Cell je umoril iz Ijubosumnosti s kam- mini 2\ Ictncga Ivaiia (lerzclj ter ga !>o- tcm položil na želczniiki tir, zato da bi izbrisal slcdove zlocuiu. \ poncdcljck ob 5. uri zjutraj se je podal železniški čuvaj južne zeleznicc SiKimind ^ibcrna prcgkdat progo. Ko pride na iiicnIo, kjcr se križa cesta z (;orenj z želcznico. zapazi kakih osem mt'trov pred seboj na tiru človcsko trii- plo. ki je hilt» v pravem pomcnu besede na dva dela prcrc/ano. lakoj inu je prislo na urn, da se gre za samomor ali zloCin. Poliitel je hitro v euvajnico, od- kud je tclcfoniCno onvcstil postajena- čelnika v Sežani o stvari. Knialu potcm je prišla na lice me- sta sodnijska komisija. ki je pricela. svojo preiskavo. Najprej se je Šlo za to, da se inrtvec idcntificira. Spoznali so takoj. da je rcvež goreomenjeni (lerzelj, stanujoc pri Ciorcnjali st. 2H Ker so nckateri radovedneži, ki so prihiteli na kraj nesreee, rekli, da se je (lerzelj že veckrat izrazil, da si vzame življenje, se je začetka mislilo, da se je v resnici vrgel na tir v samoumnlneni nanicnu. Ko so pa natančncjšc pogle- dali mrtvcccvo glavo, so videli. da ima iiekatere rane, ki so bile zadjanc s k;i- kim špičastim orodjem. Tudi na klobu- ku, ki je nedalec od tarn ic/al na tleh je bilo poznati, da je bil (lerzelj udarjen na glavi. Komisija je prišla do sklcpa, ga gre tu za zločin in je začela po oro- žnikih iskati morilca. Dognalo se je sledeče: Gerzelj se je nahajal istega večera do pozne ure v hiši Josipa Zapret v družbi drugili niladeničev. Okolo polnoči se je Oer- zelj poslovil njemu je pa koj sledil Anton Cell, stanujoč v gostilni pri Mah- niču. Ker sta imela oba za ljubico Ma- rijo Zapret, so ostali koj uganili, da mo- ra biti takojšnji odbod Ceha za Qrzel- iV>m v zvezi z gorenjo okolnostjo. Na ^ ,ti sta se našla in tarn se je tudi naj- brže izvršil prvi del zločina — uboj s kainnom. Nato je Ceh ponesčl mrtvo tiuplo na železniški tir, da bi izbrisal sledove svojega zločina. Ceha so aretirali. On ni nikakor tajil dejanja, marveč je prav neženira- no pripovedoval in pokazoval komisiji na lieu mesta kako je izvršil umor in kako je položil truplo na tir itd. Pri preiskavi so prišli na sled raz- nim neresničnim izpovedbam, kar da sumiti, da ima Ceh sokrivce. Zato so aietirali tudi Marijo Zapret, ker se zdi, d;i je ona naganjala Ceha, naj spravi Oerzelja s tega sveta, ker ji ni ugajalo da ji dvori. Pri Karlu Mahnič, bratu gostilničarja, pri katerem je stanoval Cell, so našli robec s krvavimi madeži. Na vprašanje, odkod izvirajo madeži, je odgovoril, da je v petek ali soboto tekla Cebu kri iz nosa in da mu je po- sodil robec. To se je komisiji zdelo sum- Ijivo in je tudi njega dala aretirati. V par dneh odženejo vse tri aretirance v tižaške zapore. Postne razmere na Prlraorskem. — Na koncu četrtkove seje poslanske zbo- ruice je posl. M a n d i č vložil interpe- lacijo na trgovinskega ministra, v ka- teri se zahteva popolna jezikovna ena- ko|)ravnost v vseh javnih napisih, okli- cih, oglasih in liskovinah pri poštnih in bizojavnih uradih na Primorskem ter namešcenje jezikovno sposobnih urad- nikov. Družba sv. Ciri/a in Metoda za Islro je dobila od neznanega dobrotnika 5(KM) K. Trojni umor in samomor na Duna- ju. Upokojeni sekcijski set in bivši vo- ditelj justičnega ministerstva baron Holzknecht je imel za svojega 17 letne- ga sina Jurija instruktorja v osebi J4 ktnega pr^vnega praktikanta M a t ko- \• i č a. rodoin iz Kranjskega. Matkovič je bil v družini kakor domač, kar doka- zuje tudi. da je hi) pri slavlju srebrne porokc barona liolzknecht edini pova- bljeni tujec. Matkovič se je zaljubi! v 22 let no domačo hčcrko Marijo in pred rar dne- \ i zaprosil je očeta za njeno roko. Baron Molzknecht je prijateljsko odbil to pro- §njo z utcmcljcvanjeni. da je Matkovič k- premlad in da se ni namcščen. Mat- kovič je vsprejel ta odgovor popolno- nia hladnokrvno na znanje. §e pri sla- \ lju 25 letnice poroke barona se ie ve- del, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. V četrtek je Matkovič zopet prišel instruirat sina Jurija. Ko je vstopil v sobo. je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil Jurija od zadaj v glavo. Jurij se je zgrudil mrtev na tla. Na strel je prihitela v sobo Marija in Matkovič je kratkomalo pomeril v njo ter jo ustrelil v usta. Mrtva je bila. Na to je prihitel v sobo 21 letni Holzknechtov sin Ro- bert ter hotel iztrgati Matkoviču revol- ver iz roke. IV\atkovič pa je sprozil in v prsa zadet se ie zgrudil tudi Robert na tla. Ljudje. ki so slišali strele so prihi- tcii in so hoteli vdreti v stanovanje. a predno so prisli na kraj nesreče se je čul še en strel — % tern se je Matkovič sam ustrelil. Ko so konečno prišli ljudje v s< bo, se jim je nudil strašen prizor. Štiri tiupla so ležala v lastnl krvi na tleh. V Matkovičevih rokah sc ie nahajalo orožje, ki je izpihnilo mlada življenja. Prišla je policija in res'lni oddelek z zdravniki. Ti so r.iogli Ie konstatirati, da so Matkovič, Marija in Jurij mrtvi in Ie Robert je Še živel. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, a njegovo sta- nje je brezupno. Lahko si predstavljamo utis, ki ga je napravil ta dogodek na stariše, ki so sc §e-le čez nekaj časa vrnili domov. Mati je padla takoj v globoko omedle- vico, potrtost očetova je nepopisna. Po celem Dunaju se govori o tern tiagičnem dogodku, ki vzbuja splošno sočutje. Matkovič je bil sin upokojeuega poštnega uradnika. Njegovi stariši so doma iz Crnomlja na Kranjskem in so se preselili pred kakimi 25 leti na Du- naj. Matkovič je bil jako priden; neka- teri pravijo, da se je večkrat vedel zelo čudno in da je bil jako zamišljen člo~ vek. Postranski zaslužek (eventuelno stalno) dobi zanesljiva oseba pri nekem tukajšnjem društvu. Ponudbe je nasloviti na upravni- štvo lista pod šifro »Revizija«. Qlasorn jednako se glasečih sodeb glavnih zdravnikov dunajske c. kr. splošne bolnice v Wiedenskern okraju se je naravna Franc Jožef-ova grenčica izkazala odlično po prijetni lastnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in odvajajoče že v malih količinah in brez vsakih drugih stranskih pojavov. Kmetijsko društvo v Biljah isče opra virelja za konsumno trgevino in za krčmo. Prosilci morajo biti oženjeni, ne preko 40 let stari, zdravi telesno in du§evno, pokazati morajo svojo zmožnost toliko mož kakor žena. Vešči morajo biti obeh deželnih jezikov. Prednost imajo domačini. Vse drugo po dogovoru. ProŠnje je uložiti pri podpisanem društvu do 15. decembra 1911. Službo bo nastopiti 1. janyvarja 1912. eventuelno tudi prej. KmetijstiQ zadružnikonsumvBiijahJi XI. 1911. Načelnik : A. KOSTA. Hiša na prodaj. V Hintu je na prodaj hiša z dvoriščem, živinskim hlevom, vrtom in podzemeljsko kletjo. V pritličju hiše je velika soba in tri sobice, v prvem nadstropju tri scbe in velika žitnica. Hiša se nahaja v središču občine blizu javne tehtnice A. Drufovka, in je pri- pravna za vsako obrt ali trgovino. Kdor žel. ogledati si tudi notranje prostore hiše, na se oglasi — če mogoče ob nedeljah — pr g. J. Brumatu v Mirnu tik pokopališča. Štv. 1292 Objava. Potom zniževalne dražbe odda se zgradba obč. vodnjaka v dav. občini Dol, dne 3. decembra t. 1. od 4. do 5. ure popoldne. Izklicna cena je: 1) Za zldarsko delo . . . . K 453921 2) „ klesarsko „ . . . . „ 27060 \) B ključavničarsko delo. . fl 1113-10 L „ kopanje......„ 150820. Načrti in proračun so na ogled razpoloženi ob sredah, sobo- tah in nedeljah v občinskem uradu v Opatjemselu. Ponudniki morajo položiti še preddražbo 20% jamstvo (kaveijo). Županstvo Opatjeselo, IS. novembpa 1911. Župan: M a r u š i č. Vsem gospodlnjam toplo priporočamo KOUNSKO CIKORIJO ===== edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski Izdelek. = v korist obinejnim slovencem. čmi odbijejo in odklonijo 2000 letno kulturo, ki je pred ravnotolikimi left bila skoro gotovo na višji stopinji kot sedaj. in videlo se \^Mf:flfr združitvv moč; kajti niti Vorawr^^ff zemlje ni- majö Itaüjani sedaj kot oni dan, ko so se izkreali. To jih je ujezilo in, zanašajoči so na dober materijal (ne morda moštvoO svoje vojne mornarice, so se spravili v Egejsko morje, da tam malo postrašijo. Včeraj se je že poročalo, da so že pri- Čeli bombardirati utrdbe ob Dardane- lah. Rimski listi so itneli kar posebne izdaje in velikanska navdušenost je zavladala na to vest po cell Italiji. Danes pa pišejo italijanski listi, da sc prično med Turčijo in Ualijo poga- janja. Zato se pričakuje, da zapusti ita- lijanska flota Egej. Ja, zapustila bo Egej a ne z ozirom na pogajanja, ker Turčija sploh ne odneha, marveč zato, ker je iz zadržanja ostale Evrope spoznala, da je ta korak skrajno nevaren in bi iniel za njo nepregledne posledice. To je na- vaden »Rückzug«! Politični pregled. Notranjepolitlcni položaj. Notranji poluični položaj je še ve- dno nejasen. Vendar se ie razburjenost minolih dni, katero je izzval ministerski predsednik groi Stürghk s svojim go- vororn v draguijski debati nekoliko po- legla in se danes v političnih krogih po- iožaj nekoliko ugodnejše presoja. Tako se govori, da bode državni zbor zboro- val do 20. decembra, nakar se snidejo delegacije. Zbornični predsednik je začel zopet pogajjati se s parlamentarnimi stranka- mi glede ustanovitve stahie parlamen- tarne večine. Pogajal se bode te dni tu- di z Jugostovani, katere bodeta zasto- pala dr. Šusteršič in dr. Ivčevič. Po novem letu bodo, kakor je grof Stürghk obljubü, sklicani k daljšeihu zasedanju deželni zbori. Tržaška »Cdi- nostct si je izmislila vest, da namerava vlada razpustiti goriški deželni zbor. Včerajšnji »Slovenec« pa je dobi! z Du- naja brzojavKo, ki označuje tako vest kot neutemeljeno in izmišljeno. Državni zbor. V torek ie bila zopet seja, ki je pa bila jako burna. FJričela se je lazprava o prediogih draginjskega odseka. Na vr- sto sta prišla predloga poslancev Jer- zabek in Renner glede neomejenega uvoza argentinskega rnesa, ne glede na dogovore z Ogrsko, ki se temu iz sebič- nih trgovskih ozirov upira. V to razpravo je posegel tudi rrjini- sterski predsednik groi Stürghk. Ministerski predsednik je pouda- rjal, da sedanja vlada povzema program prejšnje vlade v zadevi povzdige pro- dukcJje in olajšanja prometa med pro- ducentom in konsumentom. Vlada bo z vso vnemo nadaljevala tozadevno pri- četo delo in se bavi z vprasanjern re- forme užitninskega davka, kakor tudi z vprašanjem, da bi se s povišanjem dr- žavnega investieijskegä delovanja tudi dvignila delavna možnost in s teni tudi storilna sposobnost prebivalstva, V zadevi uvoza argentinskega me- sa stoji vlada na enakem >pravnem« stališču, kakor prejšnja vlada, da je e- nostransko postopanje enega dela mo- narhije izključeno, kjer gre za uvoz iz veterinarsko policiisko sumljivih deže- la. To da ne pomenja odvisnosti od O- grske, temvec le popolno enakost in enakopravnost. Pogajanja z Ogrsko v zadevi uvoza argentinskega mesa, ki so sedaj prekinjena, se bodo zopet začela in ministerski predsednik upa, da bo o- grska vlada z ozirom na lojalno posto- panje avstrijske vlade prišla kolikor inogoče nasproti avstrijskim željam v stvarnem oziru. To da bi bilo najbolje znamenje za bodoče gospodarske na- godbe z Ogrsko, ki jih bo treba pripra- viti v bodočnosti. Zaključil pa je ministerski predsed- nik z besedami: Z ozirom na zbornici znano »pravno« naziranje vlade izjav- Ijam, da vlada ne bi izvedla eventuel- nih sklepov zbornice, ki bi se protivili njenemu (t. j. vladnemu) naziranju, zato prosim, da naj zbornica odkloni pred- loge posl. Rennerja in Jerzabeka, koli- kor se protivijo vladnemu »pravnemu« nnziranju. Ta govor je bil večkrat prekinjen z ogoreenimi mejklici. A ko je grof Stürghk končal svoj govor, je izbruhnil cel vihar ogorčenja. Skoro cela zborni- ca je bila proti ministerskemu predsed- niku, ki je kar obledel. Mogoče je bilo ta dan prvič, da se je vsa zbornica za- vcdla, zakaj je bila osnovana. V Četrtek se je v poslanski zborni- ci nadaljevala draginjska debata. Med došlimi viogami se nahaja in- ter pelacija posl. B r e i t e r j a na vna- nje ministerstvo glede italijanske akci- je, s katero se vpraša ali hoče vlada zahtevati od Italije, da umakne svoie vojno brodovje iz Egejskega morja. Potem je posl. B i a n k i n i nagla- šal, da se je spoznalo iz zadnjega g<>- vora ministerskega predsednika, da je Avstrija vsled dualističnega sistema su- žnja Mažarov. Poudarjal je tudi, da je stališče dalmatinskih poslancev napram vladi odvisno od rešitve vprašanja glede dalmatinskih železnic. Za Biankinijem je govoril df. Krek. Zahteval je zakon proti blagovnemu o- deruštvu, rešitev izselitvenega zakona in zakona proti kartelom. Tudi on je ožigosal dualistični sistem, ki slabi Av- strijo in ojačuje Ogrsko. Konštatiral je, da je vlada v očitem nasprotju s parla- mentom. Označil je birokracijo kot edi- no oviro delovanja ljudskega parla- menta. Avstrija je agrarna država in v njej se kljub temu ne upošteva dovoij pomen kmetskega stanu za gospodar- sko življenje. Industrijalizacija naše dr- žave je nemogoča, dokler se ne ukroti oderuških kartelov s pomočjo zakona. Zato, je koncal govornik, vrnimo se nazaj k polju! so mesto zažgali in se ga polastili. Pa- trijarhjepobral po cerkvak nekaj svetinj in jih odnesel v Oglej, kier je umrl 28. sept istega leta — »sine coniessione et viatico ab hac luce turpiter sublatus est«. (Danduli Chronicon; Kos: Gradi- va §t. 121, str. 85.). Tako je umrl mož, ki je bil pravi sin svojega časa, ki je 23 let vladal o- glejsko cerkev v hudih in nemirnih ča- sih, zato tudi njegovo življenje ni !•?¦v mirno. Ce pogledamo nazaj na to d( .' — eine sturmbewegte, kampfsüchtigv., an Verschwörungen und Missetaten reiche Zeit (Teufiehbach str. 50) — pač ne bomo tega moža obsodili, ampak ga sodili po Ukratnih n»zmerah. Da so ne- kateri benečanski kronisti pisali ostro pioti njemu, to nam je iz političnega po- ložaja benečanskega v oni dobi razum- Ijivo: Benečani so bili za Qradez, nem- ški cesarji za Oglej. — Toda ne samo politično, tudi kul- častna oglejska bazilika, ki ji ni jednake daleč, daleč na okoli. Tarn si je ta mož postavil spomenik kakoršnega ima ma- lekdo posvetnih in cerkvenih vladarjev. Sicer je stala tarn že prej stara bazilika, katero je sezidal škof Teodor, kakor kaže v inozaiku vdelano ime; a to cer- kev so Huni razdrli in treba je bilo no- ve. Tega dela se je lotil Popon in že 1. 1031 je blagoslovil to monumentalno stavbo, ki je vprav v naših dneh zadobi- la posebno umetniško in zgodovinsko | veljavo. V prilogah prinaša eks. Teuf- ienbachova knjiga nekatere v zadnjem času odkrite mozaike, ki so vzbudili za- nimanje vsega kulturnega sveta. Knjiga, ki je opremljena i regi- strom in izkazom uporabljenih virov, bodi vsem izobražencem toplo triporo- čena. Ekscelenci Teuffenbachu pa mo- ramo Ie čestitati na tako vspelem delu in mu želimo, da bi še mnogo let deio- val na začrtanem polju na korist resnice, nmottirtcti in Wiilfurp Nato je govoril začasni poljedelski minister vit. Z a 1 e s k i. Rekel je, da se mora najprej gledati na to, da se doma- či konsum mesa krije z lastnimi živin- skimi pridelki. Vlada da hoče čim naj- več mogoče podpirati domačo živino- rejo. Navedel je tudi razne tozadevne uredbe. Kar se tiče ogrskega «veto» glede uvoza argentinskega mesa, je iz- vajal minister, da se ne sme razdreii z neprernišljenimi protiogrskimi odredba- mi gospodarskega razmerja z Ogrsko, ki bi utegnilo imeti nepregledne po- sledice za našo industrijo, ki ima v Ogr- ski dobro odjemalko industrijskih iz- delkov. Konečno je apeliral na zborni- co, naj bo složna, da se združijo pro- duktivne sile države v delo van je zä blagor države in prebivalstva. Nato je bila seja zaključena. Včeraj se je nadaljevala v poslanski zbornici draginjska debata. Prihodnja seja v torek. Proračunski odsek. V četrtkovi seji proračunskega od- seka je bil s 26 proti 20 glasovom od- klonjen italijanski predlog, ki je zahte val, da naj se predloga o italijanski fa- kulteti obravnava pred proračunoni. V včerajšnji seji proračunskega od- seka je predlagal posl. dr. K o r o š e c, naj bi se razprava o proračunskem pro- vizoriju odložila na drugo sejo z ozirom na to, da je fttiančni minister, kakor se govori, podal svojo ostavko. Ta pred- log je h'\ odklonjen. ker je min. preds. grot Stürghk izjavil, da (inančni mini- ster ni še podal svoje ostavke. Posl. dr. S u s t e r Š i č se je izrekel za proračunski provizorij, toda za koli- kor mogoče kratko dobo. Poudarjal ie, da bi bilo edino prav, ako bi se posojilo zvezalo s finančnim nučrtom in obojc rtšilo obenem. Izjavil se je proti vsaki kompenzaciji napram Ogrski za dovo- litev uvoza mesa na potu zeleznice Košice - Bohumin, dokler niso zgrajene dalmatinske železnice. Končno ie za- hteval, da se prizna v Avstriji veljav- nost na zagrebški univerzi izdanih di- plom in spričeval. Prihodnja seja proračunskega od- seka se bode vršila v torek. Draginjski odsek. V četrtkovi seji draginjskega od- seka je ministerski predsednik izjavil, da je napačno mtienje, ako bi se njegov govor, ko ni priporočal zbornici v spre- jem predlogov, ki se ne strinjajo s »pra- vnim« naziranjem vlade, smatral za omalovaževanje. Vlada da je, čuteč po- polnoma konstitucijonalno, odkrito in lojalno povedala zbornici s\roje mnenje, in da je bila to rijena dolžnost in resni- čnost da je najboljše sredstvo za zaupa- nje, ki omogoča skupno delo in parla- mentarno delazmožnost. Odsek je sklenil z veliko večino, da se preide preko predlogov, ki so bi!i stavljeni v zadnji seji proti govoru min predsednfka na dnevni red. Rekonstrukcija kabineta. Kakor porocajo listi, poda te dni fi- nančni minister dr, Robert Mayer svojo ostavko, ki bode tudi vsprejeta. To stori finančni minister baje zaradi tega, ker namerava grof Stürghk davčne predloge, katere je finančni minister pod Qautschevo vlado sestavil še pre- cej bistveno spremeniti in posebno pa še zaradi tega, ker namerava grof Stürghk odpraviti iunctim, katerega je zahtevala Qautscheva vlada v zadevi zboljšanja uradniških plač in pokritja iz tega izvirajočih večjih izdatkov z novimi davki. Za naslednika dr. Roberta Mayer imenujejo listi sedanjega poljskega mi- nistra vit. Z a 1 e s k i. Imenovanje finančnega ministra ka- kor tudi prof Bras a za poljedelskcga ministra se bode izvršilo baje že v pr- vih dneh prihodnjega tedna. 'Poljski minister postane skoro go- tovo dvorni svetnik German. Uradniško vprašanje. Včeraj so prišli načelniki klubov k erofu Stürehku. da zaslišijo mnenje vla- predsednik je odgovoril, da more vlada uvesti časovni avancement šele v drugi polovici prihodnjega leta, za sedaj da more dovoliti le enkratno substistenčno doklado po razredih. Uradništvo je jako razburjeno in pravi, da bo tako, kot je odklonilo draginjsko doklado, odklonilo tudi subsistenčno doklado ter brezpo- gojno zahteva, da se do novega leta uvede časovni avanzma. Mobillzacija Srbije. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Poročila konzulov na Ko- sovem potrjujejo, da zbira Srbija voja- ke ob novibazarski meji, da lahko na- stopi v slučaju kakega zapletjaja. . Oarovi. Ža »Šolski Dom« je došlo našemu upravništvu: Franc Ratič 2 K. Domače in razne vesti. Visoka gosta na Prlmorskem. V četrtek sta prišla novoporočena nad- vojvoda Karol Franc Josip in njegova žena princezinja Parmska Zita v stro- gem incognitu s spremstvom v Oorico. Predpoludne sta se cesarski visokosti podala v stolno cerkev, kjer je prej'jla princezinja Zita iz rok stolncga vikarju dr. Kobala zakrament sv. Resnjega Te- li'sa. Nato sta se podala na Kostanjevi- co. I^opoldne sta se odpeliala v Oglej. '1 am sta si pod vostvom prof. Maio- nica ogledala muzej in baziliko. Iz Oule- ja sta se peljala skozi Belvedere v (iradež ter od tu v Trst, kjer sta se na- stanila v novem »(irand Palace-Hotel Excelsior«. Yceraj sta zapustila z jahto >'Pclagosa« Trst ter se podala na Bri- (.nske otoke. Nj. Prevzvisenusc kne/onad^kof goriški dr. Sedej se je povrnil v torek s Škofovskih konferenc na Diinaju v (lorico. Namestnistveni svetnik %. Anton Rebek je prevzel v četrtek vod.stvo tu- kajšnjega okrajnega glavarstva. Premeščenje. (lovori sc. da je pre- rneščen ravnatelj dr. Tominšek na gim- nazijo v Maribor ni da pride na njeiio- vo mesto ravnatelj dr. Bczjak iz Liub- Ijane. Lepo priznanje poslancema Fonu in Stepančiču je uslo »«Kdinosti««. PiSc namrcc, da se na goriški sodniji akti zelo počasi rešujejo. Vzrok je po nje- ntm mnenju ta, da sta sodna svetnika Fon in dr. Stepančič kot poslanca na dor .tu. Recimo, da je to res. Stvar je nai.ireč taka: Ko je bil izvoljen Fon za državnega poslanca, je prisel na njego- vo mesto na novo (extra statum) v (lo- rico dr. Stepančič. In ko je bil tudi ta izvoljen za poslanca, je prevzel njego- ve posle okr. sodnik Mašera in mesto okr. sodnika Masere ima zdaj dr. Je- rovšek, kateri je prisel iz Istre. Število uradnikov je torej ravno isto kakor je bilo pred izvolitvijo Fona in Stepanči- ča. Če je torej res, da se akti ne rešu- jejo pravočasno, bi tičal po zdravi lo- giki vzrok v tem, da je Mašera nespo- soben uradnik, kajti če sta jih Fon in Stepančič pravočasno reševala, zakaj bi jih ne njun naslednik Mašera? Nikdo pa ne veruje, da bi bil okr. sodnik Ma- šera slab uradnik, pač pa ve vsak pa- meten človek, da je to, kar piše »Rdi- nost«, kakor po navadi, prazno babje klepetanje. Gregorina absorbira Trst, piše »So- ča« v torkovi številki. To se pravi po domače, da kar stori dr. Qregorin, sto- ri v Trstu, za delo izvqn Trsta mu ne pieostane časa. In to je, kar smo mi že pied državnozborskimi volitvami po- novno povedali kraškim in vipavskim volilcem. Zdaj je prišla tudi »Soča« na naše. Kako naj dela dr. Gregorin za kiaške in vipavske volilce, če ga ab- sorbira Trst? Italijani proti učenju slovenščine. Na c. kr. realno.-gim. paralelkah z ital. učnim jez:kom v Qorici je postalo pe- Zahtevajte prl Vaiem trjjovcu pogo)e o razplsu „OERES-N A6RAD" v znesku K 30.000. Prijafeli in sovražnik sta si v tern edina, da \o. ißdilna mass- CERES" naih^It Final Vavodilo, doset&i najbojjie ftajno eurovo maslo: Vzame naj se nekaj rumene voljne masti »Ceres« (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih.) Oboje skupa] se raztopi, pri tern se nai pazi d* ne posianc miist vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na ,|a kg masti .Ceres' pride ,|« litra smetane). Medtem ko se postavi skledo zaradi hitreišega ohlajenja. v rnrzlo vodo, se vse skupaj totiko časa meša, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vsebuje se izloči, jedilna mast .Ceres* pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi, lahko kot tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost še veliko zboljša. Po tern navodilu pripravljeno .čajno surovo maslo" se «me glatjom veljavnih za- s—i—aLj^~-~™~=ij!^.^^^ konskih določb samo za domaeo potrebu rabiti. ^^—^—^—zr —r^r—^77^^^^===^=^^^^^^=^^, ZAHVALA. I I 0 priliki prebritke smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, I sina in brata . ¦ | JOSlPfl URBMČ1ČH, I nadučitelja v Biljah, nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči tern potom svojo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nam stall ob strani v teh težkih in žalostnih dneh, nas tolažili in nam biii kakorkoli v pomoč. Zahvaljujemo v prvi vrsti si. učiteljstvo za mnogobrojno udeležbo, g. nad- zornika Finžgerja, g. dr. Baltiča, si. biljensko župans-tvo in njega župana g. Sauniga, ki je res po očetovsko skrbel in uredil vse potrebno. I Nadalje zahvaljujemo slov. gg. profesorje, gg. učiteljiščnike, šolsho mladino, I vsa biljenska društva — posebno pa brate Sokole za častno spremstvo, vse drage Biljence, Mirence, okoličane in gg. uradnike, trgovce in obrtnike iz Gorice, ki so v I tako obilnem številu spremili dracega ranjkega na zadnji poti. Posebna zahvala veljaj gg. zdravnikoma, prec. g. kuratu Bevku, preč. biljen- i skemu kuratu, preč. usmiljenim bratom, vsem blagim darovateljem prekrasnih vencev, I posebno pa si. >Učiteljskemu društvu za goriški okraj«, »Deželnemu učiteljskemu I društvu«, sl. županstvu in vsem sorodnikom in znancem ter gg. pevcem Pevskega I in glasbenega društva iz Gorice za ginljivo 'petje. I Vsi ti dokazi odkritega sočutja so nam bili v tolažbo in prosimo Vsemo- I gočnega, da bi povrnil vsem stotero. I V Biljah, dne 15. novembra 1911. I I žaiujoče rodbine: Urbančlč-Pavlln In sorodnlkl. I HT flova trgovlna z žeieznlno "W Pinter & Lenard Veiika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi,v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. I VI---- •« ^» '^ ^B--- Hdvokat dr. Snt. Qcpmota naznanja, da ima svojo pisarno v Gorici Via Tre Re it. a. I. i\adstr. Naznanjam, da sem otvorila higijenično mlekarno v StmeniShi ulici it I (tiisaDrnlovta). Dobiva se zajamčeno pristno mleko ter vse mlečne izdelke kakor: sveže n?.vadno in čajno maslo, kislo mleko, skuto, sladko in kislo smetano ter pristni čebelni med in jajca. Na željo se pošilja tudi na dom. Zajutrke in južine se servira v nalašč zato prirejenih lokalih. AntonIJa Splr^člč. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, 60RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom • najtopleje. . Dr. Avgust De Fiori specialist za notranje bolezni in nervoznost je odprl svoj zdravniški lahoratorii v ulici Petrarca št. 3 I. nadstr. Ordinira od 2—4 popoldne. Nanut & Bregant aut. stavbena tvrdka v Gorici, ulica Adelaide fystori l\. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko- lavdacij po najnižjih cenah. SLOVENSKA BRIVNI0A ]Frau-a JVsovak^a v QORICI, Gosposka ulica St. 1. nasproti (Monta.) se slavnemu občinstvu na deželi in v mestu pripoioča. Postrežba točna in čista. Kupuje zmešane ženske lase od 10 K naprej. Izdeluje in prodaja vsa • . • . lasničarska dela. . • . * )n/|i}iift«jnn „Ljobljanskc krcdiine banke" tt H ATj TH || | f i I II I-----se bavi z vsemi v bans no stroko spadajočimi posli. — — U II I 111 . v HA vLIJUlIUvAJ ffloge na Iinjülce täm%t po ^/2%t vloge v teholem računu po dooovopu. I \A \J All X V - . Delnlika glavnlca K 8,000.000. Centrala V Ljübljaili, - Heiarvnl zaklad K 800.000. - r PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. -*-——=——-—¦ Tiska -Narodua Tiskarna* (odgov. L. L u k e ž i c.)